11 julij 2014 RAVENSKI RAZGLEDI Glasilo Občine Ravne na Koroškem UVODNIK Razgled na Ravnah nam kaže v različne smeri. Res različne, kot smo ljudje, ki živimo ali delamo na Ravnah, različni. V prvi polovici leta 2014 se v naši občini krepi zmerni optimizem, ki smo ga spodbujali tudi v težjih časih. Pozitivna usmerjenost na podlagi realnosti je tista, ki nas krepi in nas vleče naprej. Solidarnosti nam ne manjka in ravno tako smo mesto in občina, ki ima veliko zagnanih prostovoljcev na različnih področjih. Naj samo omenim, da smo prejeli listino Prostovoljcem prijazna občina, ki je rezultat dela vseh, ki se pri nas prostovoljno trudite za naš lepši vsakdan. Na Ravnah se v zadnjem obdobju še posebej veliko dogaja. Mladi kreativci so nas presenetili z izjemno predstavo »Ahti šiht«. Z enkratnim uvidom v našo železarsko dediščino so uprizorili glasbeno-gledališki spektakel in s svojimi mnogimi talenti na poseben način oživili naš Muzej Ravne. Našo kulturno dediščino tako ohranjajo na zelo živ način. Predstava je zelo zanimiva in upam, da vas jo bo videlo čim več v živo. Hkrati smo v maju doživeli Festival solzic, na katerega ste se zelo pozitivno odzvali. Festival ima rdečo nit predstavljanja naše koroške kulture in umetnosti v navezavi z gosti. Obenem je ponosen glasnik Prežihovega izročila in naše lepe narave. Z njim se želimo enkrat na leto predstaviti celotni Sloveniji in širše. V prvem letu obstoja je Festival solzic presegel pričakovanja in v prihodnje bo samo še boljši. Na Ravnah se ljudje trudijo za vse generacije. Tako je Festival Povodnega moža kot druženje naših najmlajših generacij letos na Ivarčkem jezeru izvrstno uspel. V mestu pa smo uspeli odpreti Koroški medgeneracijski center, ki že privablja v svoje prostore vse generacije. Mlade in stare. Mimogrede naj napovem, da se bomo Prežihu posvetili in oddolžili tudi z letošnjo ponovno izdajo romana Doberdob, ki prihaja ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne. Na občinski upravi se trudimo delati dobro in kakovostno. Naš glavni namen je zadovoljstvo občanov in skrb za razvoj kraja. Za ta namen smo pristopili k uvajanju sistema kakovosti delovanja občinske uprave. V mesecu juniju smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Tako se bomo še bolj zavezali dobremu delu za vas. O delovanju občine v ožjem smislu vam poročamo sicer v posebnem glasilu Guštanj, toda ne morem mimo čistilne naprave kot največje naložbe občine v zadnjem času. Izgradnja poteka in upam, da cestni zastoji ne bodo povzročili preveč preglavic v prometu. V sklopu tega bomo končno uspeli porušiti tudi objekt stare kinodvorane. S čistilno napravo pa bomo bistveno izboljšali naše življenjsko okolje. Na Ravnah smo lahko veseli tudi dobrega poslovanja našega gospodarstva. Delovna mesta so izjemnega pomena za naš razvoj. Družbe na lokaciji bivše Železarne Ravne poslujejo dobro, investirajo in tako ohranjajo ter še povečujejo delovna mesta, lastni razvoj ter tako pozitivno razvijajo kraj. Izjema so družbe, kjer so lastniki pretiravali s kapitalističnim pohlepom in so dobra podjetja, ki zaposlujejo ljudi z znanjem, tako zadolžili, da trenutno vsaj za dve družbi slabo kaže. Toda računamo na to, da bo znanje naših ljudi prispevalo k temu, da se bo z lastniškim spremembami proizvodnja stiskalnic in drugih programov na Ravnah ohranila. Ravno tako se Poslovna cona Ravne počasi polni z novimi podjetniki in obrtniki. Občina pa bo zagotovila še nadaljnje pogoje za razvoj gospodarstva z letošnjo izgradnjo novega podjetniškega inkubatorja. Bliža se poletje, končuje se šolsko leto. V začetku novega šolskega leta 2014/2015 nas bo čakala še energetsko prenovljena Osnovna šola Prežihovega Voranca. Tu pa bo tudi naša zelo pomembna pridobitev, nova zgradba Srednje šole Ravne, ki bo odprla vrata novim generacijam mladine. Med poletnim časom bomo imeli imeli Ravenske dneve 2014, ki bodo zabavni, kulturni in družabni. Želim vam prijetne počitnice, s pravo mero oddiha in sprostitve v družbi svojih najbližjih. Vroče poletne dni si lahko ohladite v mestnem kopališču ali na ponovno prijetno urejenem Ivarčkem jezeru. Imejte se lepo! Vaš župan Tomaž Rožen 2 Pred 65 leti so izšle Prežihove »Solzíce« Ko so v pozni pomladi leta 1949 v zbirki »Solzíce« prvič izšle pretresljive mladinske črtice koroškega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, je v slovensko literaturo dobesedno planil nov tip mladinskih knjižnih junakov, ki so bili tako oddaljeni od Župančičevega »cicibana« kot je oddaljeno veliko bogastvo od revnih ljudi. Preprosti bajtarski otroci so v teh kratkih storijah postali glavni junaki. Z aživeli so samosvoje življenje in s svojim odzivanjem na življenjske stiske in preizkušnje dokazali, da se zavedajo sveta, ki jih obdaja. Zavedajo se krivic, ki jim jih povzročajo bogati in močnejši, so pa pripravljeni te krivice pozabiti in odpustiti, saj v njih poleg razuma, ki jim določa zavedanje o svoji majhnosti in nepomembnosti, bije toplo, čuteče srce. Že 7. julija 1949 je Kristina Brenkova v Novem svetu podala zelo svežo kritiko teh črtic in zapisala, da »gre za zrel plod velikega umetnika«, saj pisatelj »pripoveduje drobne, komaj vidne zgodbe s tako neposrednostjo, kot je to odlika le največjih mojstrov v svetovni literaturi«.1 Leta 2011 smo ob 9. tradicionalnem srečanju na Prežihovi bajti želeli v knjižni obliki in s Fužirjevimi ilustracijami izdati pet najlepših črtic iz zbirke »Solzice«, ki so se dogodile na dveh od petih najemniških domačij, ki so jih Vorančevi starši zamenjali v slabih dvajsetih letih, zadnja, peta, pa se je zgodila takrat, ko so že bili na svojem. Žal so avtorske pravice (Založba MK) zakomplicirale in onemogočile izid lepih črtic, ki bodo v taki obliki lahko izšle šele 70 let po pisateljevi smrti (leta 2020). Vseh črtic v zbirki je seveda enajst, zato smo odbrali pet najlepših, ob njih pa so v zbirki še Tri pisanke, Nagrada, Višja matematika, Dobro jutro, Potolčeni kramoh in Prvo pismo. Ko so bili pisateljevi starši najemniki na domačiji pri Kogelniku v Podgori (črtice »Solzice«, »Bolečina« in »Levi devžej«), je Voranc moral pasti deset očetovih krav tudi v temačni globači, ki so ji pravili Pekel. Globača leži vzhodno od te domačije v smeri proti Kotljam. Na Koglu, tam, kjer v tisti globači v maju še danes dehtijo solzíce, se je Kuharjevima kot tretji otrok 25. julija 1899 rodila hčerka Ana. Sestrica pa je, žal, še ne šestletna hudo zbolela in 17. februarja 1905, torej še preden so po skoraj dvajsetletnem najemniškem romanju prišli na svoje na Préžihovo bajto, zgoraj pri Préžihu umrla. Ko je jeseni leta 1899 Voranc začel hoditi v ljudsko šolo v Kotlje, je bila mala Ančka stara šele slaba dva meseca, premlada, da bi ga mogla spremljati v skrivnostno in strašljivo okolico globače, ko je Voranc pasel v Peklu. Če bi kdaj bila tam, bi se gotovo razveselila deviško belih, dišečih cvetov solzíc, s katerimi je Voranc tistega sončnega majskega jutra tako raznežil mater! Le streljaj od njihove domačije na Koglu proti hotuljski strani je bila ob breg prislonjena Kumrova bajta. Tam so bili doma »siroteji« iz Vorančeve črtice »Levi devžej«. Sirote, ki niti kruha niso poznale, saj ga bajta ni premogla, in so pozimi živele zgolj od pečenega krompirja, od kuhane bele repe in pese. Voranc je, šele ko je odrasel, dokončno razumel materino sočutje do sosedovih sirot, ko jim je rezala debele kose dišečega domačega rženega kruha in polnila žepe s suhim sadjem. V črtici je tudi zelo lep opis domače dimnice, ki pa ni bila na Koglu, »Prežih je opisoval kraupersko dimnico«2, ki je bila na domačiji njegove matere na Preškem Vrhu, p.d. Kravperh, malce bolj zahodno od v literaturi zaradi solzíc bolj znanega Kogla. Hotuljska kronika priča, da je Kotlje zajel tisti veliki požar 3. junija 1899. »V pol ure je pogorelo 11 objektov: Štalekar, Matevž, Križan, Ardevova bajta, Hrovat in končno še cerkev. Od cerkve je zgorel strop in streha, zvonovi so popadali in popokali, razen manjšega zvona. Notranjost cerkve ni bila prizadeta.«3 Voranc je v resnici začel hoditi v šolo šele po tem požaru, črtico »Bolečina« pa je verjetno zaradi večjega čustvenega efekta prikrojil tako, kot da je že šolar v tej nepriljubljeni ponemčevalni šoli, kjer je bilo treba od drugega razreda naprej govoriti le trdo nemško. 3 pa jo je imel zelo rad in jo je smatral za svojo pravo babico. Zbirki se vidi, da je nastajala postopno, zato v ospredju ni bil le lik njegove matere, saj se je s spomini na otroštvo lepo oddolžil tudi dobri babici. Obe sta mu pomenili prvo zavetje za občuteno ljubezen; obe sta bili tudi tisti, ki sta mu s svojim poznavanjem kronike domače vasi in širše okolice prvi obudili njegov smisel za oblikovanje teh pripovedi. Leander Fužir: Solzice, akvarel (2011) Ko so Kuharjevi Kogel zamenjali z najemništvom na sončnem Preškem Vrhu (črtica »Prvi maj«), so si v teh letih z delom pridobili v okolici ugled ter veljavo in si vsi prislužili ime po tej lepi domačiji. Oče je bil Prežih, sicer še s trpkim priokusom, da le še ni na svojem, fantje pa so bili Prežihovi pobi in Voranc si je domače ime te sončne kmetije obdržal tudi za svoj pisateljski psevdonim. Tu je mladi Voranc tistega davnega 1. maja pasel »bicke«, ko mu je mlada delavska deklica s podarjenim rdečim nageljnom pokazala, da se ljudi iz črne tovarne ne sme bati. 1 2 3 4 5 4 Leta 1912 so bili Kuharjevi končno na svojem (črtica »Ajdovo strnišče«). Četudi je bila družina zelo revna, je oče Prežih kot izvrsten in marljiv tesar v skoraj dvajsetih letih najemništva prihranil skoraj vsak dinar in ko je maja 1911 šel Prežihov grunt na razprodajo, mu je zneslo ravno za Prežihovo bajto s hlevom in skednjem in za devet hektarjev travničnega sveta z nekaj gozda. Končno so bili na svojem in tu je tudi zadnje leto svojega življenja še žela ajdo njegova babica, ki je bila pravzaprav materina mačeha, Voranc Opombe: »Novi svet« 1949, št. 10, str. 997-999. Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Zbrano delo. 3. Lj. 1971. Opombe, str. 603. »Koroški fužinar« 1952, št. 1-3, str. 24. Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Zbrano delo. 3. Lj. 1971. Opombe, str. 597. Bibliografija založbe Mladinske knjige 1945-1966, Lj. MK 1967, str. 348. Prva izdaja Solzic leta 1949 je izšla »v nakladi 45.000 izvodov in tisoč izvodov na boljšem papirju – naročniki ‚Cicibana‘ in ‚Pionirja‘ so knjigo dobili zastonj«.4 Lepa gesta založbe do mladih bralcev! »Ob samem natisu Solzic se je založba odločila na pobudo Ivana Potrča tudi za ustanovitev Levstikovih nagrad in tako je prišel med prvo skupino nagrajencev tudi Prežih.«5 Naš pisatelj pa je prejel za Solzice še Prešernovo nagrado in nagrado vlade FLRJ. S to še danes zelo priljubljeno knjigo je slovenska mladinska literatura torej res dobila nekaj novega in svežega, saj so bile Solzice že v prvih letih večkrat prevedene v srbohrvaščino, nato pa še v madžarščino, slovaščino, makedonščino, češčino, ruščino, italijanščino in švedščino. Od novejših je najbolj »eksotičen« kitajski prevod, slovenskih ponatisov pa je že toliko, da jih je težko prav vse popisati. Mirko Osojnik Z a to številko Ravenskih razgledov bi vam radi nanizali nekaj dejavnosti in dogodkov, ki tudi zaznamujejo naše delo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, in morda se nam pridružite tudi sami. Tudi knjižnice spremljamo spremembe v družbi in se jim poskušamo čim hitreje prilagajati, saj se želimo utrjevati kot informacijski, izobraževalni ter kulturni center lokalne skupnosti. Vsekakor je naša osnovna naloga tudi posredovanje informacij, ampak razvoj informacijske tehnologije pred uporabnika vedno bolj postavlja dileme, kako pridobivati in vrednotiti vso nepregledno množico informacij in to vsekakor pomeni intenzivnejše informacijsko opismenjevanje svojih uporabnikov, še posebno starejše generacije. Vseživljenjsko učenje je postalo naš vsakdan in trudimo se oblikovati take netradicionalne storitve, ki bodo relevantne za vse prebivalce. Zato smo z letošnjo pomladjo uvedli novo ponudbo, ZA FIRBČNE smo jo poimenovali. Do sedaj smo firbčnim odraslim pripravili tečaj osnov računalništva za odrasle. Zaradi velikega zanimanja smo oblikovali dve skupini. Prav tako smo pripravili tečaj pilatesa. Našo in vašo radovednost bomo poskušali potešiti tudi v jesenskem delu z zanimivimi delavnicami in tečaji. Seveda so vse dejavnosti za firbčne brezplačne. IZ KOROŠKE OSREDNJE KNJIŽNICE V nadaljevanju vam predstavljamo še nekaj iz naše ponudbe storitev za vse občane. Vabljeni, veseli bomo tudi vaših predlogov, pobud … In pa seveda: Dolgo vroče poletje z najboljšo prijateljico knjigo želimo knjižničarke in knjižničarji KOK! Mag. Irena Oder, direktorica KOK Za firbčne, foto: Katja Čop Stripoteka, foto: Simona Šuler Pandev Podelitev priznanj in nagrad v Domu starejših na Fari, foto: Petra Makuc Živahno dogajanje v stripoteki Koroške osrednje knjižnice dr. Franca sušnika Februarski razpis Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika za najboljši strip z naslovom Zastripljeni je do 14. aprila, ko je bil rok za oddajo izdelkov, dočakal nepričakovano velik odziv. Kljub temu da je bila tema prosta, pa tudi (skoraj) ničesar drugega nismo omejili ali pogojili, takšnega števila prispevkov nismo predvideli. Na razpis Zastripljeni je namreč prispelo skoraj 60 izdelkov, ki so bili tako rekoč eden boljši od drugega. Svoje prispevke so oddali osnovnošolci s skoraj vseh osnovnih šol Mežiške doline, ugotovili pa smo, da so lahko celo drugošolci prava konkurenca veliko starejšim kolegom. Člani komisije stripovskega natečaja – koroško-ljubljanski stripovski mojster Ciril Horjak, slikar in absolvent Akademije za likovno umetnost Stanko Makuc in bibliotekarki Simona Vončina, profesorica umetnostne zgodovine, ter mag. Jelka Kos, profesorica slovenskega in angleškega jezika – smo tako imeli težko delo pri odločanju o glavni nagradi. Ta je bila sicer bogata – grafična tablica Bamboo Pad, elektronski »risalni pribor« – žal pa je nismo mogli raztrgati na šest kosov, kot smo si na koncu želeli. Da je bil volk sit in koza (skoraj) cela, je glavna zasluga Cirila Horjaka, ki je velikodušno podaril peterici »drugih najboljših« svoje grafike, v knjižnici pa smo dodali osnovni risalni pribor in Bukvopedijo. Prvo nagrado je dobil Jure Račnik za strip, ustvarjen po Prežihovih Solzicah, drugo mesto pa si je s svojimi deli prislužilo še pet mladih ustvarjalcev: Zala Kokol, Anže Hribernik, Gašper Topolinjak, Grega Komar in Tjaša Mravljak. V Stripoteki smo 22. aprila razstavili vse prispevke na razpis, ki se prav vsi odlikujejo vsaj v kakšni značilnosti, večina pa jih izraža tudi veliko mero domišljije. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, smo ob prvi slovenski Noči knjige za vse udeležence stripovskega razpisa (in seveda tudi širšo javnost) pripravili nagradno srečanje s slovenskim stripovskim avtorjem dr. Izarjem Lunačkom. Ta je najboljšim mladim ustvarjalcem tudi svečano podelil nagrade. Do poletja sta se v Stripoteki zvrstili še dve zanimivi razstavi, prva je bila 19. maja – Prežihove Solzice v 5 stripu, 19. junija pa ji je ob pogovoru z avtorjema sledila razstava originalov uspešnega slovenskega stripa Meksikajnarji. Razstavo si je v naši Stripoteki mogoče ogledati še do 18. julija. Mag. Jelka Kos, bibliotekarka Korošci pa bukve beremo Bralna značka za odrasle »Korošci pa bukve beremo« je skupni projekt koroških splošnih knjižnic od leta 2010. V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je del bralne značke tudi lahko branje, kar predstavlja novost v slovenskem prostoru. Lahko branje je namenjeno vsem, ki zaradi različnih razlogov težko berejo. Pri bralni znački kot najbolj množični motivacijski obliki za branje letno sodeluje okrog 150 bralcev. S priporočilnimi seznami kakovostne in raznovrstne literature ter bralnimi srečanji vzpodbujamo branje in razvijamo bralno kulturo. V okviru projekta poleg knjižnic aktivno sodelujemo z drugimi zunanjimi ustanovami in partnerji (CUDV Črna na Koroškem, Dom starejših Na Fari, Zavod RISA). Branje knjig poteka od novembra do aprila. Ljubitelji knjig ste prijazno povabljeni, da se nam jeseni pridružite pri 5. sezoni branja za odrasle. K ulturno društvo literatov Mežiške doline je do konca aprila pridno sledilo letnemu planu. V januarju smo pripravili literarni večer za DU Ravne, kjer nas vedno prisrčno sprejmejo in radi poslušajo. Naša članica Aleksandra Kocmut je izdala svojo šestnajsto knjigo, eko detektivsko zgodbo za mlade z naslovom Razkritje v Zelenem potoku. Sandra, čestitam! 1 2 V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem posvečamo posebno skrb uporabnikom s posebnimi potrebami, ki iz določenih razlogov ne morejo dostopati do knjižničnih storitev, ki jih ponujamo. Sem spadajo tudi tisti starejši ljudje naše skupnosti, ki so vezani na dom. Za storitev »Knjižnica na obisku« smo se odločili, ker je eno od osnovnih načel splošnih knjižnic načelo dostopa za vse, torej enakovredna dostopnost knjižničnega gradiva za vse uporabnike. Brezplačna storitev »Knjižnica na obisku« je namenjena vsem tistim, ki sami ne morejo do knjižnice; invalidom, dolgotrajno bolnim, starejšim. Izvajati smo jo pričeli pred dvema letoma, danes pa je vanjo vključenih 8 naših članic, vse so upokojenke. Na domu jih obiskujem enkrat mesečno in jim s službenim vozilom dostavljam knjige. Nekatere izmed njih do knjižnice ne morejo dostopati zaradi starosti ali bolezni, druge pa živijo v težje dostopnih predelih naše občine. Te bralke berejo predvsem družboslovne romane, zelo pa jih zanima pa tudi gradivo z domoznansko tematiko, torej vse, kar je povezano s Koroško. Veseli nas, da je »Knjižnica na obisku« tako zaživela. Še naprej se bomo trudili, da bi bile dejavnosti, ki jih izvajamo, dostopne vsem skupinam uporabnikov. V naši knjižnici nameravamo tudi v bodoče razvijati in nadgrajevati storitve za uporabnike s posebnimi potrebami. Želimo ostati odprti tudi za starejše, naš cilj je, da bi bilo ljudem prijetno v tihi družbi s knjigo. V februarju smo nastopali na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Črni, brali svojo poezijo in prozo na 14. tradicionalnem pohodu na Volinjak, sodelovali z Društvom za zdravje srca in ožilja pri organizaciji ogleda »Štauharije«, nastopali na 6. Litru literature pri Matjažu pod Peco, predstavili naš peti literarni zbornik Besede med Uršljo in Peco upokojencem v Črni. V aprilu 2014 je naša najmlajša članica Lucija Mirkac imela v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavitev svojih knjig in smo nanjo vsi zelo ponosni, saj bo pri rosnih šestnajstih kmalu izdala že osmo knjigo. V marcu sta dve naši članici nastopili na Literarnem večeru koroških literatov v počastitev 600. obletnice ustoličenja karantanskih knezov v slovenskem jeziku, imeli smo občni zbor z literarnim večerom in nastopali smo ob svetovnem dnevu poezije v Mežici. Naš član Stanko Grl je izdal prvo pesniško zbirko Iz moje lovske mavhe. Prvenec je najprej predstavil v gasilskem domu v Črni, kamor ga je prišlo poslušat preko 300 ljubiteljev literature. V aprilu, ob prazniku občine Ravne, je naš član Miha Lotrič, ki je predsedoval društvu celih 15 let, prejel za delo na kulturnem področju Veliko Prežihovo plaketo, za kar mu iskreno čestitamo, saj vemo, da je priznanje prišlo v prave roke. V Mežici smo aprila meseca imeli literarni večer, kjer smo Mežičanom predstavili naš peti literarni zbornik. Ob Dnevu knjige smo stanovalcem doma starostnikov na Fari pričarali drobne, sramežljive nasmeške, saj smo jim pripravili literarno popoldne s šaljivimi vsebinami in naš Franc je iz harmonike izvabljal lepe, poznane stare melodije. Seveda vmes, ko nimamo nastopov, pridno pišemo, sodelujemo na vsemogočih literarnih natečajih revij, založb, JSKD-ja …, kjer dosegamo vidna mesta in se merimo tudi na slovenskem nivoju. Letos bodo naši člani izdali še najmanj dve knjigi, saj imajo nekateri neusahljiv hudournik besed, ki jih pridno in lepo zapišejo. Berite nas! Katja Čop, bibliotekarka Ivana Čreslovnik Petra Makuc, bibliotekarka Knjižnica na obisku 6 Literati sledimo planu 1: Naša članica Maja Miloševič nas je učila lepega nastopanja. 2: Miha Lotrič je dobil Veliko Prežihovo plaketo. (Foto: Danica Hudrap) Festivalu solzic ob rob V najlepših majskih dneh, v času od 22. do 25. 5. 2014, se je na Ravnah na Koroškem in v Kotljah dogodil praznik Koroške: FESTIVAL SOLZIC - Poklon Koroški pod Uršljo goro. O rganizacijo prireditve je prevzel in uspešno oddihal ravenski Zavod za šport, turizem in mladinsko dejavnost, voditeljica festivala pa je bila gospa Renata Picej, polnokrvna Korošica, diplomirana psihologinja, novinarka in organizatorka turističnih potovanj, urednica in voditeljica, vodja številnih turističnih projektov, med njimi tudi potovanja s posebnimi vlaki po svetu itd. itd. Sama je namen festivala utemeljila tako: »Konec maja se bo na prostoru Občine Ravne na Koroškem odvijal Festival solzic, kot kulturno-zabavno-turistična prireditev, s poslanstvom kulturno-turistične prireditve za doma- čine ter goste iz bližnje in daljne okolice. Prireditev je nova, njeni cilji so: povezati koroške občine v prepoznaven turistični produkt Koroške, izpostaviti Koroško kot zanimivo turistično de- stinacijo, vrniti Koroško na zemljevid Slovenije, posebej opozoriti na dogodek 25. maja ob 12. uri – »Solzico miru« (apel po miru, ki bo iz osrčja Koroške – Kotelj pod Uršljo goro, dosegel vsa tista mesta, ki so mesta glasnik miru po svetu (okoli 130 je vseh, aktivnih je 40); le- ti bodo naslednje leto povabljeni pod Uršljo goro po turistični liniji in sicer na prireditev »Roža miru - Kotlje, Koroška, Slovenija)... in mnogo več! Festival Otvoritev Festivala solzic Jerca Mrzel nastopa S »Kotl'jade« v Kotljah Naši mladi upi solzic postavlja v ospredje solzice; Prežihove in tiste, ki simbolizirajo pestrost narave! Festival solzice je poklon Prežihu in poklon diverziteti narave, kulture, dediščine, tradicije, življenja in človeka pod Uršljo goro. To bo turistična prireditev v okviru kulture. Gre pa tudi za to, da poleg kakovostne turistične prireditve, slovenska Koroška znova najde mesto na slovenskem zemljevidu ter, da se hkrati obe Koroški (avstrijska in 7 slovenska) predstavita kot en prostor, sicer zgodovinsko razdvojen.