Status policijskih šefov - Združenje policijskih šefov Slovenije
8.5.2013 ZDRUŽENJE POLICIJSKIH ŠEFOV SLOVENIJE Status policijskih šefov Tacen - prispevki okrogle mize Uredil: mag. Srečko Felix Krope Stran 1 VSEBINA Tomislav Habulin POZDRAVNI GOVOR IN PREDSTAVITEV PROBLEMOV Mag. Tatjana Bobnar Dr. Jurij Ferme POGLEDI NA STANJE V KRIMINALISTIČNI POLICIJI Dr. Gregor Virant 2 Tomislav Habulin Predsednik ZPŠ POZDRAVNI GOVOR IN PREDSTAVITEV PROBLEMOV Spoštovani gospod minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant, spoštovani gospod generalni direktor policije Stanislav Veniger, spoštovani policijski šefi, spoštovani predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar, spoštovani predstavniki medijev. Združenje policijskih šefov Slovenije danes organizira okroglo mizo Status policijskih šefov, pri čemer velika udeležba sama po sebi kaše na pomembno temo, ki jo bomo obravnavali. Leta 2008 se je v sklopu sistema javnih uslužbencev uvedel nov plačni sistem s prevedbo starih količnikov v plačne razrede. Ob prehodu na nov plačni sistem sta oba policijska sindikata v pogajanjih dosegla realno zvišanje plač za policiste za približno 2,5 plačna razreda oziroma iz 19 v 21 plačni razred. Policijski šefi od pomočnika komandirja navzgor smo takrat realno pridobili samo izravnavo do prvega plačnega razreda navzgor. Torej formalno gledano nismo pridobili skoraj ničesar. Vse od takrat policijski šefi ugotavljamo, da je prehod na nov plačni sistem dejansko plače policistov približal šefom. V procesih pogajanj v zvezi Zakona o uravnoteženju javnih financ sem sam na povabilo Sindikata policistov Slovenije sodeloval kot zunanji strokovni sodelavec za pripravo pogajalskih izhodišč v zvezi prevoznih stroškov. Moram poudariti, da je bila moja izkušnja glede sodelovanja s sindikatom korektna. Sem pa prvič neposredno spoznal, da se sindikat v bistvu boril le za svoje člane, kar je po svoje povsem legitimno. Ko je v procesu pogajanj sindikat s pogajalci na določeni točki dosegel neko načelno soglasje, je kasneje skoraj vedno podal alternativni predlog, ki je nekako predvideval varianto, da naj policijskim šefom vzamejo nekoliko več in pridobljeno razliko zmanjšajo pri policistih. Ko sem ugotovil, da je to vzorec razmišljanja sem se začel spraševati, zakaj smo v očeh sindikatov policijski šefi krivi za stanje, da je takšno kot je. Ko sem nekega sindikalista na enih izmed srečanj neposredno vprašal, zakaj je potrebno pogajalska izhodišča oz. strategijo graditi na tem, da je treba šefom vzeti več kot drugim, mi je enostavno odgovoril, da je treba vzeti tam, ko je. Žal se z njim enostavno nisem mogel strinjati. 3 V procesu pogajanj se je večkrat medijsko s strani sindikata izpostavljal primer višjega policijskega inšpektorja v 40 plačnem razredu iz Policijske akademije, ki ničesar oz. skoraj ničesar ne dela za preko 2.200 € bruto plače. Ker se je omenjeni primer velikokrat ponavljal v izjavah sindikalistov v medijih, so ga ljudje razumeli kot vzorčen primer, da so policijski šefi predobro plačani in da nič ne delajo. Te pavšalne ocene sem slišal od ljudi v svoji okolici v času pogajanj o Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Ko sem tem ljudem poskušal pojasniti, da gre v bistvu za nesramno in populistično interpretacijo, mi tega nikakor ni uspelo, saj je bilo njihovo mnenje že oblikovano v skladu z nameni tistih, ki so informacijo plasirali v javnost. Če nekako špekuliram bi rekel, da se načeloma strinjam ugotovitvijo, da je delavec v 40 plačnem razredu dejansko preveč plačan, če nič ne dela. Če pa ta uslužbenec dela, za kar je zaposlen, usposobljen in ima ustrezne izkušnje, pa je zelo verjetno premalo plačan, kot verjetno velja policista v 21 planem razredu. Če je torej problem v tem, da delavec nič ne dela, je to odgovornost vodstva, da mu dodeli ustrezno delo. V tem času se je ogromno govorilo tudi o tako imenovanem prisilnem upokojevanju. Ko so sindikati interpretirali