1. No category

Druga številka časopisa otrok iz romskega naselja Boriha
Tudi v tem šolskem letu smo se odločili, da napišemo svoj časopis. Leto za nami je bilo
kar vprašljivo za naš obstoj, vendar smo z dobrimi mislimi in velikimi željami le uspeli.
Zaradi raznih nesoglasij smo ostali brez prostora za izvajanje dejavnosti. Izvajanje učne
pomoči se je preselilo v domove otrok, kasneje pa smo nadaljevali tudi z ustvarjalnimi
delavnicami. Posebno se želim zahvaliti Moniki in Goranu Hudorovac, ki sta nenehno
podpirala naše dejavnosti, nam ponudila prostor, me vedno toplo sprejela ter spodbujala
naše dejavnosti, ter s svojimi idejami in sodelovanjem podprla in obogatila naše
dejavnosti. Brez njiju bi bilo zelo težko…
Milena Grubač, februar 2013
Dekleta iz naselja so me zopet zaprosila, da bi si naredile nekaj modnih dodatkov.
Odločila sem se, da to dejavnost razširim in začele smo z ustvarjanjem unikatnih
romskih oblačil. Prvi naš izdelek je tunika, iz žameta, z dodatki iz bleščic in
okrasnimi šivi. K tuniki sodi tudi ročno narejena torbica, v katero si lahko vsako
dekle spravi najnujnejše stvari, ki jih potrebuje ob sebi.
Ustvarjalna delavnica: krojenje in šivanje torbic,
denarnic in modnih dodatkov
Fotografska delavnica in video delavnica v RII v Beli krajini Rosalnice
Od 31. julija do 3. avgusta 2012 sta se odvijali filmska oz. video delavnica in
fotografska delavnica za romsko mladino. Delavnico je organiziral Inštitut za
narodnostna vprašanja. Izvajalci filmske oz. video delavnice ter fotografske delavnice
so bili: Emina Djukić, Jaka Kramberger in Žiga Koritnik.
Na delavnici, so sodelovali vsi otroci iz vasi in za vsako morebitno pomoč smo lahko
zaprosili še odrasle, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč, tako so nam odrasli
pomagali, pri pripravi ognja, govorili so nam o tem, kako so si včasih pomagali pri
zdravljenju različnih bolezni. Odrasli so nam tudi zaupali kar nekaj zgodb o tem kaj
so oni počeli, ko so bili mlajši, tako da je sodelovalo pri projektu celo naselje. Film smo
snemali na različnih lokacijah, v Borihi in prav tako izven nje, na travniku blizu vasi,
na obali reke Kolpe… Ko smo dobili končni izdelek smo si ga vsi skupaj ogledali in se
seveda zelo nasmejali, ko smo se videli v filmu.
RAZISKOVALI SMO VEDEŽEVANJE S FIŽOLČKI
Tudi tokrat smo veliko brskali po stari “ciganski” tradiciji . In podrobneje smo se lotili raziskovanja
znanega romskega opravila - vedeževanja. Zanimalo nas je predvsem vedeževanje s fižolčki, kar
smo tudi sami poizkusili.
Starejše ženske v naselju so nas spretno odvračale in so bile zelo skrivnostne glede tega. Nekaj pa
smo pa le uspeli ugotoviti, in sicer nekaj z njihovo pomočjo, nekaj pa s pomočjo literature na to
temo.
Izvedeli smo, da vedeževanje s fižolčki prihaja iz Turčije (od koder tudi prihajajo Gopti, to je linija
naših prednikov), imenujemo pa ga tudi faladžinica. Tehnika, ki jo to vedeževanje uporablja je
falanje, kar v prevodu pomeni slutnja. To vedeževanje velja za eno najbolj točnih.
Za vedeževanje potrebujete fižolčke, najbolje je, da so bele barve. Potrebujete jih točno 42. Imeti
morate tudi škatlico ali vrečko iz blaga, kjer imate fižolčke shranjene. Potrebujete še rdečo podlago,
recimo kos rdečega blaga, na katerem se izvaja vedeževanje. Namen rdeče podlage je, da fižolčke
ščiti pred negativno energijo.
Fižolčke polagamo na podlago z leve strani proti desni 3 x 3 , se pravi tri vrstice, trije stolpci.
V prvi vrstici (kjer imamo fižolčke 1, 2 in 3) nam fižolčki predstavljajo: glavo, misli in čelo.
Druga vrstica fižolčkov oziroma kupček številka 5 nam predstavlja srce, celotna druga vrstica 4, 5
in 6 pa ognjišče in sredino.
Tretja vrstica (fižolčki 7, 8 in 9) nam predstavlja prag, noge.
Prvi stolpec (kjer so fižolčki 1, 4 in 7) predstavlja žensko stran.
Drugi stolpec s fižolčki (2, 5 in 8) predstavlja dom in hišo.
Tretji stolpec fižolčkov (3, 6 in 9) pa moško stran.
Kako polagamo fižolčke?