« Renata Picej je že na predstavitvi svojega romana Čas ladij, ki se je odvila 17. maja 2012 v Koroški osrednji knjižnici, izrekla trditev, s katero me je prepričala. Dejala je, da v Ljubljani pozna veliko Korošcev, za katere ve, da bi lahko pomagali Koroški, a, na žalost, zanjo ne storijo ničesar. To pa jim zameri. Že v dveh letih po tej svoji izjavi pa je sama pristorila toliko, da je na Ravnah in v Kotljah »zavekal« zdrav in vitalen novorojenček, ki črpa moč za svojo rast iz tradicije 8 koroškega bukovništva, iz ljubiteljskih kulturnih vzgibov domačinov in iz lokalne gastronomske ponudbe, ki premore široko paleto odličnih jedi in pijač za vsak okus. Pa kulturni PERPETUUM MOBILE na Prežihovi bajti! Vmes je seveda bilo tudi še marsikaj glasbeno zabavnega. Festival se je torej dogodil. Lahko bi tudi rekli, da je to kulturni in turistični presežek Mežiške doline. Presežek tudi zato, ker so ljudje aktivno sodelovali; najprej tisti iz vseh treh koroških dolin, ki so bili vtkani v vsebino festivala, potem pa še obiskovalci. Tudi ti so menda prišli v presežkih! Za tiste, ki bi temu radi oporekali, naj povemo, da je ta festival zagotovo presežek že zato, ker je (po dolgem času) prvi in edini! Saj, kje so že tisti davni časi, ko so bili Koroški festivali od 1945 do 1955 v tistih letih praznik koroške dežele! Danes nam pojem koroška krajina predstavlja geografsko območje naših treh dolin, Mežiške, Mislinjske in dela Dravske doline. Vse tri doline so še vedno med seboj življenjsko tesno povezane, kljub temu da v vsaki od njih utripa samosvoje življenje, zato predstavljajo zaokroženo pokrajino s podobnimi zgodovinskimi sledmi, kulturnim utripom, podnebnimi značilnostmi, rastlinskim in živalskim svetom in naravnimi lepotami. In ko se oziramo nazaj, nam dragocena pisana pahljača festivalskih prireditev nehote vsiljuje občutek, da so bili prav Koroški festivali ena tistih trdnih in močnih vezi, ki so Korošce v sedanji krajini in na obeh straneh državne meje združevali tudi še potem, ko je nesrečni plebiscit Sloveniji odrezal tri bisere: Rož, Podjuno in Ziljo. Ali se vam ne zdi, da je FESTIVAL SOLZIC tvorno in uspešno nadaljevanje teh, za večino že pozabljenih praznikov koroške dežele? Urednik 9 Razstave sodobne umetnosti so na Ravnah dolga leta potekale v Likovnem salonu. Od obnovitve Kulturnega centra leta 2009 dalje je tu tudi razstavišče, v katerem so nekaj časa razstave pripravljali gostujoči kustosi ob podpori takratnega direktorja Aleksandra Kotnika. Galerija Ravne je oktobra 2012 tudi formalno postala enota Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec (KGLU). Z Likovna delavnica za otroke ob razstavi Štefana Marflaka »Slika, kip, poezija« Otvoritev razstave Tjaše Rener »Od nekje do nekod« Galerija Ravne Gledališka pot 1, Ravne na Koroškem Odpiralni čas: torek, četrtek od 10. do 16. ure; sreda, petek od 10:00 do 18:00 ure; sobota: od 12. do 16. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Po predhodni najavi možen ogled tudi izven odpiralnega časa. 10 redno razstavno dejavnostjo smo pod vodstvom kustosa Jerneja Kožarja sicer začeli že v začetku leta 2012. Galerija ponuja odlično priložnost koroškim (pa tudi ostalim) umetnikom, da razstavijo svoja dela in je tudi odlična odskočna deska za še ne toliko uveljavljene umetnike. Program Galerije Ravne sestavljajo razstave domačih avtorjev mlajše generacije, prav tako pa je namenjena predstavitvam zaključenih ciklov uveljavljenih likovnih umetnikov. Do sedaj smo tako pripravili 13 razstav, ob katerih smo izdali spremljajoče publikacije. Letos bodo razstavljali še Uroš Weinberger, Vesna Krebs, Matija Plevnik, Nina Oblak in Primož Novak, Maša Jazbec in Aljaž Velički. Aktivno sodelujemo z Wiesom na Štajerskem, s katerim bomo pripravili nekaj skupnih projektov. Vzpostavili smo tudi spletno stran galerije (http://www. glu-sg.si/sl/galerija-ravne), kjer lahko spremljate tekoče dogajanje kot tudi brskate po arhivu razstav. Prelomna točka za galerijo je bila, ko so nam odobrili zaposlitev preko javnih del. To je bilo pomembno predvsem zato, ker galerija pred tem ni imela rednega odpiralnega časa, kar se je poznalo tudi na številu obiskovalcev. Kot strokovno sodelavko Galerije Ravne so me izbrali septembra 2013. V galeriji sem ostala 3 mesece, zdaj pa začrtano delo prav tako v okviru javnih del nadaljuje Petra Napečnik. Strokovni sodelavec v galeriji je ključnega pomena, ker se s tem uredi odpiralni čas galerije, ki obiskovalcem zagotavlja kontinuiteto, hkrati pa je na razpolago za dodatne razlage in nasvete v povezavi z razstavo. Kot (prva) strokovna sodelavka v Galeriji Ravne sem »orala ledino«. Potrebno je bilo pridobiti nove obiskovalce, ki jih do takrat ni bilo veliko, hkrati je bilo potrebno oblikovati zanimiv učni program, oziroma učne delavnice, ki bi pritegnile šole in vrtce. Koroška galerija likovnih umetnosti si že vrsto let prizadeva svojo dejavnost na različne načine približati otrokom in mladini, to poslanstvo pa je prenesla tudi na Galerijo Ravne. Ljubezen do umetnosti lahko privzgojimo že otrokom. Še večjo motivacijo za pridobivanje publike, ki bo zahajala v galerijo, so nam dali komentarji, da na Ravnah tako nihče ne bo prišel v galerijo. Pa smo dokazali nasprotno! Kaj torej galerija na Ravnah nudi? V prvi vrsti je namenjena vsem, ki uživajo v umetnosti – ne glede na starost! Še vedno namreč vlada prepričanje, da je umetnost namenjena samo neki peščici ljudi, ki umetnost razume. Ne! Umetnost je za vse! Nobeno predznanje ni potrebno, da si lahko nekdo ogleda razstavo in v njej uživa. Najboljši primer tega, pa tudi najbolj hvaležni obiskovalci, so definitivno otroci, ki pridejo v galerijo brez predsodkov, zadržkov in enostavno uživajo v tem, kar tam vidijo. Galerija nudi možnost za odklop od natrpanega vsakdanjika. Pa še brezplačno! V učne delavnice, ki se pripravljajo za šole in vrtce, so vključeni otroci od petih let naprej, zajemajo pa didaktične naloge, s pomočjo katerih otroci spoznavajo sodobno umetnost, predvsem pa se naučijo opazovati. Delavnica se običajno zaključi z »ustvarjalnico«, ki se tematsko veže na trenutno razstavo. Otroci v tem neizmerno uživajo, saj skozi igro spoznavajo umetnost. Šole lahko vsebine učnih delavnic povežejo z učnim načrtom, pridejo na obisk v okviru kulturnega dne, likovne vzgoje, ipd. Galerija si je pridobila tudi precejšnje število stalnih obiskovalcev, česar smo zelo veseli. Največja nagrada za moje delo in trud, ki je bil vložen v to, da je Galerija Ravne zaživela, je bil trenutek, ko je deček, ki je bil dan ali dva pred tem s sošolci in učiteljico na učni delavnici, pripeljal očeta na ogled razstave ter mu z navdušenjem razlagal, zakaj in kako. A kaj, ko ga je oče vmes prekinil ter ga vprašal, a je njemu to resnično zanimivo, češ, da takšne stvari lahko on naredi sam doma. Ja, veliko bo še potrebno postoriti, da se mišljenje o (sodobni) umetnosti na Ravnah (ali na sploh!) spremeni, sem pa prepričana, da je Galerija Ravne na dobri poti. O tem je dovolj zgovorna tudi statistika obiskov, ki kaže, da se obisk galerije veča iz meseca v mesec. Vsi, brez izjeme, vabljeni v Kulturni center Ravne, kjer se nahaja Galerija Ravne. Ne bo vam žal! Nina Jelen S Kompleksom mimo kompleksov oroški mladinski kulturni center Kompleks je pred leti nastal kot rezultat večletnih prizadeK vanj njegovega ustanovitelja, in sicer Kluba koroških študentov, ki je želel z zavodom, kot je Kompleks, vzpostaviti kontinuiran kulturno-zabavni program na območju Koroške. S Kompleksom se tako mlada in zagnana ekipa že več let trudi odgnati številne komplekse – da je kultura dolgočasna, da so izobraževanja nezanimiva, da se na Koroškem nič ne dogaja in predvsem, da je povsod samo »komerciala«. Glavna ambicija regionalnega mladinskega centra Kompleks je tako zagon kvalitetnih programskih vsebin s področja kulture, umetnosti in izobraževanja. Mladim ponuja alternativen prostor za pobeg pred pretirano komercializacijo, ki upočasnjuje spoznavanje ter učenje raznovrstnosti, kvalitete in drugačnosti na področjih ustvarjanja. Mesečno Kompleks organizira preko 10 dogodkov, v vseh letih delovanja pa je gostil številna znana glasbena imena (Dubioza Kolektiv, Katalena, Big Foot Mama, Dan D, S.A.R.S., Slon in Sadež, MI2, Siddharta ...), svetovno znane jazz virtuoze, nenehno pa spodbuja tudi domače, še neuveljavljene skupine. V pretekli sezoni 2013/2014 je publiki ponudil okoli 80 dogodkov, ki obsegajo raznolike vsebine, kategorizirane pod domeno .IT. Kompleks.IT (koncerti znanih in uveljavljenih glasbenih skupin), Cover. IT (tribute bandi), Present. IT (nova glasbena imena, ki obetajo), Travel.IT (poto- pisna predavanja), Laugh. IT (stand up, predstave), Bang.IT (metal večeri), Dance.IT (elektronska glasba), Art.IT (mesečne razstave), Fešn.IT (moda), Game.IT (analogne in digitalne igre), Pokerface.IT (Kompleks poker liga), Jam.IT (glasbeno eksperimentiranje), Movie. IT (filmski večeri), Sing.IT (karaoke) ter Spin.IT (dance, funk ter hip hop). Veliko pa je tudi dogodkov, ki sicer ne spadajo v omenjene domene, a so zaradi kvalitetne vsebine vseeno uvrščeni med Kompleksov program –dijaški žuri, izobraževanja AreneZnanja, literarni dogodki, dobrodelni koncerti in odlični jazz večeri. V oktobru 2013 se je namreč v Kompleksovih prostorih odvijal tudi 9. Festival slovenskega jazza, ki je v treh dneh na Koroško pripeljal številne jazz virtuoze – občinstvo so navduševali Vasko Atanasovski trio, Lolita, Black Baloon, Jazoo, Balžalorsky – Drašler 30 ter člani zasedbe Terra Nigra in mladi člani Jazz Ravne. Dogodke je popestrila 11 razstava fotografij Mihe Kolarja, ki je v minulih dveh letih v svoj objektiv ujel nekaj času ukradenih trenutkov z odra Jazz Ravne. KMKC Kompleks tako ni samo prostor, namenjen organizaciji številnih dogodkov. Koroški mladinski kulturni center združuje mlade ter mlade po srcu, jim daje možnost ustvarjanja in uživanja ob pestrih, raznolikih, zanimivih in drugačnih vsebinah, ki Dogodek Otvoritev z Blow up Face Ditka in band Modno henganje Festival slovenskega jazza Dijaški žur Stand up večer Halloween Thraw Art.it – Urška Saletinger in NAJOUA TSPŽ Behind the scenes Game.IT – XBOX night Present.IT – Sausages in HellCats Fešn.IT – Boy meets girl Pokerface.IT – Kompleks poker liga Kompleks.IT – Slon&Sadež VEČER ČARODEJEV JAZZ Ravne (Fornarelli / Cherillo) Jam.IT: »Marmelada Session in *Le Jam Spin.IT: Funk & hip hop beats Travel.IT – Dežela vzhajajočega sonca Dijaški žur – Adam Literarni večer ob koncu Meseca poezije Art.IT – foto razstava Cover.IT! – Jimi Hendrix Tribute Fešn.IT – modna revija Šola jazza NK Fužinar & Prima band Pokerface.IT – Kompleks poker liga JAZZ Ravne(Hamas in Papas) ADIJO 2013 z Manouche Present.IT! – Franz Strøsuk AGRFT kratki študentski filmi in KOMPLEKSNI KVIZ Art.IT – razstava Patricije Zbičajnik Strike.IT Paranoid Indoor Fest Sing.IT! – Karaoke večer JAZZ Ravne(Nina Strnad in Peter Mihelič Trio) Kompleks.IT – TIDE Laugh.IT – Jonas Žnidaršič in Andrej Težak – Tešky Pokerface.IT – Kompleks poker liga 12 Vrsta dogodka Rock koncert Rave koncert Counrty koncert Modna ekshibicija Jazz koncert Dijaški večer Stand up Metal koncert Umetniška razstava Filmski večer Večer druženja ob igrah Rock koncert Modna ekshibicija Poker večer Jazz koncert Večer magije Jazz koncert Umetniško ustvarjanje - koncert Funk koncert Potopisno predavanje Dijaški večer - rock koncert Literarni večer Umetniška razstava Rock koncert Modna ekshibicija Šola Zaključek NK Fužinar Poker večer Jazz koncert Electro-dance koncert Alter koncert Filmski večer Umetniška razstava Metal koncert Dijaški večer Jazz koncert Rock koncert Večer smeha - Stand up Poker večer jih ne najdejo na vsakem koraku. Jih izpopolnjuje, izobražuje in zabava. A kar je najbolj pomembno – pri tem ne pozablja na pomembnost kvalitete, ki je v teh norih časih ključnega pomena. In ker dejstva vedno govorijo sama zase, seznam dogodkov, ki so se v Kompleksu odvili v pretekli bogati sezoni. Ana Pisar, Odnosi z javnostmi Dogodek Dobrodelni koncert za Boža Koresa Kubansko-slovenski literarni performans »A si upaš z mano tja?« tour – Tinkara Kovač! S Tino v tujino (delo in študij v tujini) Strike.IT – Metal koncerti na velikem platnu Art.IT – Katarina Furlan: Portreti Present.IT – Until Death Kompleksni kviz Poker.IT – Kompleks poker liga Kompleks.IT – Niet Jazz Ravne – Mihael Hrustelj Trio Spin.IT – Reggaeneration sound Travel.IT – Aljaska ZircuS release party PUST winterstrike fest Mladi za Sudan – Tomo Križnar Present.IT – Werefox Poker.IT – Kompleks poker liga Sing.IT – Karaoke z Dijaško skupnostjo Nastopaj – izstopaj Game.IT – XBOX night Jam.IT: All Around Marmelada Session Kompleks.IT – S.A.R.S. Travel.IT – Z babico v Maroko Kompleks.IT – Rock’n'roll ekskurzija KurzŠlus Art.IT – Rok Felkar Present.IT – OKKTOBER in Run2None Movie.IT – Animateka Oblikovanje grafov: manj je več Kompleks.IT – Blood or Whiskey Laugh.IT – Pitoni z.o.o. Movie.IT – Prisoners KuzŠlus – Klara Klančnik Večer erotične poezije z Nino Bizjak Movie.IT – Dvojina Dijaški žur Wacken Metal Battle Tečaj nemščine Vrsta dogodka Dobrodelni koncert Literarni večer Rock koncert Delavnica, ArenaZnanja Metal koncert Umetniška razstava Metal koncert Večer druženja ob igrah Poker večer Rock koncert Jazz koncert Dobrodelna prireditev Potopisno predavanje Alter koncert Metal koncert Dobrodelna prireditev Alter koncert Poker večer Dijaški večer Talent show Večer druženja ob igrah Umetniško ustvarjanje - koncert Rock koncert Potopisno predavanje Rock koncert Akustični koncert Umetniška razstava Rock koncert Filmski večer Predavanje, ArenaZnanja Rock koncert Stand up Filmski večer Akustični koncert Literarni večer Filmski večer Dijaški večer Metal koncert Izobraževanje, ArenaZnanja V objemu kulture misli Grega Andersena, da življenje V doživljamo skozi zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se določimo sami, je najti smisel delovanja Kulturnega društva Kotlje. Ljudje se po svoje spoprijemamo z vsakdanom, a nekateri čutijo poslanstvo še drugje, na področjih, kjer se razdajajo okolici, sosedom, prijateljem, znancem, in s tem zapolnjujejo tudi svoje življenje. Smeri d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem In člani KD v vasici, ki se sramežljivo, a hkrati s ponosom stiska pod pobočje Uršlje gore, so že pred leti našli smisel svojega delovanja z oživitvijo društva, ki naj bi vaščane in druge popeljalo izven meja enoličnosti in jim dalo novega poleta ali vsaj pobeg iz krute resničnosti v malo drugačen svet. Mogoče v svet, ki nam pomaga živeti dalje, ki nas opominja, da je treba dajati tudi drugim. Da nas spomini, ki jih prepletemo s sedanjostjo, ženejo naprej in, navsezadnje, da koristno združimo s prijetnim, s čimer bi se gotovo strinjal tudi naš rojak Prežihov Voranc. Spomin nanj oživljamo z vsako prireditvijo v Kotljah. Na žalost za kulturo ni vedno dovolj posluha ali denarja, saj si vaščani že nekaj let želimo novo večnamensko dvorano, ker se v dotrajani stavbi kulturnega doma ne počutimo več varni. Pa tudi prostor ni najbolj »kulturen«. A kljub temu vztrajamo v našem poslanstvu. Na začetku tega leta sem vodenje kulturnega društva v Kotljah prevzela Milena Mesner. S člani odbora (Bojana Verdinek, Tatjana Merkač, Nada Naveršnik, Irena Šturbaj, Ingrida Cvitanič, Martin Pepevnik, Danilo Vušnik, Irena Pušnik, Bogdan Potočnik, Marjana Mezner, Danilo Pungartnik, Milan Štrekelj) smo skupina, ki dobro sodeluje, kar se kaže že kar lep čas. Letos je bila poleg stalnega srečanja članov in podpornikov društva proslava v februarju ob obletnici Prežihove smrti. Za uresničitev proslave smo se povezali tudi z učenci OŠ Koroških jeklarjev in njene podružnice v Kotljah, učenci glasbene šole z Raven, gosti iz Črne na Koroškem in drugimi domačini iz naše vasi, ki so bili pripravljeni popestriti program in druženje. Dogovorili smo se, da bomo skušali dvigniti raven zavedanja o kulturi s pisano besedo, pripovedjo, sliko in morda našli kakšno dobro in novo idejo. Tako smo izvedli literarni večer z naslovom »Prav l‘po gleda Uršla dov na nas«, ki ga je pod okriljem Kulturnega društva Kotlje vodila predsednica literarnega gledališča Hotuljski vrelec Karin S. Dvornik. Tako kot o Prežihu tudi o Gori ni in ne bo nikoli povedanega vsega. Vedno bo ostajala tančica skrivnosti, ki jo bodo plast za plastjo odkrivali radovedneži, entuziasti, romantiki, realisti. Srečanje ob svetovnem dnevu knjige je potekalo v prijetnem in toplem vzdušju. Gostje so nam širili obzorje s pomočjo pisane besede – pogledom v preteklost – in likovnim ustvarjanjem. Na prireditvah navadno nastopata tudi pevska zbora Solzice in Rožmarin, ki delujeta v okviru društva. Namen društva je, da bi s svojim raznovrstnim delovanjem ohranjalo spomin na koroškega rojaka, čigar roman Doberdob bo ponatisnjen ob letošnji stoletnici začetka 1. svetovne vojne, da bi se vaščani na tak način večkrat srečali, premostili razlike v letih, se nasmejali in napolnili z novo energijo. V povezavi s Krajevno skupnostjo Kotlje, JSKD, občino, Prežihovo ustanovo in lokalnimi ter drugimi društvi usklajujemo dobro sodelovanje, saj si vsi prizadevamo tudi za duhovni razvoj vasi. Zato smo veseli, da se vsaj nekateri udeležijo naših skupnih prireditev. Hkrati pa smo zadovoljni, da smo pridobili sredstva za stalno vzdrževanje Vorančeve poti, po kateri se, če ne drugače, odpravimo v oktobru, ko se odvijajo Kuharjevi dnevi. Zanjo skrbita Danilo Vušnik in Alojz Pristavnik, ki obiskovalce rad popelje po njej. Kljub ne rožnatim časom poskušajmo najti del lepega, osvežujočega, pomirljivega, spodbudnega na srečanjih, ki jih prireja Kulturno društvo Kotlje. Milena Mesner, predsednica Kulturnega društva Si želite pridobiti ali osvežiti znanje tujega jezika? Izobraževalni center SMERI iz Raven na Koroškem Vas vabi k vpisu v splošne in specializirane tečaje angleščine, nemščine in drugih tujih jezikov. Delo poteka v manjših skupinah in prijetnem vzdušju, nudijo tudi brezplačno svetovanje in preizkuse znanja. Skoraj 20-letna tradicija, kvaliteta, plačilo na obroke in popusti za upokojence, brezposelne in šolajoče se, so razlog več, da zaupate svojim smerem. Usmerite se v pravo smer – SMERI Ravne na Koroškem! Več informacij dobite na telefonski številki 82 20 631 ali na naslovu: [email protected], www.smeri.si. 13 Materinski dan 2014 KD Svitanje je tudi letos pripravilo praznovanje materinskega dne v Kulturnem centru na Ravnah, ki je bilo v petek, 28. 3. 2014. Posebnost tokratnega programa je bila, da so otroci izvedli recitacije, ki ne govorijo samo o mamah, ampak tudi o očetih, dedkih in babicah. Sicer vsa leta poudarjamo, da je materinski dan v bistvu starševski dan, pa vendar so bili mnogi presenečeni, koliko lepih, zanimivih, šaljivih in poučnih pesmi najdemo tudi za očete ali stare starše. Za pokušino jih nekaj tudi objavljamo. Babici Očka korenjak Mojca Pečnik K o se zvečeri, pri nas doma nihče ne spi. le strahovi prav glasno smrčijo, se nikogar ne bojijo. Jaz pa nočem in ne morem spati, dokler se pred vrati ne prikaže velik in močan kot največji velikan. Me v naročje vzame in tesno objame. Ali veste, kdo je ta junak? Moj očka, očka korenjak. Mama Jožef Fric Tone Pavček L epo je biti mlad, babico imeti rad, saj ponuja tople nam dlani, srečen je, kdor jih drži. Oj babi, babica, jaz sem tvoja ljubica, ti skrbiš za mene vnučko mlado, zato ima te moje srce rado. Straši moji hodijo na delo, tebi zaupajo oskrbo celo, bodi zdrava, mi boš pesmi pela, to želi si vnukica vesela. M ama je ena sama. Prva radost je mama. Prvi spev nina nana, prva beseda: mama! Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami. Pesem, ki v nas se drami, dajmo, zapojmo mami. Naj ne ostane brez mame nihče na svetu. Naj žive naše mame, mame − najlepše na svetu. Na prireditvi so nastopali otroci – veroučenci iz župnije in učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca, pevci Brančurja, Malega cveta in mladi animatorji župnije Ravne. Na odru se je zvrstilo okrog 60 otrok in mladih, ki so z besedo in pesmijo čestitali za praznik. Pozdrav in čestitko je izrekel tudi podžupan g. Milan Škafar. Program so oblikovale Marija Prikeržnik, Ana Potočnik, Aleksandra Slatinšek Mlakar in Tanja Mavrel, ki je izdelala tudi priložnostna darilca, saj KD Svitanje na ta dan obdaruje vse obiskovalke. Marija Prikeržnik Kulturno društvo Prežihov Voranc Ravne na Koroškem KD Prežihov Voranc je tudi v letu 2013 štelo pet sekcij: folklorna skupina, harmonikarski orkester, Koroški oktet, ženska vokalna skupina Deteljica ter gledališka skupina. Program dela sekcij je že ustaljen, saj je naše skupno vodilo, da s svojo dejavnostjo sodelujemo na prosla14 vah in prireditvah občinskega značaja. Srečujemo se tudi na vsakoletnih regijskih srečanjih: Od Pliberka do Traberka, Srečanje malih vokalnih skupin, Slovenska revija starejših folklornih skupin, regijsko srečanje gledaliških skupin, mednarodni dnevi narodnih noš v Kamniku. Drugim povabilom se v okviru finančnih zmožnosti z veseljem odzovemo in se trudimo s svojo dejav- nostjo dostojno zastopati našo občino Ravne na Koroškem in ime društva Prežihov Voranc. Program dela Koroškega okteta je bil tudi v letu 2013 zelo ambiciozno zastavljen. Vse od začetka 60. -ih let so amaterska skupina, ki z načinom dela sledi profesio- nalnim zborom. Njihov moto je tudi to, da želijo doseči ustrezno kvaliteto, zavedajo se pomembnosti aktivnega in kvalitetnega dela v prihodnosti. Tudi harmonikarski orkester vsako leto pridno nabira znanje novih skladb, velik poudarek dajejo tudi učenju tehnike, vse to pa prav gotovo poveča kvaliteto. In nenazadnje: vidni so rezultati na tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne. Ženska vokalna skupina Deteljica je tudi v letu 2013 nastopala na občinskih prireditvah, na regijskem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. S stalno udeležbo na seminarjih za pevovodje želijo vzdrževati in še dvigniti kvaliteto petja. Folklorna skupina je najštevilčnejša in deluje že 67 let. Čeprav je povprečna starost častitljiva, nas uspešno zastopajo na srečanjih folklornih skupin regijskega in državnega značaja. Seveda pa so vedno zanimiv gost na mnogih prireditvah v naši bližini in zaplešejo tudi čez naš plot. Veseli smo, da jim je uspelo uresničiti priprave v Izoli in nastopiti na dnevih kakijev. Zelo se trudi maloštevilna gledališka skupina, ki ji je lani uspelo naštudirati monodramo Boš že videla in komedijo Amaterji. Glede na vse doseženo menim, da smo v letu 2013 uspešno uresničevali svoje poslanstvo in ostali zvesti dolgoletni tradiciji društva. Na redni letni skupščini smo ugotavljali, da kljub uradni Brez Koroškega okteta ne gre nikjer - s Festivala solzic 2014 (foto: Danica Hudrap) registraciji Zveze kulturnih društev pred leti ta še ni zaživela in ena nalog kulturnih društev, članic Zveze, bo tudi razmislek o njenem delovanju. Za konec še povabilo: Sokrajane vseh starosti vabimo, da se nam pridružijo pri plesu, petju in igranju. Iz leta v leto ugotavljamo, da postajamo starejši, da imamo veliko znanja, ki bi ga radi prenesli na mlajše in tudi tako zagotovili nadaljevanje naše bogate tradicije. Še posebej vabimo, da se nam pridružite tisti, ki radi plešete in igrate. Folklorna in gledališka skupina imata zelo zanimive načrte, ki pa bodo uresničljivi le, če nas bo več. Folkloristom se lahko pridružite ob sredah zvečer ob osmih, ko imajo vaje v kulturnem centru. O gledališčnikih boste dobili več informacij na 041 459 781. Lokalni program kulture, ki se pripravlja tudi v naši občini, bo prav gotovo dal odgovor na vprašanje, kakšna je vloga in nenazadnje, kakšna so pričakovanja lokalne skupnosti od ljubiteljske kulture. A zopet smo pri izhodišču: kdo je lokalna skupnost – to smo mi sami, in aktivneje se bomo vključevali v tovrstna društva, lažje bomo izražali svoje interese in dosegali cilje na tistem področju, ki, priznamo ali ne, zelo pomembno sooblikuje naš vsakdan, če se zelo poenostavljeno izrazim. Irena Oder, predsednica KD Prežihov Voranc Folklorna skupina po lanskem nastopu na Prežihovi bajti (foto: Blaž Kajzer) Festival Povodnega moža Povodni mož. Tisti, o katerem govori legenda. Tisti, ki je nekoč živel na vrhu mogočne Uršlje gore, a se je tam v samoti zelo dolgočasil in se je preseli na Pohorje. Po dolgih letih se je vrnil domov pod Uršljo goro, natančneje na Naravske ledine. Zdaj se že tri leta zapored vrača v dolino, da obišče otroke in ostale obiskovalce Festivala Povodnega moža. V soboto, 7. junija 2014, je potekal tradicionalni otroški festival, ki ima ambicijo iz lokalnega dogodka prerasti v širše prepoznaven festival z maskoto - Povodnim možem z Uršlje gore. Letos je prvič potekal na Ivarčkem jezeru. V osrčju objema naše Gore, kjer je in še živi Povodni mož. Popoldansko pestro dogajanje je potekalo okoli jezera, ki je po legendi nastalo iz kaplje, ki je tam padla na tla Povodnemu možu, ko je ob selitvi z Uršlje gore z 'lojtrskim' vozom prevažal vodo na sosednje bregove. Festival 15 foto: Matevž Hudrap je bil obogaten s številnimi delavnicami ter s pestrim glasbenim in animacijskim programom. Okoli dva tisoč obiskovalcev se je zbralo na zabavi, ki sta jo popestrila Adi Smolar s svojimi vedno poučnimi in zabavnimi skladbami ter glasbena skupina Masakr band s hiti En majhen škrat, Palačinke, Huda mravljica in številnimi drugimi, ki še posebej navdušujejo najmlajše. Prisluhnili smo še mladim jazzistom, harmonikarskemu orkestru Rošer, Glasbenemu direndaju ter mladi pevki Gaji Mlakar. Na odru so se predstavili tudi učenci OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Koroški jeklarji, OŠ Kotlje, OŠ Dravograd in Vrtca Ravne. Ustvarjali smo v frizerski delavnici, delavnici poslikave obrazov in majic, izdelali čudovite šopke, preizkušali svoje znanje v centru eksperimentov, spoznavali Evropsko unijo in listali po knjigah iz Bukvarne Ajta. Seznanili smo se tudi z delom policije in gasilcev, ki so mladim obiskovalcem predstavili svojo opremo in vozila. Gasilci so jih na gasilski lestvi dvignili trideset metrov visoko, da so si lahko ogledali jezero in okolico iz višine. Za otroke je bila zanimiva tudi predstavitev AMZS in Lego Booma SŠ Ravne, spoznali 16 so dejavnosti tabornikov, uživali pri igranju košarke, se preizkusili v gimnastiki, skakanju v 'žakljih', vlečenju vrvi in številnih drugih športnih aktivnostih. Nastopili so tudi kot manekeni in manekenke. K čudovitemu doživetju pravljičnega utripa na Ivarčkem jezeru je pripomogla predvsem gradnja Pravljične dežele, kjer so gradili domovanja junakov iz pravljic, risank in pripovedk. Pri izdelavi Pravljične dežele so sodelovali tako posamezniki, kot tudi razredi, družine in društva. Festival je privabil preko 2000 obiskovalcev, na njem pa so sodelovale šole, vrtci, podjetja in druge organizacij ter prostovoljci. Z organizacijo festivala Povodnega moža želimo promovirati naš kraj in celotno regijo. Maskota povodnega moža z Uršlje gore se je že dodobra usidrala v misli mnogih otrok, njihovih staršev in prijateljev. Prav tako pa je festival postal prepoznavna tradicionalna prireditev za otroke in mladostnike, ki vsako leto raste, se razvija in je tudi medijsko vedno bolj podprta. Prireditev je podprla Občina Ravne na Koroškem, častni pokrovitelj festivala je bil župan dr. Tomaž Rožen, ki je obiskovalce tudi pozdravil in nagovoril. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in soustvarjali čudovit, igriv in brezskrben dan. Zahvala gre prostovoljcem, Planinskemu društvu Ravne na Koroškem, Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost, JKP Log d.o.o., PGD Kotlje, PGD Ravne, Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, osnovnim šolam, SŠ Ravne, Vrtcu Ravne in donatorjem: Medikem d.o.o.; Grammer Automotive Slovenija d.o.o., Inter diskont d.o.o., Zavarovalnica Maribor d.d., Zip center d.o.o., Amon trade d.o.o., Mladinska knjiga d.o.o., Orbico d.o.o., Ramšak d.o.o., Vilina, zabava za otroke; Avtoservis Reflex; TSU d.o.o. Salon pohištva Montles; Buus frizerski salon; MK Pankrti; Avto Gala d. o.o.; Delavska hranilnica, Foto studio Aleksander Ocepek; Frizerstvo Petra P. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali sooblikovati III. Festival Povodnega moža. Naslednjič se srečamo v letu 2015, ko bomo spet ustvarjali, plesali, peli, gradili, priklicali Povodnega moža z Uršlje gore in preživeli lep, razigran in sproščen dan v zavetju naše prečudovite koroške narave. Danica Hudrap Tek podnebne solidarnosti v vrtcu Ravne V vrtcu Ravne med drugim dajemo velik poudarek tudi ekologiji z namenom, da otroci spoznajo naravno okolje in se usmerjajo v aktivno delovanje za njegovo ohranitev. Skozi različne dejavnosti spoznavajo raznolikost in lepoto narave tako, da je stik z njo običajen del njihovega življenja. Z ato smo se v letošnjem šolskem letu delavke enote Ajda odločile, da se pridružimo mednarodnemu projektu ozaveščanja javnosti z naslovom »Tek podnebne solidarnosti«, ki se izvaja že tretje leto pod okriljem Slovenske Karitas. Namen projekta je, da ljudje tečemo v solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih danes posledice globalnih podnebnih sprememb najbolj prizadenejo, čeprav so s svojim načinom življenja najmanj prispevali k njim. Prvotni namen projekta je bil, da ljudje pretečemo dolžino ekvatorja 40.075 km in s tem sklenemo krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. Prvi krog solidarnosti so ljudje pretekli že leta 2011. V šolskem letu 2013/2014 se gradi že četrti krog. H gradnji četrtega kroga smo pripomogli tudi otroci in delavke enote Ajda. Od oktobra 2013 do junija 2014 smo tekli 9-krat. Vsak mesec smo si izbrali en svetovni dan, z različnimi dejavnostmi smo dali dnevu pomen, v tem dnevu pa smo tudi tekli. Svetovni dnevi so bili načrtno izbrani. Vzgojiteljice smo jih izbrale glede na povezanost z ekologijo, zdravjem, ter ohranjanjem otrokovega življenjskega prostora. Pretečene razdalje smo beležili. S ponosom lahko zapišemo, da je 135 otrok (iz vseh skupin enote Ajda) in 18 strokovnih delavk skupaj preteklo 106 km in 330 m. Zadnji tek je bil izpeljan v mesecu maju. V ta namen smo iz odpadnega materiala izdelali vetrnice in z njimi tudi tekli zaključni tek. Po zaključnem teku so otroci dobili diplome za sodelovanje v projektu. Poleg tega so v oddelkih skozi celo leto potekale EKO zaposlitve, preko katerih smo v otrocih prebujali občutek odgovornosti do ravnanja z okoljem. Skupaj smo: ločevali odpadke, večkrat očistili okolico vrtca, sadili rastline, skrbeli za živali, se igrali EKO spomin, sodelovali v različnih EKO delavnicah, kjer smo izdelovali iz odpadnega materiala, uprizorili EKO modno revijo, si ogledali dokumentarni film o dečku Naigiru iz Kenije, prisluhnili ljudem, ki skrbijo za naravo (lovec, gozdar), si ogledali dramsko igro » Čebelje težave«, ki smo jo uprizorile vzgojiteljice vrtca in še bi lahko naštevala. V projektu smo sodelovali, ker nam ni mar! Polonca Paškvan, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok, vodja projekta v enoti AJDA 17 Svetovni dan zemlje in stonoga Cica »Si stonoga cica je čeveljčke kupila, da revica po rosi bi bosa ne hodila. Je ta desni in ta levi, se sprašuje dan na dan, ko odgovora ne najde, vrže čevlje stran.« Stonogi Mica in Cica obiščeta otroke v Glasbenem domu Ravne, kjer otroci ob vodenem razgovoru in petju pesmic izrazijo svoje znanje o zemlji, njeni čarobnosti,izjemnosti in enkratnosti. O b tem srečanju otrok, vzgojiteljic, vodstva, povabljenih gostov občine Ravne in Zavoda za šolstvo so otroci prejeli tudi knjigo avtorice Metke Šteharnik z naslovom STONOGA CICA. Gospo Metko Šteharnik poznamo kot vzgojiteljico predšolskih otrok vrtca Ravne. Poleg vsakodnevnega dela Ga. Šteharnik, kaj vas je pritegnilo v svet pravljic? Prav zagotovo izbira poklica, kjer v svetu pravljic skupaj z otroki preživimo veliko časa in hkrati občutenje otrokovega razmišljanja. V tem svetu moraš živeti sam, da ga lahko poustvarjaš. Katera pesem vam je osebno najbolj všeč in zakaj? Pesmice so moji otroci v literarnem svetu. Torej je odgovor: »Vse.« Morda nekoliko izstopata Potepuhi na nebu, ker rada gledam mavrico, in Kresničke, ker me opominjajo na minljivost življenja. Je bil vaš začetek spontan ali nameren? Ko človek prime za pero in začne pisati, je to vedno spontano. Šele spodbude drugih te pripeljejo do namere in tako se je zgodilo tudi zdaj. Od kod vam vse te ideje? Ideje ponujajo otroci sami, če jih le dobro opazuješ, si senzibilen in znaš vse to povezati z besedo. Leta 1999 je v založbi ČZP Voranc in Vzgojno varstvenega zavoda Mežiške doline izšla pesniška zbirka z naslovom Nagajivi veter. Kakšen je bil odziv nanjo? Pesmi so otroci dobro sprejeli in še danes jih v vrtcu prebiramo kot popestritev za določen letni čas ter v jutranjem krogu za meditacijo. 18 Letos aprila sta občina Ravne na Koroškem in vrtec Ravne na Koroškem omogočila izid vašega drugega dela – pravljice Stonoga Cica. Zakaj ste dali pravljici prav ta naslov? Otroci stonoge ne poznajo dobro in jo zamenjujejo z gosenico, o kateri je več zgodbic in pesmic. S pravljico sem želela razširiti otroško vedenje tudi na čisto vsakdanje dogajanje – levo in desno, dnevi v tednu, osnovni bonton, zdravo življenje in moralni nauk - če si se rodila kot stonoga, živi njeno življenje. Je še kdo sodeloval pri nastanku vaše knjige? Pobudnik, da je knjiga sploh zagledala »luč sveta«, je bila ga. Marija Meh, ravnateljica vrtca Ravne. Lektorsko delo je prevzela mag. Irena Oder, pomoč pri barvni s KRATKOHLAČNIKI, kot jih sama imenuje, tudi popoldan ustvarja za njih. Z njo sva opravili intervju, da jo po bliže spoznate tudi vi, bralci Ravenskih razgledov. kompoziciji ilustracij je nudil akademski slikar g. Štefan Marflak. Ilustratorka obeh vaših del je vaša sodelavka, ga. Dragica Igerc. Nam zaupate, zakaj ste se odločili za sodelovanje z njo? Vzgojiteljica Dragica Igerc vidi otroka skozi risbo, tako kot jaz z besedo. Enostavno se dopolnjujeva. Njena risba je preprosta, otrokom všečna in z malo detajli izriše vsebino. O stonogi Cici ste napisali tudi pesem. Kdo je zanjo napisal glasbo? Glasbeni aranžma je prispeval moj sin Gregor, ki mi tudi drugače preigrava melodije otroških pesmic, za uvrščanje le-teh v dejavnosti na področju glasbe. Ali stonoga Cica prinaša kakšno sporočilo za otroke? »BODI TO, KAR SI.« Ga. Šteharnik, hvala za intervju! Intervju sta za vas opravili Sabina Mihalič in Polonca Paškvan Foto: Polonca Paškvan Skupaj na Prežihovino Spoznavanje domačega kraja nekoč in danes je naloga, ki smo si jo v tem šolskem letu zastavili v enoti Solzice. Naš projekt smo naslovili »MOJE MESTO RAVNE NA KOROŠKEM - NEKOČ IN DANES«. Že našim najmlajšim bi radi približali pomembne stavbe v kraju, kulturne znamenitosti in pomembne ljudi, ki so zaznamovali Ravne. Mednje sodi tudi Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, ki je s svojimi literarnimi deli prikazal težko življenje ljudi na koroški zemlji. Po njegovih delih nosijo ime tudi vse tri enote vrtca Ravne. K er vemo, da bi nam o tem lahko zelo veliko povedal Mirko Osojnik, poznan muzealec, dolgoletni kulturnik in poznavalec Prežihovih del, smo ga prijazno povabili k sodelovanju. Še več, v okviru projekta Etika in vrednote smo ga izbrali za vzornika enote Solzice. Kaj so solzice? Kdo je Prežih? Kje je Prežihovina (ali »žagovina«, kakor so jo poimenovali otroci)? Vsa ta vprašanja je zastavil g. Mirko našim otrokom, ko nas je prvič obiskal v vrtcu. Zakaj pa se ne bi skupaj odpravili do Prežihovine, do spomenika in Prežihove bajte. Bodo naši otroci zmogli tako dolgo pot, smo se spraševali. Seveda, če bomo solidarni, kar je tudi ena od vrednot projekta in bodo starejši otroci pomagali mlajšim. V četrtek, 8. maja 2014, nas je pričakalo toplo jutro, Uršlja gora pa se je že kopala v sončnih žarkih. Po zajtrku se je prva skupina otrok (okoli 65), starih od 3-6 let na čelu z gospodom Osojnikom in vzgojiteljicami odpravila naprej proti Šancam in dalje proti Preškemu vrhu do prve razgledne točke. Odprl se nam je prelep razgled na Uršljo goro, Kotlje in Prežihovo domačijo s parno, kjer je mladi Voranc pisal svoje prve zgodbice. Pri spomeniku nam je g. Mirko zelo slikovito predstavil Voranca v otroških letih in nam pokazal globačo, kjer je nabiral solzice. V spomin na skup- no druženje smo naredili »gasilsko sliko« in si privoščili zasluženo malico. Ogledali smo si še Prežihovo bajto s črno kuhinjo in drugimi prostori ter značilnimi predmeti in pohištvom iz nekdanjih časov. »Kako so bili revni!« so otroci komentirali videno, saj si težko predstavljajo, kakšno je bilo življenje nekoč. Nazaj proti vrtcu smo jo urezali kar po bližnjici. Veselje je bilo gledati naše najmlajše korenjake, ki so ob pomoči starejših otrok in vzgojiteljic ali povsem samostojno premagovali naravne ovire v gozdu, preskakovali jarke in plezali čez podrta debla. Prav nič jih ni motilo, če so se spotaknili ob korenino in padli, se umazali ali čofnili v blato. Narava je pač magnet, ob kateri pozabimo tudi na takšne nezgode. Premagali smo skupno pot, pomagali drug drugemu in s skupnimi močmi uspeli doživeti košček zgodovine naših Raven. V vrtec so otroci prišli prijetno utrujeni, umazani in lačni, a z žarom sreče v očeh, ki je ne more pričarati niti najdražja igrača iz trgovine. In si lahko želimo kaj lepšega kot so srečni, nasmejani otroci? Hvala g. Osojniku, našemu vzorniku, za prelep dopoldan in upamo, da bomo skupaj doživeli še kakšno podobno ali povsem drugačno izkušnjo, ki nam bo v pomoč pri spoznavanju zgodovine domačega kraja. Valentina Slemnik 19 Projekt ETIKA IN VREDNOTE v vzgoji in izobraževanju v vrtcu Ravne na Koroškem » Ne smemo nehati raziskovati. Na koncu raziskovanja bomo prispeli tja, kjer smo začeli, le da bomo prvikrat resnično vedeli, kje smo.« (T. S. Eliot) V letošnjem šolskem letu smo se vključili v projekt »Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju«, ki temelji na spoznanjih o pomenu spodbujanja in utrjevanja etike in splošnih človeških vrednot v vzgojno izobraževalnem procesu. Vrtčevsko okolje je tisto, ki otroku ponuja mnogo priložnosti za učenje in pridobivanje pomembnih vrednot, ki so temeljnega pomena za vsakega posameznika, ob vzgojitelju, ki je občutljiv za potrebe predšolskega otroka in se zaveda, da vzgaja s svojim zgledom ob vzajemnem sodelovanju staršev vrtčevskih otrok. Vsak začetek nam ponuja nove priložnosti. Skupaj smo se podali na to pot v dobrobit vseh naših otrok ter vseh odraslih, ki vstopamo v ta otroški svet. Ključno vprašanje, ki se je ob načrtovanju izvajanja projekta porodilo ravnateljici v strategiji vodenja vrtca, je bilo, kaj bodo pridobili udeleženci vzgojno izobra20 ževalnega procesa, otroci, zaposleni ter starši in kaj vrtec kot organizacija, skozi program Inštituta za etiko in vrednote, v katerega se vključujemo. Izhodišča za sodelovanje v projektu Razvojni načrt vrtca Ravne na Koroškem, ki je bil načrtovan za petletno obdobje (2009−2014) se zaključuje. Pripraviti je potrebno novega. Dosedanji načrt je temeljil na vrednotah, ki so temelj našega vsakdana in življenja v vrtcu. Pri načrtovanju teh vsebin je pomembno, da jih načrtujemo in zapišemo skupaj vsi strokovni delavci, ki ustvarjamo pogoje za vsestranski razvoj predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec. Predstavitev projekta Poslanstvo programa projekta je ponuditi vrtcem učinkovita orodja na področju prenašanja in utrjevanja etike in splošnih človeških vrednot med otroke. Program bo trajal 3 leta in bo razporejen v module: • znanje in modrost, • delo in ustvarjalnost, • tradicija, • kultura, • univerzalizem, • pravičnost, • integriteta, • skrb za sočloveka, • humanost. V prvi fazi izvedbe programa smo imeli različne aktivnosti. Program projekta »Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju« temelji na prepričanju, da je eno od najpomembnejših poslanstev vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno ravnanje v vrtcih. Ravnatelj in strokovni delavci so med zaposlenimi imenovali »Varuha etike in vrednot«, Aljo Verdinek, svetovalno delavko, ki koordinira dejavnosti in je hkrati oseba, na katero se bodo lahko zaposleni in starši obračali z vprašanji, povezanimi z etiko in vrednotami. V okviru omenjenih področji bomo v 20 oddelkih vrtca izvajali dejavnosti, ki bodo smiselno načrtovane z upoštevanjem razvojnih značilnosti predšolskih otrok. Vrtec ima pomembno vlogo pri razvoj otrok. Zato je nujno potrebno najprej okrepiti lastne kompetence za integracijo etike in vrednot v vzgojno-izobraževalno delo, posledično pa tudi ozavestiti in motivirati otroke za odločanje in obnašanje, ki temelji na etiki, vrednotah in znanju. Cilji projekta so: • Krepitev kompetenc vzgojiteljev za integracijo etike in vrednot v vzgojno izobraževalno delo. • Ozaveščanje in motiviranje otrok za odločanje in obnašanje, ki temelji na etiki, vrednotah in znanju. • Krepitev stabilne družbe, ki temelji na etiki, vrednotah in znanju. Varuh spodbuja in usmerja sodelavce v dejavnosti za vsebinsko izvedbo projekta, deluje v timu in je vezni člen med vrtcem in institutom. Varuh etike in vrednot si osebno prizadeva, da bo deloval skrbno in odgovorno ter z lastnim zgledom stremel k trdnim etičnim standardom in univerzalnim vrednotam, ki so zapisane v dokumentu Evropsko ogrodje etike in vrednot. Prizadeva si za dobrobit vseh sodelujočih v projektu in za čim večjo učinkovitost dejavnosti za doseganje želenih ciljev. V vrtcu se je izoblikoval projektni tim, katerega članice so vzgojiteljica Mateja Hovnik Rožen, vzgojiteljica Edit Dobnik ter svetovalna delavka Alja Verdinek. Izobraževanje »Varuhov etike in vrednot« in seznanjanje z vsebino programa in Evropskim ogrodjem etike in vrednot. Izvedba raziskave v vrtcu na temelju vprašalnika o odnosu ključnih skupin (zaposleni, starši) do vprašanj etike in vrednot v Vrtcu Ravne na Koroškem. V raziskavo je bilo vključenih: 40 naključno izbranih zaposlenih in 40 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec Ravne na Koroškem. Nosilec raziskave je doc. dr. Kristijan Musek Lešnik. Strokovni tim inšti- tuta je na osnovi izpolnjenih vprašalnikov pripravil poročilo o zaznavanju stanja na področju etike in vrednot v našem vrtcu. Projekt je bil predstavljen na zboru vzgojiteljev, svetu staršev in vrtca ter regijskem aktivu svetovalnih delavcev. Projekt je bil predstavljen tudi županu občine Ravne na Koroškem, g. dr. Tomažu Roženu , hkrati s povabilom k sodelovanju občine in širše lokalne skupnosti. V okviru izvedbe prvega modula Znanje in modrost smo v lokalni skupnosti izbrali vzornike, ljudi, ki jih odlikuje visoka stopnja znanja na področju, na katerem so se odlikovali, hkrati pa imajo tudi širino, ki je vrlina modrih ljudi. Z vsakim vzornikom smo posneli intervju kot poslanico otrokom in vzgojiteljem. Namen video posnetkov je predvsem njihovo sporočilo, zakaj sta znanje in modrost pomembni vrednoti. Vse tri posnetke si lahko ogledate na You Tube omrežju. Alja Verdinek, varuh etike in vrednot Z veseljem in ponosom vam jih predstavljamo: Mirko osojnik, lokalni vzornik vrtca Ravne na Koroškem V enoti vrtca Solzice potekajo dejavnosti za trajnostni vidik državljanske vzgoje, s katerimi želimo otrokom približati domači kraj Ravne na Koroškem. Raziskovali bomo preteklost in sedanjost Raven, spoznavali pomembne stavbe v domačem kraju, kulturo kraja in znane osebnosti. Vrtec je razdeljen na tri enote, ki so razpršene. Vsaka od enot ima ime po eni od črtic Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca (Solzice, Ajda, Levi devžej). Naša enota se imenuje Solzice, zato bomo otrokom poskušali približati pomen imena (rastlina, zgodba). Ob tem bomo spoznali pisatelja Prežihovega Voranca in njegovo bogato dediščino. Pri izvajanju dejavnosti nam bo v pomoč vzornik, g. Mirko Osojnik. Rojen je l. 1949 in je do upokojitve leta 2013 bil strokovni sodelavec v Koroškem pokrajinskem muzeju – Muzeju Ravne. Na FF v Ljubljani je študiral slovenščino in primerjalno književnost. Sam zase pravi, da je profesionalno in ljubiteljsko kulturnik (25 let predsednik ravenskega KD Prežihov Voranc). Njegova specialnost v muzeju je bila dokumentacija fotografskega gradiva in številna vodstva na Prežihovi bajti. Veliko je raziskoval in analiziral kulturno problematiko ter o njej pisal. Posvečal se je tudi turistični propagandi Mežiške doline. Ima dokaj obsežno bibliografijo, ki šteje preko 250 objavljenih enot. Že prvi stik z njim je zelo prijeten. Počaščen in vesel je, da smo ga izbrali za našega vzornika. Z zanimanjem si je ogledal prostore Solzic in obiskal prav vse otroke, ki obiskujejo našo enoto. Z njimi je navezal pristen stik, skupaj so prepevali, plesali, starejšim otrokom pa je pripovedoval zgodbe o Prežihu, »fabriki« in Guštanju. To je uspešen začetek skupne poti. Poti na poti k znanju in sodelovanju skupaj z otroki, njihovimi starši, strokovnimi delavci ter z lokalnim vzornikom, ki ga odlikuje visoka stopnja znanja na področju, kjer deluje, hkrati pa je v njem prepoznati širino, ki je vrlina modrih ljudi. Valentina Slemnik KATJA JURGEC BRICMAN, lokalnA vzornICA vrtca Ravne na Koroškem Katja Jurgec Bricman, skupaj s svojim možem Juretom Bricmanom, ustvarja, ročno oblikuje unikatne porcelanske izdelke. Sta svetovno znana umetnika v oblikovanju iz porcelana. Njuni začetki segajo že v študentska leta, ko sta, zaradi same nuje po preživetju in zaradi močne želje in ustvarjalnosti, pričela z ustvarjanjem. Po izobrazbi sta oba profesorja likovne vzgoje. Njuno edino vodilo je bilo kreativnost, iznajdljivost in močna volja ter veselje 21 do oblikovanja. Dokazala sta, da v življenju lahko uspeš, če le slediš svojim željam in si pripravljen učiti se in raziskovati sam. Vse to je tudi razlog, da smo se v našem kolektivu vrtca odločili, da za lokalnega vzornika izberemo ustvarjalca. Mnenja smo, da lahko predšolskim otrokom preko svojih izdelkov in njunega odnosa do ustvarjalnosti in želje po ustvarjanju dajeta dober vzgled, da imata znanje, modrost in lastno prepoznavno podobo. Verjamemo, da je veliko naših otrok, ki so spoznali njuno delo, lahko začutilo to ustvarjalno energijo, voljo do učenja. Pomembno je pri otroku razvijati notranjo motivacijo in prava spodbuda otroka popelje do razvoja njegovih potencialov in talentov. Otrokom je potrebno ponuditi spodbudno okolje, jih pravilno usmerjati in dati možnost lastnega raziskovanja. Zgodba izdelovanja nakita, kavnih ter čajnih servisov je rezultat večletnega truda, ki sta ga vlagala v svoje delo z ustvarjanjem in preizkušanjem. Res je, da sta najprej uspela v tujini, vendar sta danes prepoznavna po celotni državi in v našem kraju Kotlje, kjer se nahaja tudi naša enota Levi devžej. Najbolj sta seveda postala prepoznavna ob obisku britanske kraljice v Sloveniji, ko je bil njun čajni servis iz porcelana izbran za diplomatsko darilo kraljici Elizabeti II. Pri svojem delu poskušata in uresničujeta vedno nove ideje. Ne ustavita se pri nekem izdelku in ga potem serijsko izdelujeta, ampak ga znova in znova dopolnjujeta z novimi idejami. Njuna največja vrednota je družina. Topel odnos med starši in otroki. Pri svojem delu znata ločiti družino in poslovni svet. Vzgoja se prične v družini in jima predstavlja pomembno celico in pri odraščanju daje varnost in svobodo. Njuna dva sinova, zdaj že odrasla, sta bila deležna nenehnega spodbujanja k razmišljanju z lastno glavo. Znanje in modrost predstavljata kot nekaj, za kar se je potrebno truditi. Nenehno se je v življenju treba učiti, iskati nove rešitve in hkrati to novo znanje širiti med druge in tako krepiti modrost med nami. Simona Svetina PETER KORDEŽ, lokalnI vzornIK vrtca Ravne na Koroškem Petra Kordeža odlikujejo ljubezen do človeka, sočutje, upanje, sodelovanje ter odprt človeški odnos. Odnos do odraslih in otrok v vrtcu Ravne. Po poklicu je zdravstveni tehnik na delovnem mestu reševalca nujne medicinske pomoči. Poleg službe je aktiven tudi na drugih področjih predvsem v skrbi za zdravje ljudi. Je aktiven član koronarnega kluba Mežiške doline, ki skrbi za mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev na Koroškem ter za usposabljanje laikov v temeljnih postopkih oživljanja. Ljudi seznanijo s preprosto, učinkovito ter varno napravo, ki rešuje življenja. Napačno bi bilo predvidevanje, da je bila vzorniku poklicna izbira »položena v zibel«. Kljub očetovi zaposlitvi v reševalni službi, maminem delu v Leku in sestrinem obiskovanju zdravstvene šole je imel povsem drugačne sanje. Želel je graditi hiše in risati načrte, a se mu v gradbeni šoli ni izšlo. »Maribor je bilo preveliko mesto zame«, nam je zaupal naš sogovornik. Zaposlil se je v železarni, končal metalurško šolo, bil po osamosvojitveni vojni nekaj mesecev poklicni vojak, si poiskal vratarsko službo v slovenjgraški bolnišnici, opravil tečaj za bolničarja in vozniški izpit C-kategorije ter se leta 1992 zaposlil v Zdravstveno-reševalnem centru Koroške (ZRCK), kjer je zdaj član ene od petih ekip 24-urne nujne medicinske pomoči. Ob delu je končal srednjo zdravstveno šolo in se popolnoma predal svojemu poslanstvu. Peter Kordež v koronarnem klubu deluje že pet let. Je vodja vaditeljev telesne vadbe, ki jo organizirajo za krajane. Vsaj enkrat na mesec s kolegi po Koroški predstavlja delovanje avtomatskih defibrilatorjev. V društvu so si vsi uspešno prizadevali za namestitev le-teh po lokalnih skupnostih, da jih je zdaj v regiji že 63 javno dostopnih. Ne samo, da je član društva, s svojimi dejanji je postal človek, ki je vedno pripravljen pomagati in s svojimi plemenitimi in požrtvovalnimi deli pomaga k boljšemu življenju ljudi na Koroškem. Pri svojem delu se srečuje z različnimi generacijami in mnogo zgodb je zapisanih v njegovih izkušnjah. Skozi poklicno in osebno pot se je razvijal, izpopolnjeval in njegova razmišljanja so rezultat njegovega življenja, zato ga vedno znova radi povabimo v našo enoto Ajda in s ponosom sporočamo, da je naš vzornik … In Peter pravi, da le skupaj smo lahko še boljši … Polonca Paškvan »Modrosti se je možno učiti in naučiti. Učimo se je, če se učimo videti znanje in stvari v širših povezavah in perspektivah in še posebno, če se učimo videti stvari v luči tega, kar je najbolje za skupnost in za posameznika.