12 december 2014 RAVENSKI RAZGLEDI Glasilo Občine Ravne na Koroškem 1 uvodnik Letošnje leto bomo zaključili v znamenju pestrega dogajanja. Čarobni december, ki se je začel z miklavževanjem in se bo končal s silvestrskim ognjemetom, bo praznično obarvan. Zaključek leta je sicer vesel čas, toda izkoristimo ga lahko za pogled na leto, ki se izteka. Na Ravnah smo letos lahko zadovoljni na mnogih področjih. Zlasti se čuti pestro kulturno dogajanje in nova obetajoča energija na tem področju. Poleg obuditve Forme Vive Ravne ob njeni 50. obletnici smo lahko veseli mladih kulturnikov, ki nas z Zadrugo ZRaven vabijo k druženju in ustvarjanju. Ravno tako pa že uveljavljeni umetniki, kot je Milan Kamnik, nadaljujejo z razveseljevanjem naših src. Praznovali smo obletnice zborovskega petja Mladih src, Solzic in LD Prežihovo. Med obletnicami pa ne moremo mimo 100. obletnice naših čebelarjev, ki so se izkazali s svojo marljivostjo in pridelkom, ki ga najbolj uživamo ravno v tem času ob toplem čaju. Gospodarska kriza, ki straši po celem svetu, se počasi končuje. Na Ravnah smo po zaslugi našega gospodarstva prebrodili najhujši čas, v korist pa nam je tudi bližina sosednje Avstrije. Ugotovimo lahko, da naše gospodarske družbe že na novo zaposlujejo, kar nas lahko navdaja z večjo mero optimizma. To pa žal velja predvsem samo za področje strojne in metalurške industrije, medtem ko je na področju drugih znanj bistveno težje. Veliko izzivov in priložnosti nas čaka na področju turizma, zato se bomo še naprej trudili z Rimskim vrelcem in okolico. Ivarčko jezero se je letos nekoliko obnovilo, ostal je grenak priokus s kratkotrajno uvedbo plačila za dostop do jezera, ki ni koristila nikomur. Občina deluje v skladu z zmožnostmi in gradnja Čistilne naprave Ravne bo končana v prihodnjem letu. Poleg tega smo zaključili pomožni objekt k stadionu, ki prinaša nujno infrastrukturo na področju športa. Za nova delovna mesta in podporo gospodarstvu pa smo odprli nov Mrežni podjetniški inkubator. Za urejanje stanovanjskih razmer pa smo pričeli z zazidavo naselja Kotlje III, kjer si bodo ljudje lahko postavili svoje hiše. Šolarji v Osnovni šoli Prežihovega Voranca pa imajo energetsko obnovljen objekt, v katerem bodo lahko še boljši učenci. Tako da nekaj je bilo postorjeno, še več dela pa nas čaka v prihodnje. Letošnje leto je bilo na lokalni ravni tudi volilno. Na novo ste izbrali celotno lokalno politično strukturo. Zahvaljujem se vam za vašo izbiro. Pomembno pa je sodelovanje med županom, občinskim svetom in ožjimi deli naše občine. Prepričan sem, da bomo vsi, ki smo zaupanje prejeli, delali v vaše dobro in ustvarili še mnogo zanimivih in koristnih stvari v prihodnje. V mesecu decembru vam želim lepe in mirne praznike. Vesel božič ter srečno novo leto 2015! V prihodnjem letu vam želim na prvem mestu zdravja, veselja in razumevanja. Želim vam, da boste vstopili v novo leto z optimizmom in da bomo uresničili zastavljene cilje v dobro najbližjih in v naše skupno dobro. Vaš župan Tomaž Rožen 2 9. SIMPOZIJ FORMA VIVA, Ravne 2014 Piše: Jernej Kožar Na Ravnah je med 10. in 24. novembrom potekal 9. simpozij Forma Viva, Ravne 2014, s katerim smo obeležili 50-letnico prvega simpozija na Ravnah. V tem času so kiparji izdelali tri skulpture, od katerih dve že stojita. Sredstva za izvedbo simpozija je pridobila Občina Ravne, ki je k sodelovanju pritegnila še Metal Ravne, Koroški pokrajinski muzej in KGLU. Johannes Vogl: Meteor (2014) Gorki Žuvela iz Splita je izdelal skulpturo »20. stoletje/ Dež«, ki bo stala pred upravno zgradbo Metala in na ta način dopolnila parkovno ureditev okolice, kjer se nahaja že nekaj umetniških del. Forma viva je oblikovana iz 20 mm debele jeklene plošče, ki tehta 4868 kg. Plošča sloni na devetih stebrih – okroglih profilih (EN 10060, Ø 81 mm in dolžine 6000 mm). Pri taki postavitvi se plošča spremeni v streho in obiskovalca vabi, da stopi v prostor pod njo. Vendar je streha preluknjana z odprtinami različnih dimenzij, ki fizično in vizualno odvzamejo težo jeklu, ki nam kot Damoklejev meč visi nad gla- Gorki Žuvela: 20. stoletje/dež (2014 – v proizvodnji) vami. Iz te skulpture veje mediteranski optimizem, ki prežema ves ustvarjalni opus Gorkega Žuvele. Umetnik živi in dela v Splitu, mestu, ki je zraslo iz palače rimskega cesarja Diokleciana, kjer se preteklost in sedanjost nenehno prepletata. Tudi po tej strani je skulptura »20. stoletje/dež« izjemnega pomena za naše okolje, kjer antična tradicija prav tako še vedno živi. Forma viva »Meteor« Johannesa Vogla prihaja na Ravne iz Berlina. Svoje mesto je našla na travniku pod parkom, nasproti letnega kopališča. Johannes Vogl je s pomočjo Zvonka Repotočnika iz podjetja Dobrodel zvaril 1200 enakostraničnih trikotnikov, s stranicami dolžine 30 cm in debeline 5 mm. Skulptura ima dejansko dva videza, enega podnevi in drugega ponoči. Med tem ko je podnevi na rjaveči površini jeklene pločevine vidna igra svetlobe in senc, ki poudarja materialno pristnost skulpture, se ta ponoči, ko se v notranjosti prižgejo luči, razblini. Skozi špranje med trikotniki preseva svetloba, ki na okoliški travi in na ozadju dreves riše risbo, sestavljeno iz kratkih potez. Bela svetloba iz notranjosti odvzame skulpturi njeno težo, jo vzdigne v zrak in zdi se, kot da »Meteor« lebdi. Ta lahkotnost, ki 3 se v temi spremeni v iluzijo levitacije, se na tej ravni navezuje na skulpturo Gorkega Žuvele »20. stoletje/ Dež«. Tobias Putrih trenutno živi in dela v Cambridgeu/ZDA. Na letošnjem simpoziju je izdelal skulpturo »Stanovanja«, ki bo postavljena na Javorniku na zelenici med šolo in stanovanjskimi bloki in se bo funkcionalno vključila v okolje. Skulptura je izdelana iz desetih različnih elementov iz 3 mm debele jeklene pločevine, v katerih so pripravljene luknje za vijačenje. Tobias Putrih bo teh 220 kosov sestavil v skulpturo, ki se bo raztegnila po površini 100 m2. Skulptura bo napolnila prostor z novim videzom in s svojo prisotnostjo vabila okoliške prebivalce, da se z njo poigrajo, se je dotaknejo, se na njo usedejo. Tovrstna postavitev bo še bolj povezala prebivalce z umetnostjo in celotnemu konceptu Forme Vive dala novo dimenzijo. Stanovanjsko naselje Javornik bo s to skulpturo, ki se bo pridružila petim starejšim, pridobilo novo kvaliteto bivanja. Trije razlogi zakaj je Forma Viva pomembna za Ravne: · Ravne so s temi skulpturami pridobile vrhunske umetnine, ki so postavljene v javnem prostoru in tako dostopne vsem; · sredstva, namenjena za izvedbo in postavitev skulptur je Občina Ravne pridobila iz EU-skladov za razvoj. Ta sredstva, katerih del izvira tudi iz Slovenije, je oplemeniten z denarjem drugih prebivalcev EU, so namenska in jih ni mogoče porabiti – na primer za asfaltiranje cest ali za razdelitev denarne pomoči revnim. Kar lahko razumemo tudi kot sporočilo EU, da je potrebno vlagati v izboljšanje bivalnega okolja in ne le v banke; · od sredstev, porabljenih za izvedbo skulptur, jih bo več kot dve tretjini ostalo na Ravnah in okolici, tako da tudi delež, ki ga za izvedbo skulptur prispeva Občina Ravne, dejansko ostaja tu (Podjetja Dobrodel, Metal, Slemenšek, KPL Log in drugi). V prihodnje si želimo, da bi se simpoziji Forme Vive nadaljevali, saj na ta način Ravne pridejo do vrhunskih umetnin, ki so izjemnega pomena ne le za mesto, temveč tudi v širšem evropskem merilu. Naš namen je, da bi lahko v bodoče pri izdelavi skulptur uporabili več materiala, ki ga proizvaja Metal Ravne, za kar potrebujemo predvsem več časa za izvedbo, kot smo ga imeli na voljo letos. Kajti le na ta način bomo že tako močno vez med Formo Vivo in tradicijo proizvodnje jekla na Ravnah še utrdili. OPERATIVNI VIDIK SIMPOZIJA FORMA VIVA Piše: Roman Haber, Koroški pokrajinski muzej Kiparski simpozij Forma Viva je prestižna mednarodna prireditev, ki z izvirno podobo štirih povezanih slovenskih krajev izstopa med podobnimi kiparskimi simpoziji po svetu. Vsako prizorišče zaznamuje lokalna posebnost izbranih materialov, značilnih za posamezno okolje: Kostanjevico na Krki les, Portorož kamen, Maribor beton in Ravne na Koroškem jeklo. 9. mednarodni kiparski simpozij Forma Viva je letos na Ravnah obeležil častitljiv jubilej ustvarjanja jeklenih umetnin, ki že polnih pet desetletij krasijo in bogatijo naš življenjski prostor. Načrtovanje simpozija je potekalo v okviru operativnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov Občine Ravne na Koroškem, podjetja Metal, Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja. Rok za izvedbo je bil kratek. Izbiri umetnikov s strani KGLU so nemudoma sledile aktivnosti, usmerjene v pripravo tehničnih podlag, potrebnih za realizacijo zastavljenega projekta. Strokovne službe občine so predstavile možne lokacije za umestitev skulp4 tur v prostor, dokončno pa so bile izbrane v dogovoru z avtorji. V podjetju Metal so skladno z operativnim načrtom projekta pripravili primerno proizvodno halo ter prispevali del materiala za skulpture. Preko svojega predstavnika g. Miloša Dretnika so v času trajanja simpozija nudili tudi vso potrebno logistično podporo. Podjetja Transkor, Slemenšek in Prangl so s svojimi vozili zagotovila transport in postavitev skulptur na dveh lokacijah. Podjetji Grading-Ošep in JKP Log sta sodelovali pri izgradnji temeljev, statični izračun le-teh pa je izdelal Sting - Aleksander Steblovnik s.p. Sistemska tehnika je posodila posebno ogrodje za zahteven prevoz ene od skulptur. Ključno vlogo v projektu je imelo podjetje Dobrodel, ki se je v sodelovanju z muzejem pri podobnih nalogah v preteklosti izkazalo kot učinkovit in zaupanja vreden partner. Leta 2008 sta namreč Koroški pokrajinski muzej in občina Ravne po skoraj dvajsetih letih ponovno obudila in izvedla takrat 8. mednarodni kiparski simpozij Forma viva, znanje in organiziranost Dobrodelove ekipe pa je znatno pripomogla k uspešnemu zaključku projekta. Pomembne izkušnje glede operativnega vodenja tovrstnih projektov smo v tistem času pridobili tudi v muzeju. Zdaj so prišle prav zlasti v smislu dobrega načrtovanja simpozija, obvladovanja časovnega poteka, stroškov, medsebojnega komuniciranja in informiranja v projektu, predvidevanja in prepreče- Od leve: Roman Haber, Marjan Krivec, kipar Johannes Vogl, Jernej Kožar, Zvone Repotočnik, Darko Dobrodel vanja morebitnih težav ter vključevanja in koordinacije posameznih izvajal V podjetju Dobrodel sta v času simpozija potekala podrobno načrtovanje posameznih aktivnosti ter nabava in priprava materiala, ki so ga v naslednji fazi mojstri v sodelovanju z umetnikoma zvarili v jeklene umetnine. Dobro sodelovanje med podjetjem in muze- Postavljanje Voglove forme vive Meteor jem se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, zlasti pri obnovi obstoječih skulptur. Forma viva na Ravnah je bila sprva zamišljena kot enkratna umetniška prireditev, a je uspeh prvega simpozija organizatorje opogumil, da so s projektom nadaljevali. Danes predstavlja najpomembnejšo sodobno kiparsko zbirko Koroške. Od leta 1996 je v upravljanju Koroškega pokrajinskega muzeja, ki skladno z zaupano nalogo v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem vodi projekt načrtne in postopne obnove posameznih skulptur. Slednji se v okviru letošnjega simpozija že izvaja, nadaljeval pa se bo tudi v prvi polovici prihodnjega leta. Končni cilj je vrniti umetninam prvotno podobo, s katero bodo našemu mestu in okolici v ponos. Vse najboljše, Kompleks! Piše: Maša Špiler, fotografije: Nika Hölcl »Veverice v parku še vedno so, zato morda le ni tako zgrešena misel, da so veverice razumnejša in prilagodljivejša vrsta kot človek in da celo z bolj odprtimi rokami sprejemajo kulturne dogodke na Ravnah kot kakšen guštanjski homo sapiens.« S septembrom smo stopili v dvanajsto leto delovanja KMKC Kompleks. Dvanajsto? Za trenutek nam je kapnilo, da sta brez omembe mimo nas šli tudi okrogla, enajsta, letos pa že dvanajsta obletnica. Kakor hitro se je misel porodila, se je tudi izgubila med računi, še nerešenimi formularji, razpisi, pokvarjenim printerjem, da bo za vikend vse štimalo, da bo vest o kulturnem programu dosegla ljudi, za katere kultura pomeni več kot lastna senca, Čuki in Mambo Kingsi, ki lahko prenesejo, da se kultura dogaja okoli nas, da je človeštvo evolviralo ter kulturo prineslo celo v spalna naselja, v park med veverice pa v cerkev, v klet in na streho ter med vsemi zadelo celo spalno na- 5 selje Čečovje. You can take the man out of Čečovje, but you can not take Čečovje out of the man. Saj se včasih zdi, da parkovske veverice lažje razumejo, da se v Grajskem parku od časa do časa dogajajo koncerti, ki predvidevajo glasno glasbo. Veverice v parku še vedno so, zato morda le ni tako zgrešena misel, da so veverice razumnejša in prilagodljivejša vrsta kot človek in da celo z bolj odprtimi rokami sprejemajo kulturne dogodke na Ravnah kot kakšen guštanjski homo sapiens. Prepričanje, ki nas je vodilo tudi v preteklem letu, sicer z vedno večjim cmokom v grlu, je, da mora nasproti množičnim prireditvam, na katerih nastopajo dobro poznani in uveljavljeni ustvarjalci, obstajati alternativni kulturni program, ki stereotipno privablja manjše število drugače oblečenih ljudi, ki so v povprečju mladi in v svoji mladostni vznesenosti preveč naglas izražajo čustva o dobro preživeti noči in tako odmevajo po celotnem spalnem naselju. Pod črto, morda zelo klišejsko, vendar res, ponosni smo, da lahko nadaljujemo več kot desetletno delo prejšnjih Kompleksovih ekip ter omogočamo številnim mladim ustvarjalcem, da predstavijo svoja dela, ki jih sicer zaradi svoje majhnosti ne bi mogli 6 predstaviti nikjer drugje. Veseli smo vseh obiskovalce, ki jih njihova radovednost in razumevanje tovrstnih prireditev vedno znova prižene k nam, ki redno prihajajo podpirat naše ustvarjalce in ki jim je naš program celo tako všeč, da po poti domov vriskajo od navdušenja in, ups, razbijejo tudi kakšen kozarec. Na zidovih naše »neugledne« kleti so se zvrstile presneto dobre fotografske in likovne razstave mladih umetnikov, ki so z največjo skrbnostjo pripravljali svoja dela, saj so bile to v dosti primerih njihove prve razstave ali pa so vsaj pomenile začetek njihove umetniške poti. Kolikokrat, tudi v letošnjem letu, nam je bilo v veselje spremljati bende, ki so tovorili kufre s svojimi inštrumenti od blizu in daleč in se jim je naš skromen oder zdel tako velik, nekaj deset ljudi pa prava množica, ki je prišla poslušat prav njih, ki tako težko dobijo koncert kje drugje. Pa ne zato, ker bi bili tako slabi, ampak zato, ker so veliki odri v večini primerov rezervirani izključno za velike. Ne da se prešteti bendov, ki so vadili kot zmešani za enega svojih prvih nastopov pri nas, in tudi nam je včasih hreščalo v ušesih, pa smo se vendar vedno znova spomnili, da smo tu zato, da dajemo priložnost prav takšnim glasbenikom. Morda smo komu pomagali spoznati, da naj se namesto glasbe raje poprime krampa in lopate, v večini primerov pa smo lahko spremljali bende, ki so svojo pot uspeha začeli ravno pri nas. Jazz Ravne ali jazz na Ravnah, ki je že samo zato, ker v besedni zvezi združuje jazz in Ravne, fenomen, svojo že 8. abonmajsko sezono in del Festivala slovenskega jazza prireja prav v Kompleksu. Po besedah Robija Jamnika, idejnega vodje jazza na Koroškem, »ker je Kompleks odlična izbira pri nastopih manjših zasedb, ki jih praviloma gostimo pri nas«. Zakaj bi nekdo menil, da je tovrstne prireditve bolje gostiti v okolju, kot je Kompleks, in ne raje v kakšni industrijski coni, bodo razumele samo veverice v Grajskem parku. Zdrs v malo avtorefleksije nam pomaga ohraniti zdrav razum in verjeti, da delamo pravo stvar, čeprav nam je včasih težko in je težko tudi veliki večini mladinskih organizacij in je bilo težko tudi mladinskim delavcem, ki so Kompleks vodili in razvijali pred nami. Če smo že zaradi bitke z mlini na veter pozabili, koliko dobre glasbe, literature, fotografske in likovne umetnosti so povezovali zidovi Kompleksa ter koliko rojstnih dni je šlo mimo nas, pa naj vsaj vsak zase dvigne kozarec in si za svoje dobro delo lepo čestita, saj si to v svetu, kakršen je, vsekakor zasluži. 10. Festival slovenskega jazza Piše: Danica Hudrap, fotografije: Nika Hölcl Na Ravnah na Koroškem se je od četrtka 16. do sobote 18. 10. 2014 odvijal 10. Festival slovenskega jazza, prireditev, ki so jo organizatorji abonmaja Jazz Ravne prenesli na Koroško iz Ljubljane. Pet koncertov najboljših domačih džezistov, razstave in kulinarična razvajanja so se zvrstili na lokaciji Kulturnega centra Ravne, kjer je potekala otvoritev festivala prvi dan, naslednja dva dneva pa je ljubitelje jazza gostil KMKC Kompleks. »Festival slovenskega jazza ne deli glasbenikov na bolj ali manj prave džeziste – nasprotno! Združuje vse srčne glasbenike, ki le redko dobijo toliko pozornosti, kot si je zaslužijo. V ospredju je iskreno veselje do igranja, druženje s somišljeniki, pa čeprav s takimi, ki imajo na jazz drugačen pogled, v ospredju je pristen stik s publiko, ki z veseljem sprejema in podpira slovenske jazzovske izvajalce, festival združuje, ne pa deli,« povesta organizatorja in 'fotra' jazza na Ravnah Robi Jamnik in Franc Kokal ter nadaljujeta: »Na prvem jugoslovanskem festivalu jazza leta 1960 je na Bledu nastopilo kar 35 zasedb. Zavidanja vredni številki se bomo le težko približali, bomo pa organizatorji naredili vse, da festival ohranimo in da ga naredimo zanimivega tako za izvajalce kot tudi za občinstvo ter sponzorje. Upamo, da nas bodo v prizadevanjih za lepši jutri slovenskega jazza najprej podprli glasbeniki sami, da bodo vzeli festival za svojega in ga pomagali ponovno postaviti na noge ter mu dati veljavo, ki si jo zasluži.« Vse skupaj se je pričelo z jazzovskim večerom v Kulturnem centru Ravne, kjer so se zvrstili trije otvoritveni dogodki, in sicer z Ladom Jakšo in njegovim saksofonom, dobro uro zatem je sledila predstavitev Jazzopisa s koncertom udeležencev šole Jazz Ravne pod vodstvom mentorja Sama Kolarja, večer pa se je zaključil z Juretom Puklom in Big bandom RTV Slovenija z dirigentom Igorjem Lundrom in gostom Clarenceom Pennom na bobnih. Petkovo večerno dogajanje se je pričelo v Kompleksu, kjer so odprli fotografsko razstavo Jožeta Požrla, poimenovano S canonom nad jazzerje. Sledil je koncert Resnik tria Watch for Dogs s Cenetom Resnikom (tenor saksofon), Giovannijem Maierjem (kontrabas) in Zlatkom Kaučičem (bobni). Kot zadnji so v petek zvečer odru džezirali Igor Matković Sonic Motion - Igor Matković (trobenta), Marko Črnčec (klavir), Robert Jukič (bas) in Vladimir Kostadinović (bobni). Sobota, zadnji festivalski dan, je bil v znamenju New Times Big banda pod vodstvom Izidorja Leitingerja z gosti. Igrali so nam Borut Bučar (klarinet), Andrej Koren (trobenta), Jani Šuligoj (pozavna), Nina Strnad (vokal), Kristina Oberžan (vokal) in Eva Hren (vokal). 7 MILAN KAMNIK Z GOSTI – 40 LET »GRTA PA DOVTA« Piše: Mirko Osojnik, fotografiji: Aleksander Ocepek Nekaj misli ob jubilejnem koncertu Športno dvorano Osnovne šole Prežihovega Voranca so v soboto, 18. oktobra letos, napolnili ljubitelji koroške folk in country glasbe. Seveda, naš Milan je proslavljal 40 let svojega dela! Medse je povabil svoje glasbene prijatelje in tako se je razlila pred navdušenimi poslušalci pisana glasbena mavrica poustvarjenih Kamnikovih del. Njegove skladbe so predstavile naslednje skupine: Aubetn bend, Bluegrass Hoppers, Farty Animals, Hedera Vento, Kora Junior, RDDNDRN in Vokalna skupina Nomos. Slednji so iz koroškega zamejstva, iz Škocjana, vodi pa jih in z njimi tudi prepeva dr. Bertej Logar. Na njihovi zgoščenki Nomos III sta tudi dve Milanovi skladbi: Pa prajijo ani ter Vode pa ni. Piko na i je na koncu prispevala še naša »pleh muzika« (Pihalni orkester železarjev Ravne), ki 8 je skupaj z Milanom in njegovimi glasbenimi prijatelji sklenila lep, doživet glasbeni večer. Milan je svečani dogodek seveda izkoristil tudi za to, da je Korošcem predstavil svojo osmo zgoščenko (dvojni CD!) z naslovom Milan Kamnik – 40 let »grta pa dovta« / jubilejna zgoščenka. Na njej je trajno zapisanih, kot se jubileju spodobi, 40 Milanovih pesmi. Sam pravi, da jih je izbral tako: »… tu so njemu najljubše, 'ta narbolše' stare pesmi in nekaj novih.« Med novimi je gotovo vredna omembe tudi pesem Prijateljem v spomin, ki jo je posvetil vsem svojim prijateljem, ki niso imeli sreče, da bi živeli dlje … Naslovna Grta pa dovta je takoj postala hit na Koroškem radiu. In Milan ne bi bil »ta pravi«, če ne bi drugi zgoščenki dodal še 41. »bonus« skladbo, za Korošce prirejeno Hallovo skladbo Rad ’mam pir. Na zadnji strani brošurice v novem cedeju sta napisala nekaj lepih misli njegova prijatelja iz ZDA (Nashville – Tennessee), kjer je že dvakrat snemal svoje skladbe. Tako pravi Mike John- son: »Lepo je slišati nekoga, ki dela pravo country glasbo. Tradicija je na strani Milana Kamnika!« Charlie Kelley pa dodaja: »Milan prepeva občuteno in s srcem. Njegova lirična besedila so polna resničnih ljudi, pravih čustev in resničnega življenja, in nič ne more biti bolj 'country' kot to. V zadovoljstvo mi je bilo, da sem lahko delal z njim na njegovem projektu in ponosen sem na to, da sem bil vsaj droben del Milanove 40. obletnice glasbenega ustvarjanja!« Po štiridesetih letih dela bi lahko šel v »penzijo«, kot to običajno storijo vsi Korošci, Milan pa zanesljivo ne bo odložil kitare še kar nekaj let. Tako kot njegov kulturniški vzornik – gospod Mitja Šipek – bo zagotovo še dolgo ustvarjal v svojem specifičnem slogu in nam prinesel še zvrhan koš dobrega domačega koroškega countryja. No, če mi dovoli, mu predlagam, da ob svojem 50. jubileju izda čisto koroško zgoščenko z delovnim naslovom Prežih in jaz, drugič – in vsi bomo srečni in zadovoljni … Milan, še na mnoga leta! 17. KUHARJEVI DNEVI V KOTLJAH Piše: Milena Mesner, predsednica Kulturnega društva Kotlje Da, odvrteli so se 17. Kuharjevi dnevi. Dramatik in pisatelj Tone Partljič, slavnostni govornik na akademiji, in pripovedovalec svoje črtice Veš, koga so danes pokopali, je vprašal Domen osorno, nam je položil na srce, naj v Kotljah še naprej negujemo spomin na Prežihove, na Voranca in njegove brate, saj smo v tem edinstveni. Pregovor pravi, da ko se pajki združijo, zvežejo leva. In v Kotljah to s pridom dokazujemo. Če stopimo skupaj, zmoremo marsikaj, saj kjer je volja, je tudi pot. S temi besedami nas je v nadaljnji tok pospremila nova predsednica Krajevne skupnosti Kotlje – Bojana Verdinek. Morda je dobro, da še enkrat spomnim na njene besede, ki so odraz vseh Hotuljcev, ki živijo s krajem, da je še kako potrebna večnamenska dvorana, saj ob načrtovanju mo, da Kotlje niso velike. Še dobro, da živijo med nami ljudje, ki se zavedajo pripadnosti kraju in slovenski besedi, ki si nesebično vzamejo uro časa in zaploskajo nastopajočim, saj le-ti vedno vložijo veliko truda. Letos smo začeli s koncertom ženskega pevskega zbora Solzice, ki so praznovale 10-letnico druženja. Prijetno je bilo prisluhniti njihovemu pestremu izboru pesmi, saj v svoje izvajanje dajo srce in dušo, ter gostom. Prejele žihovi bajti, ki nam jo Koroški muzej Ravne vedno prijazno odpre. Tudi letos, čeprav je bila nedelja. Zahvaljujem se vsem udeležencem pohoda in upam, da se naslednje leto spet vidimo na tej poti. Ljudje vedno bolj skrbimo za svoje zdravje in v okvir naših prireditev smo uvrstili predavanje o jogi – o njej je spregovorila Katja Kotnik Prosenjak, učiteljica joge. Joga menda pomladi telo in pripomore k izredni zbranosti. so zaslužene Gallusove plakete. Naslednji dan, 12. 10., se nas je kar 50 pohodnikov podalo po Vorančevi poti, skupaj z vodnikom Alojzom Pristavnikom, ki zna veliko in slikovito govoriti o Prežihovi rodbini in zgodovini našega kraja. K dobremu vzdušju je zagotovo doprinesel tudi krasen in topel jesenski dan. Pohod, ki je trajal več kot štiri ure, smo zaključili pri Pre- Kogar pa ta način življenja in rekreacije še posebej zanima, pa morda obišče njen tečaj v prostorih POŠ Kotlje. Pri našem Vorancu: s pohoda po Vorančevi poti različnih prireditev ne veš, ali jih boš lahko zaradi dotrajanosti današnje dvorane kulturnega doma spravil pod streho ali ne, ali bo delovalo ogrevanje, bodo stoli zdržali, se ne bo streha prehitro vdala, bo tehnika delovala … Vsako leto se trudimo, da bi na prireditve ob Kuharjevih dnevih pritegnili čim več ljudi. Moram reči, da smo bili tokrat z obiskom zadovoljni, če gleda- V soboto, 18. 10., so dvorano napolnili ljubitelji amaterskega gledališča Kimperk teater iz Dravograda. S skeči Snubač, Skopuh in Komperške vaje niso pustili na cedilu gledalcev. Smejanje pa vemo, da je zdravilo za dušo. 9 tek, 24. 10. 2014, s slavnostno akademijo, ki jo je vodila Bojana Verdinek, slavnostni govornik pa je bil že omenjeni literat Tone Partljič. Ddr. Igor Grdina predava o 1. svetovni vojni in Prežihovem Doberdobu V gosteh smo imeli tudi priznanega strokovnjaka, zgodovinarja prof. ddr. Igorja Grdino, ki je ob rob ponovni izdaji Prežihovega Doberdoba osvetlil dogajanje v 1. svetovni vojni. Njegovo podajanje je bilo zelo zanimivo, pe- stro, poučno. Naj dodam, da je predavatelj povedal, da se je med nami zelo dobro počutil, da ljudem na očeh vidi, če je dobrodošel in naše oči so mu menda to govorile. Kuharjeve dneve smo zaključili v pe- Vsakdo lahko vsako leto med prireditvami najde kaj zase. Res pa je, da nikogar ne moremo prisiliti, da prestopi prag domačega kulturnega hrama, da prisluhne lepi slovenski besedi. Želim, da si vsak poišče svoj cilj v življenju, gre po poti svojega dosega, a naj ne zanemari še drugih plati življenja, ki krepijo našo notranjost. Vsem, ki ste kakor koli sodelovali in pomagali pri izvedbi prireditev ob Kuharjevih dnevih, tudi z obiskom, se toplo zahvaljujem. Lovro Kuhar – Prežihov Voranc v vrtincu prve svetovne vojne Piše: Liljana Suhodolčan Vsako leto se na Prežihovi bajti zbere pisana druščina ljubiteljev Prežihovega dela 12. Tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti Vsakoletna tradicionalna srečanja na Prežihovi bajti, 10. avgusta, na pisateljev rojstni dan, ne le privabijo vedno več ljudi, temveč jih tudi združujejo. Združujejo vse nas, ki srečanja pripravljamo, in vse obiskovalce, ki pomen srečanj osmišljajo. 10 Dr. Petra Svoljšak utemeljuje pisateljev vojni roman Doberdob Kot vsako leto doslej smo tudi za letošnje srečanje izbrali osrednjo temo, s katero smo obeležili pomemben mejnik v življenju pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Tokratno vsebino smo zastavili na zgodovinskem dogodku, ki je do temeljev pretresel do takrat prepoznavne družbene sisteme in vplival na življenja milijonov ljudi po celem svetu. Tudi Kuharjevih. Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, ki je med leti 1914 in 1918 za seboj pustila na milijone mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne smo v Koroškem pokrajinskem muzeju pričeli z vsebinskim programom, ki se bo nadaljeval do leta 2018; kot opomin na dogodke, ki se ne bi smeli nikoli dogoditi in nikoli ponoviti. Letošnja osrednja gostja je bila dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, podpredsednica nacionalnega odbora za obeležitev 100-letnice 1. svetovne vojne. Spregovorila je o pisateljevem življenju v času 1. svetovne vojne, vplivu le-te na oblikovanje nje- govega političnega nazora in literaturo, ki jo je ustvaril na osnovi osebnih vojnih izkušenj. V svojem referatu je izpostavila, da je Prva svetovna vojna prizadela vsako peto slovensko družino, padli slovenski vojaki so zapustili več kot 30 tisoč vojnih vdov in skoraj 50 tisoč vojnih sirot, več kot 11 tisoč invalidov se je v povojnem času le s težavo prebijalo skozi vsakdan. Vklesana imena na spomenikih in spominskih ploščah še danes nemo pričajo o nepopustljivosti vojnega mlina, ki je v kolesju smrti »zmlel« 35 do 40 tisoč slovenskih vojakov. Vojna se je tako napajala predvsem iz človeških virov, prepojenih z vzvišenim občutkom dostojanstva, ker naj bi se žrtvovali za »veliko stvar«. V času začetka 1. svetovne vojne so Kuharjevi šele dodobra zaorali po lastni zemlji, kajti po dolgih letih na- jemniškega življenja se je družini z odkupom Prežihove bajte, leta 1911, uresničila življenjska želja po lastnem domu in lastni zemlji. Voranca je tu, v njegovih zgodnjih dvajsetih letih, tako rekoč na pragu življenja, dosegel vpoklic v vojsko. V bojne vrste je Lovro stopil dan pred avstro-ogrsko vojno napovedjo Srbiji; služil je v koroškem 4. polku cesarskih strelcev v Lipnici in potem Kapfenbergu, po kratkem dopustu je bil poklican h koroškemu 7. pehotnemu polku, nato pa še v graški 27. pešpolk, v katerem je bilo moštvo 94 % nemško. Z njim je po enoletnem bivanju v zaledju prvič odšel na bojno črto, v Karnijske Alpe in na Doberdob. Po polletnem vojskovanju na italijanskem bojišču se je iz dunajske bolnišnice z dopisnico oglasil svojemu koroškemu prijatelju Alojzu Krautu in opisal boje na kamniti kraški planoti: »Doli je hudič, padajo kot muhe naši in Lahi … Moje sožalje, da toliko sinov slovenske matere je že pognojilo kamenito Kraško zemljo, a dolžnost zahteva zmerom novih žrtev«. O pisatelju in njegovi literaturi, predvsem o vojnem romanu Doberdob, je dr. Petra Svoljšak izpostavila, da je: ‹›Lovro Kuhar ves čas stopal po tanki črti med zapisom lastne vojne in bojne izkušnje, spominom, literaturo in dokumentarnim zapisom, saj so se njegova osebna doživetja in razmišljanja prepletala z zgodovinskimi, kronikalnimi in povsem literarnimi vsebinami. Zavest o vojnem romanu kot posebnem literarnem žanru se je rodila po prvi svetovni vojni, zato imajo nekateri to obdobje za začetek vojnega romana. Kulturni program letošnjega srečanja je prepletal Koroški oktet, ki deluje v okviru Kulturnega društva Prežihov Ravne na Koroškem. Koroški oktet nas razveseljuje že več kot 50 let, v zasedbi, kot se nam je predstavil, pa deluje od leta 2011. Milan Vogel, etnolog in novinar, dobitnik Murkove listine Piše: Karla Oder, fotografiji: Voranc Vogel Slovensko etnološko društvo vsako leto podeljuje Murkovo nagrado, priznanje in listino zaslužnim etnologom, ki pomembno sooblikujejo etnološko stroko. Letošnji slavnostni dogodek je društvo pripravilo v Dolenjskih Toplicah ob 13. Vzporednicah Slovenskega etnološkega društva in Hrvaškega etnološkega društva. Murkovo listino je SED podelilo Milanu Voglu, etnologu in novinarju, ki je kratek čas služboval v KPM – Muzeju Ravne na Koroškem, takrat Delavskem muzeju Ravne na Koroškem. Ambiciozno je zastavil etnološko dokumentacijo in opravil etnološka raziskovanja ter nam nakazal nadaljnjo pot. V imenu sodelavcev Koroškega pokrajinskega muzeja Milanu Voglu čestitamo za prejeto Murkovo listino in za njegov ustvarjalni delež k razvoju ter promociji slovenske etnološke znanosti. Milan Vogel je več kot tri desetletja spremljal delo SED in vsa etnološka prizadevanja ter o tem poročal v časopisu Delo – tako je skrbel za popularizacijo etnologije in redno obveščal slovensko javnost o dogajanju v etnološki stroki. Utemeljitev Milan Vogel, rojen leta 1949 v Mežici, je po študiju slavist in etnolog; seminarsko nalogo Smrtne šege v Mežiški dolini je objavil v Koroškem Fužinarju, diplomska naloga pa je nosila naslov Življenje družin v Šentanelu leta 1974 (mentor je bil prof. dr. Vilko Novak). Po diplomi je bil najprej zaposlen v Delavskem muzeju na Ravnah, nato pa se je zapisal časnikarskemu poklicu. Bil je urednik pri Naših razgledih in Razgledih, do upokojitve pa je bil v kulturni redakciji Dela posebej zadolžen za področje kulturne dediščine in etnološke teme. Po tem ko je Milan Vogel raziskoval še praznovanje prvega maja na Slovenskem ter pripravil dve Radijski šoli za srednjo stopnjo o partizanskih delav11 Milan Vogel nicah na Cerkljanskem, se je odločil za drug poklic, v katerem pa mu je ta stroka še naprej ostala blizu. Največji del pozornosti je usmerjal v predstavljanje dogodkov in dosežkov na področju etnologije v obliki poročil s tiskovnih konferenc, ocen posameznih knjig in prireditev ali v obliki pogovorov z izpostavljenimi raziskovalci, avtorji in nagrajenci. Tudi po upokojitvi še poroča o aktivnostih SED in obenem angažira etnologe za pisanje in populariziranje etnološke stroke. S tako številnimi in poznavalskimi poročili, kot so Voglova v Delovih izdajah, se ne more pohvaliti noben drug medij. Ker ne sami etnologi ne ustanove, v katerih strokovno delujejo, nimajo na Trije Murkovi nagrajenci SED - mag. Polona Sketelj - Murkovo priznanje, dr. Ivanka Počkar - Murkova nagrada, Milan Vogel - Murkova listina voljo ustreznih služb za javno predstavljanje in populariziranje svoje dejavnosti oziroma posameznih, tudi na državni ravni pomembnih dosežkov, sodelovanje sredstev javnega obveščanja ni le dobrodošlo, temveč tudi nujno. Pozornost drugih poročevalcev in medijev pritegnejo zlasti odprtja pomembnejših razstav in druge prireditve z mednarodno udeležbo ter občasno kakšna izjemna publikacija, medtem ko je o drugem delu etnologov v muzejih, na terenu in v znanstveno-raziskovalnih ustanovah javnost slabo obveščena. Milan Vogel je v tem pogledu izjema (ki potrjuje pravilo). S svojim pisanjem v osrednjem slovenskem dnevniku in v zadnjem času tudi z oglašanjem na radijskem programu ARS vztrajno in sistematično, kritično in pogosto polemično, predvsem pa s potrebno strokovno avtoriteto odpravlja prav te »bele lise«. Pogosto poroča tudi o dogodkih zunaj prestolnice in skrbi, da ob predstavitvah najvidnejših imen etnološke vede na Slovenskem stopijo iz ozadja in dobijo javno priznanje za svoje delo tudi mnogi manj izpostavljeni, a v svojih okoljih in na ožjih strokovnih področjih prav tako zaslužni raziskovalci, konservatorji, kustosi in drugi soustvarjalci dosežkov etnologije, ki po drugi strani, brez odmevov izpod peresa Milana Vogla, tudi ne bi bila, kar je. Našli smo grad Piše: Saša Djura Jelenko Na Ravnah na Koroškem so ob zemeljskih delih ob ureditvi kanalizacijskega sistema in novega križišča pri nekdanji kinodvorani 10. novembra 2014 gradbinci naleteli na ostanke temeljev poznosrednjeveškega objekta. Dela so bila ustavljena, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je takoj odzval in že naslednji dan je bila izdana Odločba o novem arheološkem najdišču. Zato smo tudi takoj lahko pričeli izvajati arheološke raziskave, ki jih je prevzel Koroški pokrajinski muzej. Investitor, Občina Ravne na Koroškem, pa je lahko tako vzporedno nemoteno nadaljevala z deli. Jarek za infrastrukturne vode so s podvrtavanjem speljali pod odkritimi temelji. 