Vedeževanje lahko izvajate zase ali za drugo osebo. Vseh 42 fižolčkov se preda osebi, za katero
se vedeževanje izvaja. Le ta fižolčke podrži v rokah, jih meša in z mislimi zastavlja vprašanje. S
tem se na fižolčke prenaša energija. Nato ista oseba v fižolčke vloži denar (običajno v papirnati
obliki). Denar je lahko najmanjše vrednosti, saj vsota na vedeževaje ne vpliva. Je pa denar pri
tem pomemben, saj predstavlja srečo za tistega kateremu se vedeževanje izvaja. Oseba, ki se ji
vedežuje nato preda fižolčke in denar vedeževalcu. Le ta položi denar poleg podlage. Enega od
fižolčkov položi poleg denarja in le ta predstavlja osebo ki se ji vedežuje. Ko se vedeževanje
konča se lahko oseba, ki se ji vedežuje odloči, da bi se vedeževalo še za kakšno drugo osebo . Pri
tem pa moramo ta fižolček, ki ga položimo poleg denarja zamenjati, saj predstavlja drugo osebo.
Športna delavnica :
Popoldansko sankanje
in raziskovanje zimske
narave
Ko je zapadel prvi sneg, je prinesel z seboj veliko nevšečnosti za odrasle, vendar za vse mlade
veliko nasmejanih obrazov, ko so pogledovali skozi okno in se veselili snežink, ki so padale in
padale… Tako smo se odločili, da se bomo tudi mi malo razveselili in hkrati dali odraslim malo
miru, da so lahko prijeli v roke lopate in očistili sneg iz poti. Z toplimi oblačili in sanmi, ter se
odpravili na bližnji hrib, kjer smo se sankali, kepali, metali in kotalili po snegu, ter počeli vse
možne vragolije, ki smo se jih domislili. Ko smo končali s sankanjem, si nismo želeli domov,
ampak smo se odločili, da se odpravimo še do reke Kolpe in si jo ogledamo še v zimskem času.
Videli smo, da je na določenih delih že zamrznila, vendar si nihče ni upal stopiti na led, ker je bil
še vedno pretanek. Odšli smo do naše plaže in se spominjali, kako nam je bilo lepo, ko smo se
kopali poleti. Na koncu smo prišli do zaključka, da nam je vsak letni čas lep po svoje ljub, ker
poleti se ne moremo sankati in kepati, spomladi je Kolpa najlepša, ko okoli nje vse cveti in v
jeseni je spet lepa, ko ima okoli sebe na tisoče različnih barv. Ker je bila ura že pozna smo se
počasi odpravili domov in se odločili, da se vrnemo naslednji dan takoj, ko naredimo vse domače
naloge.
v četrtek, 29. novembra 2012 je
potekala ustvarjalna delavnica, na
kateri so otroci in starši izdelovali
kapelice in jaslice iz siporeksa pod
mentorstvom Gorana Hudorovca, ki
je kot se je na koncu dokazalo velik
umetnik, zelo marljiv in človek, ki
je v veliki meri zaslužen za naše
dejavnosti v naselju.
Ustvarjalna delavnica: Izdelovanje
tradicionalne “ciganske” sveče
Zanimalo nas je, kako so si Romi nekoč svetili,
ko ni bilo elektrike in ko se ni dalo kupiti sveč v
trgovini?
Starejši Romi so nam povedali, da so si sami
izdelovali sveče . ..in sicer iz krompirja , olja in
blaga ( vrvice).
Sami smo poskušali izdelati takšno svečo po
napotkih starejših.
Za tradicionalno “cigansko svečo” smo
razpolovili krompir, ga izdolbli, vanj nalili olje,
in v to potopili še košček blaga-vrvice, ki smo
ga predhodno natrli z oljem . Svečo smo prižgali
in se pogovarjali o življenju v času , ko ni bilo
elektrike . Starejši so nam povedali nekaj
anekdot ob katerih smo se nasmejali do solz.
Ustvarjalna delavnica: moderno izdelovanje okrasnih, dišečih sveč.
Brezbarvni vosek smo raztopili v odpadni pločevinki kar na štedilniku ( šporhajtu).
Pripravili smo steklene kozarce v katere smo vstavili kamenčke, ki smo jih nabrali po poti,
bleščice in nekaj kapljic eteričnega olja. Ko se je vosek dodobra raztopil smo ga nalili v
pripravljene kozarce, v to smo vstavili košček vrvice, ki smo jo predhodno namakali v olju.
Počakali smo, da se vse skupaj strdi in okrasna sveča je bila gotova.
Anekdota iz delavnice:
Pri izvedbi sveč smo imeli kar nekaj težav. Najprej smo razbili stekleno posodo naše
gostiteljice Monike, ker smo jo dali na štedilnik in pozabili nanjo, ker smo pili kavo in se
zagovorili. Ob čudnih vonjavah smo ugotovili, da nekaj ni u redu in res je bilo tako. Posoda se
je razpočila in naš gostitelj Goran je pričel z pobiranjem črepinj po štedilniku in se ob tem
porezal, vendar poškodba ni bila huda, pa tudi Monika ni bila jezna zaradi posode. Na koncu
smo se smejali , ker se je pozitivna energija širila, so nas obiskali še drugi otroci in odrasli in
imeli smo zanimivo medgeneracijsko druženje.
Pri izdelovanju časopisa so sodelovali:
Lejdi Šolin
Miroslav Hudorovac
Ana Tudija
Nataša Hudorovac
Danjela Hudorovac
Rosalinda Hudorovac
Neda Hudorovac
David Hudorovac
Pri tem jim je pomagala Milena Grubač.