« (IEV) 22 »Tisti, ki posadi drevo, posadi upanje« (Lucy Larcom) Besede ameriške pesnice iz 19. stoletja, Lucy Larcom, smo uporabili za naslov našega tokratnega prispevka. Ker veliko povedo o nas. O naših dejavnostih in ciljih. [ olsko leto 2013/2014 je na Osnovni šoli koroških jeklarjev predvsem leto ekološkega osveščanja mladih. Zagnano smo se lotili projekta »Ohranimo gozd«, v okviru katerega skozi vse leto potekajo najrazličnejše dejavnosti, katerih cilj je, mlade usmerjati in dokončno usmeriti v preudarno ravnanje z naravo v vsej njeni celovitosti. Doumeti morajo, da z nenehnim poseganjem vanjo uničujemo svoj življenjski prostor in s tem zanamcem jemljemo možnost življenja na tem planetu. Dnevi dejavnosti so tako ali drugače povezani z omenjenim projektom. V novembru smo tako tehniški dan, ko smo izdelovali božično-novoletne izdelke, ekološko obarvali. Male praznične mojstrovine – od okraskov do venčkov in voščilnic – so nastajale iz naravnih materialov. Tako smo čisto praktično preizkusili, kaj pomeni reciklirati ali predelati za ponovno uporabo. In tudi obiskovalci našega božičnonovoletnega bazarja so z nami delili zavedanje o pomenu ohranjanja narave, saj so stojnice kar dodobra izpraznili. Reciklirali smo tudi na kulturni dan. Knjige, branje, misli … Kako? Na knjižnem sejmu so učenci menjali knjige, svoje, pri pouku izdelane, knjižne kazalke pa so ponudili drugim. »Eko« knjižne kazalke iz kartona z lepimi mislimi o branju in knjigah so tako zaokrožile med mladimi. Lepe misli so pravzaprav tipičen primer recikliranja, čeprav se tega niti ne zavedamo. Tudi izvedba plesno-gledališke igre Samotna jelka je eden od primerov reciklaže. Zgodbo pisatelja Vladimirja Verdnika so naši mladi gledališčniki predelali v čudovito predstavo. V decembru 2013 so jo prvič predstavili javnosti. Sporočilo igre z božično tematiko je, da lahko prav vsak od nas prispeva k ohranitvi naših, za zdaj še prostranih, gozdov. Zgodba nekega drevesa (obenem pa tudi deklice z imenom Jelka) se je pred očmi številnih gledalcev, ki so predstavo že videli, razpletla srečno. Naj bodo takšne vse zgodbe iz narave. Ne le gledalci – mladi in mladi po srcu – tudi ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z ocenjevanjem gledaliških predstav, so doumeli sporočilo Samotne jelke. Na 12. otroškem festivalu gledaliških sanj, ki se je odvijal v Slovenskem mladinskem gledališču, je bila nagrajena z gledališkim Sanjkom za najbolj izvirno predstavo v načinu uprizarjanja in uporabi gledaliških sredstev. Žirija, ki je to nagrado izglasovala, je svojo odločitev utemeljila takole: »Jelka, ki je zrastla pred našimi očmi, je bila mogočna, lepa, naravna, občutek je bil, da smo sredi gozda in da lahko čisto tiho in z veliko mero spoštovanja občudujemo to mogočnost narave. Uprizoritev je bila nekaj posebnega, saj je bila izredno vizualna in gibalna. Besed je bilo zelo malo, so pa bile zelo skrbno izbrane in jasno podane. S plesom so bila zaznamovana čustva in potovanje po različnih prostorih in letnih časih. Ta uprizoritev je ponudila največjo mero lastnega – gledalčevega domišljijskega doživljanja ob gledanju. Tako preprosto, a z veliko tenkočutnosti, smo spoznavali zelo pomembna dejstva našega sveta. Vendar to ni bilo žuganje s prstom, kako ne znamo skrbeti za naravo in kako nepremišljeni smo, ko imamo želje ali se nam celo zdi vse, kar je v naravi, samoumevno in brez življenja, ki ga poznamo med ljudmi. Ne, ta predstava nas je zazibala, pobožala in nam omogočila vpogled v svet, ki je hitečemu, sodobnemu človeku, popolnoma odtujen.« Tudi naša zaključna prireditev bo, kot številne prireditve in dejavnosti med šolskim letom, v tonu »zelene«. Upamo, da so naše letošnje aktivnosti ohranile kakšno drevo. Smo jih pa nekaj tudi posadili in okolica šole je ozaljšana z javorovim drevoredom. In nadaljevali bomo v tem duhu, da bomo nekoč lahko rekli: »Ta drevesa so še vedno tu, ta gozd je še vedno tu. Zaradi nas.« Jasmina Pečovnik 23 Glasbene aktivnosti podružnice Kotlje U čenci podružnične šole OŠ Koroški jeklarji v Kotljah že vsa leta obiskujemo pevski zbor, saj smo zelo povezani z glasbo, kar se vidi že po velikem številu pevcev v zboru. Kar 36 šolarjev nas združuje pevske moči na rednih tedenskih vajah in številnih nastopih. Skozi šolsko leto se naučimo lepo število ljudskih in umetnih pesmi, ki jih celostno obdelamo v neke dinamične celote. Pri tem se učimo tudi igranja na Orffova glasbila, s katerimi se spremljamo pri našem petju ter si s tem dajemo ritmično podlago poleg klavirske spremljave. Močno smo povezani s krajevno skupnostjo, tako da nastopamo praktično na vseh kulturnih prireditvah v kraju, marsikdaj pa tudi v domači ali sosednji občini, seveda pa obvezno še na šolskih prireditvah in prireditvah za starše. Tako se vsako leto udeležimo kulturnih prireditev ob Kuharjevih dnevih, ob slovenskem kulturnem prazniku, krajevnem prazniku Kotelj, sodelujemo na koncertih drugih pevskih zborov, se udeležujemo revij pevskih zborov, božičnih bazarjev itd. Radi sodelujemo tudi s starejšimi krajani in marsikdaj tudi na odru skupaj zapojemo. Poleg petja imamo znotraj zbora še Orffovo sekcijo, ki je tesno povezana s samim petjem in nastopanjem. Pri tem se otroci učimo naučene pesmi spremljati na Orffova glasbila. Spremljave so avtentične, nastale iz zborovodkinih idej ter našega smisla in občutka za ritem. Seveda vse pesmi obogatimo tudi z ustrezno klavirsko spremljavo. Skupaj z instrumenti želimo pokazati, da pevski zbor zmore izvajati tudi lastne izvirne spremljave na glasbila in se širši javnosti pokazati na bolj pester in zanimiv način. Prav tako kot petje nas nadvse privlači tudi ples. Tako že nekaj let deluje na šoli tudi plesni krožek. Kar 20 otrok, deklet in fantov, plešemo na vajah, kjer se učimo osnov plesne aerobike. Ob ritmih moderne glasbe se učimo raznih koreografij, ki jih učiteljica prilagodi naši starosti in bližajočim se praznikom, letnim časom in različnim priložnostnim dogodkom. Na koncu smo že pravi plesni mojstri, ki z naučenimi plesnimi točkami požanjemo velike aplavze na številnih šolskih in javnih prireditvah v kraju. ker se Eva ukvarja z za dekleta ne ravno značilnim športom, nogometom. zelo zgodaj, pravi, da se v družini večkrat pošalijo, da sta z bratom prej smučala kot hodila. Njena vzornica je bila in pravi, da vedno bo, Tina Maze. Zakaj? Jasno, ker nikoli ne obupa, vedno se bori in stremi k najboljšemu. Melanie Veselko, mentorica prevskega zbora in plesnega krožka NAŠA ŠPORTNICA O snovna šola koroških jeklarjev ne slovi le po odličnih dosežkih mladih glasbenikov, matematikov, fizikov, kemikov in še koga, temveč tudi po odličnih športnikih. Ne le na šolski, tudi na klubski in državni ravni. Med vsemi zagnanimi mladimi plavalci, plesalci, smučarji, košarkarji, odbojkarji, atleti, telovadci, in še bi lahko naštevali, je kar težko le enega od njih posebej izpostaviti. Pa vendarle. Odločitev je padla, 24 Eva Potočnik, v šolskem letu 2013/2014 sedmošolka, trinajstletnica torej, ljubiteljica živali in pustolovskih romanov, sodi med uspešnejše perspektivne športnike pri nas. Začela je kot smučarka, že pri štirih letih, sčasoma se je njeno zanimanje razširilo na atletiko in nogomet. Smučala je Eva že V letu 2013 je na tekmovanju na Soriški planini postala državna podprvakinja v veleslalomu, v letu 2014 pa je klub dejstvu, da smučanja ne trenira več, na šolskem državnem prvenstvu na Krvavcu v tej isti panogi osvojila tretje mesto med kategoriziranimi tekmovalkami. Sicer pa je v smučarski sezoni 2013/2014 v skupnem seštevku regijskih tekmovanj dosegla tretje, na državnih tekmovanjih pa drugo mesto. Od jeseni 2013 pa Eva pri nogometnem klubu Fužinar trenira nogomet, in sicer pri selek- cijah DU13 in DU15. Da se preizkusi tudi kot nogometašica, sta jo prepričali njena bivša smučarska trenerka in najboljša prijateljica. Eno leto je skupaj trenirala smučanje in nogomet in takrat je še kako prišla do izraza njena trma. Vendar je bilo kljub njenemu značaju in volji prenaporno in se je smučanju, svoji prvi ljubez- ni, odpovedala. Pravi, da le začasno. Dekleta iz selekcije DU15 imajo skupaj z Evo to sezono lepe možnosti boriti se za naslov državnih prvakinj. Po letu in pol treninga se ji je uspelo uvrstiti v širši izbor selekcije DU15 – V in Z. Prosti čas, ki ga ob izpolnjevanju šolskih obveznostih in treningih ni ravno veliko, Eva preživi – ne boste verjeli, na nogometnem igrišču. Eden njenih konjičkov je obiskovanje gora in letos si želi na Triglav. Držimo pesti, da ji bo uspelo. Povzpeti se visoko – za karkoli se bo že odločila. Jasmina Pečovnik »BRIHTNA GLAVCA« Z JEKLARJEV M nogi mladi se iz radovednosti preizkušajo v najrazličnejših dejavnostih. Pri tem so bolj ali manj vztrajni, od tega, koliko časa in truda vložiš v neko aktivnost, pa je seveda odvisen uspeh. Devetošolec z Osnovne šole koroških jeklarjev Andraž Pustoslemšek je svoje »poslanstvo« našel v kulturi. Ne le, da je kot povezovalec in recitator doslej sodeloval na domala vseh šolskih prireditvah, tudi tistih, s katerimi se je šola predstavljala lokalni skupnosti, tudi igralstvo mu je dobesedno pisano na kožo, poleg tega pa je še uspešen pianist. Pomembnejše uspehe je dosegel z vlogo ministra v priredbi pravljične igre Žarka Petana Pet pepelk v šolskem letu 2011/2012. Na regijskem srečanju osnovnošolskih gledališčnikov je bila predstava razglašena za najboljšo, on pa je takrat prejel priznanje za najboljšo fantovsko vlogo. Andraž pravi, da je igralec zato, ker rad nastopa in na odru uživa, rad tudi improvizira, ker, saj veste, tudi najboljšim se zgodi, da se kakšen delček besedila v poplavi vsega, kar je treba strpati v spomin, izgubi. Najbolj so mu na kožo pisane komične vloge, tudi resni doda kakšen komičen vložek, v to smo se prepričali, ko smo ga v tem šolskem letu spremljali kot Marka v plesno-gledališki igri, priredbi Samotne jelke Vladimirja Verdnika. Pravi, da mu je na odru všeč početi neumnosti in se delati neumnega, še posebej vesel pa je, kadar s tem gledalcem v dvorani pričara nasmeh na obraz. Je pa Andraž pravo nasprotje, torej nič kaj neumnega se ne dela, ko gre za šolo in tekmovanja iz znanja. Pravzaprav je uspešen povsod, kjer sodeluje. V tem šolskem letu se je preizkusil že na tekmovanjih iz matematike, fizike, nemščine, logike, kemije in še česa. Kot najuspešnejši tekmovalec je postal državni prvak v znanju matematike ter osvojil zlato Vegovo priznanje. Tudi zlato Stefanovo priznanje, ki ga prejmejo na področju fizike najuspešnejši osnovnošolci, in zlato priznanje iz logike sta že njegovi. Pravzaprav s tradicijo osvajanja zlatih priznanj na teh treh področjih nadaljuje že iz lanskega šolskega leta. In kje se ta vsestranski mladenič vidi v prihodnosti? Nikakor ne na odru katerega od profesionalnih gledališč, igralec bo le ljubiteljsko. Pravi, da bo opravljal delo, za katerega se bo izšolal, šolo pa bo izbral po tehtnem premisleku. Za to ima še nekaj časa, saj se bo po zaključeni osnovni šoli vpisal v ravensko gimnazijo. Energijo za učenje, igranje klavirja in vse ostalo, česar se bo lotil, pa bo, kot hudomušno pravi, še naprej črpal iz hrane, saj da se kalorična energija z metabolizmom namreč pretvori v delo in toploto .Sicer pa mu moč za vse, kar počne, daje družina. Da bi bila radovednost še naprej njegova vodnica in da bi to čim bolje izkoristil, mu želimo! Jasmina Pečovnik 25 ZMAGOVALKA NAROČJA BESED V letošnjem šolskem letu smo se z osmo- in devetošolci poglobljeno (skupaj in individualno) pripravljali na tekmovanje za Cankarjevo priznanje pod naslovom V NAROČJU BESED. Učenci so brali, spoznavali in primerjali poezijo ter življenje slovenskih književnikov: Nika Grafenauerja in Saše Vegri. Pri tem so raziskovali njuni pesniški zbirki Skrivnosti in ki smo ju vsebinsko, tematsko in motivno predelali ter primerjali njuno sporočilnost, zgradbo, jezik, slog pisanja in rabo pesniških sredstev s pomenskimi razlagami. Vse smo poskušali aktualizirati s svojim izkušenjskim svetom. učenk iz 8. razreda in 9 iz 9. razreda (prijavljenih jih je bilo sicer še več, a se ga vsi niso udeležili). Bronasto Cankarjevo priznanje je osvojilo 7 osmošolcev/ osmošolk (Tina Geč, Aljaž Mesner, Tisa Praprotnik, Tina Tušek, Žan Adam, Primož Volker, Gal Leitgeb) in 3 devetošolke (Zala Kokol, Kaja Logar, Nika Jelen). Regijsko tekmovanje je potekalo 23. januarja 2014 na osnovni šoli v Mislinji. Na naši šoli – OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem – se je šolskega tekmovanja, ki je bilo 4. decembra 2013, udeležilo 16 učencev/ Državnega tekmovanja, ki je potekalo v soboto, 29. 3. 2014, na gostujoči OŠ Janka Glazerja v Rušah (za S in SV Slovenijo, za ostale regije pa v Ljubljani), so se s Koroške udeležile 4 najboljše osnovnošolke (osmošolki sta bili z Mute in s Prevalj, devetošolki pa iz Prve OŠ v Slovenj Gradcu ter naša učenka Zala Kokol) – vse so osvojile zlato Cankarjevo priznanje. Zala Kokol je bila med tekmovalci 9. razreda regijska prvakinja (osvojila je srebrno Cankarjevo priznanje), na državni ravni pa je zasedla odlično 8. mesto. Iskrene čestitke za doseženi uspeh – ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE. Želim(o) ji uspešno pot pri nadaljnjem šolanju in v življenju. Vanja Benko, mentorica tekmovanja za Cankarjevo priznanje Pozdravljeni prijatelji in prijateljice lutk! N aše mlade lutkarice, učenke 3., 4. in 5. razredov, ki obiskujejo lutkovno-umetniški krožek OŠ Prežihovega Voranca, pod vodstvom Marije Jurgec in Aleksandre Slatinšek – Mlakar, so z lutkovno predstavo »Mačka in miš, le da se veliko smejiš« letos zopet razveseljevale otroke vrtcev in šol na Koroškem. Ob rednem obiskovanju lutkovnega krožka, z domišljijo in ustvarjalnostjo smo izbrali naslov in vsebino predstave, izdelali lutke in sceno, dodali glasbeno spremljavo in pridno vadili. Igralke so skupaj z mentoricama oblikovale domiselno in prisrčno predstavo, ki je nastala z namenom, da bi 26 otroke opozorili na socialne razlike, razlike v načinu življenja nekoč in danes, na probleme zasvojenosti mladih z računalnikom, na spoštovanje drugačnosti ter na odnos do stvari in do ljudi. V povezavi treh zgodb, vpetih v sodobno življenje glavnega junaka Jureta, spoznamo mnogo pomembnih značilnosti vsakdanjika, ki jih v naglici in tempu življenja ne uspemo niti opaziti in še manj spremeniti. Vsebinsko bogata, poučna zgodba, ki je obogatena tudi s pesmijo in plesom, ročno otroško izdelanimi lutkami in sceno, naj bi bila zato gledalcu še bolj zanimiva. Premierno predstavo smo uprizorili v KD Ravne na Koroškem dne 7. 2. 2014 ob kulturnem prazniku. V mesecu februarju in marcu smo odigrali kar 8 predstav za vrtce in šole na Ravnah in v Mežici. Udeležili smo se območnega srečanja lutkovnih skupin Koroške v Vuzenici ter sodelovali na šolskem parlamentu in na prireditvi ob materin- skem dnevu v KD Ravne na Koroškem. Mentorici in člani lutkovne skupine si prizadevamo nastopiti še v ostalih krajih na Koroškem. V prihodnjem letu pa bomo pridno ustvarjali in se zopet srečamo na novi predstavi. Aleksandra Slatinšek Mlakar Šestošolci ob dnevu Zemlje V petek, 11. 4. 2014, smo z učenci 6. razredov OŠ Prežihovega Voranca organizirali aktivnosti v okolici šole. V povezavi z učnimi vsebinami naravoslovja smo oblikovali skupine ter se razporedili na različna delovna mesta. Na osnovi letošnje rdeče niti Zdrave šole smo vključili še medgeneracijsko sodelovanje ter vključili dve babici naših šestošolk, go. Faniko Kop in go. Ivanko Krevh, ki sta se povabilu prijazno odzvali. Na šolskem dvorišču smo očistili poraslo travo ob robnikih in tlakovcih, na igrišču smo pograbili odpadlo listje, iglice in pobrali smeti. Ob ograji pri novem delu šole smo prekopali zemljo in po- sadili sadike grmov in cvetlic. Opleli smo grmičke v cvetličnih koritih ter korita prebarvali z zeleno barvo. Skupina učencev je za šolo posadila novo drevo – lipo. Odvečno travo in zemljo smo pospravili na kompost in pometli smeti. Pri delu nam je pomagal tudi naš g. hišnik, ki nam je priskrbel pripomočke in material za delo. Ob koncu smo pregledali in ocenili naše delo skupaj z našima babicama, go. pomočnico Veroniko Kotnik in g. hišnikom Zdravkom Vožičem ter ugotovili, da je bilo naše delo uspešno opravljeno. S tem smo obeležili tudi 22. april – dan Zemlje. Aleksandra Slatinšek Mlakar Model za spodbujanje inovativnosti učencev v osnovni šoli V šlskem letu 2013/14 se je OŠ Prežihovega Voranca priključila Modelu spodbujanja inovativnosti v osnovnih šolah, ki ga je zasnovalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Zavod RS za šolstvo. V okviru interesne dejavnosti »Inovativno reševanje problemov« smo sestavili skupino 17 sedmošolcev, ki so z zanimanjem in ustvarjalno pristopili k projektu. Projekt sva usmerjali in vodili Aleksandra Knez in Aleksandra Slatinšek – Mlakar. so bili tudi obvladovanje tveganja, timsko delo, vztrajnost, domišljija ter pridobivanje izkušenj pri sodelovanju z gospodarskim in lokalnim okoljem (inovatorji, raziskovalci, organizacije lokalnega okolja). Osnovni cilji, ki smo si jih zastavili, so bili razvijanje ustvarjalnosti, samozavesti, navdušenja, gorečnosti in poguma. Pomembni cilji V učilnici so nastajali prvi načrti našega dela, zbiranje idej, zaznavanje problemov in iskanje rešitev. Vključevali smo različne aktivnosti od Delo je potekalo v šolskem in tudi zunajšolskem okolju. Raziskovali smo različna področja, s katerimi se ukvarjajo učenci, učitelji ter drugi delavci šole, kot tudi ljudje v šolski okolici, podjetniki, turistični delavci itd. Z obiska v Cablexu 27 miselnih, dela z računalnikom, oblikovanja v tehnični učilnici, do družabnih in drugih iger. Hkrati smo sodelovali na raznih aktivnostih, ki se odvijajo na šoli skozi vse leto. V lokalnem okolju šole smo si ogledali podjetje Cablex, ZIP center in tiskarno v Železarni Ravne, Zipi igrače. K sodelovanju smo povabili inovatorje in Srednjo šolo Ravne na Koroškem. Ogledali smo si različne razstave s področja ustvarjalnosti (likovno, filatelistično). Oblikovali smo skupno idejo, da bi izdelali nov izdelek, razglednico Raven na Koroškem, na kateri bi predstavili novosti na Ravnah. Raziskovali smo mesto in fotografirali kulturne in druge znamenitosti, predvsem novejše »forma vive«. Tako smo pridobili informacije in material za oblikovanje razglednice. Delo smo nadaljevali v računalniški učilnici, na pomoč smo povabili tudi g. Dejana Kraigerja, ki nam je pomagal pri oblikovanju v določenih računalniških programih. Ob koncu smo izmed osnutkov izbrali najboljšega, ki ga bomo natisnili v tiskarni ZIP centra v Železarni Ravne. S tem naše delo ni zaključeno, kajti s projektom bomo nadaljevali še v prihodnjem šolskem letu, ko bomo poskušali izdelati tudi finančni načrt za prodajo nastalih izdelkov. Letošnje razglednice pa bomo razposlali po turistično informacijskih centrih Slovenije, najprej pa na TIC Ravne na Koroškem. Mentorici in učenci menimo, da je bilo naše delo uspešno, pridobili smo nova znanja, izkušnje, ideje, ki jih bomo v prihodnje še nadgrajevali ter dosegali zastavljene cilje. Za učence in učitelje je to nova pozitivna izkušnja, ki je predvsem dolgoročnega pomena. Aleksandra Slatinšek Mlakar DNEVNI CENTER RAVNE O d leta 2005 delujemo na Javorniku kot dislocirana enota CUDV ČRNA. Usposabljamo mlajše otroke s kombiniranimi motnjami in poleg rednega programa dajemo velik poudarek sistematičnemu projektnemu delu. V projekte vedno vključimo ljudi iz okolja. Našim učencem tako nudimo večjo možnost socializacije, ostalim pa možnost spoznavanja drugačnosti. Projekt, ki ga trenutno izvajamo, smo poimenovali DOTIK PRIJATELJSTVA. Preko različnih dejavnosti povezujemo naše učence, njihove brate in sestre ter otroke zaposlenih. Ponudili smo jim možnost druženja, medsebojnega spoznavanja, sklepanja novih prijateljstev. Povezali smo tri skupine 1 28 šotor − tipi, ter se oblekle v Indijanke. Otroci so si s pomočjo Hitre Lenke, Ognjene Sandre, Dobrosrčne Katje, Bistre Zale, Trdožive Polone, Zabavne Anje in Govoreče Darinke izdelali indijansko majico, perjanico ter indijansko verižico. Delavnico smo zaključili s pesmico Ole Majole in se posladkali s pecivom indijančki. (*2) Aprila smo izvedli Velikonočno ustvarjalnico. Tokrat so se otroci srečali z zajčki. Zajčki so jim zaigrali igrico Zajček Uhec, izdelali so si podstavke, pobarvali pirhe ter klepetali ob čaju in potici. (*3) Teme naslednje delavnice pa ne bomo izdali. Povemo vam le, da bo konec junija v parku. Projekt je zastavljen za leto in pol ter vsebuje šest otrok, ki imajo nekaj skupnega, ki so na nek način povezani z »drugačnostjo«. Otrok, ki bodo v prihodnosti bolje spoznali in razumeli to skupino ljudi, ki bodo mogoče sposobni skupaj reševati probleme in dileme. Našo prvo delavnico smo poimenovali Poletni dan. Zaposlene smo otroke pričakale oblečene v travniške živali: pikapolonico, metulja, polža … Preko socialnih iger smo se spoznali, nato skupaj ustvarjali in se na koncu posladkali s sadjem in sladoledom, s katerim nas je pogostil Kamnik Matjaž (Kamot), prevoznik naših otrok. (*1) Tematika druge delavnice so bili Indijanci. Stene smo okrasile z nagačenimi živalmi, na tla položile živalske kože, naredile indijanski 2 vsebinsko oblikovanih srečanj. Udeležba povabljenih nas je močno in veselo presenetila. Na vseh srečanjih je bila okoli 90 odstotna. Po končanih delavnicah otroci vedno takoj vprašajo, kdaj bo naslednja in kaj bomo delali. Cilji tega projekta se počasi uresničujejo. Začetna zadržanost med otroki izginja. Strahu pred neznanim, ki je bil opazen pri otrocih zaposlenih, in prav tako pri sorojencih naših učencev, kadar so bili v stiku z drugimi otroki z motnjo v razvoju, ni več opaziti. Vse kaže, da se ta projekt po predvidenem času ne bo končal, saj je z dobrim potrebno nadaljevati in graditi prijateljstva naprej. Darinka Marinč 3 1 NAŠ GOST: MILAN KAMNIK 1 | Milan ob zgovornem napisu »Country glasba ni mrtva!« Saj veste, Milan rajši poje kot govori. Zato me je tudi malo postrani gledal, ko sem mu rekel: »Napiši, no, kaj za rubriko NAŠ GOST!