12 Odkrite ostaline pripadajo poznosrednjeveškemu gradu Gruenfels (Zelena peč ali Spodnje gradišče), ki je bil že konec 16. in v 17. stoletju prezidan v renesančni dvorec. V zvezi z dvorcem se omenjajo baroni Gaisrucki, ki so bili njegovi lastniki vse do prve tretjine 18. stoletja. Viri navajajo, da naj bi bil dvorec že v drugi polovici 18. stoletja v ruševinah, na franciscejskem katastru ga najdemo upodobljenega že v razvalinah. Lastnik zemljišča z grajskimi ostanki je bil pred 2. svetovno vojno trgovec Brundula, po osvoboditvi so njegovo poslopje preuredili v kinodvorano. Zanimivo je, da so guštanjski Gaisrucki v dvorcu Gruenfels zbirali simpatizerje in pristaše nove protestantske vere. Ohranila se nam je Valvasorjeva upodobitev dvorca iz leta 1688, ko je bil lastnik dvorca Maximilian von Gaisruck. Raziskave v ozkem pasu ob državni cesti so razkrile del severozahodne zunanje stranice objekta, ki se je ohranil v obliki mogočnega, 9,4 m dolgega temelja, podprtega s kamnitim opornikom in zgrajenega na živi skali. Domnevno gre za del dvorca, ki je bil v 16. stoletju prizidan starejši grajski osnovi. Zadnja stranica gradu se je naslanjala na višje ležečo skalna- 1 2 to vzpetino, medtem ko je sprednja daljša stranica stala na nivoju, kjer je nekoč stala kinodovorana. Bogate in številne najdbe smo odkrili v plasteh, ki padajo v smeri proti severu. Tam je bil teren nekoč vsaj za 1,5 m nižji. Kljub temu da je teren v tej fazi zaključen, se pravo delo šele pričenja. Najdbe bo trebav prvi vrsti oprati, zlepiti, restavrirati in konservirati, potem bomo naredili izbor predmetov, ki jih bo potrebno zrisati in na podlagi tega bomo lahko s pomočjo primerjav določili njihovo starost. S tem se bo posredno lahko določila starost plasti in deloma stavbnih ostalin, ki smo jih odkrili. Zaenkrat lahko rečemo, da med odkritim gradivom prevladujejo lončene najdbe, ki so jih uporabljali za serviranje in kuhanje hrane, med njimi so tudi odlomki finih pivskih čaš. Posebnost so lončaste pečnice kot ostanki peči, našel se je tudi odlomek oploščene pečnice s prelepim gotskim čipkastim okrasjem. Med številnimi železnimi predmeti seveda prevladujejo kovani žeblji, vmes pa so tudi ključi, kakšna puščična ost, nekaj je ostankov steklenih vitražev in steklenih posod ter seveda gora kosti. Le-te bodo skupaj z vzorci malte predmet nadaljnje analize. 1. Valvasorjeva upodobitev iz leta 1688 kaže dvorec Gruenfels kot imenitno plemiško stavbo. 2. Terenski posnetek (Foto: Anja Mihelič) 3. Odlomek pivske čaše okrašene s pečatki, 15. stoletje. (Foto: Saša Djura Jelenko) 3 13 IZPOSOJA ELEKTRONSKIH KNJIG (E-KNJIG) V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI Piše: Darja Molnar Kaj potrebujete za izposojo e-knjige? Potrebujete številko članske izkaznice, geslo za servis Moja knjižnica in ustvarjen Adobe ID račun. Kje lahko prebirate e-knjige? Elektronske knjige lahko brezplačno prebirate na svojih napravah: bralnikih, tablicah, osebnih računalnikih, pametnih telefonih ... Koroška osrednja knjižnica svojim članom nudi dostop in uporabo dveh elektronskih virov za izposojo e-knjig: BIBLOS www.biblos.si BIBLOS je spletni distribucijski portal za elektronske knjige, razdeljen na dva dela: spletno knjigarno z e-knjigami BIBLOS in spletno knjižnico e-knjig BIBLOSLIB, kjer najdete e-knjige slovenskih založb v slovenščini. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je ena od slovenskih knjižnic, ki je vključena v ta prvi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Člani naše knjižnice si lahko preko spletne strani knjižnice brezplačno izposojajo slovenske elektronske knjige, tako leposlovne kot priročnike in otroško literaturo. Do portala lahko uporabniki dostopajo preko dostopa na daljavo. Za izposojo so na voljo e-knjige, za katere je knjižnica kupila licenco. Izposoditi si je možno štiri e-knjige hkrati. Rok izposoje je 14 dni. Podaljšanje ni možno, možna je le ponovna izposoja. E-knjige pred potekom roka izposoje ni možno vrniti. Po poteku roka izposoje se knjige samodejno vrnejo v spletno knjižnico. Rezervacije že izposojenih e-knjig trenutno še niso možne. eBook Public Library Collection (EBSCO) https://login.eviri.ook. sik.si/ Koroška osrednja knjižnica kot osrednja območna knjižnica nudi tudi zbirko tujih elektronskih knjig eBook Public Library Subscription Collection, ponudnika EBSCO. Skoraj 27 000 skrbno izbranih e-knjig je namenjenih predvsem potrebam uporabnikov javnih knjižnic. Zbirka vsebuje e-knjige v angleškem jeziku, ki so vsebinsko prilagojene uporabnikom javnih knjižnic. Pokriva področja humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti itd. Vsebuje tudi knjige s področja samopomoči, zdravja in prostega časa, ročnih del in hobijev, iger in zabave, družinske medicine, financ, kuhanja, religije, vprašanj s področja enakosti spolov, geografije, družine, javnih storitev in dejavnosti, etnologije ... Tudi dostop do te zbirke je članom Koroške osrednje knjižnice na voljo z dostopom na daljavo. Kaj je dostop na daljavo? Koroška osrednja knjižnica kot osrednja območna knjižnica omogoča dostop do različnih e-virov. Do nekaterih lahko dostopate tudi preko dostopa na daljavo, torej od doma ali s katerega koli drugega računalnika. Vse, kar potrebujete, je, da ste član naše knjižnice. Prijavite se s številko vaše izkaznice in z geslom, s katerim dostopate do storitve Moja knjižnica na Cobissu. Kako uporabnik pridobi geslo za oddaljen dostop? Oddaljen dostop je omogočen uporabnikom, ki imajo veljavno članstvo. V kolikor še niste član knjižnice oz. je vaše članstvo poteklo, se zglasite v knjižnici, kjer boste pridobili oz. obnovili članstvo in s tem pridobili geslo. Geslo za oddaljen dostop je isto kot geslo za Mojo knjižnico, ki omogoča pregled izposojenega gradiva oziroma elektronsko naročanje preko računalniškega kataloga COBISS/OPAC. Storitev lahko začnete uporabljati takoj po pridobitvi gesla. Kako poteka oddaljeni dostop do informacijskih virov? Informacijski vir izberete preko spletne strani knjižnice, kjer ste vpisani. Na lokacijah knjižnice gesla ne potrebujete, z vseh drugih lokacij, npr. od doma, pa potrebujete geslo. Po kliku na povezavo na izbrani vir na spletni strani knjižnice se pojavi prijavna stran, kjer izberete knjižnico, v kateri ste vpisani, vpišete številko članske izkaznice in geslo. Še podrobnejša navodila za dostop na daljavo in za izposojo e-knjig najdete na spletni strani Koroške osrednje knjižnice http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/ elektronski_viri/, z veseljem vam bomo pomagale tudi knjižničarke, če se boste oglasili v knjižnici. Vabljeni k novi izkušnji branja! 15 RAJSKI BOŽIČ Piše: FLORALHOUSE 22. 11. 2014, štirinajst minut čez osmo uro zvečer, se je na Ravnah zgodila božična pravljica z naslovom »Rajski božič«. Po lanskem prvencu »Železni božič« je umetnik svetovnega formata Andrej Rus in kolektiv Floralhouse z Raven na Koroškem poskrbel za spektakularen dogodek, ki je presenetil vse zbrane. Dogodek je bil podkrepljen z glasbenim spektaklom Maje Založnik, ki se je s svojo modno kreacijo B. Polanec in vrhunskim vokalom postavila ob bok neverjetnim kreacijam izpod rok umetnika Andreja Rusa. Lanskoletni uspeh - »Železni božič« je prireditev tudi letos dosegla z več kot 500 obiskovalci. Na rdeči preprogi so se znašla mnoga znana imena, organizatorja so počastili tudi gostje iz cele Slovenije, ni pa manjkalo tudi ljudi od drugod, npr. Francije, Belgije, Nemčije … Veliko je domačinov, ki podpirajo mladega umetnika, ki si pot utira na domačih tleh, a tudi po svetu ga cenijo in velikokrat povabijo v goste, da ustvarja zanje. Kot pravi sam, je vesel, da je del tistih, ki lahko postavljajo trende za vsakega posameznika, tako tudi sam rad prisluhne vsaki stranki posebej in uresniči njihove cvetlične sanje. Dodaja tudi, da trende ustvarja individualno za vsakogar posebej. Tako je bila tudi letošnja razstava resničen poklon božičnemu času. Uvodni spektakel je poskrbel za pristno božično vzdušje, Andrej je v scenarij vpletel rdeče luči, osvetljena drevesa, umetno meglo, kar je dalo zgodbi poseben božični pridih. Prisluhnili smo lepi pravljici Gorazda Dominka, ki je nagovoril vse obiskovalce. Seveda je božič čas otroških radosti in Andrej se je potrudil in v zgodbo »rajskega božiča« prefinjeno dodal otroško igrivost pevskega zbora Osnovne šole Koroških jeklarjev pod taktirko Suzane Makič. S spretnostjo Petre Blatnik Maček je dobila prav poseben grajski videz. Za vrhunec nastopa se nam je pridružila mična grofica Maja Založnik, ki je spektakularno vstopila na prizorišče kar iz zamegljenega tunela in vse očarala s svojim 16 vokalom. Po tem kar smo doživeli na otvoritvi, bi lahko rekli, da Andrej Rus nikoli ne dovoljuje, da bi bile stvari prepuščene naključju. Po končani otvoritvi na prostem nam je grofica Maja odprla vrata v dvorec in nas povabila v »rajski božič«. Grad Ravne je na ta večer dobil resnično pravljično preobleko, vsi prostori so bili okrašeni v božične dekoracije, vmes pa je bilo postavljeno sveže cvetje. Sam občutek je bil rajski, saj smo lahko prisluhnili Maji Založnik ob čudovitih dekoracijah. V spodnjih prostorih razstavišča nas je pričakal vizualni presežek, ki ga je s svojimi spretnimi rokami ustvaril umetnik Andrej Rus. V prostor so bile umeščene elegantne mize s prti do tal, na njih pa božična zgodba v barvi, obliki in z vonjem božiča. Umetnik je poskrbel, da so naše oči našle mnogo lepih kreacij in na njih za trenutek počivale. Resnično nam je zastajal dih, saj je bila vsaka miza prav posebna zgodba. Lahko smo ponosni, da imamo v našem mestu nekoga, ki poskrbi, da se lahko naše cvetlične sanje tudi uresničijo. Po kratkem pogovoru z Andrejem lahko ugotovimo marsikatero skrito malenkost njegovega ustvarjanja in vidimo, da je umetnik s srcem predan ustvarjanju in kreiranju s cvetjem, zato tudi občutimo njegove izdelke na prav poseben način. Veseli smo in ponosni, da imamo v našem malem kraju umetnika, s katerim se lahko na tem področju postavimo ob bok vsem prestolnicam tega sveta. Upamo, da bo tako tudi ostalo in da mu bodo izkazali podporo tudi tisti ljudje, ki smo jih na samem dogodku pogrešali. Odzvali so se ljudje iz različnih koncev Evrope, pogrešali pa smo tiste domače, ki lahko naredijo celoto popolno – v znak podpore smo pogrešali predstavnike občin Koroške. Andrej Rus pravi: »Če ne bi bilo vseh vas in vašega zaupanja v moje kreacije, tudi mene ne bi bilo. Zato vsem zbranim hvala, ker dovoljujete, da kreiram vaše cvetlične sanje. Čeprav ni več časa, da bi si tako pogosto kot nekoč izrekli nekaj toplih prijaznih besed, želja za srečo in zdravje ob božiču in novem letu, pa ostaja želja enako iskrena in močna.« Vse lepo želi tudi bralcem Ravenskih razgledov. KONCERTNA DEJAVNOST Piše: Ana Potočnik V pomladnih mesecih maju in juniju je bila v KD Svitanje zelo pestra koncertna dejavnost. Predmaturitetni koncert klarinetista Primoža Rečnika Na ravenskem odru velike dvorane Kulturnega centra se je v začetku maja predstavil domačin klarinetist Primož Rečnik z maturitetnim programom. Na koncertu je sodelovala še flavtistka Lavra Vavh iz Dravograda in kvartet klarinetov Claritet. S tem programom je Primož je uspešno zaključil šolanje na SGŠ Fran Korun Koželjski v Velenju, pod mentorstvom prof. Ota Kožuha, in se podal na nadaljnje izobraževanje v sosednjo Avstrijo. Zaključni koncert študentke Akademije za glasbo v Ljubljani Rozalije Pavše Oboistka Rozalija Pavše se je v mesecu juniju predstavila na odru velike dvorane Glasbenega centra. Zaigrala je ob spremljavi priznane korepetitorke ga. Bojane Karuza, pod mentorstvom g. Boža Rogelja. Odigrala je predmagistrski koncert. O programu je na koncertnem listu zapisala: »…največ pozornosti sem namenila svojemu odnosu do izbranih skladb. Želela sem: igrati vsaj eno slovensko skladbo… da mi bo program pisan na kožo… igrati skladbe, ki sem jih v preteklih petih letih študija z veseljem izvajala in se z njimi počutila domače… izbrati skladbe, ki jih ne samo odigram, ampak tudi oživim in doživim. Mislim, da mi je to uspelo. V kolikšni meri, pa lahko ocenite vi, dragi poslušalci.« In kdor se je tega koncerta udeležil, lahko to vsekakor potrdi. Večer pod lipo z Dušico Kunaver Konec meseca junija smo v KD Svitanje ponovno organizirali že tradicionalni Večer pod lipo na Lečnikovem vrtu – petje narodnih pesmi. Letošnja gostja je bila ga. Dušica Kunaver. Znana je po zbiranju ljudske dediščine, kar je izdala v zbirkah Ljudsko izročilo in Pod lipo domačo. O narodni pesmi je povedala: »Naš narod je preživel težko zgodovino, a ob tem ustvaril deset tisoče pesmi. Naš človek je prepeval v veselju in žalosti, v sreči in nesreči, ob delu in prazniku, zato vsaka, prav vsaka ljudska pesem prinaša neko sporočilo. Ustvaril jo je nekdo ob nekem dogodku ali čustvu. Avtor je resda pozabljen, vendar sporočilo njegove pesmi ostaja in sporoča njegovo doživljanje – veselje zaljubljenosti, žalost ob odhodu k vojakom, strah pred vojno, sporoča šaljivost, nagajivost, razočaranje, daje tudi ritem njegovemu delu.« Nad našim delom je bila ga. Kunaver navdušena. Presenečena je bila nad petjem – sodelovanjem vseh prisotnih, ki so po navadi le poslušalci. Seveda so vsem zelo prav prišle priložnostne pesmarice. Pogosto se dogaja, da začetek pesmi ali refren poznamo, v nadaljevanju pa nam zmanjka, a pesmarice so bile dobre pomočnice, zato se je pelo še dolgo v noč. 17 Koncert majniških pesmi Piše: Ana Potočnik, KULTURNO DRUŠTVO SVITANJE Recitator Jože Potočnik V mesecu maju je bil v ravenski cerkvi sv. Egidija izveden koncert majniških pesmi. Kot solistka se je predstavila odlična sopranistka ga. Cvetka Kramberger, ki drugače sodeluje v mešanih zborih. Odgovorila mi je na nekaj vprašanj: Kako je prišlo do ideje? Med občinstvom zelo dobro sprejeto predhodno sodelovanje z Matjažem Marinčem na božičnem koncertu je pripeljalo do želje ustvariti nekaj novega, skupnega in v malo večjem obsegu. In tako je prišlo do prvih korakov. In naprej? Potrebno je bilo izbrati pesmi. Matjaž je naredil širši izbor, po poslušanju posnetkov pa sva se skupaj odločila in izbrala – najlepše. Kdaj se je porodila ideja o sodelovanju več instrumentov? To je bila Matjaževa dolgoletna želja, da bi ustvaril še bogatejšo glasbo. Kako sta izbrala sodelujoče? Povabila sva glasbenike s katerimi sva 18 Sodelujoči na koncertu majniških pesmi že sodelovala, nato pa so ti pomagali dopolniti vrzeli in nastala je naša zasedba: Cvetka Kramberger – sopran, Matjaž Marinč – orgle, Nina Grošelj Bricman – 1. violina, Januša Skornšek - 2. violina, Ana Potočnik – flavta, Rozalija Pavše – oboa, Marko Djordjević – rog. Notnih zapisov za vse te instrumente najbrž ni. Priredbe za vse instrumente je napisal Matjaž Marinč. To je veliko dela, truda in vsekakor znanja – najbrž tudi neprespanih noči. Brez vaje ni šlo … Brez skrbi da ne. Ko je Matjaž uspel priti na Koroško (živi v Brežicah, dela v Ljubljani), so bile vaje. Pevski del sva začela vaditi v mesecu februarju, z instrumenti pa konec marca. Začetne vaje so potekale doma, skupne pa seveda na koru ob orglah. vlogi recitatorja. Vivaldijeve Štiri letne čase pa smo slišali v izvedbi Tatiane Drabysheuskaja (orgle), Nine Grošelj Bricman (violina) in Rozalije Pavše (oboa). Najpomembnejše pa je ostalo za konec, predstaviva – kaj smo poslušali. Najlepše Majniške – Marijine pesmi. Mesec maj je posvečen Mariji, skladatelji so ji ustvarili čudovite pesmi. Kakšni so bili odmevi med obiskovalci? Poslušalci koncerta so bili navdušeni nad izvedbo in tudi nad izborom pesmi. Med ljudmi so se slišale pozitivne kritike in izrazila se je želja: Ali bi bilo mogoče koncert ponoviti. Zgodila se je ponovitev koncerta. Ja, v mesecu juniju smo izvedli ponovitev koncerta v farni cerkvi Device Marije na jezeru na Prevaljah. Za vezno besedo je poskrbela ga. Mojca Prašnički. Ja, zelo sem ji hvaležna za lepo besedo, izpostavila je besedila, ki so še posebej nagovarjala in tako povezala pete pesmi. In za konec… Približuje se čas novih čudovite pesmi in tako se v glavah, že tudi na papirju, pripravlja nov koncert – Božično-novoletna pravljica. Že vnaprej vsi vljudno povabljeni! Za oddih med petjem so poskrbeli … Z odlomkom iz Prešernovega Krsta pri Savici se je Jože Potočnik predstavil v Cvetka, hvala lepa za vse povedano. Novega koncerta se pa že veselimo. ŽIVAHNA DEJAVNOST V KD PREŽIHOV VORANC Piše: mag. Irena Oder, predsednica KD Prežihov Voranc, fotografija: UroshGrabnerPhotography Hvala vsem, ki nam pri izvedbi tega projekta pomagate. Potrudili se bomo, da bomo čimbolj dostojno zastopali našo občino in predvsem našo slovensko in še posebej koroško pesem. In seveda, da nas bo morda naslednjič šlo na turnejo med avstralske Slovence čim več! Fotografija je nastala na odprtju razstave kiparke Nežike Novak v Družbenem domu na Prevaljah 11. 11. 2014. Čeprav je sekcij KD Prežihovega Voranca več, se bova v tokratni številki oglasili samo dve, Koroški oktet in folklorna skupina. Koroški oktet se v zadnje pol leta intenzivno pripravlja na izvedbo najzahtevnejšega projekta v več kot petdesetletni zgodovini obstoja, in sicer na pevsko turnejo po Avstraliji. Zdaj je projekt že tako daleč, da imamo že zakupljene letalske karte. Če bo vse po sreči (torej če nam bo zdravje služilo), bomo v Avstralijo poleteli 7. marca 2015. Razumljivo, da so vse aktivnosti podrejene temu cilju. Seveda smo kar naprej na kakšni prireditvi, vendar večino časa pridno vadimo, saj bi tam doli na »rdeči celini« v nostalgijo koroške pesmi radi popeljali naše rojake in z našo pevsko kulturo seznanili pisano narodno druščino, ki so za domicil izbrali oddaljeno celino. Folklorna skupina želi svojemu že stalnemu programu dodati nov splet koroških plesov in običajev, zato medse vsako sredo od 19.30 do 21.00 v Kulturni center na Ravnah vabi nove člane. Pridite vsi, ki radi plešete in pojete in tudi vi, ki ste do sedaj plesalce občudovali bolj od daleč. Pričakuje vas prijetna in vesela skupina plesalcev in godcev, ki smo se že prepričali, da je ples rekreacija v vseh življenjskih obdobjih, je umetnost in zabava, ki vpliva na psihofizično počutje … skratka pot do dobrega počutja. Vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO KOROŠKE Piše: Bojana Verdinek, predsednica Slavističnega društva Koroške; fotografija: Mateja Čuk Slavistično društvo Koroške združuje sloveniste in slaviste cele Koroške, svoj sedež pa ima v Občini Ravne na Koroškem že 10 let. Na vsakoletni skupščini oblikujemo program in vanj vključimo aktualne strokovne vsebine in dogodke, s katerimi se skušamo približati tudi širšemu krogu ljudi. Z njimi skušamo vplivati na zavedanje o slovenstvu, pravilni rabi jezika in pomenu branja. V letošnjem letu smo za vse osnovnošolske učitelje, ki pripravljajo učence na Cankarjevo tekmovanje, organiV novih prostorih Srednje šole Ravne je pozornost slovenistov in slavistov usmerjena v novosti slovenskega pravopisa Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik (levo) in Ljubica Podboršek, tolmačka znakovnega jezika (desno) o medmetih v KOK dr. Franca Sušnika 19 zirali predavanje na temo letošnjega tekmovanja. Povabili smo izr. prof. dr. Igorja Saksido, predavatelja mladinske književnosti in književne didaktike. Sredi novembra je naše društvo gostovalo v novih prostorih Srednje šole Ravne. V prostorni, sodobno opremljeni predavalnici smo prisluhnili vedno aktualni temi. Tokrat še posebej, saj se z novim pogledom nove ekipe ponovno pretresajo pravila slovenskega pravopisa, oblikujejo nova stališča. Pot do novega pravopisa je sicer še dolga, ampak pomembno je, da se v razpravo vključijo tudi slovenisti in slavisti in tako prispevajo svoj delež. S trenutnimi dejavnostmi glede pravopisnih pravil, slovarjev in jezikovne svetovalnice nas je seznanila doc. dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalka pri Slovarju pravopisnih težav slovenskega jezika in vodja delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika. Za strokovno članstvo in širše občinstvo smo konec novembra v KOK dr. Franca Sušnika organizirali predstavitev dveh svežih monografij, ki prinašata nove informacije o besedni vrsti medmet. Prva nosi naslov Medmeti v slovenskem jeziku, ki nam jo je predstavila avtorica, red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V drugi sta združili svoje znanje o medmetih prej omenjena red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik in Ljubica Podboršek, tolmačka znakovnega jezika (osnovnega jezika gluhih in naglušnih). Pod naslovom Medmeti na presečišču slovenskega besednega in znakovnega jezika se nam odkrivajo temeljne značilnosti znakovnega jezika. Medmete in njihovo rabo nam skušata avtorici prikazati z vidika dveh naravnih jezikovnih kodov, in tako vzpostaviti most med slišečimi in neslišečimi. Da smo v letošnjem letu izbrali prave teme in predavatelje, so nam pokazali člani društva in drugi z obiskom naših dogodkov. Koroška galerija likovnih umetnosti Galerija Ravne KGLU pomembno usmeritev inštitucije kot javnega prostora, ki nudi možnost za razvoj kritične misli. Otroci na Bernekerjevi ustvarjalnici v okviru razstave Nike Oblak in Primoža Novaka And Now for Something Completely Different 4 Koroška galerija likovnih umetnosti kot regionalni muzej za moderno in sodobno umetnost, ki pokriva področje dvanajstih koroških občin, skrbi za specifično zbirko, ki izhaja iz razstavnega programa. Galerija razvija t. i. koncept 'žive zbirke', ki se skozi sodobne projekte aktualizira in 20 dopolnjuje. Ustanova je danes vpeta tako v nacionalne kot mednarodne mreže, na podlagi katerih gradi sodoben razstavni program in bogati že obstoječe vsebine. Velik poudarek pri samem delu galerije je na izobraževanju tako najmlajših kot tudi na andragoških programih, ki predstavljajo Koroška galerija likovnih umetnosti poleg razstavnih in administrativnih prostorov v centru Slovenj Gradca programsko skrbi tudi za Galerijo Ravne, ki se nahaja v Kulturnem centru na Ravnah na Koroškem. Programski poudarek Galerije Ravne je na kvalitetnem razstavnem programu, ki občinstvu predstavi aktualno umetniško produkcijo tako umetnikov iz regije kot iz drugih koncev Slovenije. V Galeriji Ravne se letno zvrsti 5–7 razstav, ki jih spremljajo pedagoški programi in vodstva. Likovni simpozij Kulturnega društva koroških likovnikov 13.–14. 9. 2014 Povzel: Zoran Rožič po E. Ferjanič Fric vilne likovno umetniške prireditve. Zaposlena je kot likovna pedagoginja v osnovni šoli, vodi izobraževalne likovno ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle; – predsednica umetniškega društva dr. Štefka Cobelj DPD Svoboda Ptuj ga. Anka Kolarič je začetnica v slikanju in je povabljena prav zaradi tega, da spoznava slikarske medije prima vista; - predsednik Kulturnega društva koroških likovnikov Zoran Rožič se ji je ob tej priložnosti zahvalil za njeno nedavno povabilo k njim na slikarske dni na Ptuj v mesecu juniju letos; Del udeležencev simpozija Kulturno društvo koroških likovnikov z Raven na Koroškem je v septembru v občini Slovenj Gradec priredilo projekt dvodnevnega likovnega simpozija na ekološko turistični kmetiji Lešnik na Golavabuki pod Kopami. Cilj projekta je bil meddruštveno sodelovanje, izobraževanje in navezovanje stikov umetnikov iz drugih sredin in okolja. Sodelovali so slikarji iz petih različnih društev, naslednji dan so se jim na simpoziju pridružili še člani Kulturnega društva koroških likovnikov. Rdeča nit je bila teoretično in praktično izobraževanje v slikarskem mediju. Na dvodnevnem simpoziju so ob članih društva koroških likovnikov sodelovali naslednji umetniki: – slikar g. Drago Medved iz Nove Cerkve pri Celju, ki je bil hkrati tudi častni gost in mentor na simpoziju. S svojim prepoznavnim pristopom in tehniko pastoznega nanosa predpriprave slikarske podlage dela učinkujejo prepoznavno v dopolnitvi barvnih kombinacij, ki vključujejo tudi zlato, srebrno barvo. Že dvajset let se ukvarja s kulturo pitja in kulinarike ter predava o vinski kulturi. Je vitez slovenske viteške dvanajstije Reda sv. Fortunata in vitez vina v Ordo equestris vini Europae. Doslej je napisal več kot 20 knjig, nekatere so tudi prevedene; v sedmih se ukvarja z vinsko kulturo: Trta življenja (1992), Najlepše trte na Slovenskem (1995), Vinski brevir (1997, tudi angleška izdaja), Šampanjec, sreča sveta (1999), Sto resnic o vinu (2001), Refošk, resnična pravljica o rdečem kralju (2008, soavtor), Istenič penine, življenjska zgodba družine Istenič (2009); – slikarka, likovna pedagoginja, vodja različnih projektov ga. Erna Ferjanič Fric, je s svojim pedagoškim nazorom kot mentorica na simpoziju širila meje slikarskega dojemanja. Njena dela so živahna, polna kontrastnih linij, najbolj je prepoznavna s svojimi motivi trav in pokrajin. Pesnica in velika poznavalka kulturnih objektov v Rogaški Slatini se je rodila 1955 v Celju. Diplomirala je iz likovne umetnost, vodila je Grafični muzej, organizirala šte- – domačin g. Feliks Frühauf Sreč iz Dravograda je nestor društva koroških likovnikov. Njegova temperamentna in barvno topla dela so pozitivna in večkrat pričevalci zgodovine. Leta 1981 se je včlanil v društvo koroških likovnikov na Ravnah. Vseskozi je aktiven član tega društva. Poleg tega je častni član likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra, Medicinske fakultete dr. Lojze Kraigher v Ljubljani ter likovne sekcije Dravograd. Je tudi član Art Femips, s katerim se udeležuje ustvarjanj v tujini. Beleži preko 20 samostojnih in več kot 120 skupinskih razstav; – podpredsednica društva koroških likovnikov ga. Helena Kotar je večna iskalka izražanja. Pokazala se je v mladostnih motivih, ki so malce prežeti s kubistično noto; – domačin, slikar in predsednik društva koroških likovnikov, član društva šaleških likovnikov g. Zoran Rožič je s svojo paleto energijsko močnih in toplih, sončnih barv ter specifično likovno prepoznavnostjo slikanja v 21 Zoran Rožič: Veduta primorskih hiš več tehnikah hkrati širil svojo optimistično naravnanost in je z organizacijo simpozija omogočil slovenskim umetnikom, ki žive v različnih okoljih, da širijo in hkrati združujejo svoj ustvarjalni prostor. Društvu se je priključil leta 1986 in že slabo desetletje uspešno vodi društvo. Žal se zaradi nujnih obveznosti simpozija nista mogla udeležiti povabljena gosta in prijatelja iz Podjune, slikar g. Helmut Blažej, in slikar ter ustvarjalec v glini in tehniki raku g. Albert Mesner. Na likovnem simpoziju je uradno nastalo 10 likovnih del. Projekt simpozija so podprli JSKD RS, Občina Ravne na Koroškem, Zavarovalnica Triglav in ekološko turistična kmetija Lešnik z Golavabuke. Brez njih umetnost ne bi zaživela v dveh strokovnih in koristnih dneh za povabljene goste umetnike in gostujoče društvo. LITERATI TUDI ZMAGUJEMO Piše: Ivana Čreslovnik, predsednica društva • • • • Z literarnega večera srbske-slovenske poezije z gosti SKD Petar Kočić iz Kranja. Kulturno društvo literatov Mežiške doline je od maja in do konec novembra pridno delalo. • Maja smo sodelovali na 5. Literarnem natečaju v poeziji in prozi ob Vseslovenskih klekljarskih dnevih v Žireh. Lidija Polak je osvojila 10. mesto v poeziji, Ivana Čreslovnik pa 4. mesto v prozi. • Nastopili smo na Festivalu solzic z naslovom Poklon Koroški pod Uršljo goro. • Junija so tri članice sodelovale na literarnem natečaju DPM Beltinci – poezija, kjer je Barbara Žvirc dosegla v kategoriji C (odrasli) 1. mesto. Čestitamo Barbara! • Pri Toniju v Kotljah smo imeli lite22 • • • • rarni večer, kjer sta se predstavili novi članici Ivana Prislan in Marija Bezjak. Tudi ostali smo sodelovali s svojimi prispevki. Julija se je naša članica Lidija Polak na natečaju Mentorjev feferon (revija Mentor in JSKD) uvrstila med pet finalistov. Na Sofijinem festivalu v Lendavi je Martina Podričnik s kratko zgodbo dosegla uvrstitev med deset najboljših. Njena zgodba je bila objavljena v brošuri festivala. Avgusta smo nastopili na 59. Koroškem turističnem tednu v Črni na prireditvi Poletni liter literature. Na Ravenskih dnevih smo pripravili literarni večer v Medgeneracijskem centru, kjer sta se predsta- • • • vila nova člana Irena Pajnik Beguš in Peter Črtomir Gorjanc. Seveda smo tudi ostali brali. Septembra smo nastopili na Jesenskih srečanjih pod Kozolcem na Poljani. Na mednarodnem literarnem natečaju »Garavi sokak« v Inđiji –Srbija se je poezija našega člana Đorđa Radovića uvrstila med 1100 prispevki v ožji izbor in je bila objavljena v Zborniku. Pri Plodru v Šentanelu smo pripravili literarni večer in potopisno predavanje Nikaragva, Costa Rica in Panama. Oktobra smo sodelovali na Srečanju piscev ZDUSA in LIKUSA F3ŽO 2014 – festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. V gostišču Lečnik smo pripravili literarni večer srbske-slovenske poezije s Srbskim kulturnim društvom Petar Kočić iz Kranja, ki so ga predstavili: Smiljana Ilić, Ostoja Šobot in Marinko Jagodić Maki. Na razglasitvi finalistov Festivala mlade literature Urška 2014 v Slovenj Gradcu je bila naša članica Maja Miloševič med petimi najboljšimi. Sodelovali smo na natečaju kratkih zgodb o žledu Založbe Fran iz Celovca. Lidija Polak in Ivana Čreslovnik sta se s svojima prispevkoma uvrstili v izbor za objavo v knjigi Žled na Slovenskem. • Novembra je naša članica Ivana Čreslovnik izdala knjigo z naslovom Koroška deklica Bajberli, ki jo je predstavila v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah. • V domu upokojencev na Prevaljah smo pripravili literarni večer za DU Prevalje. • V Pliberku smo sodelovali na dvojezičnem literarnem natečaju Koroška v besedi. Ivana Čreslovnik se je uvrstila v finale in prejela častno listino za odličen prispevek. • Sodelovali smo na 13. Literarnem srečanju z literarno delavnico na Muti, ki ga organizira JSKD Radlje. Tudi decembra ne bomo počivali. Po našem planu bi naj izšla še ena knjiga in ker v decembrskem utripu čustva močneje čutimo, bo prav gotovo nastalo veliko pesmi in zgodb, ki jih bomo zapisali in delili z vami. Ivan Gradišek – muzikant z dušo in srcem V dnevih, ko se jesen počasi poslavlja in prva pozeba vztrajno sili skozi okna in trka na vrata, smo z žalostjo v srcih izvedeli, da našega dolgoletnega člana in vzornega glasbenika Ivana Gradiška ni več med nami. Na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem se je Ivan Gradišek zaposlil 1. septembra 1962, pred tem je od leta 1959 in vse do zaposlitve na Glasbeni šoli Ravne poučeval v Pihalnem orkestru železarjev Ravne kot učitelj pihal. Na glasbeni šoli je bil zaposlen kot učitelj klarineta, flavte, saksofona, nauka o glasbi, harmonike, pevskega zbora ter Pihalnega orkestra Glasbene šole Ravne na Koroškem, katerega dirigent je bil od ustanovitve leta 1977 do svoje upokojitve v letu 2003. S tem orkestrom je leta 1984 dosegel zlato priznanje na tekmovanju orkestrov v Mariboru. Leta 1969 je opravil strokovni izpit in v svoji poklicni karieri napredoval do naziva svetovalec. Skoraj celo desetletje je opravljal delo ravnatelja Glasbene šole Ravne (od 5. februarja 1965 do 1. marca 1974). V svojem delovnem procesu je vzgojil nešteto kadrov za potrebe pihalnih orkestrov kot tudi drugih skupin. Mladim je dal občutek skupnega muziciranja in prilagajanja pri igranju v orkestru, prav tako pa je bil Človek z veliko začetnico tako v glasbenem kot tudi življenjskem smislu. V Pihalnem orkestru železarjev Ravne je dolga leta opravljal zelo zahtevno in pomembno delo arhivarja in kronista. Skrbel je za urejen arhiv in tudi z njegovim trudom je ravenski arhiv bil poznan kot eden najbogatejših notnih arhivov v Sloveniji. Poleg funkcije arhivarja je bil Ivan dolga leta namestnik dirigenta in predvodnik. V vmesnem obdobju od leta 1992 do 1993 je prevzel zahtevno vlogo dirigenta in pomagal orkestru premostiti krizo, ki je nastopila v letu 1992. Kot kronist je znal ohraniti različne dogodke, ki smo jih doživeli muzikantje med številnimi vajami, nastopi in na tekmovanjih. Naj si izposodimo njegov citat, ki zelo nazorno prikazuje dolgoletno vez med našim orkestrom in »fabriko«: ''Tudi dobra ‚muzikantska‘ duša je človek, delavec. Po ‚šihtu‘ mora tudi on zasaditi kakšno fižolovko ali krompir, tudi on si rad spočije trudne oči ob zelenilu in lepoti naših gora, rad pogleda na televizijski ekran in gleda v otrocih svojo prihodnost. Je človek z enakimi občutki kot drugi. Tudi takrat, ko povprečno trikrat na teden obleče službeni ‚gvant‘ in gre na svečanost te ali one vrste, ko mnogih ni, čeprav bi tam morali biti‘‘ (Gradišek, Družbeni dogovor in godba, Informativni fužinar, 1971, št. 4, str. 15–16). Dragi Ivan, počivaj v miru! Mag. Aleksander Kotnik in Alojz Buhvald 23 Sprejeli smo žalostno novico, umrl je Ivan Gradišek. Odšel je presenetljivo tiho. Bil je sodelavec, pedagog, solist, dirigent in ravnatelj Glasbene šole Ravne na Koroškem. Deloval je v času, ko je glasbeno šolstvo oralo ledino na Koroškem in ni bilo pogojev za normalno delo. Skupaj Zelo na hitro in tiho je odšel Ivan Gradišek, kot da bi se hotel izogniti besedam zahvale, ki bi mu jih želeli izreči sodelavci Glasbene šole in prijatelji godbeniki Pihalnega orkestra Ravne, ki bi mu v slovo in zahvalo zaigrali nekaj žalnih akordov. Celo svoje življenje je posvetil svoji »ljubici« - glasbi, kot se je nekoč izrazil in tudi zapisal v almanah orkestra. s Pihalnim orkestrom ravenskih železarjev je ustvarjal pogoje za nadaljnjo rast glasbenega in kulturnega utripa v kraju, saj se je pod njegovim vodstvom izšolalo veliko glasbenikov, ki so danes učitelji, akademski glasbeniki in dirigenti. Njegova specialnost so bili pihalni orkestri, s katerimi je dosegal neverjetne uspehe. Z njegovim dolgoletnim prispevkom spada danes Glasbena šola Ravne na Koroškem med zelo uspešne šole v Sloveniji. Bil je odličen klarinetist, zavzet in prizadeven pedagog, ki je vzgojil veliko mladih glasbenikov ter uspešno vodil mladinski pihalni orkester Glasbene šole Ravne. Ivan! S skromno a veliko besedo HVALA se ti kot prijatelj, sodelavec, nekdanji ravnatelj Glasbene šole Ravne in dirigent Pihalnega orkestra železarjev Ravne iskreno zahvaljujem za tvoj prispevek glasbenemu in širšemu kulturnemu razvoju našega kraja in občine Ravne. Odšel si, a tudi ostal! Že od rane mladosti je bil član Pihalnega orkestra železarjev Ravne, bil tudi arhivar, zelo zavzet in ponosen predvodnik ter namestnik dirigenta v času mojega vodenja tega orkestra. Naj ti bo lahka koroška zemlja! Nekdanji ravnatelj Avgust Pogorevčnik Lojze Lipovnik VREDNA SPOMINA: JANKO IN MIRA GAČNIK Piše: prim. mag. Franc Verovnik, dr. med. Mnogim od tistih, ki so obiskovali osnovno šolo v Guštanju, današnjih Ravnah na Koroškem, v času pred drugo svetovno vojno ali v letih po njej, sta še vedno v živem spominu njihova nekdanja učitelja Janko in Mira Gačnik. Ostali, zlasti mlajše generacije, vedo za njun priimek le po Gačnikovi poti na Ravnah, ne da bi poznali izvor tega poimenovanja. Ob bližnji 120. obletnici Gačnikovega rojstva je prav, da se seznanimo z njunima življenjskima potema. Janko Gačnik se je rodil 12. februarja 1895 v Gradcu (Graz) kot nezakonski sin Uršule Gačnik. Mladost je preživel s starimi starši v Gorčah pri Libeličah, kamor je hodil v šolo od leta 1901 do 1908. Zaradi njegove prevelike naklonjenosti slovenstvu ga niso sprejeli na učiteljišču v Celovcu, zato se je vpisal na učiteljišče v Mariboru. Po maturi 1914 je nekaj mesecev služboval pri Sv. Barbari pri Vurbergu – današnji Zgornji Koreni. Leta 1915 je moral k vojakom, bil je na usposabljanju za rezervne častnike. Končal ga je novembra 1915 v Admontu na Gornjem Štajerskem in bil še isti mesec poslan na soško fronto. Med drugim se je udeležil bitk pri Oslavju in na Doberdobski planoti leta 1916, bil ranjen, dobil medaljo za hrabrost in bil povišan v poročnika. Po daljšem okrevanju so ga leta 1917 poslali z ljubljanskimi črnovojniki na fronto v Karpate, kjer je dočakal konec prve svetovne vojne. Novembra 1918 se je vrnil v Ljubljano in se od tam odpravil kot prostovoljec v Borovlje (zdaj Ferlach) skupaj s koroškim rojakom Vinkom Möderndorferjem (1894–1958), pedagogom in znanim zbiralcem etnološkega gradiva, s katerim se je poznal že z mariborskega učiteljišča. V ponesrečeni ofenzivi