1. No category

JULIJ 2012
G l a s i lo O b č i n e R av n e n a K o r o š k e m
Spoštovane občanke in občani,
Letošnje poletje je bilo uvodoma muhasto in
občasno izredno vroče. Običajno aprilsko vreme se
je letos nekako premaknilo v mesec junij. Nič zato,
ljudje se vsega navadimo, čeprav nam je pogosto v
vročih dne prevroče, v mrzlih dneh pa premrzlo.
U
V
O
D
N
I
K
Na Ravnah teče življenje v svojih običajnih tokovih, ki pa premorejo veliko mero optimizma
in pozitivne naravnanosti. V prvi polovici leta smo doživeli veliko zanimivih otvoritev in dosegli
nekaj zelo dobrih – vrhunskih uspehov. Bivša Železarna Ravne, ki jo sedaj v veliki meri predstavlja družba Metal Ravne, nam je predstavila svojo najnovejšo investicijsko pridobitev – EPŽ, ki
je plod uspešnega domačega poslovanja, ambicioznih poslovnih načrtov ter želje, da ravensko
jeklo ostane v samem vrhu svetovne kvalitete orodnih jekel. Ravenčani smo od dobrega poslovanja gospodarskih družb bivše Železarne Ravne imeli veliko in ob takih dogodkih vidimo, da smo
upravičeno še vedno gospodarsko središče Koroške regije. Da je imela Železarna Ravne velik vpliv
na razvoj našega kraja priča v mesecu juniju odprta stalna razstava, katere avtorica je dr. Karla
Oder in ki nosi zgovoren naslov – MATI FABRIKA. Razstava, ki je svoje stalno mesto našla v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne na Koroškem, na sodoben in zanimiv način
predstavi, kako je naša zgodovina tesno prepletena z Železarno Ravne. Resnično vam - vsem
Ravenčanom - priporočam ogled razstave MATI FABRIKA.
Poleg dosežkov na področju gospodarstva in kulture so za izjemno veselje in navdušenje
poskrbeli naši športniki. Plavalci našega Fužinarja so osvojili evropski vrh, kot pred tem že mladinskega svetovnega. Na podlagi trdega dela plavalcev in dobrega dela Plavalnega kluba Fužinar
tako na olimpijske igre v London 2012 odhajajo kar trije mladi ravenski plavalci. Damir, Mojca in
Tjaša bodo v bazenih zastopali Slovenijo kot tudi našo občino. Tako imamo Ravenčani razlog več,
da si ogledamo letošnje olimpijske igre in da navijamo za naše zmagovalce. Zavedamo se, da je že
sama uvrstitev na olimpijske igre velik uspeh, ki je delno tudi uspeh nas vseh.
Naša najstarejša kulturna institucija Pihalni orkester železarjev Ravne letos praznuje častitljivo
110. obletnico delovanja. To je vsekakor jubilej, ki govori o njihovi bogati zgodovini, saj so v tem
času dosegli veliko in premagali mnoge preizkušnje. Veseli smo lahko, da imamo na Ravnah tako
kvaliteten orkester, ki nas razveseljuje na vseh naših večjih dogodkih in v svojih vrstah združuje
mnoge mlade glasbenike ter izjemno kvalitetne že izoblikovane glasbene virtuoze.
V letu 2012 so naša društva na področju družbenih dejavnosti zabeležila kar nekaj visokih
obletnic: Nogometni klub Fužinar 75 let, Društvo Sožitje Mežiške doline 45 let, Društvo diabetikov
Mežiške doline 25 let in še druge. To nam zgovorno kaže na dejstvo, da je pri nas razvejano
društveno življenje, ki vsem nam nudi okvir za kvalitetno življenje in vključevanje v različne
družbene skupine.
Tudi na občini se trudimo, da bi skrbeli za vaše dobro počutje, za urejeno mesto in občino,
za delovanje vseh naših društev in javnih zavodov, ki se vam predstavljajo tudi v tej številki
Ravenskih razgledov. Z obstoječim stanjem nismo vedno zadovoljni, zato ga želimo nenehno
izboljševati in to na vseh področjih. Kako nam to uspeva, presodite sami, vse naše delovanje je
namenjeno vam.
Želim vam prijetne poletne počitnice, ki jih boste preživeli doma ali na dopustu. Poleti se bo
dogajanje v mestu in občini malo umirilo, popestritev poletja pa se nam obeta v zadnjem tednu
avgusta z Ravenskimi dnevi 2012.
Upajmo, da bo vreme do nas strpno, če bo prevroče, pa se lahko ohladite v našem mestnem
kopališču, ki je pripravljeno za vaš obisk. Želim vam prijetno branje Ravenskih razgledov!
Vaš župan
Tomaž Rožen
2
Plavalci
Plavalnega
kluba
Fužinar
vedno bolj uspešni
V Plavalnem klubu Fužinar letno trenira okrog sto plavalcev
vseh starosti, od najmlajših »Bobrčkov«, mlajših dečkov in
deklic, kadetov ter kadetinj, mladincev ter najstarejših članov.
Prav vsi tekmovalci, ki se udeležujejo bolj ali manj pomembnih
tekmovanj, so zelo uspešni.
Te dni med nami še
vedno odmevata uspeha
Mojce Sagmeister in Damirja
Dugonjića na evropskem
prvenstvu v Debrecenu na
Madžarskem. Damir se je
na prvenstvu pomeril na
50 in 100 metrov prsno. V
slednji kategoriji je imel na
prej omenjenem evropskem
prvenstvu v Debrecenu precej smole, tik pred startom
so se mu strgale kopalke,
zato je njegovo plavanje v
finalu zadostovalo »zgolj« za
sedmo mesto. Se pa je Damir
odlično odrezal na pol krajši
razdalji. Na 50 metrov prsno
je s svojim odličnim plavanjem osvojil prvo mesto ter
tako postal evropski prvak
RAVENSKI RAZGLEDI
v tej disciplini. Tako je k
zbirki dveh srebrnih medalj,
ki jih je osvojil na Poljskem,
natančneje v Szczecinu, ko
je postal dvakratni evropski
podprvak na 50 in 100 m
prsno v kratkih, 25-metrskih
bazenih, dodal še zlato.
Olimpijsko A normo za 100
metrov prsno je Damir
odplaval meseca marca na
mednarodnem mitingu v
ameriškem Columbusu.
Mojca je bila na evropskem prvenstvu članica
ženske štafete 4x200 metrov
prosto, ki je v času novega
državnega rekorda dosegla
izvrstno tretje mesto. Ob
tem velja omeniti, da si je
štafeta v postavi Sara Isako-
vić, Anja Klinar, Urša Bežan
ter Mojca Sagmeister priplavala ne samo bronasto medaljo ampak tudi normo za
Olimpijske igre v Londonu.
Štafeta Slovenije je tako prvič v zgodovini slovenskega
plavanja osvojila medaljo na
evropskih prvenstvih. Mojca
si je priplavala B normo za
olimpijske igre še posamično, in sicer v disciplini 200
metrov prosto.
Velika in pomembna
tekmovanja pa niso tuja niti
Tjaši Oder. V svoji zbirki ima
kar nekaj medalj – dvakrat
je postala evropska mladinska prvakinja v disciplinah
800 in 1500 metrov prosto,
v istih disciplinah je bila
dvakrat tudi druga. Najžlahtnejša pa je v njeni zbirki
zagotovo zlata medalja s
svetovnega mladinskega
prvenstva v Limi v Peruju, ko
je Tjaša v dramatičnem finišu
z Američanko Rachel Zilinskas zmagala za 23 stotink
sekunde ter tako postala
svetovna mladinska prvakinja na 1500 metrov prosto.
Tudi ona ima odplavano B
olimpijsko normo in ravno te
dni smo izvedeli, da je Tjaša
tretja Fužinarjeva potnica za
Olimpijske igre v Londonu
to poletje. To je velik dosežek za PK Fužinar in mesto
Ravne nasploh. Pri tem velja
omeniti, da se bo olimpijskih
iger v Londonu udeležilo
3
enajst slovenskih plavalcev,
od tega, kot že rečeno, trije
Fužinarjevi.
Prvo medaljo za Korošce
ter PK Fužinar je v preteklem
letu na poletnem olimpijskem festivalu evropske
mladine (EYOF) osvojila Gaja
Natlačen in sicer v štafeti
4x100 metrov prosto, ko
so mlade kadetinje v času
novega kadetskega državnega rekorda osvojile tretje
mesto.
V klubu se ob podpori
sponzorjev in donatorjev,
predvsem Občine Ravne,
Metala Ravne in Petrola
energetike, ob vsaj tako
strokovnem delu odličnih
trenerjev, prizadevnem delu
staršev, vztrajnem in trdem
delu plavalk ter plavalcev,
ni bati za prihodnost. Med
nami se kalijo mladi, uspešni in nadarjeni plavalci, ki
osvajajo medalje na tekmovanjih po Sloveniji in tujini.
Omeniti moramo, da plavalci
mlajših kategorij dosegajo
odlične rezultate ekipno in
posamično tudi na držav-
nem nivoju. Na zimskih in
letnih državnih prvenstvih
so v različnih kategorijah
osvojili naslove ekipnih
ali posamičnih državnih
prvakov. V lanski sezoni so
mlajši dečki na zimskem in
letnem državnem prvenstvu obakrat osvojili naslov
ekipnih državnih prvakov.
Skupaj so osvojili 33 zlatih,
20 srebrnih in 14 bronastih
medalj. V mlajšem letniku so
osvojili 10 prvih, 17 drugih
in 15 tretjih mest. Dečki in
deklice so na obeh državnih
Zveza lokostrelcev Slovenije je bila ustanovljena leta
1976 na temelju dobrega dela slovenskih lokostrelskih
klubov. Po letu 1981 je opazen velik razmah lokostrelstva, saj je bilo ustanovljeno kar nekaj novih klubov.
Po osamosvojitvi je Lokostrelska zveza Slovenije leta
1992 postala polnopravna članica FITA-e.
Danes se LZS lahko pohvali z 48
klubi s preko 25.000 aktivnimi člani.
Lokostrelsko društvo Koroške je bilo
ustanovljeno leta 1991 na iniciativo
Jožeta Ravnjaka in jedra ustanovnih
članov - Mirana Franca-Polifema, kot
prvega predsednika, Sama Šteharnika
in Maksa Grašiča. V prvem letu smo
začeli preizkušati lokostrelske sloge
ter naredili prve tekmovalne korake.
4
Leta 1992 smo pričeli z vključevanjem mladih članov in postavljanjem
strokovnih temeljev za nadaljnje delo.
Naslednja leta so prinesla mnogo
tekmovalnih uspehov ter posledično
povečanje članstva. Predsedovanje
društva je prevzel Rado Šrot, organizirali smo tudi prva tekmovanja. Leta
1993 je bil zabeležen prvi odmevnejši
rezultat v Sloveniji, leta 1994 pa tudi
prvenstvih osvojili ekipni
tretji mesti, posamično pa
so stopili na stopničke kar
62-krat. Starejši letniki so si
priplavali 13 zlatih, 17 srebrnih in 13 bronastih medalj,
mlajši letniki pa 5 prvih, 7
drugih in 4 tretja mesta.
Naši mladi plavalci pa
serijo nazivov državnih prvakov nadaljujejo tudi v tej sezoni. Na zimskem državnem
prvenstvu so mlajši dečki in
deklice zopet postali ekipni
državni prvaki, dečki in deklice so bili tretji. Skupaj so
na obeh prvenstvih osvojili 46 medalj (12 zlatih, 21
srebrnih, 13 bronastih) ter v
mlajšem letniku 14 prvih, 7
drugih ter 6 tretjih mest.
Pred nami je poletna
sezona ter njen vrhunec –
olimpijske igre v Londonu.
Pred tem se bosta dve naši
plavalki – Mojca Sagmeister
in Gaja Natlačen udeležili
evropskega mladinskega prvenstva v Antwerpnu v Belgiji. Ob vseh zgoraj naštetih
uspehih ter podpori sponzorjev, donatorjev, staršev in
vseh ljubiteljev plavanja, se
ni bati, da bi uspehi izostali.
Ana Erjavec
v tujini. Od leta 1994 do 2001 je bil
predsednik društva Miro Urnaut, v
tem času smo dosegli tekmovalne in
organizacijske uspehe. Jože Ravnjak
je bil 3 leta (1994 – 1997) neporažen
v Alpskem pokalu, kjer so nastopali
tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Italije
in Hrvaške. Samo Šteharnik je dosegel
državni rekord v dvoranskem lokostrelstvu in bil večkratni zmagovalec CAMO
tekem v 3-D slogu. Na prvem Evropskem prvenstvu v 3-D je Jože Ravnjak
osvojil prvo mesto v sestavljenem loku
neomejeno, Samo Šteharnik pa prvo
mesto v lovskem slogu. Po letu 1997
posvečamo več časa delu z mladimi,
kjer izstopajo naslednji tekmovalci: Tanja Hodnik, ki je v kadetski in mladinski
konkurenci nosilka državnih, evropskih
in svetovnih rekordov ter je bila stalna
članica državne reprezentance; Urban
Ravnjak je prav tako nosilec državnih,
evropskih in svetovnih rekordov v
kadetski in mladinski konkurenci ter
član reprezentance. Od malo starejših
članov izstopata Branko Gradišnik, dvakratni državni prvak, nosilec ekipnega
svetovnega rekorda (dosežen v Turčiji)
in občasni reprezentant ter Davorin
Meršak, drugi v pokalu Slovenije in
občasni reprezentant, zastopal je barve
Slovenije na SP. Ne smemo pozabiti
tudi na Majo Trojnar, ki je večkratna
državna prvakinja v compound slogu
za kadetinje in mladinke. Kot orga-
tekmovalno ali rekreativno.
Imamo dva vadbena prostora za
treniranje, ki sta na Ivarčkem jezeru
pri kmetiji Ivartnik, in vadbeni prostor
za treninge čez poletje na travniku
nasproti bivše gostilne Mak v Strojnski Reki. Prostor sta nam odstopila v
uporabo naša člana Anton in Bernarda
Maklin in tu smo si tudi z njuno veliko
pomočjo postavili pravo lokostrelsko
strelišče, da lahko varno treniramo,
tako člani kot otroci, pod budnim
očesom našega trenerja Maksimiljana
Grašiča ter da lahko imamo razne lokostrelske prireditve ob dnevih športa
v občini. Tako lahko sodelujemo tudi
s CSD v počitniškem programu ŠOLA-
Vidu Ramšaku in Žigi Bricmanu. Ekipa
v sestavi Anže Hubman, Aljaž Hudrap
ter Žiga Bricman je na letošnjem
ekipnem državnem šolskem prvenstvu dosegla nehvaležno 4. mesto ter
dokazala, da v društvo dobro delamo
in smo na pravi poti.
Naj zaključim prispevek o lokostrelstvu z besedami našega predanega
dolgoletnega reprezentanta in trenerja
g. Marjana Podržaja, ki med drugim
pravi: »Lokostrelstva kot športa se
učimo pol življenja, drugo polovico
pa spoznavamo, da smo se premalo
naučili.«
Lokostrelstvo vam bo dalo veliko
užitka, kajti ta šport že od nekdaj bistri
nizator se je LD Koroška izkazalo pri
organizaciji tekme Evropskega pokala
v 3-D-ju ter v letu 2001 z organizacijo
dvoranskega državnega lokostrelskega
prvenstva Slovenije na OŠ Prežihovega
Voranca. Miran Igerc je prevzel vodenje
društva leta 2001, obenem pa je tudi
postal njegov glavni pokrovitelj. Pridobili smo društvene prostore na Prežihovi ulici, izšolali vaditelje in sodnike ter
uredili nekatere interne zadeve, ki so
nekoliko motile normalno funkcioniranje društva. Danes nas je v društvu, na
čelu s predsednikom Maksimiljanom
Grašičem, preko petdeset članov, ki
se z lokostrelstvom ukvarjamo bodisi
-ŠALA, ki je program, namenjen vsem
otrokom Mežiške doline v starosti od
6 let naprej, ki si želijo počitnice v
domačem kraju popestriti na zanimiv
in ustvarjalen način. Čez zimo pa se
umaknemo na balkon telovadnice v OŠ
Koroški jeklarji, kjer se pripravljamo za
tekme v dvoranah.
V lanskem letu se lahko pohvalimo
z dvema naslovoma državnih prvakov
med člani v 3D stilu in kar je posebej
še pohvalno, z naslovom državnega
prvaka med mlajšimi dečki v disciplini
900 krogov z olimpijskim lokom. Tega
je dosegel Anže Hubman, ki pa je letos
dobil močno konkurenco v društvu v
duha in telo, to pa nam je v današnjem
tempu življenja najbolj potrebno. Pridite in se preizkusite, mogoče boste dozoreli v pravega mojstra obvladovanja
občutkov in ocenjevanja, užitek ob tem
pa bo nepopisen in enkraten. Vabljeni
v Strojnsko Reko na strelišče!
Upam, da mi je v tem kratkem opisu
uspelo podati osnovne informacije o
lokostrelstvu in delu našega društva.
Vedeti morate, da je zelo preprosto
izstreliti puščico, vendar je to zelo
težko storiti popolno ter to še 60-krat
ponoviti na tekmi.
Lokostrelski pozdrav: VSE V ZLATO!
Jaroš Šteharnik
RAVENSKI RAZGLEDI
5
Gimnastika za vse
Ena najpomembnejših vlog športne gimnastike je
razvijanje osnovnih gibalnih sposobnosti, kot so
moč, koordinacija, gibljivost, ravnotežje in hitrost.
Za krepitev telesa pa v dobri meri uporabljamo tudi
naravne oblike gibanja, in sicer plazenje, lazenje,
hojo, tek, plezanje, skakanje in padec. Otrokom so
ti načini gibanja domači, zato jim je vadba zabavna,
hkrati pa tudi koristna. S tem pa imajo otroci odlično
izhodišče za ukvarjanje z drugimi športi.
Ker so otroci v času
med petim in devetim
letom starosti najbolj
dovzetni za razvoj
gibalnih spretnosti, se
v ŠD Partizan Ravne
na Koroškem trudimo
za razvoj le-teh. Otroci
lahko obiskujejo »vadbo za predšolske otroke« od treh do štirih let
ter od štirih do petih
let. Otroci, stari od šest
let naprej, pa lahko obiskujejo »gimnastiko za
vse«, ki poteka dvakrat
tedensko po uro in pol.
Usposobljeni vaditelji
(Boštjan Jurčič, Nuša
Klinar, Rebeka Štruc)
in trenerka (Jasmina
Boromisa) skušamo
6
otroke naučiti osnovnih in tudi zahtevnejših
akrobatskih elementov.
Na mali prožni ponjavi
pa pravilnega naskoka
na ponjavo, različnih
skokov ter doskoka.
Poleg tega pa želimo
z rekreativno športno
gimnastiko zadovoljiti
prvinske potrebe po gibanju, razvijati pravilno
telesno držo z izbranimi gibalnimi nalogami,
razvijati orientacijo
v prostoru, razvijati
obvladovanje telesa
v različnih položajih
ter razvijati splošno
vzdržljivost. Otroci so
na treningih razdeljeni v več skupin glede
na starost in znanje.
Skupina tekmovalcev
trenira trikrat na teden.
Vsako leto se udeležuje
naslednjih tekmovanj:
Državnega prvenstva
v akrobatiki (Koper),
Državnega prvenstva
v skokih z male prožne
ponjave (Koper), Odprtega prvenstva v skokih
z MPP (Renče, Ljubljana). Tudi letos so vadeče (Tia Horvatič, Naja
Paradiž, Zala Potočnik, Tijana Spasojević,
Maša Vovk) v kategoriji začetniki v Renčah
in Ljubljani osvojile
medalje. V kategoriji
mlajših deklic pa je
Asja Kotnik izmed
89 tekmovalk zasedla
odlično 8. mesto.
Nekateri vadeči (iz
OŠ Neznanih talcev
Dravograd) so se letos
prvič udeležili tudi
šolskih tekmovanj. Na
šolskem tekmovanju
v akrobatiki je Andraž
Poročnik bil 2., 3.
mesto sta si delili
Tia Horvatič in Naja
Paradiž. Asja Kotnik je
bila 12.
Zaključna tekma, na
kateri so se predstavili
vsi vadeči, je potekala 12. maja 2012 v
telovadnici športnega
centra DTK na Ravnah.
Vsakega smo za trud
seveda nagradili.
Ne pozabimo pa
tudi na organiziran
zabavno gimnastičen
zaključek treningov.
Ker radi skačemo
na trampolinih, se
odpeljemo na Ivarčko
jezero, kjer preživimo
nepozabne urice,
polne smeha, igric in
skokov. Ko pa smo že
rahlo utrujeni in so
naši želodčki že lačni,
se odpravimo v dolino
na pico. Vemo, da ta
hrana ni zdrava – je pa
vseeno dobra.
Tako smo se za to
šolsko leto poslovili, v
upanju, da se prihodnje
spet vidimo.
Jasmina Boromisa
Društvo
borilnih
športov
Fužinar
Društvo borilnih športov
Fužinar je bilo ustanovljeno leta 2005. Pionirji tega
športa na Ravnah so Vlatko Nikolov, ki je tudi predsednik društva, Andrej
Erjavec in Matjaž Pandev.
Društvo ima dva trenerja, ki sta si na fakulteti v
Beogradu pridobila naziv
diplomirani športni trener,
smer boks. To sta Vlatko
Nikolov in Mitja Štruc.
V klubu redno trenirajo dekleta in
fantje v različnih starostnih skupinah in
kategorijah v različnih borilnih športih,
saj v klubu poučujejo različne borilne
športe od boksa, kick boksa kakor tudi
MMA.
DBŠ Fužinar je član Boksarske
lige Slovenije, v okviru katere se klub
udeležuje ligaških turnirjev v prvi boksarski ligi, turnirjev za naslov državnega prvaka in tudi ostalih boksarskih
turnirjev, ki jih organizira Boksarska
zveza Slovenije. Klub tekmuje tudi na
mednarodnih boksarskih turnirjih in
revijah po celi Evropi, kakor tudi na
področju Balkana, kjer ima boks dolgoletno tradicijo.
Trenutno barve kluba zastopata Tjaša Kovačič v kategoriji mladink do 64
kg in Klemen Turkuš v članski kategoriji
do 81 kilogramov. Oba tekmovalca
veljata za najperspektivnejša boksarja
na področju Slovenije, zato ju redno
vabijo na boksarske revije, turnirje po
Sloveniji in tudi izven nje, predvsem v
Bosno, na Hrvaško, v Srbijo, Italijo in
Madžarsko.
Odmevnejši rezultati Tjaše in
Klemena so: Klemen Turkuš – 3 mesto
na državnem prvenstvu v letih 2011 in
2012; Tjaša Kovačič – državna prvakinja 2011 med kadetinjami, državna
prvakinja 2012 med mladinkami.
V klubu je dobro poskrbljeno tudi
za podmladek, saj v njem trenirajo fantje in dekleta stari 15, 16 in 17 let.
Najmlajši član pa je še ne 12-letni
Aleksander Sašo Ilić, ki redno trenira
s Klemenom in Tjašo, udeležuje pa se
tudi sparing treningov po Sloveniji.
V klubu trenutno redno trenira 15
deklet in fantov od 11. leta dalje.
Ne smemo pa pozabiti tudi na bivše tekmovalce, ki so naš klub dostojno
predstavljali na državnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih:
Adi Markovič – 2007: 3. mesto na
državnem prvenstvu - kategorija do 81
kg; Pero Sirovina – 2007: 3. mesto na
državnem prvenstvu - kategorija do 69
kg; Simon Osojnik – 2007: 3. mesto na
državnem prvenstvu - kategorija 91+
kg; Tjaša Kolar – večkratna državna
prvakinja in udeleženka evropskega
prvenstva v Bolgariji 2008.
Cilji kluba so predstaviti
boks – plemenito borilno
veščino čim širši populaciji
na Koroškem; predstaviti
to borilno veščino tako
mladim kakor tudi
starejšim, saj je boks tudi
izredno kakovostna vadba
celega telesa tudi za
rekreativne športnike.
V okviru športnega društva je tudi
fitnes center, v katerem boste lahko
kvalitetno vadili na napravah in tako
obdržali svojo fizično kondicijo v letnem in zimskem času.
Po vpisu v Fitnes DBŠ Fužinar ne
boste prepuščeni samemu sebi. Za
zagotovitev uspešne, zabavne in varne
vadbe smo vam namenili brezplačen
predstavitveni trening, možnost izdelave individualnega programa vadbe,
prilagojenega vašim željam, potrebam
in pričakovanjem.
Zato vljudno vabimo vse občanke in
občane, da pridejo v prostore našega
društva, se odločijo za redno vadbo v
fitnes centru in tako poskrbijo za boljše
zdravje in počutje svojega telesa.
Vse, ki jih pa veseli treniranje
borilnih veščin ali pa bi želeli spoznati
njihove čare, pa vabimo k vpisu v naš
klub DBŠ Fužinar na začetni tečaj boksa
in kick boksa! Včlanite se lahko vsi od
10. leta starosti naprej.
Urnik treningov Boks in Kick boks:
Ponedeljek – petek:
16:00 – 17:00 – 1 termin (začetniki);
17:00 – 19:30 – 2 termin
Odpiralni čas Fitnes centra:
Ponedeljek – sobota: 16:30 – 21:30
Nedelje in prazniki - zaprto.
Nebojša Ilić
7
Karmen z vami že
Koroški plesni klub
Karmen (KPK Karmen)
je bil ustanovljen aprila
1992. Ustanovila sta ga
začetnika organiziranega
plesnega delovanja
na Koroškem, Karmen
Intihar in Emil Urbancl.
Začetki plesanja na
Koroškem so zaživeli
z množično plesno
aktivnostjo predvsem
šolske mladine in
predšolskih otrok.
8
do uspehov ne le v ravenski občini
temveč tudi drugod po Sloveniji in celo
v tujini.
Šolski plesni festival (ŠPF)
Projekt ŠPF poteka pod okriljem Plesne zveze Slovenije in Ministrstva za
šolstvo in šport, kjer osnovnošolci in
srednješolci tekmujejo ter zastopajo
svoje šole. ŠPF zajema več plesnih zvrsti: hip-hop, pop, latino in plese v paru.
Tekmovanje se prične na matični šoli,
kjer se izbirajo posamezniki, ki zastopajo šolo na področnem tekmovanju
(posamezne regije) in le najboljši se
uvrstijo na državno prvenstvo, kje se
med seboj pomerijo tudi šole iz celotne Slovenije.
Letošnje leto je obrodilo sadove kvali-
Pod vodstvom trenerke Karmen Intihar, ki je danes priznana mednarodna
plesna sodnica, je iz KPK Karmen
priplesalo veliko uspešnih plesnih parov. Med njimi tudi Ines Kogal, mlada
pedagoginja, ki danes zelo uspešno
nadaljuje trenersko delo. Ines je s plesom začela že v vrtcu, ter nato uspešno
plesala v paru latinskoameriške in standardne plese in je svojo plesno kariero
kronala z nastopom na Svetovnem
prvenstvu v Šanghaju leta 2005. Po
končani plesni karieri se je posvetila
poučevanju in tako že nekaj let uspešno vodi mlade.
tetnega dela, saj so plesalci KPK Karmen na državnem prvenstvu dosegli
zavidljive rezultate. Devana Reiter je v
močni konkurenci 169 plesalcev izmed
vseh šol v Sloveniji postala državna
prvakinja v hip-hopu, popu in latinu.
Uspešna je bila tudi Sara Gabrovec, ki
je zasedla 5. mesto.
Med plesnimi pari sta Devana Reiter
in Lana Svečko zasedli odlično 2.
mesto, Sara Gabrovec in Katja
Vrhnjak pa 5. mesto. Skupno je bila
OŠ Prežihovega Voranca 7. od 69.
prijavljenih šol.
Pod njenim budnim očesom se razvijajo uspešni plesni pari. S treningi in
športno pedagoško vzgojo jim pomaga
Zumba, enostavna, zabavna, drugačna
in s pridihom latino ritmov, že sedaj
poteka pod vodstvom Ines, zumba
Zumba
let
inštruktorice, ki je po novem tudi
ZumbAtomic inštruktorica (za otroke)
ter Zumba Gold inštruktorica (nad 50
let). Oba programa, ZumbaAtomic in
Zumba Gold, se bosta kot novost pričela v septembru.
Aprila je bil v Mežici organiziran pravi
Zumba Party, kjer je zumbalo 120
zumbašic. Uspešno izveden Party je bil
uvertura v novega, ki ga pripravljajo v
okviru Ravenskih dnevov. Poleg Zumba
inštruktorice Ines bodo gostovali tudi
drugi priznani Zumba inštruktorji. Zato
vabljeni že sedaj, ker obljubljajo noro
zabavo s presenečenji.
V mesecu septembru se obeta še ena
novost, saj se bodo vse plesne panoge
združile pod eno streho. Tako že zdaj
vabljeni v nove plesne in Zumba tečaje, tečaje Hip-hopa, družabne plese
za odrasle in plese v paru (standardni
in latinskoameriški plesi).
Nudijo vam tudi individualne
predporočne tečaje, kjer pridejo
na dom in se posvetijo bodočima
mladoporočencema.
Vse vadbe, ki potekajo znotraj KPK
Karmen, pod mentorstvom Karmen
Intihar, s svojim strokovnim znanjem
na plesnem področju vodi Ines Kogal.
Lep plesni pozdrav!
Vse dodatne informacije na telefonski
številki 040-727-893 (Ines) ali na e-mail
naslov: [email protected]
»Ravenska godba« v letu 2012 praznuje
110. obletnico ustanovitve. Ustanovljena
je bila v okviru guštanjskih gasilcev, v
20. letih prejšnjega stoletja pa je prišla
pod okrilje domače »fabrike«, s katero
jo še danes povezuje njeno ime. V času
delovanja je ravenska godba dosegla
veliko pomembnih uspehov doma in v
tujini, še pomembneje pa je, da je s svojim
delovanjem v domačem okolju postala
neizbrisen del Raven in njenih prebivalcev.
ZGODOVINA
Vse skupaj se je začelo tistega
davnega leta 1896, ko je bilo
v Guštanju ustanovljeno
gasilsko društvo in so začele
na dan prihajati zamisli o
ustanovitvi lastne »guštanjske
godbe«. K navdihu sta
pripomogli dve skupinici, ki
sta tedaj igrali na porokah
in drugih prireditvah. V eni
izmed teh je že kot 8-letni
deček začel trobento igrati
Alojz Kostwein, ki so ga pota
muziciranja najprej vodila v
Pulj, kjer je odslužil vojaški
rok z igranjem pri godbi.
Bil je eden tistih, ki so dajali
in se razdajali za glasbeno
umetnost v našem koncu. Ob
povratku v ljubo domovino je
začel v domačem kraju zbirati
godbenike; 21 mož »trmaste
koroške krvi« je bilo leta 1902
pripravljenih za delo. Bili so
pod okriljem guštanjskih
gasilcev, zato so bile tudi
njihove prve uniforme
gasilske. Godbeniki so bili
delavci in za instrumente so
si morali zaslužiti sami. Prvič
so se s štirimi koračnicami
predstavili 1. septembra
1902, ko je bila v Guštanju
lepa nedelja – polni
pričakovanja so se zbrali pred
gasilskim domom in veselo
RAVENSKI RAZGLEDI
odkorakali proti cerkvi. Odziv
ljudi jim je bil naklonjen,
število godbenikov pa je iz
leta v leto raslo – godba je
leta 1910 štela že okoli 30
mož. Nastopali so na raznih
lovskih, gasilskih in drugih
prireditvah, udeleževali so
se pogrebov, ko je preminil
kateri izmed gasilcev, in
zabavali ljudi na »ohcetih«.
Razvoj godbe je prekinila
prva svetovna vojna, saj
je bila godba leta 1916
razpuščena. Ponovno je
godba pričela delovati aprila
1923 pod vodstvom glasbeno
izobraženega »pavra«
Maksa Štuka (po domače
Rogačnika). Leta 1925 je
prevzel mesto »kapelnika«
zopet Alojz Kostwein, ki je
godbo vodil do svoje smrti
(1945). Med letoma 19231933 se je godba imenovala
Jeklarniška godba »Svoboda«,
med letoma 1933-1948
pa Godba jeklarniških
uslužbencev Guštanj – Ravne.
Leto 1945 pomeni
pomemben mejnik za
ravensko godbo, saj 12.
novembra postane dirigent
Jožko Herman, ki v uk
prevzame 16 godbenikov.
Jožko Herman v 34 letih
svojega delovanja »članstvo
godbe 'popeteri', zvok
godbe pa pozlati«. Godba
se leta 1960 preimenuje v
Pihalni orkester ravenskih
železarjev, od leta 1997 pa
nosi sedanje ime Pihalni
orkester železarjev Ravne.
Vrhunec »Hermanove« dobe
prav gotovo predstavlja leto
1978, ko se orkester udeleži
8. Svetovnega tekmovanja
pihalnih orkestrov v
nizozemskem mestu
Kerkrade in osvoji v prvi
težavnostni kategoriji zlato
medaljo. Naslednje leto Jožko
Herman preda dirigentsko
palico svojemu nasledniku
profesorju Alojzu Lipovniku,
ki orkester vodi do leta 1992.
Na fotografiji je prva znana fotografija ravenske »pleh muzike« (1905)
Lojze je z glasbo rasel in
pozneje odkrival njene
skrivnosti na Ravnah in
Akademiji za glasbo. Zagnan
in uspešen glasbenik, odličen
pozavnist in profesor je v 70.
letih počasi nasledil svojega
izjemnega predhodnika in
orkester strokovno še bolj
podkrepil in ga z raznimi
turnejami (po Jugoslaviji,
Italiji, Franciji, Nemčiji in
Avstriji) predstavil Evropi
in svetu. Na različnih
tekmovanjih je dosegal
nove in nove uspehe. Med
njimi je bil prav zagotovo
največji dosežek dvojno zlato
na svetovnem prvenstvu
na Nizozemskem (1989). V
juniju 1986 so opravili tonsko
snemanje za samostojno
TV oddajo v Črni, pozneje
pa še za priljubljeno oddajo
»Lojtrca domačih«. Leta
1992 je dirigenta premagala
bolezen, zato se je odločil
za odstop. Poslovil se je ob
jubilejni 90-letnici obstoja,
na kateri so razvili prapor.
Po Lipovnikovem odhodu
je začasno in za kratek čas
njegovo mesto prevzel Ivan
Gradišek (1992-1993), ki
je z orkestrom gostoval v
Maniagu v Italiji.
Leto 1993 predstavlja za orkester začetek novega obdobja,
saj dirigentsko palico v roke
prevzame Srečko Kovačič,
ki to zahtevno nalogo uspešno opravlja še danes. Že
leta 1994, ko sta se orkestru
povrnili tekmovalna rutina
in samozavest, so godbeniki
odšli na državno tekmovanje
v Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter ponovno
pozlatili svoje vitrine. Uspeh
so pozneje ponovili tudi v
Srečkovem Mariboru v koncertni kategoriji. Oboje je
9
služilo kot priprava za velik
cilj; svetovno tekmovanje
v mestu Kerkrade (1997).