omenjene določbe Zakona o uravnoteženju javnih financ, jih je bilo razumeti tako, da je potrebno vse šefe takoj prisilno upokojiti, navadne delavce pa pustiti, da delajo tako dolgo, kot to želijo. V slovenski policiji v zadnjem obdobju poteka več različnih procesov, ki sledijo vsak po svoje sledi cilju racionalizacije (Libra, Kaskada, ipd.). V kar nekaj razgovorih s sindikatoma sem ugotovi njihovo načelno stališče, da je treba policijske šefe takoj počistiti, jim odvzeti nazive in delovna mesta in jih poslati nazaj na ceste delat policijsko delo, saj je to njihov osnovni poklic. Nikakor se ne morem znebiti občutka, da gre pri vsem skupaj enostavno za populizem. Ko sem enemu izmed sindikalistov povedal, da pravilo, da lahko delavcu iz poslovnih razlogov odvzameš uradniški naziv ne more veljati samo za policijske šefe, temveč za vse policiste, se ideja sama po sebi ni več zdela tako obetajoča. Ob koncu lanskega leta in začetku tega leta se je v zgodovini slovenske policije prvič zgodil organiziran in neposreden napad na policiste, saj je bilo potrebno vzpostavljati javni red in mir na nasilnih demonstracijah. Tukaj je potrebno še posebej poudariti to, kar nekateri zavestno pozabljajo, da so najzahtevnejše odločitve sprejemali ter 4 naloge na terenu neposredno organizirali, vodili in izvajali policijski šefi tako v uniformirani kot kriminalistični policiji. V času demonstracij, ko so policisti strokovno, zakonito in profesionalno izvajali verjetno najzahtevnejše naloge policije v mirnodobnem času in uporabili najhujša prisilna sredstva proti množici, se je jasno in nedvoumno pokazalo, da poklic policista ni podoben z ostalimi poklicem v sistemu javnih uslužbencev. Ali še bolje povedano, da drugi poklici v resnici niso tako zelo podobni poklicu policista, kot to morda zgleda na prvi pogled. Ker so v času demonstracij naloge na kriznih žariščih izvajali samo policisti in kriminalisti, je to tisti pravi argument za to, da se poklic policista ustrezno tudi plačno ovrednoti. V tem trenutku poteka proces spremembe poklicne kvalifikacije policista. Osebno ocenjujem, da je to pravilno in ustrezno. Proces spremembe poklicne kvalifikacije bo v skladu z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji po pretečenem petletnem obdobju za policiste prinesel tri plačne razrede. Ko nam je bivši direktor Policijske akademije g. Anton Vozelj pred dobrim letom predstavljal omenjen proces na širšem kolegiju, sem ga malo provokativno vprašal, kdo pa bo poskrbel za plače policijskih šefov ob dejstvu, da že sedaj več kot polovica policistov dobi večjo plačo od pomočnikov komandirja. Malo hudomušno mi je odgovoril nekako tako: Mi bomo s tem procesom poskrbeli za približno 6.000 policistov, vi pa sami poskrbite za teh nekaj sto šefov, kolikor vas je ostalo. Seveda sem bil nad takim odgovorom razočaran, vendar sem po tehtnem razmisleku ugotovil, da je imel g. Vozelj v bistvu prav. Kdo pa bo poskrbel za status policijskih šefov? Oba policijska sindikata žal ne, saj legitimno zagotavljata pravice svojim članom, kar pa policijski šefi nismo. Odgovor se ponuja kar sam po sebi. V bistvu bomo morali zase, spoštovani kolegi, poskrbeti kar mi sami. Strokovnega znanja in izkušen imamo dovolj. Samo organizirati sem moramo in skupaj pripraviti ustrezna strokovna izhodišča, da se bodo v prihodnosti odpravila nesorazmerja, ki so nastala z uvedbo novega plačnega sistema. Združenje policijskih šefov Slovenije je še v lanskem letu spremenilo svoj statut, v katerem so razširili možnost članstva v društvu na vse tiste, ki opravljajo svoje delo v nazivih policijski ali kriminalistični inšpektor, višji inšpektor, svetnik ali višji svetnik. S tem smo zagotovili možnost, da postane član društva vsak policijski šef. Ko človek razmišlja o tem, na kakšen način bi lahko skrbel za izboljšanje statusa policijskih 5 šefov nekako pride do spoznanja, da je to možno narediti na formalni in neformalni način. Formalni način bi bil