« Zajamral je, da se ne hvali rad in tako naprej … Saj res, kje so že tista leta, ko je Ansambel KORA »zažigal« po koroških krajih. Toni Apohal se je, žal, nato veliko prezgodaj poslovil … Milan pa je maja 1996 izdal svojo prvo zgoščenko »Dolina smrti« in že z njo dokazal, da so mu blizu Prežihovi junaki (Jirs in Bavh; Svetneči Gašper). Čez tri leta je z zgoščenko »Ibržnik« dokazal, da gre naprej po samosvoji poti »koroškega kavboja«. Septembra 2001 je zagledala luč sveta zgoščenka »Je še kdo srečnejši kje?«. Četrti CD je posvetil samo Prežihu: »Prežih in jaz« (2003). V koroških narečnih vodah je s svojo specifično glasbo jadral tudi pri vseh naslednjih zgoščenkah: »Brez narečja ni jezika« (2004), »Denar /Gnar/« (2006) in »Za muštər« (2010). Sedem zgoščenk v štirinajstih letih! Njegova glasba ne pozna donečih tem in prefinjenih izrazov. Leporečenje mu je tuje. Kljub temu ima vedno dovolj poslušalcev, od najmlajših pa vse do najstarejše generacije Korošcev. To je dokaz, da njegova glasba ljudi prevzame, pri srcu jim je! Na njegovih koncertih mladi seveda ne plešejo. Prisluhnejo mu, da ujamejo kanec narečnih starosvetnosti, uglasbenih v specifičnem izrazu, ki mu ne moremo reči drugače kot »koroški country«. Milan v narečju izredno učinkovito izrazi vse drobne ter velike stiske pa tragiko in nesrečo preprostih malih ljudi. Ljudi, ki jih je življenje postavilo »bogu za hrbet«, na rob življenja. Ta rob pa je rezerviran za reveže, uboge otroke, sramežljivce, pijančke, čudake in vaške posebneže, skratka za odvečne ljudi – za »ibržnike«! Na hitro smo si osvežili spomin ob Milanovih glasbenih izdajah, kako pa je bilo v Ameriki, bo namesto njega na kratko zapisal njegov kolega, ki je bil z njim v Nashvillu. 2 | Zbrana druščina v Nashvillu, maj 2014 3 | Na Milanovi desni je steel kitarist Mike Johnson, na levi pa producent Charlie Kelley 2 Urednik 30 Milan Kamnik Ponovno v ZDA! Po štirih letih se je naš trubadur ponovno vrnil v Nashville, prestolnico country glasbe, kjer je posnel nove skladbe za svoj, že osmi samostojni album, ki bo izšel v začetku jeseni, ob 40-letnici njegove glasbene poti, ki jo je poimenoval »40 let grta pa douta«. V ZDA se je ponovno srečal s starimi znanci, ki so sooblikovali njegov zadnji album »Za muštər«. Večkratni nominiranec za Grammyja, producent Charlie Kelley, nagrajenec Akademije za country glasbo, steel kitarist Mike Johnson in violinist Ryan Joseph so bili spet navdušeni nad Milanovimi pesmimi in pristopom do tradicionalnega countryja, ki se je tako lepo zlil s koroškim narečjem. Tokratno snemanje novih pesmi pa ni potekalo običajno, ampak kot »jam session« v studiu pevke Jamie O'Neal, ko so bili vsi glasbeniki v studiu in so igrali v živo z Milanom. »To je bilo res posebno doživetje tudi zame, saj sem doslej večinoma pel na že posnet material in sem muzikante praviloma srečal šele po izdaji albuma ali pa sploh nikoli. Tako je bilo tudi petje z drugačnim »feelingom«, kar se bo na posnetkih tudi slišalo«, je bil slikovit Milan. Sicer se pa Nashville od zadnjega Milanovega obiska ni dosti spremenil. Še vedno je v lokalih, predvsem na Aveniji Broadway, samo živa glasba, glasbeniki iz cele ZDA prihajajo v Nashville igrat country. Tudi Milan je zapel v Nashville Palace, podružnici znamenitega lokala Robert's Western World, s hišnim bandom Larryja Hamiltona. Kot že napisano, Milan napoveduje pestro jesen. Veliki koncert z gosti bo na domačih Ravnah v začetku oktobra, ko bo izšel tudi njegov osmi, tokrat dvojni samostojni album »40 LET GRTA PA DOUTA«. Peter Orešič 3 31 Naši nagrajenci 32 Občina Ravne na Koroškem podeljuje priznanja posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za uspešno delo in za dejanja, ki imajo poseben pomen za občino kot znak priznanja in zahvale ter z namenom, da z njimi spodbuja prizadevanja za uresničevanje napredka, večanje ugleda in uveljavljanja občine v širšem prostoru. Letošnja priznanja so bila podeljena 11. aprila na svečani seji občinskega sveta ob prazniku Občine Ravne na Koroškem v prenovljenem vaškem središču na Strojni. NAGRADA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Uršula Gostenčnik za dolgoletno delo v Društvu invalidov Mežiške doline, izkazan human odnos do soljudi, aktivno udejstvovanje v prizadevanjih za uveljavitev enakih možnosti v družbi in za njen prispevek k predstavitvi občine v širšem prostoru. Uršula Gostenčnik je desetletja svoje dejavnosti namenila aktivnostim v občini, v Društvu invalidov Mežiške doline, koordinaciji društev v regiji in Zvezi delovnih invalidov Slovenije. V društvo invalidov se je včlanila leta 1979, leta 1992 je bila izvoljena za tajnico, leta 2006 za podpredsednico, dve leti kasneje pa za predsednico društva. Delo je vseskozi opravljala prostovoljno, izjemno pomemben je njen delež pri izvajanju programov društva. Za vse osnovne in srednje šole v dolini je organizirala pisanje spisov na temo »Pedagoške akcije za invalide«. Pripravila je razstavo spisov in risb, ki je bila na ogled v avli Občine Ravne na Koroškem. V času predsedovanja ji je uspelo pridobiti nove, večje prostore za delo društva, ki so lepo opremljeni, predvsem pa prilagojeni invalidom. Njena vloga je bila pomembna tudi pri izvedbi projekta »Občina po meri invalidov«, ki smo jo v sodelovanju z društvom in Zvezo delovnih invalidov Slovenije uspešno uresničili. Za svoje zasluge je prejela Bronasti znak Zveze delovnih invalidov Slovenije, kot posebno priznanje za humano delo pri uveljavljanju pravic invalidov in soustvarjanju enakih možnosti pri njihovem vključevanju v življenje in delo. VELIKA PLAKETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM PLAKETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM VELIKA PREŽIHOVA PLAKETA Alpski smučarski klub Fužinar Mladinski svet Ravne na Koroškem Bojana Verdinek za izjemen prispevek k vzgoji vrhunskih tekmovalcev, prenos ljubezni do smučanja na mlajše rodove ter za prispevek k prepoznavnosti občine in Koroške v Sloveniji in izven njenih meja. Začetki smučanja na Ravnah segajo v leto 1922. Pod vodstvom Miloša Jenka so se odločili, da skupaj z Rimskim vrelcem ustanovijo smučarski klub. V društvu so se ukvarjali s smučarskim tekom, skoki in alpskim smučanjem. Za svoje delovanje je klub potreboval tudi prostore. V ta namen so s prostovoljnim delom leta 1932 zgradili in leta 1935 dogradili »smučarsko kočo« nad kmetijo Pokrov nad Guštanjem. Uspešno so začeli tudi z različnimi tekmovanji. Po 2. svetovni vojni so že februarja 1946 organizirali pod Uršljo goro 1. državno prvenstvo v alpskih disciplinah – v smuku, slalomu in kombinaciji. Udeležilo se ga je okrog 400 najboljših smučarjev iz vse Jugoslavije. Ime Fužinar se je prvič pojavilo v novembru 1948. To je bila nekakšna prelomnica, saj so od takrat naprej začeli s sistematičnim delom. Kmalu so se pokazali uspehi, ki so se z manjšimi padci in vzponi nadaljevali vse do konca devetdesetih let. V tem času so barve Smučarskega kluba Fužinar uspešno zastopali izjemni tekmovalci in zagnani trenerji, ki so svoje bogato smučarsko znanje prenašali na mlajše. Iz aktivnih smučarjev kluba se je izobraževal rod mladih trenerjev in demonstratorjev alpskega smučanja, ki so prepoznavni ne le doma, temveč tudi v mednarodnem smučarskem dogajanju. Klub od leta 1996 deluje pod imenom Alpski smučarski klub Fužinar in nadaljuje z uspešnim delom mladih smučarjev, ki nadaljujejo tradicijo organiziranega smučanja na Ravnah na Koroškem. za prispevek k utrjevanju pozitivnih vezi med generacijami, k ohranjanju izročila koroških zgodovinskih prvin, k oblikovanju pozitivnega odnosa do naše dediščine in k izgradnji identitete Občine Ravne na Koroškem. Poslanstvo Mladinskega sveta Ravne na Koroškem je predstavljanje in zastopanje mladih v občini. Mladinski svet nam je povrnil občutek, da se prostovoljstvo vrača, da mladí lahko veliko naredijo, če so le dobro organizirani in vodeni. Delo sveta je opaženo in dobro sprejeto. Člani sveta dajejo dober zgled vsem, ki jim je mar za dobre odnose v kraju, za čisto, urejeno okolje, za ohranjanje zgodovinskih dogodkov kraja. Park ne bi bil tak, če ne bi bilo akcije mladih. Rezultat njihovega dela je urejena trim steza, Mladinska pot Ravne na Koroškem, ki je tudi lepa sprehajalna in učna pot za vse generacije. Aktivno sodelujejo pri ustanavljanju Koroškega medgeneracijskega društva na Ravnah. Lani so predstavili film Mladina od Guštanja do Raven, dokument, ki nazorno prikazuje življenje in delo v tem obdobju in predstavlja veliko promocijo tudi za občino. Pestrost dejavnosti se kaže pri organizaciji sejma športnih dejavnosti, pa okrogle mize o javnem redu in miru, o vandalizmu, pri organizaciji delavnice za mlade, oblikovanju programov v grajskem parku ob Ravenskih dnevih, izvedbi tečaja retorike in raznih seminarjev za mlade. Mladinski svet Ravne deluje tretje leto. V tem času je s svojim premišljenim aktivnim pristopom pokazal številne probleme mladih in z nesebičnim ravnanjem pomagal reševati njihove težave. za neprecenljiv prispevek v prenosu znanja in ljubezni do kulture na mlade rodove, za njen ustvarjalni literarni, gledališki in publicistični opus ter za prispevek k povezovanju šole s krajem, občino in širšo skupnostjo. Bojana Verdinek je profesorica slovenščine, ki je od leta 1981 zaposlena na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah. Pri obšolskem delu se vseskozi ukvarja z organizacijo različnih prireditev, od šolskega do državnega nivoja. Za mnoge prireditve, ki so bile v desetletjih njenega dela širšega značaja v luči povezovanja šole s krajem, občino, drugimi zavodi in društvi, je izdelala scenarije in napisala povezovalne tekste, hkrati je bila mentorica recitatorskodramski skupini, ki je izpeljala različne prireditve ali točke. Bila je mentorica različnim raziskovalnim nalogam v okviru gibanja Mladi raziskovalci Koroške, med katerimi so bile nekatere nagrajene z zlato in srebrno sovo. Je avtorica več otroških in mladinskih gledaliških iger in predana režiserka mladinski skupini. Zadnja leta je bila režiserka dramski skupini Kulturnega društva Kotlje. Teksti za izvedbo so njena priredba ali so v celoti avtorski. Že deset let je članica uredniškega odbora Ravenskih razgledov in s članki v glasilu zapisovalka kulturnega dogajanja v ravenski občini. Ob svojem rednem pedagoškem delu je od leta 2005 tudi predsednica Slavističnega društva Koroške, v katerem daje pobude za delo društva in organizira različne seminarje za učitelje in prireditve tudi širšega značaja. Leta 2002 je v zbirki Glasovi izdala knjigo Lesene cokle - Folklorne pripovedi Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline. Njene prispevke najdemo tudi v različnih strokovnih revijah in z njimi močno presega lokalno raven. 33 Z leve: Miha Lotrič, Mitja Šipek, župan dr. Tomaž Rožen, Uršula Gostenčnik, mag. Silva Sirk (za ŠD Strojnska Reka), Bojana Verdinek, Robert Jamšek, Sebastijan Oblak, Brane Breznikar, Zvone Širnik (za Alpski smučarski klub Fužinar) in Aljaž Verhovnik (za Mladinski svet Ravne na Koroškem). Foto: Danica Hudrap VELIKA PREŽIHOVA PLAKETA Miha Lotrič za dolgoletno predsedovanje in aktivno ustvarjalno delo v Društvu literatov Mežiške doline, spodbujanje literarne dejavnosti, ohranjanje etnologije kraja in narečne besede ter za povezovanje literatov v dolini in čez mejo. Miha Lotrič je eden od ustanoviteljev Društva literatov Mežiške doline, ki je lani praznovalo 15. obletnico. Vsa ta leta je bil predsednik društva. Organiziral je več skupnih nastopov z drugimi stanovskimi društvi iz Slovenije in zamejstva in se udeleževal številnih literarnih delavnic po vsej Sloveniji. Miha je s svojim delovanjem: - vzpodbujal in ohranjal ljubiteljsko literarno dejavnost, - pomembno prispeval k širini in pestrosti ponudbe ljubiteljske kulture, - vplival na ohranjanje etnologije kraja in koroške narečne besede, - pomagal številnim znanim in še neuveljavljenim koroškim piscem pri izdaji knjige, - vzpodbujal k množičnosti ustvarjanja na področju literature in dvigovanja kakovosti literarnih besedil v občini, -povezoval literate v vsej Mežiški dolini in čez mejo. Od ustanovitve društva je zbral gradiva za pet literarnih zbornikov, jih 34 oblikoval in pripravil za tisk. Lansko leto se je še posebej angažiral pri izdaji zbornika z naslovom Besede med Uršljo in Peco, kjer je povabil k sodelovanju tudi druga stanovska literarna društva iz Slovenije in zamejstva. Ob vodenju literarnega društva je tudi sam pridno pisal in izdal sedem del s področja proze in poezije. Svoje prispevke je redno objavljal tudi v literarnih zbornikih drugih društev in pisal za Nedeljski dnevnik, kjer je najbolj odmevala njegova altruistična pesem Moja dežela. Nekaj njegovih pesmi so celo uglasbili, ena je postala himna Društva avtodomarjev. PREŽIHOVA PLAKETA Sebastijan Oblak za njegov prispevek k predstavitvi občine v sliki in besedi, posebej ob izdaji knjige Uršlja gora – presežni svet, za izpolnitev hotenja po prenosu lepote naše Gore v domove in v srca ljudi. Sebastijan Oblak že vrsto let aktivno deluje na področju kulture. V letu 2013 je izdal fotomonografsko knjigo Uršlja gora - presežni svet, ki je po mnenju kritikov ocenjena za eno izmed najlepših knjig, ki so bile izdane v zadnjih letih v Sloveniji. Knjiga je sad avtorjeve ljubezni do gore, sad tisočerih poti nanjo in fotografove želje, da ponese lepoto Uršlje gore tudi v naše domove, v srca ljudi, ki jim je Gora kot svetišče. Doživetja s preko tristotih pohodov letno na goro v zadnjih petnajstih letih, ob vseh letnih časih in v vseh vremenskih razmerah ter fotografski zapisi teh obiskov Uršlje gore so narekovali izdajo te edinstvene knjige, v kateri so poleg 220 umetniških fotografij še pisni prispevki Mitje Šipka, Mirka Osojnika, Franca Verovnika, Toma Jeseničnika ter Majde in Sebastijana Oblaka. Vsi prispevki so prevedeni tudi v nemški in angleški jezik. Knjiga je tudi del zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. VELIKA KLANČNIKOVA PLAKETA Športno društvo Strojnska Reka za polstoletno negovanje tradicije odbojke v kraju, desetletja aktivne dejavnosti društva, za spodbujanje zdravega načina življenja in pozitivnih športnih vrednot ter za prenos ljubezni do športa na mlajše rodove. Odbojka živi v Strojnski Reki že petdeset let. Na desnem bregu potoka Reke se je ta šport ukoreninil, ko so ob temeljih Mladinskega doma uredili igrišče z odbojkarsko mrežo. Predvsem je bil to prostor druženja, ki pa je kmalu prerasel tudi v prostor resne vadbe za tekmovanja. Moška ekipa je že leta 1963 nastopila v občinski odbojkarski ligi. V sedemdesetih letih se jim je uspelo prebiti v območno ligo, v osemdesetih so bili celo na pragu I. slovenske lige. Leta 1977 so se začeli tradicionalni mednarodni odbojkarski turnirji, ki so jih izmenično organizirale ekipe Reke, Dobrij in Grafensteina/ Grabštajna iz sosednje Avstrije. Na množičnost kaže dejstvo, da je leta 1983 v medobčinskih in občinskih ligah igralo kar pet ekip OK Reka − člani z dvema ekipama, mladinci ter mladinke in članice. Zaradi potrebe po novi organiziranosti se je leta 1993 iz odbojkarskega kluba ustanovilo Športno društvo Strojnska Reka in tako so v letu 2013 praznovali kar tri jubileje: 50 let odbojke, 25 let organiziranja MIX turnirjev ter 20 let ustanovitve športnega društva. Vsekakor je bil namen kluba in društva v vseh obdobjih vključiti čim več mladih v aktivno športno preživljanje prostega časa, z zdravo mero tekmovalnosti ter hkrati obdržati stik s starejšo generacijo. Z organizacijo športnih aktivnosti so združevali izkušnje in mladost, kar se vedno odraža v visoki udeležbi na turnirjih. Ljubezen do žoge se je prenašala iz roda v rod. Športno društvo Strojnska Reka je v teh letih z vzgojo mladih športnikov, predvsem odbojkarjev, polnilo vrste Fužinarjevih igralcev ter ves čas zgledno skrbelo za športno infrastrukturo, ki so jo poleg domačih uporabljali tudi športniki z območja celotne občine. Ni pa samo odbojka tista, ki druži športne zanesenjake v Strojnski Reki. Poleti so to tudi košarka, nogomet in tenis, pozimi pa predvsem hokej, ki je še posebej pridobil na veljavi ob postavitvi drsališča pri Munkovem mlinu, saj omogoča tudi organizacijo turnirjev. VELIKA KLANČNIKOVA PLAKETA KLANČNIKOVA PLAKETA Robert Jamšek za izjemen prispevek k uspehom ravenskega športa ter k promociji občine v evropskem in svetovnem merilu, za vrhunske športne dosežke v letu 2013, ki so ime Občine Ravne na Koroškem ponesli v svet. za izjemen prispevek k razvoju namiznega tenisa na Ravnah, v slovenskem in mednarodnem prostoru, za njegov doprinos k rasti in uveljavljanju množice mladih športnikov, za spodbujanje zdravega tekmovalnega duha in pozitivnih športnih vrednot. Robert Jamšek je že kot desetletni deček začel igrati namizni tenis, z enajstimi leti bil na prvenstvu Slovenije v veleslalomu, bil je reprezentant Slovenije v rokometu in trener Rokometnega kluba Fužinar. Svojo športno nadarjenost pa je posvetil predvsem namiznemu tenisu in je že v letih 1957 do 1960 bil jugoslovanski reprezentant. Leta 1958 je opravil izpit za inštruktorja namiznega tenisa in prevzel tudi trenersko delo v namiznoteniškem klubu Fužinar. Leta 1960 je bil najboljši jugoslovanski mladinec. Z Valterjem Grabnerjem sta bila državna prvaka v dvojicah, z ekipo, kjer se jim je pridružil še Mirko Bavče, pa so postali državni ekipni prvaki. Pod njegovim trenerskim vodstvom so tekmovalke in tekmovalci Fužinarja osvojili vrsto posamičnih in ekipnih republiških in državnih rezultatov. Bojan Pavič in Darko Jamšek sta bila člana jugoslovanske reprezentance, Darko se je dvakrat udeležil evropskega prvenstva. Z uspehi je ponesel ime in prepoznavnost ter ugled Občine Ravne na Koroškem izven občinskih in državnih meja. S svojim predanim delom je pomagal pri razvoju in športnem uveljavljanju množici generacij športnikov, ne le v namiznem tenisu, tudi v drugih športnih panogah. Številna domača in mednarodna priznanja in nagrade, ki jih je prejel sam, ter pokali in medalje, ki so jih igralci kluba osvojili pod njegovim vodstvom, pričajo o njegovi zelo uspešni športni poti. Leta 2012 je Robert Jamšek prejel tudi priznanje Namiznoteniške zveze Slovenije za petdesetletno delo in razvoj namiznega tenisa v slovenskem in mednarodnem prostoru. Brane Breznikar Brane Breznikar je znan kirurg in vrhunski rekreativni športnik, ki se že od leta 1984 ukvarja s triatlonom. V Sloveniji so organizirali prvi triatlon avgusta leta 1984 na Bledu v okviru akcije Brazde vzdržljivosti. Odziv na to novo športno zvrst pri nas je bil izredno velik, saj se je na startu pojavilo kar 576 rekreativcev. Od tega jih je 173 končalo tekmovanje po plavanju in s tem izpolnilo eno od norm za naziv kaveljc — korenina. Preostali udeleženci so po plavanju v Blejskem jezeru v dolžini dveh kilometrov morali prekolesariti še 64 kilometrov do Bohinja in nazaj ter preteči dva kroga okoli jezera. Skozi cilj sta po dveh urah in 54 minutah hkrati pritekla Maksimiljan Klemenčič in Brane Breznikar. Ironman je disciplina, kjer mora tekmovalec preplavati 3,9 km, prekolesariti 180 km in preteči 42,2 km. Brane je do sedaj tekmoval na 15 Ironmanih, na svetovno prvenstvo na Havaje pa se je uvrstil trikrat, nazadnje lani s tretjim mestom v svoji kategoriji na kvalifikacijskem predtekmovanju v Kanadi. Oktobra je na svetovnem prvenstvu v svoji kategoriji zasedel odlično 11. mesto. Brane Breznikar je tako v letu 2013 kar trikrat dosegel naziv »železni človek«: junija v kvalifikacijah v Idahu, ZDA, avgusta v Whisterju, Kanada, in oktobra na uradnem svetovnem prvenstvu v Koni na Havajih. 35 Odbojkarji Fužinarja uspešno nastopali v prvi ligi Odbojkarski klub Fužinar se je po petih sezonah v drugi ligi lansko leto z osvojitvijo prvega mesta v 2. DOL neposredno uvrstil v prvo ligo. V prvoligaško sezono je klub krenil z minimalnimi spremembami v ekipi. Člansko ekipo Fužinar Metala Ravne so v prvoligaški druščini zastopali: trenerja Bojan Ivartnik in Blaž Merkač, libera Samo Stravnik in Blaž Libnik, podajalca Mitja Jež in Savo Radjenović, blokerji Rok Abraham, Denis Valentan in Rok Sobočan, korektorja Taylor Hunt in Peter Šavc in sprejemalci Saša Ciganović, Uroš Levar, Matej Prikeržnik in kapetan ekipe Jure Jež. V prvem delu prvenstva je domača ekipa v šestnajstih tekmah dosegla 5 zmag in bila 11-krat poražena. Po končanem rednem delu je bil Fužinar na 8. mestu, s tremi točkami prednosti pred Triglavom in dvema točkama zaostanka za Šoštanjem in Krko. 36 Končan redni del je že nakazal, kako izenačene bodo tekme v zeleni skupini. Ampak pravih predstav ekipa Fužinarja v prvem delu še ni prikazala. Najboljše igre so fantje prikazali v najpomembnejših tekmah. Začetek tekem zelene skupine se sicer ni začel po željah Fužinarja, saj so doma v prvi tekmi zaostajali že z 0:2 proti Astec Triglavu, a se na srečo pravočasno zbrali, v nadaljevanju prikazali odlično igro in se veselili zmage s 3:2. V drugi tekmi so v domači dvorani delo opravili z odliko, saj so suvereno premagali Krko s 3:0. Sledilo je težko gostovanje v Šoštanju, kjer so se morali za zmago zelo potruditi, potrebovali pa so 5 nizov, da so slavili proti Šoštanju Topolšici s 3:2. Gostovanje v Kranju se je še enkrat več končalo z zmago s 3:0, Fužinar pa je poleg Salonita edina ekipa, ki v Kranju ni izgubila niti niza. V peti tekmi je Fužinar igral v Novem mestu proti Krki, tekma pa se je zopet končala po petih nizih, zmagal je Fužinar (3:2). V tekmi šestega kroga zelene skupine pa je že bilo jasno, da je Fužinar dosegel zastavljen cilj − obstanek med elito. Tekma proti Šoštanju v domači dvorani je bila le še prestižnega pomena, saj je bilo v igri prvo mesto v zeleni skupini. Z zmago s 3:2 si je Fužinar le-to priigral zasluženo, to pa jim je v osmini finala državnega prvenstva prineslo dvoboje proti kasnejšim podprvakom Panviti Pomgradu. Pomgrad je bil na svojem terenu boljši s 3:0 in še na Ravnah s 3:1, kjer pa se je za zmago moral zelo potruditi. Kljub dvema porazoma na koncu tekmovalnega leta je ekipa Fužinarja sezono zaključila odlično, saj je bilo 1. mesto in 6 zaporednih zmag v zeleni skupini (7.mesto v državi) vsekakor odličen uspeh za koroško odbojko in Fužinar. Klub si želi ponovno zadržati ekipo, glede na razpoložljiva finančna sredstva pa pripeljati tudi okrepitve, ki so za uspešne nastope v 1. DOL vsekakor potrebne. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem igralcem in trenerjem, ki so za nas odigrali veliko dobrih predstav in jim hkrati čestitamo za dosežen cilj. Seveda pa se zahvaljujemo tudi vsem gledalcem in zvestim navijačem, ki so nas skozi celotno sezono podpirali, tako v dobrih kot slabih trenutkih. Želimo si, da bi tudi v naslednji prvoligaški sezoni držali skupaj in nanizali še veliko uspešnih sezon! OK Fužinar Avtor fotografij: Jan Marin Sobota, 23. avgust 2014, od 9.do 19.ure Športna dvorana pri OŠ Prežihovega Voranca DAN ROKOMETA Celodnevni rokometni turnir ekip mlajši dečki A Organizator: Društvo rokometna šola Ravne Kje so meje našega Fužinarja? NK Fužinar bo po desetletju ponovno nastopal v 3. slovenski nogometni ligi Članska ekipa NK Fužinar Naša dekleta v nogometnih čevljih Trenutno vodstvo našega nogometnega kluba je bilo formirano 19. maja 2010. Vodenje kluba je prevzel Rajko PRAZNIK, vodenje Nogometne šole pa Peter ODER. Le-ta je imela ob nastopu novega vodstva okoli 40 otrok v vseh selekcijah in enega trenerja s C licenco. Članska ekipa je nastopala v najnižjem možnem rangu tekmovanja, v 2. ligi MNZ Maribor, kjer je tekmovanje končala na sedmem mestu. Prva poteza novega vodstva je bila ločitev finančnega poslovanja Nogometne šole in članske ekipe. Tako se sredstva, namenjena mlajšim selekcijam, niso več porabljala za delovanje članske ekipe. To je, kot se vidi iz današnje perspektive, bil temeljni kamen in sprožilec za nov in zelo uspešen zagon nogometa na Ravnah. Že v naslednji sezoni je ekipa članov osvojila naslov prvaka v 2. ligi MNZ Maribor in napredovala v 1. ligo MNZ Maribor. Ekipo je uspešno vodil trener Ladislav Kuzma - LACI. Ekipa je potrebovala eno sezono, da se je stabilizirala v 1.ligi MNZ Maribor. Že v sezoni 2012/13 je NK Fužinar pod novim trenerjem in bivšim prvoligaškim igralcem, tudi z izkušnjami igranja v evropskih pokalih, Nikom PODVINSKIM, zelo uspešno nadaljevala vzpon in brez poraza osvojila naslov prvaka ter se prvič v klubski zgodovini uvrstila v Štajersko nogometno ligo. V letošnji sezoni pa je ekipa že tri kola pred koncem prvenstva postala prvak Štajerske nogometne lige in si zagotovila nastopanje v 3. Slovenski nogometni ligi. Odkar je ekipo prevzel trener Podvinski, je v 49 odigranih prvenstvenih tekmah zabeležila fenomenalnih enainštirideset zmag, sedem neodločenih izidov in le en poraz. Takšni rezultati v tako kratkem obdobju v nogometni javnosti niso ostali neopaženi. Tako se za nekatere naše igralce zanimajo klubi iz sosednje Avstrije, prav tako se za sistem delovanja NK Fužinar zanimajo klubi iz mariborske nogometne zveze. Ob tem je potrebno poudariti, da članska ekipa deluje na popolnoma amaterski bazi; igralci ne prejemajo nikakršnih plačil ali nagrad. Ekipa je sestavljena iz igralcev iz domačega okolja, kar nekaj si jih kruh služi v domači “fabriki”. Tako se rado primeri, da mora kateri od igralcev po odigrani prvenstveni tekmi pod tuš in nato takoj na “šiht”. Trener Podvinski ni pri tem nikakršna izjema. V zadnjih štirih letih odkar je klub prevzelo novo vodstvo, se je število aktivnih igralcev nogometa na Ravnah potrojilo. Skupno število vseh vadečih pa se je početverilo in se trenutno giblje okoli števila 200, kar pomeni, da je NK Fužinar v zadnjih letih postal največje športno društvo v občini, najbrž pa tudi na Koroškem. Ta trenutek barve kluba in občine zastopajo vse selekcije od U-7 do U-19 skupaj s prvo ekipo kluba. Posebej pa so v klubu ponosni na dekliški ekipi DU-13 in DU-15, ki orjeta ledino dekliškega nogometa na Ravnah. Klub opravlja izjemno poslanstvo na področju vključevanja naših najmlajših občanov v šport in o tem priča tudi njihov zadnji produkt − ODPRTA NOGOMETNA ŠOLA FUŽINAR, ki je na voljo vsak petek od 17h-18h na igrišču z umetno travo in je brezplačna. Za množičnostjo pa ne zaostajajo niti uspehi. Vse ekipe napredujejo tudi v tekmovalnem smislu, saj zanje skrbijo strokovno izpopolnjeni in izkušeni trenerji z najvišjimi licencami, ki jih v klubu izberejo na vsakoletnem razpisu. Na ta način spodbujajo konkurenco med samimi vaditelji in otrokom ponudijo najboljše trenerje. Ta trenutek v klubu deluje 6 trenerjev s PRO licenco, eden z A licenco, trije z B licenco in eden s C licenco. Izdatno strokovno pomoč pa klubu nudi tudi domačinka, nekdanja reprezentantka in zdajšnja se- 37 lektorka slovenske ženske mladinske reprezentance Petra MIKELN. Fužinarjeva dekleta tekmujejo v prvi slovenski ligi vzhod. Po lanski uverturi v tekmovalni sistem sta se letos obe ekipi že pred koncem ligaškega tekmovanja uvrstili na finalni turnir, kjer se bosta borili za naslov državnih prvakinj. Finalni turnir deklet U-15 pa bodo gostili prav v domačem Fužinarju 1.junija na Ravnah in dekleta bi bila vesela množične podpore s tibun. Prav tako pa so v klubu zelo ponosni na uvrstitev šestih domačih nogometašic v slovensko dekliško reprezentanco DU-15 in DU-17. Klub je s svojo velikostjo in uspehi prevzel tudi del svoje družbene odgovornosti v kraju in tako omogoča vključitev otrok tudi iz socialno najšibkejših družin v občini. Uspešno trži objekte športnega parka − v korist zavoda, mladinski hostel Punkl, igrišča za nogometne kampe, priprave slovenskih nogometnih reprezentanc in priprave klubov. Z lastnim delom vzdržujejo infrastrukturo (park, stadion), ki jo uporabljajo tudi druge zainteresirane skupine (šole, občani, atleti). Svojim ekipam klub omogoča tako letne kakor tudi zimske športne priprave doma in v tujini. Dobro delo in dejanske infrastrukturne potrebe za množico športnikov – nogometašev pa prepoznava tudi lokalna skupnost, saj bo letos izgradila prepotrebne slačilnice na samem stadionu. V klubu to ocenjujejo kot nujno potrebno za zagotovitev standardov tekmovanj, predvsem pa za izboljšanje varnosti najmlajših nogometašic in nogometašev, pa tudi ostalih, ki morajo v tem trenutku prečkati zelo pro38 metno parkirišče v športnem parku.Še vedno pa bo ostal problem nezadostne urejenosti pomožnega igrišča oziroma potreba po pomožnem igrišču z umetno in tehničnih funkcijah. Vzporedno pa je rastel tudi proračun kluba, ki je v letih od 2010 do 2013 zrasel za 300%. Po zadnji skupščini kluba pa se je razširili tudi poteka dva dni. Najprej bo Ravne in dobro delo »fužinarjev«s svojim obiskom počastila največja svetovna nogometna avtoriteta živeča na teh področjih, trener vseh trenerjev, Miroslav Ćiro Blažević. Ob tej priložnosti vabijo zainteresirano javnost, da se jim pridružijo na poučnem, zanimivem, igrivem in hudomušnem večeru v petek, 6. junija, ob 18h v Kulturnem centru Ravne. Že naslednji dan, 7. junija, pa se bodo na mestnem stadionu s skupinskim treningom predstavile vse selekcije kluba, v sklepnem delu pa sledi še zadnje kolo Štajerske nogometne lige, ko se bosta v koroškem derbiju pomerila domači NK Fužinar in NK Dravograd Koroška. Pred tekmo bo že drugič zapored akademski slikar Benjamin KUMPREJ podaril našemu klubu svojo sliko, ki bo prodana na avkciji. Izkupiček pa bo namenjen delovanju NK Fužinar. Mladinci na delu S profesionalnim pristopom, podporo lokalne skupnosti pri zagotavljanju boljše športne infrastrukture in pametno klubsko politiko je v prihodnosti možno prav vse. Tudi ponovno napredovanje v višji rang tekmovanja, zakaj pa ne? Naši najmlajši (U-9) NK Fužinar, v maju 2014 Odprta šola travo. Tako kot se je v zadnjih letih krepilo članstvo v igralski vrstah, članstvo podpornih članov, tako se je klub krepil v vodstvenih strukturah upravni odbor kluba, katerega vodenje je s svežo energijo prevzel Peter ŠULER. Vrhunec letošnje sezone se obeta s prireditvijo GREMO VSI NA NOGOMET, ki letos Kolesarski klub Ravne na Koroškem v sezoni 2013 Rekreativci na skupni turi Tekmovalci na podelitvi priznanj Kolesarski klub Ravne na Koroškem je tudi v letu 2013 nadaljeval z vzgojo mladih gorskih kolesarjev v nezmanjšanem obsegu kljub splošni krizi, ki se je nujno odrazila tudi v športni sferi. Majhna ekipa tekmovalcev pod vodstvom trenerja Roberta Kordeža dosega v Slovenskem pokalu v krosu odmevne rezultate in sodi posebej v mlajših kategorijah v sam slovenski vrh. V sezoni 2013 so se fantje udeležili preko 30 tekem v olimpijskem krosu, maratonih in vzponih najvišjega ranga v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Rekreativci na skupni turi od Izole do Umaga in nazaj (foto: Danijel Tancer) Tekmovalci na podelitvi priznanj gorskim kolesarjem KZS za leto 2013 v Kamniku - (od leve) Matej Pečnik - 1. mesto open, Tian Pečnik- 3. mesto U 7, Teo Pečnik - 1. mesto U 13 in bivši predsednik KK Ravne Danijel Tancer (foto: Polona Pečnik) Na tekmah v Ajdovščini, Vrtojbi, Vrbi (A), Premanturi (HRV), Mekinjah, Grebinju (A), Jesenicah, Škocjanu (A), Mengšu, Samoborju (HRV), Žirovnici, na Ravnah, v Kamniku, Kočevju, Črni na Koroškem, Škofji Loki, če jih naštejem samo nekaj, so dosegali fantje številne zmage in uvrstitve na stopničke. Teo Pečnik v kategoriji U13 v celotni sezoni 2013 ne pozna poraza, postal je državni prvak v krosu, XC eliminatorju, zmagal je na Šolskem prvenstvu Slovenije in premočno osvojil prvo mesto v Slovenskem pokalu (devet zmag na devetih tekmah!), Rok Naglič je osvojil med mladinci 3. mesto na Državnem prvenstvu v krosu, tretji je bil tudi na DP v eliminatorju, zmagal je na maratonih Peca (A) in Black Hole v Črni, vzponu na Uršljo goro, osvojil je Krejanov memorial v absolutni konkurenci itd. Omeniti moram tudi odlične rezultate Luke Pušnika in Tomaža Pirnata med mladinci, Tomija Šinigoja in Luke Bosmana v kategoriji U15, Mateja Pečnika in Jerneja Šinigoja med amaterji, Sebastjana Andrejca med veterani in Žana Belaja v kategoriji U13. Veliko zaslug za uspehe mladih tekmovalcev pripada seveda njihovemu trenerju Robertu Kordežu, ki je znal svoje bogate tekmovalne izkušnje preliti v delo z mladimi. Tekmovalna ekipa je imela skozi vso sezono redne treninge vsak dan v tednu, prav tako pa so se ob njih učili veščin gorskega kolesarjenja člani mlajših selekcij, ki se na resnejša tekmovanja šele pripravljajo. V letu 2014 smo formirali tudi ekipo za spust (downhill), ki tekmuje v razredu elite, tako da smo udeleženi tudi v gravitacijskih disciplinah. Delo rekreativne sekcije v klubu temelji na povsem amaterskem delu ljubiteljev kolesarjenja. V letu 2013 smo bili na turah Po dolini Labotnice, kolesarili smo čez Pohorje, na Višarje, od Izole do Savudrije, po Goričkem, organizirano smo se udeležili Maratona v Radencih (druga najštevilčnejša ekipa), Maratona Franja, Bike festivala Pohorje, Krejanovega memoriala, organizirali smo vsakoletno tekmo XC Ravne na Koroškem za Pokal Slovenije, rekreativno prireditev Ravensko kolesarjenje, se udeleževali vzponov v okviru Koroškega pokala v vzponih itd. Na delovnih akcijah smo urejali kros progo, na kateri potekajo številni treningi tekmovalne ekipe in se v zimskem času dobivali na tedenski rekreaciji v Domu telesne kulture na Ravnah. V oktobru smo z namenom predstavitve našega dela in promocije kolesarstva med mladimi organizirali in vodili športni dan na Osnovni šoli Koroških jeklarjev na Ravnah. Delo v klubu, naše aktivnosti, rezultate na tekmah in športnih prireditvah objavljamo na naši spletni strani www.kkravne.net, kjer so na ogled še številni drugi dogodki. Vabljeni vsi kolesarski navdušenci od 3 do 99 let, da se nam pridružite! Za zdravje s kolesom naprej! Za KK Ravne na Koroškem: Simon Došen, predsednik društva 39 Visoka šola Ravne na Koroškem Na Ravnah je bila leta 2012 ustanovljena Visoka šola Ravne na Koroškem, ki omogoča visokošolsko izobraževanje v lokalnem okolju. To je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja visokošolski strokovni program prve bolonjske stopnje Inovativni razvoj izdelkov. To je študij strojništva, konstruiranja, pri katerem diplomant pridobi naziv diplomirani inženir strojništva. Izoražujemo profile, ki so zelo iskani in zaposljivi. kadrovske potrebe gospodarskih družb, ki so šolo ustanovile, in drugih, ki so podprle ustanovitev. Visoka šola postaja s svojim delom pomemben člen v verigi razvojnih dejavnikov in tako posredno vpliva na večjo konkurenčnost gospodarskih družb. V študijskem letu 2013/2014 je šola začela izvajati študijski program. Večina vpisanih študentov je zaposlena v lokalnih podjetjih, ki so zaznala potrebe po izobraževanju na Visoki šoli Ravne. S študijem na Visoki šoli Ravne na Koroškem bodo njihovi zaposleni pridobili dodatna strokovna znanja, potrebna za delovanje v njihovih podjetjih. Visoka šola Ravne na Koroškem je odgovor na izražene Ustanovitelji so uspešna podjetja z dolgoletno tradicijo: Metal Ravne d.o.o., Noži Ravne d.o.o., Oprema Ravne d.o.o., TAB Mežica d.d. in Litostroj Ravne d.o.o. Z ustanovitvijo visoke šole in visokošolskega strokovnega programa so si podjetja zagotovila možnost sodelovanja pri pripravi in izvedbi programa. S tem imajo zagotovljen kakovosten strokovni kader, ki bo pripomogel k rasti njihovih gospodarskih družb. S povezovanjem s tehno- loško naprednimi gospodarskimi družbami Visoka šola Ravne na Koroškem postaja vodilna izobraževalna institucija, ki bo zagotavljala najsodobnejša znanja in njihovo praktično uporabo. Diplomanti bodo imeli celovito znanje, sposobni bodo samostojne obravnave projektov, zato bodo svoje znanje lahko prenašali na druge pri skupinskem delu. Pomembna je velika zaposljivost diplomantov na prvi stopnji študija. Vizija šole je, da bodo znanja in sposobnosti diplomantov pripomogli k dvigu dodane vrednosti storitev in proizvodov gospodarskih družb, v katerih bodo diplomanti delovali. Za kakovostno izvedbo študijskega programa je zelo pomembno sodelovanje šole z gospodarskimi družbami, v katerih se izvaja praktični del izobraževanja. Prednost Visoke šole Ravne na Koroškem je, da večina visokošolskih učiteljev prihaja iz industrije, zato sta stik s prakso in opazovanje razvoja strokovnega področja na visokem nivoju. Tako mora biti stalno posodabljanje teoretičnih in praktičnih vsebin predmetov skladno s strokovnimi smernicami. Vabimo vas, da se nam pridružite na tej poti. Drugi prijavni rok za vpis v študijsko leto 2014/15 bo odprt od 18.8.2014. Vse informacije so dostopne na www.vs-ravne.si. Jurij Hudopisk in dr. Tadeja Primožič Merkač Obnova župnijske cerkve sv. Egidija in njene okolice Okolica župnijske cerkve na Ravnah na Koroškem in sama fasada je že dolga leta klicala po temeljiti obnovi. Zakaj? Zaradi dotrajanega obzidja in tlakovanja okoli cerkve; pretila je nevarnost porušitve opornih zidov na vzhodni in severni strani cerkvenega platoja, zaradi neurejenega odvodnjavanja meteornih voda, slabega stanja fasade. Dolgoletna želja župljanov, članov župnijskega in gospodarskega sveta je, da bi župnijska cerkev sv. Egidija, ki že dobrih 700 let stoji na majhni vzpetini sredi starega mestnega jedra, bila 40 s svojo okolico in s svojim videzom nekaj lepega, za nas verne in za vse ljudi, ki prebivajo v našem mestu in tudi za mnoge turiste, ki se ob obisku mesta povzpnejo na ta hrib. Na obnovo smo se pripravljali deset let. V jeseni leta 2012 smo začeli z velikim in zahtevnim delom: z obnovo obzidja, tlaka in fasade. Če podrobno pogledamo, je bil obnovljen in delno na novo narejen oporni zid na vzhodni in severni strani cerkvenega platoja v dolžini 60 m in višini dobrih 4 m; na novo položena kanalizacija za meteorne vode s strehe Župnijskega doma, cerkve in starega župnišča; drenaža ob severni in zahodni steni Župnijskega doma in okoli cerkve; položene cevi za osvetlitev cerkve in okolice; stopnice ob Župnijskem domu z dostopom za vo- zičke; stopnišče na vzhodni strani Župnijskega doma pri vhodu v prostore Karitas; betonska podlaga za polaganje kamna na južni, severni in delno na vzhodni strani cerkve, betonska podlaga za polaganje kamna. Naj poudarim, da smo imeli v mislih tudi dostop za invalide, zato je plato urejen tako, da je omogočen dostop z vozički tako v cerkev kot v Župnijski dom. Spomladi leta 2013 so se nadaljevala zidarska dela. Sledila je obnova fasade, kamnoseška dela, ureditev zelenice ter delna izdelava ograje. Okolica župnijske cerkve je tako dobila pri- merno podobo, ki sicer še ni povsem dokončana. Čaka nas še dokončna ureditev obnove zelenice pred zvonikom, dokončanje ograje in osvetlitve cerkve. Dobrih deset let je župnija namensko varčevala in zbirala prostovoljne darove za izvedbo načrtovanih obnovitvenih del. Nekaj sredstev, 10 % investicije, je župnija pridobila iz prodaje obveznic iz naslova denacionalizacije. S prijavo na razpis Občine Ravne na Koroškem smo pokrili 3 % investicije. Največji delež, 87 % investicije, pa so prostovoljni darovi župljanov in prebivalcev mesta, na katere smo se večkrat obrnili s prošnjo za pomoč. Lahko rečem, da naš kraj, naša župnija premore veliko dobrotnikov in prostovoljcev. Mnoga dela smo naredili tudi s prostovoljnim delom. Hvala vsem, ki ste se odzvali naši prošnji, dodali svoj velikodušni dar in tudi s prostovoljnim delom priskočili na pomoč. Iskreno se zahvaljujem vsem krajanom in podjetjem, ki ste podprli obnovitvena dela in dodali svoj kamenček v mozaik ljubezni do domačega kraja in njegove kulturne dediščine. Naj bosta urejena okolica in obnovljena fasada župnijske cerkve vsem prebivalcem mesta v ponos, saj urejen hrib z obnovljeno cerkvijo krasi staro mestno jedro. Vernim občanom pa naj obnovitvena dela pomagajo h globljemu zavedanju, da je župnijska cerkev bivališče živega Boga, kraj srečanja z Njim in z bližnjimi. Alojz Bek, župnik in dekan Ob 50-letnici koče PLANINSKEGA DRUŠTVA RAVNE NA KOROŠKEM NA NARAVSKIH LEDINAH Izgradnja koče Z ustanovitvijo Planinskega društva Ravne na Koroškem (PD Ravne) 25. julija 1952 in z uresničevanjem programa njegovega dela so se nekdanjemu Guštanju, v letu 1952 preimenovanem v mesto Ravne na Koroškem, in njegovim ljudem začele ponujati nove možnosti za rast različnih gospodarskih in kulturnih dejavnosti. Ravenski planinci so v letih po ustanovitvi svojega PD vztrajno in ustvarjalno razvijali raznovrstne organizacijske, vzgojno-izobraževalne ter gospodarske dejavnosti. Pri tem pa je prihajalo tudi do obdobij, ko jim je delovna vnema usihala, in obdobij, ko so hkrati ob tem, kljub novim časom, krepili zamisli o prostovoljstvu in delu za skupno dobro ter zavest o pripadnosti vrednotam slovenskega gorništva in s tem tudi slovenstva. Dobro delo članov upravnega odbora (UO) in propagandnega, gospodarskega, alpinističnega ter mladinskega odseka (in občasno še drugih odsekov) je privabljalo v PD Ravne veliko novih članov. Njihovo število se je od začetnih 160 v letu 1952 povečalo na 977 članov v letu 1962, po tem pa je začelo različno močno nihati. V razvoju PD Ravne je bilo ob skrbi za njegovo članstvo in društveno poslovanje ter za delo odsekov vedno v ospredju tudi vprašanje izgradnje društvene planinske postojanke. Do odločitve PD Ravne ob koncu leta 1962, da bodo za razvoj ravenskega planinstva preuredili rudarsko kočo Rudnika svinca in topilnice Mežica (Rudnik Mežica) na Spodnjih Narovskih ledinah, so v ravenskem društvu izoblikovali več predlogov za kraje, kjer bi gradili svojo planinsko postojanko in druge objekte za svoje potrebe ter urejali okrepčevalnice. Predloge navajamo, kakor so časovno v PD Ravne nastajali. Leto 1952: Gradnja planinske koče na Lužah pod vrhom Uršlje Gore in morebiti na Šteharskem vrhu ali pa razširitev in prevzem Smučarske koče. Pri namenih s Smučarsko kočo so nekateri člani UO PD Ravne imeli pomisleke in so temu nasprotovali. V tem letu so izoblikovali še dva predloga: skupno z lovci bi gradili kočo na Ošvenovih travnikih, z ravenskimi železarji pa pod Goro, kje, ne navajajo. Leto 1953: Za kraj, kjer bi gradili, so najprej izbrali Zgornje (Gorne) Narovske ledine, v povezavi z nameravano izgradnjo žičnice za turistično-športni center pa na območju Malega vrha na n.v. 1445 m, na vzhodnem delu Gore. V tem letu so posegli še na področje gorskega masiva Strojne. Na Zelenbregu, na domačiji pri Račlu, so se namenili urediti okrepčevalnico A ker je tu takrat že gostovala Osnovna šola Šelenberg (Zelenbreg), so svojo zamisel opustili. Leto 1954: UO PD Ravne se v tem letu vse bolj nagiba h gradnji svoje 41 Obnovljena koča na Naravskih ledinah koče na Zgornjih Narovskih ledinah, a so pri tem ovirani zaradi zavlačevanja z nameravano gradnjo že omenjene žičnice. Leto 1955: Gradnja koče je v listinah še omenjena, vendar v povezavi z izgradnjo žičnice, začetki njene gradnje so se vedno bolj odmikali in so počasi ostajali le še na papirju. Leto 1956: Ponovno kot možen kraj gradnje koče omenjajo Luže, vendar z gradnjo ne začnejo, kar kaže na nedejavnost gradbenega odbora. Gradnjo koče so zaenkrat opustili in preložili na poznejše čase. V tem letu so še izoblikovali predloge za izgradnjo razglednega stol- pa na Šteharskem vrhu, v letu 1957 ga še ponovijo, po tem omenjajo še gradnjo paviljona na Navrškem vrhu, koče na opuščeni kmetiji Šisernikovo in okrepčevalnico na Jankovcu. Leto 1957: V PD Ravne ugotavljajo, da jim primanjkuje finančnih sredstev. PD Mežica je takrat PD Ravne ponudila v prenos ali v najem Zavetišče v Grohotu pod Raduho in še, da bi PD Ravne v mežiškem Planinskem domu na Peci opremilo eno sobo. Leto 1958: Začeli so z gradnjo koče na Zgornjih Naravskih ledinah. Z deli so nadaljevali v letih 1961 in 1962. Ob koncu leta, 13. decembra S svečanA otvoritEV koče 24. maja 1964 1962, se je UO PD Ravne iz nepojasnjenih razlogov odločil in poslal Upravi Rudnika Mežica prošnjo, da jim odstopi rudarsko kočo na Spodnjih Narovskih ledinah, ker se PD Prevalje, ki mu je bila odobrena uporaba koče, strinja s prenosom koče na PD Ravne. V letu 1963 je Rudnik Mežica 10. aprila izdal odločbo o oddaji omenjene koče v najem PD Ravne, 15. maja je ravensko PD prevzelo kočo, primopredajo so opravili 17.5., istega dne pa sta obe strani podpisali pogodbo o najemu koče. PD Ravne je v tem času opustilo gradnjo svoje koče na Zgornjih Narovskih ledinah. Po prevzemu rudniške koče so ravenski planinci pohiteli z obnovo koče, predvsem pa s komunalno ureditvijo. Slavnostno otvoritev koče so opravili 24. maja 1964. Nova planinska postojanka Koča na Naravskih ledinah (pravilno bi seveda bilo na Narovskih ledinah, pa so pri zapisu naredili napako in tako je ostalo do današnji dni!) je začela svojo planinsko pot. PD Ravne jo redno posodablja, dograjuje in skrbi za njen ugled. Alojz Pristavnik Viri: Arhiv PD Ravne Avtor fotografij: Štefan Vevar Aktivnosti Mladinskega sveta Ravne na Koroškem prvi polovici letošnjega leta Mladinski svet Ravne na Koroškem je lansko leto uspešno zaključil s projektom »Mladina od Guštanja do Raven na Koroškem«, ki obsega 90-minutni dokumentarni film o mladini in manjšo razstavo. Film bo na ogled še v tem letu in sicer 42 v »MSR kinu na prostem«, ki bo potekalo v okviru Ravenskih dnevov ter v jeseni, ko bomo v KMKC Kompleks organizirali »MSR večer«. V prvi polovici leta 2014 je mladinski svet večji del energije usmerjal v dokončanje dokumenta Strategija za mlade v Občini Ravne na Koroškem 2014–2020, ki je opravljena na podlagi podrobne analize stanja na področju mladinske politike in spletne ankete med mladino na Ravnah na Koroškem. Dokument bo na voljo tudi v knjižici. Od lanske jeseni aktivno sodelujemo pri vzpostavljanju Koroškega medgeneracijskega centra na Ravnah na Koroškem, s katerim v prihodnje načrtujemo skupne aktivnosti. Še posebej smo veseli, da bo medgeneracijski center na pobudo 1 MSR ustanovil mladinsko informacijsko točko, kjer bodo mladi lahko pridobili vse informacije v zvezi z izobraževanjem, socialnimi pravicami … Posledice zimske ujme oz. žledu žal niso zaobšle naše Mladinske poti Ravne na Koroškem. Potrebnih je bilo nekaj sanacijskih del za vzpostavitev poti v prvotno stanje, do poletja pa načrtu- 1 | Nagovor predsednika MSR Aljaža Verhovnika na pogovoru z evropskima poslankama Tanjo Fajon in Zofijo Mazej Kukovič (foto: Ana Pisar) 2 | V MH Punkl je 28. 4. 2014 potekala javna tribuna mladih za pripravo Strategije za mlade v Občini Ravne na Koroškem 2014-2020 (foto: Ana Pisar) 2 jemo nadgradnjo mladinske poti, v katero bomo vključili tudi brusilni stroj, ki služi kot eksponat na prostem Koroškega pokrajinskega muzeja Ravne na Koroškem. 