Vse vaje in odrekanja so bila
bogato poplačana, saj so na
tekmovanju osvojili kar 333
od 360 točk in za to prejeli
zlato s pohvalo. V letu 2001
se je orkester zopet udeležil
tekmovanja v mestu Kerkrade, tokrat v najvišji koncertni
kategoriji in dosegel izjemen
uspeh, ko je osvojil 90 % točk.
Čez 4 leta je orkester zopet
tekmoval v najvišji kategoriji
in tako postal prvi slovenski
orkester, ki je dvakrat tekmoval v najvišji kategoriji. V letu
2010 se je orkester udeležil
dveh mednarodnih tekmovanj v Trogirju (Hrvaška) in
Velenju, ter osvojil absolutno
prvo mesto oziroma srebrno
priznanje z 88,8 % točk. »Kovačičevo« obdobje zaznamujejo tradicionalni božično-novoletni koncerti, ki so vedno
odlično obiskani in dobro
sprejeti med Ravenčani. Prav
tako so stalnice vsakoletne
turneje po Evropi (Italija,
Hrvaška, Avstrija, Nemčija,
Nizozemska, Francija, Španija,
Velika Britanija in Srbija).
Pihalni orkester železarjev
Ravne ima ob svoji 110-letnici
97 aktivnih članov s starostnim razponom od 12 pa vse
do 80 let.
PRAZNOVANJE
110-LETNICE
Ob svoji 110. obletnici je orkester 8. junija 2012 v športni
dvorani OŠ Prežihovega Voranca pripravil koncert, ki je
bil odlično obiskan in pospremljen z ugodnimi kritikami
10
zadovoljnih obiskovalcev.
Solist slavnostnega koncerta je bil član orkestra: solo
klarinetist ljubljanske Opere
Jakob Bobek, ki je navdušil
z izjemno virtuozno izvedbo
Suite za klarinet, čelesto in
orkester skladatelja Bojana
Adamiča, katerega 100-letnico rojstva obeležujemo v
letošnjem letu.
Svojo vsestranskost je orkester pokazal tudi s svojim
slavnostnim koncertom,
na katerem so izvajali dela
Čajkovskega, Coplanda,
Adamiča, Gregorca, Robnika
idr. Vsekakor lahko na kratko
povzamemo program orkestra z besedami: "Od budnice
do simfonije". Na slavnostnem
koncertu sta orkestru čestitala in poudarila njegov pomen
za kulturno življenje občine
Ravne in tudi širše sekretarka
MIZKŠ (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport) Mojca Škrinjar in župan
Občine Ravne na Koroškem
mag. Tomaž Rožen, ki je med
drugim povedal: »Orkester je
blagovna znamka Raven na
Koroškem, ki ima trajno vrednost in lep sijaj. Ta sijaj je bil
že večkrat potrjen na glasbenih
tekmovanjih najvišjega ranga,
kjer ste osvajali zlate medalje
in laskave naslove. Toda kljub
temu, da ste visoko na evropski
in svetovni lestvici pihalnih
orkestrov, vas imamo za naše,
ljudske glasbenike, ki nas budite z budnico, nam koncertirate
in bodrite duha na mnogih
prireditvah. Naši ste in veseli
smo lahko, da ostajate zvesti
Ravnam in Koroški. Uspeha, ki
ga je bilo do sedaj veliko, vam
želim tudi v prihodnje. Mislim,
da boste z izkušnjami in znanjem, ki ga imate, še naprej
uspešni pri doseganju ciljev,
ki si jih zastavljate. Prepričan
sem, da niste samo ubran in
uglasben orkester, ampak da
se med sabo tudi dobro razumete, ste prijatelji, med kate-
rimi je druženje in glasbeno
ustvarjanje prijetno«.
Lepe želje jim je izrekel v imenu vseh občank in občanov
Občine Ravne na Koroškem
ter jim ob njihovem visokem
in okroglemu jubileju – 110.
obletnici delovanja podelil
posebno listino - Priznanje
Občine Ravne na Koroškem
za posebne zasluge in izjemne
dosežke.
Ob 110-letnici delovanja
Pihalnega orkestra železarjev
Ravne so godbeniki izdali tudi
almanah skupaj z zgoščenko
Jubilejni izbor ob 110-letnici
Pihalnega orkestra
železarjev Ravne. Prav tako
pa so bile ob tej priložnosti
podeljene tudi številne
nagrade in priznanja: Križ za
zasluge CISM, ki se podeljuje
godbenicam in godbenikom
za več kot 50-letno igranje
v godbi ali izjemne
zasluge na umetniškem ali
organizacijskem področju
godbeništva, medalje za
zasluge CISM, ki se podeljuje
godbenicam in godbenikom
za več kot 35-letno igranje
v godbi, odlikovanja ZSG
(Zveze slovenskih godb),
Gallusove značke ter
priznanja Bojana Adamiča.
Pihalni orkester železarjev
Ravne bo praznovanje
110-letnice slavnostno
zaključil z veliko parado
pihalnih orkestrov, ki bo v
soboto, 25. avgusta 2012,
na ravenskem stadionu.
Sodelovalo bo okoli 15
pihalnih orkestrov iz bližnje
in daljne okolice. Vsi vljudno
vabljeni!
Dr. Matej Rozman
Na zgornji fotografiji: Pihalni orkester železarjev Ravne ob svoji 110-letnici;
Na spodnji fotografiji: Župan mag. Tomaž Rožen je orkestru podelil Priznanje Občine Ravne na Koroškem
14. aprila 2012 se je pihalni orkester
Glasbene šole Ravne na Koroškem z 81
glasbeniki udeležil zelo uveljavljenega
mednarodnega tekmovanja pihalnih
orkestrov (Flicorno D´Oro 2012), ki je
potekalo 14. in 15. aprila ob Gardskem
jezeru (Riva del Garda) v Italiji. Tekmovanja
se je udeležilo 49 orkestrov iz 10
evropskih držav, ki so nastopali v šestih
težavnostnih kategorijah. V 3. kategoriji,
kjer je nastopalo 16 orkestrov, je orkester
Glasbene šole Ravne na Koroškem pod
vodstvom dirigenta prof. Gregorja Kovačiča
dosegel 92,08 točke (ZLATO PRIZNANJE) in
s tem zasedel odlično 2. mesto.
veliki dvorani Slovenske
filharmonije pa je orkester
navdušil poslušalce kot tudi
strokovno javnost.
Pihalni orkester Glasbene
šole Ravne na Koroškem
je leta 2007 v Žalcu na
tekmovanju pihalnih
orkestrov Slovenije v 4.
skupini prejel zlato medaljo
s pohvalo. V istem letu
je orkester gostoval na
priznanem festivalu FIMU v
Belfortu (Francija) in dvorani
Union v okviru Festivala Lent
v Mariboru, kjer je navdušil.
Orkester je uspešno nastopil
tudi na revijah orkestrov
glasbenih šol v Velenju in
Trbovljah.
Zelo uspešni pa so bili tudi
kitaristi Glasbene šole Ravne
na Koroškem, ki so 14. In
15. aprila 2012 nastopili na
mednarodnem tekmovanju
kitaristov »Dnevi kitare
Krško 2012«.
Učenci pod mentorstvom učitelja Andreja Ofaka so dosegli naslednje rezultate:
JANINA GAMS KALIŠNIK
95,80 točke (zlato priznanje);
1. nagrada za doseženo 1.
mesto v 1. kategoriji, solo;
URBAN PERUN REITER
94,20 točke (zlato priznanje);
3. nagrada za doseženo 3.
mesto v 1. kategoriji, solo;
JOVAN SAVIĆ
91,20 točke (zlato priznanje)
v 1. kategoriji, solo;
VITA ŠMON
82,50 točke (srebrno priznanje) v 2. kategoriji, solo.
Učenci pod
mentorstvom
učiteljice Polone
Blaznik pa so dosegli
naslednje rezultate:
Pihalni orkester glasbene
šole je bil ustanovljen v
šolskem letu 1978/1979.
Triindvajset let ga je vodil
Ivan Gradišek, sedaj pa mu
dirigira Gregor Kovačič.
Potrebe pihalnih orkestrov
v regiji in razvoj šole so
narekovale hiter razvoj
orkestra, iz katerega je izšlo
mnogo odličnih glasbenikov,
RAVENSKI RAZGLEDI
ki danes delujejo kot
pedagogi v glasbenih šolah
in igrajo v profesionalnih
slovenskih orkestrih. Poleg
nastopanja po vsej Koroški
regiji ter na avstrijskem
Koroškem je njegovo delo
zaznamovalo prvo mesto
na tekmovanju leta 1984 v
Mariboru.
S koncertom leta 2005 v
Na tekmovanju mladinskih
pihalnih orkestrov Slovenije 2011 je naš orkester v
svoji kategoriji osvojil prvo
nagrado s pohvalo, v letu
2008 pa je orkester na svojem prvem mednarodnem
tekmovanju Flicorno D´Oro
(Riva del Garda-Italija) prejel absolutno tretje mesto v
svoji kategoriji.
MATEJ ČEVNIK
92,80 točke (zlato priznanje)
v 1. kategoriji, solo;
ŽIVA POBERŽNIK
86,60 točke (srebrno priznanje) v 3. kategoriji, solo;
LUKA MOLIČNIK
81,20 točke (srebrno priznanje) v 3. kategoriji, solo.
Janina Gams Kališnik je kot
zmagovalka v 1. kategoriji,
solo, nastopila na večernem
koncertu prvonagrajencev
vseh kategorij.
Avgust Pogorevčnik,
ravnatelj
11
Mati fabrika - Že
1
Stalna razstava Koroškega pokrajinskega muzeja
V okviru Evropske prestolnice kulture in Slovenske
poti kulture železa je na Ravnah na Koroškem
Koroški pokrajinski muzej 13. junija letos odprl novo
stalno razstavo Mati fabrika – Železarna Ravne, ki
je nastala v mrežnem projektu Uf industrija. To je
razstava o podjetju z večstoletno tradicijo, ki se je
po letu 1945 z moderniziranjem in preusmeritvijo
proizvodnje razvilo v sodobno elektrojeklarno s
specializiranim programom na področju legiranih
jekel. Ravenska železarna je tako postala najboljša
jeklarna v Jugoslaviji, primerljiva s podjetji v
zahodnem svetu. V njej so na vrhuncu, leta 1986,
izdelali 237.000 ton kvalitetnega in plemenitega
jekla. Več tisoč zaposlenih pa jo je poosebilo s
pojmom »mati fabrika«, saj je z njo raslo mesto in
se razvijala regija, posameznikom pa je bila dana
možnost poklicnega in osebnega razvoja.
kot dokaj samostojen
sistem z organizacijo
proizvodnega procesa
in z internimi službami.
Hkrati je v okviru neproizvodnih obratov ali
Družbenega standarda
razvijala dejavnosti, ki
so zaposlenim omogočile dvig kvalitete
bivanja in vključitev v
različne kulturne, športne in druge dejavnosti
ter društva.
Zunanji del osrednje
postavitve od fabrike
loči stena, na kateri so
vsebine, ki so bile skupne železarni in mestu.
Stena simbolizira tovarniško ograjo ter predstavlja simbolno ločitev
med notranjim in zuZadnji dve desetletji ki je pravni naslednik
energetika in Zip center. nanjim, tovarniškim in
ohranjajo tradicijo
Železarne Ravne, Noži
Razstava je v promestnim, delovnim in
Železarne Ravne,
Ravne, Oprema Ravne, storih krčilne kovačjavnim prostorom pa
razvijajo jeklarsko in
Sistemska tehnika,
nice (nekdanje »štatudi med delovnim in
kovinsko-predelovalno Akers valji Ravne in
uharije«) razdeljena
prostim časom. Zato so
industrijo ter uspešno
Croning livarna.
v tri oz. štiri vsebinske
na zunanji steni utrinki
nastopajo na svetovnem Na tej lokaciji delujejo
sklope. Jedro razstave
iz življenja prebivalcev
jeklarskem trgu tale
tudi druga podjetja,
je železarna, torej mati mesta in delavcev želepodjetja: Metal Ravne, med njimi tudi Petrol
fabrika, ki je delovala
zarne. Na stropu se vije
1 Prostor »Ko jeklo spregovori« so zasnovali Darja Štirn Koren, Petra Štirn Janota in Jure Markota. (Fotografija: Primož Podjavoršek, Primafoto)
2 Mag. Tomaž Rožen, ravenski župan, utemeljuje in odpira novo razstavo. (Fotografija: Primož Podjavoršek, Primafoto)
3 Otvoritev razstave »Mati fabrika – Železarna Ravne« je pritegnila pozornost številnih ljudi. (Fotografija: Primož Podjavoršek, Primafoto)
trak izbranih motivov
delavcev iz proizvodnje,
ki predstavljajo težko
fizično delo, izrazito
značilno za prva desetletja po vojni.
»Pedagoška
vrednost razstave se
kaže skozi interaktivno
igro s simbolnimi
magnetki (1) ter
posebnim prostorom
imenovanim "Ko
jeklo spregovori …".
Pri celotni razstavi
gre za usmerjanje
otrokove pozornosti
in spodbujanje
občutljivega opazovanja
in simbolnega
zaznavanja. Namen
posebnega prostora je
otrokom in odraslim
ponuditi avtentično
izkušnjo z jeklom kot
primarnim elementom
"fabrike" in omogočiti
izraziti svoja doživljanja,
vtise, razmišljanja s
pomočjo različnih
umetniških jezikov
(zvok, simboli, gibanje
elezarna Ravne
2
3
1
…),« so zapisali avtorji
tega dela razstave
Darja Štirn Koren, Petra
Štirn Janota in Jure
Markota. Avtorica idejne
zasnove in razstave
Mati fabrika – Železarna
Ravne je etnologinja
in zgodovinarka dr.
Karla Oder, avtorica
prostorskega koncepta
in oblikovanja pa
arhitektka dr. Sonja Ifko.
Razstavo sta odprla
župan Občine Ravne
na Koroškem mag.
Tomaž Rožen in glavni
direktor Metala Ravne
d.o.o. Andrej Gradišnik,
zbrano občinstvo pa so
nagovorili programski
direktor EPK Mitja
Čander, koordinatorica
mrežnega projekta
Uf industrija
Lilijana Stepančič,
direktorica Koroškega
pokrajinskega muzeja
Brigita Rajšter in
avtorica razstave Karla
Oder. Otvoritveni
program so sooblikovali
Dejan Štemberger z
igranjem na hang drum,
Jože Prednik s spomini
na železarno ter Jelka
Lečnik s harmoniko in
naš Koroški oktet.
Posebna zahvala
za darovano muzejsko
gradivo, za strokovno
pomoč in za izvedbo
postavitve razstave je
namenjena Metalu Ravne, d.o.o. in glavnemu
direktorju Andreju Gradišniku, Občini Ravne
na Koroškem in županu
mag. Tomažu Roženu
za vsestransko podporo
projektu. Zahvala gre
še podjetjem Dobrodel
d.o.o., ključavničarstvo,
strojegradnja, laserski
razrez; Zip center d.o.o.,
Argos, Petrol Energetiki
in Občini Ravne na Koroškem pa tudi vsem,
posameznikom, ki so
sodelovali pri snovanju
in izvedbi razstave, za
katero želimo, da bi jo
obiskalo čim več obiskovalcev iz domovine
in tujine.
Dr. Karla Oder,
univ. dipl. etnologinja
in prof. zgodovine,
muzejska svetovalka
Restavracija&catering Koroš´c, Pod Gmajno 5 (nekdanje smučišče) 2392 Mežica, www.korosc.si, info@korošc.si, 031 77 99 85
RAVENSKI RAZGLEDI
13
14
RAVENSKI RAZGLEDI
15
Izid v naslovu omenjenega dvojezičnega zbornika sodi v že znan projekt »Biseri
naše kulturne krajine / Juwelen unserer Kulturlandschaft«, njegova izdajatelja
pa sta Koroški pokrajinski muzej in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz
Celovca. Gre za letos izdani zbornik referatov bilateralnega znanstvenega simpozija, ki je bil 13. novembra 2010 v Celovcu.
Uredniški odbor (mag. Martina Piko-Rustia, dr. Karla
Oder, Monika Gschwandner-Elkins in Srečko Štajnbaher) ga
je zasnoval zelo posrečeno in zanimivo, saj je ob njihovih
predgovorih, ki razlagajo in utemeljijo izdajo, in strokovnih referatih uglednih avtorjev v nadaljevanju predstavil
široko paleto izbranih biserov koroške kulturne krajine vse
od Radelj ob Dravi do Krke (Gurk) na avstrijskem Koroškem.
Projekt »Biseri naše kulturne krajine« lahko brez dvoma štejemo za močan medkulturni povezovalni člen, katerega cilj
sta brisanje razlik med posameznimi narodi in njihovo zbliževanje, saj načrtno dokumentiranje in objava teh majhnih
koroških spomenikov in njihovih zgodb na skupni spletni
bazi pomeni tudi to, da na ta način v modernem, zelo dostopnem mediju opozarjamo na vlogo teh majhnih biserov pri
sooblikovanju (enotne) koroške kulturne krajine.
Strokovni del knjige pričenja doktorica zgodovine Dunajčanka Lisa Retl z referatom »Druga svetovna vojna v zrcalu
spominskih obeležij na avstrijskem Koroškem«. Avtorica
podrobno analizira 2. svetovno vojno v spominu ljudi in išče
politične predznake avstrijske zgodovinske politike, ugotavlja teze o žrtvi za avstrijsko in koroško spomeniško podobo,
išče konotacije zgodovinskega spomina v zvezi s spomenikom pri Peršmanu, ki je postal, tako avtorica, »obremenjen s
konotacijo neke velikojugoslovanske, komunistične provokacije s ciljem vzpostavitve slovenske Koroške«. Ne glede
na to pa meni, da se je pri Peršmanu razvilo pomembno
spominsko obeležje za manjšino, ki ga sedaj odkrivajo tudi
nemško govoreči Avstrijci.
V drugem referatu »Hrastovlje v Sloveniji in Metnitz na
Koroškem v Avstriji« univerzitetni profesor iz Gradca dr. Got16
tfried Biedermann išče vzporednice za ikonologijo kostnice
in daje tehtne ikonografske opombe k temi Mrtvaški ples.
Ugotavlja, da so duhovni stanovi in plemiški redovi imeli
svoja posebna pokopališča, pri drugem pokopu v kostnico
pa po njegovem gre za nižje sloje: kmete, obrtnike, v poznem srednjem veku pa za navadne meščane. Avtor ugotovi
tudi velike razlike med Hrastovljami in Metnitzem tako v
liturgično-funkcionalnem smislu kot tudi na ikonografsko
vsebinski ravni.
Z referatom »Vključenost spomenikov v kulturno krajino« prof. dr. Peter Fister obravnava že nekaj časa aktualno
tematiko o ohranjanju identitete v širšem prostoru, ki ga ne
omejujejo več politične meje, ampak se naslanja na stoletni
oziroma tisočletni zgodovinski tok. Uspešno išče in tudi
najde dokaze, da so ljudje v 19. stoletju in še pozneje razumeli pomen in vrednote kulturne dediščine, danes pa lahko
nekdo, ki »na silo« zgradi, recimo, agresivna skladišča in
nemogočo cestno infrastrukturo, tega več ne razume! Širše
razumevanje po njegovem sodi med premalo upoštevane
probleme vidikov naše kulturne krajine.
V referatu »Pomen celovitega razvojnega varstva arhitekturne dediščine« prof. dr. Živa Deu ugotavlja, da imamo
Slovenci samostojno in staro kulturo, našteva mednarodne
zaveze za varstvo kulturne raznovrstnosti, spregovori o
razvojnem varstvu kulturnih krajin, ki so plod narodove
kulture v Sloveniji in opredeli celovito razvojno varstvo arhitekturne dediščine v kulturnih krajinah Koroške. V sklepnih
ugotovitvah meni da, ker visokogorje v prostoru koroške
kulturne krajine zavzema skoraj celotno površino, upravičeno pričakuje, da se bo s sodobnim arhitekturnim razvojem,
torej z usmerjeno gradnjo stanovanjskih stavb, ki bo upoštevala vse te razpoznavne značilnosti koroške stavbne dediščine, razvojno ohranjala tudi njena še razpoznavna značilnost
kot posebnost slovenskega pa tudi evropskega prostora.
Strokovnemu delu knjige, ki obsega 67 strani, sledijo
vse do 104. strani čudovite fotografije biserov naše kulturne krajine. Najprej se predstavijo nagrajene fotografije s
fotografskega natečaja, nato pa po vrsti biseri iz naših občin
Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem,
Dravograd, Slovenj Gradec, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi,
Podvelka, Ribnica na Pohorju in Mislinja. Sledijo jim fotografije občin avstrijskega dela: Pliberk, Bilčovs, Bekštajn,
Arriach, Svinec (Eberstein), Krka (Gurk), Mali Šentpavel (Klein
St. Paul), Labot (Lavamünd), Gospa Sveta (Maria Saal), Otok
(Maria Wörth), Blatograd (Moosburg), Vrba in Prečpolje ob
Krki (Weitensfeld). Fotografije industrijske tehniške dediščine in spomenikov zaslužnih ljudi se prepletajo s kmečkimi kaščami, kozolci, frnačami, vodnjaki, mlini in žagami;
monumentalni pa tudi bolj skromni zgodovinski spomeniki
bežijo mimo naših radovednih oči. Lepa znamenja, križi,
kapelice in križevi poti se postavljajo ob bok lepim naravnim
spomenikom – starim drevesom in šumečim slapovom. Kaj
je bolj mogočno: kovinski križ na vrhu košate Uršlje gore
ali kamniti Štoparjev most? Kaj je bolj pristno pričevanje o
tistem žalostnem toku naše zgodovine: kužno znamenje v
Radljah ob Dravi, Plečnikov spomenik padlim za Koroško v
Mežici ali spomenik Svobodi in miru na Poljani? In kaj bolj
potrka na dušo in vzbudi nostalgijo po minulih časih: star
mlin ob potoku ali lepa, še ohranjena kmečka kašča? Nedvomno, zbornik je vreden vaše pozornosti!
Mirko Osojnik
iz arhivskih fondov UDBE
Znano je, da sta imela Prežih in Tito neke neporavnane račune iz časa ilegalnega delovanja. Josip Vidmar
se je spominjal, kako ga je Tito v času 2. zasedanja
AVNOJ pozval, naj mu predlaga kakšnega zaprtega,
ki bi prišel v poštev za zamenjavo za zajetega nemškega majorja. Vidmar mu je kot prvega navedel
Prežihovega Voranca, vendar je Tito zamahnil z roko
in pripomnil, češ on se bo znašel že sam; predlagaj
kakšnega drugega, ki je v večji nevarnosti. Vidmar
mu nato ni predlagal nikogar več.
Znana je tudi zgodba o Prežihu in
solati, ko se Tito iz vsega skupnega
delovanja z njim v ilegali na vprašanje prof. dr. Marje Borštnik, ko je
pripravljala za izdajo Prežihov zbornik, ni mogel spomniti skoraj ničesar
drugega kot to, kako je našel Prežiha
pred veliko skledo solate, na katero je
zlil pol litra bučnega olja, zraven pa
pojedel meter dolgo francosko štruRAVENSKI RAZGLEDI
co. Takoj mu je postalo jasno, zakaj
Prežih ne more shujšati. O tem, kako
je sam postal generalni sekretar KPJ
in ne Prežih, pa nič! Najbrž je bil prav
zaradi zgoraj navedenega razloga
Prežih zanimiv objekt UDBE, kajti Titu
ni odgovarjalo, da bi kdo pobližje
poznal njegovo preteklost, tako tudi
njegove grehe, tudi take iz zasebnega
življenja. Že zgodaj je namreč Tito
17
začel skrbeti za svoj imidž v domači in
mednarodni javnosti.
Za nadzor nad Prežihom, ki ga je
UDBA poimenovala s tajnim imenom Gozdar, so angažirali več ljudi.
Obveščevalca so pridobili, seveda
z izsiljevanjem, v zdravniških krogih in so tako imeli o Prežihovem
zdravstvenem stanju vedno na voljo
sveže podatke. Tako so 27. januarja
1949 zapisali, da je že od decembra
lanskega leta v bolnišnici v Slovenj
Gradcu, kjer so mu uspeli z injekcijami olajšati sladkorno bolezen in mu
odpraviti vodo iz telesa, in da je prejel
neko pošto od romunskega veleposlaništva v Beogradu. Angažirali pa
so še dva agenta. Za oba so zapisali,
da uživata popolno zaupanje družine.
Prvi je obiskoval njegovo ženo in se
pogovarjal z njo ter o pogovorih pisal
poročila. Drugi, ki je bil v službi skupaj
s Prežihovo hčerko Mojco, je preko
pogovora z njo pridobival informacije
o Prežihu, po njegovi smrti pa tudi o
njegovi ženi pa tudi o obeh hčerkah
in o njunih stališčih zlasti do resolucije Informbiroja. Za ženo so zapisali, da
so jo tudi obdelovali po liniji Informbiroja, vendar ni dajala kakih sovražnih izjav, zato je še zlasti zaradi njene
starosti ne bodo več »operativno obdelovali«, torej jo provocirali, ampak
jo bodo imeli še vedno pod kontrolo.
Še nadalje pa bodo obdelovali obe
hčeri. Hči Vida naj bi takoj po izidu
resolucije Informbiroja izjavljala, da
se strinja z resolucijo in da imajo tako
stališče tudi drugi družinski člani. Tudi
oče naj bi bil izjavil, da je vedel, da bo
do tega prišlo, ker ga je naše vodstvo
preveč »lomilo«. Po očetovi smrti naj
bi bila izjavila, da so njegove smrti
krivi sedanji voditelji, ker mu niso
dovolili oditi na zdravljenje v Švico ali
na Češko, saj naj bi bili vedeli, da se
ne bo več vrnil. Da ga sedanji voditelji tako sovražijo, naj bi po njenem
mnenju bil vzrok »ljubosumje« na
njegovo znanje, saj je Kardelja, Kidriča
in druge učil marksizma. Hči Mojca pa
naj bi ob izidu resolucije Informbiroja
zastopala enako stališče kot njena
sestra. Zabeležili so tudi njeno izjavo,
češ da je Tito postal zelo »visok« in da
ko je bil njen oče v Beogradu na kongresu KPJ, ga ni hotel niti pogledati
niti govoriti z njim. Dne 15. 4. 1949
naj bi bila izjavila, da je vsa družina
na strani Informbiroja, ker je linija
KPJ popolnoma nepravilna. Njen oče
je samo zato bolan, ker se boji morebitne aretacije, ker se je opredelil za
Informbiro. Nikoli si niso mislili, da bo
prišla taka »svoboda«. Na samem da
18
vedno poslušajo Radio Moskva. Dne 1.
8. 1950 pa poroča agent, da se je Mojca v zadnjem času potegnila nekoliko
nazaj in ne daje kakih sovražnih izjav.
Izogiblje se tudi dajanju kakršnihkoli
komentarjev na aktualne politične
dogodke. Vsako nedeljo hodi domov
v Kotlje. Partijskih sestankov se redno
udeležuje, vendar se v vseh ozirih
kaže pasivna. V nadaljevanju ugotavljajo, da h Kuharjevim na Preški Vrh
hodijo različni pomembni ljudje iz
Ljubljane, od književnikov in znanih
kulturnikov do pomembnih ljudi iz
ministrstev, v kraju samem pa nimajo
kakih ožjih zvez, kvečjemu v zadnjem
času hodi pogosteje k njim Ivan Kokalj – Imre (bivši španski borec), ki ga
tudi sumijo kot pristaša Informbiroja.
Tudi obe hčeri nimata kakih posebnih
zvez v svoji okolici. Pod zbirno poročilo se je podpisal Lojze Briški, takratni
šef UDBE za Koroško oziroma za okraj
Slovenj Gradec.
Za Prežihovega Voranca se je,
logično, zanimala tudi centrala UDBE
v Ljubljani. Prej navedena poročila so
šla seveda tudi tja, pa tudi ob zasliševanju osumljencev za dachauske procese so slednje veliko spraševali tudi
o Prežihovem Vorancu in o njihovih
preteklih zvezah z njim, tako Draga
Gustinčiča kot Vinka Möderndorferja,
Mirka Koširja, Martina Prestrla in druge, kar je dokaz, da so ga res nameravali vključiti v proces kot obtoženca,
a so presodili, da je že prestar in hudo
bolan in da ne bo več dolgo živel. O
Prežihu so povpraševali na zaslišanju
1948 tudi prvoborca Dušana Pirjevca – Ahaca. Povedal jim je, da mu je
Prežih ob osvoboditvi, ko sta se srečala, izjavil: »Niti besede več ne bom
zapisal; človek se mi je zagabil …«(
gotovo posledica vsega, kar je doživel
v taborišču, saj je podobno izjavo dal
tudi pisateljici Kristini Brenkovi). Pirjevec pravi o njem nadalje: »Iz njega
je čutiti nekako opozicijo proti CK-ju,
mislim, da predvsem zato, ker ima
neke politične ambicije, in ker je užaljen, ker zaradi svojega dolgoletnega
sodelovanja v delavskem pokretu ni
dobil pomembnejše funkcije. Meni
je nekoč pripovedoval, da je pravzaprav njegova zasluga, da je postal
Tito sekretar partije: bilo je v Parizu,
ko je Kominterna razpustila takratni
CK KPJ, k Vorancu je prišel delegat
Izvršnega komiteja Kominterne in ga
vprašal za mnenje, koga postaviti za
sekretarja CK KPJ. Jaz sem že precej
star, pa postavimo tegale Broza! In
tako je Voranc postavil Tita za sekretarja CK KPJ. … Zato pa hoče postati
neke vrste kmečki tribun in imajo tudi
nekatere njegove novele, ki opisujejo
življenje po osvoboditvi v njegovem
domačem kraju, elemente popuščanja
tamkajšnjim kulaškim tendencam in
nergaštvu.« Tako je izjavil UDBI Pirjevec na zaslišanju, na osnovi katerega
je potem dobil pol leta zapora, vendar
še pod vtisom svoje vloge ideologa
CK, zlasti kot ocenjevalca ideološke
pravovernosti takratnih aktivnih literatov. Pozneje je tudi sam o marsičem
razmišljal drugače od uradne politike
in bil, čeprav profesor svetovne književnosti, vseskozi zasledovan s strani
UDBE (njegov dosje je poln zaznamkov o njegovih izjavah).
Za Prežiha so se zanimali tudi,
kako se je držal pred zasliševalci med
vojno, ko so ga zajeli. O njegovi aretaciji in zasliševanjih je pisal že pred
mnogimi leti profesor Janko Jarc. Slučajno so ga zajeli v Ljubljani pripadniki tamkajšnjega oddelka Prostovoljne
protikomunistične milice (MVAC), tako
imenovani »belogardisti«, Slovenci
torej, ki so imeli svoje zatočišče (in
zapore) na dvorišču tako imenovane »Belgijske vojašnice« na Taboru,
tokrat poimenovane po italijanskem
kralju Vittoriu Emanuelu II. Da je to res
on, je, morda nehote, kajti Prežih je
imel osebni dokument na drugo ime
in priimek, razkril njegov sorodnik,
sin njegove sestrične, poročnik Ljubo
Konečnik, ki je bil prav tako pripadnik
tega oddelka. Na znanem kočevskem
procesu oktobra 1943 je bil pred posebnim partizanskim sodiščem obsojen na smrt in nato ustreljen, očitali so
mu med drugim tudi izdajo svojega
»mrzlega strica«. Branil se je z izgovorom, da ga ni izdal ravno on, ampak
da je njihov »šef«, pred vojno odvetnik v Radovljici, Albin Šmajd, prišel v
pisarno, kjer je sedel na stolu Prežih
in kjer so se prerekali z njim, kdo da
v resnici je, ga potrepljal po rami in
mu rekel: »Midva se pa od nekod
poznava. Iz Kotelj, kajne«? In potem
tudi on ni mogel več zanikati, da ga
pozna. Prežihovo zajetje je bilo velika
senzacija, saj so po tolikih letih zajeli
enega najbolj iskanih komunistov,
ki so mu sledile policije vse Evrope,
zato je nastal spor, kdo ima največje
zasluge za njegovo zajetje: slovenska
protikomunistična milica ali italijanska okupacijska policija. Italijani so
ga po zasliševanju predali v nadaljnje
zaslišanje Nemcem, v Ljubljano ga je
prišel zasliševat uradnik iz Glavnega
državnega varnostnega urada (RSHA)
iz Berlina, Bordasch (ime neznano), ki
je prinesel s seboj iz Berlina zajeten
kovček dokumentacije o Prežihu, vsekakor policijske akte, ki se jih je veliko
nabralo po vsej Evropi, ki je bila sedaj
okupirana s strani Nemcev, in jim
tako ni bilo težko priti do njih. Kot je
po vojni povedal zasliševalcem UDBE
Paul Duscha, med vojno zvezni oficir
med Hacinovo slovensko in nemško
okupacijsko policijo, ki se je z zasliševalcem večkrat pogovarjal (slednji mu
je navajal tudi določene podrobnosti
iz zaslišanja), naj bi slednji dejal, da
ima vtis, da Prežih ni povedal niti
desetino tistega, kar je vedel. Pretepali ali mučili ga sicer niso, zasliševanje
je potekalo v nemškem jeziku, ki ga
je Prežih dobro obvladal. Po italijanski kapitulaciji, ki je prekinila sodni
proces proti njemu pred italijanskim
vojaškim sodiščem, ki so ga imeli
že pripravljenega, so ga, kot mnoge
druge zapornike, prevzeli Nemci. Kot
je sam povedal po vojni, naj bi mu bili
ponujali funkcijo predsednika nekakšne marionetne slovenske države, ki
bi jo oblikovali v okviru nacističnega
tretjega rajha, a jo je odklonil. Poslali
so ga v taborišče Sachsenhausen, od
tam pa januarja 1945 v Mauthausen,
od koder se je vrnil takoj po vojni izčrpan in bolan, kar je skupaj s prestanimi napori ilegalnega življenja pripomoglo k njegovi prezgodnji smrti, ko
je bil še poln literarnih načrtov.
Skratka, tudi predvojno ilegalno
komunistično gibanje ni bilo kak
monolit, kot bi si morda kdo danes
predstavljal, ampak skupek različnih skupin, frakcij, različnih silnic in
interesov, zlasti pa sestavljeno vsaj iz
dveh različnih generacij: starejše in
mlajše. V tridesetih letih prejšnjega
stoletja so prišli na površje mlajši kadri, ki so jim starejši, ki so bili
začetniki gibanja in ustanovitelji KP,
postajali vse bolj nadležni, zato so jih
znotraj gibanja vse bolj porivali na
stranski tir, nazadnje, ko so prišli na
oblast, pa jih na grob način onemogočili, tudi tako, da so 1948 organizirali proti njim tako imenovane
»dachauske procese«. To je bilo torej
plačilo za njihovo garanje in nadvse
težko življenje v ilegali, ki ga Prežih
sam imenuje »Borba na tujih tleh«,
polno pomanjkanja in stalne nevarnosti za svobodo in tudi za življenje,
zaradi katerega so trpele tudi njihove
družine, živeče v pomanjkanju, oropane družinske sreče, zaznamovane
v svojem okolju in nenehno nadlegovane s strani policije. Tudi Prežihova!