z ustanovitvijo sindikata policijskih šefov, ali kakorkoli bi ga že poimenovali. V skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov bi moral sindikat zagotoviti članstvo več kot 15 % deleža vseh zaposlenih, kar je v tem trenutku verjetno nemogoče. Če bi hipotetično omenjeno kvoto dosegli, bi lahko po šestmesečnem delovanju pridobil status reprezentativnega sindikata. S tem bi postali formalni sogovornik z delodajalcem, sodelovali bi na pogajanjih in skrbeli za izboljšanje statusa policijskih šefov. V bistvu pa je po svoje paradoksno že to, da bi policijski šefi preko svojega sindikata nekako »samemu sebi« predlagali spremembe, ki se nanašajo na njih same. Neformalni način zagotavljanja statusa policijskih šefov bi lahko bil v tem, da bi Združenje policijskih šefov postalo sogovornik vodstva policije, tako da se mu omogoči podajanje predlogov in pobud v zvezi statusa policijskih šefov, ki se jih obravnava in upošteva. Tako lahko kot društvo cilje dosežemo na neformalni način. Predsednik Združenja policijskih šefov Slovenije je z generalnim direktorjem policije 3. 4. 2013 podpisal letni načrt sodelovanja med združenjem in policijo, v katerem je planirana skupna organizacija današnje okrogle mize. Ena izmed pomembnejših nalog iz omenjenega načrta je vsekakor podajanje predlogov in pobud v zvezi sprememb sistemizacije policijskih šefov. Osebno ocenjujem, da je storjen prvi korak v tej smeri. Po svoje zanimiv je primer moje plače v primerjavi s plačo kolega komandirja. Jaz sem komandir policijske postaje prve kategorije v nazivu višji policijski inšpektor II in uvrščen v 40 plačni razred. Kolega je komandir policijske postaje druge kategorije v nazivu policijski inšpektor I in v 32 plačnem razredu. 40 plačni razred pomeni 2.032 € bruto osnovne plače, medtem ko je 32 plačni razred 1.525 € bruto plače. Torej imam jaz za približno 500 € večjo bruto plačo, kar se po svoje sliši veliko. Žal je v ozadju plačilne liste še droben tisk. Meni na mojo plačo država odšteje davka in prispevkov za 1.000 € medtem ko njemu za 600 €. Torej na najino razliko 500€ bruto jaz plačan 400 € več prispevkov, kar v bistvu realno gledano pomeni približno 100 € bruto večjo plačo ali slabih 70 € neto več. Spoštovani kolegi, žal je dejanska razlika med nama v resnici tako majhna, da je to zelo težko razumeti. In tukaj pridemo do osnovnega razhajanja s sindikati, ki menijo, da smo policijski šefi tako dobro plačani. 6 Če bi kdo pogledal sezname plač policijskih šefov bi zelo hitro ugotovil, da smo v celotni paleti javnih uslužbencev uvrščeni med policiste, in nekateri neposredno nad njih. V današnjem sistemu na lokalnem in regionalnem nivoju že skoraj polovica policistov dobi neto izplačilo plače večje kot pomočniki komandirjev, komandirji policijskih postaj predvsem druge kategorije in policijskih inšpektorjev. Da bo popolnoma jasno in nedvoumno: tukaj ne gre za to, da policisti dobijo preveč, saj si realno gledajo razliko ustvarijo z trenutno relativno dobro plačanim delom v manj ugodnem delovnem času. Zgolj za ilustracijo vam predstavljam podatke o neto plačah v sosednjih državah. Moram poudariti, da sem podatke pridobil s pomočjo nekaterih izmed vas pri stanovskih kolegih v teh državah. Podatki o približnih neto plačah v sosednjih državah. Komandir majhne PP Komandir velike PP Direktor majhne PU Direktor velike PU Pom. Kom. VI Pom. Kom. VII Avstrija 3350€ neto Italija 2500€ neto Hrvaška 1000€ neto Madžarska 1300€ neto 3750€ neto 3000€ neto 1200€ neto 4300€ neto 4000€ neto 1300€ neto 1300-1500€ neto 2000-3000€ neto 5000€ neto 5000€ neto 2000€ neto 2500€ neto 2000€ neto 850€ neto 1000€ neto 650-1000€ neto Povprečna plača komandirjev in pomočnikov komandirjev v letu 2011. Komandir Pom. Kom. VII Pom. Kom. VI Bruto letna Neto letna 37.696,29 € 30.362,98 € 28.496,43 € 18.712,88 € 15.699,42 € 14.797,63 € Bruto mesečna 3.141,36 € 2.530,25 € 2.374,70 € Neto mesečna 1.559,41 € 1.308,28 € 1.233,13 € Policijski