slovenske fronte 29. aprila 1919 je bil v bitki s folksverovci hudo ranjen v desno nogo v naselju Humberk (zdaj Hollenburg) pri Kotmari vasi (zdaj Köttmannsdorf). Sovražniki so ga odpeljali v Celovec na zdravljenje, kjer je ostal do junija, ko so mesto osvoji24 Nadučitelj Janko Gačnik (z očali) med učenci leta 1933 le jugoslovanske čete in so ga odpeljali v domovino. Zaradi posledic poškodbe je za vedno ostal invalid. Vendar se Gačnikova prizadevanja za pravično severno mejo tudi po bojih niso končala. Z veliko vnemo se je namreč pridružil boju Libeličanov za priključitev te vasi h Kraljevini SHS, ker je bila po njihovem mnenju po plebiscitu 10. oktobra 1920 po krivici dodeljena Avstriji. Skupaj z njim, s šolskim nadzornikom Rudolfom Mencinom (1879–1963), po rodu iz Libelič, in z libeliškim župnikom Antonom Vogrincem (1873–1947) so vaščani dosegli, da so 30. septembra 1922 Libeliče uradno priključili matični domovini. Leta 1921 se je zaposlil kot učitelj na osnovni šoli v Guštanju, kamor je čez štiri leta prišla učit njegova kasnejša žena Mira. Bila je rojena 6. junija 1903 v Poljčanah kot Elfrida Ivana Marija Šijanec v učiteljski družini. Imela je še tri brate. Najstarejši, dr. Fran Šijanec (1901–1964), je bil umetnostni zgodovinar. Drago Marjan ali tudi Mario Šijanec (1907–1986) je bil uspešen skladatelj, violinist in dirigent, ki je po drugi svetovni vojni živel in ustvarjal v Argentini kot Mariano Drago. Najmlajši Stanko Šijanec (1909–1984) je bil v Mariboru gimnazijski profesor zgodovine. Mira je v Mariboru leta 1922 končala učiteljišče in se leta 1925 zaposlila v guštanjski osnovni šoli. Z Jankom sta se poročila 27. aprila 1930. V Guštanju sta bila učitelja do leta 1941 in nato še po vojni do leta 1951. Med leti 1925 in 1937 je bil Janko tudi upravitelj šole in otroškega vrtca. Kot zavzet pedagoški delavec se je javno zavzemal za pravice učiteljev v tedanji družbi in za pravilno vzgojo učencev. Iz vzgojnih namenov je ob šoli uredil vrt s sadovnjakom in šolskim čebelnjakom. Bil je eden od pomembnih članov leta 1914 ustanovljene Čebelarske podružnice Guštanj. Ves čas je bil goreč jugoslovanski patriot, zato ni Mira Gačnik s svojimi učenci leta 1935 čudno, da sta bila oba z Miro zelo aktivna člana guštanjskega Sokolskega društva od leta 1921 do 1941. Pomembne so njegove zasluge pri gradnji Sokolskega doma, ki je bil odprt 22. novembra 1931. Janku so od vsega začetka v društvu poverili nalogo, da organizira kulturno prosvetno delo. Tako so že leta 1921 ustanovili pevsko in godbeno društvo, v katerem se je zlasti Mira izkazala kot dobra pianistka. Janko je bil dejaven tudi kot režiser raznih spevoiger in operet, s katerimi so igralci Sokola gostovali v raznih krajih, kot režiser in glasbenik pa je sodeloval tudi v tedanjem guštanjskem delavsko prosvetnem društvu Svoboda. Zaradi Jankovega delovanja v sokolski organizaciji so ga tedanje oblasti leta 1937 kljub številnim protestom brez razloga odstavile z mesta šolskega upravitelja. Še več gorja je doživel med drugo svetovno vojno. Leta 1941 se je pred nacisti umaknil v Ljubljano, Mira pa k svojim staršem v Maribor. Zaradi sodelovanja z OF so ga fašisti aretirali v raciji 14. februarja 1942 in ga poslali sprva v zapore v Padovi, 13. junija pa v izgnanstvo v vas Torricella Peligna v Abruzzih v osrednji Italiji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je uspel pred Nemci pobegniti v zbirno taborišče Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ) v kraju Gravina v Apuliji na jugu Italije, kamor je po različnih pripetljajih prispel 25. januarja 1944. Tam je vodil prosvetno delo med borci in v ta namen sodeloval pri sestavljanju posebne Taboriščne čitanke. Po vojni sta se oba spet vrnila v Guštanj na osnovno šolo, na kateri je bil Janko med letoma 1947 in 1951 šolski upravitelj. Poleg tega je leta 1945 postal prvi upravnik dijaškega doma v nekdanjem gradu, kjer je bila tedaj tudi na novo ustanovljena gimnazija. Sodeloval je pri prenovi Jagrovega hleva v Zadružni dom s kinodvorano, pri postavitvi Malgaje- vega spomenika na Dobrijah leta 1947 in pri urejanju partizanskih grobov kot tajnik Zveze borcev. Poskrbel je, da se je nadaljevala tradicija predvojne pevske in godbeniške dejavnosti. Režiral je igre, vodil in vadil domače pevce ter plesalce koroških plesov. Skupaj z okrajnim referentom Vojkom Simončičem in dirigentom Jožkom Hermanom je zaslužen, da je bila leta 1951 osnovana ravenska glasbena šola, uradno pa je bila nato ustanovljena Nižja glasbena šola na Ravnah leta 1956. Tudi Mira je ves čas sodelovala kot pianistka pri orkestru, ki ga je zelo uspešno vodil kapelnik Jožko Herman. Z vsemi temi dejanji je Janko svojim učencem in mnogim Ravenčanom ostal v neizbrisnem spominu kot zavzet pedagoški in kulturni delavec ter velik domoljub. Po njem so poimenovali Gačnikovo pot, ki je speljana med drugim mimo poslopja nekdanje osnovne šole, v katerem je danes sedež Občine Ravne na Koroškem. Upokojil se je 15. julija 1951, Mira pa je zaprosila za premestitev. Preselila sta se v Maribor, kjer je Janko ostal še naprej družbeno aktiven in ohranil stike s Koroško. Med drugim je organiziral številna gostovanja združenih pevskih zborov z zamejske Koroške, zaradi česar ga je Slovenska prosvetna zveza odlikovala z Drabosnjakovim priznanjem. Umrl je 4. septembra 1967 in je pokopan v Libeličah, kar si je želel ves čas. Na njegovem grobu stoji lepo izdelan spomenik z vklesanim priimkom in imenom, s kratko oznako njegovega delovanja: UČITELJ IN BOREC ter z letnico rojstva in smrti 1895–1967. Gačnikovo delo na področju kulture in hkrati veliko navezanost na Koroško pa izkazujejo vklesane besede z začetka znane pesmi: »NMAV ČREZ JEZARO« … Mira je umrla 30. oktobra 1973 v Spodnjem Slemenu in so jo po odločitvi sorodnikov pokopali na Pobrežju v Mariboru. 25 Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor. i po od h re p S o. aj aš n ri p h ji ki i, st in rado e ik n z ra p v im iv ž v to ko h i la en m v ki e, b ž lo Vsako leto se z iz e čn li In cimetu. o p nj vo o aj im ki , h ca li u ih okrašenih mestn . h ji ž li b aj n ih oj m i v t i ar d ob o p prebudijo željo op r av it e p r a znične n a k up e da ne s in jih odp l ačuj t e n a obr ok e s p os ojil no k a r a n t o • • • • kartica je brezplačna, saj ni letne članarine mesečno odplačujete le po 20 % porabe pridobite posojilo v višini do 2,5-kratnika svojih prihodkov je več kot le kartica, saj ste njeni imetniki tudi nezgodno zavarovani Varnostno SMS sporočilo: za dodatno varnost prejmite SMS sporočilo ob vsakem nakupu ali dvigu na bankomatu. Svojo posojilno Karanto in/ali varnostno SMS sporočilo naročite v najbližji poslovalnici Nove KBM, imetniki Bank@Neta pa jo lahko naročite kar preko spleta. Več na pripravi.se. preverite svojo pripravljenost na www.pripravi.se in jo izboljšajte z našimi svetovalci t: 080 17 50 | www.nkbm.si | skype: novakbm 26 MLADINSKI SVET RAVNE NA KOROŠKEM Piše: Aljaž Verhovnik, predsednik MS Tekmovalci 1. Koroškega triatlona Mladinci smo letošnje leto preživeli zelo aktivno. Še posebej se je širši krog sodelovanja mladih pokazal s sprejemom Strategije za mlade v občini Ravne na Koroškem 2014-2020, ki smo jo avtorji (Aljaž Verhovnik, Andrej Grobelnik, Matevž Klobučar in Rok Šater) pripravili skupaj s širšo množico zainteresirane mladine. Prvi ukrepi so letos že začeli kazati rezultate. V zadnjem času je viden tudi napredek in rast mladinskih organizacij v naši občini, zato verjamemo, da bo prihodnje leto še bolj pestro. Sprejem strategije je mladince še posebej aktivno spodbudil k ustanovitvi Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki ste jo morda obiskali na spletni strani www.hitronakorosko.si. v svetu Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem pričel opravljati Andraž Lečnik. Na to mesto ga je imenoval Upravni odbor Mladinskega sveta Ravne na Koroškem. Tudi letos smo se že tretjič zapored udeležili Festivala Povodnega moža, ki je potekal na Ivarčkem jezeru. Javnosti smo predstavili naše delo, otroke in mladino pa razveselili s pobarvankami in se posladkali z bomboni. 13. junija smo bili povabljeni na Energetsko karierno srečanje, ki je potekalo v konferenčni dvorani uprav- ne zgradbe Železarne Ravne. Aljaž Verhovnik je zbranim predstavil osnutek dokumenta Strategija za mlade, ki je bil nato 19. junija 2014 sprejet na redni seji občinskega sveta Občine Ravne. Vzporedno s pripravo strategije smo se člani mladinskega sveta aktivno ukvarjali z organizacijo projekta »ZAšportajmo v poletje«, ki je potekal 28. in 29. 6. 2014 v športnem parku na Ravnah. Dvodnevni projekt je prvi dan na treh lokacijah predstavil atraktivne športne panoge, kot so npr. vaterpolo, gokart na pedala, golf, rugby, tenis na mivki in številne druge. Kljub zelo slabemu vremenu, se je dogodka udeležilo kar nekaj športnih navdušencev. Za poslastico pa smo v nedeljo, 29. junija, na Ravnah pripravili 1. Koroški triatlon, ki se ga je udeležilo skoraj 80 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v različnih starostnih kategorijah, tako posamično, kot ekipno (štafeta). Še posebej smo bili ponosni, da se je dogodka udeležila številčna ekipa triatloncev iz domače, Fužinarjeve sekcije triatloncev, ki so na dosegli odlične rezultate. Zavod Nefiks je 1. julija v prostorih Kulturnega centra organiziral okroglo mizo na temo »Dojemanje sive ekonomije med mladimi«. V razpravi je 16. maja 2014 smo se predstavniki mladinskega sveta udeležili nacionalnega srečanja projekta Strukturirani dialog 2.0, ki je bilo v veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije. Mladinski svet Ravne na Koroškem je Slovenski filantropiji, katere član je, letos podal predlog, da podeli naziva »prostovoljstvu prijazno mesto« Občini Ravne na Koroškem. Tako je ta naziv naša občina prejela 22. maja letos, podelitve pa smo se udeležili tudi mi. Z junijem je nalogo predstavnika mladih Potapljanje na mestnem kopališču v okviru projekta ZAšportajmo v poletje 27 sodeloval tudi predsednik MS Aljaž Verhovnik. V okviru Ravenskih dnevov smo tudi letos v Grajskem parku organizirali kino na prostem, ki je na ogled ponudil dokumentarni film lastne produkcije mladinskega sveta z naslovom Mladina od Guštanja do Raven na Koroškem. Vsako leto v MS poskrbimo tudi za neformalna izobraževanja, ki jih našim članom in javnosti ponudimo brezplačno. Tako smo letos pripravili tečaj hitrega branja in pomnjenja, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Odkar ima Občina Ravne na Koroškem sprejet poseben odlok o mladini, deluje kot delovno telo občinskega sveta tudi Komisija za mladinska vprašanja. Ker se je dosedanjima članoma iztekel mandat, je Upravni odbor MS Ravne na Ko- roškem imenoval nova predstavnika naše organizacije. To sta postala Rok Plesec in Andraž Lečnik. Še posebej smo ponosni, da nam je v letošnjem letu uspelo nadgraditi Mladinsko pot Ravne na Koroškem, tako da pot ob prenovi resnično predstavlja pravo učno in rekreacijsko pot. Verjamemo, da bo naša pot, včasih imenovana »trim steza«, še bolj obiskana z dodanimi in dodelanimi orodji. In da ta pot resnično nadaljuje tradicijo starih trim stez, smo tudi ta dela opravili mladi prostovoljci z »delovno brigado«. Leto 2014 mladinci zaključujemo precej aktivno. Konec novembra je župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen v skladu z ukrepom Strategije za mlade sklical 1. Zbor mladih. Župan je mladim podajal odgovore na njihove pobude in vprašanja, zbrani pa so bili enotnega mnenja, da se bodo mladi z županom srečevali vsake tri mesece. Za aktivno spremljanje ukrepov Strategije za mlade smo se v MS odločili, da strategijo natisnemo v obliki knjižice, ki bo brezplačno na voljo javnosti. Načrtujemo, da bo knjižica luč sveta ugledala v začetku prihodnjega leta. Leto 2014 smo mladi na Ravnah zaključili s skupnim dogodkom »Predbožični park«, ki smo ga pripravili MS, Klub koroških študentov, KMKC Kompleks, KUD Kunkuvo in Kunštnca. Dogodek je ponudil pester glasbeno in kulturno obarvan program, ki je vključeval tudi zaposlitveni sejem. MLADINSKA INICIATIVA ZA 3. RAZVOJNO OS NA KOROŠKO piše: Aljaž Verhovnik, vodja Mladinske iniciative za 3. razvojno os osi za nas. Peticija ima osem zahtev, od katerih se jih šest navezuje na projekt realizacije 3. razvojne osi na Koroško, začenši od avtocestne povezave A1 preko Velenja do Mislinjske in Mežiške doline, kjer se nahaja gospodarsko središče Koroške. V tem trenutku je peticijo podpisalo več kot 7000 podpornikov in število se še povečuje. V poletnih mesecih ste nas srečevali na raznih javnih mestih po Koroškem in tudi širše, kjer smo predstavljali našo iniciativo in zbirali podpise tudi v materialni obliki. Utrinek iz uvodne predstavitve Mladinske iniciative za 3. razvojno os, julij 2014 Mladinski svet Ravne na Koroškem (MSR) je 18. julija 2014 v sejni sobi Občine Ravne na Koroškem pripravil uradno predstavitev Mladinske iniciative za 3. razvojno os javnosti. Na srečanju smo se zbrali predstavniki mladinske iniciative, koroški župani, gospodarstveniki ter koroški poslanci. Mladinska iniciativa je že takoj na začetku postavila spletno stran www.hitronakorosko.si, kjer lahko javnost spremlja naše aktivnosti ter tudi v elektronski 28 obliki podpiše peticijo za gradnjo hitre ceste na Koroško. Tam najdete tudi nekaj filmčkov, ki na takšen ali drugačen način prikazujejo pomen 3. razvojne Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je v tem času postala znana kot ena izmed oblik Korošcev, s katero se borimo za lastne interese. Postala je nadgradnja dosedanjih prizadevanj županov koroških občin ter gospodarstvenikov, saj se do sedaj civilna družba v tolikšni meri ni odzvala na pomen 3. razvojne osi. Gradnja hitre ceste na Koroško za nas ne predstavlja zgolj nove in sodobne prometnice, temveč tudi hitrejšo povezavo s centrom države, predvsem pa priložnost za nadaljnji razvoj Koroške ter decentralizirani razvoj Slovenije. Hitra cesta je predvsem razvojna cesta, Zadnja zahteva peticije je nekoliko širša in se navezuje na posebno skrb države do Koroške, ki je postala po tem, ko je usahnilo koroško gospodarstvo, s strani centra precej pozabljena. Zato od države pričakujemo posebno razvojno in sistematično pomoč Koroški v obliki podpornega zakona ali drugega akta, ki bo tudi v naravi doprinesel napredek. Cerarju romali dve pismi, kjer smo na drugo pismo s strani njegovega ministra dr. Petra Gašperšiča prejeli nepopoln in nejasen odgovor glede korakov, ki jih namerava država glede 3. razvojne osi storiti v prihodnje. Odgovor je zajemal zgolj zgodovinska dejstva, kar pa je vsem nam že dobro poznano. O problemu smo seznanili tudi vse poslanske skupine v Državnem zboru RS, prav tako pa smo problem internacionalizirali in o možnih rešitvah povprašali tudi našo evropsko komisarko za promet v Bruslju mag. Violeto Bulc, hkrati pa seznanili tudi vse slovenske poslance v evropskem parlamentu. Naša iniciativa se aktivno vključuje v namere za izgradnjo 3. razvojne osi tudi širše, saj smo vzpostavili stike tudi z mladimi v Velenju, prav tako tudi s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico. Do sedaj smo z našimi zahtevami seznanili praktično vse deležnike, ki so pristojni za realizacijo 3. razvojne osi. Tako sta k predsedniku Vlade RS dr. Miru Naj spomnimo, kaj sploh je 3. razvojna os. Gre za idejo o razvojni cesti med hrvaško Vinico na jugu preko Novega mesta in Zasavja do Velenja in naprej na saj bi z njeno izgradnjo predvsem mladi dobili možnost obstanka na Koroškem, s tem pa bi preprečili tudi beg možganov in mlade delovne sile iz obubožane Koroške. Naša iniciativa je postavila jasne zahteve tudi glede obnove obstoječih državnih cest na Koroškem, ki so v katastrofalnem stanju in zaradi tega postajajo problematičen faktor varnosti v cestnem prometu v naši regiji. Koroško do meje z Republiko Avstrijo na sever. O tej prometnici se je prvič govorilo že daljnega leta 1974, do danes pa so projekti in delno sprejetje Državnega prostorskega načrta na trasi Velenje– Slovenj Gradec davkoplačevalce stali okoli osem milijonov evrov. Načrtovalci investicije ocenjujejo, da bi bilo potrebno za izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi (med avtocesto A1–Velenje– Koroška) vsaj 1,3 milijarde evrov vložka, pri čemer država že vsa leta odgovarja, da teh sredstev nima, izogiba pa se jasnemu odgovoru, zakaj se v tem primeru ne odloči za način javno-zasebnega kapitala financiranja hitre ceste. Ob številnih aktivnostih, ki so potekale do danes, je največji dosežek Mladinske iniciative za 3. razvojno os prav to, da smo se Korošci prebudili in se jasno postavili za interese ter od centra zahtevamo to, kar nam na podlagi našega zgodovinskega prispevka k tej državi tudi pripada. Če hočemo biti v prizadevanjih uspešni, moramo vztrajati še naprej! Hrana je čista ljubezen. Je način življenja in druženja. Ob njej spoznavamo nove ljudi in se družimo s tistimi, ki jih poznamo že dolgo. Lahko je komplicirana ali preprosta, draga ali poceni. Pomembno je, da je iskrena. M. Bratina Hvala za zaupanje, kolektiv družinskega podjetja 1966 GOSTILNA MESARIJA 1990 ENODNEVNA SMUČANJA NASSFELD / MOKRINE: sobota, 10. januar 2015 BAD KLEINKIRCHHEIM: sobota, 24. januar 2015 HEILIGENBLUT: sobota, 31. januar 2015 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU ZAGREB, ogled slaloma za ženske: nedelja, 4. januar 2015 FLACHAU, ogled slaloma za ženske: torek, 13. januar 2015 Več o pestri ponudbi in ostalih storitvah na www.koratur.si ali v turističnih agencijah: Turisticna agencija Slovenj Gradec: Pohorska cesta 15, 2380 Slovenj Gradec, t: 02 884 12 47, e: [email protected] Turisticna agencija Ravne na Koroškem: Koroška cesta 5, 2390 Ravne na Koroškem, t: 02 822 11 30, e: [email protected] Avtobusni promet in turizem d.d. Prevalje, Perzonali 48, 2391 Prevalje, t: 02 82 31 191, e-mail: [email protected] 29 “K’k se vam da” Piše: Ana Pisar, predsednica Kluba koroških študentov Kaj s(m)o koroški študenti naredili dobrega za koroške študente? Lahko bi skromno dejali, marsikaj, a ker želimo med mladimi (med drugim) vzpodbujati tudi radovednost, bomo v svojih besedah konkretni. Lahko bi opisali vse izvedene projekte, a ne želimo dolgoveziti. Lahko bi dejali dovolj, a bi lagali. Lahko bi rekli, vse po svojih najboljših močeh … in tako bomo/smo še najbolj iskreni. Organizirali smo okoli 40 projektov s področja izobraževanja (delavnice in predavanja v okviru AreneZnanja, obisk muzeja in pivovarne, jezikovni tečaj), kulture (predstava, ustvarjalni večer, koncerta, Akademski ples, koroški talenti, pogovori z znanimi Slovenci, fil(m)zofski večer), zabave (Koroški gavdi), sociale (razpis za mlade mamice, Želje za veselje, dobrodelnost) in športa (KKŠ Winter FEST, smučanje na Golteh, športni turnir, pohod na Peco, bowling, soteskanje). V okviru področja Aktiva je pozitiva smo se tudi odpravili v Planico ter na 30 odgovarjamo z našimi projekti – na eni strani mladim omogočamo kvalitetno preživljanje prostega časa, ponujamo izobraževanje in druženje, na drugi nudimo možnost pridobivanja izkušenj z delom v mladem timu entuziastov. Z močno željo, da duh aktivizma čim bolj zaživi med mladimi na Koroškem, se povezujemo z drugimi društvi, ki so na Koroškem aktivna in ustvarjajo zares dobre vsebine. projekte drugih študentskih klubov. Dijaška sekcija je za dijake pripravila zdrave zajtrke, zanimivo publikacijo ter dijaške žure. Organizirali smo največji festival na Koroškem – KKŠ Summer FEST. Ker smo edini klub v Sloveniji, ki pokriva celotno regijo in s tem veliko število občin, zarad česar ne uspemo aktivno delovati v vsaki posebej, smo preko razpisa za društva sofinancirali in soomogočili številne projekte mladinskih organizacij, s še dodatnim razpisom KKŠansa pa spodubili mlade h kreativnosti. “K’k se vam da?” je pogosto vprašanje ali opazka na naše delo. Mi pa Res je, da so časi dokaj nenaklonjeni mladim, a vendar to ne sme biti razlog za odlašanja in prelaganja. Iz želje, da zase in ostale naredimo nekaj več kot le tarnamo ob kavi, se je pred letom dni organizirala več kot 20-članska ekipa, ki vodi projekte in vanje vključuje širše okolje. Povzeli bi lahko, da skrbimo za svojo prihodnost in s priložnostmi ustvarjamo nove priložnosti. Tudi za druge koroške študente! Zato – pristopite do nas, pocukajte nas za rokav, pišite na Facebooku, mejlu, Twitterju ali kjerkoli vam ustreza. Poskusite s svojim projektom ali se pridružite že obstoječemu. Vprašajte za nasvet, priložnost ... Klub koroških študentov je naš klub, klub mladih na Koroškem, pomagajte nam ga takšnega tudi ohranjati! NA GIMNAZIJI RAVNE smo bili znova ustvarjalni Piše: Natalija Pečovnik Naslednje leto bo minilo sedemdeset let, odkar so se takratni guštanjski jeklarji trdno odločili, da bodo ustanovili gimnazijo na gradu Ravne. Bili so zelo neomajni in so se odpravili celo v Beograd do maršala Tita, da mu predajo svoj sklep. In res, septembra 1945 se je začel šolski pouk po grajskih sobanah, ki pa so bile že takrat mnogo pretesne. Zato se je gimnazijska mladina kmalu odločila, da bo s prostovoljnim delom zgradila novo stavbo. Leta 1954 se je gradnja uspešno končala in še danes se po taistih hodnikih prerivajo mladi, željni novega znanja. Šolski zvonec še vedno enako glasno zvoni, še vedno grajski park ponuja zatočišče zaljubljencem in še vedno za štirimi stenami mladi odkrivajo in spoznavajo matematične formule … S številnimi kakovostnimi projekti, ki potekajo na šoli, dijaki svoje znanje le še poglabljajo in nadgrajujejo. V lanskem šolskem letu smo bili posebej ponosni na projekte: »Nova generacija raziskovalcev ved o življenju« (nosilec je bil Kemijski inštitut v Ljubljani). Projekt je spodbujal inovativnost mladih s postavljanjem pomembnih vprašanj na temo ved o življenju. Opozarjali so tudi na pomembnost etičnih načel v raziskovanju in znanosti. »Po sledi«, kjer smo opozarjali na problematiko ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja. Pri »Preverjanju nekaterih elementov gimnazijskega programa s poskusom« so dijaki glede na svoje interese poglabljali znanje pri posameznih pred- metih. Namen projekta »Dvig socialnega in kulturnega kapitala« je bil podpirati in bogatiti medsebojne odnose (še posebej so se obnesle dejavnosti, ki smo jih poimenovali s skupnim geslom »Vzorniki so zakon«). Skupaj z dijaki Gimnazije Velenje smo pri projektu »Kruh naš vsakdanji« poskušali doma pripravljeno hrano in pekli kruh. Dijaki 1. letnikov so sodelovali v projektu »Rastem s knjigo«, cilj katerega je bil spodbujati bralno pismenost ter krepiti dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja. Na področju naravoslovja smo uspešno sodelovali tako na šolskih, državnih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Posebej velja omeniti dijaka Luko Lodranta, ki se je po državnem tekmovanju iz znanja matematike in po izbirnih testih uvrstil v državno ekipo, ki je Slovenijo zastopala na Mednarodni matematični olimpijadi v Južni Afriki. Na njej je sodelovalo 560 tekmovalcev iz več kot sto držav. Za svoje tekmovalne dosežke je prejel pohvalo, kar je izjemen uspeh. Na področju jezikoslovja in družboslovja velja omeniti: čezmejno sodelovanje s slovensko gimnazijo iz Celovca, kjer smo stkali prijateljske vezi s sovrstniki onstran meje, šolski debatni krožek (letos smo organizirali Državni srednješolski debatni turnir, ki se ga je udeležilo več kot 120 dijakov iz vse Slovenije), Filovizijo, humanistično filozofski krožek, katerega cilj je navajanje mladih na kritično držo do sveta, lokalnega okolja in tudi do življenja na šoli, MRK, UNESCO, šolske časopise (Flegma, Vresje, Letopis, Alles Klar, Športni bilten). Naši dijaki so aktivni tudi na športnem, likovnem, glasbenem in dramskem področju. Člani Fotokrožka redno žanjejo uspehe na državnem in mednarodnem nivoju. Tokrat so si mladi fotografi postavili nov izziv; organizirali so fotografski razpis z naslovom Itak smo mladi. Cilj razpisa je bil združiti fotografe iz vse Slovenije. Odziv je bil izjemen, saj so prejeli kar 389 vrhunskih fotografij. Mladi fotografi so sodelovali tudi pri nastajanju knjige Gravitacije, kjer so združeni fotografski in literarni prispevki gimnazijcev. Prav tako so se izkazali naši mladi filmarji, ki so pod mentorstvom režiserja Uroša Zavodnika posneli svoj prvi film z naslovom Nik The Hacker, s katerim so izpilili svojo umetniško žilico in idejo o pravem filmu prelevili v realnost. Znova se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati pri splošni maturi in šestimi zlatimi maturanti: Klara Pavleković, Barbara Haber, Živa Ledinek, Lucija Pšeničnik, Mitja Modic in Žiga Bogataj. Ustanovitelji naše šole bi zagotovo s ponosom pogledali naše dosežke, uspehe in znanje, ki se je nabralo v teh sedemdesetih letih. Dokazali smo jim, da se niso zastonj trudili in se odrekali prostemu času, da bi nam bilo lepše. Zato se že veselimo naslednjega leta, ko se bomo spomnili vseh, ki so prestopili prag naše šole, in jih slavnostno pozdravili. 31 PREŽIHOVCI SMO POVEZANI S PREŽIHOVO USTANOVO Piše: Vanja Benko, mentorica ŠNO na OŠ Prežihovega Voranca Prežihova ustanova je aktivna. Vsako leto pomislijo tudi na ustvarjalnost mladih in razpišejo različne natečaje, vezane na delo Prežihovega Voranca (strokovno komisijo vodi Bojana Verdinek). Ker smo šola s Prežihovim imenom, je že naša moralna dolžnost, da se takemu povabilu vedno odzovemo. Naš devetošolec Jure Račnik zelo rad in lepo riše. Lansko leto je po mojih usmeritvah za razpis Prežihove ustanove izdelal nekoliko drugačen strip ob Prežihovi črtici Solzice in zanj je prejel nagrado. 1. nagrado je za svoj strip prejel tudi na stripovskem natečaju Zastripljeni, ki ga je ob svetovnem dnevu knjige razpisala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. 32 PO STOPNIČKAH DO ZLATA Piše: Vanja Benko, mentorica ŠNO na OŠ Prežihovega Voranca; fotografirala: Tisa Praprotnik Vedno nasmejana Tina TINA GEČ je tudi letos bila najboljša med najboljšimi v LOGIKI. Na šolskem tekmovanju je dosegla vse točke, na državnem nivoju pa ji je ŽE TRETJIČ ZAPOVRSTJO (pod mentorstvom Cvetke Petrič) uspelo priti med najboljše logike v Sloveniji. Iskreno ji čestitamo in želimo, da ostane še naprej tako uspešna. Povedala nam je, da je že od malih nog imela rada logične uganke, kar je verjetno podedovala od očeta in dedka. Starši so jo vsa leta spodbujali in ji vlivali veselje do reševanja, kar je razlog, da se je odločila za to tekmovanje. Niti v sanjah ni pomislila, da bo prišla tako visoko. Zase pravi, da je bolj lene vrste človek (če ji lahko verjamemo). Seveda je pridno reševala naloge vseh vrst, ki jih je dajala učiteljica matematike, za kar se ji zahvaljuje, saj so ji prišle še kako prav. Lep čas je trajalo, da je dojela, da je res med najboljšimi logiki v Sloveniji. OŠ KOROŠKI JEKLARJI Piše: Petra Podjaveršek Dnevi bežijo in kot bi mignil, se bo leto v mrazu poslovilo. Nas pa še vedno greje spomin na dneve, ki smo jih z učenci preživeli na taboru pod Goro, na Obretanovem. Tabor je namenjen učencem, ki želijo nekaj več, poseben in privlačen je tudi zaradi učenja v naravi. Naše tridnevno bivanje pod Goro je obsegalo spoznavanje ter raziskovanje domače pokrajine in njenih ljudi. Učenci so bili aktivni v delavnicah, ki so pokrivale različna področja: geografsko-naravoslovno, likovno, glasbeno, literarno in novinarsko. Tabor je le pika na dodatna raziskovanja in dela skozi celo šolsko leto. Rdeča nit tabora je bila … in teče življenje pod Goro …; tak je tudi naslov knjige, ki jo je izdala Občina Ravne na Koroškem. Gora ima za Korošce poseben pomen, prav je, da se tega zavedajo tudi mladi. Učenci novinarske delavnice so sodelovali v projektu radia Hudo, ki domuje na 1. programu Radia Slovenija. Skupaj z novinarji so pripravili radijsko oddajo in tako predstavili dejavnosti tabora. Hkrati so povedali tudi nekaj o Koroški. Opravili so intervju s soustvarjalcem knjige, ki je našemu taboru posodila naslov, Mirkom Osojnikom. V intervjuju z Jurijem Berložnikom so spoznali tudi delo novinarja. Dnevi so bili kar prekratki za vse, kar bi si še želeli izvedeti, prehitro so minili. Želja po dodatnem znanju o novinarskem poklicu pa je ostala. V letošnjem šolskem letu smo tako ponovno sodelovali z novinarji radia Hudo in skupaj z njimi pripravili radijsko oddajo v živo. Tema oddaje je bila Mladi in droge. Opravili smo intervjuje in reportaže na terenu ter posneli tekmovalni posnetek na temo Naš domači kraj. Pot nas je ponesla v muzej, kjer nas je dr. Karla Oder popeljala po stalni razstavi Mati fabrika, raziskali pa smo tudi pomen besede jeklo, saj smo vendarle jeklarji. Seveda nismo mogli mimo dejstva, da so 33 Ravne mesto forma viv. Naša bogata kulturna dediščina se skriva v naši knjižnici, v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, kjer nam je knjižničarka Simona Vončina predstavila najpomembnejša dela, ki so našla svoje mesto ravno tam – v prostorih nekdanjega gradu. Snemanje je bilo uspešno, oddaja je za nami, poklic novinarja se nam je kar prikupil. To pa še ni vse. V mesecu maju bo potekalo glasovanje za najboljšo oddajo, ki so jo pripravili mladi novinarji na radiu Hudo. Glasujte za nas! Posnetek oddaje pa si lahko zavrtite na njihovi spletni strani (http://www.rtvslo.si/ mladi/radio-hudo). Na kratko le o eni izmed mnogih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Več pa v mesecu juniju. O NAŠIH DVEH PEVSKIH ZBORIH Piše: Suzana Makič MPZ, na Ravnah, 22. 11. 2014 Učenci OŠ Koroški jeklarji so bili v letošnjem letu pevsko razpoloženi, saj imamo na šoli kar dva pevska zbora. Otroški PZ, v katerega so vključeni učenci od 1. do 4. razreda, ter mladinski PZ, v njem so pevke in pevci od 5. do 9. razreda. Mladinski PZ je letos posebej številen, saj je vpisanih kar 70 pevk in pevcev. Še posebej smo 34 ponosni na veliko število fantov. Pohvalimo pa se lahko kar z dvema zanimivima nastopoma, saj smo sodelovali na 1. dobrodelnem koncertu za zapuščene živali na Prevaljah z znanimi in dobrimi pevci, kot so Adi Smolar, Ditka Čepin, Eva Boto … Drugi, še zanimivejši, pa je bil 22. 11. 2014 na gradu na Ravnah, kjer smo bili del glasbeno vizualnega spektakla v režiji Andreja Rusa z naslovom Rajski božič. Bilo je več kot čudovito. Radi pojemo, uživamo v glasbi in se trudimo, da bi ob vsem tem uživali tudi vi, naši poslušalci. Saj je rek »Kdor poje, slabo ne misli.« še vedno naš moto/ vodilo za življenje. Pri tabornikih strižejo ovce Piše: Gregorij Matavž-SKUTA Letni tabor Preden začne-e-e-e-emo s predstavitvijo delovanja ravenskih tabornikov, se najprej ponovno ozrimo v slovenske šolske klopi in pokomentirajmo trenutni sistem vzgoje. Že belgijski strokovnjak za inovacije v izobraževanju, Jef Staes, je večkrat govoril o bližanju časa zloma klasičnega šolskega sistema, saj le-ta učencu, dijaku oz. študentu ne ponudi razvoja kompetenc, potrebnih za uspešno kariero, vendar iz njega ustvarja ovčko, ki slepo sledi izbranim. Učenje na pamet, kot ga poznamo v današnjem šolskem sistemu, mladostniku ne ponudi strasti do znanja in pravilne uporabne vrednosti vsebine. Prihodnost izobraževanja je predvsem v spremembi vloge učitelja v mentorja, ki navdušuje učence nad snovjo, jih usmerja ter v njih prižge strast do vsebine. Kar je zanimivo, je, da je Zveza tabornikov Slovenije v letošnjem letu sprejela prenovljen Program za mlade, ki vodnikom narekuje vlogo mentorja. Slednje otrokom omogoči izražanje lastne volje do vsebine ter s posebnimi metodami stremi k vzgojnemu idealu odgovornega, solidarnega, avtonomnega in angažiranega posameznika. Kar je še najbolj zanimivo, je to, da smo raven- Taborniški mnogoboj v parku ski taborniki med prvimi v Sloveniji, kot pilotni rod, pričeli z uvajanjem omenjenega programa. Odgovornost staršev – kdo otroku pripravlja šolsko torbo? Taborniki smo prepričani, da se prvi koraki odgovornosti otroka pričnejo s pripravo šolske torbe. Tako z majhnimi koraki poskrbimo, da posameznik skozi otroštvo in puberteto zraste v močno osebnost, ki zna sprejemati odločitve, prevzemati naloge ter se suvereno spopasti z vsakdanjimi izzivi. Pri tabornikih odgovornost gradimo po korakih – v otroštvu otroci sprejemajo odgovornost za lastni program. Vodnik otroka navdušuje nad vsebinami, ta izrazi lastno željo po spoznavanju posameznega področja, skupaj pripravijo program, nato pa se otrok tega tudi z veliko večjo vnemo udeleži, saj je del le-tega. V zgodnji puberteti najstnik prične sprejemati odgovornost do organizacije akcij za skupine, kasneje sprejme odgovornost do skupine, saj jo prične po korakih voditi, v srednji šoli pa prevzema funkcije v organizaciji, kot so vodnik, propagandist, načelnik družine, gospodar opreme itd. Ob koncu srednje šole oz. začetku študija mladostniki prevzamejo vodenje društva. Tako na najvišji stopnji odgovornosti krepijo pomembne kompetence, ki postanejo glavno »orožje« za kasnej- še uspešno delovanje v službi. Posameznik, ki gre skozi taborniški vzgojni proces, je pri 26-ih letih popoln profil za zaposlitev. Uspešne menedžerske metode spoznavajo že najstniki V preteklem letu so zgodnji srednješolci pri tabornikih spoznali profesionalne menedžerskeprijeme. Akcije so pričeli načrtovati po metodi NAOMI, v sklopu katere natančno definirajo potrebo, namen in cilje. Le-te definirajo po metodi SMART, kar sami akciji doda merilno vrednost; vrednost, ki jim omogoči kvalitetno vrednotenje in napredek v organizaciji. Še posebej je vredno izpostaviti uporabo De Bonovih Šestih klobukov razmišljanja, ki so jih najstniki pričeli uporabljati kot metodo sodelovanja pri razvoju propagandne akcije. Energija sodelujočih je pri uporabi metode na vrhuncu, sodelujejo prav vsi, upošteva se razmišljanje vsakega posameznika, paralelen pogled na izziv pa pripelje do fenomenalnega rezultata – organizirali so verigo aktivnosti, v sklopu katerih smo članstvo povečali za 30 članov. V kolikor se boste v prihodnje pogovarjali s kakšnim tabornikom, se ne smete čuditi, če vas bo ta vprašal »zakaj« bi neko aktivnost izpeljali. V odgovoru na to vprašanje namreč išče vzgojni namen aktivnosti. 35 Koroška – dežela po meri tabornika V preteklem obdobju smo taborniki veliko postorili na ugledu Koroške kot dežele, kjer se lahko tabornik na takšen ali drugačen način udejstvuje. Tako smo v naše kraje zadnje leto pripeljali skoraj 1.000 tabornikov iz celotne Slovenije, ki so Koroško prepoznali kot področje, ki lahko ponudi tako naravne kot družbene in kulturne fascinacije. Še posebej gre izpostaviti območni mnogoboj, ki se ga je udeležilo 400 tabornikov iz Slovenj Gradca, Radelj ob Dravi, Šoštanja, Mute, Velenja, Šmartnega ob Paki, Topolšice, Polzele in Raven na Koroškem. Gre za dvodnevni dogodek, taborniško tekmovanje, ki je potekalo v Grajskem parku. Izredno smo ponosni na dejstvo, da je bil dogodek izpeljan na izredno visokem nivoju ter da smo se taborniki zjutraj zbudili v čistem parku – na Ravenčane smo namreč naslovili prošnjo, da spoštujejo nočni mir otrok, ki spijo v parku. Lokalna in globalna aktivnost ravenskih tabornikov Leto 2014 je postreglo z izredno pestrim programom in udejstvovanjem naših tabornikov. Poleg organizacije in izpeljave več kot 300 aktivnosti smo tudi letos v sodelovanju s štirimi koroškimi rodovi pripravili zimovanje za otroke in najstnike, uspešno smo vzpostavili delovanje taborniške organizacije v Radljah ob Dravi, poletje smo pričeli z letnim taborom, jesen pa smo odprli z jesenovanjem, ki so se ga prvič udeležili taborniki iz petih koroških rodov. Gre za mednarodno akcijo JOTA – Jamboree on theAir, kjer taborniki prek radioamaterskih valov navezujejo stike s prijatelji iz celega sveta (Ob tej priložnosti bi se ponovno za pomoč najlepše zahvalili koroškemu radioklubu Franjo Malgaj S50EHI.). V letošnjem avgustu je v Sloveniji potekala svetovna taborniška konferenca, ki jo je organizirala Zveza tabornikov Slovenije. Poleg več tisoč obiskovalcev enega najpomembnejših dogodkov WOSM-a (World Organisation of Scouts Movement) se je konference udeležil tudi član Roda Koroških jeklarjev, ki je aktivno pripomogel h kvalitetni izvedbi dogodka. Taborniki se ne skrivamo v gozdu Čeprav svoj prosti čas taborniki izredno radi preživimo v objemu narave, smo na dosegu roke tudi v neposredni bližini Ravenčanov. Vljudno ste vabljeni v našo družbo, v sklopu uradnih ur, ki potekajo vsak ponedeljek in sredo med 17:00 in 18:00 v taborniški sobi (za Upravno enoto Čečovje) in pridobite več informacij o našem delovanju. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU. MARJANA KAMNIK NAGRADA ZA DELO NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA IN IZVAJANJA REJNIŠKE DEJAVNOSTI Dom starostnikov Slovenj Gradec Nagrado za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo v zadnjih petih letih za leto 2014 je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, ki je s sklepom odločila o končni izbiri, dodelila tudi Marjani Kamnik. Marjana Kamnik je univerzitetna diplomirana socialna delavka in je v Koroškem domu starostnikov zaposlena od leta 1989. Ustanovila je prvo skupino za samopomoč v domu ter pomagala pri ustanavljanju še petih skupin, katere delujejo še danes, uvedla in vodila je projekt »Sodelovanje z institucijami in or36 ganizacijami v občinah Mežiške, Dravske in Mislinjske doline«, sodelovala je pri ustanavljanju Aktiva socialnih delavcev domov za stare Slovenije pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, prevzela vodenje in ga vodila deset let. Aktivno je sodelovala tudi pri oblikovanju Pravilnika o socialnovarstvenih storitvah. Leta 2008 je prevzela vodenje poslovne enote Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec in pričela uvajati nove metode skrbi za stare na področju institucionalnega varstva. Začela je uvajati nov koncept dela t.i. »Koncept vmesnih struktur«, ki je posebnost v slovenskih domovih za stare. V domu posebno pozornost namenjajo tudi stanovalcem, osebam z demenco. Nagrajenka je sooblikovala socialnovarstveni način dela z njimi, to je projekt »Odziv«, s katerim se odpirajo v skupnost. Eden od viškov kreativnega pristopa k delu Marjane Kamnik pa je zagotovo projekt »Ključna oseba«. V tem projektu vsak zaposlen preživlja čas z enim, dvema ali tremi stanovalci, in se po medsebojnem dogovoru družijo vsakih štirinajst dni (se pogovarjajo, hodijo na prehode, prebirajo knjige, rešujejo križanke … odvisno od potreb in zmožnosti posameznega stanovalca). Za to novost je nagrajenka prejela vrsto nagrad in priznanj. O projektu je posnet kratek film in izdana je bila tudi predstavitvena knjižica. S tem projek- tom se spreminja filozofija življenja in dela v domu za starejše. Predlagatelj za podelitev nagrade za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo zadnjih petih letih Marjani Kamnik je Svet stanovalcev doma Slovenj Gradec. Predlog so podprli: direktor Srečko Mlačnik in Svet zavoda Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec ter Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Marjani Kamnik veljajo tudi iskrene čestitke vseh občanov Občine Ravne na Koroškem, še posebej toplo pa ji čestitajo zvesti obiskovalci ravenskega MEDGENERACIJSKEGA CENTRA! VOLITVE 2014 REZULTATI VOLITEV V OBČINSKI SVET Občina Ravne na Koroškem PREDSTAVLJAMO VAM PODŽUPANA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM, ALJAŽA VERHOVNIKA „Zavedam se, da je delo podžupana velika odgovornost. Menim, da mora biti podžupan dostopen vsakomur, biti povezovalen in strpen, predvsem pa delovati v smeri razvoja naše občine.“ Rojen 23. 5. 1990, živi v osrednjem delu Raven na Koroškem, v Trgu. Osnovno šolo je obiskoval na Javorniku, nato je maturiral na ravenski gimnaziji. Dokončano ima tudi nižjo glasbeno šolo. Leta 2014 je na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici pridobil naziv diplomirani pravnik (UN). Trenutno je študent magistrskega študija Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Aktivno je vključen v delovanje nevladnih organizacij. Od ustanovitve (leta 2011) vodi Mladinski svet Ravne na Koroškem. Poleg tega je član Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj (tajnik društva), Združenja borcev za vrednote NOB Ravne na Koroškem, Združenja veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline in Zgodovinskega društva Koroške. Je tudi predsednik Mladinske komisije ZZB NOB Slovenije. V prostem času se ukvarja z glasbo, je član Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Svojo politično pot je pričel dokaj zgodaj. V prejšnjem sklicu Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem je opravljal funkcijo občinskega svetnika in podpredsednika odbora za proračun in finance. Dve leti je bil tudi predsednik Sveta javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej. Kot podžupan pokriva splošno področje delovanja Občine Ravne na Koroškem. Za občane je dosegljiv vsak petek med 8. in 10. uro v prostorih občine Ravne, izven tega termina pa po predhodnem dogovoru s tajništvom ali po el. pošti [email protected]. 37 Volilna udeležba, 5. 10. 2014, Prvi krog Število volilnih upravičencev: Skupaj glasovalo po imeniku: Število oddanih glasov (za župane): Število neveljavnih glasov (za župane): Glasovalo s potrdilom (za župane): Volilna udeležba v odstotkih (skupaj): 9.894 4.593 4.593 160 0 46,42 % Rezultati volitev župana Kandidat 1. Dr. Tomaž Rožen 2. Peter Oder Predlagatelj Aljaž Verhovnik in skupina volilcev Damjan Zih in skupina volilcev Št. glasovOdstotek 3.755 84,71 % 678 15,29 % Rezultati volitev v občinski svet 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Ime liste/predlagatelja LISTA ROŽEN SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SMC – STRANKA MIRA CERARJA SD – SOCIALNI DEMOKRATI LISTA ZA RAVNE 2020 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI NESTRANKARSKA LISTA RAVNE – NLR 2014/2018 ODLOČNOST RAVNE SRCE KOROŠKE SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA NESTRANKARSKA LISTA RAVENSKI UPOKOJENCI DS – DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Št. glasov 1.455 816 550 367 236 226 178 145 142 131 93 68 61 Odstotek glasov 32,56 % 18,26 % 12,31 % 8,21 % 5,28 % 5,06 % 3,98 % 3,25 % 3,18 % 2,93 % 2,08 % 1,52 % 1,37 % Št. mandatov 9 5 3 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 Izvoljeni kandidati v občinski svet 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 38 Kandidat Dr. Tomaž Rožen Igor Oder Marjana Kamnik Erika Breznik Aljaž Verhovnik Milan Škafar Jani Prednik Mag. Irena Oder Jože Kacil Domen Mlinarič Suzana Vodnjov Uršula Vezonik Marijan Magdič Slavko Kostanjevec Peter Stočko Enriko Plevnik Mag. Zlatko Halilovič Barbara Gašper Darja Krevzelj Marjan Rupreht Vera Krajnc Jožef Prednik Ime liste LISTA ROŽEN SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA LISTA ROŽEN SMC – STRANKA MIRA CERARJA LISTA ROŽEN SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SD – SOCIALNI DEMOKRATI LISTA ROŽEN LISTA ROŽEN SMC - STRANKA MIRA CERARJA SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA LISTA ROŽEN LISTA ZA RAVNE 2020 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE LISTA ROŽEN SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SD – SOCIALNI DEMOKRATI SMC – STRANKA MIRA CERARJA LISTA ROŽEN NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA LISTA ROŽEN Rezultati volitev v četrtno skupnost – ČEČOVJE, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kandidat Ček Kokol Enriko Plevnik Mirjana Mlakar Uršula Gostenčnik Karmen Sedovšek Branko Čuk Alojz Cigale Predlagatelj Marijan Kokol - Ček in skupina volilcev SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SD – SOCIALNI DEMOKRATI DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Marijan Kokol - Ček in skupina volilcev DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Rezultati volitev v četrtno skupnost – DOBJA VAS, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kandidat Nevenka Šimenc Mitja Hrvacki Mira Pečovnik Mojca Šipek Luka Šart Alenka Ošlak Darja Jazbec Šinigoj Predlagatelj SD – SOCIALNI DEMOKRATI SD – SOCIALNI DEMOKRATI DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SD – SOCIALNI DEMOKRATI SD – SOCIALNI DEMOKRATI SD – SOCIALNI DEMOKRATI Št. glasov 286 255 211 199 188 172 167 Odstotek 9,04 % 8,06 % 6,67 % 6,29 % 5,94 % 5,44 % 5,28 % Št. glasov 175 142 120 111 103 102 95 Odstotek 14,07 % 11,41 % 9,65 % 8,92 % 8,28 % 8,20 % 7,64 % Rezultati volitev v četrtno skupnost – JAVORNIK-ŠANCE, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kandidat Suzana Vodnjov Rajko Kočet Barbara Gašper Andrej Rus Domen Mlinarič Alenčica Florjančič Ivan Mlakar Predlagatelj SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE SMC – STRANKA MIRA CERARJA SD – SOCIALNI DEMOKRATI SMC – STRANKA MIRA CERARJA SD – SOCIALNI DEMOKRATI SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Rezultati volitev v četrtno skupnost – TRG, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kandidat Jožef Prednik Aleksander Ocepek Maja Ocepek Jožefa Ačko Davorin Kragelnik Igor Oder Mira Kordež Predlagatelj Rok Plesec in skupina volilcev SD – SOCIALNI DEMOKRATI SD – SOCIALNI DEMOKRATI Marta Gradišnik in skupina volilcev Davorin Kragelnik in skupina volilcev SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Davorin Kragelnik in skupina volilcev Rezultati volitev v krajevno skupnost – KOTLJE, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kandidat Bojana Verdinek Tatjana Merkač Nada Naveršnik Jani Prednik Majda Adamič Boris Štriker Bojana Hudrap Predlagatelj SMC – STRANKA MIRA CERARJA SD – SOCIALNI DEMOKRATI NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI SD – SOCIALNI DEMOKRATI SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SMC – STRANKA MIRA CERARJA SMC – STRANKA MIRA CERARJA Št. glasov 347 295 252 233 213 205 202 Odstotek 8,41 % 7,15 % 6,10 % 5,64 % 5,16 % 4,97 % 4,89 % Št. glasov 292 290 247 241 240 188 179 Odstotek 9,85 % 9,78 % 8,33 % 8,13 % 8,10 % 6,34 % 6,04 % Št. glasov 349 274 247 234 219 205 169 Odstotek 8,03 % 6,31 % 5,68 % 5,39 % 5,04 % 4,72 % 3,89 % Rezultati volitev v krajevno skupnost – STROJNSKA REKA, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Kandidat Silva Ban Tatjana Hudrap Branko Merkač Boris Ranc Sabina Ranc Janez Rožej Romana Petek Predlagatelj Stojan Hudrap in skupina volilcev Stojan Hudrap in skupina volilcev Stojan Hudrap in skupina volilcev SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Stojan Hudrap in skupina volilcev Stojan Hudrap in skupina volilcev Rezultati volitev v vaško skupnost – STROJNA (Izvoljeni kandidati) 1. 2. 3. 4. 5. Kandidat Mateja Fužir Jan Tretjak Marko Obretan Zdravko Šapek Martin Ladra Predlagatelj Darja Krevzelj in skupina volilcev Darja Krevzelj in skupina volilcev Darja Krevzelj in skupina volilcev SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Darja Krevzelj in skupina volilcev Rezultati volitev v vaško skupnost – DOBRIJE, Izvoljeni kandidati 1. 2. 3. 4. 5. Kandidat Miran Mlakar Jure Cesar Marija Poročnik Aleksander Jug - Predlagatelj Silvo Ramšak in skupina volilcev DS – DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SD – SOCIALNI DEMOKRATI Kandidat bo izvoljen na ponovnih volitvah 7. 12. 2014 Št. glasov 205 155 150 139 135 131 126 Odstotek 11,94 % 9,03 % 8,74 % 8,10 % 7,86 % 7,63 % 7,34 % Št. glasov 42 34 32 30 25 Odstotek 23,33 % 18,89 % 17,78 % 16,67 % 13,89 % Št. glasov 136 82 74 66 - Odstotek 37,99 % 22,91 % 20,67 % 18,44 % - 39 OBČINSKI SVET OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM v mandatu 2014–2018 LISTA ROŽEN: Marjana KAMNIK, Javornik 53, Ravne na Koroškem, Aljaž VERHOVNIK, Koroška cesta 4, Ravne na Koroškem, Mag. Irena ODER, Kotlje 4c, Kotlje, Jože KACIL, Brdinje 44a, 2394 Kotlje, Uršula VEZONIK, Čečovje 7, Ravne na Koroškem, Peter STOČKO, Čečovje 23a, Ravne na Koroškem, Darja KREVZELJ, Strojna 19, Ravne na Koroškem, Metka APOHAL, Dobja vas 10, Ravne na Koroškem, Jožef PREDNIK, Ob Meži 2, Ravne na Koroškem. SD – SOCIALNI DEMOKRATI: Jani PREDNIK, Kotlje 225, Kotlje, Mag. Zlatko HALILOVIČ, Podgora 2c, Kotlje. LISTA ZA RAVNE 2020: Marijan MAGDIČ, Javornik 55, Ravne na Koroškem. DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE: Slavko KOSTANJEVEC, Ob Suhi 21, Ravne na Koroškem. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA: NSI – NOVA SLOVENIJA – Igor ODER, Stara ulica 3, Ravne na Koroškem, KRŠČANSKI DEMOKRATI: Milan ŠKAFAR, Čečovje 9c, Ravne na Koroškem, Suzana VODNJOV, Javornik 64, Ravne na Koroškem, Enriko PLEVNIK, Čečovje 41b, Ravne na Koroškem, Vera KRAJNC, Trg Svobode 7, Ravne na Koroškem. SMC – STRANKA MIRA CERARJA: Erika BREZNIK, Kotlje 152, 2394 Kotlje, Domen MLINARIČ, Javornik 60, Ravne na Koroškem, Barbara GAŠPER, Na Šancah 4, Ravne na Koroškem. 40 Marjan RUPREHT, Javornik 23, Ravne na Koroškem. Vsem občankam in občanom, občinskemu svetu in drugim sodelavcem se iskreno zahvaljujem za plodno sodelovanje v letu 2014. V novo leto stopamo z optimizmom in s prepričanjem, da bomo uresničili zastavljene cilje v dobro naših občanov, Raven, Mežiške doline in Koroške. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČO V LETU 2015! Župan dr. Tomaž Rožen BEL IN VESEL BOŽIČ PA VELIKO OSEBNE SREČE IN ZADOVOLJSTVA VAM V LETU 2015 ŽELIJO ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI, TIC RAVNE NA KOROŠKEM IN UREDNIŠTVO RAVENSKIH RAZGLEDOV! Uspehi ravenskega športa v letu 2014 Piše: B.B. Ob koncu leta 2014 se v kratkem pregledu še enkrat spomnimo najuspešnejših dosežkov ravenskih športnikov in športnic. Prvo športno ime ostaja plavalec Damir Dugonjić, a počasi mu že sledijo tudi ostali v različnih športnih panogah, med njimi kar nekaj imen, ki si služijo kruh v tujini. Prvo ime ravenskega športa – Damir Dugonjić Na evropskem prvenstvu v plavanju, ki je potekalo v Berlinu, so v 11-članski slovenski reprezentanci koroško plavanje zelo uspešno predstavljali plavalci ravenskega Fužinarja Damir Dugonjić, Tjaša Oder in Gaja Natlačen. Prvi slovenski plavalec Damir Dugonjić je v disciplini 50 m prsno v razburljivem finalu osvojil bronasto medaljo, ki je njegova že deseta medalja z velikih tekmovanj v članski konkurenci in 24. medalja slovenskih plavalcev v 50-metrskih bazenih. Na razdalji 100 m je Damir osvojil sedmo mesto. Tjaša Oder je v finalu 1500 m prosto v času državnega rekorda 16:11;17 osvojila 4. mesto, hkrati je plavala še državni rekord na 800m prosto ( 8:31;09), kar je zadostovalo za 8. mesto. Damir in Tjaša sta v Berlinu dosegla štiri najboljše slovenske uvrstitve. V teh dveh najdaljših preizkušnjah se je izkazala tudi najmlajša predstavnica Fužinarja v Berlinu, 17-letna Gaja Natlačen, ki je osvojila 11. mesto na 1500 m prosto in 12. mesto na 800 m prosto, kjer je 41 42 Namiznoteniške igralke NTK Fužinar Interdiskont Gregor Vezonik Črt Ikovic kar za pet sekund popravila svoj osebni rekord (8:37;95). Zadnji dan prvenstva je zabeležila še 17. mesto na 400 m prosto in tako zaokrožila uspešne koroške nastope v Berlinu. Na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Dohi sta nastopila Damir Dugonjić in Gaja Natlačen. Z dvema uvrstitvama v finale se je zelo izkazal Damir, dvakrat je popravil državni rekord za dva vrhunska dosežka, 4. mesto na 50 m prsno in 5. mesto na 100 m prsno. Gaja je osvojila 17. in 19. mesto v disciplinah na 800 m in 400 m prosto. Zimzeleni jadralni padalec Matjaž Ferarič še vedno zelo uspešno nastopa na mednarodnem prizorišču in v letu 2014 je na tekmah na Tajskem, Nemčiji, Indoneziji in Turčiji osvojil na koncu drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v jadralnem padalstvu v disciplini natančno pristajanje. Poleg tega je dosegel deveto mesto v posamični konkurenci na evropskem prvenstvu v Vršcu in naslov ekipnih evropskih prvakov v jadralnem padalstvu. Igralke namiznega tenisa Fužinar Interdiskont (Asya Kasabova, Manca Fajmut, Zala Veronik in Nika Veronik), so dosegle šesti zaporedni ekipni naslov državnih prvakinj, kar je zagotovo dosežek brez primere. Svojo kakovost so nato še potrdile na premiernem Sredozemskem klubskem pokalu v Carigradu, kjer so v močni konkurenci osvojile bronasto medaljo. Manca Fajmut je v Novi vasi pri Cerknici na državnem članskem prvenstvu pri ženskah posamezno ubranila naslov državne prvakinje. Tudi za prihodnost ravenskega namiznega tenisa se ni potrebno bti, kajti igralke NTK Fužinar so tudi mladinske ekipne državne prvakinje (Zala Veronik, Nika Veronik, Špela Kajzer in Lea Kadiš). paralelnem slalomu je bila Mia Čebulj 21., v moški konkurenci je bil Andraž Kamnik 28., tik za njim je bil Črt Ikovic. Športni plezalec Gregor Vezonik med najboljšimi V članski konkurenci športnega plezanja se vse bolj uveljavlja ravenski plezalec Gregor Vezonik, ki je med drugim na tekmovanju Rock Master v Arcu osvojil 11. mesto med najboljšimi balvanisti na svetu. Na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju se je uvrstil na 31. mesto in se s tema dvema izidoma približal svetovnemu vrhu najboljših športnih plezalcev na svetu. Gorsko kolesarjenje na Ravnah dobiva vse večjo veljavo, za kar je v letošnjem letu poskrbel Rok Naglič, ki je nastopil tudi na dveh mladinskih prvenstvih. Na evropskem prvenstvu v nemškem St. Wendlu je v mladinski konkurenci osvojil 32. mesto v olimpijskem krosu, nato je na svetovnem prvenstvu v norveškem Hafjellu dosegel še 39. mesto, kar sta dosežka, ki mu dajeta veliko spodbudo za napredovanje v naslednjem letu na mednarodnih tekmovanjih. Trije deskarji na snegu, Črt Ikovic, Andraž Kamnik in Mia Čebulj, vsi so člani ASK Fužinar, so že v začetku leta nastopili na mladinskem svetovnem prvenstvu. Najboljšo slovensko uvrstitev v italijanskem Valmalencu je s 14. mestom osvojil Črt Ikovic v paralelnem veleslalomu, Andraž Kamnik je bil 24. in Mia Čebulj je zasedla 30. mesto. V Državni naslovi v mlajših kategorijah V mlajših kategorijah so številne državne naslove in rekorde dosegale plavalke in plavalci Fužinarja, tako v posamični, kot tudi ekipni moštveni konkurenci. Judoistka Tanja Anželak je postala državna prvakinja v kategoriji do 57 kg, tako za mladinke in kadetinje. Na izredno močnem mednarodnem turnirju »Zavarovalnica Maribor Koroška OPEN 2014«, ki je potekalo v Slovenj Gradcu in na katerem je nastopilo okoli 800 udeležencev iz 24-tih držav, je Tanja osvojila zlato in bronasto medaljo. Kar nekaj medalj in uspehov so dosegli še ostali ravenski judoisti. Po nekaj letih imajo Ravne tudi uspešne gimnastičarke, predvsem je to Asja Kotnik, ki je državna prvakinja v skokih iz male prožne ponjave in zmagovalka v Pokalu Slovenije. Neli Štruc, sicer članica ŠD Ruše, je letos nastopila na evropskem prvenstvu v Sofiji in je v mnogoboju bila najboljša slovenska mladinka na 57. mestu. Za športno popestritev na Ravnah so letos poskrbele še nogometašice Fužinarja U15, ki so osvojile tretje mesto v državi. Na največjem košarkaškem turnirju v Evropi – 10. Slovenia Ball v kategoriji U-14 sta v slovenski reprezentanci nastopila dva Ravenčana, Vito Torej in Tine Kotnik, ki sta člana KK Dravograd. Odlični so tudi mladi lokostrelci LD Koroška, ki uspešno nastopajo na tekmovanjih slovenskega pokala in dr- žavnih prvenstvih. Pri dečkih rezultate v samem vrhu dosegata Vid Ramšak in Žiga Bricman. Ravenski športniki v tujih klubih Kar nekaj Ravenčanov in Ravenčank si služi kruh v drugih slovenskih klubih in v tujini. Odbojkarica Iza Mlakar se je v zadnjem letu dni izkazala kot ena najboljših slovenskih igralk in je člani- ca OK Nove KBM Branik. Izkazal se je tudi Danijel Pokeršnik, ki je že četrtič osvojil naslov državnega prvaka v odbojki na mivki. Kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut je član italijanskega prvoligaša ekipe Andreoli Latina, v Italiji prav tako odlično igra Klemen Čebulj za ekipo PRC Ravenna. V letošnjem letu je odbojkar Jan Po- keršnik, ki je bil nazadnje igralec državnih prvakov ekipe ACH Volley, odšel v Francijo k ekipi Beauvais Oise, kjer že nekaj sezon tudi igra Anja Zdovc za ekipo Pays D'aix Venelles. Nekdanji mladinski nogometni reprezentant Matej Rapnik si že nekaj let služi kruh na daljnem Tajskem in je v letošnjem letu nastopal kot član ekipe Insee Police United FC. USPEŠNO LETO PLAVALCEV PLAVALNEGA KLUBA FUŽINAR Piše: Ana Erjavec Ekipa dečkov in deklic s pokalom državnih prvakov Ko večina otrok in mladostnikov brezskrbno uživa počitnice, plavalci pakirajo plavalno opremo v nahrbtnike ter potujejo na bazen. Zagrizeno trenirajo vse dni, kar se jim obrestuje na tekmovanjih na državnem, mednarodnem, evropskem ali svetovnem nivoju. Največ plavalcev Plavalnega kluba Fužinar se udeleži zimskega in poletnega državnega prvenstva. Na letošnjih državnih prvenstvih so naši plavalci skupaj osvojili kar 171 medalj. Dečki in deklice so v zimski in letni sezoni osvojili Tretji na evropskem prvenstvu v Berlinu, Damir Dugonjić ekipni naslov državnih prvakov, mlajši dečki in deklice pa so bili pozimi ekipno tretji, poleti pa drugi. Na našem domačem olimpijskem bazenu, na Mestnem kopališču na Ravnah, smo v letošnjem letu priredili tri večja mednarodna tekmovanja. Marca se je odvil 41. Mednarodni miting Ravne, ki je namenjen predvsem starejšim plavalcem. Mlajšim plavalcem je bil junija namenjen 10. Mednarodni plavalni miting Boberček 2014. Ob koncu julija ter začetku avgusta smo na Ravnah priredili letošnje največje plavalno prvenstvo – Slovenija OPEN, Ravne 2014, odprto državno prvenstvo za člane, mladince in kadete, ki se ga je udeležilo 365 plavalk in plavalcev iz desetih držav (Belorusije, Hrvaške, Češke, Estonije, Izraela, Nizozemske, Portugalske, Slovaške in Srbije). Pla- valci in plavalke Fužinarja so na vseh imenovanih tekmovanjih uspešno zastopali barve Fužinarja. Z reprezentanco Plavalne zveze Slovenije se je mednarodnega mladinskega tekmovanja v Grčiji udeležila Diana Naglič ter na 100 delfin osvojila bronasto medaljo. Četveroboja, plavalnega tekmovanja med štirimi bivšimi jugoslovanskimi državami v Beogradu, se je udeležilo kar osem Fužinarjevih plavalcev. Vsi so uspešno zastopali slovensko reprezentanco, ter skupaj osvojili kar 14 medalj ter pripomogli k ekipnemu drugemu mestu. Plavalne turneje, imenovane Marenostrum, se je v Monacu, Franciji in v Španiji udeležil najboljši Fužinarjev plavalec, Damir Dugonjić, ter osvojil zlato in dve bronasti medalji v 50-metrskih prsnih disciplinah. 43 Kadetskega prvenstva COMEN Cup v Netanyi v Izraelu so se s slovensko državno reprezentanco udeležile Janja Šegel, Janja Jamšek in Janja Britovšek. Najuspešnejša Fužinarjeva plavalka je bila Janja Šegel, ki je osvojila dve prvi mesti. V finale se je uvrstila še Janja Jamšek, ki je osvojila eno četrto in eno peto mesto. Mladinskega evropskega prvenstva v Dodrecht-u na Nizozemskem sta se udeležili Maruša Mlinar in Diana Naglič, ki si je v stometrski delfinovi razdalji priplavala polfinale. Damir Dugonjić, Tjaša Oder in Gaja Natlačen so se sredi meseca avgusta udeležili evropskega članskega prvenstva v plavanju v Berlinu v Nem- čiji. Najuspešnejši slovenski plavalec je bil Damir Dugonjić, ki je v disciplini 50 prsno osvojil odlično tretje mesto, v dvakrat daljši razdalji je bil sedmi. S svojim nastopom na 1500 m prosto je presenetila Tjaša Oder, ki je osvojila odlično četrto mesto, na 800-metrski razdalji je bila osma. Gaja je osvojila 11. na 1500 ter 12. mesto na 800 m prosto. V letu 2014 so naši plavalci postavili precej državnih rekordov. Tjaša Oder je na evropskem prvenstvu v Berlinu odplavala absolutni državni rekord na 800 in 1500 m prosto. Janja Jamšek je na mednarodnem mitingu v Zrenjaninu izboljšala državni rekord za kadetinje na 100 in 200 m hrbtno. Dejan Šteharnik je na 31. Špelinem in Vesninem memorialu v Kranju izboljšal rekord na 100 m prsno. Od 3. do 7. decembra se bosta s sedemčlansko državno reprezentanco Damir Dugonjić in Gaja Natlačen udeležila svetovnega članskega prvenstva v Dohi v Qatarju. Največji slovenski adut za medalje bo tudi tokrat Damir Dugonjić, saj bo na tem tekmovanju branil dve srebrni medalji, ki jih je osvojil na svetovnem prvenstvu v Turčiji pred dvema letoma. Tekmovanja bi se morala udeležiti tudi tretja Fužinarjeva plavalka, Tjaša Oder, ki pa se je odločila, da bo tokrat dala prednost izpitom ter študiju v Ameriki. ODBOJKARJI FUŽINARJA USPEŠNO NASTOPAJO V 1. LIGI OK Fužinar, foto: Jan Marin tekmi doma s 3 : 2 premagala aktualne pokalne prvake ekipo Salonita Anhovo. Druga tekma bo na sporedu 10. decembra v gosteh. Omeniti velja, da je članska ekipa med sezono zamenjala trenerja, saj je klop Fužinarja zapustil Ivartnik, zamenjal pa ga je domačin Bojan Mlakar. Članska ekipa Fužinar Metala Ravne - stojijo zgoraj z leve: Galin Nikolov, David Čuk, Andraž Podstenšek, Marko Češnaj, Blaž Libnik, Saša Ciganović, Nace Lednik, Peter Šavc; spodaj z leve: Samo Stravnik, Jure Jež, Denis Valentan, Rok Abraham, Mitja Jež, Bojan Mlakar. Članska ekipa že drugo leto zapored nastopa v 1. ligi. Po lanskem 7. mestu v državnem prvenstvu jim letos kaže celo bolje. Trenutno zasedajo 6. mesto na lestvici. Ekipa je glede na lansko sezono nekoliko spremenjena in pomlajena, saj sta jo po lanski sezoni zapustila izkušeni podajalec Radjenovič in bloker Sobočan, klub si tudi po finančni plati ni več mogel privoščiti lani odličnega Kanadčana Hunta. Omenjene igralce so nadomestili z mlajšimi 44 igralci iz koroškega okolja in iz lastne odbojkarske šole, zato so se ekipi pridružili Mežičan Lednik, Podstenšek in Češnjaj, oba igralca naše šole odbojke. Na enoletni posoji nastopa v dresu Fužinarja tudi Čuk, edina prava okrepitev pa je Bolgar Nikolov na mestu korektorja. Ekipa torej trenutno zaseda 5. mesto, v pokalnem tekmovanju pa ima možnosti celo za uvrstitev na zaključni turnir četverice najboljših, saj je v prvi V klubu ne pozabljajo na delo z mladimi – to je nekaj, po čemer klub slovi doma in v tujini. V letošnji sezoni se tako ekipi starejših dečkov in kadetov uspešno borita za nastope v A ligi, vsaka v svoji kvalifikacijski skupini. Dečke do nastopov med najboljšimi 12 ekipami v Sloveniji loči le še ena zmaga, kadeti pa bodo morali uspešno odigrati še na dveh turnirjih. V zadnjih letih se rezultati v mlajših kategorijah izboljšujejo, kar je rezultat dobrega dela. Brez tega si na Ravnah ne bi mogli privoščiti nastopanja v 1. DOL, zato bo klub temu posvečal vedno več pozornosti. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem staršem, navijačem in podpornikom kluba, brez katerih nikakor ne bi mogli uspešno delovati in nastopati na najvišjem nivoju. GIMNASTIČARKE ŠD PARTIZAN RAVNE zelo uspešne v letu 2014 Piše: Jasmina Boromisa pru na Državnem prvenstvu v akrobatiki so bile cicibanke ekipno 11., mlajše deklice pa 5. Asja Kotnik je zaključila to tekmovalno leto na odličnem 3. mestu. Vsem tekmovalkam seveda čestitamo za vse dosežene rezultate. Kljub vzpo- NLB Stanovanjski kredit Nekatera doživetja so nepozabna Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine. Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah. www.stanovanjskikredit.si NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana V ŠD PARTIZAN RAVNE še vedno pridno telovadimo vse od najmlajših do najstarejših. Svoje znanje včasih radi pokažemo na raznih tekmah. In leto 2014 je bilo za nas zaznamovano z medaljami na obeh področjih, v skokih z male prožne ponjave in v akrobatiki. Asja Kotnik je v Kopru na prvi tekmi v kategoriji mlajše deklice postala državna prvakinja v skokih z male prožne ponjave, hkrati pa je osvojila 1. mesto za Pokal Slovenije, ekipno so v kategoriji mlajše deklice osvojile Asja Kotnik, Nuša Perenda, Zala Potočnik, Urška Rat, Lana Vrhnjak, Tijana Spasojević 4. mesto. Na drugi tekmi, na Odprtem prvenstvu v skokih z MPP v Renčah, je pristala Asja Kotnik na 3. mestu in prav tako osvojila 3. mesto za Pokal Slovenije, ekipno so bile 8. V kategoriji ZAČETNICE je Maruša Sedovnik osvojila 2. mesto, Zala Pöck 7., Žana Sentič pa 8. Cicibanka Zala Brezovnik je bila 12. Na zadnji tekmi, Odprtem prvenstvu Bežigrada v skokih z MPP v Ljubljani, pa so dekleta dala res vse od sebe. Začetnice: Zala Pöck, Maruša Sedovnik in Aneja Šumah so dosegle zadostno število točk in prejele vse medalje. Zala Brezovnik je bila v kategoriji cicibank 16. Mlajše deklice: Asja Kotnik, Nuša Perenda, Zala Potočnik, Urška Rat, Lana Vrhnjak, Tijana Spasojević so se povzpele na odlično 3. mesto. Naša najboljša gimnastičarka Asja Kotnik je še zadnjič pometla s konkurenco in osvojila 1. mesto ter 1. mesto za Pokal Slovenije. V skupnem seštevku vseh treh tekem za Pokal Slovenije je bila najboljša in končno prejela težko pričakovan pokal, sebi pa dala najlepše darilo za 12. rojstni dan. Po poletnih počitnicah smo pričeli s treningi s polno paro. V Mariboru smo se udeležili tekme v akrobatiki, in sicer 33. Memorila C. Hočevarja. Pri naših najmlajših tekmovalkah je ena ekipa osvojila 7., druga pa 17. mesto, najboljša med njimi je bila Zala Brezovnik, ki je osvojila 11. mesto. V kategoriji deklice so Zala Potočnik, Tijana Spasojević, Aneja Šumah in Lana Vrhnjak osvojile 4. mesto. Asja Kotnik je v kategoriji kadetinje bila 1. Nuša in Nina Perše pa sta v kategoriji mladinke osvojili 4. in 5. mesto. V Ko- nom in padcem ste vztrajale in še naprej tekmovale ter dokazale, da ste vsega zmožne. Najpomembnejše pa je to, da rade trenirate in se nekaj novega naučite. Upam, da vam bo leto 2014 ostalo v dobrem spominu, še posebej Asji, saj ne doživiš vsako leto, da stojiš za svoj rojstni dan na stopničkah in ti množica ljudi zapoje »vse najboljše«. Pri vsem tem ne smem pozabiti tudi na starše, ki pridno vozite svoje otroke na treninge, na tekme in ste jim vedno v oporo. Zahvaljujem se tudi za to, da nam pomagate, ko vas potrebujemo. 01 477 20 00 45 46 KOLESARSKI KLUB RAVNE NA KOROŠKEM v sezoni 2014 Piše: Simon Došen, predsednik društva KK Ravne na Koroškem, fotografija: Polona Pečnik Kolesarski klub Ravne na Koroškem je tudi v letu 2014 uspešno opravljal svoje poslanstvo – vzgojo mladih gorskih kolesarjev. Majhna ekipa tekmovalcev pod vodstvom trenerja Roberta Kordeža se je letos še okrepila, saj smo v svoje vrste privabili kar nekaj najmlajših tekmovalcev, ki bodo svoj razcvet doživeli v prihodnjih letih. Tekmovalna ekipa se je zasidrala v zgornji polovici klubov in smo kljub zelo omejenemu proračunu med petimi najuspešnejšimi klubi v gorskem kolesarstvu v Sloveniji. V sezoni 2014 smo nastopili na več kot 35 tekmovanjih v olimpijskem krosu, maratonih in vzponih najvišjega ranga v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Prvič letos imamo tudi državnega reprezentanta med mladinci, Roka Nagliča, ki se je preizkusil tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v St. Wendlu v Nemčiji, kjer osvojil 32. mesto, na svetovnem prvenstvu v Hafjelu na Norveškem pa je bil 39. S tem je dosegel najboljši slovenski uvrstitvi med našimi mladinci. Tako je postal stalni član mladinske reprezentance. Trdo delo se mu je obrestovalo tudi na domačih tleh, saj je v l. mladinski kategoriji postal državni prvak v krosu, zmagovalec Pokala Slovenije, absolutni zmagovalec domače tekme XCO Ravne 2014, osvojil je naslov državnega prvaka v vzponih, postavil rekord proge Krejanovega memoriala in še bi lahko naštevali. Tudi ostali fantje so dosegali številne zmage in uvrstitve na stopničke. Teo Pečnik je v kategoriji U 13 postal državni podprvak v krosu in ponovno zmagal v pokalu Slovenije v krosu. Poleg tega je osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v eliminatorju, kjer je nehvaležno četrto mesto v isti kategoriji zasedel Žan Belaj. Tomaž Šinigoj je osvojil tretje mestu na državnem prvenstvu v krosu v kategoriji U 15, med prvo peterico je na tem nivoju prišel tudi Luka Bosman v kategoriji U 17. Ostalih zmag in uvrstitev na stopničke na nižjih nivojih zaradi pomanjkanja prostora na tem mestu niti ne moremo strniti na eno stran, zato se lahko z njimi seznanite na naši spletni strani. Za uspehe mladih tekmovalcev gre zahvala njihovemu trenerju Robertu Kordežu, ki se mu je pri pripravah na sezono 2015 kot pomočnik pridružil Blaž Podričnik. Ne smemo pozabiti uspehov ostalih naših članov v kategorijah masters in amater Jerneja Šinigoja, Mateja Pečnika, Aleša Čibeja in ostalih. Tekmovalna ekipa je skozi vso sezono redno trenirala vsak dan v tednu, kar se odraža na rezultatih. Rekreativci smo se že tradicionalno zapeljali po dolini Labotnice, se udeležili Maratona v Radencih (tretja najštevilčnejša ekipa), Maratona Franja, Bike festivala Pohorje, Krejanovega memoriala itd. Organizirali smo vsakoletno tekmo XC Ravne na Koroškem za Pokal Slovenije in rekreativno prireditev Ravensko kolesarjenje, ki je bila po udeležbi letos najštevilčnejša. V mesecu marcu prihodnje leto bomo z namenom promocije kolesarstva organizirali in vodi- Državna prvaka v krosu Rok Naglič (U19) in Teo Pečnik (U13) li Koroško XCO ligo, zato že sedaj vabimo vse kolesarske navdušence, da se preizkusijo v tem lepem športu. Želja je tudi izgradnja vsaj enega »pump tracka« na Ravnah. Novost v letu 2015 bo tudi ekipa v enduro kolesarstvu, saj se v staro jato vračajo mnogi bivši člani, ki bodo ustanovili enduro sekcijo. Torej še en razlog več, da se nam pridružite! Delo v klubu, naše aktivnosti, rezultate na tekmah in športnih prireditvah objavljamo na naši spletni strani www.kkravne.net, kjer so na ogled še številni drugi dogodki. Za zdravje s kolesom naprej! 47 DRUŠTVO ROKOMETNA ŠOLA RAVNE – KDO SMO? Piše: Polonca Paškvan, DRŠ Ekipna fotografija (skoraj) vseh članov Poklon občinstvu po končani tekmi Trenerjevi napotki pred tekmo Začetki rokometa na Ravnah segajo v leto 1954, ko je bil na predlog Milana Kopača pri TVD Partizan ustanovljena rokometna sekcija, ki se je že leta 1955 preselila k športnemu društvu Fužinar. Rokometna sekcija je vztrajala celih 40 let, nato pa zaradi pomanjkanja igralcev ter neustrezne dvorane prenehala delovati. Z namenom, da se ta atraktivna igra ponovno vrne na Ravne, so rokometni navdušenci junija 2012 ustanovili Društvo Rokometna šola Ravne, katerega vizija je, da bi bilo omenjeno društvo NAJBOLJŠI rokometni klub na Koroškem. Po dveh letih delovanja se je društvo razširilo tako v članstvu kot v smislu strokovnega tima. Junija 2012 je bilo v društvo včlanjenih 10 dečkov in 12 deklic. Vodilo pa ji je troje strokovnih delavcev. Danes 25 dečkovsestavlja tri ekipe (ekipa mlajši dečki A, ekipa starejši dečki B, ekipa MINI ROKOMET). Najmlajši člani našega društva trenutno še samo trenirajo. Kaj kmalu pa bodo lahko pokazali svoja pridobljena znanja v igranju mini rokometa. Starejši ekipi nas pod vodstvom štiričlanskega trenerskega tima zastopata v slovenski državni ligi.Trenutno ekipa mlajših dečkov A preizkuša svoje rokometno znanje z vrstniki društev: Ormoža, Rač, Celja, Slovenj Gradca, Velenja, Moškanjcev in Ptuja. Starejši dečki B pa preizkušajo svoje sposobnosti v tekmah proti ekipam: Krškega, Sevnice, Brežic in Radeč. Obe ekipi sta borbeni in požrtvovalni. Kažejo se že prvi rezultati dvoletnega dela, ki si jih lahko ogledate na spletni strani društva (www.rokomet-ravne. si). Seveda si vsi želijo še boljših rezultatov, ki pa bodo dosegljivi takrat, ko bodo mladi rokometaši imeli poleg usposobljenih trenerjev, aktivnih in številnih treningov ter ustreznih rekvizitov za trening tudi primeren prostor za treniranje. Žal niti ena od treh telovadnic na Ravnah ne ustreza normativom za rokomet. Pa kljub temu si želimo v naše društvo pritegniti čim več mladih igralcev, ki se bodo med nami naučili kolektivnosti, vztrajnosti in športnega načina življenja. Tako kot drugi športniki se tudi mi zavedamo pomena besed, ki jih je pred dvajsetimi leti zapisal takratni predsednik Športne zveze Ravne, gospod Jože Šater: »Strnite in pomnožite vaše vrste in vaši uspehi bodo v prihodnje še večji!