Kar spomnimo se na njegovo grozljivo zgodbo, ki jo vsi poznamo pod
naslovom »Čez goro k očetu«.
Dr. Marjan Linasi
Viri in literatura:
• Drago Druškovič, Prežihov Voranc. Pisatelj in politik. Celovec – Ljubljana 2005.
• Prežihov zbornik, Ljubljana 1957 (uredila Marja Borštnik), zlasti prispevek Jože Vilfana Tito o Prežihu, str. 109.
• Prežihov Voranc (1893, 1993), Zbornik prispevkov s simpozija ob 100-letnici rojstva, Maribor 1993, zlasti referat prof. Janka Messnerja Ideje niso krive, če se umažejo v rokah sleparjev, str. 155
(prof. Messner navaja v svojem prispevku še en primer udbovske provokacije Prežiha, ki pa ga sam v arhivih nisem našel).
• Prežihov Voranc – Lovro Kuhar, pisatelj, politik, patriot, Ljubljana – Dunaj 2010, zlasti prispevek Vide Deželak – Barič Politični vzpon in zaton Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca v Komunistični
partiji Jugoslavije v tridesetih letih, str. 85.
• Tone Ferenc, Dies Irae. Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943, Ljubljana 2002.
• Janko Jarc, Lovro Kuhar – Prežihov Voranc v italijanskih zaporih l. 1943 (prispevek k življenjepisu), Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, 1958, str. 55-80).
• Janez Rotar, Prežih pa solata (v tretje): pred stoto obletnico rojstva, Delo 35, št. 63, 18. 3. 1993, str. 15.
• Arhiv Republike Slovenije, I. dislocirana enota (AS I, bivši arhiv RSNZ in CK KPS), UDB-SG, mikrofilmi 1-5; mikrofilmi z dokumenti centralne UDBE; šk. 427, osebni dosje Lovro Kuhar – Prežihov Voranc
(prof. Jarc pravi, da ime zasliševalca RSHA iz Berlina ni znano; verjetno ni imel v rokah izjave Paula Dusche, ki je v Prežihovem osebnem dosjeju); osebni dosje Dušana Pirjevca – Ahaca; osebni dosjeji
Vinka Möderndorferja, Draga Gustinčiča, Mirka Koširja, Martina Presterla.
Fotografija:
Prežihov Voranc pri delu leta 1947 (Fototeka KPM)
RAVENSKI RAZGLEDI
19
RAVENSKI RAZGLEDI
21
V društvu smo si zastavili jasne cilje,
ki izhajajo iz potreb naših članov in širšega okolja. Delo usmerjamo v širjenje
strokovnega znanja in iskanje možnosti, kako le-to posredovati širši javnosti.
Tako smo v lanskem letu 2011 izpeljali
dve odmevni akciji: organizirali in izpeljali smo seminar za učitelje z dr. Božo
Krakar Vogel, aktualno predsednico
SD Slovenije, o motivaciji za branje.
Tema je bila aktualna za vse učitelje na
vseh stopnjah in smo se ga udeležili v
velikem številu. Organizacijska dela pri
izvedbi je prevzela naša članica Karla
Zajc Berzelak s Šolskega centra Slovenj
Gradec, in sicer v novih prostorih Višje
strokovne šole. Na letni skupščini društva pa smo prisluhnili diplomskemu
delu mlade slovenistke Brede Hovnik
– predstavila nam je svoje delo Slog
umetnostnega besedila.
V letošnjem letu 2012 smo
organizirali in izpeljali lektorsko
Ravne na Koroškem,
23. maj 2012
Dijaki Srednje šole
Ravne na Koroškem
strokovni javnosti
predstavili svoje izdelke
Na Ravnah na Koroškem so
se v organizaciji Srednje
šole Ravne in v sodelovanju
s podjetjem Metal Ravne
d.o.o. kot glavnim pokroviteljem dogodka s svojimi
izdelki predstavili dijaki Srednje šole Ravne. Prireditev
pod nazivom RES tehnika (v
kratici so zajeti programi računalništva, elektrotehnike
in strojništva) je bila izpeljana 23. maja 2012 v prostorih
Srednje šole Ravne.
22
delavnico, namenjeno predvsem
slovenistom in drugim, ki se pri
svojem delu soočajo s popravljanjem
besedil. Ni šlo zgolj za pravopisno
vedenje, ampak celovito - jezikovno
in slogovno ustreznost popravljanja.
Veliko časa smo posvetili razpravi o
mejah poseganja v besedila. Vodja
delavnice je bila dr. Erika Kržišnik,
vodilna strokovnjakinja na področju
lektoriranja. V marcu 2012 je izšel
slovenski frazeološki slovar –
to je eden ključnih slovarjev, ki
govori o bogastvu nekega jezika
in naroda, in verjamemo, da bo
njegova predstavitev zanimiva vsem
občanom. Cankarjevo tekmovanje
(ki je zadnja leta posodobljeno in
v drugačni obliki kot pretekla leta,
saj učenci in dijaki pišejo spis na
prebrano knjigo) zahteva novo znanje
mentorjev. Učitelji smo postavljeni
pred nov način preverjanja. Kvalitetno
delo mentorja se vsekakor kaže tudi
Osrednji namen RES tehnike
2012 je bil poglobiti povezave med:
•
•
•
podjetji, ki potrebujejo
usposobljen strokovni
tehnični kader,
šolo, ki ta kader
usposablja na
tehnologijah, ki jih
podjetja uporabljajo ter
ponudniki teh tehnologij.
Tako je bil zastavljen tudi
koncept letošnje RES tehnike. Dogodek je bil izpeljan
v prostorih šole in je bil
organiziran v obliki Dneva
odprtih vrat Srednje šole
Ravne, kar pomeni, da so bili
javnosti za ogled odprti tudi
vsi učni prostori in oprema
šole, organizirali pa smo tudi
v uspehih učencev in delež zlatih
priznanj je bil za Koroško vedno
opazen - zakaj ne bi tak ostal?
Priznanja postajajo tudi sicer vedno
pomembnejša v boju za štipendije,
zato bomo po danem razpisu za novo
šolsko leto znotraj društva pripravili
strokovni posvet vseh mentorjev.
S filozofskih fakultet vsako leto pride
kakšna slovenistična/slavistična moč
– tako kot lansko leto bomo poprosili
katero od novih diplomantk, da nam
predstavi svoje diplomsko delo.
Vseh aktivnosti zagotovo ne bi
mogli izpeljati brez podpore različnih
ustanov; osnovnih in srednjih šol,
knjižnic, muzeja in Občine Ravne, za
kar se jim zahvaljujemo.
razstavo industrijske opreme, na kateri so se predstavila znana slovenska in tuja
podjetja (Siemens, MIEL elektronika, PS Logatec, SMC,
FESTO, IC elektronika, National Instruments …)
Po uvodnih besedah ge.
Ivanke Stopar, ravnateljice
Srednje šole Ravne, g. Andreja Gradišnika, glavnega
direktorja podjetja Metal
Ravne, d.o.o. in g. Milana
Škafarja, podžupana občine
Ravne, so sledile posamezne
predstavitve.
K predstavitvam projektov
in izdelkov smo letos povabili tudi podjetja, ki so na ta
način lahko predstavila sebe,
naloge, s katerimi se srečuje-
Predsednica Slavističnega
društva Koroške:
Bojana Verdinek,
prof. slov. j. in knjiž.
jo, in način, kako jih rešujejo.
Dijaki in vsi ostali, ki smo se
udeležili predstavitev, pa
smo tako na neposreden način bili seznanjeni z načinom
izvajanja realnih projektov v
praksi (na konkretnih, praktičnih primerih).
Na konferenci se je predstavilo 11 dijakov s skupno devetimi nalogami. Pet nalog
je bilo s področja strojništva,
dve s področja elektronike
ter dve s področja računalništva. Poleg teh 9 nalog, ki
so bile predstavljene s strani
dijakov Srednje šole Ravne,
sta bili v uvodnem delu konference torej predstavljeni
tudi dve nalogi s strani podjetij. S svojimi nalogami sta
se tako predstavila g. Gabor
nike Matej Kramberger
za nalogo INVRATA,
• za področje strojništva Žiga Rus za nalogo
Pnevmatski dozirnik Al
granulata.
Siemensovo nagrado
so dobili:
• Peter Aplinc,
• Nejc Hodnik in
• Rok Praper za nalogo
ProE TOMOS,
nagrado podjetja PS
iz Logatca je dobil
• Vid Pavše za nalogo
Alarmna naprava z GSM
komunikacijo.
Sekereš iz podjetja Metal
Ravne z nalogo „Ultrazvočna
kontrola okroglih profilov s
Phased Array tehniko“ in g.
Marko Globočnik iz podjetja
SŽ – Oprema Ravne z nalogo
„Predstavitev meritve železniškega kolesa na paleti“.
Letos je bila RES tehnika
izpeljana tudi kot tekmovanje, saj smo med najboljšimi
hoteli izbrati najboljše in
RAVENSKI RAZGLEDI
jih nagraditi še s posebnimi
nagradami. Za vse nagrade so poskrbeli sponzorji.
Dobitniki posebnih nagrad
na RES tehniki 2012 so bili
naslednji.
Metalovo nagrado
so dobili:
• za področje računalništva
Matej Kramberger za
nalogo KOROBUS,
• za področje elektroteh-
Pa še ena zanimivost. Letos smo prvič podelili tudi
priznanje in nagrado „RES
tehnik“ za izjemne dosežke
na strokovnih področjih, za
katere izobražuje Srednja
šola Ravne. Gre torej za posebno nagrado, ki si jo dijak
lahko prisluži v času svojega
izobraževanja na Srednji šoli
Ravne, in sicer za udeležbo
na tekmovanjih v znanju iz
stroke, za izdelavo in predstavitev raziskovalnih nalog
ter za izdelavo in predstavitev izdelkov in projektnih
nalog na različnih drugih
strokovnih tekmovanjih ali
srečanjih (kot je npr. RES
tehnika …). Priznanje RES
tehnik za leto 2012 in hkrati
prvega RES tehnika na Srednji šoli Ravne si je prislužil
Matej Kramberger, tehnik
računalništva, ki je s svojimi
udeležbami in dosežki na
strokovnih tekmovanjih,
izdelavo raziskovalnih nalog
in izdelavo drugih projektov
zbral skupno 37 točk, kar je
dvakrat več, kot je glede na
razpisne kriterije potrebno
za podelitev tega priznanja.
Poleg že omenjenih dijakov,
ki so bili nagrajenih s posebnimi nagradami, so se na
letošnji RES tehniki
predstavili še: Jan Kavnik,
Jan Koren, Andraž Kržišnik,
Benjamin Pušnik in Klemen
Šimon. Povzetki vseh predstavljenih nalog so dosegljivi
na spletnem portalu http://
www.res-tehnika.si. Mentorji
dijakom na RES tehniki 2012
smo bili Toni Čepin, Gorazd
Geč, Igor Kosmač, Jure Krof,
Zdravko Pavleković, Martina
Ribič in Jože Škorjanc.
Organizatorji smo poskrbeli
tudi za praktične nagrade
tako dijakom kot mentorjem,
seveda zahvaljujoč sponzorjem. Glavni sponzorji RES
tehnike 2012 so bili Metal
Ravne, COMTRON, Siemens,
PS Logatec, NLB, ULTRA-AS, IC elektronika, ABB,
National Instruments, MIEL
elektronika, SMC, NET, TrueCAD, Microsoft in Mladinska
knjiga, za kar se jim iskreno
zahvaljujemo. Zahvaljujemo
se tudi za mnenja, pobude
in predloge podjetjem, ki
so se udeležila RES tehnike,
ter upamo na uspešno sodelovanje z njimi tudi v prihodnje. Še enkrat se iskreno
zahvaljujemo dijakom, ki so
se s svojimi zanimivimi izdelki predstavili na letošnji RES
tehniki. Vsi so bili odlično
pripravljeni in so se kvalitetno in suvereno predstavili
strokovni javnosti.
Zahvaljujemo se tudi za
mnenja, pobude in predloge
podjetjem, ki so se udeležila
RES tehnike 2012. Zahvaljujemo se jim ter upamo na
uspešno sodelovanje z njimi
tudi v prihodnje. Za naslednje šolsko leto že načrtujemo izvedbo RES tehnike
2013 ter si želimo, da bi bili
s predstavitvijo strokovnih
znanj in tehnologij, s pomočjo katerih nastajajo izdelki
dijakov na naši šoli, uspešni
vsaj toliko kot smo bili letos.
Na svidenje na RES tehniki
2013!
Zdravko Pavleković,
univ.dipl.inž.
ŠC Ravne na Koroškem,
OE Srednja šola Ravne
www.res-tehnika.si
Organizator: ŠC RnK, Srednja šola Ravne
Glavni pokrovitelj: Metal Ravne, d.o.o.
23
Fotografija 1: Učenci OŠ Šentjakob v Rožu in učenci naše šole ob uprizoritvi gledališke igre Veveriček posebne sorte
Fotografiji 2 in 3: Ogled Prežihove bajte, Vorančevega spominskega muzeja
Fotografija 4: Sprejem v mestni hiši na Ravnah
Avtorica fotografij: Ana Erjavec
V zimskem času se je OŠ Juričevega
Drejčka podala čez mejo obiskat
dvojezično šolo iz Šentjakoba v Rožu
z namenom ustvarjanja, spodbujanja
in krepitve kooperativnih vezi s
pomočjo kreativnih in učinkovitih
učnih okolij, ki nam jih je sosednja
Avstrija (skozi gostovanje pri njih)
ponudila v presežkih. V mesecu
juniju pa smo se na Ravnah tudi
sami pripravili na ponovno srečanje
z njimi, rdeča nit gostovanja je
temeljila na uresničevanju vrednot
in načel kooperacije, medsebojnega
sodelovanja in inkluzije oz.
participacije otrok, strokovnih
in vodstvenih delavcev – v smeri
večjezikovnega, družbenega in
kulturnega sožitja. Ravnateljica
OŠ Juričevega Drejčka, ga. Suzana
Vodnjov, je ravnateljici dvojezične
šole ge. Katharini Sticker, učencem
in ostalim povabljenim strokovnim
delavcem na kratko predstavila
zgodovino in delovanje OŠ Juričevega
Drejčka, ogledu in obhodu šole je
sledila predstavitev kraja, njegovih
posebnosti, kulturnih znamenitosti.
Gostje so si pod strokovnim vodstvom
g. Mirka Osojnika ogledali Prežihovo
bajto, temu je sledil sprejem v mestni
hiši na Ravnah, otrokom pa je bil
zagotovo najzanimivejši zaključni
del srečanja, ki je potekal v športnorekreacijskem centru DTK, kjer so vsi
sodelujoči imeli možnost druženja,
kopanja, uporabe športnih objektov
… Skozi te povsem neformalne
dejavnosti se je usmerjala pozornost
k prizadevanju in upoštevanju
posameznika z vsemi njegovimi
individualnimi posebnostmi,
jezikovnimi, kulturnimi, socialnimi in
intelektualnimi značilnostmi ter se
ustvarila možnost, da lahko postane
šolsko polje socialna skupnost,
ki vzpostavlja multikulturnost,
pluralizem, integracijo nad segregacijo
in socialno diferenciacijo. Torej,
kvalitetna edukacija dandanes
nujno zahteva šolo, v kateri se bo
uresničevala inkluzivna kultura življenja,
ki jo lahko metaforično ponazorimo
z besedami: Vstopi! Tukaj spoštujemo
razlike. Tu si lahko tak, kot si, ne silimo
te, da postaneš drugačen.
Simona Cokan, prof. slov. in soc.
Suzana Vodnjov, ravnateljica
EKSPLOZIJA ŽIVLJENJA
Gledališko-zabavno-poučni mozaik, popopran z dobrodelnostjo in
prijateljstvom. Za vas smo izbrali vsakega malo, ker bi vsega, kar se je
dogajalo pri nas, ne spravili na tako malo prostora.
V veseli december smo »pri
dveh marjeticah« zakorakali
drugače kot sicer. Z namenom, ki je bil kaj hitro tudi
dosežen – božični-novoletni
bazar, kjer smo obiskovalcem v nakup ponudili svoje
izdelke, povezane s prazniki, ki so bili pred vrati, je
uspel. V mošnjiček, kjer se
24
je zbiral denar za garderobne omarice, smo dodali še
izkupiček tega dne in – nove
garderobne omarice so sredi
decembra ozaljšale notranjo
podobo naše šole. O dogajanju na bazarju se je razpisala
osmošolka Zala Mlakar:
»Kot vsi že zelo dobro veste,
je na prvi decembrski dan
pred našo šolo potekal božični-novoletni bazar, kjer ste
lahko kupili naše izdelke in si
ogledali program, ki so ga pripravili učitelji in učenci naše
šole. V vlogi novinarke sem
se podala skozi množico ljudi
in moja naloga je bila, da jim
zastavim različna vprašanja
na temo bazarja. Eni so po-
gumno in odločno odgovorili,
drugi pa so bili malo bolj sramežljivi in so se umaknili. Nič
ne de, saj bodo še druge priložnosti, nikoli ni prepozno.
Postavljala sem najrazličnejša
vprašanja o tem, kako je ljudem bazar všeč, kakšni se jim
zdijo izdelki, ali so precenjeni,
kakšna je njihova kakovost,
kako so zadovoljni s programom in podobno. Zanimalo
me je tudi, ali bi se tovrstnih
prireditev udeleževali tudi v
bodoče.
Večini je bil bazar všeč,
primeren za zimski čas
in čas, ki se približuje,
čas obdarovanj.
Tudi izdelki so bili
po odgovorih sodeč
kakovostni, lepo
izdelani, glede cene
pa sem bila kar
presenečena, saj se
je marsikomu zdela
prenizka, no, večina
pa je vendarle menila,
da je primerna. Pod
vtisom odgovorov
lahko povzamem,
da bi na naši šoli
moralo biti več takšnih
prireditev.
njo predstavili širšemu
občinstvu.
Zelo veseli smo bili, ker smo
uspeli napolniti dvorano skoraj do zadnjega kotička, še
bolj veseli smo bili pohval po
predstavi. Z dramsko igrico
smo nastopili tudi za učence
iz Velikovca, v okviru bralne
značke pa smo gostovali na
Drugi osnovni šoli Slovenj
Gradec. Naše trdo delo je bilo
poplačano, saj smo na srečanju koroških osnovnošolskih
gledaliških skupin, ki ga je
organiziral Koroški deželni
teater, zmagali, Andraž Pustoslemšek, ki je v igri igral glavno vlogo – vlogo ministra, pa
si je prislužil priznanje za najboljšo fantovsko vlogo. Lov
za Pepelkami je bil naporen,
a uspešen, pa ne toliko zaradi
zmage, ampak zaradi otrok
– igralcev (Vanje Gostenčnik,
Vanesse Gruden, Alenke Knez,
so lahko igrali, in ker so med
seboj stkali tesne prijateljske
vezi, kar se je odražalo tudi na
gledališkem odru. Pravljično
vzdušje bomo še zadnjič pričarali na otroškem festivalu,
potem pa odhajamo na zaslužene počitnice. V mislih pa že
snujemo nove zamisli za gledališko igro, s katero se bomo
predstavili v naslednjem
šolskem letu. Lep gledališki
pozdrav.«
V vzgojnem načrtu Osnovne
šole koroških jeklarjev je
zapisano, da bomo v postopku njegovega udejanjanja
skupaj s starši in učenci
posebno pozornost namenili strpnosti in nenasilju,
medsebojnemu spoštovanju
in odgovornosti. Strpnost in
medsebojno spoštovanje sta
vrednoti, ki sta zaznamovali
naš obisk v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v
Črni na Koroškem. Tudi Zala
Nuše Krajnc, Zale Mlakar,
Nike Podvinski, Andraža Pustoslemška, Nike Skarlovnik,
Marije Štriker, Tije Topler), ki
so živeli za ure in dneve, ko
Mlakar je bila tam in zapisala
je:
»Člani šolske skupnosti, parlamenta, predsedniki razredov ter tisti učenci, ki na-
Namen bazarja je bil zbrati
manjkajoča sredstva za nakup garderobnih omaric …
Bili smo uspešni in omarice že
krasijo naše hodnike.«
V zadnjih dneh preteklega
leta so postavili rezultate
svojega dela na ogled učenci
in učenke gledališkega kluba. O njih in njihovem delu
mentorica Martina Čapelnik:
»V okviru gledališkega
krožka naše šole smo v
letošnjem šolskem letu
pripravili skrajšano
priredbo pravljične
igre Žarka Petana Pet
Pepelk, s katero smo
v predbožičnem času
razveselili učence in
delavce matične šole.
Meseca februarja smo
ob pomoči učiteljice
likovne vzgoje Irene
Černovšek igro scensko
obogatili in se s
šolskega odra preselili
na malo večji oder,
na oder Kulturnega
centra Ravne, in se z
RAVENSKI RAZGLEDI
meravajo obiskovati srednjo
zdravstveno šolo, smo se
odpravili na obisk k varovancem Centra za usposabljanje, delo in varstvo v Črno
na Koroškem. Zakaj smo se
odpravili tja? Naša šola že vrsto let sodeluje s CUDV-jem
in »prijateljujemo« tako, da
se večkrat obiščemo. Tam
živijo ljudje, ki so drugačni
od nas, na nek način posebni. So ljudje s posebnimi
potrebami, ki potrebujejo
napotke za življenje kot
tako. Ne, naj vas to ne prestraši. Ti ljudje se te svoje
drugačnosti ne zavedajo, na
vso srečo. Nekateri smo se
morali psihično pripraviti na
ogled, voden skozi takšna in
drugačna vrata sob, v katerih prebivajo varovanci. Ob
prihodu smo se čudili zelo
lepo urejenemu domu, skozi
katerega smo se podali vse
do zbornice, kjer smo odložili svoje stvari. Razdelili smo
se v dve skupini, nato pa
smo se odpravili na kratek
ogled delavnic, učilnic, sobe
za relaksacijo, telovadnice z
bazenom in še vrste drugih
prostorov. Najbolj iskrena
stvar, nasmeh, ki so nam ga
podarili varovanci, je bil za
nas res nekaj posebnega. Bili
so nas veseli, mahali so nam,
nam povedali takšne in drugačne stvari, nam pokazali
svoje ročne spretnosti, ki so
se nam zdele kar neverjetne.
Včasih se sploh ne zavedamo, koliko lepega so ti ljudje
sposobni narediti. Pokazali
so nam sobe, kjer prebivajo,
in tudi dnevne prostore, ki
so lepo urejeni. Presenetilo
nas je, kako izjemni športniki
so nekateri kljub vsem tegobam, ki jih pestijo. Nekateri
imajo že skoraj toliko pokalov, medalj in priznanj, da
zanje že zmanjkuje prostora.
In ne govorim o kakršnih
koli tekmovanjih. Govorim o
olimpijskih igrah, ki se jih vrsto let udeležujejo varovanci
iz Centra za usposabljanje,
delo in varstvo iz Črne na
Koroškem. Veliko ljudi se žal
še vedno norčuje iz tistih, ki
so drugačni, ki imajo posebne potrebe. To ni dobro, saj
nikoli ne veš, kaj te v življenju čaka.«
25
In kaj o doživetju
pravljične noči pravijo
otroci?
Vzgoja za varnost v cestnem
prometu ter vzgoja s poudarkom na ekologiji sta
danes nuja. Veseli nas, da
so naši »ekoisti« še vedno
v polni formi, eko-virus pa
se trudijo širiti na vse strani. Prva »ekoistka«, njihova
mentorica Suzana Makič se
je na teh straneh za vas razpisala o njihovih aktivnostih,
o projektu Pasavček, ki smo
ga za svojega vzeli že pred
nekaj leti, pa je svoje misli
strnila gospa Darja Štrekelj.
Ob zdravilnem in
krepčilnem čajčku,
pripravljenem
na našem tednu
zdravilnih zelišč, ki je
potekal konec maja,
se prileže tudi kakšna
pravljica. Nekateri
naši drugošolci so
si privoščili kar celo
pravljično noč. Z
njimi je bila tudi Tanja
Merzdovnik, ki je med
drugim zbrala njihove
vtise:
26
»Meseca maja so učenci drugih razredov oddelka podaljšanega bivanja sodelovali v
kulturnem projektu PRAVLJIČNA NOČ. Gre za prvo generacijo otrok, ki se je opogumila,
prinesla spalne vreče in dobro
voljo ter noč preživela v šoli.
Poleg igre, plesa, petja
in zabave je za presenečenje poskrbela
koroška pravljičarka
Metka Šteharnik, ki
ji volje in energije za
delo z otroki nikoli ne
zmanjka. Predstavila
se je s svojo novo pravljico Stonoga Cica.
Sledila je ustvarjalna
delavnica, v kateri so
si otroci izdelali svojo
novo nočno spremljevalko stonogo.
Preživeli smo zabaven večer,
razburljivo noč in prijetno
jutro, ki se je hitro končalo, saj
se je nekaj minut pred osmo
že oglasil šolski zvonec.
»Všeč mi je bilo, da sem lahko spal v spalni vreči in se
igral s prijatelji.« (Žan, 2. b)
»Všeč mi je bilo, ko smo
poslušali pravljico Stonoga
Cica. Všeč mi je bilo, ko smo
izdelovali. Všeč mi je bilo
tudi, ko smo se igrali.«
(Tija, 2. a)
»Najbolj mi je bilo všeč, ko
sem plesal. Všeč mi je bilo
tudi, ko smo jedli pico. Pa
še mi je bilo všeč, ko smo
se igrali igrico tihi telefon.«
(David, 2. a)
»Najbolj mi je bilo všeč, ko
smo izdelovali gosenico
Cico.« (Daša, 2. b)
»Ne vem, kaj bi napisal, ker
mi je bilo vse všeč.«
(Jan, 2. b)
»Najbolj všeč mi je bilo,
ko je bil pižama party.«
(Anja in Jure, 2. b)
»Všeč mi je bilo, ko smo imeli pižama party, ko smo izdelovali stonoge in poslušali
pravljico.«
(Neža, 2. b)
»Najbolj mi je bilo všeč, ko
smo jedli pico.«
(Nina, 2. b)
»Najbolj mi je bilo všeč, da
smo spali v spalnih vrečah.«
(Jan, 2. a; Tjaša, 2. b)
»Meni je bilo vse fajn, vse
fajn!« (Žan, 2. b)
»Všeč mi je bilo, ko smo se
igrali »zajca ven«.« (Žan, 2. a)
»Najboljše mi je bilo plesat.
Pravzaprav mi je bilo všeč
vse!« (Anja, 2. a)
In potem smo »čofnili v poletje«. Z našo
zaključno prireditvijo, ki je bila tokrat v
znamenju vode, te
dragocene tekočine,
katere pomena se zavemo šele, ko nam je
primanjkuje.
Z zaključkom šolskega leta
2011/2012 se poslavlja naš
stari simbol – nežni marjetici
bo s prvim dnem prihodnjega šolskega leta, kar ima
tudi simbolni pomen, zamenjala eksplozija življenja,
znanja, energije … Ob tem
je novo podobo dobila tudi
naša spletna stran, kjer si še
vedno lahko preberete vse
o vsem, kar se dogaja pri
nas. Tudi naše šolsko glasilo
Jekleničke najdete tam. Skočite torej na http://koroskijeklarji.mojasola.si/!
Jasmina Pečovnik
Pozdravljeni,
EKO prijatelji!
V šolskem letu 2010/2011
smo na šoli ustanovili EKOkrožek. Pobuda za ta korak
je prišla s strani učencev.
Ob predlanski vseslovenski
čistilni akciji, katere delček
smo bili tudi mi sami, je
v mislih učencev vzklila
EKO-ideja. Ob aktivnem in
vestnem čiščenju okolice
šole in širše smo se skupaj
odločili, da tako nadaljujemo.
V letošnjem šolskem letu se
nam je pridružilo že več kot
60 učencev naše šole. Ponosni
smo na to številko in vemo,
da nas druži ista misel – boj za
čisto naravo!
Tako smo v dveh letih
našega obstoja in delovanja
organizirali že mnogo
dejavnosti ter sodelovali
pri različnih EKO-projektih,
na katere smo bili kot šola
povabljeni.
Naj naštejem nekaj teh
EKO-akcij: čistilne akcije
okoli šole, zbiranje papirja,
kartuš, zamaškov, EKOdelavnice v kraju, udeležba
na predavanjih o okoljski
problematiki na Koroškem,
udeležba na predavanju o
vodi v Ljubljani, ogled filmov
na temo ekologije, posadimo
drevo, EKO-straža po učilnicah,
EKO-bralna značka na razredni
stopnji, EKO-pesmarica,
razstava na ročno izdelanem
papirju, izdelava papirja …
Za učence EKO-krožka
smo v sklopu evropskega
tedna zmanjševanja odpadkov
organizirali ogled oddelka
Ekologija v Metalu Ravne ter
krajše predavanje na to temo.
Tja pa smo se odpravili peš in s
tem naredili nekaj dobrega za
okolje in čist zrak.
Sami smo organizirali
čistilno akcijo v mesecu
novembru in se v marcu
priključili vseslovenski čistilni
akciji Očistimo Slovenijo.
V letošnjem šolskem letu
smo več pozornosti pri našem
delu posvetili vodi. Zavedamo
se pomembnosti čiste in
pitne vode za človeštvo
in naš planet. Radi bi jo
ohranili še za daljne bodoče
rodove. Tudi zaključno šolsko
prireditev smo posvetili tej
temi. Z naslovom »ČOFNIMO
V POČITNICE« smo želeli še
enkrat spodbuditi vse učence
in njihove starše ter ostale
obiskovalce prireditve, da tudi
sami pripomorejo k ohranjanju
čiste in pitne vode ter čistega
okolja.
In kako deluje naša EKOstraža?
Eko-stražo smo organizirali
nekajkrat v šolskem letu.
Učenci, člani EKO-krožka,
ki so bili hkrati popisovalci
stanja v razredih, so izpolnili
obrazec in sešteli točke.
Ugotavljali so, koliko energije
spustimo skozi odprta okna,
ali znamo ločevati odpadke,
kako varčujemo z električno
energijo, kakšen je odnos
učencev do vode ter splošno
čistočo v razredu. Po šolskem
radiu so nato razglasili najbolj
EKO-razred, torej razred, ki
se je pri točkovanju najbolje
odrezal.
Suzana Makič,
mentorica EKO-krožka
VARNI
s Pasavčkom
Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam!
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v naših je močeh,
pa se slišal na poteh
RAVENSKI RAZGLEDI
bo vedno le otroški smeh.
(Adi Smolar)
V želji, da bi se na poteh
slišal le otroški smeh ter
da bi bili dnevi in jutra na
cestah čim varnejši, smo
se na OŠ Koroški jeklarji
tudi v tem šolskem letu
odločili za sodelovanje
v projektu Pasavček.
Statistika izpred nekaj let
je zgovorna. Leta 1972 je
na naših cestah umrlo 52
otrok. Od leta 2000 število
na diagramu ni preseglo
črtice, ki označuje 10 otrok.
Relativno »dober podatek«.
A še vedno ne dovolj za
tiste družine, ki so zaradi
takšnih ali drugačnih
okoliščin na cesti izgubile
svoje največje bogastvo.
Vizija »nič več mrtvih otrok
na cestah« je postala tudi
naše vodilo.
Naši učenci se dobro
zavedajo, da lahko za
lastno varnost v prometu
veliko naredijo sami.
Ne moremo jih ubraniti
pred objestnimi, divjimi,
predrznimi in nepazljivimi
vozniki. Lahko pa jih
naučimo varnega,
previdnega in preudarnega
vključevanja v promet.
Danes vanj vstopajo
kot pešci in potniki v
avtomobilih, že jutri kot
kolesarji in kmalu tudi
šoferji. Lahko jih naučimo
pravilnega vedenja v
avtomobilih, avtobusih,
kombijih, varnega
izstopanja, hoje po
pločnikih in ob cestiščih,
pravilnega prečkanja ceste
in ne nazadnje rednega
in pravilnega pripenjanja
z varnostnimi pasovi in
nameščanja v otroške
varnostne sedeže.
V tem šolskem letu so
na matični šoli v projektu
sodelovali vsi učenci
1. triade ter 2. razred
podružnice Kotlje. To je
okoli 120 učencev. Skozi
celo šolsko leto smo del
svojih aktivnosti namenjali
prometni varnosti.
Opazovali smo promet
in beležili pripenjanje
potnikov v vozilih. Otroci
so spremljali in beležili
pripenjanje v domačih
avtomobilih. Ustvarjali
smo na likovnem in
glasbenem področju.
Učenci so spoznavali
zgodbe in pravljice s
prometno vsebino ter tudi
sami ustvarjali literarna
besedila. Z anketami in
vprašalnikom so raziskovali
pripenjanje učencev višjih
razredov in bili z rezultati
prav zadovoljni.
V okviru projekta so
drugošolci obiskali Transkor,
d. o. o, kjer nam je gospod
Damijan Berložnik pripravil
pravo predstavo z različnimi
tovornjaki in delovnimi
stroji. Mnoga vozila in
delovne stroje smo videli
prvič in bili navdušeni.
V okvirju projekta
Pasavček smo v šolo
povabili intervencijske
službe, ki posredujejo in
pomagajo v prometnih
nesrečah: policiste, gasilce
ter reševalce.
Kot sem že omenila, smo
bili zelo dejavni na likovnem
področju. Ustvarjali smo pri
pouku in tudi na popoldanskih
delavnicah s starši. Učenci so
svoje izdelke najprej razstavili
v avli šole. Z njimi so se
predstavili starejšim šolarjem
ter delavcem in obiskovalcem
šole. Kasneje smo del izdelkov
prenesli še v čakalnice
Zdravstvenega doma Ravne
ter v Mercator center Ravne.
Z razstavami se ne želimo
le predstaviti, temveč je naš
namen osveščati in poučiti
mimoidoče, da je pripenjanje
v avtomobilih pomembno,
lahko je celo življenjskega
pomena.
Na naše povabilo
so se prijazno odzvali
gasilci Koroškega
gasilskega zavoda Ravne
na Koroškem, zdravnik
in reševalci Reševalne
službe Koroške ter Renato
Placet, vodja policijskega
okoliša. S svojo udeležbo
na delavnicah nas je
razveselila tudi Saša Horvat
iz ZD Ravne na Koroškem,
ki je učencem pripravila
predavanje o poškodbah
pri prometnih nesrečah
ter pomenu rednega in
pravilnega pripenjanja.