šefi smo bili v skladu z Zakon o uravnoteženju javnih financ še bolj deležni varčevanja na področju izplačila regresa za letni dopust. Glede na zadnje informacije nam bo verjetno delodajalec vsem vrnil razliko lanskega regresa, ki ga država na podlagi sodbe sodišča nezakonito ni izplačala. Zanimiva je tudi določba Zakona o uravnoteženju javnih financ glede izplačila letošnjega regresa, ko regresa vsi tisti, ki so v vsaj 40 plačnem razredu enostavno ne dobijo. Ob laičnem pravnem razmišljanju je v tem primeru ZUJF razveljavil pravico iz Zakona o delavnih razmerjih, ki govori o 7 pravici do regresa. V kolikor bi dobili ti zaposleni regres vsaj 10 €, bi se morali s tem sprijazniti, tako pa bomo verjetno morali preveriti zakonitost omenjene odločitve na sodišču. V zadnjem obdobju smo bili deležni tudi neke nove prakse policijskih sindikatov, da nista podala soglasja k že pripravljeni spremembi sistemizacije, ki se je v delu nanašala na izboljšanje statusa policijskih šefov. V prvem primeru ob koncu leta 2012 je bila planirana sprememba sistemizacije za komandirje policijskih postaj druge kategorije, ki opravljajo delo v nazivih policijski inšpektor II in I, v nove nazive policijski inšpektor I in višji policijski inšpektor III. V drugem primeru sindikat ni podal soglasja za spremembo sistemizacije za nekatere direktorje policijskih uprav. Kdor pričakuje, da nam bo delodajalec v času, ko se iščejo ukrepi za dodatno zmanjševanje plač, povišal plačo je nerealen in pretirano naiven. Je pa v tem trenutku primeren čas za pripravo ustreznih predlogov. V kolikor bodo predlogi korektno pripravljeni in ustrezno argumentirani sem osebno prepričan, da bomo našli na eni strani skupen jezik z vodstvom policije, na drugi strani pa z ministrom za notranje zadeve in javno upravo, da bo podprl omenjene predloge, saj menimo da bo potrebno v prihodnosti odpraviti nesorazmerja, ki so se z novim plačnim sistemom in procesi v zadnjih letih uvedla. Vsekakor pa bo moralo vodstvo Združenja policijskih šefov Slovenije v prihodnosti najti ustrezno komunikacijo z obema policijskima sindikatoma. Tako kot vodstvo združenja podpira delovanje sindikatov v smislu zagotavljanja pravic policistom, bomo od sindikatov pričakovali tudi vzajemno spoštovanje aktivnosti združenja v zagotavljanju statusa policijskih šefov. 8 Dr. Jurij FERME POGLEDI NA STANJE V KRIMINALISTIČNI POLICIJI UVOD Obravnava statusa policijskih šefov je zelo zahtevna oziroma težavna naloga. Za poglobljeno obravnavo bi bilo potrebno narediti obsežnejšo primerjavo s primerljivimi delovnimi mesti izven policije v okviru državne uprave, nato v celotnem javnem sektorju (predvsem tudi z določenimi delovnimi mesti v javnih podjetjih kot so na primer Telekom, Pošta Slovenije itd.) in na koncu tudi s primerljivimi delovnimi mesti (vsaj na področju zagotavljanja varnostnih storitev) v zasebnem sektorju. Ker zato ni na razpolago dovolj časa in drugih potrebnih podatkov, se bom pri pripravi svojega prispevka omejih le na nekatere osnovne primerjave v policiji. Poudarek pri tem bom namenil prikazu stanja v kriminalistični policiji. Ker je prikazovanje statusa policijskih šefov praktično nemogoče brez prikaza statusa vseh delovnih mest v policiji, bom pri predstavitvi nekatere podatke logično povezoval. Statusa delovnih mest oziroma njihovega vrednotenja se je dotaknilo z vsako dosedanjo reorganizacijo policije. Poskusil bom narediti zelo splošen pregled tega za čas po sprejemu Zakona o policiji v letu 1998. REORGANIZACIJA PO SPREJEMU ZAKONA O POLICIJI Zakon o policiji sprejet junija 1998, je v 127. členu določil da ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve uskladi organizacijo in delo skladno z njegovimi določbami. Projekt reorganizacije je zamujal in je bil uresničen šele z uveljavitvijo Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstva za notranje zadeve in policije 1. aprila 2000. 