« V Strojnski Reki brez športa ne gre Piše: M. Dretnik Leto 2014 je Športno društvo Strojnska Reka začelo z menjavo vodstva in z veliko Klančnikovo plaketo za 50-letno negovanje tradicije odbojke ter desetletja aktivnega dela na ostalih področjih športa. Priznanje pa je hkrati spodbuda vnesti čim več športnega duha tudi v prihodnje v ta zaselek med Tolstim vrhom, Stražiščem in 48 Zelenbregom, žal pa z minimalnimi, v glavnem sponzorskimi sredstvi, ampak s toliko večjo voljo in veseljem. Poleg redne vadbe v telovadnici pozimi in na igriščih pri Mladinskem domu poleti je društvo letos organiziralo nekaj večjih prireditev. • 7. pohod na Šteharski vrh ob tednu športa v spomin na Jožeta Ša- terja je prav tako kot vsi prejšnji uspel. Pohodnikov je bilo sicer nekoliko manj, na kar pa je vplivala obilica različnih prireditev v nedeljo, 25. maja. V več skupinah so se po različnih poteh vzpenjali do vrha, kjer je bil zbor opoldne. Malica, klepet in obvezen vpis v knjigo, nato pa so prijetno druženje nadaljevali Naš sedmi pohod na Šteharski vrh v pozno popoldne, ko so se zadnji pohodniki po vmesnih postankih odpravili proti domu. • Turnir v odbojki na mivki River City open 2014 je potekal 28. 6. 2014 z udeležbo 10 ekip. Igrali smo na igrišču pri Mladinskem domu po sistemu vsak z vsakim v dveh skupinah, nato pa polfinale in finale. Zmagala je ekipa Krajnc + Prikeržnik, drugo mesto je osvojila ekipa Rejec + Pušnik, tretje mesto pa ekipa Filipančič + Bogataj. • Športno društvo se lahko pohvali, da je vreme organizaciji turnirja mešanih odbojkarskih ekip v Strojnski Reki res naklonjeno, saj jim je doslej uspelo vse izpeljati. V soboto, 30. 8. 2014, je bil organiziran že šestindvajseti. Na njem je tekmovalo šest ekip, ki so igrale vsaka z vsako na dva dobljena niza do 15. Igralo se je do večernih ur, zmagala pa je ekipa »Yagababa« pred »Munki« in tretjeuvrščeno ekipo »Ta mladi«. Med turnirjem so bile letos organizirane tudi animacije za otroke (športne igre, risanje, barvanje, peka palačink, …) in predstavitev delovanja ter uporabe avtomatskega defibrilatorja. Turnirja se je udeležilo veliko gledalcev, še posebej pa je potrebno omeniti otroški živ žav, saj so ves dan uživali ob in na igriščih. To dejstvo vse razveseljuje, saj obeta, da se bo tradicija nadaljevala in da bodo športne vrednote v tem zaselku našle svoje mesto tudi v prihodnje. • V soboto, 20. 9. 2014, se je na tenis igrišču Frenk odvijal turnir v tenisu za moške posamezno. Organiziralo ga je športno društvo, in sicer za člane športnega društva in za člane Tenisa Frenk. Celodnevno druženje na in ob teniškem igrišču ter nadvse razburljive tekme so vse sodelujoče navdušile za organizacijo tega turnirja tudi v prihodnje. Zmagovalec je bil Matej Skerlovnik pred Juretom Dretnikom in Urošem Abrahamom. Društvo s športnimi prireditvami za to leto še ni zaključilo, saj bodo v mesecu novembru odbojkarice organizirale že tradicionalni rekreativni ženski odbojkarski turnir ekip iz Mežiške doline in širše Koroške. 20 let Tenisa Frenk Piše: M. Dretnik Praznovanje 20 let Tenisa Frenk se je odvijalo v nedeljo, 5. oktobra 2014, in sicer s turnirjem, na katerem je bilo zaradi prazničnega vzdušja večje število gledalcev in ostalih povabljenih gostov. Ob dvajsetletnici sta lastnika igrišča Branko (Frenk) in Helena (Lenka) Merkač dejala, da se zaključuje eno obdobje in da je že čas za kakšne spremembe. Vse igralce tenisa, ki so teh dvajset let osvajali teniško znanje in se predajali teniški igri na tem igrišču, sta razveselila z izdajo biltena »Leto 2014 – praznično teniško leto v Strojnski Reki. 20 let Tenisa Frenk.« Skupna je bila ugotovitev, da je bilo veliko lepih trenutkov preživetih na igrišču in ob njem. Vse je dodatno bogatilo pridobljeno teniško znanje, druženje, spoznavanje novih prijateljev, udeležba na raznih teniških turnirjih, ... In kot je zapisala avtorica Helena Merkač v biltenu: »Samo skupaj smo zmogli na igrišču v majhnem zaselku Strojnska Reka zapisati neponovljivo teniško zgodbo! Samo skupaj z vami smo zmogli živeti tenis v vsej lepoti in pestrosti rednih ur igranja, tečajev, tekmovanj ter druženj ob njem in zaradi njega.« 49 50 Utrinki iz ravenske plavalne zgodovine Piše: Urednik; fotografijo je prispevala Marjana Počanič Ravensko plavanje ima dolgoletno tradicijo, zato veliki uspehi sedanje generacije gotovo niso naključje. Že v tekmovalni sezoni 1958/1959 so na Ravnah gostili kar nekaj tekmovalnih ekip. Koroški fužinar je takrat objavil pričujočo fotografijo in pod njo zapisal: »S plavalnih tekem na Ravnah: Velenje–Slovenj Gradec– Mežica–Ravne. Zmagali so člani plavalne sekcije našega SK Fužinar, zato jih toliko raje pokažemo« (KF, 28.8.1959, št. 10–12, str. 27.) S plavalnega četveroboja Velenje-Slovenj Gradec-Mežica-Ravne na Koroškem. Čepijo (z leve na desno): Rudi Kokol, Dani Polanc, Rudi Gerdej, Peter Krebs, Tone Spanžel. Stojijo (1. vrsta): Nuša Štampah, Lotka Gostenčnik, Mojca Vravnik, Marija Breznik, Rija Polajner, Grega Klančnik, Marjana Bobek, Franja Gašper, Albin Bobek. Stojijo (2. vrsta:) Verner Kristan, Berti Gostenčnik, Mirko Vetter, Milan Rodič, Drago-Nac Dolinšek, Karli Godec, Jože Breznik, Maks Kokal, Drago Polanc, Mirko Rozman, Tone Ivartnik. Ob 50-letnici koče Planinskega društva Ravne na Koroškem NA NARAVSKIH LEDINAH Piše: Alojz Pristavnik, fotografija: Štefan Vevar Izgradnja koče - nadaljevanje S pričujočim sestavkom nadaljujemo članek Ob 50-letnici koče Planinskega društva Ravne na Koroškem na Naravskih ledinah, izgradnja koče. Objavljen je bil v glasilu Ravenski razgledi leta 2014 v številki 11, na straneh 41, 42. V njem smo obudili spomin na prizadevanja mladega ravenskega društva (PD), ki je v svetu med gorskima masivoma (Strojno in Uršljo goro) iskalo kraj za izgradnjo svoje planinske postojanke, ki bo popotnikom varno zavetišče in hkrati kraj za uresničevanje idej in za- misli ravenskih in slovenskih planincev. Kakor nam je že znano, so začeli leta 1958, nadaljevali pa v letih 1961 in 1962, z izgradnjo svoje planinske koče na travniku pod Narovskim križem na Zgornjih Narovskih ledinah (po kmetu Narovniku). Voditelji ravenskega PD so z izbiro tega kraja za svojo kočo izbrali kraj z veliko sonca in bogatimi razgledi na vzhodne odrastke Kamniško-Savinjskih Alp in Vzhodnih Karavank, še posebej pa na svet ob Peci. Z naslonitvijo na stare in dobro uhojene poti na Uršljo goro in na poti med Koroško in štajersko deželo so dejavnosti na svoji bodoči koči povezali s to podedovano kulturno in naravno dediščino in hkrati s tem povečali možnosti uspešnega gospodarjenja na svoji, nastajajoči koči. Na kraju, kjer bo stala koča, so v teh letih z veliko prostovoljnega dela kljub pomanjkanju finančnih sredstev zgradili temelje za novogradnjo in postavili leseno uto ter zbrali del potrebnega materiala za elektrifikacijo postojanke. Vendar na tem kraju kljub delovnemu zagonu po decembru 1962 iz povsem nepojasnjenih razlogov gradnje niso več nadaljevali. Nismo odkrili potreb51 S svečane otvoritve koče na Naravskih ledinah 24. maja 1964 ne dokumentacije za gradnjo koče. Po nam že znanem najemu rudarske koče Rudnika Mežica na Spodnjih Narovskih ledinah 17. maja 1963 je PD Ravne na Koroškem preusmerilo vse moči na preureditev te koče v današnjo Kočo na Naravskih ledinah, za kar so uporabili že omenjeni zbrani, gradbeni material in material lesene ute (podrli so jo po sklepu v decembru 1964). V nadaljevanju našega članka o izgradnji koče navajamo še nekaj manj znanih, a za zgodovino Koče na Naravskih ledinah pomembnih dejstev. Lega te bodoče planinske postojanke ravenskega PD je nekoliko manj ugodna kot ona na Zgornjih Narovskih ledinah, saj je tu manj razgledno in sončno, a še vedno dovolj blizu že omenjenim potem, predvsem oni na Goro. Naravne in kulturno-zgodovinske danosti za uspešno poslovanje nove planinske postojanke so ugodne, da pa bo uspešna še na gospodarskem področju, je v največji meri odvisno od njenih lastnikov in gospodarjev, od njihove odgovornosti, delavnosti, poštenosti in še česa, saj se že po videzu in urejenosti vsake koče prepozna, kakšni so njeni gospodarji. Kakor je znano, je rudarsko kočo 1952 zgradil Rudnik Mežica. V letih do 1962 so v bližnji okolici izvajali raziskovalna dela. Za njimi so ostali sedaj že zasuti in zazidani rovi in njihova imena: Uršula rov – nad cesto proti obojnim Ledinam, Podkop in rov Kalasankcius, oba pod skalami pod planinsko postojanko, pri zadnjem pa po mnenjih naših pripovedovalcev (geolog in rudarskih tehnik) moremo domnevati, da je iz obdobja pred 1945, saj po tem letu rovov po svetniških imenih zaradi komunistične totalitarne ureditve niso smeli več poimenovati. Rudarsko kočo in poznejšo planinsko postojanko ravenskega PD so do dokončanja ceste na Spodnje Narovske ledine 1966 oskrbovali po cesti Sleme (gorski prehod na cesti med Črno na Koroškem in Šoštanjem)–Križan–Na- rovnik–rudarska koča. Druga smer oskrbovanja je bila: po cesti do Smučarske koče ali do kmetije Savinc, od tu pa prevozi blaga z vpregami (prevozniki: predvsem Ošven in Pokrov). Do otvoritve Koče so jo notranje preuredili. Pri tem je imelo ravensko PD, takrat in pozneje, kar nekaj težav. Ob najemu rudarske koče niso od Rudnika Mežica prejeli nobene dokumentacije o postojanki, ta ni obstajala, saj je bila črna gradnja. Ob tem je še moralo razrešiti odnose z Lovsko družino Pogorevc, ki je po dogovoru z Rudnikom Mežica kot privilegij uporabljala manjšo sobico (Bila je za točilnim pultom, z vhodom od zunaj.). Težavo je razrešilo ravensko PD v avgustu 1964, ko je na lastne stroške pri kmetu Narovniku uredilo manjšo sobo za potrebe omenjene lovske družine, izpraznjeno sobo na Koči pa so uredili za potrebe oskrbnikov. Luč je v koči zagorela 1. avgusta 1963. Električni vod, eno fazo, so zgradili iz smeri Godčevega grabna. Ta vod so domnevno 1977 nadomestili z dvofaznim vodom, zakopanim kablom iz smeri kmeta Karničnika v Jazbini. Oskrbovanje koče z vodo in uporaba le-te v sanitarijah je do izgradnje vodovoda po 1970 potekala tako, kakor jo je še uporabljal Rudnik Mežica. Po pitno vodo so hodili k izvirom nad krajem Rupe, za ostale potrebe so uporabljali kapnico. Pri tem so razmišljali še o uporabi hidravličnega ovna (bidra), z njim bi črpali vodo do koče. S pomočjo arhivskega gradiva ravenskega PD in spominov pripovedovalcev smo k že znanemu dodali še nekaj drobcev in jih rešili pred pozabo. Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline Piše: Zdravko Moličnik, predsednik Območja ZVVS Mežiške doline Združenje veteranov vojne za Slovenijo Območja Mežiške doline je domoljubna, samostojna nestrankarska in nevladna organizacija, ki se združuje v ZVVS. 52 Ta združuje tiste udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na svojo politično in svetovno nazorsko prepričanje, aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma v neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obrambo samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju 17. maj 1990–26. oktober 1991. Naš član lahko postane vsakdo, ki spreje- Svečan podpis listine o sodelovanju med ZVVS - general Ladislav Lipič, in ZSČ- general Alojz Steiner ma naša statutarna pravila in v procesu osamosvojitve ni deloval proti interesom Slovenije. Območno združenje ZVVS Mežiške doline sodeluje s sorodnimi domoljubnimi organizacijami: Koroškim domoljubnim društvom Franjo Malgaj, Policijskim združenjem SEVER za Koroško, Društvi za ohranjanje vrednot NOB Mežiške doline, Lovsko zvezo Koroške, gasilskimi društvi, Slovensko vojsko, Zvezo častnikov. Dan ZVVS je 17. maj, ko se je leta 1990 začel projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) in dan zavrnitve ukaza za oddajo orožja iz skladišč Teritorialne obrambe, katerega izvajalci so preprečili popolno razorožitev TO ter vzpostavili obrambne sile novo nastajajoče države kot tudi materialno tehnične pogoje za kasnejšo uspešno vojaško obrambo pred vojaško agresi- Usposabljanje zastavonoš na Obretanovem jo Jugoslovanske ljudske armade v letu 1991. Območno združenje ZVVS Mežiške doline deluje javno in v javnem interesu. Ustanovni občni zbor O ZVVS Mežiške doline je bil 22. 12. 1995, na katerem je bil za prvega predsednika izvoljen Branko Kaker, istočasno je bil ustanovljen strokovni odbor za izgradnjo veteranskega doma na Obretanovem, predsednik tega odbora je postal Maksimiljan Gorenšek, ki je leta 2002 postal predsednik združenja in ga je vodil vse do 2012. Prizadevni veterani smo vzorno uredili dom na Obretanovem, kjer v sezoni poteka redno dežurstvo konec tedna, tu smo uredili tudi stalno razstavo orožja, ki smo ga uporabili v vojni za samostojno Slovenijo v letu 1991, to zbirko bomo s časoma še dopolnjevali. Zelo aktivna je naša športna sekcija, ki se redno udeleži smučarskih tekmovanj, ki jih prireja ZVVS. Na našem domu poteka tradicionalno vsakoletno urjenje zastavonoš – praporščakov, letošnjega se je udeležilo 85 predstavnikov ZVVS, ZSČ, SEVER, Koroške lovske zveze, gasilci, društva NOB, vojaški gorniki ter gostje iz širše Slovenje. Za članstvo se je odločilo 514 veteranov, ki redno plačujejo članarino, ki znaša 11 evrov. Želeli bi, da bi se nam pridružilo še več udeležencev osamosvojitvene vojne, saj je naš namen druženje in ponosno poudarjanje našega prispevka v procesu osamosvojitve Slovenije. Več o redni dejavnosti našega združenja lahko izveste na internetnem naslovu korvet.eu. Veteranski pozdrav! »VIZIJA NIČ V LOKALNI SKUPNOSTI« Pišeta: Miroslav Črešnik, pomočnik komandirja in Vinko Mlakar, komandir policijske postaje, policijski inšpektor Fotografije: Zoran Kralj, vodja policijskega okoliša Prevalje Policijska postaja Ravne na Koroškem izvedla strokovni posvet Policijska postaja Ravne na Koroškem je v letu 2008 pričela s samostojnim izobraževalnim projektom s področja varnosti cestnega prometa, ki ga izvaja pod sloganom »PROMETNA VARNOST – OBNOVIMO ZNANJE, OHRANIMO ŽIVLJENJA«. Koncept projekta, ki poteka že šesto leto, je v osnovi ostal nespremenjen, njegov namen je vseskozi, da se z znanjem na področju cestnoprometnih predpisov poveča upoštevanje prometnih pravil in ravnanj voznikov in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Večina izobraževanj v okviru projekta se je izvedla skupaj z ostalimi institucijami, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, kar se je pokazalo kot zelo dober pristop. Na Policijski postaji Ravne na Koroškem se zavedajo, da prometna var53 Črešnik, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ravne na Koroškem, se s področjem preventive ukvarja že dvajseto leto in je za tovrstno izobraževanje strokovno usposobljen (ima dovoljenje za učitelja cestnoprometnih predpisov ter z dovoljenjem generalnega direktorja policije poučuje cestnoprometne predpise, prav tako ima izpit za trenerja varne vožnje). nost ni odvisna samo od njihovega dela, ki ga izvajajo z usmerjenim delom na točkah, kjer je prihajalo in prihaja do prometnih nesreč, do hujših prekrškov, ter občasno na delih cest, kjer si udeleženci to sami želijo. Policisti s svojo vidnostjo umirjajo promet, z ugotavljanjem prekrškov pa skušajo vplivati na ravnanje udeležencev, ob tem pa vsa leta dodatno izvajajo različne preventivne aktivnosti. Na prometno varnost vpliva še vrsta drugih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši cesta, vozilo in voznik. Policisti pri nadzoru prometa ugotavljajo tehnično brezhibnost vozil in ob kršitvi ukrepajo v skladu z zakonodajo, spremljajo stanje ceste in vzdrževalce cest obveščajo o pomanjkljivostih. Zavedajo pa se, da je VOZNIK tisti, ki lahko največ pripomore k prometni varnosti, zaradi česar je celoten projekt usmerjen k izobraževanju na področju prometne varnosti, kar izhaja že iz slogana. Avtor projekta Miroslav 54 Lastni projekt Policijske postaje Ravne na Koroškem je bil že v osnovi zasnovan na sodelovanju vseh služb, ki skrbijo za prometno varnost. Izkušnje Policijske postaje Ravne na Koroškem pri sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in ostalimi subjekti so zelo pozitivne, saj so pri različnih izvedbah in predavanjih k sodelovanju pristopili tudi ostali, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo na območju Policijske postaje Ravne na Koroškem, ti pa so: Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem, AVP – izpitni center Slovenj Gradec, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne na Koroškem, Zveza šoferjev in avtomehanikov, Okrajno sodišče Slovenj Gradec, Reševalna služba Koroške, ekipa Rdečega križa Slovenj Gradec, Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, Cestno podjetje Celje, Primotehna Maribor, Društvo motoristov Relax, Motoristično društvo Blue knights Slovenija I, AMD Dravograd, AMZS Center varne vožnje Vransko, Šola vožnje Relax, Šola vožnje Felix, Šola vožnje AMD Slovenj Gradec, Šola vožnje AMD Ravne na Koroškem, Srednja šola Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne na Koroškem, Osnovna šola Prežihovega Voranca, Osnovna šola Koroški jeklarji in ostale osnovne šole, Postaja prometne policije Celje in Policijska uprava Celje. Prometna varnost na območju Policijske postaje Ravne na Koroškem se iz leta v leto izboljšuje. Na območju Policijske postaje Ravne na Koroškem, ki pokriva Občino Ravne na Koroškem, Občino Prevalje, Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem, od leta 2007 ni bilo prometne nesreče s smrtnim izidom, kar je prav gotovo vzpodbuden podatek in dodatna motivacija za vse, da ugodno stanje prometne varnosti ohranimo. V okviru projekta Policijske postaje Ravne na Koroškem je bilo v izobraževanje vključenih okoli 2.200 različnih udeležencev v cestnem prometu (vozniki, pešci, starejši, vozniki začetniki …). Izvedenih je bilo 33 različnih predavanj, seminarjev, okroglih miz. Tokratni posvet 19. aprila 2014 je bil namenjen izmenjavi izkušenj strokovnjakov s področja prometne varnosti ter ostalih subjektov, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo. Želja organizatorjev je, da se prometna varnosti v lokalni skupnosti v prihodnjih letih še izboljša, s čimer bi se približali VIZIJI NIČ (nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah). Organizator Policijska postaja Ravne na Koroškem je bila zadovoljna z udeležbo, saj so se vabljeni odzvali na vabila. Prisotne je pozdravil župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen. Od županov so bili prisotni še župan Občine Prevalje, dr. Matija Tasič, in župan Občine Mežica, Dušan Krebel. Posveta so se udeležili tudi: vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa (AVP), mag. Igor Velov, predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, ki je bil hkrati predstavnik AMZS, Jure Prestor, predsednik sveta AVP, Barbara Klemen, članica sveta AVP, Janko Torej in Staš Potočnik iz Avto moto društva Ravne na Koroškem, predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, mag. Petra Čas, in okrajna sodnica Barbara Čoderl, inštruktor varne vožnje AMZS Center varne vožnje Vransko, Brane Legan, direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, mag. Stanislav Pušnik, Branka Božank iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Ravne na Koroškem, Jadran Žerjal, pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje, Aleksander Celan Vzdrževanje in obnova cest, izvršni direktor Šole vožnje Relax, Boštjan Urek, Jože Gruden iz Šole vožnje Felix, Anton Matjašec, tajnik Zveze šoferjev in avtomehanikov, predsednik izpitne komisije na UE Slovenj Gradec, Boštjan Knez, predsednica Sveta za vzgojo in preventivo Občine Ravne na Koroškem, mag. Jelka Klemenc, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo Občine Prevalje, Ivan Krajnc, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo Občine Mežica, Igor Pšeničnik, član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Črna na Koroškem, Danilo Emeršič, članica Sveta za preventivo Občine Dravograd, Dragica Jurjec ter ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, Stanislav Osojnik. Strokovne prispevke so predstavili: vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa, mag. Igor Velov, predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, ki je bil hkrati predstavnik AMZS, predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, mag. Petra Čas, inštruktor varne vožnje AMZS Center varne vožnje Vransko, Brane Legan, in direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, mag. Stanislav Pušnik, dr. med. specialist. sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ob tem pa poudarila, da je med kršitelji zelo malo voznikov začetnikov. Vršilec dolžnosti, Igor Velov, je predstavil delovanje Agencije za varnost prometa ter spremembe, ki se pripravljajo na področju usposabljanja voznikov, predstavljeni so bili tudi podatki o smrtnih žrtvah po posameznih občinah za leto 2013. V drugem delu v razpravi je predstavnik šole vožnje Relax, Boštjan Urek, izpostavil težave pri opravljanju dela v šolah vožnje, ker so se pojavili posamezniki, ki usposabljanj ne opravljajo, kot to zahteva zakonodaja. Predstavnik Policijske uprave Celje, Jadran Žerjal, pomočnik komandirja na Postaji prometne policije Celje je predstavil delo policistov na področju zagotavljanja varnosti motoristov ter opozoril na pričetek motoristične sezone. Predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, je pohvalil zastavljen projekt za izboljšanje prometne varnosti ter sodelovanje vseh navedenih predstavil kot »recept« za izboljšanje prometne varnosti ter dodal, da s to obliko dela izvajamo aktivnosti, ki so že pokazale dobre rezultata. Inštruktor AMZS Centra varne vožnje Vransko, Brane Legan, je predstavil delo na poligonu varne vožnje ter programe, ki jih izvajajo za različne skupine udeležencev, pri čemer je poudaril pomembnost tečajev za voznike motornih koles, saj se je motoristična sezona že začela. Magistra Petra Čas je predstavila podatke o številu izrečenih ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predlogov za odložitev Zadnji prispevek je podal direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, mag. Stanislav Pušnik, ki je predstavil kontrolne zdravniške preglede, ki jih morajo opraviti vozniki, ki zaprosijo za odložitev sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po mnenju organizatorja, Policijske postaje Ravne na Koroškem, je tovrstna oblika izobraževanja, ki se že sedmo leta izvaja v sodelovanju s celotno lokalno skupnostjo, korak do boljše prometne varnosti. Policijska postaja Ravne na Koroškem bo s projektom »PROMETNA VARNOST – OBNOVIMO ZNANJE, OHRANIMO ŽIVLJENJA« nadaljevala in se odzvala na želje in potrebe vseh starostnih skupin v lokalni skupnosti, saj je bilo na strokovnem posvetu potrjeno, da gre za pravi pristop, ki temelji na načrtnem delu, izobraževanju vseh udeležencev v cestnem prometu. 55 56 Iz delovanja Občinske organizacije ZB za vrednote NOV Piše: Maksimilijan Večko V letnih programih naše organizacije je okoli trideset aktivnosti, ki so razporejene preko celega leta. Preveč prostora bi zavzelo, če bi tu opisovali eno za drugo, zato se v nadaljevanju osredotočam na eno, ki smo jo v program vpeljali pred štirimi leti in bi lahko bila zanimiva za večje število ljudi. Poimenovali smo jo Učna ura zgodovine, posvečena pa je prihodu 14. divizije v naše kraje in njenimi aktivnostmi na tem področju. Odvija se vsako leto na prvo nedeljo v juniju. Začne se s pohodi iz različnih izhodišč, konča pa na Obretanovem pod Uršljo goro s srečanjem in pogovorom. Tema pogovora so bile do sedaj dvakrat spomini na srečanja naših ljudi z borci štirinajste, zadnje srečanje pa je bilo posvečeno pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, borcu in vodji kulturniške skupine divizije, ki je padel pred sedemdesetimi leti. Prvi stik borcev in ljudi iz naše občine po prihodu v naše kraje se je zgodil 13. marca 1944. Za ta dan ima Matevž Hace v svojih Komisarjevih zapiskih1 zapisano: »… ponoči smo šli čez vas Kotlje. Vodili so nas mladi koroški terenci. Pri Rimskem vrelcu so nekateri pili kislo vodo. Zjutraj smo se ustavili v gorskem naselju pri Godcu in v sosednjih nižje ležečih hišah.« V nadaljevanju navaja, da so se tam zadržali cel dan in imeli različna srečanja z borci lokalnih partizanskih enot in okoliškimi prebivalci. Naslednji njegov zapis, pomemben za naše kraje, nosi datum 19. marec2. Zapis nosi omenjeni datum, bil je to torek, zato sklepamo, da se je dogodek odvijal v nedeljo, 17. marca. Tega dne je bilo večje število partizanov štirinajste na Javorju nad Črno. Hace je o tem zapisal: »Od nekje je prišel starejši duhovnik, se odkrival in pozdravljal naše borce, ki so mu odzdravljali, nato pa s počasnimi koraki odšel v cerkev.« To beležimo tudi zato, ker je takrat na Javorju bil župnik ravenski rojak, Ludvik Viternik. V lepi, domoljubni luči ga je prikazal Hace tudi v nadaljevanju dopisa (citiram): »Duhovnik je pridigal o ljubezni do domovine. 'Povem vam, dragi verniki, da za domovino, našo slovensko domovino, ni nobena žrtev prevelika. Vsa krščanska ljubezen naj bo sedaj posvečena borcem v gorah. Izdajalca pa ne sme biti med nami. Slovenci smo in za slovensko domovino se borimo v teh težkih časih. Pomagajte z vsemi močmi slovenskim borcem v gorah. Pred sovražniki pa držite kljune, ne jezikajte tja v en dan'. Končal pa je z besedami: 'Za svobodo in našo izmučeno domovino ni nobena žrtev prevelika!' Nekaj naših borcev je prepevalo na koru. Ženske so si brisale oči, moški pa so smrkali in si kimali.« Hace je te besede dal v narekovaje; gotovo je župnika Viternika nekoliko po svoje interpretiral, a dva dni po dogodku je smisel župnikove pridige vendarle znal pravilno povzeti. Ko tako obujamo spomine na prva srečanja naših domačinov z borci »štirinajste«, smo večinoma odvisni od zapisov, ki jih iščemo na različne načine. Živih prič je vedno manj med nami, a ko najdemo koga, da pride med nas in nam z živo besedo opiše dogodke, smo tega posebej veseli. Na srečanju junija 2013 je bil med nami tudi Beno Kotnik – Lubas. Zelo zanimivo je dopolnil in razširil Hacetov opis obiska njegovega očeta pri štabu 14. divizije, 10. aprila 1944.3 Hace je o tem zapisal: »Danes je prišel v naš štab okrožni aktivist Beno Kotnik iz Kotelj na Koroškem, starejši osivel človek. Z njim je prišel tudi njegov sin. Beno Kotnik je počasi razlagal, kako je na Koroškem. Pravil je tudi, da dobro pozna Prežihovega Voranca, ki trpi nekje v internaciji. 'Morda ga ne bom nikoli več videl. Pa tako dobra prijatelja sva bila.'« Beno Kotnik, mlajši, je bil takrat, ko je spremljal očeta v Razborje na sedež 14. divizije, star trinajst let, a vse si je dobro zapomnil in zanimivo ga je bilo poslušati. 1 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, druga knjiga, Mladinska knjiga 1959, stran 118. 2 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, ... , stran 122. 3 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, ... , stran 136. 57 Na teh naših srečanjih smo obravnavali tudi Franca Černeta (v nemških dokumentih Franz Tscherne), od 1943 do jeseni 1944 komandir orožniške postaje na Ravnah (takrat Guštanj). Černe je bil rojen Trboveljčan, ki pa se je po okupaciji aktivno vključil v vrste okupatorjevih služabnikov. V začetku je svojo izdajalsko vlogo igral na Gorenjskem, ko pa je postal tam preveč kompromitiran, so ga zaradi zaslug Nemci prestavili na Ravne in ga nagradili in postavili za komandirja orožnikov. Po odhodu z Raven je bil premeščen v Brežice, ob koncu vojne pa se je umaknil v rodne Trbovlje in se tam pritajil. Bil pa je preveč krvav, zato je bil odkrit in 23. julija aretiran. Proces proti njemu je bil v Ljubljani 26. marca 1946. Bil je obsojen na smrt z obešanjem na okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi izdajstva in sodelovanja v sovražnikovi vojski in policijskih enotah. Na sodbo se je pritožil, vendar je bila pritožba 7. maja 1946 zavrnjena in junija je bila opravljena eksekucija. V sodnem postopku proti njemu vsi njegovi zločini še niso bili znani. Mnogo let kasneje je bil najden dokument, ki je bil prvič objavljen leta 1980 v Kranjskem zborniku. To je poročilo o sodelovanju pri nemški ofenzivi proti 14. diviziji, ki se je začela 6. in trajala do 26. februarja 1944. Poročilo je Černe napisal kmalu po koncu ofenzive, ko se je vrnil na Ravne in ga nato dostavil na orožniško komando v Pliberk. V poročilu je posebej poudaril, da se je akcije udeležil kot prostovoljec. To je bil nemški vir dogodkov 22. februarja na področju Zavodenj in okolice. Poleg nemškega dokumenta obstoja tudi poročilo štaba XIV. divizije Glavnemu poveljstvu NOV in PO Slovenije. Takrat ko se je dokument našel, so živele še žive priče dogodka in z navzkrižnim primerjanjem vsebine dokumentov in spominov prič se je lahko izločil verodostojen potek spopada pri Žlebniku. Nedvomno je bilo ugotovljeno, da je nemški vojak, ki je vzel življenje slovenskemu pesniku Karlu Destovniku Kajuhu dejansko Franc Černe, sin slovenske matere in nemški podrepnik ter medvojni komandir guštanjskih orožnikov.4 Tako spoznavamo na teh srečanjih dogodke, ki se navezujejo na prebivalce Raven in okolice ter borce štirinajste. Seveda je vsebina bistveno bolj poglobljena, kot dopušča skopo odmerjen prostor v našem glasilu. Zato vabim vse, ki vas naše teme zanimajo, da se nam pridružite vsako leto na prvo junijsko nedeljo ob 11. uri pri Obretanu pod Uršljo goro. 4 Podroben opis dogajanja 22. februarja 1944 pri Žlebniku lahko preberete v Svobodni misli (25. marca 2011), avtor dr. Emil Cesar. 100 let Čebelarskega društva Ravne na Koroškem Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem v letošnjem letu praznuje 100 let delovanja. V letu 1914 je bila kot ena od 24 podružnic Slovenske čebelarske zveze za Koroško ustanovljena čebelarska podružnica Guštanj (sedaj Ravne na Koroškem), v katero so bili poleg guštanjskih čebelarjev vključeni tudi čebelarji iz Kotelj in Tolstega Vrha. Delo ravenskih čebelarjev vse do danes po zaslugi zvestih zanesenjakov ni zamrlo kljub dvema svetovnima vojnama ter številnim tegobam, ki tarejo čebelarje. Danes je v društvo včlanjenih 50 čebelarjev iz različnih koncev Koroške. Jedro društva še vedno sestavljajo ravenski in tolstovrški čebelarji. Čebelarji čebelarijo s povprečno 6 panji, pretežno tradicionalno slovenskega AŽ-panjskega sistema (po Antonu Žnidaršiču). Največji čebelar Janez Jamnik čebelari 58 s 40 AŽ-panji. Čebelarji Čebelarskega društva Ravne na Koroškem in koroški čebelarji na sploh spadajo med manjše čebelarje v Sloveniji, kar je posledica težjih, alpskih pogojev čebelarjenja, poleg tega pa jih po besedah čebelarjev samih, pri delu bolj kot pridobitna dejavnost žene ljubezen do čebel in narave. Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem se je v zadnjih letih precej pomladilo, kar je dober obet za prihodnost čebelarjenja na Koroškem. Povprečna starost čebelarjev je v zadnjih par letih iz 66 let padla na 62 let in upamo, da se bo podoben trend še nadaljeval. Najboljši primer pozitivnega trenda je družina, pri kateri na posestvu aktivno čebelarijo kar tri generacije čebelarjev; dedek, zet in vnuk, ki je hkrati z 12 leti najmlajši čebelar v društvu. Prireditev ob obletnici je potekala 21. avgusta 2014 v Kulturnem centru Ravne na Koroškem. Čebelarji so ob tej priložnosti predstavili svoje delo in delovne pripomočke v zanimivi razstavi ter v almanahu. Osrednja prireditev je potekala v veliki dvorani s številnimi domačimi nastopajočimi. Tako so se z ljudskim petjem predstavili MePZ Urška, citrarka Tina Geč, pevka Gaja Mlakar ter Ansambel Priložnostni muzikanti, zgodbo o čebelici pa so predstavile Ema, Urška in Zala Kordež. Poseben čar so dali prireditvi tudi Pihalni orkester železarjev Ravne ter praporščaki iz sosednjih ter pobratenih društev. Moderator prireditve je bil Aljaž Verhovnik. Takšna častitljiva obletnica ne bi bila mogoča brez zvestih čebelarjev in njihovih podpornikov, zato so se le-tem podelila priznanja. Pekavov čebelnjak v Šentanelu (foto: Vladimir Ramšak) Maks Kajzer je prejel društveno priznanje za več kot 30 let dela v upravnem odboru društva, ter uspešnem predsedovanju v zadnjih 12 letih, Drago Kerbev za 29-letno opravljanje naloge tajnika v čebelarskem društvu, dr. Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem, je prejel društveno priznanje za vsestransko podporo čebelarstvu v občini, še posebej pri organizaciji počastitve 100. obletnice Čebelarskega društva Ravne na Koroškem. Odlikovanja Antona Janše III. Stopnje za dolgoletno uspešno čebelarjenje in aktivno delo v organih Čebelarskega društva Ravne na Koroškem so prejeli: Rajko Božič, Peter Čas, Janez Jamnik, Upravni odbor ČD Ravne na Koroškem v letu 2014; z leve v prvi vrsti: Maks Kajzer, Anton Pušnik, Ludvik Kordež, Drago Kerbev, v 2. vrsti: Andrej Lah, Anton Pirnat, Rudi Krenkar in Vladimir Ramšak; manjka Rajko Božič Rudi Krenkar, Marijan Lah, Alojz Mager, Anton Pirnat in Branko Pirnat. Odlikovanja Antona Janše II. stopnje so prejeli: Jože Nabernik, ki je član čebelarskega društva od leta 1950. Leta 2004 je bil izvoljen v upravni odbor, kjer je bil vseskozi aktiven. Čebelari povprečno z desetimi družinami. Je dober čebelar in vedno pripravljen pomagati v društvu. Anton Pušnik se je včlanil v čebelarsko društvo leta 1983. Leta 2001 je bil izvoljen v upravni odbor, že leta 2002 je prevzel blagajniške posle, ki jih uspešno opravlja še sedaj. Čebelari s povprečno 15 do 20 družinami. Vladimir Ramšak je član čebelarske- ga društva od leta 1996. Leta 2001 je bil izvoljen v upravni odbor, kjer poleg drugih zadolžitev opravlja tudi zadolžitev praporščaka. Čebelari s povprečno šestimi družinami. Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem je prejelo odlikovanje Antona Janše I. stopnje, ki jo podeljuje Čebelarska zveza Slovenije in je najvišje priznanje za delo na področju čebelarstva v Sloveniji. Prav tako je zasluženo prejelo tudi Listino o priznanju Občine Ravne na Koroškem za 100 let aktivne dejavnosti društva, strokovni pristop k čebelarjenju in doprinos k zdravemu razvoju narave ter za prispevek k promociji in ugledu občine v slovenskem prostoru. Tradicionalni slovenski zajtrk Piše: Danica Hudrap V petek, 21. novembra 2014, se je ponovno obeležil dan slovenske hrane, s katerim ljudi opozarjamo in osveščamo o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktivnosti tega dneva je tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah letos izvedli že tretje leto zapored. Nastal je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Namen projekta in dneva je spodbu- janje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, ki je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in zato višjo hranilno vrednost. Zaradi bližnje proizvodnje se lahko uporablja manj 59 aditivov, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva. pridelava žit. Pomemben poudarek bo tudi na splošnem ozaveščanju mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal tudi po ravenskih vrtcih in šolah. Čebelarjem oziroma predsedniku Čebelarskega društva Ravne na Koroškem, Ludviku Kordežu, se je na zajtrku v šolah in vrtcu pridružil tudi podžupan Občine Ravne na Koroškem Aljaž Verhovnik. Osnovni cilj projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino (in vzporedno tudi širšo javnost) o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje širše in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti. Posebej bodo izpostavljene posamezne kmetijske panoge: čebelarstvo, prireja mleka, sadjarstvo, Jutro na OŠ Koroški jeklarji se je pričelo z radijsko oddajo šolskega radia Piskač. Seveda, kot se na ta dan spodobi, s poudarkom na zdravi prehrani. Dokaj pestremu pogovoru, ki je bil hkrati tudi zelo zanimiv in poučen, sta se preko šolskega radia pridružila oba obiskovalca in podžupan Občine Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik, je mlade tudi nagovoril. Spodbudil jih je k zdravemu, rednemu prehranjevanju in spoštovanju narave ter čebel. V avli šole je bila na ogled razstava s predstavitvijo pripomočkov za čebelarjenje ter pokušino medu. Predstavniki Čebelarskega društva Ravne na Koroškem so pripravili izčrpno predstavitev in se pogovarjali z učenci. Ludviku Kordežu sta se pridružila še Maks Kajzer, član upravnega odbora Čebelarskega društva Ravne na Koroškem, in Drago Kerbev, tajnik Čebelarskega društva Ravne na Koroškem ter predsednik Čebelarske zveze Koroške. Mladi so z zanimanjem prisluhnili njihovi predstavitvi. Šolske aktivnosti so ta dan zajemale tudi peko medenjakov, pripravo pogrinjkov, devetošolci pa so izvedli naravoslovni dan. Predsednik Čebelarskega društva Ravne na Koroškem, Ludvik Kordež, in ostali čebelarji ter podžupan Občine Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik, so se kasneje udeležili Tradicionalnega slovenskega zajtrka še v Vrtcu Ravne, kjer so vzgojiteljice in otroci vrtca pripravili program na temo slovenski zajtrk in življenje čebelic. Panoramski izlet nad Koroško Piše: Društvo prijateljev mladine Koroške, Klavdija Zbičajnik Plevnik, dipl. upr. org., organizatorka humanitarne pomoči V četrtek, 22. 5. 2014, smo preživeli lep in sončen popoldan na Letališču Slovenj Gradec. Damijan Cehner, lastnik AVIOFUN-a in tudi sam pilot, je otrokom omogočil brezplačen panoramski izlet. S tem dejanjem je otrokom pričaral doživetje poleta z letalom, ki si ga sicer nikoli ne bi mogli privoščiti. Sam polet je potekal z letalom Pilatus PC6, v skupinah z osmimi otroki. V zraku nad prekrasno koroško pokrajino smo bili okoli 15 minut. Otrokom iz vseh razredov OŠ Juričevega Drejčka, njihovim spremljevalcem in učiteljem je bilo tako omogočeno doživetje letenja. Sanje zelo velike večine otrok so leteti z letalom in te sanje je g. Damijan otrokom uresničil, s tem pa se je za vedno vpisal v njihova srca kot prvi pilot. V imenu Društva prijateljev mladine Koroške in projekta botrstva, na katerega se je g. Cehner s to ponudbo odzval, se mu najlepše zahvaljujemo. 60 Praznik sladoleda v Portorožu Piše: Društvo prijateljev mladine Koroške, Klavdija Zbičajnik Plevnik, dipl. upr. org., organizatorka humanitarne pomoči Nedelje so po navadi takšne, da radi malce dlje poležimo v postelji, a nedelja, 22. 6. 2014, je bila drugačna, prav posebna. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali pred OŠ Juričevega Drejčka, Ravne na Koroškem. Sama sem prišla pol ure pred odhodom avtobusa, v dobri veri, da bom prva, a bila sem … zadnja! Igrišče pred šolo je bilo že polno otroškega ščebetanja. Pisani nahrbtniki so se svetili v soncu in v otroških očeh. Mi gremo pa na morje! Društvo Sončna riviera, skupaj z občino Piran, nam je pripravilo atraktiven izlet. Če rečem atraktiven, pomeni izlet za mlade in malo starejše »po srcu«. Še posebej pa za vse otroke iz socialno ogroženih družin, katerih starši si drugače ne morejo privoščiti takšnega izleta. Pa smo se odpeljali: mali in malo manj mali otroci, spremljevalke in spremljevalci, predsednica Društva prijateljev mladine Koroške, mag. Vesna Lujinović, pridružili so se nam tudi prostovoljci iz Gimnazije Ravne, ga. Renata Boštjan – koordinatorica projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, in jaz. Avtobus se je po dolgi vožnji s Koroške (s kratkimi postanki smo potrebovali skoraj 5 ur!) le ustavil na velikem makadamskem parkirišču v Luciji. V prijetni borovi senčki ob robu parkirišča smo jo dočakali, »našo« Ksenijo. Bila je naša veza in zagotovilo, da bo vse potekalo sproščeno in ravno prav za polno mero novih dogodivščin. Z nasmeškom na obrazu se je pripeljala na majhnem skuterju, nam razdelila kupone za sladoled in pizzo, zemljevid za devet lo- kacij od Lucije do Portoroža, kjer se je dogajalo na polno: plesalci, čarovniki, slikarji, Disney figure, otroške delavnice … in sladoled! Če vam povem, da smo prišli samo do pete točke, potem vam bo vse jasno. Nekaj časa smo si morali vzeti tudi za kopanje, še posebej zato, ker smo imeli v svoji sredini kar nekaj otrok, ki so prvič videli morje. Uro odhoda smo kar nekajkrat premaknili na »kasneje gremo«, dokler se ni dalo več odlašati z odhodom. Ksenija je otrokom poklonila še rumene majice z napisi Praznik sladoleda, da so tudi doma med počitnicami svetili kot sonca. Zavarovalnica Maribor PE Slovenj Gradec pa je otrokom podarila odsevnike, da smo se bolje videli v množici poletnega vrišča. Kaj naj rečem za konec? Nedelja je bila pisana, sladka, zabavna, na trenutke tudi komična in predvsem morsko mokra. Hip - hip – hura! Pod lipami na zadnjo oktobrsko nedeljo v kotljah Piše: Bojana Verdinek, predsednica KS Kotlje; fotografije: Danica Hudrap 26. oktobra je bil lep dan; zjutraj malo meglen in mrzel, a že proti poldnevu so si sončni žarki izborili svojo pot do naših Kotelj in njenih ljudi. Z obiskom prireditve v čast krajevne- mu prazniku pod lipo pred cerkvijo so nas počastili g. župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, svetniki, častni občan Raven na Koroškem g. Tone Golčer, častna krajanka (edina preživela udeleženka hotuljskega ta- bora leta 1943 in dobitnica zlate plakete Zveze združenj borcev za vrednote NOB) tov. Marija Mauzar – Jelka, borci 2. svetovne vojne iz Mežiške doline, na čelu s predsedniki organizacij Zveze borcev, predstavniki Območnega zdru61 ženja veteranov vojne za Slovenijo, praporščaki, mnogi Hotuljci in Hotuljke ter drugi. V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester železarjev Ravne; mladi iz podružnične OŠ Kotlje, ki so nam sporočili, da imajo radi mir, da jim ta veliko pomeni in da zaupajo odraslim; Urban Kotnik kot moderator prireditve in bralec pripovedi Pavle Šimčič – Srebre, zapisane v Hotuljskem taboru – 40 let, ter odlomka iz romana Marjana Kolarja Zvezde in križi. Kar je bilo v preteklosti dobro, ne gre pozabiti, saj nam lahko daje luč za naše delo v prihodnosti, tako nam grozodejstva 2. svetovne vojne kažejo, kako ne smemo živeti, kakšni ne smemo biti. Letošnje leto je bilo leto volitev in v Kotljah se je oblikoval nov Svet KS v sestavi: Majda Adamič, Tatjana Merkač, Nada Navršnik, Jani Prednik, Boris Štriker in Bojana Verdinek, ki je postala predsednica KS Kotlje za mandat 2014–2018. V govoru pod lipami je spregovorila o izzivih, ki jih vsak čas postavlja pred ljudi. Danes v slovenskem prostoru živimo v miru, v njem lahko svobodno kreiramo svojo usodo. Ljudje smo različni v svojih potrebah, imamo pa tudi veliko skupnega in to je naše izhodišče. Kjer je volja, je tudi pot in če so k temu dodani še znanje, sposobnost, sodelovanje in materialna zmožnost, je uspeh zagotovljen. KS Kotlje je teritorialno velika in je tudi sicer močna skupnost, posebej kar se tiče različnih dejavnosti oz. društev. 62 Velikokrat rečemo: · Dobro, da imamo gasilce. · Ali gremo na prireditev? Si v petek šel na slavnostno akademijo? Si slišal, kaj je rekel Partljič? · Sprašujemo Kako je kaj z našimi čebelarji? So preživele naše čebele? Bo kaj medu? · Bodo zapeli tudi rožmarinovci? 10 let Solzic tudi ni kar tako. Ali bodo le še pele? · Kaj če bi se malo ustavili na lovskem domu? · Kaj je novega na Obretanovem? Kaj so veterani postavili? · Kako je z našimi spomeniki? Člani Zveze borcev so že vse uredili. · Kaj pa aktivisti RK? Ali se tudi letos dobimo pri Dulerju? · Kako pa kaj mladi? Končali so pro jekt Dar na dar. Ali že kaj načrtujejo? Vsa društva in druge organizirane skupine pomembno prispevajo k boljši kvaliteti življenja v Kotljah. Delujejo prostovoljno na osnovi interesov in predvsem potrebe po druženju. Seveda govorimo o ljudeh, o dolgih seznamih članov in simpatizerjev, katerih delo ni neopaženo in je prav, da to poudarimo in se vsem zahvalimo za trud. Naše Kotlje ne bi bile tako naše, če jih ne bi oblikovali ta pravi ljudje. Svet KS Kotlje je v mandatu 2011–2014 nakazal več kritičnih točk, npr. ureditev parkirišč pri šoli, nedokončan priključek v Kefrov mlin, neoznačene ulice v naseljih Kotlje I in II in počasi se bodo priključile še Kotlje III, preozka pot do vrtca, obzidje pokopališča, status gradu Šrotnek, Rimski vrelec itd. Največji projekt za Kotlje, ki čaka nov Svet v naslednjem obdobju, pa je pridobitev večnamenske dvorane. Kulturni dom je dotrajan, prostori so neugledni in predvsem mrzli ter ne omogočajo uporabe sodobnih avdiovizualnih sredstev, ko organiziramo različne kulturne dogodke. Sanacija doma se zdi neutemeljena tudi zaradi zapletov s stavbnim zemljiščem in zemljiško parcelo, na kateri stoji. Kulturni dom je v sili razmer telovadnica predvsem šolarjem. Obratovalni stroški ne pokrivajo zadovoljstva občanov. Torej v Kotljah nujno rabimo večnamensko dvorano, ki bo služila: kulturi, športu in društvenim dejavnostim. Za družbo je pomembno, da je v ravnovesju med potrebami in uresničitvami. Zavedamo se, da je naših želja in potreb veliko in da do uresničitve lahko pride le s tvornim, strokovnim in poštenim doprinosom vseh, ki so udeleženi. Na tako sodelovanje upamo, ko se bomo pogovarjali o nujnih projektih v našem kraju. Pri tem računamo na krajane, na tiste, ki že sedaj aktivno sooblikujejo naš vsakdan, na tiste, ki še mogoče stojijo ob strani, da nam ponudijo nove vsebine, in še kako računamo na dobro sodelovanje z Občino Ravne, g. županom dr. Tomažem Roženom, in z vsemi svetniki, še posebej tistimi, ki v naši, hotuljski zgodbi tudi živijo. Tako kot se je dan začel, se je tudi iztekel – v miren in lep večer. Po pasulju v kulturnem domu, ogledu gasilske razstave in podelitvi pokala zmagovalcu tekmovanja v streljanju na glinaste golobe smo se zadnji obiskovalci razšli z željo, da bi Hotuljci v prihodnje še bolj sodelovali v vsem, kar je pred nami, zakaj MI VSI SMO USTVARJALCI – izkoristimo ta potencial. Paket SQL Grafo Izvlecite prave informacije Optimalna rešitev za vaše podjetje Spletna aplikacija za analize Programski paket po vaši meri: modularen, in pregled poslovanja. prilagodljiv, prilagojen vašim potrebam. Vedno. Od koderkoli. Sklop programov InfoSys PaketSQL predstavlja celovito rešitev za popolno in enostavno vodenje celotnega poslovanja podjetja. V enotnem delovnem okolju se zajemajo poslovni dogodki od njihovega nastanka do zaključka - tako na nabavni dogodki se zajamejo le enkrat in se od tam vežejo naprej za Cloud potrebe naknadnih obdelav. Z enim programom se lahko vodi Zajem prejetih računov. Uvoz e-računov. poslovanje za več podjetij in za več poslovnih let. Izdani računi v klasični in elektronski obliki (XML,PDF). kot tudi na prodajni strani poslovanja podjetja. Vsi poslovni Spletna poslovna aplikacija. Potni nalogi, plačilni nalogi. Neposredna povezava z računovodskim servisom. Blagajniški prejemki, blagajniški izdatki. HW BackupSQL Osebni računalniki in tiskalniki priznanih proizvajalcev. Arhiviranje podatkov našega informacijskega sistema na Načrtovanje, postavitev in vzdrževanje lokalnih omrežij. naše strežnike. Postavitev in vzdrževanje strežnikov. E-hramba ostalega dokumentarnega gradiva (PDF,DWG,...) Protivirusna zaščita. PODROČJA UPORABE MODULARNOST VZDRŽEVANJE SVETOVANJE - proizvodna in storitvena podjetja - izbira med številnimi moduli - garancija in sprotne posodobitve - nastavitev zahtevam stranke - računovodski servisi - povezave in prenosi med - sledenje zakonskim spremembam - šolanje uporabnikov na mestu občine, šole, javni zavodi poslovalnicami, strankami - dograditve in prilagoditve vašim uporabe programa - zdravstvo (povezava na ZZZS) - povezava s spletno trgovino potrebam - arhiviranje in zaščita podatkov - društva - oddajanje obrazcev na DURS, ... STORITVE IN TRGOVINA PROIZVODNJA U P R AVA I N Š O L S T V O ZDRAVSTVO RAČUNOVODSKI SERVISI Partizanska cesta 20a, 2390 Ravne na Koroškem Računalniški inženiring d.o.o. t:(02) 620 0 620 | f:(02) 620 0 629 | [email protected] w w w. i n f o s y s . s i 63 NADARJENA MLADA GLASBENIKA IZ KS STROJNSKA REKA Piše: Silva Ban Naš članek, v katerem običajno predstavimo delovanje KS Strojnska Reka, je v tokratni številki Ravenskih razgledov malo drugačen. Odločili smo se, da v prispevku predstavimo naša mlada sokrajana, ki uspešno promovirata svoj kraj, občino in navsezadnje Slovenijo v tujini. Za vse, kar sta dosegla, je potrebno veliko truda, vaj, neprespanih noči, odrekanja in predvsem talenta. To sta Tilen Hudrap in Urša Štumpfl Močnik. Kdo je Tilen Hudrap? Z glasbo se ukvarja več kot 20 let. Multiinstrumentalist (poleg bas kitare igra tudi kitaro, kontrabas, harmoniko, klarinet, saksofon in bobne) je kot mladi klarinetist že pri enajstih letih osvojil srebrno plaketo na državnem tekmovanju in se pridružil Pihalnemu orkestru železarjev Ravne. Z orkestrom je nastopil na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Pri dvanajstih je začel igrati bas kitaro in kaj kmalu ustanovil svoj prvi band. Pri petnajstih je prvič nastopil na mednarodnem festivalu Kaltenbach v Avstriji s skupino Wartune in začel pisati zgodovino. V Sloveniji je odigral na stotine koncertov in se udejanil kot najaktivnejši basist na sceni kadarkoli (trenutno igra v petih skupinah (Vicious Rumors, Keller, Thraw, Scepsis, Nature). Po dolgih letih odrekanja se je pred leti, kot prvi Evropejec v zgodovini, pridružil legendarnemu ameriškemu bandu iz San Francisca, Vicious Rumors. Skupina deluje 35 let, med drugim je vplivala na največji band na svetu, Metallico. Tilen ob pogovorih z Metallico, Iron Maiden in ostalimi velikani glasbene zgodovine vedno rad omeni Slovenijo. Že pred tem je v zadnjih letih nastopal po celi Evropi, na primer v Angliji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Švedski, Italiji, Češki in drugje. Igral je v Južni Ameriki (Brazilija, Argentina, Čile itd.), Srednji Ameriki (Mehika), po celotni Severni Ameriki (kot prvi Slovenec kadarkoli v več kot 30 zveznih državah (New York, Las Vegas, Chicago, Detroit, Indiana, Boston, Los Angeles itn.), na najbolj ekskluzivnem festivalu vseh časov, 70 000 tons of Metal sre64 di oceana na poti iz Miamija/ Bahamov mimo Kube na kultni križarki Majesty of the Seas, ki sprejeme 3500 ljudi. Redno potuje in igra po celem svetu, zadnji dve leti v Sloveniji preživi približno 7 mesecev (kjer tudi uči), 5 pa na turnejah. V nadaljnjih letih je študent anglistike in slavistike na Univerzi v Celovcu postal uradni slovenski predstavnik enega največjih festivalov na svetu (Wacken Open Air, vsaka edicija preseže 100 000 ljudi), dolgoletni novinar portala Paranoid-zine kot tudi organizator več kot sto dogodkov in koncertov v KMKC Kompleks od leta 2007. Lani je kot prvi glasbenik z balkanskega območja podpisal pogodbo z legendarnim ameriškim proizvajalcem kitar Spector iz New Yorka, kjer se je znašel v družbi milijonarjev kova Gene Simmons (Kiss), Rex Brown (ex-Pantera), Ian Hill (Judas Priest) itd. Je učitelj in mentor bas kitare na MetalRock Akademiji v Ljubljani, kjer svoje dolgoletno znanje deli z mnogimi učenci. Kljub kultnem statusu skupine in edinstvenim dosežkom po celem svetu ostaja preprost in se rad vrača v svoj rodni kraj, predvsem pa domači »Rekagrabn«. Urša Močnik Štumpfl Je šestnajstletna dijakinja 2. letnika Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki se vzporedno izobražuje še na dveh konservatorijih in sicer: Konservatoriju v Celovcu in na Konservatoriju Johann Joseph Fux v Gradcu, pri mednarodno priznanem profesorju violine Helfriedu Fistru. Svojo glasbeno pot je pričela pri šestih letih na ravenski glasbeni šoli, kjer je končala tudi nižjo glasbeno šolo za klavir. Nadaljevala je na zasebni glasbeni šoli Melodija Muta, Glasbeni in baletni šoli Antona Martina Slomška v Mariboru in Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Že kot devetošolka je bila izredna dijakinja na Konservatoriju Johann Joseph Fux v Gradcu. K temu jo je spodbudil prof. Helfrid Fister, ki je prepoznal njen talent na svoji poletni šoli v Avstriji in na tekmovanjih v Italiji, kjer je bil član ocenjevalne komisije. Med njima se je spletla posebna vez in odločitev za prestop na graški konzervatorij ni bila težka, kljub številnim odrekanjem. Pri sedmih letih se je začela doma in v tujini udeleževati različnih poletnih šol za violino, komorno igro ter orkester. Poletne šole so jo dodatno bogatile, saj je spoznavala vedno nove tehnike, nadgrajevala znanje, spoznavala drugačne pristope in navezovala stike z izjemnimi ljudmi svetovnega slovesa. Za sabo ima številne individualne nastope, sodelovala je v raznih komornih zasedbah, godalnih orkestrih, v srednješolskem Simfoničnem orkestru Fran Korun Koželjski Velenje, ki je gostoval v različnih krajih Slovenije in se udeleževal številnih revij in tekmovanj. Z godalnim orkestrom so posneli zgoščenko, na kateri je bila prvič izvajana Serenada za godala na lok, Benjamina Ipavca. Bila je med tremi učenkami, ki so bile povabljene v Združeni simfonični orkester Slomškovih ustanov, s katerim so igrali na dobrodelnem koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Posebej ponosna je na solistične nastope v SNG Maribor, kristalni dvorani Grand hotela v Rogaški Slatini, v St. Paulu v Avstriji, Zatonu pri Zadru in drugod. Urša je bila pobudnica, da smo tudi na Ravnah lahko prisluhnili temu 70-članskemu simfoničnemu orkestru, kjer se je predstavila kot solistka. Na mednarodnih tekmovanjih je v izje- mni konkurenci vedno dosegala zavidljive rezultate. Za svoje dosežke in udejstvovanja na kulturnem področju je za leto 2010 prejela Prežihovo plaketo Občine Ravne na Koroškem kot najmlajša prejemnica doslej. V svetu glasbe poleg talenta, pridnosti, vztrajnosti zelo pomembno vlogo odigra tudi profesor, njegova širina, osebnost, predanost poklicu, odnos do dijaka … Urša ga je našla in tako se je odločila za izobraževanje v tujini. To je zanjo poseben izziv, saj jo tudi osebnostno bogati. Kljub temu da živi v Mladinskem domu, mora znati preudarno razporejati čas, da realizira vse dejavnosti, vsa odgovornost je v njenih rokah, mora biti popolnoma samostojna in se znajti v tujem okolju. Ni ji težko, saj ima jasno zastavljen cilj. S svojim glasbenim znanjem dopolnjuje dejavnosti v gimnazijskem programu kot članica zbora in spremljevalna instrumentalistka. Nazadnje so svoj delež prispevali ob 600-letnici ustoličenja zadnjega koroškega kneza na Gosposvetskem polju pri Gospe Sveti. Njena glasbena pot in gimnazijske dejavnosti so jo že popeljale v številna evropska mesta: Dunaj, Salzburg, Gradec, Trst, Celovec, Zadar, Genova, Cremona, London, … kjer nadgrajuje svoje glasbeno znanje, spoznava različne kulture, pridobiva nove prijatelje in se jezikovno izpopolnjuje. Njene sanje se korak za korakom uresničujejo. Želi si, da jo bodo pripeljale do cilja, ki pa ostaja v svetu umetnosti vedno nedokončan. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOTLJE Piše: Emil Pušnik, predsednik PGD Kotlje Prostovoljno gasilsko društvo Kotlje je bilo ustanovljeno pred 91 leti z namenom pomagati ljudem v nesreči. To načelo je udejanjilo tudi, ko je žled zajel našo občino. Člani našega društva so opravili 840 prostovoljnih delovnih ur, da smo omo- gočili normalne komunikacijske poti za naše občane. Lahko rečemo, da je bila to največja reševalna akcija v naši občini v zadnjem obdobju. Pokazale so se dobre lastnosti glede organizacije in slabe na področju opremljanja naših gasilskih enot. Kljub vsemu pa je naše prostovoljno gasilsko društvo letos prevzelo novo gasilsko vozilo Mercedes Sprinter 4 x 4. Sredstva za vozilo sta zagotovila Občina Ravne 60 % in 40 % PGD Kotlje. Vozilo služi za redno dejavnost in operativno usposobljenost našega društva. 65 Ko je žled zajel našo občino V našem društvu so aktivne vse generacije: od pionirjev, mladincev, članov, članic, veteranov in veterank, v domu pa se odvija tudi bogata društvena dejavnost kraja, saj dom koristijo različna hotuljska društva. Naše novo gasilsko vozilo Mercedes Sprinter 4 x 4 Gasilci v Kotljah smo prisotni na vseh prireditvah v kraju, saj s svojo materialno opremljenostjo pomagamo izpeljati krajevne dogodke. Smo nepogrešljivi pri varovanju šolskih otrok v začetku septembra, oktobra, ki je mesec požar- ne varnosti, pa prirejamo razne vaje in ostale dejavnosti, ki so vezane na dejavnost društva. PGD Kotlje je eden od stebrov zaščite, reševanja in pomoči našim občanom in naše poslanstvo negujemo že 91 let. DU RAVNE Piše: Jože Prednik, predsednik Društva upokojencev, fotografije: Jože Jostl 66 Pokal industrijskih mest - Ravne, 22. 10. 2014 Balinarski piknik, Šentanel 2014 Naši člani-športniki s priznanji in pokali Leto se izteka, aktivnosti Društva upokojencev prav tako. Razen manjših sprememb, je vse potekalo po zastavljenem programu. Naše aktivnosti se začnejo z zimskimi športi, seveda, če je sneg. Letos je bila poseka zelena, tekmovanje v alpskem smučanju Koroške pokrajinske zveze je bilo v Dravogradu. Ostala tekmovanja so bila izvedena po programu. Kot so društvena tekmovanja, tekmovanje KPZ in državna tekmovanja. Tekmovali smo v kegljanju, balinanju, pikadu, streljanju z zračno puško, kegljanju na vrvici, biljardu, pikadu, igranju šaha, ribištvu in tenisu. Aktivna je tudi rekreacijska skupina članic društva, ki se sestaja v telovadnici. Na kulturnem področju je aktiven ŽPZ, likovniki se izkažejo z vsakoletno razstavo svojih del v grajskem razsta- višču. V januarju, kot že nekaj let, je bil v prostorih društva tudi literarni večer. Za 8. marec je bila gledališka predstava, namenjena ženam ob dnevu žena. Organizirana so bila družabna srečanja za člane društva in drugo. Aktivni so pohodniki, ki poskrbijo za vsakomesečne pohode po bližnji okolici. Letovali so v Izoli, Moravcih in Dobrni. Čas smo si popestrili z izleti doma in čez mejo. Posvečamo tudi skrb starejšim občanom, predvsem na stanovanjskem in socialnem področju. Ta komisija tudi obiskuje naše starejše občane za njihove življenjske jubileje. Prostovoljci delajo na projektu Starejši za starejše že deveto leto. Prav tako sodelujemo z občino in srednjima šolama na projektu Mladi za starejše – gre za nudenje pomoči in druženje z mladimi. Letos v maju je začel delovati Medge- neracijski center, katerega soustanovitelj je Društvo upokojencev. Pokazalo se je, kako potrebni so bili prostori, kjer se družijo vsi, ne glede na starost, ta je včasih ovira, da generacije ne najdejo možnosti sobivanja. Razne aktivnosti, ki jih je, zahvaljujoč programu, v centru veliko, privabljajo vse generacije. Naj na zaključku zapišem, da je Društvo upokojencev prisotno z aktivnostmi še posebej pri praznovanju v lokalnih skupnostih s svojimi programi. Za uspešno izpolnjevanje programov so zaslužni vsi, ki aktivno delajo v dejavnostih, posebej vodje komisij in sekcij, ki skrbijo, da poteka vse, kot je potrebno za dobro in skrbno izpeljane programe v zadovoljstvo nas vseh. Ob zaključku leta voščim mirne božične praznike, v letu 2015 pa veliko zdravja in dobre volje. Pohodniška skupina pri Društvu upokojencev Ravne na Koroškem Piše: Fanika Grošelj, fotografije: Jože Jostl Pohod na Košenjak, 17. 9. 2014 V okviru Društva upokojencev Ravne na Koroškem deluje tudi pohodniška skupina. Skupina vodnikov skrbno načrtuje pohode. Napisani so (kdaj in kam) na koledarju društva upokojencev. Pohodi so enkrat mesečno, poti so nezahtevne, primerne za vse pohodnike. Člani Društva upokojencev in tudi nečlani, ki si želijo na pohod, se prijavijo v društveni pisarni, kjer dobijo vabilo z opisom poti. Vsak pohodnik gre na pohod na lastno odgovornost. Na dan pohoda se ob 8. uri zjutraj zberemo na parkirišču pred Društvom upokojencev Ravne na Koroškem. Vodja pohoda preveri prisotnost prijavljenih pohodnikov in naroči oz. sporoči število toplih malic na že predhodno dogovorjene domačije, kmetije, gostišča … Za organizacijo prevozov pa vedno poskrbi S pohoda Podgora 2014 ga. Mojca Hober, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi vsem šoferjem, ki nas vozijo do začetkov naših poti in nam tako omogočijo pohode. Vsakega pohoda se veselimo. Pred nami je lep dan, poln doživetij, sprostitve. Odpeljemo se do dogovorjenega mesta, nato pa veselo, z dobro voljo in običajno s palicami nadaljujemo pot. Na pohodih se razgibamo in pridobimo novih moči. Počasi se vzpenjamo, se pogovarjamo, ob krajših postankih občudujemo naravo, ob daljših pomalicamo, vmes se ustavimo tudi ob kakšnem spomeniku, ob biserih naše kulturne dediščine, si ogledamo notranjost cerkvice, se seznanimo z zgodovino le-te. Nadaljujemo pot mimo lepo urejenih kmetij. Višje ko gremo, večji in lepši so razgledi. Pred nami se razprostirajo gozdovi, travniki, njive, hribi. Ob vsakem letnem času nudijo drugačno sliko – spomladi v vseh odtenkih zelene, poleti nekoliko odeti v meglico, v jeseni v čudovitih jesenskih barvah. Tako pridemo do cilja. Tam pa nas že čaka okusna enolončnica, ki jo pripravijo prijazne gospodinje. Občutimo toplino in prijaznost domačije in vonj domačega kruha ter dišavnic, prisotnih v juhi. Krepčamo se z juho, klepetamo, se smejimo. Po daljšem počitku se podamo v dolino, vse do avtomobilov. Vsi smo zadovoljni. Naužili smo se svežega zraka, se razgibali in naklepetali. Preživeli smo čudovit dan. Vsem vodnikom se za skrbno pripravljene in izvedene pohode iskreno zahvaljujemo. IZ ZGODOVINE LEKARNE RAVNE NA KOROŠKEM Piše: Irena Pušnik, mag. farm., spec., direktorica Koroške lekarne Prve lekarne v Evropi so nastale v 13. stoletju. Z zdravili so oskrbovale prebivalce v svoji bližnji in daljni okolici. Seveda so bila to predvsem zdravila pripravljena iz zdravilnih rastlin, pa tudi raznih mineralov in posušenih delov eksotičnih živali. Lekarna Slovenj Gradec je zdaleč najstarejša lekarna na področju današnje Koroške. Ustanovljena je bila leta 1706 z namenom, da se uredi lekarniška dejavnost na področju Mislinjske doline. Prebivalci Mežiške doline so se dolga leta z zdravili oskrbovali v lekarni v sosednjem Pliberku, potem pa smo leta 1926 dobili prvo lekarno v Mežiški dolini, in sicer na Prevaljah. Ustanovil jo je magister Nikola Jordanič in jo poimenoval Lekarna pri Sveti Mariji. Z razvojem Guštanja oziroma Raven so se kazale potrebe po ustanovitvi 67 Sodobna lekarna na Ravnah javne lekarne na Ravnah. Že v poročilu o delu oblastnega Ljudskega odbora ( LO ) v Mariboru za leto 1949 med drugim beremo, da bo »v bližnji prihodnosti treba graditi tudi nove prostore lekarne v …Guštanju «. Pritiski na oblasti so se v naslednjih letih stopnjevali in končno je okrajni LO Slovenj Gradec na svoji seji dne 4. 4. 1953 sprejel sklep o ustanovitvi okrajne lekarne s sedežem na Ravnah na Koroškem. Na osnovi tega sklepa je bila izdana ustrezna odločba dne 28. 10. 1953. Lekarna Ravne je začela poslovati 8. 12. 1953, njena prva upravnica je bila Bojana Veržun, mag. farm., nasledila jo je Marija Ridl, mag.farm. Od leta 1964 do leta 1998 je bila vodja lekarne Ravne Meta Kolar, mag.farm., nasledila pa jo je zdajšnja vodja Karolina Švajger, mag.farm. Kot so se v 60-tih letih širile in razvijale Ravne tako je vse pomembnejšo vlo- Stara lekarna (1953-1964) - oficina go odigrala lekarna Ravne – pripojitev lekarne Črna s postajo v Mežici, Prevalje v letu 1963. Sledilo je v 70-tih letih konstituiranje v TOZD (Temeljno organizacijo združenega dela) in leta 1976 smo imeli delovno organizacijo Koroška lekarna s sedežem na Ravnah s tremi TOZD-i (TOZD Lekarna Ravne, TOZD Lekarna Radlje ob Dravi, TOZD Lekarna Slovenj Gradec). Leta 1983 je postala Koroška lekarna enovita delovna organizacija v sklopu SOZD-a Koroško zdravstvo. 4. 4. 1991 se je delovna organizacija Koroška lekarna preimenovala v Javni zavod Koroška lekarna Ravne na Koroškem; z Odlokom o ustanovitvi leta 2002 pa v Koroško lekarno, javni zavod, katerega ustanoviteljice so vse občine Koroške regije. Lekarna Ravne na Koroškem je že kmalu po ustanovitvi prevzela vodilno vlogo tako po organizacijski kot strokovni plati. Postala je največja lekarna v zavodu ter učna lekarna. Lekarna Ravne na Koroškem poleg celodnevne oskrbe z zdravili omogoča dostop do lekarniških storitev v času dežurne službe (ob delavnikih do 22.00 ure ter nedeljah in praznikih v obsegu 7 ur na praznični oziroma nedeljski dan). S svojim kadrovskim potencialom med prvimi od lekarn javnega zavoda Koroške lekarne v prakso uvaja nove, dodatne storitve, ki v ospredje lekarniške dejavnosti postavljajo pacienta (farmacevtska skrb, pregled uporabe zdravil, osebna kartica zdravil). Delo in pomen Lekarne Ravne na Koroškem v preteklih 60-tih letih znova potrjuje naše vodilo: Prav je, da se na poti v prihodnost zavedamo korenin preteklosti. REFERENČNA AMBULANTA, NOVOST NA PRIMARNEM NIVOJU Piše: Asist. Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med. spec. spl. med. Primarno zdravstvo je temeljni nosilec zdravstvenega varstva tako v svetu kot pri nas. Obremenjenost družinskih zdravnikov v Sloveniji je glede na število obiskov pri zdravniku med prvimi v Evropi in uvedba referenčnih ambulant pomeni uvedbo novega, boljšega načina dela na primarnem nivoju. 68 Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, kjer deluje okrepljen tim in sicer poleg zdravnika in srednje medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika pri obravnavi bolnika sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra (DMS) v polovičnem delovnem času. V običajni ambulanti družinske medicine je razmerje v prid kurativnih pregledov 5 % : 95 %, v referenčni ambulanti pa je to razmerje 75 % : 25 %. Za pridobitev statusa referenčne ambulante je potrebno iz- polnjevati nekaj pogojev, od ustrezne infrastrukture, človeških virov do načrtovanja, planiranja, kakovosti in varnosti. Prve referenčne ambulante so začele z delovanjem s 1. 4. 2011, takrat sta bili od 60 ambulant v Sloveniji dve tudi na Koroškem; ena v Slovenj Gradcu in ena na Prevaljah, sedaj pa se njihovo število povečuje vsako leto. Konec leta 2013 je bilo njihovo število v Sloveniji že 352, npr. v ZD Ravne pa od septembra 2014 deluje osem referenčnih ambulant. V prvem letu delovanja referenčnih ambulant je bilo področje dela DMS omejeno na vodenje urejenih kroničnih bolnikov z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), sladkorno boleznijo tipa II, kasneje se je začelo izvajati preventivno presejanje, najprej za srčnožilne bolezni, kasneje tudi za sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kajenje in pitje alkohola, osteoporozo, sledi še depresija in benigna hipertrofija prostate. DMS obravnava bolnike s kroničnimi boleznimi po protokolu, vodi registre kroničnih bolnikov, deluje na področju preventive, predvsem srčno-žilnih bolezni. Glede na rezultate pregleda preiskovanca naroči na kontrolo k sebi ali izbranemu osebnemu zdravniku. DMS ob vodenju kronične bolezni preveri urejenost bolezni, zdravljenje bolnika, izmeri parametre, razloži rezultate, predvsem pa si za pacienta vzame bistveno več časa, kot ga ima na voljo izbrani osebni zdravnik. Novost v delu referenčnih ambulant je dispanzerski način dela, kjer se zavarovance na preglede aktivno vabi in sicer opredeljene bolnike nad tridesetim letom starosti. V referenčni ambulanti na Prevaljah je bila po dveh letih delovanja opravljena kratka anketa in ugotovljeno je bilo, da po oceni pacientov referenčna ambulanta izpolnjuje pričakovanja bolnikov, pacienti zaupajo DMS, bolj ji zaupajo ženske kot moški, ženske so bolj seznanjene z delom referenčne ambulante. Anketiranci so menili, da so ljudje premalo seznanjeni z delom referenčne ambulante, želeli bi več informacij preko javnih občil, z zloženkami ali osebno. Z uvedbo referenčnih ambulant želimo izboljšati obravnavo in zadovoljstvo tako pacientov in zaposlenih, doseči manj pritožb pacientov, načrtno vodenje bolnikov, zmanjšanje frekvence obiskov, ne pa zmanjšati dostopnosti. Cilj je, da bi sčasoma postale vse ambulante družinske medicine referenčne ambulante in tako bi bile vsem bolnikom dani enaki pogoji za obravnavo. Koroško društvo za boj proti raku Piše: Nada Manojlović Svoje poslanstvo širimo preko različnih razpoložljivih metod dela, tako direktnih (predavanja, svetovanja, razgovori, učne delavnice, informacijske stojnice, demonstracije, ...) kakor tudi posrednih, preko lokalnih medijev in zdravstveno vzgojnih gradiv. Pri tem zajemamo vse starostne skupine prebivalstva. Prisotni smo pri informiranju mladih staršev v materinskih šolah, osveščamo otroke v osnovnih in srednjih šolah, aktivni smo tudi v delovnih organizacijah in lokalnih skupnostih. Delavnice in stojnice so zelo dobro obiskane. Ponujamo naš zdravstvenovzgojni material, dajemo nasvete, demonstriramo samopregledovanje dojk in mod na modelih, pokažemo posledice kajenja na lutki, … Delujemo po smernicah Evropskega kodeksa, ga implementiramo in motiviramo ljudi k aktivnemu upoštevanju le-tega . Zdravstveno-vzgojno delo opravljamo tudi v sodelovanju z drugimi sorodnimi akterji (zdravstvene organizacije, društva), s katerimi se vedno bolj povezujemo. Naše aktivnosti so vezane na obeležitve pomembnih dni, tednov (teden boja proti raku, svetovni dan brez tobaka, rožnati oktober, mesec boja proti zasvojenostim, …), ko smo izvedli kar nekaj akcij (stojnice, različna predavanja, medijsko obveščanje, …), seveda pa aktivnosti potekajo čez vse leto ob obeležjih, značilnih za posamezno lokalno skupnost. 