Cilji predstavitvenih
delavnic so bili
izobraževalne in vzgojne
narave. Predstavniki
intervencijskih služb
so učencem predstavili
aktivnosti, ki jih izvajajo
po klicu na pomoč ob
prometnih nesrečah,
podrobno pa so predstavili
tudi vozila in opremo, ki jo
potrebujejo pri svojem delu.
Posredovali so nam svoje
izkušnje, predvsem pa so
poudarili pomen rednega
in pravilnega pripenjanja
za večjo varnost potnikov
v avtomobilih. Povedali so,
da so poškodbe pripetih
udeležencev prometnih
nesreč praviloma lažje kot
pri tistih, ki varnostnih pasov
niso uporabili ali pa so bili
napačno pripeti.
Prav vsem, ki so nam
pomagali in omogočili
izvajanje aktivnosti v okviru
projekta Pasavček, se še enkrat
iskreno zahvaljujemo!
Saj majhne glavice prevzete
od življenja so in sanj,
pozabijo na vse nasvete,
stečejo na drugo stran.
Je v trenutku vsega konec,
je le krik, ki onemi.
Naj nikdar, nikdar ljudje,
nikdar se več to ne zgodi!
(Adi Smolar)
V upanju, da bodo majhne
in velike glavice v avtomobilih
in na cestah znale poskrbeti
za svojo varnost in varnost
drugih, zaključujemo letošnje
šolske aktivnosti v okviru
projekta. Učenci se dobro
zavedajo pomena pravilnega
in rednega pripenjanja. Vedo,
kako lahko za svojo varnost
v prometu poskrbijo sami.
Spodbujajmo jih, da bodo
nova spoznanja prenašali
v vsakdanje življenje. In ne
pozabimo, koliko pri tem šteje
naš zgled.
Darja Štrekelj,
vodja projekta Pasavček
27
27
18. in 19. maja se je v Doberdobu v Italiji odvijalo 36. srečanje šol s Prežihovim imenom. Lahko bi rekli, ko šmarnice spet zadehtijo, pride čas, ko se osnovnošolci sedmih »Prežihovih« šol (z Raven, Jesenic, iz Doberdoba, Doline pri
Trstu, Ljubljane, Maribora in Bistrice) srečajo v mesecu mladosti.
Prežihovci z Raven smo
se tistega majskega petka
odpravili na obisk k svojim
soimenjakom prek majhne,
a široke in lepe Slovenije.
V čudovitem, sončnem
opoldnevu so nas pričakali
na vratih šole v Doberdobu
– skoraj tako ganljivo kot
v Vorančevi črtici, ko je
mati stala na pragu … –
ravnateljica šole nas je
skupaj z učenci in učitelji
toplo sprejela s šopkom
solzic v rokah.
V pričakovanju doživetij,
ob primorskih žarkih sonca
»onstran meje« in s polno
košaro sladkih, rdečih in
pregrešno dobrih domačih
češenj in jagod se je pričelo
druženje, ki vsako leto splete
nove prijateljske vezi.
Najbolj nestrpni so bili
učenci – zanimalo jih je,
kdo izmed čakajočih jim bo
namenil posebno pozornost
– ta bo namreč njegov
gostitelj tudi na domu.
Ustaljen običaj je namreč,
da učenci spijo pri svojih
sovrstnikih. To daje srečanju
posebno vrednost in čar.
Učitelji in drugi spremljevalci smo se odpravili na
sprejem v županstvo. Tam
smo prav Korošci začutili
nekaj skupnega z gostitelji – druži nas namreč tudi
bivanje ob meji. Gospa podžupanja nam je zgodovino
Doberdoba in okolice predstavila zanimivo, ganljivo in
poudarila krepkost korenin
Slovencev na tem območju.
Te so resnično močne, da
lahko manjšina tako trdno
gradi svoje slovensko prepričanje na italijanski strani
zemlje. Pravijo, da so že iz
28
zgodovine trmasti in trdni
kot sam Kras. Kraška burja
jih v njihovi zavednosti, da
so Slovenci, ni mogla nikdar
izruvati, pa če je bila še tako
močna.
Za tem je sledilo
srečanje vseh Prežihovcev,
tamkajšnjih staršev,
županstva in krajanov
Doberdoba v kulturnem
odplesale nekaj prizorov
igre Pepelka, ki se je kasneje
s popolno ekipo premierno
zgodila 29. maja 2012
v Kulturnem centru na
Ravnah. S svojim nastopom
so dekleta navdušila že v
Gorici, kar je potrdil velik
aplavz. Učenci so po končani
kulturni prireditvi odšli
z gostitelji k družinam,
svoj pravi namen. Kljub
čudoviti kulinariki, slastno
dobremu pecivu, ki so ga
spekle mame doberdobskih
Prežihovcev, in seveda
druženju, ki je pletlo
nove vezi, se je bilo treba
posloviti. Kot bi rekli Korošci
in naša dekleta: »Vsega
lepega je enkrat konec.«
Poslovili smo se, že
domu v Gorici, kjer se je
vseh osem šol predstavilo
s programom. Našo šolo
je skupaj z g. ravnateljem
Stanislavom Osojnikom
zastopalo šest učenk z
mentoricama, in sicer
učenke gledališkega
kluba (Janja Fužir, Patricija
Obretan in Špela Štriker z
mentorico, prof. slovenskega
jezika in književnosti,
Bojano Verdinek) in učenke
izbirnega predmeta
ples (Katja Vrhnjak, Sara
Gabrovec in Nika Šuler z
mentorico, prof. športne
vzgoje, Sašo Knez).
V času, ki smo ga imeli
na razpolago, so koroške
Prežihovke odigrale in
ravnatelji in učitelji pa smo
v Gradinu ob večerji in
prijetnem klepetu izmenjali
izkušnje.
Zbudilo nas je
doberdobsko jutro in spet
smo se zbrali pred šolo, od
koder smo se z avtobusom
odpeljali na čudovit izlet
na Kras in Doberdobsko
jezero ter devinski grad,
ki mogočno stoji tik nad
morjem Tržaškega zaliva in
nudi pravljično lepe poglede
na vse strani.
Zaključili smo z ogledom
naravoslovnega muzeja na
Gradini, kjer se je srečanje
ob kosilu/pikniku prevesilo
v svoj konec in potrdilo, da
imajo že dolgoletna srečanja
smo sedeli v kombiju, ko je
naša Sara ponovno odprla
vrata in stekla v objem svoji
gostiteljici. Po licu so tekle
solze, debele kot šmarnice
… Vsi smo bili ganjeni, bilo
nam je težko, a tudi lepše
ni moglo biti. V vabilu na
srečanje so Doberdobčani
zapisali: »LEPOTA JE TAM,
KJER SMO JO PRIPRAVLJENI
VIDETI!« Mar ni bilo slovo
prav takšno?
Pa da ne pozabimo
na naročeno: »Pozdravite
Korošce v imenu
Prežihovega Doberdoba!«
Saša Knez,
prof. športne vzgoje
Pepelka
z Osnovne šole
Pod okriljem Gledališkega kluba Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne
na Koroškem je v letošnjem letu nastala otroška igra PEPELKA. Kot mentorica
gledališke skupine sem priredila Grimmovo pravljico; v njej sem obdržala rdečo nit zgodbe in skupaj z učenci poiskala možnosti moderne interpretacije.
Tako je nastala igra, v katero so vključeni igra, ples in
petje. Vloge na odru je oblikovalo 18 učencev od prvega do
devetega razreda. Da pa je projekt v celoti uspel, so pripomogli različni mentorji in učenci naše šole (vseh skupaj smo
našteli 78). Tudi tokrat se je pokazalo, da je z medpredmetno povezavo delo bolj motivirano, kvalitetnejše, uspešnejše, zanimivejše. Tako so izdelali učenci likovnega krožka z
mentorico Aljo Tertinek nekaj rekvizitov in sceno (predlogo
zanjo je izdelal Alija Ahmetović), najlepše rože tega sveta so
nastale pod mentorstvom mag. Sandre Slatinšek - Mlakar,
prof. razrednega pouka, Simone Grabner, knjižničarke, in
Cvetke Petrič, učiteljice matematike, izdelali pa so jih učenci
2. in 4. razredov podaljšanega bivanja ter učenci predmeta
Matematične delavnice 8 in 9. Kostume je sešila (iz starih
oblek oz. starega blaga) Tanja Mavrel, učiteljica razrednega
pouka, za izbor klasične glasbe je poskrbela Tanja Krivec,
prof. glasbene vzgoje, aranžmaji songov pa pripadajo učenkam Larisi in Patriciji Obretan ter Špeli Štriker. Plesne točke s
skupino vil je prispevala Saša Knez, prof. športne vzgoje, Tanja Mavrel pa je poskrbela za palčke. Tehnične zadeve smo
prepustili Gregorju Čuku, prof. športne vzgoje, in tehnikoma
v Kulturnem centru na Ravnah.
Na gledališkem listu smo zapisali: Pravljice so večne. Naj
vstopijo v naše življenje. Vse, kar smo doživeli ob nastajanju
naše igre, gre tudi v pravljico – tudi dolgi popoldnevi in večeri s pisanjem, z vajami, z dvomi, s strahom in pričakovanji,
ali nam bo uspelo. Naš trud je bil poplačan z zadovoljstvom
vseh obiskovalcev, učencev naše šole in drugih.
Bojana Verdinek,
prof. slov. j. in književnosti
Dva songa z gledališkega lista
SONG PEPELKE
Ostala sama sem, nikogar ni, spomin na mamo še živi.
Še oče odšel na dolgo je pot, ni več veselja, le žalost povsod.
Samo še ptički mi žvrgole in toplo sonce mi boža lase.
V meni praznine zapolnit se ne da, žalost v srcu je doma.
Le kdaj prišel bo tisti dan, ko sreča prišla bo na plan.
Resnično upam in hrepenim, da še kdaj srečo ulovim.
Lajlalajlala …
SONG ZLOBNIH SESTER
S1:PRVA SEM SE JAZ RODILA,
ZATO BOM PRINCA JAZ DOBILA.
S2:PRINC BO MOJ, MOJ, MOJ,
S TEBE NAJ CEDI SE ZNOJ, ZNOJ, ZNOJ.
Če ne bi bilo palčkov, Pepelka ne bi mogla opraviti težke mačehine naloge.
Zlobni sestri z vedeževalko
Vile pomagajo Pepelki do obleke
Ples na dvoru
29
Dve mnenji učencev 8. razredov,
ki so imeli na dan ogleda igre
kulturni dan na temo Gledališče
S1: KAJ TAKEGA NE DOVOLIM,
ŽE JUTRI Z NJIM SE OMOŽIM.
S2:POROKA BO NAJLEPŠA STVAR,
ZAPIŠI SI JO V KOLEDAR.
OBE: S princem omožim se jaz,
ta glas naj gre v deveto vas.
Igralci/igralke:
Pepelka/Zala: Larisa Obretan, oče/frizer/kraljevič: Urban
Haber, mačeha: Tara Ledinek, sestri: Špela Štriker in
Patricija Obretan, kralj/krojač: Martin Blodnik, kraljica/
vedeževalka: Janja Fužir, Pavliha na dvoru: Luka Primik
in Luka Kert, Glasnik: Eva Koren, vile: Nika Šuler, Sara
Gabrovec, Katja Vrhnjak, palčki: Ana Zoja Dobnik, Urša
Večko, Polona Horvat, Maruša Sedovnik, Nika Pandev in
Zala Potočnik, šepetalka: Dragana Ostojić, kitara: Katja
Vrhnjak, Martin Blodnik
Igra se nam je zdela dobro pripravljena. Bila je zanimiva in
tudi scena je bila dobro postavljena. Najbolj navdušili so nas
kompetentni igralci, saj pri igranju nismo opazili posebnega
spodrsljaja Ponosni smo, da so naši učenci in učiteljici pripravili tako dobro predstavo in upamo, da ta ni bila zadnja.
Predstavo bi ocenili z 9.6 točk od 10.
Andraž Š., Aljaž Š., Max G., Eva B., Tina R.
V predstavi je kljub modernejši izvedbi ohranjeno bistvo te
zgodbe. Bila je zelo v redu. Vidi se, da so vsi sodelujoči vanjo
vložili veliko truda in prostega časa. Plesne in pevske točke
so lepo povezovale posamezne dele gledališke igre v celoto.
Lahko smo ponosni, da imamo na šoli takšne talentirane
igralce, pevce, plesalce in mentorje.
Janja Golob in Monika Kobolt
Srečali smo se s popotnico Lono Kotnik Heber, ki nam je v sliki in besedi predstavila Etiopijo. Obiskali smo Turistično informacijski center (TIC) na Ravnah
na Koroškem. Spoznali smo vlogo in naloge turistične pisarne in pregledali
turistično gradivo naše občine.
Pripravili smo turistično mapo občine Ravne na Koroškem. V mapi smo
zbrali aktualno gradivo in ponudbo
občine.
Pri urah turistične vzgoje smo izdelali plakate o novih sedmih čudesih
sveta izbranih v letu 2011, pa tudi starejše.
Na spletni strani Turistične zveze
Slovenije je bil razpisan projekt Turizmu pomaga lastna glava s podnaslovom Všeč mi je. Bi sodelovali? Seznanjeni s pravili smo se lotili zbiranja pre-
dlogov za lastno turistično ponudbo v
našem domačem kraju. Sestavili smo
nekaj odličnih doživetij. Omenjam idejo o Fotografskem taboru in Koroško
od »zgora« pa »odspoda«.
V projektu Koroški spominek smo se
skušali domisliti kar najbolj uporabnega, domiselnega in zabavnega izdelka,
ki ima koroško vsebino in je narejen
iz različnih materialov. Z našo odlično domišljijo smo napravili kar nekaj
izdelkov: koledar, obeske, magnetke,
lončke za pisala, škatlice idr.
Na pomlad smo s fotoaparati v
rokah ujeli nekaj pogledov v našem
mestu in pripravili šolsko razstavo najboljših fotografij.
Šolsko leto smo zaključili z nepozabnim kolesarjenjem v podzemlju
Pece. Prevožene kilometre smo združili
z spoznavanjem dela in življenja naših
prednikov, rudarjev v rudniku svinca in
cinka Mežica, ki pa je zdaj že nekaj let
zaprt.
Mentorica Simona Uranc, prof.
Levo: Prelepa Koroška, koledar Tamare Komprej; v sredini zgoraj: Koroški spominki; v sredini spodaj: Šolska razstava Naše mesto; desno: Odsev mestne hiše - Vanesa Javornik.
Učenci in učitelji OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Kroškem smo se v šolskem letu 2011/2012 vključili v projekt Evropska vas na temo Medgeneracijsko sodelovanje. Projekt financirajo in podpirajo RS - Ministrstvo za šolstvo in šport, Naložba v vašo prihodnost – evropski socialni sklad ter Šola
za ravnatelje.
V naš program letnega delovnega
načrta smo z veseljem vključili
spoznavanje Evropske unije ter
posebej države Estonije.
Učenci so bili aktivni na različnih
šolskih področjih, kjer so spoznavali
zanimivosti, etnografske posebnosti,
ljudske šege in navade, značilne
RAVENSKI RAZGLEDI
narodne jedi, estonski pravljici, risani
film, pregovore, pesmi, običaje, jezik
ter prepoznavnost države Estonije
nasploh. V sliki in besedi vam
predstavljamo samo nekaj izmed naših
številnih dejavnosti.
Ob dnevu Evrope, 9. maja 2012, se
je celoletni projekt Evropska vas 2012
zaključil. V ta namen je bila postavljena
vas v mestnem središču Slovenj
Gradca. Sodelujoče šole in vrtci so
predstavili »svojo« državo, predstavili
pa smo se tudi mi z vsem, kar smo nare
Koordinatorka projekta
Karolina Kumprej Pečečnik
31
32
Vabljeni na prireditve
v sklopu 11. Ravenskih dnevov
od 20. do 26. avgusta 2012
Jazz, improvizirana glasba, glasba, ki je malo
drugačna od tiste, ki jo dan za dnem vrti
večina naših radijskih postaj, je, tako kot
vse, česar ne poznamo, bodisi čudna, bodisi
odbijajoča; poslušalca, ki je ni vajen, na nek
način odbija ali ga vsaj ne vabi k poslušanju.
V svojih zahtevnejših oblikah zahteva od
poslušalca tudi malce več pozornosti, ne le
bežno spremljanje ob kakšnem delu. Zato
pa ta glasba tistim, ki so se pripravljeni vsaj
malo poglobiti vanjo, odkriva povsem nove
glasbene izkušnje, ob katerih vsakodnevne
„štance“ kmalu izgube svojo privlačnost.
Na Ravnah koncerti jazza že od
nekaj niso redkost, prav tako pa
niso bili nikdar pogosti, še težje bi
govorili o kašnem načrtnem prirejanju tovrstnih dogodkov. Do leta
2007, ko se je z odprtjem novega
Kulturnega mladinskega centra
Kompleks rodil tudi program Jazz
Ravne, so bili džezovski koncerti
redni sestavni del ravenskega glasbenega abonmaja, nekaj pa jih je
bilo organiziranih tudi v kulturnem
domu. Čeprav je za to slišal le malokdo, so že takrat pri nas gostovala velika imena slovenske in takratne jugoslovanske jazz scene, kar
je brez dvoma na ravenski in koroški publiki pustilo določen pečat.
oblikovalski svetovalec in modra
glava, Darino Vinkl v več v društvih
nepriljubljenih vlogah, Miha Kadiš
je poskrbel za zvok, Peter Zajc za
fotografije, Anica Prepadnik za karte, a vse to vendarle ni bilo dovolj.
To je bil le „hardver“, kot rečemo v
računalništvu. Potrebnega je bilo
nekaj več, nekaj, kar daje celemu
našemu početju še nek višji smisel, nekaj, zaradi česar je poleg
hvaležne publike še vredno vlagati
svoj prosti čas. To so bili takrat trije
naši člani: Samo Kolar, svojevrsten,
a predvsem izvrsten mentor, ter
dva, takrat rosno mlada in morebiti celo obetavna džezerja - Vid
Jamnik in Matic Črešnik.
Pred malce več kot petimi leti
je po spletu čudnih naključij nekaj
ravenskih zanesenjakov pričelo s
skromnimi cilji prirejati koncerte
jazza v okviru KMKC Kompleks.
Prva podpora je prišla s strani takratnega direktorja Janka Pešla,
ki je v tem vizionarsko videl nek
potencial, v katerega bi bilo smiselno vlagati. Osnova niti ni bila
slaba: imeli smo ekipo, ki je bila
pripravljena nekaj narediti. Jaz kot
priganjalec in provokator, Franc
Kokal, ki je vedno prispeval par
pridnih rok, Stojan Brezočnik kot
Od prvega koncerta, na katerem smo upali na kakšnih deset,
morda dvajset obiskovalcev, smo
kmalu prerasli v fazo, ko Kompleks
s svojimi sto sedeži ni več zadoščal. Takrat smo predstavljali most
med alternativno kulturo Kompleksa in bolj „uradno“ kulturo takrat
rojenega zavoda za kulturo pod
vodstvom direktorja Aleksandra
Kotnika in njegove ekipe. Tudi
po naši zaslugi so Ravne dobile
enoten kulturni napovednik, naše
prireditve, ki smo jih v večjem kulturnem domu priredili občasno, pa
RAVENSKI RAZGLEDI
nmaju, pač pa sta celo presegla
njihova pričakovanja. Tudi mediji
nas niso spregledali. Ne vem, če še
katero naše kulturno društvo toliko promovira Ravne, kot to počnemo mi. V Večeru, Delu in Dnevniku
so o nas napisali kar nekaj skoraj
celo stran obsegajočih člankov, TV
Slovenija je pri nas posnela dve uri
TV programa za oddajo Slovenska
jazz scena, nacionalni radio je v celoti posnel koncert njihovega big
banda pri nas in še bi lahko naštevali.
so tudi simbolno združile takrat še
povsem ločena svetova mladinske
in „nemladinske“ kulture pri nas.
Večina kulturnih društev pri
nas se pritožuje nad tem, da povsod naletijo na gluha ušesa sponzorjev, donatorjev, uradnih institucij. Tudi pri nas ni bilo povsem
drugače, malce več posluha pa
smo bili vendarle deležni, saj smo
že kmalu po začetku sklenili, da ne
želimo biti le lokalno pomemben
organizator, pač pa morajo naše
prireditve dosegati in presegati nivo ostalih slovenskih pa tudi
tujih podobnih prireditev. Dobro
delo je kmalu naletelo tudi na pozitiven odziv lokalnih in nacionalnih uradnih financerjev. Že nekaj
let je poleg Občine Ravne sofinancer programa tudi Ministrstvo za
kulturo republike Slovenije, ki nas
je kot edinega v naši občini sprejelo v kar štiriletni program podpore, poleg redkih a zvestih lokalnih
sponzorjev pa smo upravičili tudi
pričakovanja sponzorjev izven
meja naše domovine. Avstrijski
kulturni forum pri Ambasadi republike Avstrije nam stoji ves čas ob
strani. Ambasadi Danske in Poljske
sta z nami soorganizirali dogodka,
ki sta izstopala ne le v našem abo-
S ponosom se lahko pohvalimo, da pri nas praktično vsi nastopajoči glasbeniki prikažejo
več, kot prikažejo drugje. Mi jih
sprejmemo kot kralje, oni nam to
vrnejo z dvakratno mero. To je tudi
najverjetnejša razlaga za vse številnejšo publiko, ki na naše prireditve
prihaja ne le iz naše in okoliških
občin, pač pa tudi s celjskega področja, avstrijske Koroške pa tudi
od dlje.
Čeprav je ekipa vsa ta leta
ostala praktično enaka - zadnje
leto sta nam ob bok stopila še fotograf Miha Kolar in snemalec Peter Recko - smo svojo dejavnost
precej razširili in dopolnili, uradno
pa smo se organizirali v Kulturnem
društvu drugi zvoki. Vrhunec dosedanje lastne produkcije predstavlja prvi koroški etno jazz projekt
z imenom »Zbudimo kralja matjazza«, ki je gostoval po vsej Koroški,
pa tudi v Ljubljani in na Notranjskem. V maju letošnjega leta, kmalu po prejemu občinske Prežihove
plakete za kulturne dosežke, smo
priredili prvo dvodnevno delavnico jazza na Ravnah, ki je ob podpori Aleša Logarja in «njegovega»
Kompleksa dva dni tresla zidove
mladinskega hotela Punkl. Dvajset
slušateljev iz krajev med Ljutomerom in Idrijo je s sedmimi mentorji
pod vodstvom Sama Kolarja postavilo temelj za nadaljevanje tovr-
33
stnih izobraževanj pri nas. Ravno
te dni smo po nekaj desetletjih
ponovno dobili lokalnega jazz diplomanta - Vid Jamnik je namreč
zaključil šolanje na jazz oddelku
celovškega konservatorija za glasbo, kamor je bil sprejet že pri svojih štirinajstih letih. Za njim imamo
celo hordo trobilcev, ki še obiskujejo ravensko glasbeno šolo, so
pa vsi po vrsti navdušujoči talenti.
34
Imamo prostorske pogoje, kot jih
ima le malo slovenskih mest. Kompleks, kulturni center, Punkl, naše
šole in vsa ostala infrastruktura so
zavidanja vredni objekti, ki omogočajo še mnogo več od tega, kar
se tod dogaja danes. Zato nikakor
ni res, da pri nas ni možnosti in priložnosti za visoko kakovostne prireditve - le videti jih je potrebno.
Najbolj pa se motijo tisti, ki pravijo
da se na Ravnah nič ne dogaja. Na
Ravnah se dogaja, in to še kako! Če
ne drugega - lani je skoraj polovica naših koncertov bila organizirana tudi v Cankarjevem domu v
Ljubljani ali v dvorani Vatroslava
Lisinskega v Zagrebu. Če se lahko
vsaj občasno postavimo ob bok
tako zvenečim prirediteljem, ki
razpolagajo z nam nepredstavljivimi sredstvi, smo lahko upraviče-
no zadovoljni in navkljub krizi, ki
se dotika tudi nas, še naprej vsaj
zmerno optimistični.
Kogar zanima, kaj se
je dogajalo in kaj se
bo dogajalo v svetu
ravenskega jazza:
www.jazzravne.si nudi
obilico informacij o tem.
Str. 33: Robi Jamnik
Zgoraj: Zbudimo kralja matjazza« v Slovenj Gradcu;
sledijo: Naši mentorji in mladi upi, september 2011;
Koncert BB RTV Slovenija v Kulturnem centru ravne, 2012;
Jazz delavnica, maj 2012 (Foto: Miha Kolar)
Robi Jamnik
Občinski svet Občine Ravne na Koroškem je na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ob občinskem prazniku 12. aprila
v novi dvorani DTK na svečani seji občinskega sveta podelil letošnja priznanja
Občine Ravne na Koroškem.
NAGRADO Občine Ravne na Koroškem je prejel
JOŽE PREDNIK
za dolgoletno uspešno delo v organih društva upokojencev, za njegov plemenit odnos do sokrajanov ter za
aktivno sodelovanje na področjih kulture, športa in društvenih dejavnosti v občini in v širšem prostoru.
Jože Prednik se je rodil leta 1939 v kmečki družini v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Po končani industrijski šoli na
Ravnah se je zaposlil v železarni, kjer je delal vse do upokojitve leta 1991. Nato je kot član društva upokojencev vsa
leta aktivno in uspešno deloval predvsem na socialnem in
kulturnem področju. Leta 2003 je bil izvoljen za predsednika
društva, ki je z okoli 1.200 člani najštevilčnejše na Koroškem.
Voditi tako številčno društvo in usklajevati delo v tako razvejanih interesnih dejavnostih, pa je nedvomno izjemno
zahtevno.
Jože je znal ustvariti občutke za skupinsko delo, ob
vseh aktivnostih in delu pa ni nikoli pozabil osnovnega
RAVENSKI RAZGLEDI
plemenitega cilja svojega delovanja – skrbi za boljše in
lepše življenje starejših občanov. Društvo je vključeno
tudi v izvajanje zahtevnega državnega projekta »Starejši
za boljšo kvaliteto življenja doma«, deluje še na področjih
športa, kulture in izobraževanja, letovanja in seveda
poskrbi za družabno življenje svojih članov. Vsa leta
njegovega predsedovanja društvo upokojencev čuti in
živi z lokalno skupnostjo. Jože je član občinske komisije
za socialna vprašanja, komisije za izvajanje državnega
projekta »Starejšim prijazno mesto« in komisije za gradnjo
doma starostnikov. Od leta 2003 je član upravnega odbora
pokrajinske zveze društev upokojencev in že drugi mandat
tudi njen podpredsednik.
Poleg dela v društvu upokojencev je Jože aktiven član
literarnih društev v koroški regiji. Že dolga leta je tudi član
Folklorne skupine Kulturnega društva Prežihov Voranc. S
svojim več kot 20 letnim uspešnim prostovoljnim delom je
dosegel pomembne rezultate in nedvomno trajno prispeval
k uveljavljanju in ugledu občine ter njeni promociji v regiji
in državi.
35
VELIKO PLAKETO OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM je prejel
MIRKO NAGLIČ
za izjemne zasluge pri organiziranju in delovanju varstva pred požari, pri razvoju gasilstva v Kotljah, občini in
v Mežiški dolini in pri vzgoji mladih gasilskih kadrov.
Mirko Naglič je dolgoletni član Gasilskega društva Kotlje,
med letoma 1965 in 2003 pa je bil tudi poveljnik društva.
Poleg tega je bil 15 let poveljnik Gasilske zveze Mežiške
doline, član regijskega sveta in regijskega poveljstva in
deset let član plenuma Gasilske zveze Slovenije. Že 42 let
je aktiven sodnik gasilskih panog. Ima pomembne zasluge
za razvoj gasilstva v Kotljah, na Ravnah in v Mežiški dolini.
Člani PGD Kotlje so pod njegovim vodstvom dosegli 1.
mesto na gasilski olimpijadi leta 1981 v Billingenu v Nemčiji.
Poleg tega je Mirko Naglič nosilec številnih gasilskih in
občinskih priznanj ter prejemnik državnega odlikovanja za
zasluge. Za njegovo nesebično delo v društvu in v gasilski
zvezi Mežiške doline mu je bil podeljen naziv častnega
poveljnika PGD Kotlje in Gasilske zveze Mežiške doline.
Je odprt, delaven človek, ki je pripravljen pomagati
vsakomur, zato je tudi toliko časa preživel v gasilskih vrstah.
Svoje znanje in izkušnje iz dela je uspešno prenašal na
mlajše gasilske člane. Kot poveljnik gasilske zveze Mežiške
doline je veliko prispeval pri vzgoji gasilskih kadrov,
pridobivanju gasilskega znanja in znanja na gasilsko
športnem področju. Tekmovalne enote iz Kotelj in Mežiške
doline so bile pod njegovim vodstvom pojem gasilskih vrlin
in tekmovalnosti. V obdobju njegovega poveljevanja je
društvo navezalo dobre prijateljske stike z gasilskimi društvi
iz Avstrije in Italije. Ti stiki so živi še danes in vsako leto se z
obiski krepijo.
PLAKETO OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM je prejela
DOBRODELNA HUMANITARNA
ORGANIZACIJA ŽUPNIJSKI KARITAS
RAVNE NA KOROŠKEM
za izkazano humanost v dolgoletnem dobrodelnem
delu, za spodbujanje sožitja med generacijami in kot
priznanje v imenu ljudi, ki jim člani Karitasa pomagajo v stiski.
Župnijska Karitas je dobrodelna humanitarna organizacija,
ki v občini Ravne na Koroškem deluje neprekinjeno že od
leta 1991. V organizaciji redno deluje 35 prostovoljcev,
vseh podpornih članov pa je 189. Njihovi glavni projekti
so: sodelovanje med generacijami, starejšim prijazna
občina, delavnice za mlade in seveda pomoč socialno
ogroženim občanom. V Karitasu pripravljajo mlade,
večinoma osmošolce, ki želijo kot prostovoljci sodelovati
v programih, skupaj s sodelavkami obiskujejo starejše na
domu in v domovih starejših. S tem mlade pripravljajo,
da znajo pristopiti k starejšim, jim lajšati osamljenost in
jim tudi drugače pomagati. Organizirajo tudi delavnice za
mlade, kjer spoznavajo ročne spretnosti, se učijo izdelovati
razne spominke, voščilnice in se učijo dobrodelnosti. Vsako
leto pripravijo pogostitev in družabno srečanje za bolne in
ostarele, katerega se udeleži preko sto naših občanov.
V okviru programa pomoči socialno ogroženim najpogosteje
pomagajo s paketi hrane, plačilom položnic, plačevanjem
kosil šolarjem, prispevki za verouk in za šolo v naravi, z
nakupi šolskih potrebščin. V njihovem skladišču so na voljo
36
oblačila, obutev, igrače, gospodinjski aparati, pohištvo in
otroška oprema.
Tretjino sredstev za njihovo dejavnost je v preteklem letu
prispevala občina, dve tretjini pa so sodelavci humanitarne
organizacije pridobili z lastnimi dobrodelnimi akcijami, kot
so: Dobrodelni koncert Luč upanja, prodajna razstava Sadovi
dobrote, prispevki dobrotnikov, izdelava in prodaja snopov
in adventnih venčkov, voščilnic, sveč in podobno. Ogromen
je prispevek v obliki prostovoljnega dela, ki se ga je lani
nabralo za več kot 1.500 ur.
Župnijska Karitas se pri svojem delovanju povezuje z
drugimi humanitarnimi organizacijami v občini in v Mežiški
dolini ter v sosednjih koroških dolinah. Leta 2010 je
organizacija prejela dve priznanji za uspešno delo: priznanje
nadškofijske Karitas Maribor in Slovenske Karitas.
VELIKO PREŽIHOVO PLAKETO je prejel
MOŠKI PEVSKI ZBOR
PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA
DRUŠTVA RAVNE
za dolgoletno sodelovanje v kulturnem utripu mesta in
občine, za izjemen prispevek k ohranjanju izročila koroških pesmi in ljudskih napevov ter doprinos k prepoznavnosti Koroške izven njenih meja.
Moški pevski zbor PGD Ravne na Koroškem je poleg
osnovne dejavnosti stroki in ljudem predan tudi kulturni
dejavnosti z geslom »Pesem druži Slovence«. Zbor je bil
ustanovljen leta 1992. S svojim kulturnim poslanstvom se
predstavlja v svojem okolju, nudi kulturne vložke na občnih
zborih PGD v Mežiški dolini, Društvu invalidov na Ravnah,
starostnikom na Prevaljah in Črnečah ipd. Z večletnim širjenjem pevske kulture v Republiki Sloveniji in nekajkrat tudi v
zamejstvu (Madžarska in avstrijska Koroška) prispeva k ugledu Občine Ravne na Koroškem.
Zbor se udeležuje nastopov na »Srečanju pevskih zborov
Slovenije«. Leta 1998 so bili organizatorji 14. srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije na Ravnah. Redno nastopajo
na vsakoletni reviji pevskih zborov »Od Pliberka do Traberka«. Po potrebi nastopajo na prireditvah ob Ravenskih dnevih in na proslavi krajevnega praznika na Ravnah. Sodelujejo
pa tudi na novoletnih koncertih prijateljskih pevskih zborov
v Mežiški dolini, Prekmurju in na Štajerskem. Redno prirejajo »Božični koncert« za svojo publiko na Ravnah. Radi se
odzovejo povabilu na nastope v kraju in izven, na osebna in
društvena praznovanja in proslavljanja.
Da bi s svojo dejavnostjo prispevali k ugledu zbora in s tem
tudi ugledu Občine Ravne na Koroškem, si vseskozi prizadevajo, da bi dosegli kakovost petja s strokovnim vodenjem
zbora, kvaliteto glasov in zadostnim številom članov.
PREŽIHOVO PLAKETO ZA KULTURNE DOSEŽKE
V LETU 2011 je prejelo
KULTURNO DRUŠTVO DRUGI ZVOKI
za organizacijo in izvedbo odmevnih glasbenih
prireditev, za pomemben prispevek k dopolnitvi
kulturnega utripa v kraju in v občini ter za doprinos k
prepoznavnosti občine v Sloveniji in v tujini.
Pred petimi leti so jazz entuziasti pričeli snovati veliko zgodbo za Ravne, ki je naš kraj ponesla v mnoga glasbena usta.
Glasbeniki svetovnega kova so svoje turneje izvajali v Evropi
in med vsemi glasbenimi mesti zašli v naše Ravne, kar je za
tako majhen kraj gotovo neprecenljivega pomena. Program
temelji na sodelovanju uveljavljenih koroških glasbenikov z
najboljšimi slovenskimi in tujimi izvajalci na tem področju.
S kvalitetnimi jazz koncerti njegova idejna očeta, Robi
Jamnik in Franc Kokal, nista na Ravne pripeljala samo
eminentnih virtuozov, temveč tudi glasbene navdušence,
slušatelje in vse, ki se zvesto vračajo k najboljši ponudbi –
Jazz abonmaju na Ravnah.