1 Ob postavitvi vrha Policije, ki ga je predstavljal generalni direktor policije, je bila pomembna organizacijska rešitev, da je bil direktor uprave kriminalistične službe, enako tudi direktor uprave uniformirane policije istočasno tudi namestnik generalnega direktorja policije. Podobna je bila zamisel za organizacijske rešitve tudi za raven policijske uprave (v nadaljevanju PU), kjer bi dotedanji vodja urada 1 Podrobnejša predstavitev poteka reorganizacije je razvidna iz članka: Kdaj reorganizacija policije?, Varnost št. 10-11, 1999 in članka: Organiziranost ministrstva za notranje zadeve in policije, Varnost št. 4, 2001. 9 kriminalistične službe, postal pomočnik direktorja PU zadolžen za področje kriminalitete. Nanj bi direktor PU prenesel pristojnosti izvajanja nalog PU na področju kriminalitete. Naloge generalnega menedžmenta ali upravne funkcije slednjega bi bile vezane na direktorja PU, funkcionalne naloge (strokovne naloge soočanja s kriminaliteto) pa na namestnika generalnega direktorja pristojnega za področje kriminalitete. Do realizacije predstavljenega na regionalni ravni kasneje ni prišlo. Se je pa izpeljana ureditev z namestništvom direktorja uprave kriminalistične službe odrazila tudi v vrednotenju njegovega delovnega mesta, saj je bilo to skupaj z delovnim mestom direktorja uprave uniformirane policije, z izvzetjem generalnega direktorja policije, najbolje vrednoteno delovno mesto v policiji (fiksni količnik 8,5 – ostali vodje NOE 1. ranga v generalni policijski upravi (v nadaljevanju GPU) in direktorji PU so lahko dosegli količnik 8). Kasneje je bilo to razmerje spremenjeno. Takratna organizacija PU in njihovih notranjih organizacijskih enot se je med sabo nekoliko razlikovala. Največji in po organiziranosti ter vrednotenju delovnih mest primerljivi sta bili PU Ljubljana in PU Maribor. Direktorja teh dveh uprav sta imela pomočnike direktorjev, enako so bili vzpostavljeni pomočniki načelnikov uradov kriminalistične službe. Količniki načelnikov uradov kriminalistične službe PU, vodij oddelkov, vodij referatov v kriminalistični službi in razpon teh do kriminalistov I in vodij skupin v PU je bil naslednji: Načelnik UKS PU - izhodiščni koeficient 4.40, 4.70, 5.00, 5.30, 5.60, 6.00 Vodja oddelka PU - izhodiščni koeficient 4.00, 4.20, 04.40, 4.70, 5.00, 5.30 Vodja referata PU - izhodiščni koeficient 3.80, 4.00, 4.20, 04.40, 4.70, 5.00 Višji inšpektor PU (dotedanji vodja skupine, kriminalisti I) - izhodiščni koeficient 3.6, 3.80, 4.00, 4.20, 04.40, 4.70 Inšpektor PU (visoka) - izhodiščni koeficient 3.25, 3.40, 3.60, 3.80, 4.00, 4.20 Višji kriminalist I PU (višja) - izhodiščni koeficient 3.00, 3.10, 3.25, 3.40, 3.60 Kriminalist (srednja) - izhodiščni koeficient 2.50, 265, 2.75, 2.90, 3.00, 3.10 Tudi takrat so se v okviru reorganizacije policije soočali s problemom, kako zagotoviti ustrezno število kriminalistov za preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije ter kako ustrezno vrednotiti njihovo delo. Izhodišča so bila postavljena v na Vladi RS 10 sprejeti Strategiji za obvladovanje gospodarske kriminalitete in v priporočilih Sveta Evrope. Vendar opozarjanje na te potrebne dodatne kadre za uspešno soočanje z aktualno problematiko, pri takratnemu generalnemu direktorju policije ni dalo pozitivnega rezultata. Navedeni je dal je usmeritve, da je potrebno rešitve iskati v notranjem prerazporejanju kadrov, tudi za delo na področju korupcije, ki je bilo takrat umeščeno v oddelke za organizirano kriminaliteto.2 ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V LETU 2004 Julija leta 2004 je bil skladno z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, 3 sprejet Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji. Razporejanja javnih uslužbencev skladno z novo sistemizacijo so bila opravljena 1. 12. 