69 ALKOHOLIZEM NAJBOLJ PRIZADENE OTROKE Piše: Mateja Švab, spec. na področju preprečevanja in zmanjševanja škode povezane z uživanjem drog Alkohol je najbolj razširjena legalna droga v Sloveniji, saj imamo približno 200 000 alkoholikov. Če k temu prištejemo še njihove partnerje in otroke, število prizadetih oseb zaradi alkohola skokovito naraste. Torej, alkoholizem v družini ne uničuje le samega uživalca alkohola, ampak prizadene vse družinske člane, še najbolj nedolžni pa so v celotni zgodbi otroci. Otroci so v družinskem sistemu zelo ranljivi in podzavestno storijo vse, da ostane družina skupaj, saj to pomeni njihovo lastno preživetje in tako sprejemajo nase vse družinske konflikte in travme, da zmanjšajo njihovo silovitost (Perko, 2008). Otroci si zaslužijo imeti treznega očeta in trezno mamo, ki bosta sposobna dajati in sprejemati ljubezen. Zato spregovorite o tem, naredite STOP alkoholizmu in drugim zasvojenostim. Pokličite nas! V Društvu Projekt Človek vam nudimo: · svetovanje, podporo in motivacijo pri urejanju zasvojenosti z alkoho lom ali drugimi drogami; · pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju abstinence, pri iskanju zapo- slitve in urejanju stanovanjske problematike, pri utrjevanju delovnih navad, samostojnosti in odgovornosti, pri urejanju družinskih odnosov … Več informacij: DRUŠTVO PROJEKT ČLOVEK Regijski sprejemni center Koroške Čečovje 12a, Ravne na Koroškem 051/637-267 in 059/720-271 www.projektclovek.si [email protected]. Naredimo kaj za svoje zdravje Piše: Max Kragelnik, Društvo diabetikov Mežiške doline Sladkorna bolezen je ena izmed zelo zahrbtnih boleznih, saj jo včasih zaznamo zelo pozno, zato je prav, da si večkrat kontroliramo krvni sladkor v krvi. Zaskrbljujoče je, da se število sladkornih bolnikov v Sloveniji iz leta v leto povečuje in je višje od evropskega povprečja. V državah EU naj bi imelo sladkorno bolezen okoli 6 %prebivalstva, v Sloveniji pa celo 7,5 %. Raziskave, ki jih je v letu 2012 opravil Nacionalni inštitut za jav70 no zdravje, kažejo, da ima v starosti od 25 do 74 let sladkorno bolezen 6,6 % prebivalstva Slovenije – odstotek s starostjo povečuje tako, da ima sladkorno bolezen med starejšimi od 65 let več kot 15 % prebivalstva. Glavni kazalci glede stanja sladkorne bolezni pri nas opravičeno vzbujajo skrb, zato moramo glede preprečevanja nastanka sladkorne bolezni največ postoriti sami. Pri tem je zelo pomembna zdrava prehrana, normalna telesna teža in gibanje oziroma rekreacija. Razveseljivo je, da pri upoštevanju zdravega načina živ- ljenja lahko dolgo časa zelo učinkovito nadziramo ustrezno raven sladkorja v naši krvi. Društvo diabetikov Mežiške doline deluje v našem okolju že 25 let. Smo eno izmed najaktivnejših društev v Mežiški dolini, saj delujemo v vseh občinah Mežiške doline in v vseh večjih zaselkih oziroma krajevnih skupnosti (občina Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem ter v večjih KS kot so Žerjav, Leše, Kotlje itd.) V društvo je vključeno okoli 630 članov oziroma krajanov Mežiške doline. V društvu se posebej Tradicionalni pohod Leše – Volinjak zavzemamo za naslednje aktivnosti: • sodelujemo s pristojnimi državnimi in drugimi organi ter sorodnimi društvi pri razreševanju oseb s sladkorno boleznijo; • organiziramo predavanja o zdravljenju sladkorne bolezni, zdravi prehrani, zdravem načinu življenja in druga predavanja, povezana s to tematiko; • organiziramo strokovne ekskurzije in najmanj dvakrat letno organiziramo poceni okrevanja v naših termalnih zdraviliščih; • v vseh večjih krajih organiziramo kratke tedenske rekreativne pohode; • vsakodnevno lahko naši člani subvencionirano koristijo športne ob- Okrevanje v zdravilišču Rogaška Slatina jekte, predvsem DTK na Ravnah, kjer lahko koristijo tudi oba bazena za plavanje; • vsakoletno organiziramo v vseh krajih najmanj eno brezplačno meritev krvnega sladkorja in holesterola; • vsakoletne piknike in druženja ob koncu leta člani izkoristijo za boljše spoznavanje in zabavo, ki koristi premagovanju stresa in s tem tudi boljšemu zdravju; • posebno pozornost posvečamo sodelovanju s koronarnim društvom in drugimi sorodnimi društvi. Že nekaj let se udeležimo srečanja z našimi prijatelji v Metliki ter se poveselimo na skupnem pikniku in rekreativnem pohodu, ki je sestavni del vsakega srečanja; • na vsakoletnem občnem zboru oziroma srečanju vseh članov društva začrtamo svoje delo v prihodnje in ocenimo dosedanje delo; • vsak ponedeljek in torek je ob času delovanja diabetične ambulante v Zdravstvenem domu na Ravnah odprta tudi naša pisarna (DDMD, Ob Suhi 11 - ob čakalnici zobnih ambulant v I. nadstropju levo). Naj dodamo še tel. št., na kateri lahko dobite vse informacije, če se želite pridružiti našemu društvu: 02 82 220 233. PROSTOVOLJKA LETA 2013 Piše: Društvo Sožitje Mežiške doline in Tončka Vrbnjak Mladinski svet Slovenije je spomladi objavil razpis za sodelovanje v natečaju Prostovoljec leta 2013. Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik republike Slovenije gospod Borut Pahor. Komisija za priznanja pri Društvu Sožitje Mežiške doline je na predlog IO za priznanje Prostovoljec leta 2013 prijavila Tončko Vrbnjak. viteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja pripravil prireditev z razglasitvijo najboljših prostovoljcev in prostovoljskih projektov za leto 2013, ki jo je v ljubljanskih Križankah gostila Mestna občina Ljubljana. V natečaj Prostovoljec leta je letos 134 različnih prijaviteljev prijavilo 187 posameznikov. Podeljena priznanja natečaja Prostovoljec leta 2013 Priznanje Prostovoljec leta 2013 je prijela tudi dolgoletna članica, prostovoljka in vodja Kluba prijateljev pri Društvu Sožitje Mežiške doline Tončka Vrbnjak. Mladinski svet Slovenije (MSS) je v petek, 27. junija 2014, pod častnim pokro- Priznanja so podelili ministrica dr. Anja Kopač Mrak, minister dr. Jernej Pikalo, župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković ter predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc. 71 Tončka Vrbnjak se vam predstavi Rodila sem se leta 1952 v delavski družini s petimi otroki. Imela sem težko otroštvo, saj je delal samo oče, mati pa je bila doma. Kot najstarejša hčerka sem s štirinajstimi leti šla delat v Železarno Ravne kot fizična delavka. Poročila sem se z osemnajstimi leti in rodila sina Robija. On mi je za vedno spremenil življenje, saj je otrok s posebnimi potrebami. Seveda sva z možem želela za Robija vse najboljše. Hodil je v šolo za slušno prizadete v Mariboru, ker se ni mogel prilagoditi in biti ločen od doma, sva ga pri devetih le- tih vzela domov, kjer je dokončal osnovno šolo s prilagojenim programom. Bil je in je še vedno zelo čustveno navezan na družino. Da bi bil čim bliže domu, je šel na usposabljanje v CUDV, kjer je še danes. Povezali smo se z Društvom Sožitje Mežiške doline, ki nam je veliko pomagalo, kako in kaj in kako do raznih informacij o delovanju z ljudmi s posebnimi potrebami. Leta 1989 se je ustanovila skupina prostovoljcev, ki je vodila skupino oseb s posebnimi potrebami Mežiške doline. Sama sem se jim priključila leta 1990. Od takrat sem aktivna na več področjih. Vodim skupino 70 odraslih, ki se imenuje KLUB PRIJATELJEV, ki deluje že 20 let. Kot vodja sem že 10 let. Naš cilj je druženje, pohodništvo, obiski raznih ustanov: šole, sodišča, radia, družimo se z vojnimi veterani, gasilci, taborniki, obiskujemo razne prireditve, igre. Kot prostovoljka se udeležujem VŽU taborov, ki se odvijajo čez poletje. Imam redne stike s CUDV, kjer so mi podelili priznanje in plaketo za plemenitost mojega dela z osebami s posebnimi potrebami. Tudi Društvo Sožitje Mežiške doline mi je podelilo bronasto priznanje za aktivno delo v društvu. Delo z osebami s posebnimi potrebami me osrečuje in izpopolnjuje moje življenje, da je bogato in polno prijetnih in lepih občutkov. 10 LET PEVSKEGA ZBORA MLADA SRCA Piše: REZKA PETEK, ZBOROVODKINJA Naslovna stran zgoščenke pevskega zbora Mlada srca S podelitve listine ''Občina po meri invalidov'' za leto 2013, ki jo je prejela Občina Ravne na Koroškem. Slavnostno podelitev je popestril tudi pevski zbor Mlada srca. V PEVSKEM ZBORU MLADA SRCA, DRUŠTVA SOŽITJE MEŽIŠKE DOLINE, SMO ZAČELI PREPEVATI LETA 2004. IDEJA SE JE PORODILA NAŠI PREDSEDNICI DRUŠTVA DANICI OZIMIC NA MEDGENERACIJSKEM TABORU, 2. 11. 2004, KJER SMO MED RAZNIMI DELAVNICAMI TUDI ZAPELI. IDEJA JE BILA TAKOJ SPREJETA. USTANOVILI SMO ZBOR PEVCEV IZ ŠTIRIH KOROŠKIH OBČIN – ČRNE, MEŽICE, PREVALJ IN RAVEN, KJER IMAMO TUDI SEDEŽ. NA PREDLOG FRANCIJA PONGRACA SMO SI NADELI IME »MLADA SRCA«. OD TAKRAT REDNO VADIMO ENKRAT TEDENSKO IN SMO SE NAUČILI ŽE VELIKO PESMI. DA PESMI ZVENIJO ŠE BOLJ UBRANO, NAS NA SINTISAJZER SPREMLJA DAMIR JUVAN. Z MALCE TREME IN Z NASMEHOM NA USTIH ZAPOJEJO TAKO KOT ZNAJO – BREZ NOT, A IZ SRCA IN ZA DUŠO. PREPEVALI SMO ŽE V VSEH KOROŠKIH OBČINAH IN ŠIROM PO SLOVENIJI. TO JIM OMOGOČA, DA SPOZNAVAJO NOVE KRAJE NAŠE DOMOVINE IN NAVEZUJEJO NOVA ZNANSTVA IN PRIJATELJSTVA. VSAKO LETO SODELUJEMO NA PEVSKI REVIJI »NAŠE 72 PESMI NAJ DONIJO« NA KOROŠKEM, NA DRŽAVNI GLASBENI REVIJI »ZAPOJMO, ZAIGRAJMO, ZAPLEŠIMO« ŠIROM PO SLOVENIJI IN NA MEDNARODNEM FESTIVALU »IGRAJ SE Z MANO«. S SVOJIMI NASTOPI PROMOVIRAMO DRUŠTVO SOŽITJE MEŽIŠKE DOLINE. DA SMO SE VELIKO NAUČILI, SMO DOKAZALI Z IZDAJO CDPLOŠČE, KI SMO JO POSNELI OB NAŠI 10. LETNICI DELOVANJA IN JE NA NJEJ 17 PESMI. MARJETKA MORI, JANA ROBNIK, FRANJA PŠENIČNIK, TOMAŽ OZIMIC, TONČI KRAJNC, MIRAN PETEK, MIRAN KREJAN, JANEZ STERMEC, JANKO LIPOVŠEK, EDI ROGINA, FRANCI PONGRAC, IN JOŽICA PUŠNIK. BRONASTO GALLUSOVO ZNAČKO SO PREJELI SAŠO FIRBAS, STANKO KOMPREJ, GREGOR JUH, SAMO ČEGOVNIK, JANEZ JUVAN, DAMIR JUVAN, MOJCA ŠMON, SABINA ZIRENSTEIN IN ŽELJKO ŠEFEROVIČ. PONOSNI SMO, DA SMO TUDI MI KAMENČEK V MOZAIKU KULTURE NA RAVNAH, SAJ NAM JE NA ZBORU ČLANOV DRUŠTVA ŽUPAN OBČINE RAVNE, DR. TOMAŽ ROŽEN PODELIL LISTINO O PRIZNANJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA DELOVANJE V OBČINI. NA ZBORU ČLANOV DRUŠTVA SO PEVCI OD JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA RAVNE NA KOROŠKEM PREJELI SREBRNE IN BRONASTE GALLUSOVE ZNAČKE ZA 10 IN 5 LET DELOVANJA V ZBORU. SREBRNO GALLUSOVO ZNAČKO SO PREJELI VERONIKA ČEBULJ, LILIJANA BOGDANIČ, NA DRŽAVNI REVIJI ZAPOJMO, ZAIGRAJMO, ZAPLEŠIMO PA SMO V MURSKI SOBOTI PREJELI PRIZNANJE ZA DESETO SODELOVANJE NA TEJ REVIJI. ŠE NAPREJ BOMO Z VESELJEM PELI, SAJ NAS PESEM DRUŽI, NAS BOGATI IN NAM POLEPŠA ŽIVLJENJE. NAŠ ZBOR JE ČLEN V VERIGI ZA OHRANJANJE LEPE SLOVENSKE PESMI, PETJE JIH NOTRANJE BOGATI IN JIM OMOGOČA OSEBNOSTNO RAST. MLADA SRCA, KOT SE IMENUJEMO, POJEJO IZ SRCA IN ZA SRCA TISTIH, KI NAM PRISLUHNEJO. PEVSKI ZBOR VODIVA REZKA PETEK IN JOŽICA PUŠNIK. CENTER ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM Piše: Veronika Novinšek, vodja soc. oskrbe na domu IZVAJALEC SOCIALNE OSKRBE NA DOMU V MEŽIŠKI DOLINI OD LETA 1991 DO LETA 2014 Pomoč družini na domu, katere osnovno vodilo je zagotavljanje oskrbe po meri človeka, se je dokazala kot pomembna, uspešna oblika pomoči v bivalnem okolju, saj zlasti starejšim in invalidnim osebam omogoča, da jesen življenja kakovostno preživijo v svojem domačem okolju, kjer so bivali in delali skozi življenje. Zakonodajalec je predvidel dve obliki izvajanja: pomoč na domu kot socialno oskrbo na domu in kot mobilno pomoč za osebe z motnjo v duševnem razvoju. V Mežiški dolini se je kot potrebna in zaželena oblika pomoči uveljavila socialna oskrba na domu. CSD Ravne je bil med prvimi izvajalci v Sloveniji, ki je v dogovoru z občinami Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem, že v letu 1991 pričel razvijati in izvajati storitve pomoči na domu. V začetnem obdobju izvajanja storitve je bil na ravni države Slovenije oblikovan standard in normativ storitve v letu 1995. S sprejemom Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev v letu 2002 je bil nato tudi enotno urejen izračun cene storitve. Storitev je za uporabnike plačljiva. Zaradi narave zaposlitve izvajalcev (subvencija države preko programov aktivne politike zaposlovanja) pa je bila cena storitve za uporabnike, v prvih letih izvajanja, zelo nizka in za veliko večino povsem brezplačna. To je bil tudi razlog , da smo do leta 2002 storitev mesečno izvajali pri več kot 100 uporabnikih iz Mežiške doline. Po spremembi zakonodaje v letu 2002, ki je določila višji prispevek uporabnikov in občin, pa je število uporabnikov močno upadlo in do danes ni preseglo 50 uporabnikov mesečno. Prve izvajalke pomoči na domu v letu 1991 so bile aktivne iskalke zaposlitve, ki so želele pomagati starim in invalidnim ljudem in jih je CSD Ravne vključil v javno delo preko Zavoda RS za zaposlovanje. Šest let je program v CSD Ravne potekal izključno preko različnih oblik vključevanja iskalcev zaposlitve v programe aktivne politike zaposlovanja in šele v letu 1997 je CSD Ravne, za izvajanje pomoči na domu, s petimi delavkami sklenil delovno razmerje za določen čas. Dve delavki sta zaposleni še danes, tri delavke pa so v času zaposlitve v programu izpolnile tudi pogoje za starostno upokojitev. Z namenom zagotavljanja strokovnosti pomoči je Socialna zbornica Slovenije v letu 2000 oblikovala program preverjanja znanj za poklic socialne oskrbovalke. Med prvimi v Sloveniji so ga uspešno opravile naše delavke in s tem potrdile, da so usposobljene za delo z uporabniki. Danes zakonodaja določa, da je socialna oskrba na domu namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in nego- vati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in lahko obsega: - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, - gospodinjsko pomoč, - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. V CSD Ravne, v mesecu decembru 2014, storitev po domovih uporabnikov opravlja 7 za to delo usposobljenih socialnih oskrbovalcev, ena delavka kot koordinatorka programa in ena javna delavka za pomoč ranljivim skupinam. Socialno oskrbo na domu mesečno izvajamo pri 42 uporabnikih v vseh krajih Mežiške doline, od teh jih je 24 iz Občine Ravne na Koroškem. Organizacija javne službe za pomoč na domu spada v pristojnost občin, ki z višino subvencije tudi uravnavajo ceno storitve. Subvencije vseh štirih Mežiških občin nad določeno zakonsko mejo potrjujejo, da imajo naše občine izjemen posluh za pomoči potrebne, saj je cena ure socialne oskrbe za uporabnika, ki znaša 3,53 evrov, med najcenejšimi v državi. Socialni oskrbovalci so v okolju prepoznavni kot zagnani in vestni delavci, z izrazitim občutkom za delo s starejšimi, bolnimi in invalidnimi ljudmi. Pri svojem delu se tudi sami bogatijo in so o svojih izkušnjah zapisali: 73 »Služba socialnega oskrbovalca na domu je nekaj posebnega. Včasih gre vse po načrtih, drugič se kaj zalomi. Vsak dan je nov kos sestavljanke, ki jo z leti sestavljamo v celoto. V vsaki hiši se moramo prilagoditi navadam ljudi. Oni sprejmejo nas, mi sprejmemo njih in jim pomagamo po naših najboljših močeh. Od njih se lahko marsičesa naučimo, če jih le poslušamo in slišimo. Ta služba zahteva veliko truda, iznajdljivosti ter fizične in psihične pomoči.« (Renata Marošek, socialna oskrbovalka) lostne trenutke. Delo poteka na terenu in ker so nekateri uporabniki precej oddaljeni, nam včasih vremenske razmere ponagajajo in otežijo prihod do njih, vendar ... ko prispeš do njih in vidiš njihov nasmeh, orošene oči in besedo: »A, da ste lahko prišli?« so v trenutku pozabljene vse ovire na poti. Zasluge za uspešno delovanje naše službe gredo tudi koordinatorki Veroniki, ki nas vodi, usmerja in brez nje delo ne bi potekalo tako nemoteno in kvalitetno.« (Sonja Pečovnik, socialna oskrbovalka) »Izvajanje pomoči na domu je zahtevno, a hkrati prijetno delo, saj uporabnika sprejmeš kot svojega družinskega člana in z njim deliš tako lepe in vesele kot slabe, razburljive in ža- V skladu z usmeritvami države, da se izvajanje storitve prenese na domove starostnikov, smo se v tem letu z občinami dogovorili, da bo s 1. 1. 2015 izvajanje storitve pomoči na domu za Občino Ravne na Koroškem prevzel Koroški dom starostnikov Črneče, izvajanje storitve za občine Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem pa Dom starejših na Fari, Prevalje. S prenosom izvajalca se storitve ne spreminjajo, k novemu delodajalcu pa prehajajo tudi naši zaposleni socialni oskrbovalci. Za CSD Ravne na Koroškem se tako dolgoletno obdobje vodenja in neposrednega izvajanja programa pomoči na domu zaključuje, ne pa tudi naše sodelovanje z uporabniki, ki bodo pomoč potrebovali in iskali in jih bo naša služba še naprej usmerjala in motivirala za sprejemanje in vključevanje v storitve. SOCIALNA OSKRBA NA DOMU – OSMIŠLJENOST ŽIVLJENJA Piše: oskrbovanka Marija Živim. Živim življenje. Živim drugačno življenje. Vsak dan znova to moje, zame drugačno življenje osmišljam. Živeti ne pomeni preživeti. Pomeni, da deluješ v polnosti s sposobnostmi, ki jih v tebi čuvajo duše, um in telo. Z boleznijo so se mi zaprla skoraj vsa vrata za dejavnosti in sanje ob začetku upokojitve. Bolezen mi je postavila nevidni zid. 74 Takrat začneš vrtati po sebi in iz kotičkov svetov potegneš sposobnosti, ki v tebi spijo. In začneš živeti po novih merilih, z novimi dejavnostmi. Za OSMIŠLJANJE pa potrebujemo pomoč: DRUŽINE, ZDRAVSTVA, SOSEDOV, ZNANCEV, LJUDI, USTANOV, DRŽAVE, DRUŠTEV, … Moji domači so mi pred dvema letoma ponudili pomoč CSD Občine Ravne na Koroškem. Že prej sem se naučila organizirati si in zaprositi za pomoč. To ni najbolj lahka šola. Po začetnih pogovorih sem se z dejavnostjo dobro seznanila. Proučila sem katalog storitve pomoč na domu, dodala svoje predloge in sklenila dogovor. KATALOG obsega natančen razvid del standardnih storitev socialne oskrbe na domu: 1. TEMELJNA DNEVNA OPRAVILA, 2. GOSPODINJSKA OPRAVILA, 3. OHRANJANJE SOCIALNIH STIKOV. Informacijo o tej dejavnosti CSD Ravne na Koroškem, ki pa ni organizirana povsod po Sloveniji, sem zapakirala v osebno zgodbo. To pomoč dobivam od »ta mladih«, ki mi na tak način lažje pomagajo, da sva z možem lahko še v domačem okolju in skrbiva sama zase. SODELOVANJE MED CSD IN OSKRBOVANCEM · Če se pojavi pomanjkljivost, jo sproti povem in poskušam dodati predlog za izboljšavo. · Zaupanje in dialog sta temelj oblike te pomoči. · Gojimo pozitivne oblike pohval. · Vodstvo centra naj dobro pazi · na osebje, ker dobro in kvalitetno dela. Njihovo delo dobi med upravičenci dodano vrednost, ko soc. oskrbovalke naredijo nekaj, kar ni napisano v katalogu. Ker prihaja nov letni krog, še tole: ZA VSE, IN VSEM, ki prihajate v naše domove, ki prinašate mir in nasmeh, ki urejate domovanje, gojite samozavest z našim videzom in skrbite za realne človeške odnose. Na vaših avtomobilih ni bleščečih nalepk. Vaše obleke povedo, da ste samo ljudje. LJUDJE zapisani z veliko. Ostanite še dolgo z nami. Čuvajte sebe in svoje najdražje. Četa ljudi, ki ne zmoremo vsega sami, pogosto razmišljamo o vas. Želimo vam prijazen svet, dobrosrčne varovance, ki bodo slišali in začutili vse dobro, kar prinašate v naše domove. AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA OZRK Mežiške doline Območno združenje Rdečega križa Mežiške doline, v okviru katerega delujeta Krajevna organizacija Rdečega križa Ravne in Kotlje v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, deluje po temeljnih načelih in pomaga pomoči potrebnim ljudem. V letu 2014 je bilo iz blagovnih rezerv in intervencijskih zalog EU prejeto 1.256 kg testenin, 1.079 kg moke, 568 l olja, 154 kg sladkorja, 661 kg riža in 2.727 l mleka. Razdeljenih je bilo 186 prehranskih paketov in pralnega praška iz sredstev FIHO. Akcija zbiranja hrane v trgovinah TUŠ, MERCATOR IN LIDL se nadaljuje. Darovalcem se najlepše zahvaljujemo. Pomoči potrebnim občanom nudimo pomoč pri plačilu položnic ( najemnina, ogrevanje, LOG, zdravstveno zavarovanje, elektrika, šolske potrebščine) . V letu 2014 smo za plačilo položnic namenili 8.700 EUR. Ob Tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja, poteka sprejem tretješolcev med Mlade člane Rdečega križa. Ob sprejemu jim poklonimo priložnostno darilo, mentorice RK na šolah pa pripravijo sprejem. Na Debelem rtiču je letovalo 9 otrok in dve starejši osebi, v zdravstveni koloniji v Punatu na otoku Krku pa 10 otrok. Skozi celo leto potekajo krvodajalske ak- cije v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, v mesecu juniju pa smo organizirali dve terenski krvodajalski akciji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Posebno skrb namenjamo tudi pridobivanju novih krvodajalcev, zato v sodelovanju z Gimnazijo Ravne vsako leto organiziramo predavanje o krvodajalstvu za dijake četrtih letnikov. Vsako leto se ravenski krvodajalci udeležujejo srečanja krvodajalcev v Veržeju. V mesecu oktobru smo izvedli proslavo krvodajalcev, ki so darovali kri 50-krat in več – takih krvodajalcev je iz Občine Ravne na Koroškem 72. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo humano dejanje. Ob koncu leta v sodelovanju z obema Krajevnima organizacijama RK in Občino Ravne izvedemo srečanje starejših občanov in obiske starejših na domovih. Prav tako prostovoljke Rdečega križa obiščejo in obdarijo starejše za njihov visok jubilej, obiščemo tudi stanovalce Doma v Črnečah in na Prevaljah in jih ob novem letu obdarimo. Ustanovljeno imamo tudi ekipo Prve pomoči, ki bi v primeru elementarnih nesreč nudila pomoč prizadetim občanom. Občani si lahko vsako prvo sredo v mesecu od 15.00 do 17.00 ure v skladišču Rdečega križa (v stavbi Upravne enote na Čečovju) izberejo obleko in obutev. 75 V Koroškem medgeneracijskem centru zabeležili skoraj 2000 obiskov v 6 mesecih Piše: Marjana Kamnik, strokovna vodja KMC sprejeli kot izziv v smislu delovanja v skupnosti in vstopa v okolje, kjer lahko ponudimo strokovno pomoč pri izvajanju različnih socialnovarstvenih storitev, aktivnosti in dejavnosti. Pisanost buč Predavanje - dr. Peter Praper Občina Ravne na Koroškem je z željo kvalitetnega bivanja vseh generacij za delovanje Koroškega medgeneracijskega centra ponudila bogate prostore na odlični lokaciji. V Koroškem domu starostnikov smo povabilo k sodelovanju Koroški medgeneracijski center je že postal središče, kjer potekajo raznolike dejavnosti , v katerih se pletejo medsebojne vezi vseh generacij. Ponuja možnost novih povezav in novih socialnih mrež med vsemi generacijami na osebni ravni in med različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Center je prostor za druženje, pogovor, prijateljevanje, učenje, delo, medsebojno pomoč in samopomoč, medgeneracijsko spoznavanje in sodelovanje, vzgojo za dobre odnose, svetovanje, informiranje, zabavo in sprostitev. Odprt je za vse, ki želijo, zmorejo in hočejo s povezovanjem in sodelovanjem soustvarjati prijazno skupnost za ljudi vseh starosti. Dejavnosti so zasnovane na potrebah, interesih in željah sodelujočih. Koroški medgeneracijski center je torej odziv tega, kar ljudje na Ravnah potrebujejo, si želijo in kjer je dragocena tako pomoč kot družba. Dejavnosti smo razdelili na izobraževalne, rekreativne in prostočasne. Zelo uspešna je glasbena delavnica. Prvo je vodila stanovalka iz Koroškega doma starostnikov. Gospa je odlična pianistka in pevka in ji tako ni bilo težko navdušiti člane, ki so se že združili v skupino »Koroški mix«. Zdaj jo vodi prostovoljka, gospa Jelka Lečnik, ki je tudi sama ena najaktivnejših članic centra. »Koroški mix« je pod njenim vodstvom izvedel že več odmevnih nastopov. V zboru sodelujejo tudi stanovalke Koroškega doma starostnikov, ki so tako pridobile nove prijateljice. V centru ponujamo informacijsko točko, torej strokovno pomoč (za starejše in mlade v smislu prepoznavanja stiske) in pomoč pri iskanju pomoči. Vse planirane aktivnosti so dobro obiskane. 165 smo jih organizirali od odprtja in prešteli skoraj 2000 obiskov. To je začetek zgodbe Koroškega medgeneracijskega centra, pri kateri ni pomembno, kdo daje in kdo prejema, gre le za harmonijo med različnimi generacijami. SKUPNOSTNA PSIHIATRIČNA OBRAVNAVA NA KOROŠKEM Piše: Milanka Kokal Leta 2013 je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 448 ljudi. Koroška je bila v tem letu regija z najvišjim samomorilnim količnikom. Samomor? A ni bolje odložiti le nekaj bremena, kot da nosiš zdaj vse in potem nič? Kdo pa je popoln? 76 Mnoge samomore bi lahko preprečili s povečano pozornostjo do soljudi, pravočasnim iskanjem pomoči zase ali za drugega, ponudbo čim več oblik strokovne pomoči in ozaveščanjem o problemu. Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoč, ko člo- vek vse vidi črno, se ne mara in ima občutek, da zanj ni nikomur mar. Jemljimo resno, če izgubi veselje do življenja in smisel, se umakne iz družbe, še posebej, če govori o smrti in samomoru. Bodimo pozorni na izjave, kot so na primer: najraje bi kar umrl … saj je vse skupaj brez pomena … ne zdržim več … kar šel bi ..., še posebej, če prej oseba ni govorila na ta način. Ob takšnih izjavah si vzemimo čas in povprašajmo človeka, kaj misli s tem. Ni dovolj, da rečemo 'saj bo bolje', treba je zares prisluhniti. V hudi stiski človeka nikoli ne puščajmo samega, vse dokler nimamo zagotovljene ustrezne pomoči in varnosti. Spodbudimo ga, da poišče pomoč. Marsikdo v psihični stiski ne zmore iti do strokovnjaka, zato je prav, da mu pri tem pomagamo, na primer tako, da mu uredimo obisk pri osebnem ali dežurnem zdravniku ali ga tja pospremimo kar sami. Na stisko opozorimo tudi njegove najbližje, svetuje predstavnica Nacionalnega inštitutu za javno zdravje. V septembru 2013 se je v Sloveniji pod vodstvom idejne vodje prof. dr. Vesne Švab pričel izvajati poskusni projekt Skupnostne Psihiatrične Obravnave – SPO. Prvi štirje timi skupnostne psihiatrične obravnave so začeli delovati na območju Novega mesta, Sevnice, Murske Sobote in Koroške, torej tam, kjer je pokritost in dostopnost do psihiatrične pomoči najslabša. Skupnostna psihiatrična obravnava pomeni zdravljenje bolnika z duševnimi motnjami v njegovem domačem okolju. Najpomembnejši razlog za pristop k osebi z duševnimi težavami v domače okolje je, da ljudje v psihiatričnih bolnišnicah ne želijo dolgo živeti, temveč se želijo zdraviti in dobiti podporo blizu svojega doma, to je tam, kjer imajo na- ravne podporne mreže in domače ljudi. Podatki kažejo, da so zelo bolni ljudje z duševnimi težavami pogosto doma, do strokovne pomoči pa običajno ne pridejo. Na Koroškem je SPO začela delovati v septembru 2013. Svoje prostore ima na Ravnah v zdravstvenem domu. Njena največja prednost je celovita, usklajena, nepretrgana, hitro odzivna in posamezniku prilagojena obravnava, ki temelji na celoviti oceni potreb. Program se nanaša na obvladovanje kroničnih duševnih motenj, težavnih in resnih zdravstvenih problemov, ki vodijo v hudo invalidnost, samomorilno ogroženost, finančne, socialne in zdravstvene obremenitve družin bolnikov ter občasno v dejanja, ki so nevarna za druge ljudi. Skupnostni način dela omogoča povezovanje služb in storitev na lokalni ravni. Dobro načrtovanje obravnave in pravočasno ukrepanje sta odvisna od dobrega pretoka informacij med osnovnim zdravstvenim varstvom, socialnimi, zaposlitvenimi, izobraževalnimi in psihiatričnimi službami. Dejavnosti skupnostne psihiatrične obravnave so preventivne, terapevtske in rehabilitacijske. Za obravnavo oseba ne potrebuje napotnice! Dosegljivi so na telefonski številki 041 358 630 od ponedeljka do petka med 7.30 in 14.30 uro ali na e-mail [email protected]. OZARA DA SOCIALNA VKLJUČENOST NE BO SAMO BESEDA PRIHODNOSTI, AMPAK DEJANJE SEDANJOSTI Piše: Sanela Urbas, strokovna delavka OZARA, d. o. o. »Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju.« Mark Twain Smo storitveno in invalidsko podjetje OZARA, d. o. o., ki na podlagi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvaja neprofitni program Socialna vključenost, namenjen podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. Kot podjetje, ki je namenjeno usposabljanju, zaposlovanju in socialnemu vključevanju brezposelnih invalidov, težje zaposljivih brezposelnih oseb z ovirami in omejitvami pri zaposlovanju, ki izhajajo iz bolezni, okvare ali funkcijske omejitve, smo seznanjeni s problemati- ko socialne izključenosti le-teh, zato se trudimo prednosti vključevanja v program približati čim večjemu številu ljudi ciljne populacije. Kdo se nam lahko pridruži? Vsi, ki imate odločbo o nezaposljivosti (status invalidnosti s strani ZRSZ), invalidi I. kategorije (ZPIZ) in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. 77 Zakaj bi se nam pridružili? Zato ker je to priložnost za spremembo v vašem življenju; ker boste imeli priložnost krepiti vašo socialno mrežo; ker boste imeli priložnost ohraniti stare in razviti nove delovne navade, spretnosti in sposobnosti; ker se boste vključili v socialno okolje in pridobili nove prijatelje; ker boste lahko sodelovali v kreativnih delavnicah in urili svoje ročne spretnosti; ker se boste lahko udeležili izletov, sprehodov, izobraževanj, tečajev in usposabljanj; ker boste v primeru stiske in/ali drugih težav dobili strokovno podporo in pomoč in ne nazadnje, ker boste za aktivno vključevanje v program tudi denarno nagrajeni. Kje nas najdete? Na Lepi poti 4, 2380 Slovenj Gradec. Koga lahko pokličete in vprašate za dodatne informacije? 051 262 612 – Sanela Urbas, strokovna delavka in 02 885 88 70 – Ozara, d. o. o., Lepa pot 4, 2380 Slovenj Gradec Vabljeni, da se nam pridružite! ALABASTRNA POSODICA in 20 let Biblične skupine župnije Ravne Piše: Helena Merkač Gotovo ste že slišali za zgodovinski osebi Heroda in Herodiado! Oba sta omenjena v Svetem pismu in torej verjamete, da je Sveto pismo zgodovinska knjiga. Vsaj na kakšnem cerkvenem pogrebu ste v žalosti in nemoči nad usodo gotovo prisluhnili psalmistu v besedah Iz globočine kličem k tebi, Gospod, Gospod, sliši moj glas! Tako ste se prepričali, da je Sveto pismo seveda verska knjiga. Gotovo poznate zgodbo (in popevko) o vdovi, ki je za razliko od bogatih darovala samo dva novčiča. Uči nas, da je darovati plemenito dejanje, tem bolj čim manj ima človek. Tako veste, da je Sveto pismo tudi vzgojna knjiga. Na poročnem obredu včasih preberejo znamenite besede o ljubezni: Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti … Besede, prava poezija! Torej verjamete, da je Sveto pismo tudi pesniška knjiga! Pa obrabljeni frazi, da je Sveto pismo »mati« knjig in »knjiga knjig« ste gotovo že slišali … Torej o Svetem pismu veliko veste! Kaj pa za alabastrno posodico, ki je tudi omenjena v Svetem pismu? Ste slišali zanjo? Ne? Nič hudega! Je pa omenjena v Svetem pismu! Kje? V kateri zavezi? Kateri evangelist poroča o njej? 78 No, glejte, prav odgovore na takšna vprašanja dobimo v bibličnih skupinah. Ampak niso najpomembnejši in v biblične skupine ne hodimo zaradi njih! Kdo je prinesel alabastrno posodico? Komu? S kakšnim namenom? Kakšnega se je pokazal? Kaj nas je s tem naučil? Kdaj mi komu pokažemo posebno pozornost in mu damo najvrednejše, kar imamo? Itd. Kot voditeljica sem se od vsega začetka zavedala, da nisem predavateljica, da se ne zbiramo zato, da bi odlomke obravnavali strogo študijsko. Ljudi sem skušala čim bolj opozarjati in uvajati v simboliko, da so na primer ob besedah pastir, gora, svetloba … sami iskali pomene nekoč in danes. Da so iskali besede, stavke in dopustili, da se jih dotaknejo. Mislim, da je prav to člane najbolj privlačilo in jih še danes ohranja v skupini in povezuje s Svetim pismom. Razumljivo je, da je bilo v prvih letih delovanja skupine potrebne več strokovne razlage in so bili člani sami nekoliko manj aktivni, danes pa je obratno. Člani so sami zelo aktivni, vsak si želi z drugim deliti bogastvo Besede, ki ga nagovarja, in tako se s pomočjo Božje Besede medsebojno opogumljamo za vsakdanje življenje. Marija Prikeržnik, iz članka v reviji Božja beseda danes Šele tu se začne poslanstvo biblične skupine: pri iskrenih odgovorih posameznikov na biblične izzive, ki pa imajo v idealnem še nadgradnjo: živeti po Besedi iz Svetega pisma, kar pa seveda pomeni živeti za Ljubezen. Sicer pa so podatki ob 20-letnici biblične skupine v Župniji Ravne naslednji: - november 1994 – v stari veroučni učilnici prvo srečanje; - ena najstarejših bibličnih skupin v slovenski Cerkvi; - pobudnica in voditeljica: dipl. teol. Marija Prikeržnik; - srečanje vsak drugi in četrti torek v mesecu po večerni sveti maši; - program: 50 temeljnih odlomkov stare in nove zaveze, Markov evange lij, svetopisemske osebe, Jezusove prilike in Jezusovi čudeži, Pavlova pis ma, Razodetje, nedeljski odlomki Božje besede; pripravlja voditeljica; - število članov konstantno, med 10 in 15; trije že pokojni, nekaj jih preneha lo, novih malo; poprečna starost čez 60 let; - vsako leto v postnem času tridnevne duhovne vaje v tišini v različnih slo venskih domovih duhovnosti; - vsako leto posebna pozornost nedelji Svetega pisma; - vsako leto srečanje z drugimi biblični mi skupinami v dekaniji; - letos skupina organizatorica škofij skega srečanja bibličnih skupin; - člani skupine pisci člankov v Božjo besedo danes, revijo Slovenskega bibličnega gibanja, ki jo ureja doc. dr. Snežna Večko; - vsako leto na državni praznik 25. junija zaključni izlet; - med prvimi zunaj Ljubljane skupina organizatorica svetopisemskega maratona., - julija, avgusta in septembra počitnice. 20-letnico smo praznovali v nedeljo, 12. oktobra, v ravenski cerkvi: s štiriurnim neprekinjenim branjem Svetega pisma (mini svetopisemskim maratonom) ter s slovesno sveto mašo in pogostitvijo v Župnijskem domu. »Lepo ste povabljeni, da še globlje spoznate knjigo, ki je stara več kot dva tisoč let, pa vendar je njena beseda še živa in učinkovita …« Vabilo ravenskega župnika Slavka Beka izpred 20 let je seveda aktualno še danes. Projekt Dar za dar je prejel naziv “Naj prostovoljski projekt“ Piše: Marko Kocuvan Med 229 prijavami, 187 prostovoljci posamezniki in 42 projekti je projekt iz Kotelj prejel krono, priznanje Mladinskega sveta Slovenije, ki ga že 12 let podeljujejo prostovoljkam in prostovoljcem. 12-letni projekt izdelovanja, šivanja voščilnic in obnova kulturne dediščine je prepričal tudi strokovno komisijo. Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Predstavniki mladih iz Kotelj so prizna- nje ponosno prejeli v imenu vseh 100 otrok in mladih ter več kot 200 ostalih sodelujočih, ki so skupaj v 12 letih ustvarili najmanj 200.000 prostovoljnih ur. Ob dogodku je mlade posnela ekipa RTV Slovenije. Prispevek je bil predvajan v večerni oddaji Odmevi. Slavko Bobovnik je med drugim povedal, da v Sloveniji deluje “180.000 prostovoljcev” in dodal: “Danes (27. 6. 