Prispevek Kulturnega društva drugi zvoki k jazz zgodbi je
nedvomno izjemnega pomena za mesto Ravne, saj pomaga
soustvarjati kulturni turizem, širi ugled občine, odpira nova
spoznanja, to pa počne vztrajno in s strastjo že pet let,
zato lahko brez najmanjšega dvoma že potrdimo njihovo
kontinuiteto. Ta zavzetost se odseva tudi v številčnosti
publike, ki se vedno znova vrača in odhaja domov pozitivno
presenečena.
Program društva podpira Ministrstvo za kulturo RS in je
eden vodilnih projektov, ki občino Ravne ponese na prestižne strani naših časopisov, kjer je v letih 2010 in 2011 prednjačil predvsem časnik DELO. Največje priznanje društvu in
Jazzu Ravne pa je prav gotovo pomenilo dveurno snemanje
njihovega programa za prvi program RTV Slovenija, za oddajo »Slovenska jazz scena«, ki je bilo izvedeno januarja 2011.
VELIKO KLANČNIKOVO PLAKETO je prejel
KOROŠKI NOGOMETNI KLUB FUŽINAR
za dolgoletno uspešno nadaljevanje tradicije nogometa
na Ravnah na Koroškem, za spodbujanje zdravega načina življenja in pozitivnih športnih vrednot ter za prenos
ljubezni do športa na otroke in mladino.
Koroški nogometni klub Fužinar nadaljuje tradicijo nogometnega društva, ustanovljenega leta 1937 na Ravnah.
Tako letos praznuje 75-letnico obstoja in delovanja. V tem
dolgoletnem obdobju je društvo spodbujalo in krepilo pozitiven odnos do telesnih aktivnosti in športa ter omogočalo
mladim, da aktivno in koristno preživljajo svoj prosti čas, jih
oddaljilo od ulic in pripeljalo na igrišča. In to predvsem tiste
mlade, ki niso imeli možnosti za elitnejše in dražje športne
aktivnosti. Tako so generacije Ravenčanov delovale v društvu, nastopale in tekmovale širom po državi, v različnih rangih tekmo­vanja, z različnimi uspehi.
V klubu konstantno deluje 150 do 170 članov vseh starostnih skupin, od najmlajših do seniorjev. V društvu so se
uspešno negovale medgeneracijske povezave in prenašale
izkušnje s starejših na mlajše. Ves čas svojega delovanja je
društvo vzgajalo mlade, širilo domo­ljubje in pripadnost, delavnost in pozitivne športne vrednote, tovarištvo ter skrb za
zdravo in čisto okolje.
KLANČNIKOVO PLAKETO je prejel
DAMIR DUGONJIĆ
za vrhunske športne dosežke v letu 2011 na evropskem
in na svetovnem prvenstvu v plavanju, za prispevek k
ugledu in razpoznavnosti Občine Ravne na Koroškem
doma in po svetu.
Damir Dugonjić je bil rojen 21. februarja 1988. S plavanjem
se je začel ukvarjati s sedmimi leti. Že kmalu je pokazal
svoj talent in začel postavljati državne rekorde v najmlajših
kategorijah. Kot evropski mladinski podprvak, udeleženec
olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, je preboj na sam vrh
članske konkurence naredil v sezoni 2011.
Lani se je na svetovnem prvenstvu v Šanghaju v disciplini 50
prsno uvrstil v finale. Na evropskem prvenstvu v Szczecinu
na Poljskem decembra 2011 pa je z neverjetnima državnima
rekordoma na 50 in 100 prsno dvakrat osvojil naslov evropskega podprvaka.
Damir se v sezoni 2012 osredotoča na poletne olimpijske
igre v Londonu, v pripravljalnem obdobju pa je že dosegel
doslej svoj največji uspeh, osvojitev naslova evropskega prvaka v disciplini 50 metrov prsno na evropskem prvenstvu
na Madžarskem. Čestitamo!
Dani Merkač
dipl. inž. agr. in hort.
Stražišče 26
2390 Ravne na Koroškem
m:
RAVENSKI RAZGLEDI
031 374 103
37
Glasba nas spremlja na vsakem koraku.
Je čarobnost, ki ji z veseljem prisluhnemo, in je dar, ki nas povezuje. Z glasbo
vnesemo otroku v življenje radost in
veselje, s pesmijo ga sproščamo, ga
čustveno plemenitimo in bogatimo ter
mu razvijamo glasbene zmožnosti.
V Vrtcu Ravne na Koroškem dajemo
še poseben poudarek glasbi. Vsak dan
pojemo pesmi, ki jih že poznamo, učimo se novih, priložnostnih pesmi, ki so
otrokom všeč. Z glasbo se srečujemo v
skupini, na pevskem zboru, pred počitkom, na srečanjih s starši, pojemo vsi
skupaj, otroci nastopajo tudi posamezno ali v dvojicah …
Vzgojiteljice smo inovativne,
ambiciozne in samokritične osebe,
38
zato se vedno sprašujemo, kako bi
lahko kakšno stvar še izboljšale. V svoje
delo vnašamo kvalitetne novitete in
primere dobre prakse, zato težimo k
najboljšim rezultatom. Ponudila se
nam je enkratna in čudovita priložnost,
naša ravnateljica, gospa Marija Meh, se
je v sodelovanju z gospo Majo Ocepek,
profesorico glasbe, odločila, da zbere
prostovoljne kandidatke za učenje
kitare. Tečaj se je začel v šolskem letu
2008/2009. Prvi dve skupini sta ga do
sedaj že uspešno zaključili, tretja pa bo
diplomo o uspešno končanem tečaju
kitare prejela konec šolskega leta
2011/2012.
Kitara je instrument, ki je otrokom
zelo blizu, zato nas spremlja pri
vsakem petju. V upanju, da lahko
svoje znanje razširimo in instrument
še bolj približamo otrokom, smo se
odločile, da z vajami nadaljujemo.
Skupina mladih kitaristk šteje
sedemnajst članic. Pod vodstvom
vzgojiteljice, gospe Sonje Prevorčič,
skrbimo za pravilno uglašenost in
igranje instrumenta, točno intonacijo
in težimo k raznolikem izboru pesmi
za otroke. V sproščenem in prijetnem
vzdušju delujemo kot mlada skupina
z instrumentom, ki nas povezuje med
seboj in otroki, ter nam tako odpira
vrata v melodično prihodnost.
Marina Petakovič,
Vrtec Ravne na Koroškem
Teden vseživljenjskega učenja ali TVU, ki je potekal od 14. - 20. maja, je najvidnejša promocijska
kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo slovensko javnost na
vseprisotnost in pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik
v svojem življenju prevzema. Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi kot izvajalci ali udeleženci
prireditev prispevamo k udejanjanju slogana SLOVENIJA UČEČA SE DEŽELA.
Leto 2012 je Evropsko leto aktivnega staranja in
solidarnosti med generacijami. Je tudi priložnost za
razmislek o možnostih, ki jih prinaša dejstvo, da se naša
življenjska doba daljša.
V ta namen so bile organizirane prireditve, namenjene
ozaveščanju in informiranju čim širšega kroga prebivalstva
o vlogi vseživljenjskega učenja, če vemo, da starajoča se
generacija:
• Dlje časa ostane delovno aktivna in predaja izkušnje.
• Ostane družbeno aktivna in sodeluje z drugimi
generacijami.
• Živi kar se da zdravo in zadovoljno življenje.
Tudi v Vrtcu Ravne smo se pridružili kampanji in medse
povabili starejše občane, dedke in babice s ciljem, da si
vsi polepšamo dan, se družimo, si predajamo izkušnje
in se imamo preprosto lepo. Zato smo pripravili sledeče
aktivnosti:
• Skupina Irene Satler in Valentine Slemnik je obiskala
starejšo krajanko, ki je praznovala častitljivih devetdeset
let. Ob jubileju so ji otroci podarili prelep šopek in risbice,
zapeli so tudi nekaj pesmic. Prijetno druženje so zaključili
s skupinskim fotografiranjem. Gospa Justina se je srečanja
zelo razveselila, risbice in fotografija pa zdaj krasijo njen
dom. Še dolgo jo bodo spominjale na obisk otrok iz vrtca.
• Skupini Irene Satler, Tine Slemnik in Cvetke Jelen,
Jasne Gamze sta se udeležili mednarodnega festivala Igraj
se z mano na Muti.
• Z dedki in babicami smo odšli na krajši izlet, jih popeljali
v vesolje s plesom in pesmijo.
• Izvedena je bila glasbena urica, ki sta jo za otroke
pripravila dedek in babica, g. in ga. Lesjak, z naslovom
Glasbila se predstavijo.
• Na svetovni dan gibanja (10. maj) so se otroci starejše
skupine vzgojiteljice Suzane Štriker in Mirjane Trdina
udeležili gibalnih vaj, ki so potekale pod vodstvom g.
Štefana Robača.
• Ida Paradiž, pisateljica, je pripovedovala najmlajšim v
vrtcu Ajda. Z zanimivo animacijo lutk in pripovedovanjem
je otroke popeljala v svet pravljic in domišljije, kjer je vse
mogoče. Otroci so ji prisluhnili in aktivno sodelovali. Nauk
pravljice se je glasil, da dobro vedno premaga zlo.
• Odšli smo na planinski pohod na Prežihovo bajto z
Društvom upokojencev.
• Zapeli smo skupaj s pevskimi zborom Deteljica v enoti
Solzice.
• V enoti Ajda se je predstavil pevski zbor Društva
upokojencev Korošice. Med pevkami so bile tudi babice
naših Ajdovčkov. Zapele so nam nekaj lepih slovenskih
pesmi. Ker pa tudi naši otroci zelo radi pojejo, smo pesmi
Po Koroškem po Kranjskem in Pri nas na Koroškem zapeli
kar skupaj.
• Otroke vzgojiteljice Polonce Paškvan in Nine Iršič je
obiskala babica, ga. Helena Paškvan. Gospa je bila dolga
leta logopedinja. S pomočjo pesmice o Luki in liziki je
otroke učila pravilnega gibanja jezika. Otroci so pridno
migali z jezički in se posladkali s pravimi lizikami.
Aktivnosti v tem tednu so nas vse obogatile, saj se je
med mladimi in starejšimi pretakalo ogromno pozitivne
energije, ki je med vse udeležence prinesla toplino, mir in
razumevanje. To so prvi koraki naših najmlajših k razvijanju
občutka za ljudi. Le tako bodo sposobni razviti pojem
vključenosti, ki osmišlja naša življenja in dela naše odnose
polne. Podpora, ki jo generacije nudimo druga drugi, pa
nam omogoča, da rastemo. S sodelovanjem na TVU bomo v
Vrtcu Ravne zagotovo nadaljevali tudi v prihodnje.
Od leve proti desni:
Obisk gospe EMILIE GRADIŠEK, ki nam je pripovedovala zgodbo Debela repa v češkem in slovenskem jeziku. Peka piškotov v vrtcu z
Obisk lovca JANKA KRIVONOGA in pohod v gozd do krmišča, kjer smo spoznali krmišče za različne živali in jih napolnili s hrano. Obisk
gospe MOJCE RUDOLF, ki nam je predstavila glino; otroci pa so lahko poskusili izdelovati iz gline, izdelke pa nam bo gospa tudi zapekla.
Valentina Slemnik
39
Aksinja Kermauner je avtorica številnih knjižnih
del za otroke, mladino in
odrasle. Poučuje tudi slovenščino in likovni pouk
na Zavodu za slepo in
slabovidno mladino.
Z veseljem se je odzvala
našemu povabilu, saj
zelo rada dela z otroki.
Predstavila nam je dve
knjižni uspešnici TIPANKI – SNEŽNA ROŽA in
ŽIGA ŠPAGET GRE V ŠIRNI
SVET.
S Snežno rožo je dosegla
velik uspeh na svetovnem sejmu v Bologni za
otroke in mladino s posebnimi potrebami.
Otroci so bili nad knjigama zelo navdušeni,
ker ilustracij niso samo
videli, ampak so jih lahko
tudi potipali.
Otroke je dobro motivirala že s tipanjem pod
čarobno preprogo (pod
njo so bili skriti jabolko,
surovi špageti in kuhani
špageti), kar je bilo za
njih, ki vidijo, nekaj no-
vega in zanimivega. Tako
smo ob branju, gledanju,
tipanju zelo uživali ter
se naučili nekaj novega,
kako občutiti, potipati
ilustracije s prstki.
Z veseljem jo bomo še
povabili v svojo sredino,
saj nam je odprla nove
poglede na tiste otroke,
ki ne vidijo.
Štefka Bakač
Vrtec Ravne
na Koroškem
Enota: Solzice
PEVSKI ZBOR ''POJOČI ŽABEC''
Glasbene izkušnje, ki si
jih pridobi otrok v času
zgodnjega otroštva in med
šolanjem, mu ostanejo za vse
življenje. Glasba skozi igro
ima zelo velik pomen, saj že
od nekdaj slovi kot zdravilo
in ima terapevtski pomen.
S šolskim letom 2011/2012 sem v Vrtcu Ravne na Koroškem, v enoti Ajda,
prevzela vlogo zborovodje v zborčku
prvega starostnega obdobja. Moje vodilo pri vodenju pevskega zbora je, da
glasba ne zajema samo petja, ampak
tudi igranje na instrumente, glasbeno
didaktične igre, poslušanje glasbe …
Zato sem se odločila otroke seznaniti
ne le z osnovami zborovskega petja,
pravilno držo pri petju, dihalnimi vajami, temveč spoznavati glasbo kot širši
pojem.
Otroci so se skozi igro seznanili s
pojmom pevski zbor preko posnetka,
fotografij in obiska pevskega zbora
Korošice. Pri pevskih vajah sem k
njim pristopila z lutko žabcem, ki nas
je spremljal skozi vso leto, zato smo
zborčku nadeli ime ''POJOČI ŽABEC''.
Na pevske vaje so otroci prinašali
vstopnice, ki jih je pobiral žabec v svojo
košaro. Pevske vaje smo pričenjali z
meditacijo, aktivno vizualizacijo ob
klasični glasbi in zvokih iz narave. Nato
smo razgibali telo ob gibalni igri ''SEM
BIM BIM'' (Maja Ocepek) ter izvajali
40
dihalne vaje skozi igro vonjanja cvetlic,
napihovanja balončka, brenčanja čebel.
Pred pričetkom petja smo razgibali
pevski aparat ob artikulacijskih igrah,
ki so jih otroci zelo radi izvajali in se
ob tem nasmejali (pihanje sveč, vate,
pošiljanje poljubčkov, oblizovanje z
jezički …). Ker se je pevski zbor pričel
razgibano in igrivo, je bilo petje pesmi
doživeto in veselo. Seznanili smo se
s pesmicami Kaj žabica zna, Snežinka
(Maja Ocepek), Jaz sem muzikant,
Ptičja hišica, Mravlja, Pustna, ter z
bansom Ples Indijancev in rajalno igro
naših babic in dedkov, Bela lilija. Ob
seznanjanju z besedilom novih pesmic
sem se posluževala gibanja glede na
vsebino, saj so si otroci tako besedilo
lažje zapomnili. Pred pričetkom
prepevanja sem si podala intonacijo
na melodičen instrument - flavto,
klaviaturo, kitaro ter otroke seznanila z
osnovami dirigiranja ob prepevanju, ki
jih je spodbudilo k hkratnemu pričetku
prepevanja. Skozi zabavne glasbeno
didaktične igre (Bobnarček, Instrumenti
za zaslonom, Tip Tep Tap ..) so doživeli
in spoznali glasno-tiho petje, metodo
odmeva, si pridobivali občutek za
ritem.
Veliko motiviranost sem dosegla s samo
pripravo prostora, rekvizitov ter predvsem z vključevanjem instrumentov
v petje otrok. Seznanili so se s štirimi
malimi ritmičnimi instrumenti (boben,
ropotulja, palčke, triangel) in tehnikami
igranja nanje ter s pridom uporabljali
tudi lastne instrumente, ki so bili osnova za igranje na ritmične instrumente.
V mesecu maju in juniju sem pripravila
posebne pevske vaje. V maju sem povabila v vrtec mladega pianista Aljaža,
ki je priredil za otroke ''pravi koncert''. V
tem mesecu so se otroci seznanili s štirimi zvrstmi glasbe, ob katerih so zaplesali in prisluhnili glasbeni pravljici Maje
Ocepek z naslovom Ptiček Matiček.
V pestrih dejavnostih sem uresničevala cilj, kjer so otroci imeli možnost
doživljanja, spoznavanja in uživanja v
umetnosti – glasbi, kar mi je zagotovo
uspelo.
''Slikar bo svojo sliko naslikal na platno, glasbenik pa sliko slika na tišini.''
(Leopold Stokowski)
Katja Simonič
KAJ SKRIVA VESOLJE
»Naša raketa kmalu bo izšteta 3,2,1…«
Pesmica o raketi je otroke tako pritegnila, da je bila povod za zanimanje,
ki nas je pripeljalo do raziskovanja vesolja. Pojem vesolja je za otroka nekaj
skrivnostnega, neznanega; buri domišljijo in omogoča nova spoznanja.
Moram pa priznati, da ne samo otrokom, ampak tudi nam odraslim, saj njihova vedoželjnost preseže naša lastna
spoznanja o vesolju. Preko različnih
knjig, enciklopedij, leksikonov, zgodb
smo spoznavali planete, zvezde …
Naredili smo si raketo, z astronavtom
raziskali vsak planet posebej, zvezde in
sonce, ki smo si jih naredili iz balonov.
Da pa naše znanje ne bi ostalo samo
pri nas v igralnici, smo se odločili, da v
tednu vseživljenjskega učenja povabimo dedke in babice.
»Vstopite, privežite pasove in se pripravite na izstrel!«
Skupaj smo vstopili v svet neskončnosti, ga raziskali ter se varno vrnili na naš
modri planet Zemljo
RUMENO ČUDO
RUMENO RUMENA V LUČKO SPREMENJENA.
IZ ROŽIC NAREDIM VENČEK, LUČKO
UPIHNEM
IN ZAPOJEM SI SPET .
Le kaj rumenega kraljuje, se baha v vsej
svoji veličini vsako pomlad na naših
travnikih?
»Kaj je to čudo?« smo se spraševali
vsak dan, ko smo se igrali na igrišču.
Pa ga poglejmo – spoznajmo rastlino
regrat, vse njegove dele: korenino, liste, steblo, cvet.
Opazujemo, primerjamo, ugotavljamo
njihov pomen in namen. Naberemo
polno košaro regratovih cvetov. Iz njih
pripravimo regratov med, ga pijemo
vsak dan , da si krepimo telo. Sedimo
na travi, zapremo oči - kaj čutimo v tišini mehkih trav, kaj slišimo, vonjamo?
Opazujemo čebele, ko nabirajo nektar
in cvetni prah.
Smo regratovi otroci, ki spletamo venč-
ke, zaplešemo, zapojemo … in dočakamo dan, ko rumenih cvetov ni več.
Namesto njih se pojavijo kot pajčevina
nežne lučke. Veselo pihamo, padalci se
spuščajo na tla v upanju, da drugo leto
iz njih zraste novo rumeno čudo.
vzgojiteljica Marija Paradiž
Dramska skupina ''šmarnice''
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem, kako ostati umetnik, ko odrasteš." Pablo Picasso
Tako se pričenja naša
umetniška pot …
V šolskem letu 2008/2009
smo v Vrtcu Ravne na Koroškem ustanovili dramsko skupino vzgojiteljic.
Sprva jo je sestavljalo 7
strokovnih delavk iz enote Solzice, kasneje so se ji
pridružile tudi strokovne
delavke iz enote Ajda in
Levi Devžej. Trenutno šteje dramska skupina osem
članic. To so: Stanka Praznik, Sabina Mihalič, Tina
Valcl, Erika Kresnik, Katja
Simonič, Jasna Gamze,
Marina Petakovič in Sonja
Prevorčič.
Začetne predstave so bile
preproste, improvizirane,
a že naslednje leto smo
si članice dramske skupine v lastni režiji uredile
RAVENSKI RAZGLEDI
kulise, sešile oblačila in
oblikovale prve prave
rekvizite. Pri izdelovanju
le-teh smo ekonomične,
uporabljamo odpadni
material, oblačila, nekatere rekvizite in dele
scene uporabimo še v
naslednjih predstavah.
Ko se je pričela dramska
skupina redno srečevati
in delovati, smo ji soglasno izbrale ime ''Šmarnice''. Predstave pripravljamo dvakrat letno.
Otrokom v našem vrtcu
smo se predstavile že z
naslednjimi predstavami:
Debela repa, Zrcalce,
Klepetavi medvedek,
Neke zimske noči, Čarobna smrečica, za konec
šolskega leta pa jim
pripravljamo predstavo
Polž Vladimir gre na štop.
Predstave pripravljamo
tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca ter za otroke I. triade osnovne šole.
V šolskem letu 2010/2011
smo dramsko igro Klepetavi medvedek predstavile tudi na zaključku
projekta EKO igrača.
Letos smo se odločile, da
pripravimo igro tudi za
odrasle.
Vsem sodelavkam in
vodstvu Vrtca Ravne se
zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje,
saj nam omogočajo, da
naša dramska skupina
nemoteno in uspešno
deluje še naprej.
Katja Simonič
in Sabina Mihalič
41
Tudi ti si moj prijatelj
Vrata spoznanj so iz najtežjih
kovin. Odpirajo jih vztrajni
in pogumni ljudje, z močjo
uma in duha na dolgi in strmi
življenjski poti.
Ajdovčki iz skupine vzgojiteljice Irene
Satler in Valentine Slemnik so veseli,
razigrani in prijazni otroci vrtca Ravne
na Koroškem, enote Ajda. Vsak dan,
ki ga preživijo v vrtcu ob igri, plesu,
petju, ustvarjanju in učenju za življenje,
se učijo tudi strpnosti, sprejemanja
in spoštovanja drugačnosti. Otroci
stopajo v svet z majhnimi koraki že
takrat, ko prvič pridejo v vrtec. Tu
začenjajo navezovati stike in spoznavati
nove prijatelje.
Javornik 69 – hiša lepih barv, s
poslikanimi okni, cvetličnimi gredami
in igrali – tako je zapisala učiteljica
Darinka. V tej hiši se igrajo in učijo
naši prijatelji. Skozi celo šolsko leto
smo sodelovali z Dnevnim centrom
– dislocirano enoto CUDV Črna na
Koroškem – in imeli smo se radi. Zakaj?
Ker najini otroci nikoli ne pomislijo, da
so otroci iz hiše lepih barv drugačni
od nas. Vedo pa, da se nekateri težko
gibljejo in se vozijo z vozičkom, težko
govorijo in jih prstki ne ubogajo. Za
nas so preprosto otroci, ki so nas
vedno veseli, ko jih obiščemo in skupaj
ustvarjamo. Povezujejo nas različne
prireditve in praznovanja.
V lanskem šolskem letu smo se skupaj
udeležili festivala »Igraj se z mano«
na Muti; ker smo se imeli lepo, smo se
odločili, da se ga udeležimo tudi letos.
Skupaj smo peli in plesali ter s tem dokazali, da smo pravi prijatelji. Njihova
pozitivna energija, ki nam jo dajejo ob
vsakem srečanju, nam da misliti, da
smo lahko srečni, ker imamo roke, ki
delajo, noge, ki hodijo, usta, ki govorijo
…
Projekt »Tudi ti si moj prijatelj«
bo živel z nami, zato vam, dragi
prijatelji in zaposleni v dnevnem
centru Ravne sporočamo, DA VAS
IMAMO RADI.
Irena Satler
CUDV ČRNA na Koroškem
Enota dnevni center Ravne, Javornik
Naša mala enota deluje že kar
nekaj let. Da naše usposabljanje
ne bi postalo preveč šablonsko,
iščemo nove vsebine in metode
dela, ki dopolnjujejo naš
osnovni učno-vzgojni proces.
Predstavljamo vam enega izmed naših
projektov: PEČEMO PO MAMINIH
RECEPTIH … in najlepše je takrat, kadar
iz mamine kuhinje zadiši po dobrem
pecivu.
Ob posebnih priložnostih, rojstnih
dnevih, praznikih so nas mame
otrok dnevnega centra vedno znova
presenečale s peko dobrega peciva,
slastnih tort, keksov, tudi kakšno
njihovo res čisto posebno specialiteto
42
smo že poskusili in vedno znova smo
prosile za recepte in jih spraševale,
kako so kaj naredile. Tako se je naši
Darinki utrnila ideja, kaj pa če bi
naredili projekt z naslovom »Pečemo po
maminih receptih«.
K sodelovanju smo povabili mame, da
skupaj spečemo pecivo, one pa nam
razkrijejo skrivnosti svojih kuharskih
mojstrovin. Našemu povabilu so se
odzvale z velikim veseljem.
V projektu, ki je nastajal skozi vse
šolsko leto, smo gostili šest mamic
in eno babico. Skozi delovne ampak
vesele urice peke peciva je nastajala
knjižica receptov, opremljena s slikami,
ki so ovekovečile naše delo, da o
slastnih trenutkih, ko smo se krepčali,
sploh ne govorimo. Knjižico z recepti
bodo naši otroci odnesli domov, saj
smo jo izdelali prav za vsakega posebej.
Pa še en recept vam bomo zaupali:
METRSKO PECIVO
(Timotejeve mamice Vesne)
30 dag SLADKORJA
30 dag MOKE
4 JAJCA
1 PECILNI PRAŠEK
1 VANILIJEV SLADKOR
2 ŽLICI KAKAVA
1 dcl OLJA
1 dcl TOPLE VODE
KREMA:
2 PUDINGA ( POLJUBEN OKUS)
20- 25 dag MARGARINE
15 dag SLADKORJA
Ta masa se razdeli na dva dela, v eno
vmešamo dve žlici kakava, druga
ostane rumena. Masi spečemo v
pekaču (srnin hrbet). Ko sta pečeni,
ju narežemo na rezine kot režemo
kruh. Kremo mažemo na rezine, ki jih
izmenično polagamo eno zraven druge,
da sestavimo rulado. Ostanek kreme
namažemo po vrhu sestavljene rulade.
Rulado oz. metrsko pecivo režemo na
koščke diagonalno. DOBER TEK!
Za vsako res lepo preživeto urico se
najprej zahvaljujem našim mladim
kuharjem, ki so tako vneto pomagali pri
peki dobrot in se ob tem veliko naučili.
Prav tako pa se iskreno zahvaljujem
Timotejevi mami Vesni, Tonijevi mami
Meliti in babici, Tilnovi mami Darji,
Maričini mami Štefki, Denisovi mami
Mileni in Anini mami Nini, da so se
odzvale našemu povabilu in delile z
nami svoje skrivnostne recepte.
Koordinatorka projekta:
Polona Ramadanovič
OTROCI V DOPOLNILNIH PROGRAMIH
CENTRA ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM
Redno dejavnost, ki jo predstavljajo storitve in javna pooblastila, dopolnjujemo,
razvijamo in nadgrajujemo z dopolnilnimi programi.
Dopolnilno dejavnost CSD
Ravne za pomoč otrokom in
družinam smo poimenovali
»Pomoč družinam« in jo izvajamo že vrsto let s pomočjo
laičnih javnih delavcev.
Ker v letu 2012 na razpisu
Zavoda za zaposlovanje
nismo pridobili javnih
delavcev, smo vsebino
individualnega dela s
posamezniki in družinami
preoblikovali v skupinsko
obliko dela z otroki in
mladostniki.
Program v letu 2012 izvajajo tri delavke. Financiranje
dejavnosti nam zagotavljajo
Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve ter občine
Ravne na Koroškem, Mežica
in Črna na Koroškem. Zaposlitev pripravnice je financirana iz sredstev Evropskega
socialnega sklada, zaposlitev
laične delavke pa iz sredstev
RAVENSKI RAZGLEDI
namenjenih zaposlovanju
invalidov.
Aktivnosti za otroke in mladostnike, v starosti od 6. leta dalje, so potekale od ponedeljka
do petka od 12. do 17. ure.
Program ob ponedeljkih, sredah in petkih je bil namenjen
otrokom z Raven. Ob torkih se
je skupina otrok srečevala na
OŠ Mežica in ob četrtkih na
OŠ Črna na Koroškem. V skupino so na predlog svetovalnih delavcev in staršev prihajali otroci, pri katerih so bile
opažene težave v odraščanju,
težave v vedenju, težave pri
doseganju šolskih ciljev in so
se bili pripravljeni vključiti v
skupino.
Od januarja 2012 je bilo
v program vključenih 52
otrok.
ŠTEVILO OTROK PO KRAJIH
Ravne na Koroškem: 21
43
Mežica: 10
Črna na Koroškem: 21
če nas zasmehujejo, se
pogovarjali o prijateljstvu in
se igrali z besedami. Skozi
igro smo se preizkušali v
različnih socialnih vlogah,
dogajanje v skupini posneli s
kamero ter nato ob gledanju
in vnovičnem preigravanju
neznansko uživali in se
zabavali.
OTROKU JE POTREBNO DATI PRILOŽNOST
Priložnost doživeti lepo in aktivno otroštvo. Vsak »starejši«
se rad spominja dogodivščin iz svojih mladih let. Na žalost
današnja hitro tempirana družba in razvoj tehnologije otroka »potiskajo v kot« za računalnik ali TV, ni pa več »ta prave«
interakcije z družbo, ki se je bodo lahko ti nekoč spominjali
in zanimive zgodbe pripovedovali svojim vnukom. Otrokom
je potrebno dati priložnost pravega druženja in doživljanja
avantur, ki jim bodo ostale še dolgo v spominu.
ČAJANKA IN TABORNIŠKI BAND
Kot se spodobi za konec leta, je tudi v letu 2011 naše tabornike obiskal Božiček, dan pa je popestril tudi taborniški
ansambel. S pomočjo sponzorjev smo organizirali tudi obdarovanje otrok in super taborniško tombolo.
ČAR TABORNIŠTVA
Zapri oči … počasi. Sprosti se ... Zamisli si družbo sovrstnikov in sovrstnic, ki sedijo sredi travnika v bližini gozda. Mrak
se spušča in ogenj, ki gori v sredini kroga sovrstnikov, te
greje. Ob spremstvu kitare glasovi okoli tebe prepevajo poznane pesmi. Oči švigajo sem ter tja in iščejo oči sovrstnika
ali sovrstnice.
To je največji čar taborništva - prava družba, ki ima skupno
idejo in skupen način življenja, čeprav smo vsi drugačni.
44
in opazovali njihovo rast, skuhali marmelado, pekli pecivo,
razstavljali svoje umetnije
v prostorih CSD, si ogledali
smučarske polete v Planici in
še in še …
poučne za vse vključene so
bile SREDINE DELAVNICE, ki
jih je obiskovalo 16 otrok.
Teme zanje smo jemali
Cilj aktivnosti v skupini je
iz vsakdanjih življenjskih
bil, da otroci skozi različne
aktivnosti, kot so samostojno preizkušenj, ki so poznane
tako odraslim kot otrokom,
učenje, izpolnjevanje
pa pogosto nanje nismo
obveznosti do šole,
pripravljeni in ne vemo,
ustvarjalno delo v skupini,
kako ravnati. Spregovorili
pomoč vrstnikom, socialne
smo o naših pozitivnih
igre, športne igre, pogovor,
igra vlog, pridobijo pozitivno lastnostih in pohvalili
izkušnjo o sebi in drugih, da drugega, se spraševali
kako ravnati, ko najdemo
utrdijo pozitivna ravnanja,
tujo stvar, spregovorili o
prevzemajo odgovornost za
nevarnostih in zlorabah otrok
svoja ravnanja, spoštujejo
na spletu, o tujih verstvih
drugačnost in strpno
in kulturah, iskali odgovore
komunicirajo v skupini.
na vprašanje, kako ravnati,
Še posebej zanimive in
V mesecu juniju zaključujemo
s srečanji, saj v juliju pričnemo s počitniškim programom
za otroke Mežiške doline »11.
Naučili smo se pomagati dru- šola – šala«. Počitniški program je v nastajanju, vsebine
gemu, spoštovati drugačna
mnenja in bolj odgovorno
pa obljubljajo, da bo tudi to
poletje za udeležence 11.
ravnati. Ustvarili smo veliko
pisanih okraskov ob veliki
šole – šale razgibano, pestro
in poučno.
noči, trajno v mavec zaznamovali velikost svoje roke,
pekli kostanje, sejali rastline
Sonja Tiršek
ZVIJ PALAČINKO NAMESTO JOINT-A
December je mesec veselja, a ne za vse. Potrebno se je zavedati problematike, da ljudje kljub decembrskemu blišču
živijo v senci tegob, pred katerimi si velikokrat zatiskamo
oči. Akcija »Zvij palačinko namesto joint-a« spodbuja posameznike, da poskusijo stopiti iz sence drog in zaživeti lepše
življenje.
ZIMOVANJE 2012
Z besedami noro, nepozabno, odlično, prekratko ... so udeleženci letošnjega zimovanja opisali pet nepozabnih dni na
Obretanovem, kjer smo izvedli zimovanje. Program je bil pester kot vedno, za posladek pa nam je starka zima nasula več
kot meter debelo snežno odejo in nam omogočila res pravo
zimovanje.
OČISTIMO SLOVENIJO 2012
Plemenita dejanja ločijo dobrega človeka od povprečnega.
Pripravljenost do sprememb, pripravljenost pomagati in sloga so skupne lastnosti skupine ljudi, ki je 24. marca pomagala
očistiti Slovenijo za lepši svet.
taborniškega mnogoboja, kjer bo ena od disciplin tudi lokostrelstvo.
PODROČNI MNOGOBOJ 2012
Taborniški mnogoboj predstavlja največjo večdisciplinsko
tekmovanje, na katerem se med seboj pomerijo taborniki roTabornikom Roda Koroških jeklarjev se je v tej izjemno pledov iz različnih krajev. 8. in 9. 6. 2012 je v Šentilju pri Velenju
potekal področni mnogoboj, na katerem se je zbralo preko
meniti akciji na področju občine Ravne pridružilo veliko
350 tabornikov iz Koroško-Šaleško-Zgornje Savinjskega
število prostovoljcev iz Roda Severni kurir Slovenj Gradec,
društva Sožitje, MFSD Mežiške doline ter OO SDM Ravne. Sku- območja, tokrat tudi z udeležbo 15 pogumnih mladih taborpno nas je v občini znotraj organizacije ravenskih tabornikov nikov rodu Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem. Fantje in
čistilo 85 ljudi.
dekleta z Raven so postavljali šotore, kurili ognje, signalizirali
z zastavicami, streljali z lokom, premagovali ovire, tekmovali
v igri "med dvema ognjema", prehodili orientacijski pohod
LOKOSTRELSKI DAN
Pri ravenskih tabornikih je bila vedno tradicija, da smo dobri ter neskončno uživali v prijetni družbi več sto sovrstnikov in
sovrstnic. Ravenski Svizci, Čebele in Medvedi so dokazali, da
lokostrelci ... tradicija se nadaljuje! Zahvaljujoč Klubu koroso pridno delali skozi leto in dosegli zelo uspešen rezultat.