2004. Nova sistemizacija je v Policiji povzročila precej negativnih odzivov (zaposleni so vložili okoli 600 pritožb na nove odločbe). Kadrovska služba MNZ je ugotovila, da pri novi sistemizaciji ni šlo zgolj za prevedbo na novo ureditev ampak tudi za spreminjanje statusa in zahtevnosti nekaterih delovnih mest, kar je povzročilo finančne posledice. Narejena je bila ocena, da je prišlo do neupravičenega dviga za okoli 270 količnikov. 4 Na GPU je bilo določeno da direktor kriminalistične policije in direktor uniformirane policije opravljata delo v enem nazivu višjega kriminalističnega oziroma policijskega svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 44 začetni in 54 končni plačni razred). Za ostale vodje NOE 1. ranga v GPU je bilo določeno da delo opravljajo v 2 nazivih, policijskega svetnika in višjega policijskega svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 41 začetni in 51 najvišji plačni razred). Do velike spremembe je prišlo na delovnih mestih vodij sektorjev v UUP in UKP, pa tudi v nekaterih drugih NOE GPU. Navedena delovna mesta so bila z ustreznim verižnim dvigovanjem prevedena tako, da je bilo za njih določeno da se delo opravlja v nazivih policijskega ali kriminalističnega svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 41 začetni in 51 končni plačni razred). S tem je njihovo vrednotenje bilo praktično izenačeno z vrednotenjem delovnih mest vodij NOE 1. ranga GPU in direktorjev PU. Ob zakonsko določeni ureditvi da se na vsakem delovnem mestu napreduje za 10 plačilnih 2 Podrobnosti so razvidne v dokumentu Uprave kriminalistične službe, Povzetek evidentiranih problemov in vprašanj v zvezi priprave nove sistemizacije v uradih kriminalistične službe uprav za notranje zadeve – usmeritve, št. 0022-5-UKS z dne 26. 10. 1998. 3 Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04 in 43/04. 4 Podrobnosti so razvidne iz dokumenta Ministrstva za notranje zadeve: Informacija o stanju na MNZ RS z dne 29. Marca 2005. 11 razredov in malih razlikah pri dodatku za vodenje enot, je bil to eden glavnih razlogov, da so se občutno porušila dotedanja plačna razmerja v hierarhični organiziranosti policije na najvišji ravni. Kaj konkretno to pomeni danes, koliko delovnih mest je danes v policiji praktično izenačenih, bo predstavljeno kasneje. Na ravni organiziranosti PU je prišlo do nove kategorizacije PU. PU so bile po ureditvi delovnih mest direktorjev PU formalno razvrščene v 3 kategorije (dejansko le v 2). PU Ljubljana je bila uvrščena v najvišji kategoriji, za delovno mesto direktorja PU je bilo določeno da se opravlja samo v nazivu višjega policijskega svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 44 začetni in 54 končni plačni razred). Za delovna mesta direktorjev ostalih PU pa policijskega svetnika in višjega policijskega svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 41 začetni in 51 najvišji plačni razred). Za PU Slovenj Gradec je bilo določeno da se to delo opravlja samo v nazivu policijskega svetnika, kar pa je bilo s finančnega vidika povsem izenačeno z ostalimi delovnimi mesti direktorjev PU (to je posledično pomenilo uvrstitev v 41 začetni in 51 najvišji plačni razred). V PU Ljubljana je prišlo do višjega vrednotenja tudi drugih delovnih mest vodij NOE PU. Na primer vodja SKP PU je delo opravljal v nazivu kriminalističnega svetnika (podobno vodja SUP PU policijskega svetnika), kar je bilo praktično izenačeno z vrednotenjem delovnih mest drugih direktorjev PU oziroma vodij NOE GPU 1. ranga. Glavnina teh organizacijskih rešitev je še vedno aktualna. Nanje se je nekoliko vplivalo z uvajanjem dodatka na vodenje, ki se je prvotno izplačeval le komandirjem policijskih postaj, kasneje pa vsem vodjem. Ta dodatek je v osnovi naravnan na velikost organov in njihovih notranjih organizacijskih enot v celotni državni oziroma javni upravi, ki so v večini v primerjavi s policijo, kot zelo velikemu državnemu organu, majhni. Zato pri vrednotenju vodenja enot v policiji ta dodatek ne pride najbolj do izraza. Sprememba, da tistemu vodji, ki ne vodi vsaj 5 zaposlenih, dodatek za vodenje ne pripada, pa se je izničil vpliv tega dodatka v policiji