2014) so se zbrali tisti, ki so si prislužili naslov prostovoljec minulega leta”. Žal so bile vstopnice za razglasitev rezultatov močno omejene (le 5) – vsaj 20 mladih bi si zaslužilo biti prisotnih na slovesnem dogodku. “Največje priznanje je dobila skupina mladih iz Kotelj na Koroškem,” navaja avtorica prispevka. Koordinator projekta Tomaž Kocuvan je v prispevku povedal: “Raztreseni mladi iz cele vasi smo postali skupnost. Iz tega, ker držimo skupaj, so nastale neverjetne stvari.” Več o dogodku, fotografije in prispevek 79 iz TV-oddaje, si lahko ogledate na domači spletni strani www.kotlje.si. Mladi so hvaležni za prejeto nagrado. Ponosni pa so gotovo mnogi Hotuljci, saj sredi vasi stoji lepa cerkvica posvečena sveti Marjeti, ki se ji je na pobudo mladih in s prostovoljnim delom povrnil skozi stoletja izgubljeni sijaj. Bogu hvala za mlade župljane! S svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom že vrsto let dober glas o Kotljah in župniji raznašajo širom po Sloveniji in tujini. Na koncu so izdali tudi knjigo z naslovom Dar za dar z izčrpnim opi- som vsega opravljenega dela. Projekt Dar za dar je bil s prejetim nazivom postavljen ob bok največjim in najodmevnejšim projektom v Sloveniji. Še en dokaz, da je projekt pravi čudež in blagoslov pod Uršljo goro. Naj še dolgo odmeva … DELOVNO PODROČJE UPRAVNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Nekatere pomembnejše informacije za občane Piše: Vlasta Božnik, načelnica Z namenom, da bi lahko občani še učinkoviteje uresničevali svoje pravice in obveznosti v okviru storitev, ki jih izvaja upravna enota, smo v nadaljevanju pripravili nekatere pomembnejše informacije po posameznih vsebinskih sklopih oz. področjih. tnimi storitvami za poslovne uporabnike, pri čemer bodo sledili načelu, naj »potujejo podatki in ne ljudje«. Vse novosti v zvezi s portalom e-VEM si je možno ogledati na spletni strani http://evem.gov.si/evem/drzavljani/ zacetna.evem. Podjetja in samostojni podjetniki Posodobitev GERK Nadgradnja državnega portala za podjetja in samostojne podjetnike e-Vem omogoča kakovostnejše in preglednejše informacije, poenostavitev poslovanja podjetij ter prispeva k znižanju stroškov. Na njem so objavljena pojasnila tudi glede vsebine, ne le postopkov, ki so bili objavljeni že doslej. Podatke je mogoče najti denimo po t. i. življenjskih dogodkih podjetja, tako od samega razmišljanja o odprtju, preko odprtja in poslovanja, do zaprtja podjetja. Prav tako so na portalu dostopni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za opravljanje dejavnosti. Poleg tega prinaša tudi poslovni koledar, kjer bo podjetnik lahko v vsakem trenutku obveščen, komu, kdaj in kako mora poročati o svojem poslovanju. Vključuje še iskalnik po vsebini, točke Vem z zemljevidom ter e-postopke znotraj posamezne vsebine. Pri nadgradnji portala je bila vzpostavljena enotna uredniška politika državnih poslovnih portalov. V prihodnosti naj bi se sistem e-vem razvil v enotno poslovno točko s sple80 (grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč) v letu 2014/2015 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v oktobru vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev posredovalo obvestilo o novem izpisu iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG) na podlagi spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijstvu in novega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Glavne spremembe so združitev soležnih GERK-ov istega KMG-ja v bloke, določitev največje upravičene površine, spremembe pri članih kmetije, novosti za planine, nove vrste in ukinitev nekaterih vrst rabe GERK-ov. Z obvestilom so bili vsi nosilci pozvani, da na pristojni upravni enoti uredijo oz. uskladijo vse podatke, ki na obvestilu niso posebej navedeni oz. niso točni. To je še posebej pomembno za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki želijo v letu 2015 vložiti zbirno vlogo za subvencije, in tiste, ki so upravičenci v ukrepih kmetijsko okoljskih plačil (KOP). Novo stanje GERK-ov oziroma blokov si občani lahko ogledajo na spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/, v aplikaciji 'Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG'. Na istem spletnem naslovu v rubriki 'Aktualno' najdete tudi razširjena navodila glede novosti v RKG in obrazce za sporočanje sprememb v RKG. Na območju UE Ravne na Koroškem je bilo v letu 2014 skupno evidentiranih 1005 kmetijskih gospodarstev, 573 od teh pa je imelo v obdelavi skupno okrog 4832 ha kmetijskih zemljišč. Na območju Občine Ravne na Koroškem je bilo v letu 2014 evidentiranih 354 kmetijskih gospodarstev, 203 od teh pa so imela v obdelavi skupno okrog 1493 ha kmetijskih zemljišč. Nov način prijave kratkotrajnega dela in ostale novosti Na podlagi novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se je ukinila potrditev prijave kratkotrajnega dela pri upravni enoti. Sedaj se je potrebno prijaviti pri Območni enoti Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12 – prijava/ odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pavšal se plačuje mesečno v trenutni višini 4,58 EUR. Delodajalec dokazuje legalno opravljanje kratkotrajnega dela s to prijavo. Podrobnosti glede pogojev za prijavo kratkotrajnega dela določa zakon. Nova ureditev osebnega dopolnilnega dela Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno uvaja novo ureditev osebnega dopolnilnega dela. Od 1. 1. 2015 naprej se mora posameznik pred pričetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela priglasiti pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Priglasitev opravi posameznik sam preko spletnega portala AJPES z digitalnim spletnim potrdilom ali osebno na upravni enoti. Posameznik, ki je priglasil osebno dopolnilno delo, lahko opravlja delo za osebo, ki ima vrednotnico. Ta velja za koledarski mesec, njena vrednost pa je določena v pavšalnem znesku 9 EUR. Seznam del, ki se bodo lahko opravljala kot osebno dopolnilno delo, bo določen v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu, ki mora biti sprejet do 31. 12. 2014. Uveljavitev pravice do tehničnega pripomočka in prilagoditve vozila Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila določata ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, in sicer: - sofinanciranje tehničnih pripomoč kov za invalide s senzornimi okvara mi (gluhi, naglušni, slepi, slabovidni in gluhoslepi) v višini 85 % vrednosti tehničnega pripomočka, - sofinanciranje prilagoditve vozi la ali sofinanciranje nakupa novega prilagojenega vozila gibalno oviranim invalidom, ki lahko vozilo sami upravljajo, ter invalidom, ki vozila sami ne upravljajo, prilagoditev vozila pa je nujno potrebna za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo v višini 85 % vrednosti prilagoditve vozila oz. razlike v ceni novega neprilagojenega vozila. Vlogo se odda na upravni enoti, podrobnejše informacije in obrazci vlog pa so dostopni na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/izenacevanje_moznosti_invalidov/ Prenehanje obveščanja o poteku veljavnosti osebnih dokumentov in prometnih dovoljenj Skladno z usmeritvami pristojnega ministrstva smo upravne enote prenehale pošiljati vljudnostna obvestila o prenehanju veljavnosti osebnih dokumentov in prometnih dovoljenj. Glede na to vse občane pozivamo, naj bodo pozorni na potek veljavnosti prometnega dovoljenja, da se bodo izognili neljubim posledicam (plačilo globe). Preko državnega portala E-uprava se lahko naročite na samodejno obveščanje o poteku osebnih dokumentov. Storitev, ki se imenuje spletni opomnik, se izvede s kvalificiranim digitalnim potrdilom in omogoča, da uporabnik prejme sporočilo o poteku veljavnosti identifikacijskih dokumentov na elektronski naslov in/ali preko SMS-obvestila, in to en mesec, 14 dni in tri dni pred potekom veljavnosti. Obvestilo prejme za dokumente, ki jih sistem e-uprave pridobi iz uradnih evidenc, in sicer: osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, orožni list, tehnični zapisnik. Vlogo za pridobitev digitalnega spletnega potrdila SIGEN-CA lahko podate v sprejemni pisarni upravne enote. Povezava na e-upravo je naslednja: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/opomnik/ PRI LOČEVANJU ODAPADKOV SO NEKATERI ŠE VELIKI PACKI Piše: M. P. Nedavno so bile v medijih velike razprave okrog primera v Ljubljani, ko so inšpektorji v zabojniku za smeti našli kuverto z naslovom in lastnika kuverte oglobili za 800 evrov, saj je bil to za inšpektorje zadosten dokaz, da meščan odpadkov ni ločeval, kot mu narekuje odlok. Epilog še ni znan, dejstvo pa je, da so komunalni inšpektorji na delu in so glede (ne)ločevanja odpadkov že začeli pisati kazni tudi na Koroškem. Tudi v Mežiški dolini in Občini Ravne na Koroškem so problemi glede ločevanja odpadkov. Mag. Ivan Plevnik, direk- tor družbe Kocerod, pravi, da je največ težav ravno v Mežiški dolini, čeprav je JKP Log dobro poskrbel za vso potrebno infrastrukturo, da bi lahko občani vestno in dosledno ločevali odpadke tako doma kot na ekoloških otokih. Štefan Šumah, direktor JKP Log, pravi, da večina prebivalcev Raven in drugih občin v Mežiški dolini zgledno ločuje odpadke, problemi pa lahko nastanejo pri večstanovanjskih objektih, kjer že en sam stanovalec lahko uniči prizadevanja vseh osta- lih. Največ problemov je v blokovskih naseljih in na ekoloških otokih, kjer pa v zadnjih časih nadzorujejo odlaganje tudi z mobilnimi kamerami. Obstajajo primeri, ko so kamere ujele posameznike, ki so v zabojnike metali odpadke, ki tja ne sodijo. Pri JKP Log odkrijejo veliko kršiteljev in jih tudi prijavijo pristojnemu medobčinskemu inšpektoratu, vendar Štefan Šumah pravi: »Ni naš namen kaznovati. Z doslednim ločevanjem bomo varovali naravo, dosegali večji odstotek reciklaže, v Kocerodu bo manj 81 V Kocerodu ob predhodnem ločenem zbiranju odpadkov in kasnejši obdelavi teh odpadkov ostane za odlaganje na komunalnih deponijah še okoli 15 odstotkov zbranih odpadkov. okvar na strojih in posledično bo to pripeljalo k temu, da stroški zbiranja in predelave odpadkov ne bodo tako visoki in se bo to poznalo tudi pri položnicah. Opozoriti pa je treba, da bo prej ali slej prišlo tudi do diferenciacije cen med občinami in takrat bodo na boljšem občani tistih občin, kjer bo ločevanje odpadkov uspešnejše. Zaradi neločevanja odpadkov nato nastanejo problemi v Kocerodu, kjer nastajajo okvare, te stanejo, in na koncu se vse to lahko pozna tudi pri višini položnice, ki jo plačujemo.« V JKP Log in Kocerodu pravijo, da bi radi vplivali na zavest prebivalcev, da neodgovorno ravnanje z odpadki pomeni višjo ceno in seveda večje obremenje- vanje okolja, v katerem živimo. Tudi prijazno sosedsko opozorilo tistim, ki so nemarni in ne ločujejo odpadkov, bo velikokrat zaleglo. Zaradi enega ali dveh stanovalcev v bloku lahko pade slaba luč na vse stanovalce. V vseh štirih občinah Mežiške doline JKP Log letno zbere več kot 6300 ton odpadkov. Zaradi nedoslednosti občanov pri ločevanju je z odpadki iz naše doline v predelavi v Kocerodu več težav kot z odpadki, ki jih zberejo v Dravski in Mislinjski dolini. Med odpadki se znajdejo tudi veliki kosi železa, ki poškodujejo drage naprave v Kocerodu in škode se merijo v več tisoč evrih. V Kocerodu dnevno predelajo 70 ton odpadkov, ki se jih zbere v koroški regiji, kar pomeni okoli 80 dekagramov na prebivalca Koroške na dan. Najbolj zaželeni so suhi odpadki, ki so primerni za recikliranje. V občini Ravne na Koroškem lahko občani z večjo odgovornostjo in zavestjo do čistega okolja – in konec koncev tudi do družinskega proračuna – naredimo še veliko. To pa ne pomeni, da v zadnjih letih ni bilo napredka. V Kocerodu delajo natančne analize in vsak Korošec na leto ustvari okoli 315 kilogramov odpadkov. S predhodnim ločenim zbiranjem ter nadaljnjo obdelavo suhih, mokrih, bioloških in kosovnih odpadkov v različnih proizvodnih objektih Koceroda uspejo večino teh odpadkov tako izločiti, da za odlaganje na komunalnih deponijah ostane samo še 43 kilogramov na prebivalca na leto oziroma manj kot 15 odstotkov. To je dober rezultat, vendar ga je mogoče izboljšati. V dobro vseh nas. KRIŽEV POT NEKEGA KRIŽA Piše: Jože Prednik Na tromeji občin Dravograd, Ravne in Slovenj Gradec stoji cerkev sv. Neže. Njeno mesto ni na vrhu hriba,ampak v kotanji, skrita in obdana je z gozdovi. In zakaj je tako? Ustno izročilo pravi, da je sv. Neža na Vrheh iskala kraj, kjer bi si dala postaviti cerkev. Prosila je nekega kmeta, če lahko postavi cerkev na njegovem travniku. Kmetu je bilo travnika žal, saj je bil lep in cvetoč in je svetnico zavrnil. Užaljena sv. Neža je zato dala postaviti cerkev v najglobljo kotanjo daleč naokoli, kmeta pa je kaznovala za njegovo ošabnost in njegove prelepe cvetlice spremenila v osat in kamenje. Tako legenda. Okoli leta 2000 in še nekaj let pozneje 82 je ob cerkvi vsako leto potekalo srečanje treh županov in seveda prebivalcev občin. Prireditev je bila posebej organizirana za to priložnost. Nagovor in pozdrav županov, sledila je glasba, ples folklorne skupine in druženje. Žal tega ni več. Veliko je zgodb, ki so povezane s krajem in Železarno. Ena je naslednja po pripovedovanju udeležencev in mojih spominih. Veliko mi je povedal gospod Karel Polanc. To je zgodba iz sredine 60-ih let. Naslovil sem jo Križev pot nekega križa. Malo vstran od cerkve sv. Neže stoji križ z razpelom. Pod njim so svojci in vaščani pokopali talce iz gestapovskih zaporov v Dravogradu, ki so jih okupatorji 1945. leta zverinsko pobili v gozdu nad cerkvijo, tam so tudi obeležja in vsako leto 12. januarja poteka na tem kraju spominska slovesnost. Križ, ki je stal nad grobom teh usmrčenih nesrečnikov, je že razpadal. Razpelo je bilo potrebno temeljite prenove. Župnik, ki je občasno maševal, je pri maši opozarjal in prosil vernike, da naj kaj storijo, da znamenje ne propade. »Mežnarica« Micka, ki se je čutila odgovorno, je poskušala vse, kar je bilo v njeni moči. »Križ moramo popraviti,« je nagovarjala svoje krajane. Samo kdo bi to lahko naredil? Pa se oglasi nekdo, ki je bil zaposlen v Železarni Ravne: »To bo možno samo v fabriki. Tam je mogoče dobiti vse pa se bo našel tudi kdo, ki bo znal popraviti razpelo. Roka je poškodovana, potrebna je nova. Križu pa ni pomoči in mora biti nov. V fabriki se bo gotovo našel les za izdelavo križa.« Tako je modroval. Problem je nastal, kako in s kom se dogovoriti, ki bo poskrbel za pot v železarno in za popravilo. Po Koroški in tudi širše je mnogo krajev, kjer so grobišča med vojno ustreljenih partizanov in drugih rodoljubov. Pa se spomni nekdo in reče, da pozna tistega gospoda, ki vse to ureja, da kraji teh žalostnih dogodkov ne bi bili pozabljeni. Tako zadolžijo »mežnarico« Micko, da to izpelje. Poiskala je tega gospoda in stopila z njim v stik. Poznala ga je, saj je bil znan lovec, član ZB, partizan, Karel Polanc. »On me ne bo odklonil, saj gre za znamenje nad grobom nesrečnih talcev.« Omenila mu je, kaj bi rada. Pa pravi Polanc: »Težka bo, križ pa fabrika.« Takrat so bili drugi časi. Odklonil pa ni. Vesela je bila pogovora z njim. Kar on obljubi, tudi stori, to je dobro vedela. Prosila ga je še, da bi bilo to narejeno in postavljeno do velike noči, časa je bilo še slabe tri mesece. Glavna naloga »mežnarice« je bila opravljena. Kako spraviti razpelo v železarno in naprej, pa je bilo zaupano Polancu. Polanc ni dolgo razmišljal in se je odločil, da gre do samega vrha v železarni. Prilika se mu ponudi na prireditvi v Domu železarjev. V kavarni je bil ples, zagleda direktorja Klančnika in kar med plesom stopi k njemu. Omeni mu, kaj bi rad. Klančnik je seveda poznal njegovo skrb za vsa ta spominska obeležja, mislil je, da je to eno od njih. Zamahnil je z roko in se zavrtel s plesalko. Polanc je bil vesel, saj je dobil zeleno luč in led je bil prebit. Pot je bila odprta. In že naslednji dan je delavec kar v vrečki prinesel razpelo v »cimprsko« uto, kot je bilo dogovorjeno. Tam so se tudi dogovorili, kaj in kje se bo to dogajalo, da ne pride na ušesa tistim, ki bi lahko temu nasprotovali. Tako je vreča s križanim iz »cimprske« ute prišla v modelno mizarno, kjer so bili modelarji mojstri za izdelavo najrazličnejših modelov za livarno. Zato jim tudi to ni delalo preglavic. Poiskati je bilo treba samo še primeren les za križ, ki ga bojo izdelali v »cimprski« uti na brionih – tako so imenovali takrat delavnice in skladišča na zahodni strani železarne. To naj bi bila tudi zadnja postaja, kjer bo križ z razpelom zapustil železarno. Med tem časom, bilo je na cvetno nedeljo, župnik opazi, da križa ni več na svojem mestu. Poišče »mežnarico« in jo vpraša, kje je križani.« »V fabriki je, gospod župnik,« je hitela odgovarjati. »Za božje deli, kaj pa dela Bog v fabriki?« je bil zaprepaden župnik. »Ja, pa ja vete, gospod župnik, da je bil potreben popravila«, je hitela »mežnarica.« »Pa v fabriko ste ga spravili, kaj pa bojo tam naredili z njim?« Hitela mu je pojasnjevati, kot je vedela in znala. Župnika so njena pojasnila nekoliko pomirila. »Ali TAM SMO DOMA Jože Prednik Tam smo doma, kamor ne pelje avtocesta. Tam, kjer so prijazna mala mesta. Tam, kjer lepe stare so vasi. Po hribih posejane domačije, kjer se za goro Peco sonce skrije. Tam, kjer še vedno dremlje kralj Matjaž. To je tam kjer Mojceji živijo, kjer pesmi o Katrcah zvenijo. Tam kjer v peklú, da v Péklu žlahtno dehteče solzice cvetijo. Tam pod goro, Uršljo goro, kjer potolčeni Kramuh garal je za vsakdanji kruh. Tam kjer ajda še cveti. Kjer Malgaj je dal življenje za nas, za lepše dni. Tam, kjer perkmandeljc knapom je nagajal. Tam, kjer so stezice, ki peljejo v domove preprostih ljudi. Tam je tekla zibel naše govorice. Tam en mav čez izaro. No mav čez gmajnico je naš dom. Kjer se z železarskih peči še kadi. Kjer fužinar železo oblikuje. Ga valja, kuje, obdeluje. Tam je Mežiška dolina. Mesto Ravne. Tam je Koroška. Tam smo doma. 83 bo postavljen do velike noči?« je še bil v skrbeh. »Kar gospod Polanc rečejo, to drži in zagotovo bo ob pravem času tudi vse na pravem mestu,« je hitela pojasnjevati. »Ko sem se pozanimala, kako delo napreduje, so mi rekli, da je že na brionih.« Zdaj pa je duhovniku vzelo sapo. Ko je prišel k sebi je rekel: »Moj bog, ženska, kaj pa govorite, na kakšnih brionih in kaj tam bog išče in ali sploh veste, kje so Brioni?« Mene to ne skrbi, je pač ena delavnica v fabriki, tako so mi povedali in da sedaj že urejajo prevoz iz železarne. Župnik vidi, da nista na isti liniji, zato zamahne z roko in reče, da naj le poskrbi, da bo vse ob pravem času in na pravem mestu. Ugotovil je, da so njeni brioni drugje, kot pa tisti, ki jih je imel on v mislih. Med tem je Polanc pripravljal prevoz iz železarne. Takrat so železarji nabavljali betonsko železo in karbidno apno v železarni za gradnjo svojih individualnih domov. Z dovolilnico in s plačanim računom so graditelji hiš lahko pripeljali naloženo skozi vratarja. Tako pot je ubral tudi organizator za prevoz našega razpela iz železarne. Na traktorski prikolici je bilo naloženo betonsko železo, na železo pa je bil položen križ, pokrit s plahto. Tako je bilo dogovorjeno in tudi skrito očem. Čas prevoza je bil določen in dogovorjen, ampak ko pride voznik s traktorjem do vratarja, pokaže zahtevane papirje za odvoz iz železarne, takrat pa pristopi še en vratar, ki se mu zdi čudno, zakaj je betonsko železo pokrito. Odkrije ponjavo, pod njim pa zagleda križ s križanim. Sledi alarm, vse do direktorja Klančnika. Takrat je bila še stara uprava. Direkcija je bila blizu, sestal se je sam vrh z odgovornimi. Prisoten je bil tudi g. Polanc, ki se je čutil odgovornega za vse to, kar se je dogajalo in zgodilo. Spomnil je direktorja Klančnika na srečanje in pogovor v kavarni in bilo mu je jasno, za kaj gre. Takoj se je znašel in rekel: »Seveda vem, to je za tisto obeležje na grobu talcev.« Zadevo je uredil Homan, ki je bil pristojen za te zadeve. Vse se je dobro končalo v zadovoljstvo enih in drugih. Tako nekako se je končala pot križa, ki stoji pri Sv. Neži. Pa še o križu na stolpu farne cerkve sv. Egidija ... V 80-ih letih se je gospod Jaroš Kotnik lotil obnove farne cerkve Svetega Egi- dija. Predvsem zvonika. Stara kritina je bila dotrajana. Zamenjali naj bi jo z bakreno pločevino, prav tako križ na vrhu zvonika. Pristojni so mu svetovali, da mora biti križ iz nerjavnega jekla ulit ali kovan. Pozanimal se je v železarni, kjer so mu rekli, da naj se za dovoljenje dogovori s sekretarjem ZK. Sekretar je bil Ravenčan, prisluhnil je prošnji in želji gospoda Jaroša, nato pa rekel: »Fabrika je naša, cerkev je naša in tudi križ bo naš.« Tako se je tudi zgodilo – bili so že drugi časi. Križ je bil ulit v livarni po modelu, ki je bil izdelan v modelni mizarni. Izdelava je bila zelo zahtevna zaradi konstrukcije. Po litju so se deli krivili. Litje so ponavljali in v čistilnici ga jim je uspelo poravnati. Križ, ki ga lahko vidimo na stolpu cerkve sv. Egidija, je sestavljen iz štirih delov, kot štirje trikotniki. Kvadratni profili so sestavljeni, speti z vijaki, višina križa je nad dva metra in ulit je iz nerjavnega jekla. Kolikor mi je znano, je bilo to darilo takratnega TOZD-a Jeklolivarne. Prav je, da imamo spoštljiv odnos do naše kulturne dediščine, kamor spadajo tudi sakralni spomeniki in spomeniki našim rodoljubom. VELIK MOŽ NAŠEGA MESTA Piše: Iveta Kuserbanj-Gradišek Umrl je Ivan Gradišek, velik mož našega mesta. Bil je glasbenik in dirigent, glasbeni pedagog, predvsem pa Človek z veliko začetnico. Bil je človek plemenitih načel, v katera je verjel, jih živel in širil med ljudi okrog sebe. Načel, ki morebiti najbolje predstavljajo Ivana Gradiška kot osebnost, ki je med ljudmi in v njih kot posameznikih pustila lep in neizbrisen pečat. Mladim je pogosto položil na srce: »Kar ni težko, ne more biti lepo«. Sliši se zares preprosto, a velikokrat pozabimo na to misel prav tedaj, ko bi jo najbolj potrebovali pred očmi, ko se soočimo z izzivi, ki od nas zahtevajo veliko, mogoče celo več, kot menimo, da zmoremo. Ivanu Gradišku tovrstno lepih dosežkov ni manjkalo, začenši s pri84 Dirigent Gradišek, 24. 5. 1989 dobitvijo formalne glasbene izobrazbe v izrazito kovinarski družini in železarskem okolju, ureditvijo delovanja takrat majave Glasbene šole Ravne, vzpostavitvijo pregledno in natančno urejenega notnega arhiva orkestra, ki je bil vzor daleč naokoli, ustanovitvijo Mladinskega orkestra Glasbene šole … pa vse do brezštevilnih uspešnih in odmevnih nastopov, ki jih je izpeljal s svojimi učenci in z orkestri. Nikoli ni šlo hitro in nikoli zlahka, a Ivan je zmogel z voljo, vztrajnostjo, znanjem in s srcem prehoditi mnoge zavite in težke poti do lepih trenutkov. Še več, znal je prek trnja do zvezd pripeljati tudi mnoge mlade ljudi in jih s tem pospremiti na poti, ki v življenju pripeljejo do cilja. »Vsak ne more biti učitelj,« je rad govoril in nadaljeval: »Kdor hoče postati učitelj, mora najprej biti človek.« Ivana Gradiška so imeli njegovi učenci radi. Radi so ga imeli prav zato, ker je bil zanje najprej človek, šele nato učitelj. Strog, dosleden in pošten, z enakimi pravili za vse in hkrati potrpežljiv, sočuten in duhovit. Radi so ga imeli zato, ker jim je znal razumljivo in nevsiljivo, »sempre allegro, un poco serioso, ma non troppo«, približati lepote glasbenega sveta in jih tenkočutno voditi skoznje ter jim odkrivati čarobnost, ki se skriva med notami in takti. Radi so ga imeli zato, ker so čutili, da jim iskreno in nesebično podarja del sebe ter svojo ljubezen do glasbe. »Omnia mea mecum porto,« pravi star rimski rek. »Vse svoje nosim s seboj.« Tudi Ivan Gradišek se je tega držal, a vsega svojega ni nosil le zase, temveč predvsem za druge. Vse življenje se je razdajal. Podarjal je koščke svojega srca in duše svojim najdražjim, svojim učencem, prijateljem in znancem. Največji kos je namenil glasbi, ki je bila bit njegovega življenja. Ko je potreboval košček srca zase, pa mu je koščkov zmanjkalo. Bil je človek, ki je v vseh in vsem videl le dobro. Svoj pečat je pustil prav v vsakem človeku, ki ga je imel čast spoznati, svetu glasbe pa je zapustil velikansko zapuščino, ki bo ostala večno. Ivan Gradišek je bil dober starejši brat, ljubeč soprog in oče ter najboljši dedek. Umrl je, a ni odšel. Podarjeni koščki njegovega srca in duše bodo v vsakem od nas ostali za vedno. Tam, na drugi strani mavrice, razveseljuje s svojim prešernim smehom, srčnostjo, dobroto in znanjem. Pod njegovo taktirko pa bo glasba angelov odslej zvenela še bolj ubrano, lepše, prav nebeško. Novost v Glasbenem direndaju Program zvočni vrt ponuja zvočne masaže s kristalnimi in himalajskimi pojočimi posodami Piše: MAJA OCEPEK, uni. dipl. prof. glasbe Poleg zvočne masaže z gongom v programu Zvočnega vrta od decembra dalje izvajamo tudi masaže s himalajskimi in kristalnimi pojočimi skledami. Zvočna masaža s himalajskimi pojočimi skledami je oblika regeneracije, stara tisočletja. Pojoče posode so ponavadi narejene iz zlitin petih do sedmih kovin: zlata (Sonce), srebra (Luna), živega srebra (Merkur), bakra (Venera), železa (Mars), kositra (Jupiter) in svinca (Saturn). Vsaka kovina ima poseben zven harmoničnih tonov in nadtonov, razmerja med kovinami v skledi pa vplivajo na kakovost zvoka, le-ta pa odzvanja v razmerju zlatega reza, ki ga poznamo kot razmerje lepote in harmonije v naravi. Kristalne sklede so narejene iz kremenovega peska, čistega naravnega kvarca. Tudi mi imamo v telesu kristalno strukturo, zato hkrati z vibracijo posode vibrira tudi naše telo. Vsak človek je inštrument in simfonija, je vibrirajoče telo, zato z lahkoto sprejema zvok kot most med energijskim in materialnim svetom, uporablja ga za regeneracijo in zdravljenje ter za transformacijo zavesti in pomlajevanje. Zvočna sprostitvena masaža s himalajskimi pojočimi posodami je zvočna terapija, pri kateri se posode položijo na telo. Zvočni terapevt posode pola- ga po telesu in jih vodi v smeri meridijanov, hkrati pa na njih igra z maleto. Tako vibracijo zvoka ne le slišimo, temveč jo sprejemamo in občutimo po telesu, saj zvok potuje po meridijanih, krvnih žilah in limfnih poteh. Zvočna vibracija zavibrira celice, jih očisti preteklih blokad, napolni z novo frekvenco ter jih spravi v ravnovesje in harmonijo. Pomirjajoči zvok nas pelje v globoko fizično, mentalno in duševno sprostitev. Takšno sproščanje poskrbi za notranjo harmonijo, poveča se življenjska energija, olajša ali sprosti se stresni element, strah, žalost. Posledično se prebuja in krepi tudi sposobnost telesa do samozdravljenja in vzdrževanja imunskega sistema. 85 V glasbenem Direndaju smo vse programe, ki sledijo liniji zvočnega sproščanja, poimenovali ZVOČNI VRT. Ti programi so naslednji: • Gong in zvočna sprostitev za nosečnice • Zvočna zazibalka za dojenčke in mamice • • • • Gong in zvočna sprostitev za otroke s posebnimi potrebami Gong in zvočna sprostitev za otroke in starše Sprostitev z masažo zvoka kristalnih in himalajskih pojočih skled Bachovi cvetni plesi in plesi za naravo Urnik Zvočnega vrta: PONEDELJEK SREDA PETEK SOBOTA 9.00–12.00 9.00–12.00 17.00–19.00 9.00–12.00 Pri nas lahko naročite tudi darilne bone. V mesecu decembru nudimo prvim 10 udeležencem zvočne masaže 50 % Popust. (041/673-916) Solna hiša Solineja Piše: Jana Ogris »Življenje je polno čudežev, kot so na primer modro nebo, sončni žarki, otroške oči. Zelo lahko uživamo tudi v našem dihanju – jaz v njem uživam vsak dan. Mnogi ljudje pa začnejo ceniti radosti dihanja šele, ko dobijo astmo ali imajo zamašen nos.« Thich Nhat Hanh Hiter tempo življenja, pomanjkanje prostega časa in stres so mnogi od dejavnikov, ki nas izčrpajo in nam vsakdan naredijo prenaporen. V mesecu decembru odpira na Koroškem svoja vrata solna hiša Solineja, ki vam bo v vaše življenje prinesla novi val energije in sprostitve. V naših prostorih vam ponujamo solno terapijo – haloterapijo, katere namen je odpravljanje in lajšanje težav z dihanjem, bolezni kože ter številnih alergij. To je učinkovita in popolnoma naravna metoda zdravljenja brez stranskih učinkov. Solna terapija se izvaja v solnih sobah, ki je imitacija naravne solne jame. Zrak je napolnjen z aerosolom, ki ga ustvari 86 halogenerator, ki pošilja majhne delce aerosola v prostor in tako ustvarja mikroklimo naravnih solnih jam. Solna terapija je klinično preizkušena metoda, ki nima škodljivih učinkov na telo, saj ne vsebuje nobenih kemičnih sestavin. Aktivira razstrupljanje telesa in krepi imunsko odpornost. Primerna je za odrasle in otroke od prvega leta dalje. Namenjena je vsem, ki imajo težave z dihali (astma, sinusitis, bronhitis …), s kožo (alergijski dermatitis, vnetja kože, luskavica, celulit …), pogosta vnetja ušes (otitis),virozne infekcije, angine, alergije (seneni nahod …). Priporoča se tudi športnikom pred in po tekmah, pevcem pred in po nastopih, ljudem, ki trpijo zaradi nespečnosti ter seveda vsem, ki se želijo sprostiti po napornem dnevu v prijetni atmosferi in sproščujoči glasbi. Solna terapija se izvaja v kombinaciji s kromoterapijo, kjer z barvami vplivamo na telesno in duševno zdravje, kar še dodatno pripomore k odpravljanju zdravstvenih težav. Solna terapija za odraslo osebo traja 40 minut, za otroke 20 minut in je enakovredna enemu do dveh dni bivanja ob morju. Ljudska modrost o soli: Obstajajo številne anekdote, povezane z belim zlatom, a v prenesenem pomenu se v teh kriznih časih ne moremo izogniti reku, da je dobro pri sprejemanju odločitev imeti vsaj malo »soli v glavi.« Vljudno vabljeni v naše prostore v mesecu decembru (predvidoma od 12.12.2014 naprej) na ogled in posvetovanje o terapijah. Deležni boste otvoritvenih popustov in možnosti nakupa darilnih bonov za vaše najbližje ter jim tako podarite zdravje ob prihajajočem novem letu. Solna hiša Solineja Ditingerjeva 6a (Center Guštanja) Ravne na Koroškem t: 041 983 291 (Jana) e: [email protected] Solni pozdrav! Skozi Blažev objektiv Dobili smo novo srednjo šolo. (foto: Blaž Kajzer) “Fajglov Rihi" – Rihard Pfeil. (foto: Blaž Kajzer) Turške šance Piše: Mirko Osojnik, risba: Janko Sušnik Mežiška dolina ima mnogo zgodovinskih ter kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, med njimi pa so še vedno najmanj znane TURŠKE ŠANCE (iz nemščine: Shanze = okop, utrdba). Gre za sistem utrdb proti turškim vpadom na Koroško, ki je nekdaj segal čez vso dolino, od Guštanja do Uršlje gore. Konec 19. stoletja, ko so bile še bolje ohranjene, sta jih podrobno popisala prof. J. Rainer in konservator M. Much. Na jugu se turške šance prično pol ure hoda nad nekdanjim dvorcem Šrotnek z okroglim okopom, ki je sploščen v sredini, od zunaj pa obdan z jarkom in nasipom. Na drugem podobnem okopu je postavljena gotska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Podgori. Stari Šratnekar je menda pripovedoval, da je zahodno od jarka v globini enega metra naletel na široko tlakovano cesto in posrebreno turško podkev. Cesto je seveda zasul, podkev pa predal Zgodovinskemu društvu za Koroško v Celovcu. Trije, malo manjši okopi so od cerkve naprej do Preškega Vrha. Najlepši in najzanimivejši pa je okop na samem Prežihovem vrhu. V sredini je ta okop sploščen, štirioglat v tlorisu ter obdan z dvema jarkoma in dvema nasipoma. Iz tega okopa spet izhajata proti jugu in severu dva jarka. Južni je krajši in se konča že na sosednji njivi, severni pa se nadaljuje v smeri do Raven ter nas pripelje do kmetije Pohilen k drugemu štirioglatemu okopu. Po kratki desetminutni hoji napravi jarek v smeri proti Javorniku ovinek in obkoli manjši okop, ki ga je obdajal jarek s treh strani. Kakih 300 korakov proti severu je v gozdu zadnji, že deveti okop, z zelo strmim pobočjem. Vremenski vplivi, motike in plugi so do današnjega dne ponekod že temeljito spremenili videz nekdanjih obrambnih utrdb, zato niso več tako dobro vidne, kot so bile pred dobrimi sto leti, a tudi danes jih z bistrim očesom 87 Janko Sušnik: Turške šance nad Guštanjem. Prevalje 2002. še vedno zlahka najdemo. Ravensko turistično društvo (?) je poskrbelo na samem vrhu na cesti proti Pohilenu za informativni tabli, ki na dveh mestih opozarjata, da je tu v bližini »Turška šanca«. Naše turške šance so osrednje zemeljske ljudske utrdbe v Mežiški doli- ni, niso pa edine. Podobni okopi so tudi na dravski terasi pod cesto DobravaČrneče, pri kmetiji Gradišnik na Jamnici nad Poljano in nad Črno na prelazu pod Javorjem. Kakšne so bile turške šance, ne moremo vedeti, domnevamo pa lahko, da je bil prostor med posameznimi okopi prepleten z vejevjem v plotove, t. i. palisade, prav tako tudi prostor ob jarkih med posameznimi okopi, ki so imeli vlogo stražarnic. Tu so torej takrat prežali na Turke. Ali ste vedeli, da je ime Prežihove domačije izšlo prav iz tega korena: Prež-ek, Prež-ih = prežati (na Turke)? Etnolog prof. Franjo Baš je celo prepričan, da so turške šance tiste ljudske utrdbe, kjer so takratni prebivalci naše doline krvavo odbijali turške vpade pod vodstvom plačanih poklicnih stražnikov in se tako nevede urili in preizkušali za velike borbe kmečkih uporov. Vir: Franjo Baš: Turške šance pri Kotljah, Koroški fužinar, št. 7–12, 1954, str. 17–18. PODIVJANA MEŽA JE PRED 50 LETI GROZILA RAVNAM Piše: Mirko Osojnik, fotografije: Franci Kamnik V drugem delu oktobra 1964 je v Mežiški dolini cel teden lilo kot iz škafa. Pohlevna Meža, edina reka v naši dolini, je zato začela nevarno naraščati. 24. oktobra pa so se začele kazati posledice poplave tudi na Ravnah in »fabriški« gasilci so dobili znak za rdeči alarm. V nevarnosti so bili Meži najbližji obrati in objekti: hala mehanične delavnice, energetski most in most ob metalurški šoli ter hala kovačnice in valjarne. Ob mehanični delavnici je narasla Meža začela odnašati breg, zato so jo delavci začeli utrjevati z jeklenimi bloki in starim železjem. Prevozni most ob metalurški šoli pa so gasilci utrdili z betonskimi kvadri ob obeh bregovih. 88 1 2 3 89 V noči s 24. na 25. oktober je bila situacija najbolj kritična, saj je tam nekje med polnočjo in 4. uro zjutraj Meža dosegla največjo višino. Halo mehanične delavnice so s pravočasnimi zavarovalnimi ukrepi rešili, preprečili pa so tudi to, da bi se zrušil energetski most. Obenem so zavarovali tudi dragocene aparature in stroje v OTKR, ki bi jih narasla voda, če jih le dosegla, gotovo uničila. Vodo iz obratov valjarne, kovačnice in OTKR so prizadevni gasilci morali črpati neprekinjeno, zato so dobili prepotrebno pomoč še iz sosednjih krajev: iz Dravograda, Kotelj in s Prevalj. Podivjana Meža pa je prekinila kable, vodovode in kisikovode, zato je železarna kljub vsemu morala prenehati z obratovanjem. Vzdrževalci so pohiteli z delom in usposobili najprej topilnico, za njo pa tudi mehanično, kovačnico in valjarno. Tako je čez dobre tri dni, 28. oktobra 1964, naša »fabrika« ponovno 100-odstotno delovala! Posledice poplave pa je občutil tudi spodnji, stari del našega mesta. Podivjana reka Meža je zalila celotno okolico sedanje Veleblagovnice TUŠ in tudi spodnji del Prednikove hiše pod cerkvijo sv. Egidija. Velika oktobrska poplava je zalila tudi dobršen del Malgajeve ulice in vrtove blizu se- 4 5 90 6 danjega Elektra Oprešnik. Znani ravenski fotograf gospod Franci Kamnik je s svojim objektivom posnel te, za naš kraj bolj redke prizore, saj nas stoletne vode na srečo obiščejo res bolj poredko, in tako ohranil zanimive fotografske dokumente za naše zanamce. V fototeki Muzeja Ravne je to je le eno od številnih zanimivih ohranjenih poglavij o živahnem utripu naših krajev v zadnjih stopetdesetih letih. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Meža poplavlja okolico Veleblagovnice TUŠ. Z železjem utrjen desni breg Meže ob mehanični delavnici. Gasilci branijo prevozni most pri metalurški šoli. Podivjana Meža ogroža Prednikovo hišo. Tudi vrtovi pri Oprešniku so že poplavljeni. Še enkrat naši hrabri gasilci! 91 Stare »fabriške« razglednice RAVENSKI RAZGLEDI Glasilo Občine Ravne na Koroškem leto: 2014 številka: 12 izdajatelj: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem zanj: Miran Mlakar uredniški odbor: Saša Jelen, Miran Mlakar, Mirko Osojnik, Petra Podjaveršek, Rok Šater in Bojana Verdinek koordinator: Rok Šater reklamni oglasi - trženje: Rok Šater, [email protected], 031/362-009, 02/82-21-219 odgovorni urednik: Mirko Osojnik Za verodostojnost posameznih prispevkov odgovarjajo njihovi avtorji. jezikovni pregled: Bojana Verdinek fotografija na naslovnici: Sebastijan Oblak oblikovanje: Atelje jk, Jasna Kalčič Rajzer s.p. tisk: ZIP Center d. o. o. naklada: 4.500 izvodov Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 750. Ravne na Koroškem, december 2014 zgoraj: Ravne (Koroška): tovarna, grad, zal. Leon Klagenfurt, 1904 v sredini: Jeklarna na Ravnah grofov Thurn, zal. Vinzenz H. Brundula, okoli 1916 spodaj: Jeklarna Ravne, zal. Valentin Samic, 1924 Fotografije so v lasti fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne. 92 12