ških študentov, ki je nam pomagal kupiti novo lokostrelsko
opremo, in Lokostrelskega društva Koroška, katerega sta pred
natanko 20 leti ustanovila dva ravenska tabornika, smo preži- NOVA SPLETNA STRAN
veli odličen lokostrelski dan, kjer se je v tej disciplini preizku- V mescu decembru smo dobili novo spletno stran, na kateri
silo 50 tabornikov in članov Kluba koroških študentov.
si lahko ogledate naše aktualne in pretekle akcije. Zakaj bi
čakali na Ravenske razglede, ko pa lahko sproti spremljate
razvoj ravenske mladine na www.taborniki-ravne.si
Lokostrelski učitelji so nam pripravili zanimiv in poučen
program, tako da smo hitro osvojili osnovno znanje, ki nam
bo kmalu prišlo prav, saj se bomo v mesecu juniju udeležili
Grega Matavž - Simpatična Kresnička
Praznovanje 10. obletnice Stega Koroška 2
V letošnjem letu praznujemo Skavti Stega Koroška 2 svojo 10. obletnico delovanja. Smo
del velike skavtske družine Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki šteje
skupno v Sloveniji preko 4.500 skavtinj in skavtov.
Pred 10 leti je iz takratnega velikega
Stega Koroška 1, ki je takrat obsegal
območje celotne Koroške statistične
regije in Velenja, nastal nov steg, Steg
Koroška 2. Za svoj simbol si je steg
izbral črnega panterja in njegovo legendo o tem, kako je s svojim vonjem
privabljal živali k sebi in jih kot njihov
prijatelj zbiral okoli sebe. Črni panter
je tako simbol Kristusa, ki daje našemu
skavtstvu krščanski temelj. Prav tako je
črni panter simbol Karantanije, države
RAVENSKI RAZGLEDI
naših prednikov, ki nas še posebej nagovarja k služenju naši lepi domovini
Sloveniji. Nagovarja in opominja nas k
hvaležnosti vsem, ki so skozi celotno
slovensko zgodovino delali na tem, da
smo pred 21 leti dobili svojo državo
Republiko Slovenijo, na katero smo
zelo ponosni.
V tem prazničnem duhu smo se
v nedeljo, 20. maja 2012, zbrali
skavti iz Mežiške in Dravske doline
ob praznovanju desete obletnice
delovanja Stega Koroška 2 na
Šentanelu. Naše praznovanje smo
začeli ob 10.30 uri s slovesnim dvigom
zastav, petjem skavtske in slovenske
himne in uvodnim pozdravom
stegovodje Vinka Skitka. Po uvodnem
zboru smo se razdelili v mešane
starostne skupine, v katerih so bili
tudi starši naših skavtov. Nato je bilo
organizirano tekmovanje v različnih
skavtskih veščinah, ki je nosilo ime
»skavtska olimpijada«. Skupine so
45
tekmovale v postavljanju ognjev, hoji s
hoduljami, izdelavi stola, postavljanju
bivakov, signaliziranju z zastavicami
ter prepoznavanju zdravilnih rastlin
in njihove uporabnosti. Pri tem so
se vse skupine zelo dobro odrezale,
še posebej starši so pokazali, da jim
je življenje z naravo, postavljanje
ognjev in bivakov blizu. Po končani
»olimpijadi« je sledilo kosilo. Okrepčani
smo nadaljevali praznovanje s
kulturnim programom, krajšo
gledališko predstavo in kvizom o
poznavanju zgodovine slovenskega in
koroškega skavtstva, s poudarkom na
zgodovini Stega Koroška 2. Udeleženci
so se v majhnih skupinah prebijali
skozi tri sklope tematskih vprašanj
in pri se tem naučili marsikaj novega
o skavtstvu. Naše praznovanje smo
nadaljevali s skavtsko sveto mašo, ki sta
jo darovala naša skavtska duhovnika
oziroma duhovna asistenta Franček
Kraner in Simon Potnik. V uvodu
pred sveto mašo je stegovodja Vinko
Skitek nagovoril vse zbrane, orisal na
kratko razvoj Stega Koroška 2 in se
zahvalil vsem članom, podpornikom
in donatorjem za podporo njihovemu
delu. Pri tem je izpostavil vse občine
Mežiške in Dravske doline, župnike in
župljane v župnijah dekanij Dravograd
- Mežiška dolina in Radlje - Vuzenica,
društva in podjetja, ki s Stegom
Koroška 2 zelo dobro sodelujejo.
Zahvalil se je tudi tabornikom Roda
Koroški jeklarji z Raven na Koroškem,
predstavnikom sosednjih stegov,
vsem predvojnim skavtom in vsem,
ki so s svojo prisotnostjo obogatili
marsikatero skavtsko srečanje in
počastili to praznovanje. Po končani
sveti maši so se skavti, njihovi starši in
ostali zbrani še zadržali ob skavtski igri
»roverček« in ob prijateljskem klepetu.
Praznovanje se je zaključilo s spustom
slovenske, skavtske in stegove zastave
ter zaključnim klicem »vo-ga«, ki je
odmeval daleč naokrog.
Vinko Skitek, stegovodja
Jubilej – 35 let delovanja Kulturnega
društva koroških likovnikov (1977– 2012)
Smo primarno in krovno umetniško društvo na Koroškem, ki povezuje umetnike
koroške regije in širše, uradno že od leta 1977. Neuradno pa segajo temelji delovanja
društva še nekaj let pred tem.
tečaje in seminarje, predvsem pa vsakoletne razstave
pod vodstvom in selekcijo
strokovnega kritika. Člani
so si vsa minula leta nabirali izkušnje na mnogih
izobraževalnih kolonijah in
ex temporih po Sloveniji in
tujini, prav tako skupinsko
ter samostojno razstavljali v
mnogih slovenskih in tudi tujih galerijah. Izpopolnjevali so
se na strokovnih ekskurzijah
v domačih in tujih galerijah
ter muzejih. Smo člani Zveze
slovenskih likovnih društev in
prijatelji podobnih društev v
Sloveniji in tujini.
Izrazna
karakteristika
članov
Društvo združuje
slikarje, kiparje,
rezbarje, grafike, risarje,
vizualiste in dizajnerje
v ljubiteljskem pomenu,
prav tako pa tudi
na profesionalnem
nivoju pedagoga ali
akademskega umetnika.
46
Predstavitev
Ne delujemo tipično skupinsko kot pevski zbor ali
folklorna skupina, zato tudi
nagrade in zahvale za naše
delo sprejema vsak likovni
umetnik–član društva posamezno na kolonijah, ex tem-
Izrazni vtis posamezniku
daje predvsem
raznolikost bivalnega
okolja. Najpogosteje nas
impresionira krajina, kjer gre
V društvu dajemo
navadno za lirične navdihe,
poudarek permanentnemu
izobraževanju svojih članov. V pa tudi trenutno razpoloženje
35 letih obstoja društva smo umetnika dopolnjuje način
izvedli številne izobraževalne slikanja. Druga zastopanost
porih, razstavah ter ostalih
umetniških dogodkih in prireditvah.
Spokojnost (družinska idila) - avtor: Zoran Rožič, tehnika: aquarelle, dim dela: 30 x 40 cm, leto nastanka: 2006
je naša kulturna dediščina,
vezana predvsem na
etnološko izročilo; tu
najdemo zanimive rešitve
in videnja, prav tako pa tudi
uporabo različnih tehnik in
pristopov. Na naših risbah,
pastelih, akvarelih, akrilih in
oljih so upodabljena tihožitja,
predvsem pa krajina zlita z
etnografsko umetnostnimi
objekti, kot so samotne
kmetije, kašče, skednji in
znamenja, ki še kljubujejo
zobu časa, raztresena po
koroški krajini in celkih;
sakralni objekti, vedute krajev
in vasi, notranji interieri ter
figuralika.
Helena Kotar in od leta 2006
dalje Zoran Rožič.
Iz naše sredine izhajajo
naslednji člani društva
(nekateri so, žal, že
pokojni):
Ustanovitelj društva in prepoznavni soustvarjalec ravenske železarske Forme vive,
domačin z Raven, pokojni
slikar Franc Boštjan, dolgoletni predsednik in mentor
društva, dobitnik številnih
nagrad in priznanj.
vitve našega društva.
Ferdo Bodner, Franc
Johman, Albert
Hojnik, Ivan Večko
Mattersdorfer: slikarji –
nestorji društva.
Ervin Kralj, akad. slikar in
likovni pedagog, domačin
iz Slovenj Gradca, živeč v
Mariboru, je naš dolgoletni
mentor in častni član društva;
dobitnik mnogih nagrad in
priznanj .
in član društva Art Femips,
v katerem je nekaj vidnih
slovenskih slikarjev in
prijateljev društva, izrazit
kolorist in dobitnik nagrad
in priznanj, sodeloval je na
mnogih kolonijah doma in v
tujini.
Zoran Rožič, domačin z
Raven, dolgoletni član in
sedanji predsednik društva
od leta 2006 dalje; prav
tako eden od snovalcev
mednarodne kiparskoslikarske kolonije na Ravnah,
Leander Fužir-Landi, dolčlan Šaleških likovnikov,
Dr. Janko Sušnik, zdravnik goletni član društva, domačin društva restavratorjev,
specialist, profesor ergonom- s Prevalj, živeč v Črni, preillustrator knjig, udeleženec
poznaven upodobljevalec
ex tempor in kolonij doma
ske fiziologije, obiskovalec
večerne šole slikarja N. PirPrežihovih črtic, ilustrator
in v tujini, dobitnik nagrad
Pojavljajo pa se tudi novejši
knjig, dobitnik številnih nain priznanj, organizator
nata st.in profesorja na ALU
stili izražanja, povezani z
F. Novinca; znan po figuraliki, grad in priznanj, sodelujoč na strokovnih ekskurzij v galerije
abstrahiranjem videnega
predvsem v tehniki akvarela. številnih slikarskih kolonijah in muzeje doma in v tujini v
ter osebni izrazni pristopi,
doma in v tujini.
okviru matičnega društva.
kar lahko razumemo že kot
prepoznavnost in dovršenost Dr. Bogomir Celcer, tipičen
ilustrator in karikaturist, sode- Mojca Kovač, domačinka
Marija Rudolf iz Kotelj,
umetniškega dojemanja
loval je s svojimi karikaturami z Raven, dolgoletna članica
oblikovalka gline, specialistka
umetnika.
in mentorica, tudi članica
za različne keramične tehnike,
tudi v Pavlihi in koroškem
tedniku Prepih; slušatelj pri
Dolika z Jesenic, udeleženka posebej rakku; dobitnica
Zato je pri nekaterih članih
številnih slikarkih kolonij
nagrad na ex temporu v
opazno, da niso več navadni slikarju M. Sedeju.
in ex tempor doma in v
Piranu za prikazane vrhunske
opazovalci, ker se izognejo
forme.
realističnemu načinu slikan- Andrej Grošelj, akad. slikar tujini, dobitnica nagrad in
ter kipar in rezbar, domačin
priznanj, ena od snovalk in
ja. Precej članov je takih,
s Prevalj - mentor na mednTu so tudi naši delovni kiparji
vodja mednarodne koroške
ki k motivom pristopijo s
arodnih slikarsko-kiparskih
slikarsko-kiparske kolonije na in rezbarji: Janez Grauf in
širokopotezno neposredkolonijah na Ravnah v letih
Rudi Novak iz Mežice, Jože
Ravnah.
nostjo. Druge odlikujeta
2007-2010 v tehniki kiparjenGolnar in Obrad Lukić
linija in črta ter realistična
Štefan Bobek, domačin
z Raven ter slikarke, ki se
natančnost, ki so jo izurili do ja; lani preminuli dolgoletni
član društva, dobitnik mnogih iz Kotelj, prepoznaven po
permanentno izobražujejo:
perfekcije.
nagrad in priznanj, živel na
številnih mehkih in liričnih
Gretka Lepej, Veronika Zih
Ravnah.
pejsažih v pastelu, dolgoPetrič, Andreja Galinec,
Težko je v tako izrazito
letni član in bivši predsednik Mina Golob, prav tako pa
heterogeni skupini, kjer se
Benjamin Kumprej, akad.
društva; sodeloval na mnogih tudi slikarji: Alojz Krevh,
srečujejo ljubitelji, likovni
pedagogi, akademski slikarji, slikar in likovni pedagog na
kolonijah, dobitnik nagrad in organizator slikarsko-kiparske
ravenski gimnaziji, domačin
priznanj.
kolonije pri Povhovem
kiparji in grafiki, poiskati
z Leš, predsednik v obdobju
mlinu na Jamnici, Črnjan
skupno točko v izražanju.
med leti 1985-88, dobitnik
Stanko Bricman, slikar kol- Milan Pečovnik, domačin
Najpomembnejše je, da nas
številnih nagrad in priznanj.
orist iz Kotelj, bivši predsed- z Raven Marko Krivograd,
druži sorodni interes, to je
nik društva.
Ivan Podošovnik in Robert
ljubezen do umetnosti in viMatevž Šumah, domačin,
Halner iz Mežice ter Florjan
zualne ustvarjalnosti.
živeč na Ravnah, dolgoletni
Stanko Makuc, dolgoletni
Kotnik iz Podgore in Srečko
član in nestor društva, znan
član društva, živeč v Mežici,
Hovnik Plešej s Prevalj.
Predsedniki našega
po precizni risarski tehniki;
prevzel tehniko jajčne tempere po akad. slikarju, pokoj- Vsi, ki bi se radi pridružili
društva po vrstnem redu od prenekateri biser koroške
dediščine, kot so stare bajte, nem Mariborčanu in našemu KD koroških likovnikov,
ustanovitve dalje:
kašče, razpela, kapelice je
bivšemu mentorju akad.
se oglasite na naslovu ostal samo še na njegovih
slikarju Slavku Koresu; treFranc Boštjan,
sedežu društva pri JSKD
likovnih delih.
nutno študira na akademiji za OI Ravne na Koroškem,
Stane Bricman,
likovno umetnost v Ljubljani. Prežihova 7 ali se oglasite na
Benjamin Kumprej,
Štefan Bobek,
Darinko Plevnik, slikar
e-naslov:
Albert Hojnik,
monotipij, likovni pedagog
Feliks Frühauf-Sreč,
[email protected]
Milena Golob,
na Gimnaziji Ravne in OŠ
dolgoletni član društva
Ivan Večko Mattersdorfer,
Prežihovega Voranca, eden
iz Dravograda, član
Zbral in uredil
Anita Predikaka,
izmed pobudnikov ustanodravograjske likovne sekcije
Zoran Rožič
RAVENSKI RAZGLEDI
47
»TRIJE SVÉTNIKI«
IGRALSKE SKUPINE KD KOTLJE
Igralska skupina KD Kotlje je v svoji tretji sezoni (po dolgoletnem zatišju) predstavila burko v treh
dejanjih izpod peresa Maksa Neala in Maksa Fernerja z začetka 20. stoletja. Besedilo je vsebinsko
in jezikovno priredila sodobnejšemu času, govorno pa domačemu, hotuljskemu govoru, Bojana
Verdinek, ki je prevzela tudi režijsko delo.
Trije svétniki so se v mladosti shajali z
lepim dekletom – vsi v približno istem
času in poročeni. Rezultat teh skokov
čez plot naj bi bil otrok, fant, za katerega je vsak izmed njih plačeval 19
let. Na koncu se izkaže, da otroka ni.
Med strahom in odprtim koncem je
nekaj zapletov okoli domnevnega sina
»očetovskega bataljona« in dveh hčera
svetnikov. Županstvo Potok je v nevarnosti, da se zamaje. Bo uspela komisija
za moralna vprašanja rešiti težave v
lastnih vrstah? Kaj pa mladi? Ti delajo
vse po svoje … in to dobro. Priredbo
zaznamuje odprt konec – kakšna usoda
bo doletela naše grešnike? Mogoče
snov za njeno nadaljevanje.
48
V igralski skupini so domačini – Hotuljci – stari od 18 do 70 let. Igralcev in
igralk je 13: Marjan Ivartnik, Ivana Gorenšek, Veronika Ivartnik, Janez Kotnik,
Primož Šturbaj, Milanka Golčer, Jože
Petrovič, Bogdan Potočnik, Teja in Jože
Rožen, Urban Kotnik, Martin Pepevnik,
Ingrid Cvitanič, šepetalki sta Tadeja
Gregor Macur in Darja Petrovič. Tehnična dela je prevzel Danilo Vušnik, pri
postavitvi kulis pa so pomagali igralci
in Marjan Oprešnik.
Delo za predstavo Trije svetniki se je
začelo marca 2011 in se po prekinitvi v
poletju nadaljevalo septembra vse do
premiere, 14. januarja 2012. Za izjemno
uspešen odziv pri gledalcih je med
drugim gotovo zaslužnih 51 vaj in 12
ponovljenih predstav. Gostovali smo
v Vuzenici, Šentjanžu, na Prevaljah, v
Podgorju, na Ravnah, v Strojnski Reki,
v Ravnah pri Šoštanju, na Obirskem, na
Muti.
V Kotljah smo zaigrali štirikrat in vsakokrat napolnili dvorano, da so njeni šivi
pokali – nič lepše ne bi mogli Hotuljci
podpreti našega dela in zanj ne bi mogli dobiti večjega priznanja.
Bojana Verdinek,
podpredsednica KD Kotlje
45 LET SOŽITJA
Bila je deževna aprilska nedelja, 22. 4.
2012, ko smo v društvu Sožitje Mežiške
doline z dobrodelnim koncertom praznovali 45 let delovanja. Ponosni smo
na dosežke minulih let. In če se ozremo
vsa ta leta nazaj, je ob ustanovitvi društva nastal naslednji zapis:
Obvestilo
Dne 20. 6. 1967 je bilo ustanovljeno
Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam za občine
Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi,
Dravograd in Ravne na Koroškem.
Društvo ima namen zbrati fizične
in pravne osebe, ki so pripravljene
pomagati duševno nezadostno razvitim osebam s tega območja, proučevati njihove probleme, predlagati
ukrepe za njihovo reševanje in skrbeti za uveljavljanje pravic duševno
nerazvitih oseb.
Vse, ki imate željo in voljo pomagati prizadetim osebam, vljudno
vabimo, da se včlanite v to društvo.
Pristopnina znaša 1 ND, mesečna
članarina pa 0,3 ND.
Predsednik
Zofija Volčanšek I.r.
Od takrat se je ime društva dvakrat
spremenilo, spreminjala se je tudi strokovna terminologija. Danes se društvo
imenuje DRUŠTVO ZA POMOČ OSEBAM
Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
MEŽIŠKE DOLINE.
Vsa leta se je tudi spreminjal in
bogatil program. Ves čas pa sledimo
ciljem in poslanstvu, ki pripomorejo h
kvalitetnejšemu življenju naših članov
in njihovih družin.
Takole je predsednica društva
Danica Ozimic nagovorila prisotne v
dvorani:
»Spoštovani člani, svojci, gostje,
župani, donatorji, prostovoljci in prijatelji!
Prisrčen, dober večer voščim vsem
skupaj na nocojšnjem dobrodelnem
koncertu.
Danes, 22. aprila, je dan Zemlje
in tako bomo nocoj obeležili dva
pomembna dogodka. Verjamem, da
bo posejano veliko dobrega semena,
katerega pridelek bomo želi še dolgo
vnaprej za dobro naših mladostnikov.
45 let delovanja društva je dokaz
in odraz upravičenosti ter potrebe
obstoja društva kot alternativa rednim
programom za osebe z motnjami
v duševnem razvoju. Staršem pa je
hkrati razvedrilo in kdaj tudi pomoč v
težkih trenutkih. V svojem in njihovem
imenu se prisrčno zahvaljujem vsem
izvajalcem, donatorjem, prijateljem
in prostovoljcem, ki ste izkazali svojo
plemenitost, voljo in čut pomagati
sočloveku ter nam omogočili izvedbo
današnjega koncerta. Zahvala tudi
donatorjem, ki jih danes ni tukaj
z nami. Lepa hvala ge. Špeli Šavc
za vodenje koncerta, častnemu
pokrovitelju g. Marijanu Lačnu in
soorganizatorju g. Jožetu Mehu.
Želim vam prijetno počutje ter obilo dobre zabave. Hvala, da ste prišli!«
Veliko novih izzivov in nalog je pred
nami. Z mislijo, da delamo nekaj dobrega, nam jih ne bo težko uresničevati.
Janja Čebulj,
Društvo Sožitje Mežiške doline
Anton POLOVŠEK ml., s.p.
Tolsti vrh 90 a
2390 Ravne na Koroškem
T: +386 (0)2 82 18 640
F: +386 (0)2 82 18 641
M: +386 (0)41 636 876
E: [email protected]
Urarstvo Vravnik d.o.o.| Partizanska c. 18 a | Ravne na Koroškem | Tel: 02 82 21 682
RAVENSKI RAZGLEDI
Konstrukcija in izdelava orodij za plastiko in pločevino
brizganje plastičnih mas
49
25 let Društva diabetikov Mežiške doline
Društvo diabetikov Mežiške doline praznuje letos 25 let svojega delovanja. Osnovni temelji društva
so bili ustvariti razmere za kakovostnejše življenje sladkornih bolnikov, kar pomeni obvladovanje
bolezni, njeno zdravljenje in preprečevanje njenih posledic. Na teh temeljih društvo deluje še
danes. Trenutno je včlanjenih 620 članov, kar na žalost predstavlja le tretjino vseh obolelih na
našem območju. Prav bolnikom, ki niso člani društva, bi radi približali naš program in jih vabimo,
da se nam pridružijo. V petindvajsetih letih smo zagnano delali in rezultati niso izostali.
Organiziramo srečanja
z drugimi društvi, sodelujemo z Zvezo društev
diabetikov, pri šolskih
tekmovanjih o poznavanju sladkorne bolezni,
imamo redne rekreacije,
pohode, piknike, izlete
in letovanja. Na teh družabnih srečanjih sodelujejo tudi družinski člani.
Sodelovanje družine pri
posamezniku je namreč
zelo pomembno za dobro
obvladovanje sladkorne
bolezni. Vse te oblike
dejavnosti popestrimo s
predavanji strokovnjakov,
oglašujemo se v medijih,
sodelujemo v Tednu vseživljenjskega učenja in še bi
lahko naštevali. Obiskujemo starejše in onemogle
člane, ki se ne morejo
udeležiti naših aktivnosti,
jih spodbujamo in v domu
starostnikov pripravimo
tudi kakšen kulturni program. Imamo uradne ure
za naše člane in tako še
poglabljamo stike.
Organizirali smo
športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije
V počastitev našega jubileja smo 26. maja letos
organizirali na Ravnah 17.
športno-rekreativno tekmovanje Zveze diabetikov. Prišlo je 1.250 udeležencev. Udeležili so se pohodov do Prežihove bajte
in po mestnem parku z
okoliškimi znamenitostmi.
Tekmovali so v kegljanju
in namiznem tenisu ter zabavnih igrah. Posebej smo
bili veseli, da smo lahko
v naši sredini pozdravili
50
predsednika republike dr.
Danila Türka, ki je najboljšim tekmovalcem podelil
pokale. Letošnje leto je
posvečeno medgeneracijskemu sodelovanju in
aktivnemu staranju in tudi
temu je bilo namenjeno
naše srečanje. Pomen sodelovanja in solidarnosti
med generacijami so v
svojih pozdravnih govorih
poudarili vsi častni gostje,
med njimi tudi župan
mag. Tomaž Rožen. V velikem šotoru na ploščadi
nu, v jeseni gremo tradicionalno v Rogaško Slatino
in Dolenjske toplice. V
kratkem nas čakata piknik
pri Kajžarju nad Mežico in
planinski izlet na Menino
planino. Po večjih krajih
Mežiške doline pa se tedensko družimo na krajših
pohodih.
Poučiti se in ukrepati! To
naj bo naše življenjsko
vodilo. In pri tem našem
poslanstvu si želimo še
naprej veliko uspehov.
pred bazenom je bilo druženje živahno, obogateno
s kulturnim programom,
plesom, tombolo in stojnicami z različno ponudbo.
Od ustanovitve
dalje vodi društvo
gospod Bojan Proje,
ki mu gre posebna
zahvala, prav tako
pa tudi vsem ostalim
Pred nami je še žiposameznikom, ki so
vahno leto, polno
načrtov
s svojim delom in
prispevki zaslužni,
Druženje je pomembno
da društvo letos
za dobro počutje vsakega praznuje in ima
posameznika, zato temu
smele cilje tudi v
namenjamo kar precej po- prihodnosti.
zornosti. Letos spomladi
smo že letovali v Strunja-
Levo zgoraj: Bojan Proje vodi društvo vse od ustanovitve.
Levo spodaj: Pozdravil nas je župan mag. Tomaž Rožen.
Desno: Predsednik dr. Danilo Türk je praznoval z nami.
Ivana Prislan
Poletju nasproti
Življenje je gibanje in gibanje je
življenje.
Z vetrom in dežjem se maj poslavlja.
Za uspešno rast je poskrbljeno.
Poletje nas z rožnikom pozdravlja.
Sprejmi to, kar ti je ponujeno!
Zgornje vrstice so vabilo v naravo.
Narava vabi s cvetličnimi grmi,
senožetmi, bližnji park in gozd pa
vabita z mogočnimi krošnjami dreves
v svojo senco. Že sam pogled na
to bogastvo in lepoto narave nas
osrečuje, odvrača od vsakdanjih
skrbi, ki so človekov spremljevalec.
Na Ravnah imamo veliko društev, ki
tako ali drugače poskrbijo za svoje
člane, le poiskati je potrebno, kaj nam
odgovarja.
V društvu upokojencev Ravne imamo
celoletni program natisnjen na koledarju. Čas hitro mineva. Polovica teh
aktivnosti je že za nami in tudi polovica
leta.
Na socialnem področju obiskujemo
starejše člane, jubilante in rešujemo
stanovanjsko problematiko starejših
skozi celo leto. Športna tekmovanja
potekajo po programu. Poletje je čas
letovanj, izletov in druženja, predvsem
v naravi. Konec avgusta se bomo
udeležili srečanja pod šotorom, kamor
vabi župan vse starejše. Nadaljujemo
s projektom Starejši za starejše, že
sedmo leto.
V občini Ravne pa se je v maju mesecu
sklenil poskusni program Mladi za sta-
rejše, spodbujanje medgeneracijskih
dejavnosti. Program je v okviru projekta Starosti prijazna občina, ki so ga v
aprilu in maju izvajali dijaki ravenskih
srednjih šol. Program je dal dobre rezultate. Dijaki so po programu obiskovali starejše na domu, jim nudili pomoč
in se z njimi družili. Konec maja je bila
zaključna prireditev v organizaciji obeh
srednjih šol. Na prireditvi smo spoznali sodelovanje med generacijami, - v
obojestransko zadovoljstvo. Dijaki so
poročali o pozitivnih izkušnjah in o lepem sprejemu ob druženju. Oboji pa se
veselijo srečanj, ki se bodo nadaljevala
jeseni. Dijakom in vodstvu obeh šol
iskrena hvala!
Prav tako gre zahvala občini Ravne,
županu Tomažu Roženu, podžupanji
Veri Krajnc in Darji Čepin, ki je imela pri
izvedbi projekta glavne vajeti v rokah.
Zahvaljujem se tudi vsem prostovoljkam društva. Vsi skupaj pa si bomo še
naprej prizadevali za interese in dobrobit vseh starejših.
Naj končam, kot je zapisano na začetku. Gremo poletju nasproti. Življenje si
rišemo sami. Narava je najboljša telovadnica in učilnica za vse letne čase. Vse
dejavnosti lahko prilagodimo različnim
starostnim skupinam glede na potrebe
in seveda, glede na zdravstveno stanje
nas samih. Starost je le obdobje v življenju, procesu staranja se ne moremo
izogniti, lahko ga samo upočasnimo.
Sončni zahod je zmeraj lep in zmeraj
drugačen. Je pa zahod.
Lepo, ne preveč toplo poletje vam želim!
Jože
Društvo upokojencev
Levo zgoraj: Upokojenka Majda Borovnik in prostovoljec Lovro Hudrap (druga in četrti z leve) sta v pogovoru z Nejo Kaiser in Dejanom Stijepičem predstavila svoje izkušnje o programu.
Desno zgoraj: Udeleženci, organizatorji in politiki na zaključni prireditvi prostovoljskega programa Mladi za starejše ( Obe zgornji fotografiji: Andreja Čibron Kodrin).
Spodaj: Naši upokojenci na izletu (arhiv društva)
51
Hmmmm ...
zlati jeterni cmoki.
MESARIJA
LEČNIK
1990
52
Nesreča 2012
Ravne na Koroškem
Koroški gasilski zavod Ravne je kot gasilska enota širšega pomena (GEŠP). V letnem programu KGZ je
zasnovano usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ter sodelovanje na intervencijah, zato je
skupaj s Policijsko postajo Ravne in Koroškim reševalnim zavodom Ravne organiziral vajo z naslovom
Nesreča 2012. Vaja je bila izvedena v sredo, 30. maja 2012, s pričetkom ob 15.30 uri. Namen vaje je bil
predvsem ta, da preizkusimo usposobljenost in medsebojno usklajenost sodelujočih enot ter opreme.
Na podlagi predpostavk se je zgodila
prometna nesreča avtobusa in tovornega vozila, ki je prevažalo nevarno snov.
Lokacija nesreče je bila načrtovana na
cesti do letnega bazena Ravne, kjer
je zaradi specifike kraja ob določenih
urah dokaj pester promet in je prisotno veliko število ljudi. Po scenariju je
v nesreči bilo ukleščenih v avtobusu
šest poškodovanih ljudi, na tovornem
vozilu pa se je poškodoval rezervoar, v
katerem je bilo 6.000 l kurilnega olja, ki
je iztekalo po vozišču.
Zaradi nastale situacije smo morali dogodek opredeliti kot dva sektorja, saj je
bilo potrebno izvesti na eni strani tehnično reševanje, reševanje poškodovanih oseb iz avtobusa, na drugi strani
pa zaustaviti iztekanje kurilnega olja v
okolje in s tem preprečiti obremenjevanje in onesnaženje okolja.
Ker je bila načrtovana vaja večje razsežnosti, sta bili poleg Koroškega
gasilskega zavoda Ravne aktivirani še
Prostovoljni gasilski društvi Ravne in
Kotlje. Člani PGD Ravne so poklicnim
kolegom nudili pomoč pri tehničnem
reševanju in pri oskrbi ponesrečencev,
člani PGD Kotlje pa so zavarovali sektor
z nevarnimi snovmi, napravili vodno
zaveso med sektorjema ter z zračno
peno zavarovali ogroženo območje.
Reševalci Koroškega reševalnega zavoda Ravne so na čelu z zdravnico svojo
nalogo opravili na profesionalnem ni-
voju. Ponesrečencem so nudili prvo pomoč, izvajali so mobilizacije za prenos
ponesrečencev v razbitinah avtobusa,
po lestvah so splezali v avtobus in hitro
ter strokovno opravili svojo nalogo, kot
bi jo tudi v resnični nesreči.
Prvi so na kraj dogodka prispeli policisti Policijske postaje Ravne, ki so takoj
zavarovali območje. Ob prihodu gasilcev na kraj dogodka so skupno z vodjem intervencije usmerjali interventna
vozila, nepovabljenim pa so onemogočili dostop. Tudi delo policistov je potekalo v skladu z načrtovanjem, na koncu
reševalne akcije so še uradno opravili
ogled dogodka in izvedli postopek, ki
je potreben ob takšni nesreči.
Obveščanje in alarmiranje enot je
potekalo preko Regijskega centra za
obveščanje, izpostava Slovenj Gradec.
Dežurna operaterka na centru je po
prejetem klicu na številko 112 aktivirala Koroški gasilski zavod Ravne, po
povelju vodje intervencije pa še vse
ostale zahtevane enote. Komunikacija
operaterke na centru z vodjem intervencije je potekala spontano po pričakovanjih.
Postavljeni cilji vaje so bili doseženi.
Preverili smo:
• stanje organiziranosti, usposoblje nosti in opremljenost Koroškega
gasilskega zavoda Ravne za interve niranje v množičnih nesrečah z ude ležbo nevarnih snovi;
• medsebojno sodelovanje s Prosto voljnima gasilskima društvoma Rav ne in Kotlje;
• medsebojno sodelovanje v tovrstnih
nesrečah s Policijsko postajo Ravne
in s Koroškim reševalnim zavodom
Ravne;
• postopek obveščanja na številko 112,
alarmiranje in operativno uporab nost sistema zvez ZA-RE;
• načrte za zaščito, reševanje in pomoč
v primeru nesreče večje razsežnosti.
Na vajo smo povabili vse, ki so kakorkoli vpleteni v slučaju množične nesreče v Občini Ravne, tudi predstavnike
občin Mežiške doline in Dravograda,
z namenom, da si skupaj ogledamo
usposobljenost in opremljenost Koroškega gasilskega zavoda Ravne, saj je
le-ta s koncesijo zadolžen za posredovanja v tovrstnih nesrečah tudi v ostalih občinah Mežiške doline in Občini
Dravograd. Zbralo se je precej gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali delo
gasilcev in ostalih reševalnih služb,
zato upamo, da smo s prikazanim zadovoljili pričakovanja opazovalcev.
Takšne vaje so del praktičnega usposabljanja in jih bomo prakticirali tudi v
bodoče, da bomo usposobljeni v vsakem trenutku. Želimo, da nam našega
znanja ne bi bilo potrebno nikoli uporabljati v resničnih primerih.
DIREKTOR – POVELJNIK
Franc Juteršek, mag. upr. ved
53
20 let Moškega pevskega zbora PGD Ravne
Pesem vzbuja čustva – krepi duha. Tej misli se nas je nekaj članov Prostovoljnega gasilskega društva
Ravne na Koroškem posvetilo po prijetnem prepevanju »fantov« gasilcev na druženju po občnem zboru
društva. Družba je prepevanje ljudskih pesmi v sproščenem ritmu ugodno sprejela in močno »podprla«.
Sklenili smo, da v najkrajšem času ustanovimo moški pevski zbor (MoPZ) prostovoljnega gasilskega
društva Ravne na Koroškem.
54
Od takrat do danes je preteklo 20 let.
Prišel je čas za slavje, čas spomina, ki
obudi v nas dogodke z muzejskimi
razsežnostmi.
MoPZ PGD Ravne je bil ustanovljen
leta 1992. Trije člani PGD smo
bili ustanovitelji: Marko Petrič –
predsednik, Vlado Mihin – pomočnik za
organizacijo zbora, Franc Marolt – dajal
je takt za začrtano delovanje zborov.
Začelo nas je 13. Vsi začetniki, brez
izkušenj v zborovskem petju.