tudi pri vodenju malih enot. Na te temeljne organizacijske rešitve o plačnih razmerjih iz leta 2004 se ni kaj dosti vplivalo s spremembami v letu 2008, ko je bila končana reforma uravnoteženja plač v slovenskem javnem sektorju in so tudi zaposleni policiji prešli na pogodbe o delovnem razmerju. V pogajanjih so bili najbolj aktivni predstavniki sindikata, ki so se borili predvsem za ustrezno plačno uvrstitev začetnih delovnih mest policistov. Pri tem je bilo doseženih tudi nekaj sprememb v Aktu o notranji organizaciji, 12 sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji, da so se dela na nekaterih delovnih mestih izvajala namesto v treh, le v dveh ali samo v enem nazivu (na primer na delovnih mestih stalnih dežurnih policistov – kar je bilo ob dejstvu napredovanja na delovnem mestu za 10 plačnih razredov od začetnega plačnega razreda, za zaposlene najugodneje). Nekatere vsebine o proučevanju organizacijskih rešitev policije iz tega časa so na voljo v gradivih Delovne skupine za pripravo predloga uravnoteženja razmerij med številom delovnih mest na regionalnem in lokalnem nivoju 5 in v gradivih Projektne skupine za izvedbo analize funkcij in poslovnih procesov v policiji.6 AKTUALNA PLAČNA RAZMERJA MED ZAPOSLENIMI V POLICIJI V času po izvedbi že omenjene plačne reforme v javnem sektorju v letu 2008, se je na plače zaposlenih na sistemski ravni še najbolj vplivalo z izvajanjem napredovanj na delovnih mestih in z napredovanji v nazive. Posamezni primeri zaposlenih, predvsem ob imenovanjih določenih vodij enot, so se reševali tudi s posameznimi nesistemskimi prilagajanji Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji, zaradi določenih nelogičnosti v zakonodaji. Občutno pa se je na plače zaposlenih vplivalo tudi z dodeljevanjem delovne uspešnosti, s sklepanji dogovorov o povečanem obsegu dela in z odrejanjem dela v posebnih pogojih dela, predvsem pripravljenosti in nadur. Obseg tega vpliva se je nazorno pokazal v drugi polovici leta 2011 ob soočanju s krizo, ko se je odrejanje teh oblik dela v policiji občutno zmanjšalo, z izplačevanjem nekaterih pa se je povsem prenehalo. Nekateri konkretni podatki o tem bodo prikazani v nadaljevanju. Sedanja razvrstitev delovnih mest v kriminalistični policiji, ki ima glavni vpliv na višino plač zaposlenih in s tem na medsebojna plačna razmerja, je naslednja: Naziv delovnega mesta: Kriminalist specialist III, II,I Kriminalist specialist II,I Višji kriminalist specialist III,II,I Višji kriminalist specialist II,I Kriminalistični inšpektor III,II,I Kriminalistični inšpektor specialist III,II,I začetni in končni plačni razred 22 (1.090.-) – 32 (1.614.-) 23 - 33 25 - 35 26 - 36 29 - 39 30 - 40 5 Sklep generalnega direktorja policije št. 27-3-102/204-04 z dne 6. 4. 2004 in Zaključno poročilo delovne skupine št. 3D1 z dne 20. 9. 2004. 6 Sklep generalnega direktorja policije št. 28-018-5/2004-1 z dne 12. 5. 2004. 13 Kriminalistični inšpektor specialist II,I Kriminalistični inšpektor specialist I/ višji kriminalistični inšpektor specialist III Višji kriminalistični inšpektor specialist III,II Višji kriminalistični inšpektor specialist III,II,I Višji kriminalistični inšpektor specialist II,I Tajni delavec III,II,I Višji kriminalistični inšpektor specialist I/ kriminalistični svetnik Višji kriminalistični inšpektor preiskovalec III,II,I Kriminalistični svetnik Kriminalistični svetnik/višji kriminalistični svetnik Višji kriminalistični inšpektor II,I – vodja preiskave Višji kriminalistični svetnik – direktor UKP Višji kriminalistični svetnik – pom. direktorja NPU Višji kriminalistični svetnik – direktor NPU 31 - 41 33 - 43 35 – 45 35 - 45 37 - 47 37 - 47 39 - 49 40 - 50 41 - 51 41 - 51 42 - 52 44 - 54 46 - 56 47 (2.907.-) – 57 (4.304.