4. aprila 2014 je v Kulturnem centru Ravne na Koroškem potekala javna tribuna mladine z evropskima poslankama Tanjo Fajon in Zofijo Mazej Kukovič. Poslanki sta mladim predstavili naloge in vlogo Evropskega parlamenta. Zbrane pa je med drugim nagovoril tudi predsednik MSR Aljaž Verhovnik. Pred nami je pestra in naporna druga polovica leta, saj se vse naše aktivnosti večinoma pričnejo in zaključujejo v tem času. Tako nas čakajo pestri športni projekti, obeta se nam mednarodno sodelovanje, čaka nas 2. tekmovanje osnovnošolcev po Mladinski poti in druge aktivnosti, o katerih vas bomo pravočasno obveščali preko naše spletne strani www.msr.si in naše Facebook strani. Veselimo se srečanja z vami! Aljaž Verhovnik, predsednik MSR 47. lovska razstava Mežiškega lovsko gojitvenega bazena 8. marca 2014 smo lovci Lovske družine Prežihovo v Kotljah organizirali 47. lovsko razstavo Mežiškega lovsko gojitvenega baze- na – MGLB. Naš bazen sestavlja 7 lovskih družin (LD Prežihovo, LD Jamnica, LD Pogorevc, LD Strojna, LD Peca Mežica, LD Bistra in LD Koprivna-Topla). Vsako leto je na vrsti ena lovska družina, ki organizira lovsko razstavo. V letu 2014 je bila tako lovska razstava po sedmih letih zopet v Kotljah, tokrat v prostorih gasilskega doma. Aktivnosti za pripravo razstave so se pričele v jutranjih urah v soboto 8. marca 2014. Lovci iz vsake lovske družine so pripravili svoje panoje, na katerih so bile zbrane trofeje odstreljene divjadi, ali kako drugače odvzete iz lovišča, iz preteklega leta. Na lovski razstavi lahko lovci primerjamo med družinami rezultate dela in gojitve preteklih let, ki se izkažejo tudi s kakšno izredno trofejo. Ob 16. uri je bila uradna otvoritev lovske razstave in zbor lovcev MGLB. Zbrali so se lovci tako iz lovskih družin združenih v MGLB, kot tudi lovci drugi lovskih družin in okolice. Prireditev je na atraktiven način povezovala in vodila Katarina Valentar. Na zboru lovcev so z lovsko pesmijo popestrili dogajanje lovci iz lovskega okteta LD Prežihovo in mlada Hotuljka, Klara Kotnik, ki je zaigrala na citre. Na zboru lovcev smo predstavili statistične podatke o odstrelu in ostalih gojitvenih delih v letu 2013 na območju MGLB. Nato je sledilo strokovno predavanje iz lovske 43 kinologije, kjer je predaval Slavko Žlebnik, priznani lovski kinolog iz LD Peca Mežica. Prost ogled razstave za vse, ki jih lovstvo zanima, je bil mogoč še naslednji dan, v nedeljo, 9. marca 2014 in v ponedeljek 10. marca v dopoldanskih urah. V okviru projekta Lovske zveze Slovenije »Mladi in lovstvo«, v sodelovanju z vrtcem Kotlje in Osnovno šolo Koroški jeklarji in podružnico OŠ Kotlje, smo na lovski razstavi imeli lovci priložnost razstaviti številne umetnine vezane na lovsko tematiko, ki so jih ustvarili najmlajši iz vrtca in OŠ Koroški jeklarji. Naslikali so številne divje živali, lovce in lovske motive. V ponedeljek so si lovsko razstavo tako prišli podrobno pogledat otroci iz vrtca Kotlje, šolarji z OŠ Koroški jeklarji z Javornika ter šolarji iz podružnične šole iz Kotelj. Na razstavi je bilo panoramsko razstavljenih več prepariranih divjih živali, kar je najmlajše gotovo najbolj pritegnilo k ogledu. Na svoja številna vprašanja so prejeli odgovore, vsekakor pa smo lovci vedno na razpolago najmlajšim kot tudi ostalim, da predstavimo bistvo lova in trajnostnega razvoja, s katerim se v Kotljah organizirano ponašamo že skoraj 70 let. Čez sedem let bo lovska razstava zopet v Kotljah, do tedaj se bomo lovci na lovskih razstavah MGLB srečevali vsako leto v drugi lovski družini in tradicionalno zaključili oziroma pričeli novo lovsko leto na prijeten in koristen način. Urška Dvornik Avtor fotografije: Anton Polanc Ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Mežiške doline Leta 2010 je Območno združenje Rdečega križa Mežiške doline (OZRK Mežiške doline) v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem ustanovilo in usposobilo ekipo prve medicinske pomoči, ki šteje sedem prostovoljnih članov. Vsi so opravili 70-urni tečaj za bolničarje in s tem pridobili znanje za nudenje prve pomoči. Namen in cilji ustanovitve ekipe so : - dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim ob vsakdanjih in izrednih razmerah, - pomoč pri triaži, - transport in sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov, - pomoč zdravstvenim reševalcem ob velikih naravnih in drugih nesrečah. Ekipa OZRK Mežiške doline, ki jo sestavljajo Darja Gorenšek, Jožica Kobovc, Nives Vrhovnik, Urška Vrhovnik, Jana Ploder, Peter Buhvald in Rajko Vrhovnik, je letos sodelovala na regijskem preverjanju ekip Rdečega križa in Civilne zaščite, ki je potekalo v Ribnici na Pohorju. To je že četrto sodelovanje naše ekipe na regijskih preverjanjih. V malo drugačni sestavi so tekmovali na Prevaljah, v Vuzenici in Dravogradu. OZRK Mežiške doline Priznanja v Društvu Sožitje Mežiške doline V prostorih Osnovne šole Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem je v mesecu marcu potekal zbor članov Društva Sožitje Mežiške doline. Zbor članov se je slovesno začel z nastopom društvenega pevskega zbora Mlada srca. Pevski zbor Mlada srca Društva Sožitje Mežiške doline je praznoval svojo 44 deseto obletnico delovanja in je ob tej priložnosti izdal in predstavil svojo prvo zgoščenko. Za desetletno delovanje je prejel Srebrno Gallusovo značko Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srebrne in bronaste Gallusove značke so prejele tudi člani- ce in člani pevskega zbora Mlada srca Društva Sožitje Mežiške doline Ravne na Koroškem. Značke jim je podelila vodja JSKD OI Ravne na Koroškem Jožica Pušnik. Za zasluge pri vodenju Pevskega zbora Mlada srca sta prejeli priznanje tudi zborovodkinji Rezka Petek in Jožica Pušnik ter ustanoviteljica pevskega zbora predsednica društva Danica Ozimic. Pevski zbor Mlada srca je prejel tudi Listino o priznanju Občine Ravne na Koroškem. Listino so prejeli za izjemen posluh za kulturno umetniško dejavnost, negovanje izročila ljudske pesmi, prispevek k razumevanju drugačnosti v medčloveških odnosih ter za prispevek k promociji in ugledu občine v slovenskem prostoru. Priznanje je podelil župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen. Društvo je na letošnjem zboru članov podelilo še veliko priznanj, ki so jih ob tej častitljivi obletnici prejele sekcije društva in njihove vodje - prostovoljci. Priznanje je bilo podeljeno ob deseti obletnici delovanja Specialne olimpijade Slovenije in petnajsti obletnici rekreacije. Prejeli so jih trenerji, koordinatorji in športniki, za pridno treniranje in za vse dotlej dosežene športne rezultate. Izvajajo tedenske treninge atletike, malega nogometa, krpljanja, kolesarjenja, plavanja. Priznanje je prejel tudi koordinator SOS Marjan Vrbnjak. Marija Tratnik je prejela priznanje za deset let delovanja na področju športa in petnajst let rekreacije, ustvarjalnih delavnic ter za delovanje v Klubu prijateljev ob njegovi petindvajseti obletnici. Častitljiv jubilej, dvajset let, je obeležila tudi Skupina staršev za samopomoč Klasje. Skupina združuje starše otrok z motnjami v duševnem razvoju. Klasje prireja različne delavnice, predavanja, pohode in sprostitvene dejavnosti, kot so izleti in strokovne ekskurzije. Priznanje je prejela voditeljica skupine Jelka Kovač, ki je hkrati prejela priznanje tudi za koordinacijo družinskih programov pri Zvezi Sožitje. Obeležili smo tudi petindvajset let delovanja Kluba prijateljev. Klub prijateljev šteje okoli 65 članov, oseb z motnjami v duševnem razvoju. Za svoje člane prirejajo pohode, predavanja, ustvarjalne delavnice, strokovne ekskurzije v razne ustanove ter se vključujejo v čistilne akcije. Delujejo tudi v projektu Lahko branje. Sodelujejo v procesih samozagovorništva, zagovorništva ter ustvarjajo v likovnih delavnicah. Udeležujejo se Specialne olimpijade Slovenije in drugih prireditev. Priznanje so prejeli vsi prostovoljci, ki so vključeni v dejavnost. Vodja Kluba prijateljev je Tončka Vrbnjak. Zofka Polanc pa je koordinatorka taborov in seminarjev VŽU (vseživljenjsko učenje) pri Zvezi Sožitje. Častitljivo obletnico petnajst let delovanja praznuje tudi skupina mlajših otrok Metuljčki. Skupina se srečuje enkrat tedensko. Vodijo jo strokovne delavke - specialne pedagoginje in prostovoljke društva. V skupini mlajših otrok Metuljčki se izvaja strokovna pomoč mlajšim otrokom z motnjo v duševnem razvoju in je dopolnilna oblika redni obravnavi. Vodja skupine je Milena Verhnjak. Ob tej priložnosti je prejela priznanje za ustanovitev skupine ter za petnajst let vodenja le-te. Društvo Sožitje Mežiške doline že od januarja 2000 izdaja svoje glasilo »Z roko v roki«. Izdali so že petnajst rednih številk (izhaja enkrat letno) in dve jubilejni številki, ki sta izšli ob 35. in 40. obletnici delovanja društva. Enajst let zapored je njegova glavna urednica Janja Čebulj. Za svoje dosedanje delo je prejela priznanje. Zbor članov je podelil naziv ČASTNEGA ČLANA Jožetu Sedelšaku. Jože Sedelšak je s svojim več kot tridesetletnim delom v društvu in nesebično pomočjo osebam z motnjami v duševnem razvoju in njihovim staršem dajal pomemben delež h kakovosti njihovega življenja in neprecenljiv prispevek k uspešnemu delovanju društva. Trinajst let je bil tudi predsednik društva (od l. 1990 do l. 2003) in je še danes aktiven član izvršnega odbora društva. Priznanja zaslužnim je podelila predsednica Društva Sožitje Mežiške doline Danica Ozimic. Podelitev priznanj pa so z lepo zapeto pesmijo popestrili pevke in pevci Pevskega zbora Mlada srca. Društvo Sožitje Mežiške doline Avtorica fotografije: Danica Hudrap 45 Društvo Sožitje Mežiške doline Ravne na Koroškem Klub prijateljev V okviru delovanja društva Sožitje MD se je pokazala potreba po dodatnem druženju z osebami s posebnimi potrebami, ki so v domači oskrbi, oziroma ne bivajo v zavodu CUDV Črna na Koroškem. Tako je na pobudo gospe Slavke Potočnik leta 1988 prišlo do prvih dogovarjanj, kako bi tem osebam nudili večjo kvaliteto življenja. S pomočjo staršev, prostovoljcev in Centra za socialno delo je že naslednje leto Klub prijateljev pričel s svojo dejavnostjo. Sama vodim ta klub že deset let. V pričetku se je vključilo le okoli 20 oseb, danes pa imamo že 72 članov. Iskali smo razne možnosti, kako izboljšati psihofizične sposobnosti, krepitev samega sebe, spoznavanje širšega družbenega okolja. Naše dejavnosti so med drugim: obiski raznih ustanov, zavodov in društev (šole, sodišča, gasilski dom, uredništvo radia, taborniki, vojni veterani), razni zanimivi in poučni izleti, obisk kulturnih prireditev. Velik poudarek dajemo na pohode in razne druge aktivnosti (plavanje, kegljanje, balinanje, sankanje). Vsako leto imamo tudi medgeneracijski tabor, ki je namenjen predstavnikom različnih generacij. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem, ki kakorkoli pomagate pri našem programu, posebej pa še vsem prostovoljcem, CUDV Črna in naši predsednici društva. Tudi v prihodnje se bomo trudili izpeljati vse zadane cilje za dobrobit naših oseb z motnjo v duševnem razvoju. Tončka Vrbnjak, vodja Kluba prijateljev Projekt človek pomagamo vam premagati zasvojenost! Imate težave z zasvojenostjo? Se ne morete rešiti drog, alkohola, zdravil, iger na srečo? Imate zasvojenega sina, hčer, partnerja, pa bi mu radi pomagali? Poiščite nas in skupaj bomo našli rešitev. Svetovanje je anonimno. Nudimo vam: - svetovanje, podporo in motivacijo za urejanje zasvojenosti; - pomoč pri vzdrževanju abstinence; - pomoč pri iskanju zaposlitve in urejanju stanovanjske problematike; - utrjevanje delovnih navad, samostojnosti in odgovornosti; - urejanje družinskih odnosov … Zasvojene osebe in njihovi svojci se lahko vključijo v individualne programe Regijskega sprejemnega centra Koroške, ki izvaja program Projekt Človek, nekateri pa potrebujejo 46 celostno obravnavo, za katero se predlaga vključitev v klasični program Projekt Človek, ki zajema vključitev v terapevtsko skupnost. Nudimo tudi pomoč ZASVOJENIM STARŠEM, ki jih vabimo, da se skupaj s svojim otrokom vključijo v stanovanjsko obliko rehabilitacije. Še nekaj nasvetov za starše: Kako prepoznate, da vaša hči/sin uživa droge? »Čudno« vedenje, razdražljivost, nemir, ne kaže interesa za vsakdanje dejavnosti, se zapira v sobo, veliko časa preživi zunaj, pogosto išče denar, izginjajo vredne stvari in denar iz stanovanja/hiše, sumljiva družba. Fizični znaki: pordečitev oči in spremenjene zenice (zožene ali razširjene), nenaravna bledica, hujšanje, slabost, suha usta, znojenje, glavobol ... Kakšen odziv lahko pričakujete od hčerke/sina, ko ga soočite s sumom ali dejstvom, da uživa drogo? Grožnje, sramotenje družine pred sorodniki, sosedi in javnimi službami, nasilni izpadi, izvajanje pritiska na šibkejšega starša, čustveno izsiljevanje, različne obljube, laganje, manipulacija, hlinjenje samostojnosti. Kako ukrepati, če zaznate ali sumite, da vaša hči/sin uživa drogo? Pogovorite se z njim/z njo, jo/ ga soočite z dejstvi, povezanimi z uživanjem droge, pridobite podporo partnerja ali druge bližnje osebe, vztrajajte pri zahtevi, da se gre hči/ sin zdravit ter si poišče strokovno pomoč pri organizacijah, ki se ukvarjajo z urejanjem zasvojenosti. Kako preveriti, ali je vaša hči/sin pod vplivom droge? Z urinskimi testi, ki jih lahko kupite v lekarnah ali jih opravimo pri nas v Regijskem sprejemnem centru Koroške. Testirajte nenapovedano, pri čemer je najboljši jutranji urin. Ob dajanju urina morate biti prisotni, da vas otrok ne zmanipulira (npr. nalije v urin kakšno čistilo, zamenja urin s kakšnim drugim …). Pomembnejše od samega testiranja je vaša odločitev, kaj boste naredili, če bo test pozitiven. Če je test pozitiven, je namreč treba nekaj narediti, ukrepati. Kako otroka prepričati, da se odloči za zdravljenje? Zasvojenec se za zdravljenje praviloma ne zmore odločiti sam. Odločitev zanj morate sprejeti starši. Da se otrok odloči za zdravljenje, je potrebna določena stopnja zdravega socialnega pritiska (oče in mama morata imeti enako strategijo pri postavljanju pravil in meja svojemu otroku, ne dajajte mu več žepnine, naj plačuje del položnic, naj redno opravlja domače obveznosti …). S tem boste pomagali svoji hčerki/ sinu, da uvidi svoj problem z drogo in se odloči za zdravljenje. Ne odlašajte, naredite STOP zasvojenosti! Več informacij: Telefon: 059/720-271 in 051/637-267. www.projektclovek.si, e-pošta: [email protected]. Lahko se tudi oglasite osebno v sprejemni pisarni na Čečovju 12 a (Upravna enota Ravne na Koroškem, prvo nadstropje desno, pisarni številka 16 in 17). Mateja Švab, specialist na področju preprečevanja in zmanjševanja škode povezane z uživanjem drog UREJANJE SKRBNIŠTVA v Centru za socialno delo Ravne na Koroškem Skrbništvo je definirano v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za obliko družbenega varstva mladoletnikov (skrbništvo nad mladoletnimi osebami), za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki zaradi določenih vzrokov niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (skrbništvo nad odraslimi osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost). Posebno varstvo pa se daje tudi osebam, ki nimajo možnosti, da bi same skrbele za svoje pravice in koristi (skrbništvo za posebne primere). Pri vseh je skupno, da tretja oseba (skrbnik) za daljši ali krajši čas prevzame skrb za varovanca v celoti ali samo za določene naloge oz. za konkretno opravilo. Pri tem zakonodaja tudi jasno določa, kdo je lahko skrbnik in kakšna je njegova funkcija, ki je prostovoljna in častna. CSD vodi postopek po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Ko prejme pobudo iz okolja (najpogosteje od najbližjih svojcev) ali institucije, po uradni dolžnosti začne ugotavljati, kakšen obseg varstva konkretna oseba potrebuje (po zakonu je predviden čas za izdajo odločbe 2 meseca). V postopku je potrebno ugotoviti: - ali oseba potrebuje skrbnika, - obseg varstva – točno določena opredelitev nalog, - izbira osebe skrbnika. V postopku je tako potrebno pridobiti izjave vseh bližnjih sorodnikov, saj zakon določa, da se za skrbnika, če je le mogoče, postavi nekoga izmed sorodnikov, pri tem pa se upošteva želja varovanca in njegovih sorodnikov. SKRBNIŠTVO NAD MLADOLETNIMI Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami je, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo. Skrbnik za poseben primer pa se postavi mladoletni osebi v primeru nasprotja interesov med njim in starši, najpogosteje ga postavimo za zastopanje v zapuščinskih zadevah po umrlem staršu. SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST Namen skrbništva za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, je, da se zaščitijo pravice in koristi posameznika, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposoben ščititi svojih osebnih ali premoženjskih koristi. O odvzemu poslovne sposobnosti odloči sodišče v nepravdnem postopku in o tem seznani center za socialno delo. Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame delno ali v celoti poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. Skrbnik mora Centru za socialno delo poročati najmanj enkrat letno oziroma kadarkoli, kadar Center za socialno delo to zahteva. Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidna skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje, ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno, vključno z upravljanjem in razpolaganjem z njegovim premoženjem. SKRBNIŠTVO ZA POSEBEN PRIMER Center za socialno delo postavi skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Skrbništvo za poseben primer pride v poštev, kadar oseba sama ni zmožna uveljaviti ali izvršiti svoje pravice 47 in dolžnosti, niti za to ni sposobna nikogar razumno pooblastiti. otroka in skrbništvo za posebni primer za deset odraslih oseb. UREJANJE SKRBNIŠTVA V LETU 2013 IN 2014 Težava je, kadar ni sorodnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti naloge stalnega skrbnika za odrasle ali mladoletne osebe. V Sloveniji nimamo seznama oseb ali pristojnih služb, ki bi morale prevzeti naloge skrbnikov. Dolžnost skrbi za drugo osebo pa vemo, da je odgovorna in zahtevna naloga, a po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prostovoljna in častna ter neplačana. To je tudi razlog, da je v nekaterih primerih stalni skrbnik varovancu kar Center za socialno delo. V zadnjih letih opažamo porast števila postopkov za urejanje skrbništva za posebni primer nad odraslimi osebami. CSD Ravne na Koroškem je v letu 2013 obravnaval 20 zadev s področja stalnega skrbništva polnoletnih in 4 zadeve s področja stalnega skrbništva nad mladoletnimi. Za 53 oseb je bilo urejeno skrbništvo za posebni primer, največ za namen namestitve ostarelih, dementnih oseb v institucionalno varstvo. V letu 2014 smo uredili eno stalno skrbništvo nad mladoletno osebo, skrbništvo za posebni primer za dva Marjana Kotnik, strokovna delavka CSD Ravne na Koroškem ODPRTJE KOROŠKEGA MEDGENERACIJSKEGA CENTRA Na Ravnah na Koroškem je v torek, 20. 5. 2014, potekalo odprtje Koroškega medgeneracijskega centra, ki bo povsem na novo zaživel in v svoje prostore vabil na Trgu svobode 21 (prostori bivšega magistrata). Omenjeni center je tudi prvi medgeneracijski center na Koroškem, ki bo nudil prostor za stik med različnimi generacijami in čez celo leto omogočal intenziven prenos različnih znanj. Ustanoviteljica, pobudnica in nosilka projekta je Občina Ravne na Koroškem, center pa je nastajal v okviru projekta »Starosti prijazna občina« pod vodstvom Darje Čepin, dipl. org. men., svetovalke za družbene dejavnosti. Poleg ravenske občine sta ustanovitelja še Koroški dom starostnikov Črneče in Društvo upokojencev Ravne na Koroškem. Za namen delovanja centra so vse tri ustanoviteljice ustanovile Društvo Koroški medgeneracijski center, katerega predsednica je Vera Krajnc, univ. dipl. ekon. Center bo deloval pod vodstvom Marjane Kamnik, univ. dipl. soc. 48 delavke, vodje Koroškega doma starostnikov – Enote Slovenj Gradec. navati nove ljudi in navade, se želi kaj novega naučiti, dobiti razne informacije, nasvete in tudi pomoč. Z medgeneracij- Slavnostna govornica dr. Anja Kopač Mrak; levo od nje: Urška Pajenk in Darja Čepin; desno: Jože Prednik, Srečko Mlačnik in dr. Tomaž Rožen (foto: Matevž Hudrap) Gre za medgeneracijski center, namenjen starejši, srednji in mlajši generaciji, ki je aktivno sposobna in ki si aktivnosti želi, ki si želi druženja s svojimi vrstniki in z drugimi generacijami, ki želijo spoz- skim centrom želi občina ponuditi prostor za prijetno druženje, ustvarjanje, učenje, deljenje izkušenj in predvsem sklepanje novih vezi med starejšimi, srednjo generacijo in mladimi. V centru bodo potekale številne dejavnosti (predvsem v dopoldanskem in popoldanskem času med 9:00 in 17:00 uro, v sobotah med 8.00 in 12.00 uro, občasno tudi zvečer), poleg tega pa bi bilo vsak dan kar nekaj časa namenjenega še medsebojnemu druženju, prebiranju časopisov in revij, brskanju po spletu in podobno. Center bo ponujal množico aktivnosti in sicer: - vadbe za ohranjanje psihofizične kondicije (telovadba za mišično moč, telovadba sede, zumba …) - vsebine izobraževalnega značaja (tečaji tujih jezikov, umetnost, razne strokovne delavnice, tečaji računalništva …) - skupine za ročne spretnosti (kulinarična delavnica, tečaj klekljanja …) - kulturne in družabne aktivnosti (praznovanja, prireditve, pikniki, izleti …) - aktivno medgeneracijsko povezovanje (delavnice, okrogle mize …) - program »Mladi za starejše« - razna svetovanja in informacije v informacijski pisarni - aktivnosti za otroke … Prostori centra so opremljeni s čajno kuhinjo, z manjšo jedilnico, dnevnim prostorom za druženje, informacijsko pisarno, veliko večnamensko dvorano namenjeno predavanjem, večjim delavnicam in telesnim aktivnostim, malo dvorano za namen izvajanja delavnic ter prostorom za otroke, računalniško učilnico, sanitarijami (tudi za invalide) ter hodnikom z garderobo. Glavni vhod v center je s strani mestnega trga, urejen pa je tudi dodatni dostop z zadnje strani − Trg svobode (Gramoznica), ki je primerno urejen tudi za invalide. Prostore je uredila in opremila Anita Potočnik Slivnik, univ. dipl. ing. arh., višja svetovalka za okolje in prostor. S Koroškim medgeneracijskim centrom želijo ustanovitelji vsem generacijam omogočiti prostor, ki bo ponujal preplet zanimivih vsebin tako za starejše kot tudi mlajše generacije; v centru bo lahko vsakdo našel kaj za svojo dušo, saj ljudje v vsaki dobi življenja čutimo in želimo početi nekaj koristnega. Po kratkem kulturnem programu, ki ga je moderiral Jurij Berložnik, smo prisluhnili najprej predsedniku Društva upokojencev Ravne Jožetu Predniku in direktorju Koroškega doma starostnikov Črneče Srečku Mlačniku, nato pa še nagovoru župana Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaža Rožena. Slavnostna govornica je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki je skupaj z županom dr. Tomažem Roženom častno prerezala trak in tako so se vrata Koroškega medgeneracijskega centra tudi uradno odprla širši javnosti. Otvoritev so popestrili otroci Vrtca Ravne s folklornim plesom, kantavtor Milan Kamnik s pesmijo o naši Uršlji gori, zapel pa je tudi pevski zbor OŠ Koroških jeklarjev. Otvoritve so se udeležili številni občani, v medgeneracijskem duhu pa so se v novih prostorih že prvi dan zabavali tako starejši kot mladi. Kontaktna oseba v Koroškem medgeneracijskem centru je Urška Pajenk, tel: 02 82 80-880, e-mail: [email protected]. VLJUDNO VABLJENI! 49 Mrežni podjetniški inkubator Koroška – MPIK 2 Ravne Projekt Mrežni podjetniški inkubator Koroška je skupni projekt občin Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec ter Regionalne razvojne agencije Koroška kot nosilke projekta. Občina Ravne na Koroškem objekt Mrežni podjetniški inkubator Koroška - MPIK2-Ravne gradi na lokaciji Poslovne cone III v Dobji vasi. V objektu bo zagotovljenih šest proizvodno storitvenih enot v skupni velikosti 1.217m2 neto tlorisnih površin. Mrežni podjetniški inkubator bo po vzpostavitvi deloval v okviru RRA Koroška. Delovanje inkubatorja in inkubiranje zainteresiranih podjetij bo potekalo skladno z Medobčinsko pogodbo o vzpostavitvi Mrežnega inkubatorja v Koroški razvojni regiji oz. Pravilnikom o postopku inkubiranja v MPIK. Projekt MPIK2-Ravne je zajet v izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa za Koroško razvojno regijo za obdobje 20122014. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007- 2013 za obdobje 2012-2014, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi. Inkubator MPIK 2 Ravne bo namenjen za poslovni prostor za začetna podjetja oz. podjetnike. Tako je objekt tlorisno sestavljen iz petih manjših in ene večje enote. Objekt je sestavljen iz dveh pravokotno postavljenih krakov, ki zaokrožujeta dvorišče objekta. Celoten objekt je gabarita pritličje + nadstropje. Vsaka enota ima svoj industrijski in osebni vhod v pritličju, poleg teh dveh vhodov se kot dostavni vhod lahko uporablja tudi okno v nadstropju. V objektu se bodo odvijale raznovrstne dejavnosti, zaradi tega je objekt zasnovan tako, da bo čim bolj splošno uporaben. V vsaki enoti je pritličje namenjeno delavnici, nadstropje pa skladišču, pisarni in sanitarijam. Izjema je dvojna enota, pri kateri so garderobe in sanitarije v pritličju, saj je ta enota primerna tudi za gibalno ovirane osebe. Pritličje je z nadstropjem povezano preko enoramnih stopnic. Vrednost investicije z DDV znaša 1.165.501,00 €, od tega je vrednot sofinanserskih sredstev iz sredstev ESRR 702.000,00 €, razliko pa pokriva Občina Ravne na Koroškem iz proračuna. Povzeto po investicijsko tehnični dokumentaciji. Uravnoteženje vodovodnih sistemov v Mežiški dolini Občina Ravne na Koroškem je v mesecu aprilu končala projekt Vodohran Dobja vas in vodohran Kotlje, ki smo ga izvajali v okviru projekta Uravnoteženje vodovodnih sistemov v Mežiški dolini. Navedeni projekt smo izvajali skupaj z Občino Prevalje 50 in Občino Mežica. Zgradili smo infrastrukturo, ki zagotavlja uravnoteženje količin vode glede na izdatnost vodnih virov na eni strani in glede na povprečni ter končni konzum pri uporabnikih na drugi. Zaradi tega smo izvedli objekte, ki akumuli- rajo sicer izgubljene količine vode, ki se pretakajo preko prilivov posameznih vodnih zajetij. V Občini Ravne na Koroškem smo v okviru projekta izvedli vodohran Dobja vas (500 m³) in vodohran Kotlje (150 m³). Temeljni razlog za predmetno investicijo je bil zagotavljanje zadostnih količin pitne vode v vseh letnih obdobjih. Operacijo je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. VODOHRAN DOBJA VAS Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 20072013 za obdobje 20122014, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi. Vodohran Dobja vas V=500 m³ Lokacija vodohrana Dobja vas je v naselju Dobja vas, na južnem pobočju nad kmetijo Herman. Njegova višinska lega je taka, da se iz njega polnita tudi vodohrana Janeče in Navrški vrh. Kot tak ima vodohran tudi vlogo razbremenilnika tlaka v sistemu. Lokacija je v večji strmini, v celoti gre za gozdno površino. Dostop se je uredil po novi dovozni cesti od kmetije Glinik v Občini Prevalje. Velikost rezervoarja vodohrana je V = 500 m³, kar pomeni rezervo vode za približno polovico dnevne porabe za 3000 prebivalcev mesta Ravne. Dvodelni AB vodohran (2 x 250 m³) je delno vkopan v zemljo in opremljen s potrebno strojno in elektro opremo. Z vodovodnim VODOHRAN KOTLJE sistemom je povezan z dovodno in povratno duktilno cevjo. Po isti 280 m dolgi trasi sta položena tudi dovod električne energije in cev za morebitno praznjenje vodohrana, ki je priključena na javno kanalizacijo v naselju Dobja vas. Vodohran Kotlje V=150 m³ Vodohran Kotlje je zgrajen v naselju Podgora ob glavni cesti pri kmetiji Zvodnik. Vodohran leži na koti ca. 535 m n.m.v., zraven javne poti na travniku. Dostop je z javne poti. Vodohran ima tudi funkcijo razbremenilnika (razbremenjevanje tlaka v sistemu). Velikost vodohrana je V=150 m³. Konstrukcija je armiranobetonska, delno vkopana v zemljo. Vodohran je dvodelen (2x75 m³) zaradi nemotenega obratovanja med čiščenjem. Vodohran zagotavlja 72 m³ požarne vode ( 1x 2 uri po 10 l/s ), 10 % srednje dnevne porabe za oskrbo v konicah in 20 % srednje dnevne porabe za rezervo. Povzeto po investicijsko tehnični dokumentaciji. Oba vodohrana imata vgrajeno tudi telemetrijsko opremo, ki omogoča kontrolo vseh poglavitnih parametrov v nadzornem c entru na JKP LOG d.o.o. Vrednost obeh vodohranov brez DDV znaša 502.500,00 €. S sredstvi sofinanciranja Evropske unije bo Evropski sklad za regionalni razvoj sofinanciral investicijo v višini 424.400,00 €, razliko pa je poravnala Občina Ravne na Koroškem. Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Ravne) Centralna čistilna naprava predstavlja pomembno pridobitev za Ravne na Koroškem. Prispevala bo k izboljšanju celotnega stanja kanalizacijskega sistema, višji kakovosti življenja, manjši obremenitvi naravnega okolja in s tem boljši kakovosti površinskih in podzemnih voda. Na čistilno napravo bo na novo priključenih 9.600 prebivalcev. Izvajalec del je konzorcij, ki ga vodi vodilni partner Slemenšek d.o.o., Dobja vas 190a, 2390 Ravne na Koroškem. Ostala dva pogodbena partnerja pa sta GIIP d.o.o., Dobja vas 200, 2390 Ravne na Koroškem in ESOT-INVEST d.o.o. Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Gradnja centralne čistilne naprave Ravne, ki poteka v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Ravne), se je začela decembra 2013. Do sredine maja 2014 so bila opravljena že naslednja dela: 51 Izgradnja čistilne naprave Izgradnja kanalizacijskega sistema • zunanja ureditev – plato objekta: odriv humusa, ureditev gradbišča, delna izvedba nasipa platoja; • SBR bazen: izvedba izkopa, priprava ustreznih temeljnih tal, izvedba temeljne armirano-betonske plošče objekta, izvedba cca. 2/3 armirano-betonskih sten objekta, delna izvedba zasipa objekta; • tehnološko črpališče: izkop, izvedba talne plošče ter sten objekta, delna izvedba zasipa objekta; • vhodno črpališče: izkop gradbene jame; • most čez reko Mežo: izkop za temelje obeh opornikov mostu, izvedba obeh armirano-betonskih temeljev opornikov, izvedba obeh opornikov, v izvajanju je opažna konstrukcija preklade mostu. Izgradnja kanalizacije prav tako poteka v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Ravne). Do sedaj so bila izvedena naslednja dela: - KANAL KO – 1, položena je kanalizacija DN1200 med jaškoma PRJ1 in RJ3 ter DN600 med jaškoma RJ6 in RJ10; - KANAL KO – 2, položene cca. 700 m kanalizacije DN500; - Zelenbreški kanal, začetek izvajanja pripravljalnih in zemeljskih del na lokaciji izvedbe podvrtavanja pod Zelenbreškim potokom in pod državno cesto ter reko Mežo; - ZBDV3, izveden izkop gradbene jame objekta ter glavnina opažnih in betonskih del objekta; - ZBDV4, izvedena glavnina zemeljskih tesarskih, betonskih in kanalizacijskih del pri izvedbi dušilnega in razbremenilnega jaška ter cevnega zadrževalnika objekta; - ČR1, izveden izkop gradbene jame, izvedba večine opažnih ter betonskih del objekta, delna izvedba zasipa objekta. Gradnja čistilne naprave se odvija skladno z načrtom. Gradbena dela bodo predvidoma zaključena do konca leta 2014, ko bo čistilna naprava pričela poskusno obratovati. Predviden zaključek projekta je v juniju 2015, po zaključku poskusnega obratovanja čistilne naprave. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. REGULACIJA REKE MEŽE Občina Ravne na Koroškem si je že nekaj let prizadevala, da bi država izvedla nujna regulacijska dela na reki Meži, saj bi s tem dosegli poplavno varnost in investitorjem znižali stroške gradenj v ogroženih območjih. dnjimi je tudi projekt »Meža – izboljšanje poplavne varnosti in stabilnosti struge na pododsekih Ravne I, Dobja vas in Prevalje«. evropskega kohezijskega sklada za urejanje vodotokov in pripraviti nekaj »ready to go« projektov. Med sle- Projekt predvideva ureditev struge reke Meže od kinodvorane na Ravnah do mostu za Leše na Prevaljah, Ob izteku finančne perspektive 2007–2013 je državi uspelo zagotoviti sredstva iz državnega proračuna in razen odseka skozi železarno. Izvajalec del je Drava, Vodnogospodarsko podjetje, d.d. iz Ptuja, vrednost predvidenih del pa znaša 4,4 milijone evrov. Dela naj bi bila zaključena do konca tega leta. Pred regulacijo ... ... po regulaciji 53 KS STROJNSKA REKA KAJ SMO IN ČESA NISMO NAREDILI Članom Sveta Krajevne skupnosti Strojnska Reka se ob letošnjih lokalnih volitvah izteče mandat, nekaterim od nas že drugi. Člani sveta smo se ob pričetku mandata z veliko vnemo lotili dela, si zastavili zahtevne cilje in jih veliko tudi uresničili. Naše delo je bilo intenzivno, a morda za koga skrito, nevidno ali prezrto, čeprav smo se vsi trudili po svojih najboljših močeh. Večinoma so želje in potrebe za našo lokalno skupnost bile povezane s finančnimi sredstvi, za katera pa vemo, da jih ni na pretek. Smo pa veliko dela opravili PROSTOVOLJNO, kar je v današnjih časih že prava redkost, zato v tem prispevku povzemamo rezultate našega dela. Vzdrževanje igrišč in Mladinskega doma Redno smo skrbeli za vsa igrišča ob Mladinskem domu, postavili nove klopi, uredili območje pred vhodom in zatravitvijo, postavili rampo in količke z varovalno verigo ter podstavek za kolesa. Ob odbojkarskem igrišču smo obrezali že previsoke smreke ter namestili dodatno zaščitno mrežo. Za shranjevanje kosilnice in drugega orodja smo postavili kontejner. Posebno skrb smo namenili notranjosti Mladinskega doma, saj se zavedamo njegovega pomena za kraj in upamo, da bodo tudi zanamci lepo skrbeli zanj. Tako smo obnovili oder, namestili novo odrsko zaveso, dvorano prebelili, obnovili mize ter stare klopi prenovili in jim dodali nova, zložljiva kovinska ogrodja. Obnovili smo sanitarije in jih opremili s kopalniškimi bloki. Poskrbeli smo še za gasilne aparate in omarico za prvo pomoč. Nazadnje smo se zaradi prevelike toplotne izgube odločili še znižati strop na odru. Menimo, da nam je uspelo opraviti veliko dela, predvsem prostovoljnega, tako da je Mladinski dom lepo in dobro vzdrževan in nam je vsem v ponos. Vsako leto smo pred sezono pripravili čistilno akcijo, da smo očistili okolico Mladinskega doma, tu pa smo ven- Obnovljena dvorana Mladinskega doma 54 darle pričakovali malo večjo udeležbo krajanov. Najbolj odmevna je bila vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012, ki smo se ji pridružili tudi v Strojnski Reki. Je pa vseskozi Mladinski dom krajanom na voljo tudi za razna praznovanja in druge dejavnosti. Kulturno-družabna dejavnost Kvalitetnega človekovega življenja ne predstavljajo le materialne dobrine, temveč tudi prijazna soseska, urejeno in varno bivalno okolje ter druge kvalitete, ki jih prinaša sodobni čas. Marsikdo je mnenja, da se v kraju in okolici nič ne dogaja. Pa ni res. Naj naštejemo le nekaj dogodkov, ki smo jih v tem obdobju uresničili: v Mladinskem domu smo gostili 12 gledaliških predstav; z lastnim kulturnim programom smo vsako leto pripravili tradicionalno praznovanje dneva žena in materinskega dne; vsa leta v predbožičnem in prednovoletnem času smo člani sveta KS SR obiskali starejše krajane, stare 75 in več let, ter jih razveselili z darilom; redno smo o našem delu in dejavnostih obveščali v Ravenskih razgledih in občinskem glasilu Guštanj; vsako leto so naši mladi odmevno sodelovali na pustnem karnevalu v Kotljah; gostili smo koncerte domačega Mešanega pevskega zbora Ludvika Viternika (tudi vaje imajo pevci v Mladinskem domu); finančno smo podpirali vsakoletno »Moštno dečvo«, 17. regijske kmečke igre in srečanje »holcarjev« na Strojni 2011 ter srečanja Zelenbrečanov; ustvarili smo spletno stran www. strojnska-reka.si, ki vsebuje znamenitosti, zgodovino, aktualne novice in še kaj. Športna dejavnost Športna dejavnost v naši KS je tesno povezana s Športnim društvom Strojnska Reka. Zato smo skupaj praznovali več obletnic: 50 let odbojke, 25 let mix turnirjev v odbojki in 20 let Športnega društva Strojnska Reka. Člani sveta smo predlagali naše Športno društvo za eno od občinskih nagrad in letos je naše društvo prejelo Veliko Klančnikovo plaketo. Naslovnica spletne strani Brv pri zadrugi Prav tako smo pomagali pri organizaciji vsakoletnega turnirja mešanih ekip v odbojki, večkrat gostili turnir moških ekip v odbojki River city open in turnir v namiznem tenisu, ob Tednu športa pa sodelovali pri pohodih na Šteharski vrh. V veliko zadovoljstvo naših krajanov sta bila dobro obiskana dva plesna tečaja v dvorani Mladinskega doma. Finančno smo podpirali tudi izvedbo sankaških tekem na Zelenbregu, organizaciji dogodkov in obnovi igrišča za mali nogomet pri »Zadnjem dinarju« ter domače hokejiste. Področje cestnokomunalnega gospodarstva Občinske strokovne službe smo redno seznanjali s potrebami in problemi v zvezi s cestno-komunalno problematiko v kraju ter jim sproti redno pošiljali pobude, predloge in vprašanja. Opozarjali smo na: poškodovane občinske ceste, ki jih vsako leto povzroči zima; na dotrajan most pri Prosenu; na rekonstrukcijo škarp ob glavni cesti (delno realizirano) in dotrajano avtobusno postajališče pri Štrikarju; na nevaren dostop do igrišč (postavljena talna ovira na glavni cesti pred mostom); nevaren prehod čez ostanke mostu pri Oražnovem mlinu (železna konstrukcija je odstranjena); čeprav lokacijsko ne spada v našo KS, smo poskrbeli za namestitev brvi ob mostu čez potok pri zadrugi tik ob glavni cesti; neurejen ekološki otok (uveden je video nadzor); postavitev prometnega znaka za prepovedano parkiranje pred viaduktom pri zadrugi; odstranitev lesenih garaž ob glavni cesti od zadruge do samskega doma. Nekatere naše zahteve so bile realizirane, na druge bomo še naprej opozarjali. Predlogi za letni proračun Že leta za proračun občine predlagamo naslednje: dokončanje ceste Svanikova bajta – Jankov vrh (3. faza); rekonstrukcijo glavne ceste Štrikar-Prosen z ureditvijo struge potoka; izgradnjo pločnika Brigita- Prosen; ureditev ulične razsvetljave v ulici Brigita-Božič, rekonstrukcijo ceste Prosen -Čebul; sanacija asfaltnih površin zaradi poškodb ter sanacijo mostu Prosen. Razumemo, da trenutno stanje v državi ne dopušča vsega, kar si želimo, a močno upamo, da bomo enkrat v bližnji prihodnosti le uslišani, saj so nekateri naši predlogi stari že več desetletij. Tako kot življenje nasploh, tudi naše delo prinaša prijetna in neprijetna doživetja. Zavest, da so nam ob strani stali nekateri prizadevni krajani, nam je dala moč, in ker smo bili trmasti in vztrajni, pa tudi delovni in pripravljeni tudi prostovoljno delati in pomagati, lahko trdimo, da je za nami opravljenega veliko dela, zavedamo pa se, da kakšna stvar le ni bila opravljena ali komu po volji, ali pa nismo izpolnili pričakovanj naših krajanov. Želimo se zahvaliti vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati z nami in nam pomagati, saj je bilo dobro za kraj in za nas vse. Za Svet KS SR Darja Molnar O Dobrijah in Dobrijčanih Dobrije so vasica, ki leži malo po reki Meži navzdol od mesta Ravne na Koroškem. Prej je bila to gručasta vasica, danes je vaška skupnost, ki gnezdi med sveto Nežo in Koroškim Selovcem, Brdinjami in Tolstim vrhom. Tu stoji spomenik častniku Franju Malgaju, saj je tu kraj njegove tragične smrti. Skozi čas se je spreminjala tudi podoba kraja. Najprej je bil jez na Meži, potem Blatnikova žaga in kovačija, nato vrelec Tolstovrške kisle vode, ki so jo „lifrali“ celo na Dunaj. V okolici je nekaj bunkerjev, ki so služili za obrambo pred vdorom sovražnih sil. Znana je „Rutnikova kapelica“, katere zvonovi oznanjajo dogodke krajanom; Rutnik, njen graditelj, je izjemoma, z dovoljenjem maršala Tita, pokopan ob njej. Krajani smo si večinoma z lastno organizacijo in močmi zgradili PTT omrežje, tudi kabelsko TV do Raven, imamo železniško postajo in dve avtobusni postaji. Sami plačujemo asfaltiranje povezovalnih cest kot tudi več sistemov pitne vode. Ta mali kraj je dal kar nekaj znanih ljudi: dr. Franca Kotnika, dr. Janka Kotnika … Tudi nekdanji župan Rima, znani Ciril Veltroni, se je večkrat pohvalil, da izhaja z Dobrij. Želijo mu postaviti spominsko ploščo v Rimu. O teh možeh bom pisal v prihodnosti, danes bi rad napisal zgodbo o mladeniču z Dobrij, ki je bil ustreljen ob koncu druge svetovne vojne, daleč od doma, v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Mala Nedelja je postala znana v zadnjih letih, ko 55 Fragment s spomenika Spomenik sredi Male Nedelje so zaživele Bioterme. Ko se boste ustavili v njenem središču, nedaleč od gostilne pred šolo, si boste lahko ogledali spomenik padlim – ustreljenim med drugo svetovno vojno. Osrednji spomenik ustreljenim pa stoji levo od krajevnega pokopališča, v grapi, na mestu, kjer so ustrelili devetnajst talcev. Na njem je kot drugo ime napisano ime Alojza Kotnika z Dobrij. Rodil se je leta 1922. Kdo je ta mladenič, ki je bil star le malo čez dvajset let in ustreljen tako daleč od doma? Zakaj? Rodil se je kot prvorojenec na domačiji, „p.d. Županc“, v rodu zavednih Slovencev – strica sta mu bila že omenjena dr. Franc in dr. Janko. Domači so ga klicali kar Lojzi, gimnazijo je obiskoval v Mariboru, bil študent teologije v Gurku pri Celovcu, do branja nove maše so mu manjkali le trije meseci. Ustreljen je bil 8. marca 1945. Ko so se vojne vihre leta 1944 zaostrile, je jeseni prišel na dopust domov na Dobrije. Številna družina je bila v skrbeh zaradi vse večjega terorja in zločinov. Pri sovaščanu „p.d. Blatniku“ je bila manjša gostilna, kamor so zahajali nemški vojaki. Domači so prisluhnili njihovim pogovorom in 56 izvedeli, da se pripravlja izselitev družin Kotnik. To je potrdil tudi stric p.d. „Jug“, ki je delal pri takratni policiji. Strah, negotovost in skrb za življenje sta spodbudila očeta družine, da je aktiviral povezavo s teritorialnimi zaupniki OF. Tako sta se družini p.d. „Županc” in „Jurič“ umaknili čez Črno ter Sleme na svobodno ozemlje v Zgornjo Savinjsko dolino. Ko se je mladi Alojz vrnil, je našel prazen dom. Moral se je odločiti, ali naj ostane v varnem zavetju študija ali pa sledi družini. Odločitev ni bila lahka, vendar se je njegovo srce odločilo za družino. Družinski člani so bili v Savinjski dolini razporejeni pri različnih kmetih, kjer so preživljali težke dni. Pomagali so pri delih in upali na dobro; a velika sovražnikova ofenziva ni prinesla nič dobrega. Mladega Alojza so skupaj z očetom ujeli Nemci – izdani so bili − in so ju odpeljali v Celje, v zloglasni „Stari pisker“. Mamo in otroke so zaprli v veliki celjski zapor (bivša gimnazija Celje). Oče je skupaj s še nekaterimi moškimi umrl v Dachauu. Tudi lastnika gostilne „Blatnik“ so z družino izselili v Nemčijo. Morda bi se življenjska pot mladega Alojza končala drugače, če ne bi partizani v okolici Ljutomera izvedli Spomenik v grapi eksekucije. Mariborska nemška komanda je v svoji blaznosti izdala povelje o maščevanju, usmrtitvi 20 talcev. Nekaj talcev so pripeljali iz Maribora, njihovo število pa so dopolnili s talci iz „Starega piskra“, med njimi je bil tudi Lojzi. Na poti do mesta usmrtitve je enemu od talcev uspelo pobegniti, tako da so jih ustrelili le 19 – njihova imena so zapisana na spominskem obeležju. Po osvoboditvi so Lojzija pokopali na pokopališču pri sv. Antonu na Ravnah – bil je to velik pogreb. Njegova sestra, dr. medicine Anica, ob obujanju spominov na brata rada pove, da jo je večino molitev naučil prav Lojzi, saj sta med poletnimi počitnicami pred spanjem večkrat skupaj molila. Kaj si je mladi Alojz takrat mislil, ko se je odločal …? Surova vojna ni pustila časa za premišljevanje, vendar pri tistih, ki so imeli vzgojen domoljubni odnos, ni bilo dileme! Če se danes ozremo okoli, ko vidimo, kako se „prodajamo“ za malenkosti in nam je vseeno za dom in domovino, moramo biti v resnih skrbeh. Žalostno pa je to, da v gradivu, ki ga najdemo na spletu, v katerem je predstavljen kraj Mala Nedelja – niti z besedo niti s sliko nista omenjena to obeležje in ta dogodek. To ni v čast odgovornim – nekdo bo moral to popraviti. V imenu zgodovine - v opomin in spomin! Miroslav Paškvan POHVALA Prav je, da včasih kaj tudi pohvalimo in ne samo grajamo! Uredništvo je prejelo elektronsko pismo naše občanke gospe Jelke Jamšek, ki predlaga, da v našem glasilu javno pohvalimo Komunalno podjetje LOG, d.o.o. za lepo obnovljeno in brezplačno na novo urejeno pešpot (relacija Ob Suhi, Štrigl - most pri Waltlu), kjer se je pred časom zrušil manjši plaz in odnesel del te poti v Suho. Na desnem kamnu na brežini ob ograji je zapisano: »Svojim strankam JKP LOG«, na levem pa je datum 1. 4. 2014, druge kratice pa so zaradi vremenskih vplivov, žal, že nečitljive. Menda ima zasluge za to lepo gesto tudi gospod Branko Kaker z naše občine. Vsem, ki so sodelovali v tej pozitivni in lepi akciji, se toplo zahvaljujejo hvaležni sprehajalci in kolesarji, ki radi uporabljajo to idilično pot za lepe sprehode in mirne vožnje. Uredništvo 57 1 2 1 | Grb z letnico 1609 nad vrati šrotneškega gradu. (foto: Maks Dolinšek) 2 | Šrotnek po Valvasorju. (1688) 3 3 | Tak je bil Kačji grad v šestdesetih letih. (foto: Maks Dolinšek) L eta 1966 je dvorec Šrotnek še stal v Podgori nad Kotljami, le nekaj metrov južneje od cerkvice sv. Mohorja in Fortunata. Prvič je bil omenjen leta 1609 skupaj z njegovim (prvim?) lastnikom Hanom Saurerjem. Grb z letnico 1609 in začetnicama H. S. nad vrati dvorca je pričal o plemenitem lastniku. Dvorec je nato 1613. leta kupil lastnik zdravilišča Dobrna Matija Gačnik od Regine Ptujske, rojene Saurer. Cesar je Gačnike leta 1666 povzdignil v plemiški stan. Postali 58 so plemeniti »von Schlangenberg«. Zadnji baron Schlangenberg je bil oskrbnik Thurnovih fužin v Črni. Tlačani, ki so sem hodili na tlako in roboto, so grad imenovali »Kačjek«. Ljudsko izročilo pravi, da so uporne podložnike biriči bičali pri vhodnih vratih, nato pa vrgli v temnico, kjer je bilo polno kač. Druge uporne tlačane pa so obešali na vislicah, ki so bile postavljene na pašniku, 300 metrov severno od gradu, na »glavnjači«. Šrotnek je leta 1688 dokumentiral tudi Valvasor 4 4 | Leta 1967 so Šrotnek začeli rušiti. (foto: Maks Dolinšek) v svoji knjigi Topographia Archiducatus Carinthiae … Leta 1643 so bili Gačniki še lastniki tega gradu, o poznejših lastnikih pa ni kaj dosti znanega. Po ustnem izročilu naj bi bil dvorec potem last ženskega vaškega samostana, ki je bil tedaj v Kotljah. Leta 1914 je posest skupaj z dvorcem odkupil sosednji kmet Janez Metarnik, ga je najprej prodal nekemu lesnemu trgovcu, pozneje pa spet odkupil nazaj. Zadnji lastnik Šrotneka pa je bil Rudolf Kostwein, sin Metarnikove hčerke. P o osvoboditvi je bil v dvorcu nekaj let sedež kmečke zadruge, leta 1967 pa je začela občina propadajoči grad podirati. Ni več znano, koliko milijonov dinarjev je stala njegova rušitev, tedanji upravnik ravenskega muzeja Maks Dolinšek pa je izračunal, da bi, če bi tej vsoti le še nekaj dodali, lahko Kačji grad v celoti obnovili. Danes je napol ohranjen le še obrambni stolpič, ki životari tik ob cesti, ki pelje na Smučarsko kočo. Mirko Osojnik - upravljanje večstanovanjskih stavb - gradbeni inženiring - arhitekturno in gradbeno projektiranje PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, NADZOR Igor Fujs s.p. Ob Suhi 5b, 2390 Ravne na Koroškem TEL: 02 821 50 20, FAX: 02 821 50 21 E-MAIL: [email protected] Informacije za oglaševanje v glasilu Ravenski razgledi: [email protected] ali 02 82 21 219 (Rok Šater) 59 Stare razglednice iz Dobje vasi RAVENSKI RAZGLEDI Glasilo Občine Ravne na Koroškem leto: 2014 številka: 11 izdajatelj: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem zanj: Miran Mlakar uredniški odbor: Saša Jelen, Miran Mlakar, Mirko Osojnik, Petra Podjaveršek, Rok Šater in Bojana Verdinek odgovorni urednik: Mirko Osojnik e: [email protected]. si t: 040/426-935 Za verodostojnost posameznih prispevkov odgovarjajo njihovi avtorji. reklamni oglasi - trženje: Rok Šater e: [email protected] t: 031/362-009, 02/82-21-219 jezikovni pregled: Petra Podjaveršek fotografija na naslovnici: Sebastijan Oblak oblikovanje: atelje jk, Jasna Kalčič Rajzer tisk: ZIP Center d. o. o. naklada: 4.500 izvodov Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 750. Ravne na Koroškem, julij 2014 zgoraj: Dvorec Dob (po Valvasorju – 1688) Založila: Občina Ravne na Koroškem, b.l. v sredini: Gostilna Brančurnik - Dobja vas (Aichdorf ) – sedaj v občini Prevalje (poslana 1906) Lastnik: Davorin Benko, Prevalje spodaj: Dobji dvor (poslana 1939) Lastnik: Davorin Benko, Prevalje 11