Sprva je bilo petje namenjeno
druženju, zato smo peli po posluhu,
brez not. Preteklo je kar nekaj pevskih
vaj, ko smo ocenili, da bi se lahko celo
predstavili v javnosti. Naši prvi nastopi
so bili občni zbori območnega PGD
in sosednjih PGD, prireditve društva
invalidov itd.
Leta 1995 smo se prvič udeležili 11.
Srečanja gasilskih pevskih zborov
Slovenije. Takrat nas je nastopilo 13.
Teh srečanj se udeležujemo še sedaj,
nastopa pa nas že 21.
Ta prvi nastop na Srečanju gasilskih
pevskih zborov Slovenije nam je dal
zagon in voljo za naprej. Za strokovno
vodenje zbora nam je uspelo pridobiti
prof. glasbe gospo Urško Vezonik. Zbor
je vodila 10 let, nato je prevzel vodenje
zbora za 2 leti prof. Julijan Burdzi. Od
leta 2006 pa vodi zbor prof. Andrej
Gorenjak. S svojim strokovnim znanjem
in vdanostjo so vsi trije dajali zagon in
vzpon našemu pevskemu zboru.
Res je, letošnje leto je za naš zbor
prelomno: izdali smo zgoščenko s 13
pretežno ljudskimi pesmimi, izvedli
smo jubilejni koncert na Ravnah ob
20-letnici delovanja zbora, dobili smo
nove obleke.
Zvočni vrt
in zvočnoglasbenoplesni
program za
nosečnice
Ko pišem ta prispevek,
se novorojeno
dete že stiska k
mamici. Fantek, pravi
korenjak.
Predstaviti želim nov
zvočno-glasbeno-plesni
program zavoda za glasbeno sproščanje Zvočni
vrt. Pri začetni izvedbi mi
je pomagala Anita, takrat
v stanju zadnjega trimesečja.
Za delovanje na kulturnem področju
smo prejeli plaketo Gasilske zveze
Slovenije in Veliko Prežihovo plaketo
Občine Ravne na Koroškem. Priznanji
sta nagrada za vložen trud in velika
spodbuda za nadaljnje delo zbora.
Veliko smo nastopali in še nas čaka
nekaj nastopov. Udeležili se bomo
Srečanja gasilskih pevskih zborov
Slovenije v Zrečah. Peli bomo na raznih
prireditvah v kraju in na druženju z
upokojenci.
Ambiciozni zborovodja – akademski
glasbenik Andrej Gorenjak nam je
napovedal trdo delo v prihodnje. Izziv
mu je nov glasbeni slog za nas in »dvig
ravni petja«. Odziv nas, članov, je
ugoden – redno bomo obiskovali vaje,
prizadevali si bomo pridobiti mlajše
člane, po možnosti z že pridobljenim
glasbenim znanjem. Ob zaključku leta
pa bomo priredili tradicionalni božičninovoletni koncert na Ravnah.
Čaka nas še veliko prijetnega dela, med
drugim tudi prijetnega druženja in
sodelovanja z zbori iz Tišine, Puconcev
in Ivanjkovcev ter s tamburaško
skupino Bisernica iz Ljubljane.
Da se je v zboru vse navedeno lahko
zgradilo in se še bo, so zaslužni:
Upravni odbor matičnega PGD Ravne
in člani zbora – Marko Petrič, Franc
Krauser, Blaž Mlakar in Vlado Vališer.
Uspešno skrbijo za zadovoljevanje
kulturnih potreb in organizacijo dela.
Za duhovno vodenje pa vestno skrbi
sam zborovodja Andrej Gorenjak.
Taki smo predstavljeni tudi na
fotografiji; so pa tudi zaslužni ljudje, ki
jih na tej sliki ni. Hvaležni smo jim, da
so pridali svoj delež našemu zboru!
Program za nosečnice
sem si nekako takole zamislila, kar se je po moji
oceni izkazalo kot zelo
pozitivna izkušnja:
• v program se vključu jejo nosečnice v prvem
in drugem trimesečju,
po želji tudi partnerji;
• v 12. obiskih (1x te densko) se nosečnice
naučijo igranja na kita ro, predvsem uspavank
za najmlajše;
• prepevajo pesmice;
• prepustijo se različnim
zvokom gonga, tibetan skih skled, raznih zvonč kov, dežnih palic …;
• izvajajo glasbene meditacije;
• občutijo moč umirjene ga dihanja;
• plešejo Bachove cvetne
plese;
• izmenjajo svoje izkušnje.
Po mojih izkušnjah
novorojenčki prepoznajo
zapeto pesmico, ki so jo
slišali že v maternici in se
posledično umirijo. Če je
umirjena mamica, dojenček
to občuti in uživa v vsem
naštetem, prepusti se
čudoviti mavrici zvokov in
glasbe. To pa je dobra osnova
umirjanja za vso družinico.
Namreč, ko dojenček joka,
nam nekaj sporoča. Ko
poiščete in odpravite vzrok
joka, si lahko pomagate z
glasbo, petjem in gibom, da
dojenčka umirite. Zelo močan
dejavnik pa je prisotnost
starševskih čustev pri petju,
igranju in plesu, zaradi
katerega dojenčki vzpostavijo
prav posebno vez in uživajo v
občutku varnosti.
Po programu za nosečnice pa
sledi še program za mamice z
dojenčki, katerega vsebina bo
prav kmalu zaključena.
Vse nosečnice, ki se želijo
vključiti v program za
nosečnice, vabim, da se nam
pridružijo s 1. septembrom
po predhodni prijavi na gsm:
041/673-916 ali na e- naslovu:
[email protected]
Na tem mestu se zahvaljujem
Aniti, da je prva preizkusila
program in potrdila pozitivni
namen le-tega.
Prof. Maja Ocepek
Anitin dnevnik – zadnjih 11 tednov nosečnosti
pogled skozi Majin zvočni svet
Sem Anita, to je moja prva nosečnost, sem v 28. tednu. Do sedaj je nosečnost,
razen manjših zapletov, ki povsem izvirajo iz zdravstvene preteklosti, potekala
brez zapletov in tipičnih nosečniških težav.
Oče je zasledil, da se dogaja nekaj za nosečnice tudi v našem kraju. Do sedaj
je bila to le materinska šola. Na letaku preberem, da na Ravnah prirejajo prvo
srečanje za nosečnice, zaželeni so bodoči očetje, predvsem pa naj bi sproščanje z
zvoki, glasbo in gibi koristilo še nerojenemu otroku, kajti otrok v maternici že sliši
v tem obdobju in glasba prijetno vpliva na še nerojenega otroka.
Pa sem šla in bilo mi je všeč. Predvsem igranje kitare – z nič predznanja. Začutila
sem priložnost, da v tem zame zelo pomembnem obdobju naredim nekaj
dobrega, lepega, koristnega zase in za otroka v trebuhu. Po prvem srečanju sem
se počutila zelo sproščeno.
Dobila sem note za mojo in otrokovo
prvo uspavanko Biba leze.
27.4. - 31. teden
Odhod na zadnje krajše počitnice, na
katerih sva le jaz in moj mož.
S sabo sem vzela tudi kitaro, vsak dan
sem trenirala Bibo in mož je bil vidno
navdušen nad napredkom in voljo.
Sedeč na topli skali sem zavestno vadila dihanje in se prepustila šumenju
morja …
3.5. – 31 teden + 3 dni
Drugo srečanje s skupino – plesi.
Sem polna energije. Po srečanju je
moje počutje, kot bi se stuširala po
dobro prespani noči.
4.5. – 31. teden + 4 dni
Doma poslušam Mozartovo glasbo, se
sprostim ob meditaciji, osredotočena
na zvok, melodijo, sem sproščena.
Na kitaro treniram Bibo.
16.4. - 29. teden nosečnosti
Prvo individualno srečanje z Majo. Prevzelo me je njeno pripovedovanje ob
sproščanju z glasbo, takoj sem se povsem sprostila in prepustila njeni zgodbi, ki me je popeljala skoraj v sanje.
20.4. – 29.teden + 4 dni
Prvo srečanje s skupino plesalk
Bachovih cvetnih plesov.
V skupini nas je bilo 12 deklet vseh
RAVENSKI RAZGLEDI
starosti. Takoj smo se povezale z zvoki,
ritmi, takti glasbe.
21.4. – 29. teden + 5 dni
Dobila sem svojo novo, prvo kitaro
– VAV! – bilo je navdušenje na višku.
Že ob prvih prijemih na strunah sem
začutila, da se plod v meni odziva na
drugačen način.
23.4. – 30. teden
Drugo individualno srečanje z Majo.
7.5. – 32. teden
Tretje individualno srečanje z Majo.
Ponovili sva prvo uspavanko, se začeli
učiti drugo – Nina Nana.
Ustvarili sva tudi zvočni inkubator z
različnimi zvoki: zvončki, gong, dežna
palica, tibetanske posode in školjke.
Opazila sem, da pri visokih zvokih
otrok v meni odreagira, ko sem delala
z dežno palico pa se povsem umiri,
najverjetneje zato, ker pozna zvok tuša,
tudi takrat se umiri. Če ga bom želela
kdaj umiriti, si bom pomagala z zvoki,
ki spominjajo na vodo.
9.5. – 32. teden + 2 dni
Doma vadim kitaro, uspavanke pojem
z višjimi toni. Opazila sem, da se otrok
odziva na moje petje.
14.5. – 33. teden
Četrto individualno srečanje z Majo.
Pri sproščanju sva se osredotočili na
55
otroka, porod. Naredili sva zvočno
mavrico, ki jo je spremljala glasba, ki jo
bom poslušala pred porodom.
Med 14.5. in 23.5. sem se ponovno
soočila z bolečinami, ki so bile
povezane s preteklimi kroničnimi
težavami, ki niso nikoli ponehale, te dni
pa so se le stopnjevale. Tako sem bila
nekaj dni hospitalizirana. Kot nalašč
pa je prišlo nekaj dni po odhodu iz
bolnišnice naslednje srečanje z Majo.
23.5. 34. teden + 2 dni
Po začetnem sproščanju naju je
fotografiral njen mož Sandi. Nadaljevali
sva z EFT-om. Kot sem razumela, gre
za tapkanje po določenih energijskih
točkah in za dobre misli. To je kot
nalašč za moje kronične težave … Že
sama misel, da obstaja neka alternativa
za rešitev mojih težav, mi je pomenilo
delno olajšanje. Vas zanima rezultat?
Ne, ni čudež, nisem si ozdravila
kronične bolezni, nisem brez težav in
STANJE V JUGOSLAVIJI
PO KONCU 1. SVETOVNE
VOJNE
Po koncu 1. svetovne
vojne se je zemljevid
Evrope dodobra spremenil.
Slovence je prihodnost
čakala v skupni državi
Slovencev, Hrvatov in Srbov
oz. kasneje v Kraljevini
Jugoslaviji. Slednja je
imela v obdobju po svojem
nastanku (1. decembra
1918) veliko zunanjih in
notranjih političnih težav. Tu
velja izpostaviti predvsem
odnose s sosednjo Italijo,
ki je imela velike apetite po
območjih zahodne Slovenije
in Hrvaške. Z Rapalsko
pogodbo, podpisano v
novembru 1920, je velik
del slovensko govorečih
prebivalcev prišel pod
fašistično oblast. Mussolini
je sam v času pred aprilom
1941 večkrat nameraval
napasti Jugoslavijo, vendar
je vedno prevladalo mnenje,
56
bolečin, vendar vem, da bom ob redni
uporabi metode bolečino zmanjšala in
lažje prestala zadnje tedne nosečnosti
in samo porodno bolečino in za to sem
zelo hvaležna.
24.5. – 34. teden + 3 dni
Igram kitaro, znam že 4 uspavanke.
Z novo metodo omilim bolečine,
poslušamo Mozartovo glasbo.
31.5. 35.teden + 3 dni
Tretje srečanje s skupino – plesi.
Pred 14 dnevi se plesov nisem mogla
udeležiti. Tokrat sem le opazovala in
hkrati bila v zvočnem dogajanju.
Naslednjega dogovorjenega srečanja
se nisem več mogla udeležiti. Že čez
nekaj dni sem bila v bolnišnici (36.
teden). Po petih dnevih sem zaradi
starih zdravstvenih težav in določenih
zapletov rodila s carskim rezom. V
naročje sem dobila svojega fanta, ki se
je rodil 18 dni prezgodaj. Že prve dni
da je jugoslovanska vojska
premočna. V obrambo
pred morebitnim napadom
‚‘iz Balkana‘‘ so Italijani
leta 1932 ob Rapalski meji
začeli graditi svoj obrambni
sitem imenovan Alpski zid
(italijansko: Vallo Alpino).
Že v tridesetih letih je
jugoslovanska vlada ocenila,
da Italija predstavlja resno
grožnjo, leta 1935 pa je bilo
odločeno, da se ob meji
zgradi obrambna linija kot
protiutež italijanski. Slednja
naj bi ščitila pred napadom
in omogočila mobilizacijo
v notranjosti države. Dela
so stekla še istega leta, a je
delo potekalo počasi, zato
so na Češkoslovaško poslali
skupino ljudi, da bi pridobila
določeno znanje o gradnji
fortifikacij (utrdb). Leta 1938
je bil v Ljubljani ustanovljen
Štab za utrjevanje, poveljnik
utrjevanja pa je bil general
Leon Rupnik in po njem je
Rupnikova linija dobila tudi
ime.
sem mu pela uspavanke, vem, da jih
je prepoznal, sprostil se je, zadihal je
sproščeno.
Doma večkrat igram in pojem, tokrat
z drugačnim glasom. Glasba in zvoki
so mi dali moč, sedaj jo prenašam na
majceno bitje Naredila sem vse, samo
da bi bilo najbolje za otroka. In sedaj
je vse poplačano, saj imava zdravega
popolnega fantka.
Vsem, ki ste si vzeli čas in prebrali
moj »nosečniški« dnevnik, še posebej
pa bodočim mamicam svetujem:
»Poslušajte svoje telo«! Meni je
koristilo.
V našem kraju skoraj ni aktivnosti,
ki bi se dogajale za nosečnice. Če se
le da, izkoristite tisto malo, kar nam
ponujajo. Vsaka nosečnost je le ena, ne
zamudite priložnosti. Jaz sem hvaležna
za to izkušnjo in ponosna na rezultat.
GRADNJA LINIJE NA
KOROŠKEM
Dela so potekala hitro,
skoraj tako hitro pa se je
spreminjal tudi zemljevid
Evrope. Nemški Reich se je
pod vodstvom Adolfa Hitlerja hitro širil. Marca 1938
je pod okrilje Nemčije prišla
tudi sosednja Avstrija, kar je
pomenilo novo potencialno
grožnjo s severa. Konec leta
1938 je bilo odločeno, da se
težišče utrjevanja prenese
na severno mejo in tako je
nastal še 6. odsek Rupnikove
linije, ki je potekal med Črno
na Koroškem in Markovci pri
Ptuju. S tem se je začela tudi
gradnja bunkerjev v naši Mežiški dolini, kjer so postavili
okoli 100 bunkerjev različnih
oblik. Poleg samih bunkerjev
je bila linija dodatno utrjena
s strelskimi jarki, protitankovskimi ovirami in tudi z
betonskimi ovirami ob železniški progi.
Na Ravnah je bilo postavlje-
Anita
nih 14 bunkerjev, večina teh
je vidna tudi danes.
NAPAD NA KRALJEVINO
JUGOSLAVIJO
Do vojaškega napada na
Kraljevino Jugoslavijo je
prišlo 6. aprila 1941. V jutranjih urah so z letali napadli Beograd in ga močno
poškodovali. Prav tako je
nemška vojska (1. gorska in
79. pehotna divizija) zasedla
državno mejo z Mežiško dolino. Do 10. aprila so osvojili
celotno Mežiško dolino. Največji odpor jugoslovanske
vojske je bil v Dravogradu
in v Mežici, kjer je bilo po
borbah poškodovanih več
bunkerjev. V Guštanju ni bilo
večjega odpora, saj so Nemci, ko so prebili obrambo,
imeli prost prehod v notranjost Slovenije.
Rupnikova linija ni odigrala
vloge, ki so jo ji namenili.
Viri:
Miloš Mikeln, Pekel 1941, 1981.
Miloš Habrnál, Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, 2005.
Vojska Kraljevine Jugoslavije
je hitro razpadla.
zarne Guštanj ob letalskih
napadih.
SEZNAM BUNKERJEV
V OBČINI RAVNE NA
KOROŠKEM
Strelski jarki kot podpora
betonskim bunkerjem so
prikazani na avtorski spletni
strani www.rupnikovalinijakoroska.co.nr
D1Pri kmetiji Herman
nad Dobjo vasjo
(uničen)
D2Dobja vas (leži
prevrnjen na dvorišču
stanovanjske hiše
Kotnik)
D3Janeče
D4Čečovje 2
D5Javornik (zahod)
D6Javornik (vzhod)
D7Pod kmetijo Hartman
D8Dobrije 1
D9Dobrije 2
D10Dobrije 3
D11Dobrije 4 (Pri Krenkerju)
D12Čečovje 1 (Plešej,
uničen)
D13Čečovje 3 (uničen)
D14Nisva še ugotovila,
kje bi naj bil postavljen
uničeni bunker med D3
in D6
Zaklonišča – z zeleno barvo
na zemljevidu so nakazana
zaklonišča za delavce Žele-
Os zgoraj navzdol:
D2 - Stara razglednica Raven
D4 - Bunker ob stolpnici 3 na Čečovju
D5 - Bunker na Javorniku pod Piglom
SEZNAM ŠTEVILA BUNKERJEV PO OBČINAH NA
KOROŠKEM
A – OBČINA ČRNA NA
KOROŠKEM
Najdenih je bilo 8 bunkerjev,
manjkajo še trije, ki so
verjetno bili uničeni.
B – OBČINA MEŽICA
Najdenih je bilo 16
bunkerjev.
C – OBČINA PREVALJE
Najdenih je 8 bunkerjev,
manjkajo še trije, ki so
verjetno bili uničeni.
E – OBČINA DRAVOGRAD
Najdenih je bilo 38
bunkerjev.
Davo in Stanko Mihev
57
Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je
urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih
(ZSVarPre).
Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev se vložijo pri Centru za socialno
delo (CSD). Pravice lahko uveljavljate
na predpisani enotni vlogi za pridobitev
pravic do denarnih prejemkov, subvencij
oziroma znižanih plačil.
Vloga je dostopna: na spletni strani
Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve, na portalu e-uprava, kupite pa
jo lahko tudi v papirnicah in v vseh knjigarnah.
Kaj morate storiti starši
za prihodnje šolsko leto
2012/2013?
Vsi starši oz. skrbniki, ki želite za svojega otroka uveljaviti pravico do subvencije malice, kosila, prevoza, morate
nove vloge oddati do konca meseca
avgusta 2012, da boste pravico do sub-
vencije imeli od 1. septembra dalje.
Vsi starši oz. skrbniki, ki ste v letošnjem
letu otroke prvič vpisali v vrtec (otrok
bo začel vrtec obiskovati s 1. 9. 2012),
morate oddati vloge za znižano plačilo
vrtca v mesecu avgustu 2012 (od 01.
08. 2012 do 31. 08. 2012), v kolikor želite uveljaviti pravico s 1. septembrom
2012.
Starši oz. skrbniki, katerih otroci bodo
s 1. 9. 2012 pridobili status osnovnošolca ali dijaka (so prenehali obiskovati
vrtec ali osnovno šolo), morate do konca meseca avgusta 2012 sporočiti spremembo statusa otroka na obrazcu za
sporočanje sprememb. Sprememba bo
vplivala na višino otroškega dodatka.
POMEMBNO!
Prosimo vas, da odločbe, ki jih
prejmete s strani Centra za socialno delo, skrbno pregledate
(predvsem v delu, kjer je navedeno obdobje, za katero odločba
velja). Po novi zakonodaji se otroški
dodatek z vsako nadaljnjo vlogo, s katero
uveljavljate pravice iz javnih sredstev, NA
PODROČJE UPRAVNIH NOTRANJIH ZADEV
Osebne izkaznice, potne listine
Veliko število potekov veljavnosti v letu 2012
V letu 2012 poteče veljavnost velikemu številu osebnih izkaznic in potnih listin državljanom na območju naše UE, in
sicer 6.404 osebnim izkaznicam in 5.100 potnim listinam.
Največ teh dokumentov poteče v obdobju od meseca aprila
do vključno avgusta 2012. Zato občane vabimo, da vloge za
izdajo dokumentov vložijo pravočasno, vsaj mesec dni pred
potekom veljavnosti, da v poletnih mesecih ne bo prihajalo do zastojev, tako pri jemanju vlog kot tudi pri izdelavi v
podjetju Cetis.
Potovanje z veljavno osebno izkaznico
Slovenski državljan lahko z veljavno osebno izkaznico vstopi
in za vstop ne potrebuje potnega lista v naslednje države:
Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska,
Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg,
58
NOVO preračuna, zato se poleg višine
spreminja tudi obdobje upravičenosti.
Pa še nekaj statističnih podatkov:
Po podatkih, ki nam jih je posredovalo
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve, je Center za socialno delo Ravne
na Koroškem do 29. 05. 2012 odločil o
8.945 pravicah vlagateljev. Izdali smo
1.636 odločb za otroški dodatek, 1.485
odločb za denarno socialno pomoč in
obvezno ter dodatno zdravstveno zavarovanje, 788 odločb za varstveni dodatek,
738 odločb za znižano plačilo vrtca, 375
odločb o pravici do državne štipendije,
156 odločb o subvenciji najemnine, 188
odločb o subvenciji malice in kosila, 178
odločb o subvenciji prevozov za dijake in
študente.
Zaradi težav v informacijskem
sistemu smo v zaostanku pri izdaji
odločb o oprostitvi plačil zavodskega
varstva. Upamo, da bodo težave kmalu
odpravljene in da bomo v bodoče lahko o
vlogah odločili v zakonitem roku.
Strokovna služba CSD
Ravne na Koroškem
Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija,
Romunija, Bolgarija, Albanija, Švica, Hrvaška, Bosna in
Hercegovina, Črna gora, Makedonija in Srbija.
Orožne listine - potek veljavnosti
V letu 2012 poteče desetletni rok veljavnosti tudi 381 orožnim listom za lov in šport. S potekom orožne listine preneha njegovemu imetniku pravica nošenja in prenašanja
orožja.
Društva
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih,
ki velja od 9. junija 2011, je prinesel nekaj sprememb, in
sicer:
Društvo si lahko v temeljnem aktu določi skrajšano ime društva in ga uporablja v pravnem prometu ter v imenu društva
lahko uporablja besedo »družina«.
Vlogi za registracijo mora društvo predložiti le en temeljni akt.
Za zastopanje lahko določi dva zastopnika in opredeli način
zastopanja in njuna pooblastila.
Društvo mora pridobitno dejavnost v temeljnem aktu opredeliti v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo
dejavnosti (SKD), kot to velja za gospodarske družbe in zavode. Pridobitne dejavnosti pa morajo biti vedno povezane
z osnovnim namenom društva in nepridobitnimi nalogami.
Društvo lahko v temeljnem aktu opredeli tudi podružnice
društva.
Upravna enota - prekrškovni organ
Z januarjem 2012 so upravne enote pridobile na podlagi
78. člena Zakona o motornih vozilih novo pristojnost in so
postale prekrškovni organ za izrekanje glob, ki so v tem zakonu opredeljene kot prekršek.
Kršitev določbe, kadar lastnik registriranega vozila ne odjavi
vozila pri registracijski organizaciji in hkrati izroči registrske
tablice, če je veljavnost prometnega dovoljenja potekla
pred več kot 30 dnevi ali več kot letom dni za mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka štirikolesa, štirikolesa,
bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike.
Kršitev določbe, kadar pri prenosu lastništva vozila novi
lastnik istočasno vozila v 15 dneh ne registrira na svoje ime
oziroma ne poda izjave o lokaciji vozila.
Za obe zgoraj navedeni kršitvi je za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika predpisana globa v znesku 2.000 evrov, za odgovorno osebo in za fizične osebe pa
globa v znesku 250 evrov.
Za kršitev določbe, da je potrebno vsako spremembo, ki
vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju
(npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža) v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji,
je predpisana globa v znesku 1.000 evrov za pravno osebo
ali samostojnega podjetnika posameznika za odgovorno
osebo in za fizične osebe pa globa v znesku 200 evrov.
Da bi se izognili nepotrebnim stroškom (globam),
opozarjamo imetnike motornih vozil, da se držijo
predpisanih zakonskih določb.
Tujci
Od 18. maja 2011 izdajamo dovoljenja za prebivanje tujcem iz tretjih držav v novi obliki, in sicer v obliki izkaznice
z biometričnim podatkom podobe obraza in dveh prstnih
odtisov. Pred tem datumom smo izdajali dovoljenja za prebivanje v obliki nalepke v potno listino.
Nov Zakon o tujcih je stopil v veljavo 27. 10. 2011 in med
drugim ureja tudi zaposlovanje tujcev iz tretjih držav zaradi
visokokvalificirane zaposlitve na podlagi modre karte zaradi
prenosa evropske direktive. Tujec zaradi takšne zaposlitve
ne potrebuje več delovnega dovoljenja, in nato še dovoljenja za prebivanje, ampak njegov delodajalec ali tujec sam
vloži pri pristojni upravni enoti le prošnjo za izdajo modre
karte, ki združuje delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje.
PODROČJE OKOLJA, PROSTORA, KMETIJSTVA IN
GOSPODARSTVA
Spremembe na področju Zakona o graditvi objektov
V letu 2011 je Ustavno sodišče razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74. b člena Zakona o graditvi objektov, s
čimer je bil razveljavljen tisti del Zakona o graditvi objektov,
ki se nanaša na določanje strank v postopku izdaje gradbe-
RAVENSKI RAZGLEDI
nega dovoljenja. Razveljavitev razširja status strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Navedena sprememba pomeni, da so na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) lahko stranke
tudi druge osebe, ki bi lahko imele pravni interes za udeležbo v postopku v skladu s 143. členom Zakona o upravnem
postopku (ZUP), kar je tudi v preteklosti povzročalo veliko
težavo upravnim organom, saj definicija pravnega interesa
ni natančno določena.
Upravni organ mora v vsakem konkretnem postopku ugotoviti, katere osebe bi lahko sodelovale v postopku kot stranski udeleženci glede na določbe 43. člena ZUP. Ta določa, da
ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže
pravni interes. Tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa
v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski
udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug
predpis oprta osebna korist.
Tudi razveljavitev 74. b člena ZGO-1, ki v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt določa kot
stranko le investitorja, dejansko pomeni, da se tudi v tem
postopku kot stranski udeleženci lahko priglasijo še druge
osebe, ki varujejo svoje pravne koristi.
Spremembe na področju kmetijskih zemljišč
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih
zemljiščih (ZKZ-C), ki je začel veljati 18. 6. 2011, prinaša
pomembno novost v povezavi s pristojnostjo upravnih
enot. Ponovno je uvedena odškodnina zaradi spremembe
namembnosti kmetijskih zemljišč tj. zemljišč, ki so s prostorskim aktom določena kot kmetijska zemljišča, in zemljišč,
ki so s prostorskimi akti določena za nekmetijsko rabo in
so glede na evidenco dejanske rabe uvrščena med njive in
vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske
površine (npr. stavbna zemljišča), vendar so po dejanski
rabi kmetijske površine. Odškodnina zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča je namenski prihodek
državnega proračuna RS.
Odškodnino odmeri organ, pristojen za izdajo dovoljenj
za gradnjo, po uradni dolžnosti in sicer po prejemu vloge
za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem
zemljišču. Odškodnina se določi v znesku na kvadratni
meter glede na boniteto kmetijskega zemljišča, odmeri pa
se od površine celotne zemljiške parcele, na kateri se bo
gradil objekt. Če je objekt predviden na več parcelah, se
odškodnina odmeri za vse te parcele. Boniteta zemljišč je
določena v zemljiškem katastru za vsako parcelo posebej,
odškodnino zaradi spremembe namembnosti pa predpisuje
3.g. člen ZKZ-C. Plačana odškodnina je eden od pogojev za
izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja
gradnjo objektov.
Odškodnina se ne plača:
za rekonstrukcijo ali odstranitev objektov,
za gradnjo nezahtevnih objektov po predpisu, ki ureja vrsto
objektov glede na zahtevnost.
Odškodnina pa se plača:
za novogradnjo in gradnjo prizidkov, gradnjo komunalne
opreme, ki trajno spreminja namembnost zemljišča – ceste,
vodohrane, črpališča, čistilne naprave in podobno.
V primeru, da investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ne dobi pravnomočnega gradbenega
dovoljenja oziroma ne začne z gradnjo objekta, ima pravico
v enem letu po pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi zahtevka oziroma po izteku veljavnosti dovoljenja za gradnjo
zahtevati njeno vračilo.
59
Določbe o odškodnini zaradi spremembe namembnosti se v
postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, začetih pred uveljavitvijo ZKZ-C, ne uporabljajo.
Olajšave za občine: v skladu s 3. i. členom navedenega
zakona se odškodnina zaradi spremembe namembnosti
odmeri v višini 70 % predpisane odškodnine, če se na
kmetijskem zemljišču z boniteto od 1 do 40 gradi:
objekte, načrtovane z državnimi prostorskimi načrti,
objekte s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega
varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske,
infrastrukture varstva okolja in vodne infrastrukture, katerih
investitor je v celoti država ali lokalna skupnost.
Posodobitev GERK (grafičnih enot rabe kmetijskih
zemljišč) v letu 2012
Posodobitev GERK-ov se je izvajala je v skladu s Pravilnikom
o registru kmetijskih gospodarstev za vse GERK-e, ki po
stanju na dan 1. 1. 2012 niso bili usklajeni z evidenco
dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Stanje pred
in po posodobitvi si je mogoče ogledati na spletni strani
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp v javno dostopnem
spletnem pregledovalniku.
60
Največ sprememb v evidenci RKG je nastalo zaradi uporabe
novejših ortofoto posnetkov pri določitvi meja grafičnih
enot kmetijske rabe, ki so bili za območje Občine Ravne na
Koroškem izdelani v drugi polovici leta 2011.
Na območju Občine Ravne na Koroškem je bilo v letu 2012
evidentirano 348 kmetijskih gospodarstev, ki so imela v
obdelavi 1.443 grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč v
skupni površini cca 1.496 ha.
Projekt "Vse na enem mestu"
Upravna enota Ravne na Koroškem bo tudi v letu 2012
ohranila status vstopne točke e-VEM, projekta »Vse na enem
mestu«.
V letu 2011 je bilo opravljeno skupno 298 postopkov v
zvezi registracijo poslovnih subjektov, in sicer 14 postopkov
za gospodarske družbe ter 284 postopkov za samostojne
podjetnike. Tudi v letošnjem letu se bo aplikacija nenehno
posodabljala z dodatnimi funkcionalnostmi in izboljšavami.
Vse novosti v zvezi s portalom e-VEM si je možno ogledati
na spletni strani http://evem.gov.si/evem/referenti/zacetna.evem.
Vlasta Božnik, načelnica
A.L.P. PECA D.O.O. PODJETJE ZA RAZVOJ IN CELOVIT
POSLOVNI SERVIS ZA OBČANE
uporabnikov naših storitev.
SVETOVALNO INFORMACIJSKA TOČKA
VEM – Vse na Enem Mestu
V Podjetniškem centru A.L.P. PECA že
17 let uresničujemo svoje razvojno
poslanstvo in se trudimo čim bolj
učinkovito odigrati podporno vlogo v
lokalnem okolju.
A.L.P. PECA ima status vstopne točke VEM
od leta 2006. Aktivnosti, ki jih izvajamo v
podporo razvoju podjetništva v lokalnem
okolju, finančno podpirajo vse štiri občine
Mežiške doline.
Smo podjetje za razvoj in celovit poslovni
servis za občane, podjetnike, podjetja,
inštitucije in lokalne skupnosti. Naše
delo je usmerjeno v prepoznavanje in
spodbujanje razvojnih priložnosti v
okolju in v izvajanje kvalitetne svetovalno
informativne službe za čim širši krog
STORITVE, ki jih opravljamo na vstopni
točki VEM, so za uporabnike v celoti
BREZPLAČNE!
KAJ VAM LAHKO PONUDIMO?
Razmišljate o ustanovitvi podjetja?
Potrebujete nasvet pri razvoju
podjetniške ideje ali poslovanju podjetja?
Iščete aktualne poslovne informacije,
dodatna podjetniška znanja?
Želite pridobiti zunanje finančne vire za
realizacijo poslovnih idej ali razvojnih
investicij?
Na naši vstopni točki VEM vam nudimo
ažurne podjetniške informacije
in nasvete za ustanovitev, zagon ter
rast in razvoj podjetja
PRED USTANOVITVIJO PODJETJA
Razmišljate o samostojni podjetniški
poti? Na naši vstopni točki VEM vam
pomagamo preveriti vašo poslovno
idejo, vas usmerjamo pri pripravi
poslovnega načrta in vam odgovorimo
na vaša začetniška vprašanja, kot so na
primer:
• Ali naj registriram s.p., d.o.o. ali kakšno
drugo obliko družbe –
kakšne so razlike?
• Kakšno mora biti ime podjetja in
na kaj naj bom pozoren pri izbiri?
• Kje imam lahko sedež in
kako je s poslovnim prostorom?
• Koliko dejavnosti lahko registriram
in katere?
• Kakšen je postopek registracije
in koliko stane?
• Katero obliko računovodstva
naj izberem?
• Kakšni so postopki po
registraciji podjetja?
• Kako in kdaj postanem zavezanec
za DDV? Kdaj je to smiselno?
• Kako pridobim za podjetje
davčno številko?
Odgovorimo vam na ta in še mnoga
druga vprašanja. Če odgovora na
vaše vprašanje ne vemo, ga za vas z
veseljem poiščemo!
USTANOVITEV PODJETJA
Ste odločeni, da podjetje registrirate?
Na naši vstopni točki VEM celoten
postopek registracije s.p. ali d.o.o.
izvede izkušena podjetniška
svetovalka in sicer:
• Registracija s.p., registracija d.o.o.
• Registracija podružnice ali
poslovne enote
• Rezervacija imena družbe
• Vpisi s.p. in d.o.o. v davčni register
• Prijava podjetnikov in njihovih
družinskih članov v zavarovanja
• Spremembe pri s.p., spremembe
pri d.o.o.
• In vsi ostali postopki, katerih
izvedbo omogoča portal e - Vem
PO USTANOVITVI PODJETJA
Postopki po registraciji!
Na naši vstopni točki VEM vam
pomagamo tudi z nasveti in postopki
po registraciji – stopite na podjetniško
pot varno z našo strokovno pomočjo!
• Pomoč pri pridobitvi obrtnega
dovoljenja (oddaja vloge preko
e - Vem portala)
• Pomoč pri pripravi vloge za izdajo
ID za DDV (oddaja vloge preko e Vem portala)
• Nasveti s področja varnosti in
zdravja pri delu
• Področje varovanja osebnih podatkov
• Svetovanje s področja zaposlovanja
– prijava delovnega mesta PD1, pomoč
pri pripravi Pogodbe o zaposlitvi,
prijava delavca v zavarovanje, sklep o
LD in ostala kadrovska dokumentacija
• Pomoč pri pripravi prijav na razpise
ZRSZ – razne oblike subvencioniranih
zaposlitev.
Vstopna točka VEM – Vse na Enem
Mestu A.L.P. PECA vam ponuja vse
našteto in še več!
Lokacija: Prežihova 17, Ravne na
Koroškem (nad Zavodom RS za
zaposlovanje).
Telefon: 02 82 17 860
E pošta: [email protected],
[email protected]
Spletni naslov: www.alppeca.si
Obiščite nas in izkoristite pomoč, ki
vam jo ponujamo!
balkonske ograje • vrtne ograje • nadstreški • paviljoni • vrtno pohištvo • stopnišča • masivno pohištvo
Tolsti vrh 63 b, 2390 Ravne na Koroškem, tel.: +386 (0)41 909 461, e-mail: [email protected]
RAVENSKI RAZGLEDI
61
KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR GUŠTANJ »1945 – 1952«
(Nadaljevanje utrinkov iz delovanja KLO Guštanj)
V nadaljevanju članka iz prejšnje številke pa bom prikazal okvirno samo pomembnejše vsebine in opozoril na nekatere
vidnejše dokumente.
Arhivsko gradivo hranimo v arhivskih tipskih škatlah, ki jih imenujemo tehnična enota. O vsebini teh škatel ali tehničnih enot se bom osredotočil le na najbolj pomembne zadeve, ki jih je reševal in se z njimi ukvarjal KLO in sem se z dokumentacijo srečal, ko sem gradivo urejeval in popisal. V sedmi škatli se poleg običajnih administrativnih dopisov nahajajo seznami
mlinov, seznam obrtnikov, zapisnik o parku in zaščita parka, obstoj knjižnice v Guštanju, nahaja se pa tudi originalen zapis
Thurnove železarne.1
V osmi škatli ali tehnični enoti gre za spise o pregledu gradbene dejavnosti, o prošnjah za podporo, o prepovedi uničevanja arhiva, nahajajo se šolski spisi o zamudah, hranjen je delovodnik in indeks spisov, itd. V deveti škatli se nahajajo spisi
o hranilnici na Prevaljah, dopis o dodelitvi zemljiške parcele Ivanu Kokalju, ovadba Srebota Ivana, seznam repatriirancev in
o prenosu sedeža okraja iz Dravograda v Slov. Gradec (5. 7. 1949). V deseti škatli se hranijo volilni imeniki (seznami ljudi) za
Guštanj, Tolsti vrh, Javornik, Zelenbreg, Stražišče, Strojna, Dobrije, Zelovc,2 Brdinje, Preški vrh in Podkraj, Dobja vas, Navrški vrh in dokumentacija KLO Guštanj o raznih zadevah delovanja KLO. Tudi v tehnični enoti 11 se nahaja dokumentacija o
dejavnosti mestnega ljudskega odbora Slov. Gradec in KLO Guštanj in se nanaša na leto 1950 in na tovrstne dejavnosti KLO
Guštanj. V dvanajsti tehnični enoti pa se nahajajo odkupni listi (potrdila o sprejemu in odpremnice) za kraje okoli Raven.
V 13. tehnični enoti se nahaja pismo Franca Sušnika KLO Guštanj, da bi prebivalstvo zbralo jabolka za dijake. Tu
se nahaja tudi spis okrajnega odbora ZB NOV (zveze borcev narodno osvobodilne vojne) Slovenj Gradec o »preimenovanju
fevdalnega nemškega imena za trg Guštanj v RAVNE na Koroškem« (18. 10. 1950); Sušnikovo pismo Antonu Vušniku, predsedniku KLO Guštanj o izgradnji kulturnega centra in študijski knjižnici in o Vušnikovih besedah o tem. V škatli se nahaja tudi
seznam profesorjev na ravenski gimnaziji ter študijski knjižnici in osebju knjižnice (Osojnik Marija, doma pri Štekeljnu, Škorjanec Zdenka, Šašelj Josip).
V tehnični enoti štirinajst se nahaja seznam krajevnega gospodarskega podjetja Guštanj, v petnajsti gre za običajno
dokumentacijo KLO. V šestnajsti pa bi rad poudaril, da gre za poziv KLO Guštanj o okrasitvi Raven, ko pripeljejo posmrtne
ostanke Lovra Kuharja dne 22. 2., izdan dne 21. 2. 1950. Tu se nahaja tudi odlok o čistoči in ureditvi kraja Guštanj (3. 9.
1950), pismo Janka Messnerja (ki je nedavno umrl, 2011) krajevnemu ljudskemu odboru Guštanj, seznam prosvetnih delavcev
na gimnaziji in vabilo Gregorja Klančnika, direktorja železarne Ravne, na proslavo predaje podjetja 9. 9. 1950.
V 17. tehnični enoti bi opozoril na dopis Gregorja Klančnika KLO Guštanj o gradnji »malih hišic« kot so takrat pravili, in na pismo Franca Sušnika KLO Guštanj o lesu, ki ga potrebujejo za gimnazijo. V 21. tehnični enoti je zanimivo pismo
kmetovalcev Zelenbrega maršalu Titu s podpisi, ki so ga poslali v Beograd iz KLO Guštanj: »Tu smo vam ljubljeni naš Maršal
Tito navedli nekaj resničnih primerov, ki nas zelo tarejo …«
V 24. tehnični enoti pa se nahajajo spisi s podatki o Guštanju, da se proglasi za mesto (podpisana Breznikar Alojz, Vušnik Anton, 26. 11. 1951), dopis direktorja železarne Gregorja Klančnika župnijskemu uradu o čuvanju kulturnih spomenikov;
pomembni spisi o preimenovanju Guštanja v Ravne v letih 1950/1951 (Kuhar Avgust, Milko Kos, Franc Sušnik, Franc Kotnik,
Ankon Adolf) in o različnih predlogih poimenovanja in predlogi imen ulic.
V naslednjih tehničnih enotah oz. škatlah bi rad opozoril še na naslednje dokumente: v 26. škatli lahko najdemo dopis
s štampiljko Rimskega vrelca v Kotljah (10. 6. 1952), v 27. škatli se nahaja zapisnik o razrešitvi starega in postavitvi novega izvršilnega odbora KLO Guštanj z dne 18. 12. 1946(!), v 28. škatli se nahaja pismo F. Sušnika o preimenovanju gimnazije Ravne
v Državno gimnazijo Ravne in dopis o nastavitvi »v službo konjača cestno in uličnega pometača, kakor razglaševalca uradnih
zadev in odlokov« in dopis o preganjanju konkubinacije.
V trideseti škatli pa naj opozorim na nekatere spise, ki se nanašajo na morda pozabljene dogodke. Tu gre za potrdila
in prijave za KLO Tolsti vrh, nahajajo se navodila za popis zemljiških gospostev in razglasi iz leta 1946,3 dopisi o elektrarni
Lahovnik na Prevaljah, nahaja se tudi memorandum vlade federativne republike Jugoslavije o slovenski Koroški in mejah
Štajerske in Hrvatov v Burgenlandu, ohranjena so pa tudi glasila, letaki in časopisi (B. Vošnjak, Pobeda Jugoslavije; Poljsko
slovstvo, nemško slovstvo, umetnostna kronika R. Lužarja, poštni zbornik za leto 1951, bilten sindikata uslužbencev sindikalnih
ustanov, bilteni in vestniki ministrstev, Novinar, glasilo novinarskega društva Slovenije, nogometni vestnik, Brigada, glasilo
sindikalne podružnice grafičarjev, itd). S podrobnim seznamom se lahko seznani vsak uporabnik, ki nas obišče. Na koncu te
enote pa se nahaja še seznam KLO Guštanj o prijavi rojstev od septembra do decembra 1945.
To je na kratko vse o vsebini dokumentov, ki se nanaša na KLO Guštanj »1946 – 1952«. Pokazal in opozoril sem na
nekaj pomembnih dokumentov, ki jih hranimo v fondu KLO Guštanj, podrobna analiza vsebine delovanja in organiziranosti
tako KLO Guštanj in družbe v tistem času, pa čaka uporabnike oz. raziskovalce, ki bodo znanstveno in poljudnoznanstveno
raziskovali lokalno zgodovino in pojavnost družbenih tvorb pojavov in delovanja ljudi v nekem prostoru in času. Obenem s tem
člankom iskreno vabim mlade raziskovalce, da pri proučevanju preteklosti in sedanjosti uporabljajo pisne vire, ki jih hranimo v
arhivih in da raziskujejo svojo preteklost bodisi zgodovinsko, sociološko, družbeno in bodisi še v kateri drugi veji znanosti, saj
lahko le iz poznavanja svoje pisne dediščine vidimo nazaj in naprej. Marijan Gerdej
1
2
3
62
Georg Graf v.(on) Thurn’sches Stahlwerk Streiteben, Aktirngrsellschaft.
Koroški Selovec
Arhivisti pri urejevanju arhivskega in dokumentarnega gradiva večkrat naletimo na »zmešnjavo« dokumentacije, zato se večkrat starejše listine (dokumenti) nahajajo na
koncu urejanja kot je v primeru KLO Guštanj. In ker smo zvesti načelu, da stvari tako pustimo in uredimo, kot jih najdemo, pride do tega, da je gradivo, ki je starejše,
odloženo in popisano pozneje.
V spomladanskem delu letošnjega
leta so v naši krajevni skupnosti,
kot že po navadi, zaživele zunanje
športne aktivnosti. Zaradi dotrajanosti
smo namreč pričeli popravljati oder
v Mladinskem domu in s tem so
okrnjene tudi nekatere notranje
dejavnosti. A tudi zunaj doma se
lahko organizira vrsta različnih stvari,
tako da nam ni bilo dolgčas. Toplo
vreme je privabilo najmlajše na
igrišča ob domu, mladina se je na
mivki že začela pripravljati na prvi
turnir, teniški navdušenci pa že pridno
vihtijo loparje na igrišču pri Frenku.
Odbojka - ženske
Odbojkarice Športnega društva
Strojnska Reka so se v soboto, 31.
marca 2012, udeležile tradicionalnega
ženskega odbojkarskega turnirja
rekreacijskih ekip, ki je bil
v telovadnici na Prevaljah.
Organizatorice, ki se za vsak turnir
menjajo, so bile tokrat igralke Prevalj,
sodelovalo pa je osem ekip. Igrale so v
dveh skupinah, kjer so v svoji skupini
naše odbojkarice osvojile prvo mesto
ter si v nadaljnjem tekmovanju
priborile prvo mesto na turnirju.
Zmagovalke turnirja na Prevaljah
Tenis
Večina teniških igralcev v naši
krajevni skupnosti je začela igrati
tenis, ko je naš sovaščan zgradil
igrišče »Tenis Frenk«. Z organizacijo
prvih tečajev se je tako pri odraslih
kot otrocih povečalo zanimanje za
tenis. Število ljubiteljev tenisa je
z leti naraščalo. Tečajem so sledili
tudi turnirji, ki so vedno množično
obiskani. V osemnajstih letih igranja
se je nabralo kar nekaj teniškega
znanja ter izkušenj, naši igralci pa
se udeležujejo tudi turnirjev izven
kraja. In ker iščemo vedno nove
RAVENSKI RAZGLEDI
izzive ter možnosti druženja, smo se
nekega dne odločili, da organiziramo
tenis turnir partnerjev, ki so začeli
igrati tenis na tem igrišču. Kar
deset takšnih parov je in turnir smo
poimenovali Family open. Letos se je
zgodil že jubilejni, deseti. Pripravili
smo ga 12. maja v Beli dvorani v
Velenju. Če pa bi šteli vse zakonce, ki
igrajo tenis na igrišču Tenis Frenk, bi
jih bilo še precej več.
River city open 2012
15. in 16. junija 2012 se je na igrišču
za odbojko na mivki pri Mladinskem
domu v Strojnski Reki odvijal turnir v
odbojki na mivki za moške – River
city open 2012. Turnir že več let
uspešno pripravlja Športno društvo
Strojnska Reka. Letos je na turnirju
nastopilo deset ekip. Igrale so v dveh
skupinah po sistemu vsaka ekipa z
vsako. V polfinale sta se uvrstili prvi
dve ekipi iz vsake skupine. Odigrali so
24 tekem, zmagala pa je ekipa Total
overdose v sestavi Jure Šuler in
Domen Bogataj.
Tekme so bile zanimive in napete.
Tudi vreme nam je bilo letos zelo
naklonjeno, saj je bilo nebo praktično
brez oblačka.
Turnir parov, Velenje 2012
Pohod na Šteharski vrh
V nedeljo, 27. maja 2012, je Športno
društvo Strojnska Reka organiziralo
že peti pohod na Šteharski vrh.
Udeležilo se ga je okoli štirideset
pohodnikov. Nekateri se ga udeležijo
vsako leto, vedno pa pride kdo
tudi prvič. Starostna struktura
pohodnikov je bila zelo pestra. Na
vrhu smo iz nahrbtnikov zložili hrano
in pijačo, obojega je bilo v izobilju,
se okrepčali, nato pa so nam člani
našega pevskega zbora tudi zapeli.
V prijetnem vzdušju smo se vračali
domov ter na poti obiskali še Ivatovo
in Žmolakovo kmetijo, nekateri pa so
svojo pot zaključili pri Obretanovih.
Pohod je vsako leto zadnjo nedeljo v
maju, organiziran pa je v okviru tedna
športa v spomin na športnega delavca
Jožeta Šaterja.
Na vrhu (Šteharski vrh)
S turnirja v odbojki na mivki za moške
(15.-16.6.2012)
Veselimo se že in nestrpno
pričakujemo zadnjo soboto
v avgustu, ko skupaj
s Športnim društvom
prirejamo tradicionalni
Mix turnir mešanih ekip v
odbojki. Omenjeno športno
društvo uspešno skrbi za
rekreacijo in popestritev
dogajanja v lokalnem okolju.
Gre za pomemben dogodek
in predstavlja že skoraj
praznik za našo KS, saj se
na igrišču ob Mladinskem
domu zbere veliko krajanov,
ki se družijo in navijajo za
svoje ekipe.
Majda Dretnik in
Darja Molnar
63
Četrtna skupnost Čečovje
Tudi z letošnjo pomladjo smo pričeli z operativnimi nalogami, ki so nam bile naložene v okviru
prenesenih pristojnosti na področju urejanja in vzdrževanja urbane opreme naselja Čečovje.
Do 1. 6. 2010 smo uspeli popraviti po predhodnem popisu dotrajane lesene elemente klopi
pred stanovanjskimi bloki, popravili smo poškodovana otroška igrala, zamenjali nekaj košev za
odpadke, košnjo zelenic pa je ponovno prevzela občina in delo naložila JKP LOG d.o.o.
V letu 2011 je bila dokončana ureditev
platoja TUŠ, česar smo krajani naselja
ČS Čečovje še posebej veseli. Res, moramo priznati, da je naselje Čečovje v
zadnjih letih dobilo kar izdatna investicijska sredstva, ki so bila namenjena za
ureditev dotrajane komunalno cestne
infrastrukture, seveda pa je ostalo še
nekaj sanacij dotrajanih starih asfaltnih
in makadamskih površin pri stanovanjskih blokih Čečovje 22 a,b,c, Čečovje
23a,b,c, Čečovje 21 in Čečovje 17. Vsekakor je zelo potrebna rekonstrukcija
ceste od stanovanjske hiše Mrzel do
zadnje hiše v tej slepi ulici, na asfalt pa
čakajo tudi krajani dotrajane asfaltne
površine pri vrstnih hišah na Čečovju,
med objektom Kompleks in stolpnico
Čečovje 2 pa bi morali nujno asfaltirati
obstoječe makadamsko parkirišče.
Urediti – tlakovati bi bilo potrebno
še nekaj pešpoti v naselju Čečovje,
seznam le-teh pa smo že posredovali
občinskim strokovnim službam v
okviru vsakoletnih zahtev in planov ČS
Čečovje.
V našem naselju je vrata odprl tudi
hostel Punkl in upamo, da bo zaživel
in opravičil namen, za katerega je bil
zgrajen.
Upamo in želja občanov naselja ČS
Čečovje je, da bi končno dorekli ukrepe na področju zagotavljanja nočnega reda in miru, kar bi bilo mogoče
doseči z limitiranjem podaljšanih
obratovalnih časov dveh nočnih lokalov v naselju Čečovje, kot je to določeno za lokale v strogem mestnem jedru
mesta Ravne na Koroškem.
Vigredno modrovanje
Sveta modrecev
pod dobjevaško lipo
Utrinek iz Dobje vasi
Polomljen koš takšnih slik v glasilu Guštanj ni!
64
Na platoju – zelenici pri OŠ Prežihovega Voranca smo 26. 4. 2012 že tradicionalno v okviru praznovanja 27. aprila
dneva OF in 1. maja praznika dela
postavili mlaj. Vsako leto se odzove
več naših »Čečovčanov«, na ogled pa
so prišli tudi krajani iz drugih četrtnih
in vaških skupnosti občine Ravne na
Koroškem.
Tako kot vsako leto bomo tudi letos
decembra povabili občanke in občane
naselja ČS Čečovje na tradicionalno
predsilvestrsko pogostitev na novo
urejenem platoju TUŠ.
Predsednik sveta ČS Čečovje
Marijan Kokol, univ. dipl. prav.
Foto: Beno Kotnik
Občinski politiki in
občinska uprava se
trudijo za vse občanke
in občane Občine
Ravne. Za svoje trdo
delo in odrekanje
so nagrajeni s
sejninami oz. plačami.
Pred županovimi,
podžupanovimi in
uradniškimi vrati smo
vsi enaki, ne glede na
to, kje v naši čudoviti
občini smo doma. No
ja, izjemoma je tudi
drugače.
Naši izvoljenci ljudstva, ki
delajo za blagor Ravenčank
in Ravenčanov, nam tako
občasno povedo, zakaj
počnejo to, za kar so bili
izvoljeni ali zaposleni.
In to povedo v glasilu,
poimenovanem po
nekdanjem trgu Guettenstain
oz. poslovenjeno Guštanj. Trg
Guštanj je že dolgo mesto
Ravne na Koroškem.
Moramo varčevati. Kriza
je! To so nam povedali že
premier, predsednik države,
kardinal, škofje … in še
dodatno župan in tudi v
več člankih Guštanja. Ob
klepetu z Dobjevaščani
pod dobjevaško lipo smo
le ugotovili, da v Guštanju
najbolj varčujejo z Dobjo
vasjo. Dobja vas je omenjena
praktično zgolj za potrebe
Občine Ravne, ne pa tudi
za potrebe Dobjevaščanov;
tako se v Dobji vasi ureja
poslovna cona občine
Ravne z različnimi objekti in
institucijami. Dobji vasi se
bo izvedlo uravnoteženje
vodovodnega sistema –
vodohran Dobja vas. Konec.
Pobožne želje Dobjevaščank
in Dobjevaščanov pa so že
leta, da bi se tudi proračun
uravnotežil za vse ravenske
ČS, KS in VS. V borbi z
mlini na občini so številni
predsedniki nekdanje KS in
sedanje ČS Dobja vas bolj ali
manj omagali.
Glasilo opisuje, da so v delu
občine Ravne (ki ni Dobja
vas) obnavljali mestno jedro
z granitom in asfaltom in z
novo urbano opremo (Trg,
Čečovje, Javornik), obnavljali
in razvijali se bosta vasi
Strojna in Dobrije, Brdinje in
Kotlje so dobile kolesarsko
pešpot, Kotlje že pred leti
prenovljeno vaško jedro. O,
Guštanj, veš, kje je tvoj dolg?
V Dobji vasi!
Pod našo lipo smo povzeli
besede treh podžupanov,
s katerimi se v večini tudi
strinjamo. V Dobji vasi
imamo svobodo, enakost,
bratstvo in imamo svojo
lokalno skupnost, imamo
različne načrte. Nič pa v
glasilu Guštanj ne piše, da v
ČS Dobja vas živimo občani,
ki imamo enake potrebe kot
tisti v mestnem jedru, Kotljah,
na Javorniku, Čečovju, Strojni,
Dobrijah. Kdaj se bomo lahko
poveselili debele številke
ob proračunski postavki,
namenjene Dobjevaščanom?
Ja, ja, varčujemo! Kriza je. Za
Dobjo vas je taka kriza, da
še za črnilo, ki bi ga porabili
za zapis o Dobji vasi v
glasilu Guštanj, ni! Tako smo
modrovali naprej.
Klepet/sejo pod dobjevaško
lipo smo zaključili z
ugotovitvijo, da je ob delitvi
občine Ravne–Prevalje večina
Dobjevaščanov glasovala za
Ravne. Ravne so obljubljale
več kot Prevalje. Se
zgodovina ponavlja? 10. 10.
1920 so Avstrijci na plebiscitu
Slovencem obljubljali vse
in še več, če glasujejo za
republiko Avstrijo in ne
kraljevino SHS. Pa so bili
izigrani. Ali so torej Ravne
Dobjo vas res potrebovale
samo zaradi poslovne cone,
za občane Dobje vasi pa jim
je vseeno?
In smo se razšli po poteh,
ki so makadamske ali z
razpokanim asfaltom, vsak
na svoj konec naše ČS: na
Janeče, Dobji dvor in Spodnjo
Dobjo vas z vero, da bosta
tudi za Dobjo vas enkrat
končani kriza in varčevanje
ter bo zasijala kot Čečovje,
Javornik, Strojna, mestni
trg … kjer že imajo ali pa
načrtujejo lep asfalt, granitne
tlakovce …
Dobjevasnik
Srečanje krajanov Zelenbrega
Prijetno sobotno popoldne, ki se je dogodilo 23. junija 2012, je združilo krajane Zelenbrega na kmetiji Trot na Zelenbregu.
Da se srečamo, kakšno rečemo, katero zapojemo in kozarček ali dva skupaj izpijemo, je bil namen, ki smo ga zagotovo dosegli.
Družili smo se v šaljivih igrah, odkrivali talente kraja –peli ter muzicirali in, da se naša grla niso posušila, popili kak kozarček.
Druženje, letos tretje po vrsti, smo zaključili v poznih večernih urah z željo, da se tako organizirano, enkrat letno, srečujemo tudi v
prihodnje.
Sabina Ranc
RAVENSKI RAZGLEDI
65
Franciju Kamniku v spomin
prvo svetovno vojno. Urejen je
bil v pritličju stanovanjske hiše
(Personalhausu) leta 1910. Stavba
je bila primerna času in potrebam
takratne tovarne. Vodja laboratorija in martinarne je bil inženir
Mahorčič. Pri nekaterih šaržah je
tudi sam sodeloval pri analizah.
Po pričevanju Francija Kamnika je
tako ohranjen spomin, da je inženir Mahorčič v nujnih primerih s
štoparico v rokah testiral čas hitrih
analiz. Pravil je, da ga je marsikdaj
pri tem oblila kurja polt, a se je
vedno vse srečno izteklo. Proti
koncu vojne so bile razmere v
železarni zelo dramatične.
V 2. svetovni vojni je bil Guštanj
brez mnogih znanih obrazov.
Veliko jih je bilo na različnih
frontah na obeh straneh. Priložnostna srečanja so bila v tistem
času zelo v modi. Poroke so bile
sestavni del življenja v Guštanju,
saj so bili na njih večinoma najožji
sorodniki in prijatelji. Franci je
vse to vestno opazoval skozi oko
svojega fotografskega aparata in
tako ohranjal dragocene trenutke
tudi za zanamce. Aprila 1945 se
je zaradi bolezni za nekaj časa
vrnil v službo, pa so ga prestregli
partizani. Doma je njegovo izginotje povzročilo preplah, a nihče
tega ni prijavil. Pod Uršljo goro je
dočakal 1. maj in pohod v Guštanj.
Ponovno so ga mobilizirali in moral je v bojni metež na Poljano, od
koder ga je pot peljala s XIV. divizijo v Banat. Zaradi bolezni se je
domov vrnil v decembru 1945 in
se že leta 1946 ponovno zaposlil
v ravenski železarni. V njej je ostal
do upokojitve.
Vsi, ki so Francija poznali, so
vedeli, da ni bil samo spoštovan
strokovnjak v železarni, temveč
tudi človek s srčno kulturo in
prijeten sogovornik. Njemu gre
zahvala, da je vsaj na fotografijah
ohranjena stara podoba Raven,
takratne okolice in hiš. Vabili
so ga na družinska slavja in
praznovanja, na številne kmečke
ohceti, ki jih je verno zabeležil
njegov objektiv. V glasilu
ravenskih železarjev Koroškem
fužinarju je bil član uredniškega
odbora. V moškem pevskem
zboru Fužinar je bil pevec in
tajnik, ki je skrbel za nemoteno
delo odbora. Včasih je v svojem
prijateljskem krogu (Borštner, Leš,
Kos, Dolinšek, Čič) znal zaigrati
tudi na kitaro.
Franci je bil tudi med ustanovitelji foto kluba na Ravnah, kjer je
nesebično prenašal svoje bogato,
poglobljeno fotografsko znanje in
izkušnje na druge fotoamaterje,
posebej še na področju kemije
(priprava kemikalij in postopkov
pri razvijanju filmov).
Zadnje desetletje je bil tudi
eden od pobudnikov Foto-dia
sekcije v ravenskem društvu
upokojencev, kjer je skupaj z
drugimi organiziral in prirejal
fotografske razstave tudi po vsej
Koroški.
V mesecu novembru 2011
je bila v dvorani ravenskega
kulturnega centra njemu v
zahvalo posvečena razstava
»Grafiti na Metelkovi«, ki jo je
priredil Janez Korošin – slikar, bivši
laborant, kateremu je bil pokojni
Franci mentor v laboratoriju.
Korošin sedaj živi v Ljubljani.
Franci pa je bil aktiven tudi pri
vsakoletnih srečanjih zaposlenih v
kemijskem laboratoriju naše železarne. Bil je tudi njihov najstarejši
član.
Franci Kamnik je bil kulturen,
vsestransko razgledan človek, saj
je njegovo široko zanimanje presegalo meje vseh vrst umetnosti,
ki jih je tenko občutil, ljubil in zato
tudi izražal. Iskal je motive narave,
preprostih kmečkih ljudi, delavcev
in ujel utrip njihovega življenja
in dela, ki ga je izrazil na svojih
neštetih odličnih fotografijah.
Kljub letom je bil še vedno poln
energije. Kdo neki je že dejal, da
so »fotografije trenutki zamrznjeni v času«! Naj končam z mislijo,
da kdor rad fotografira, ima več
od življenja.
Dragi Franci, hvala ti za privilegij, da smo smeli biti tvoji kolegi
in prijatelji!
Blaž Kajzer
Leta 1953 je slovensko planinstvo
slavilo že 60-letnico svojega
delovanja, v Guštanju pa so šele
leto prej začeli ustanavljati svoje
planinsko društvo. Načrte pa so,
treba je priznati, imeli smele in
visokoleteče.
V Koroškem fužinarju iz leta
1953 lahko preberemo, da je
sicer zamisel o ustanovitvi
planinskega društva v Guštanju vzklila že takoj po osvoboditvi, saj sta pričela delovati kar dva iniciativna odbora,
iz neznanih razlogov pa je
ostala zamisel ustanovitve
obakrat kar pri iniciatorjih.
Navsezadnje pa se je 28.
junija 1952 le zbrala peščica
v gore zagledanih mladih
ljudi namenjenih na izlet
na Raduho. Na Grohatu pod
stenami mogočne Raduhe
je torej vzklila prva misel
o ustanovitvi planinskega
društva. Člani, ki so
predstavili lepo zamisel, so
Odšel je človek, ki je ljudi najraje opazoval skozi fotografsko lečo.
Franci Kamnik se je rodil 2. julija
1922 v Guštanju. Že kot mlad fant
si je kupil fotografski aparat, saj je
spoznal, da je za to dejavnost, ki
je zlahka segla tudi do umetnosti,
čutil izredno nadarjenost. V domači hiši si je uredil foto-temnico
in bil tako eden izmed prvih na
Ravnah, ki so premogli svoj fotografski kotiček. V njegovi temnici
so nastajale številne fotografije
Ravenčanov. Večina starejših krajanov ima v svojem albumu vsaj
eno fotografijo, ki je bila ujeta v
njegov objektiv. Fotografiral je
vse, kar je bilo povezano s krajem,
ljudmi in železarno. Franci je bil za
tiste čase univerzalen.
Leta 1940 je začel delati v železarniškem kemijskem laboratoriju
pri mojstru Valentinu Jevšnikarju.
Laboratorij je bil osnovan pred
66
šli naslednji dan s celotno
skupino na vrh Raduhe
in tam idejo spremenili v
resničnost.
in idealnimi tereni za razvoj
zimskega športa lahko
postale pravi raj za ljubitelje
belega športa …
Pisec članka omenja
ustanovitelje Ivana Vravnika,
takratnega urarja v Guštanju,
Draga Fanedla, navdušenega
smučarja, Boltija Puha in Iva
Dretnika. Kar na vrhu Raduhe
so ti planinski navdušenci
izvolili pripravljalni odbor,
ki je pričel takoj z delom
ter pripravil vse potrebno
za ustanovni občni zbor
novega planinskega društva,
ki se je dogodil 25. julija
1952. Novoizvoljeni odbor
je očitno začel z delom
zelo uspešno, kar dokazuje
množični porast članstva, ki
se je že v naslednjem letu
dvignil od 138 kar na 296
članov.
In kako uresničiti te smele
načrte. Avtor v našem glasilu
razlaga, da bi torej pogoj za
dosego tega cilja bila gradnja vzpenjače na mestu, ki
daje za to največ obetov. Za
gradnjo omenjene žičnice
pa so strokovnjaki že izbrali
najbolj primeren teren. Nato
sledi podroben opis žičnice
na Mali vrh ob Uršlji gori z
višino 1.444 metrov, ki je torej le za 254 metrov nižji od
naše gore.
Njihov načrt dela je bil
zanimiv, zato ga na kratko
obnovimo.
Ker je opis dolg, ga preletimo zgolj v najbolj zanimivih podrobnostih.
• Dolinska postaja vzpenjače bo zgrajena na višini
744 m in bo ležala 700 m
pod koto Malega vrha.
Njena dolžina bo pribli-
stni elementi (npr.: protivlečna vrv, predpisani
nateg, prekomerna obremenitev, pogon žičnice
ipd.).
• V kabini žičnice naj bi bilo
prostora za 15 ljudi. Pri
normalni hitrosti 6 m/s bo
mogoče dvigniti v eni uri
s spodnje na gornjo postajo okoli 200 ljudi.
• V primeru izpada električnega toka bo spodnja
postaja opremljena še z
rezervnim Dieslovim motorjem.
Avtor članka
zaključuje, da zaradi
vsega omenjenega
lahko računajo pri
obratovanju žičnice
na Malem vrhu pod
Uršljo goro na popolno
zanesljivost, saj bo prav
vgrajen rezervni pogon
zagotavljal popolno
varnost.
krepko zamajali temelje
nekdanjega trga Guštanja
in spremenili utrip Raven
na Koroškem. Ideja o
žičnici na Uršljo goro je
seveda ostala zgolj na
papirju zapisana zanimiva,
za tisti čas za marsikoga
celo ekstremna ideja,
nadomestila pa jo je
malo skromnejša izvedba
vlečnice do Ošvena,
ki – kadar so te naše
muhaste zime res zadosti
snežne in mrzle – še kako
razveseljuje ljubitelje
belih poljan. Kar je storil
avtor zapisa v Fužinarju
na začetku, bomo mi na
koncu. Natrosil je namreč
nekaj šaljivih izrekov o
planinstvu, ki pa jim on ne
verjame.
•
•
»Gora ni nora, nor je,
kdor gre gor!«
»Do 1.600 m gredo krave,
do 2.000 m koze, do 2.500
gamsi, više pa norci!«
1.Stremljenje za tem, da
članstvo čimbolj seznani
z lepotami naših gora,
zato tudi trije izleti v
visoke ture.
2.Na Naravskih ledinah
bo društvo skušalo čim
prej postaviti lastno planinsko postojanko.
3.Za neoviran razvoj
ravenskega društva bo
odbor društva ukrenil vse
potrebno za dosego društvenega lokala.
V zvezi z lepimi načrti za
gradnjo planinske postojanke
in z že prej začrtano gradnjo
avtomobilske ceste na
relaciji Ravne – Kotlje
– Slovenj Gradec, ki bo
Korošce v regiji povezala
po najkrajši možni poti, pa
je na iniciativo Gregorja
Klančnika, direktorja
žno 2.500 metrov.
ravenske železarne, Janeza
• Tik po vrhom Malega vrha
Gorjanca in še nekaterih
pa bo zgrajena na vrh
drugih razumnikov zrasla
Uršlje gore žičnica, ki bo
idealistična zamisel o gradnji
grajena izključno za smužičnice na Uršljo goro, ki bi
čarje in bo zato delovala
bila nujen pogoj za uspešen
le pozimi.
razvoj zimsko-športnega
• V naslednjih točkah so
turističnega centra, saj bi
natančno popisani varnoRavne s svojo lepo okolico
RAVENSKI RAZGLEDI
In naš komentar: Zdaj, po
60 letih, lahko ugotovimo,
da so takratni ljudje
pod košato Uršljo goro,
ki so začeli energično
in korenito spreminjati
podobo našega zaspanega
kraja, premogli vizijo,
s katero so v resnici
Kaj pa vi porečete na to?
Mirko Osojnik
Na fotografiji je
razglednica
Urška gora
19. september1923
67
tare uršljegorske razglednice
RAVENSKI
RAZGLEDI
Glasilo Občine
Ravne na Koroškem
leto:
2012
številka:
7
izdajatelj:
Zavod za kulturo, šport,
turizem in mladinske
dejavnosti Ravne na Koroškem
zanj: mag. Aleksander Kotnik
uredniški odbor:
Petra Podjaveršek,
Aleksander Kotnik,
Mirko Osojnik,
Bojana Verdinek
odgovorni urednik:
Mirko Osojnik
Za verodostojnost
posameznih prispevkov
odgovarjajo njihovi avtorji.
jezikovni pregled:
Petra Podjaveršek
fotografija na naslovnici:
Sebastijan Oblak
oblikovanje:
atelje jk
tisk:
zgoraj:
Razglednica izpred 2. svetovne vojne
v sredini:
Stara smučarska koča (okoli 1933)
spodaj:
68
Rozeta na tramu pri Pokrovu, Uršlja Gora 1
Fotografije so v lasti fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja – enota Ravne.
Malex, d.o.o.
naklada:
4.500 izvodov
Glasilo je vpisano v razvid
medijev pri Ministrstvu za
kulturo RS pod zaporedno
številko 750.
Ravne na Koroškem,
julij 2012