-) Ob predstavljenih nazivih delovnih mest je potrebno predstaviti da v teh nazivih opravljajo delo v UKP GPU tudi vodje sektorjev, centrov in oddelkov. V SKP PU pa vodje SKP, oddelkov in skupin. Na regionalni ravni so občutne razlike med uvrstitvijo zaposlenih v plačilne razrede v SKP PU Ljubljana in v SKP-jih ostalih PU. Vodja SKP PU Ljubljana je, kot je bilo že omenjeno razporejen v kriminalističnega svetnika, vodje oddelkov v višjega kriminalističnega inšpektorja specialista II,I, vodje skupin pa v kriminalističnega inšpektorja I in višjega kriminalističnega inšpektorja specialista III. V SKP-jih ostalih PU so te razporeditve naslednje: vodje SKP-jev PU so razporejeni v višje kriminalistične inšpektorje specialiste II,I, vodje oddelkov v višje kriminalistične inšpektorje specialiste III,II, vodje MKO v kriminalistične inšpektorje specialiste I in višje kriminalistične inšpektorje specialiste III, vodje skupin pa v kriminalistične inšpektorje specialiste II,I. Konkretne razlike v plačah slednjih so odvisne poleg osebnih razlik pri dodatkih za stalnost in minulo delo, tudi zaradi razlik pri dodatku za vodenje, ki je odvisen od števila zaposlenih ki jih posamezni vodja vodi. Delovna mesta v NPU, ki je bil ustanovljen v letu 2010 so bila zelo dobro vrednotena, kar je razvidno iz zgoraj predstavljenega pregleda. To je v policiji, še posebej pa v kriminalistični policiji povzročilo kar precej nezadovoljstva in zahtev po boljšem vrednotenju tudi drugih primerljivih delovnih mest, še posebej za delo na področju obvladovanja gospodarske kriminalitete in korupcije. V nadaljevanju bom predstavil podatke o povprečni letni plači v letu 2011 na delovnih mestih v kriminalistični policiji, dodal bom tudi delovno mesto policista kriminalista s PP. Podatki so povzeti iz tabele št. 26, Poročila policije o izvedbi projekta Kaskade, 14 številka (20-15) z dne 2.1.2013, kjer so predstavljeni podatki za vsa delovna mesta v policiji. Delovno mesto Pomočnik direktorja NPU Kriminalistični svetnik-pomočnik direktorja Direktor uprave Vodja nacionalnega forenzičnega laboratorija Višji kriminalistični inšpektor - vodja preiskave Kriminalistični svetnik Vodja sektorja Kriminalist -TD Kriminalistični svetnik – nadzornik kakovosti Višji kriminalistični inšpektor specialist – pom. vodje sekt. Vodja oddelka Višji kriminalistični inšpektor – tehnični izvedenec Višji kriminalistični inšpektor specialist – oper. analitik Višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec Višji kriminalistični inšpektor Višji kriminalistični inšpektor specialist Vodja skupine Višji kriminalistični inšpektor specialist-poligrafski preisk. Kriminalistični inšpektor specialist – krim. teh. izvedenec Kriminalistični inšpektor specialist Kriminalistični inšpektor Višji kriminalist specialist – višji kriminalistični tehnik Kriminalistični inšpektor – tehnični izvedenec Kriminalist specialist Višji kriminalist specialist Policist - kriminalist Kriminalist specialist – kriminalistični tehnik Kriminalistični inšpektor specialist – operativni analitik Kriminalist Višji kriminalist specialist – operativni analitik Višji kriminalist Kriminalist – kriminalistični tehnik Bruto povprečje 72.739,35 70.636,63 58.488,72 58.278,59 56.258,18 56.132,62 53.404,14 52.596,15 51.672,00 48.352,37 44.324,66 44.014,34 41.656,34 41.095,93 40.446,74 39.782,50 38.349,62 36.644,02 31.497,99 30.446,82 29.636,88 29.310,31 28.980,41 28.537,85 28.012,37 26.031,14 25.991,17 25.440,02 24.856,89 23.932,83 22.503,72 18.945,24 Neto povprečje 31.392,52 29.940,82 27.710,80 28.294,23 25.439,05 25.458,08 25.378,19 23.265,46 24.219,57 23.252,24 21.447,28 21.178,90 19.258,21 19.502,69 19.769,70 19.519,36 18.813,35 17.902,32 15.763,41 15.410,23 15.451,23 15.177,27 14.682,58 14.453,34 14.370,55 13.643,03 13.602,26 13.641,72 12.862,42 12.396,79 11.944,62 10.273,58 Predstavljeni podatki o bruto plači zajemajo vse stroške delodajalca (seštevek vseh mesečnih stroškov na letni ravni), neto prejemki pa podatke o osnovni plači, dodatkih in nadomestilih ter davke in prispevke delodajalca. Enaka ugotovitev ki je navedena v zgoraj navedenem poročilu o projektu Kaskade o plačnem sistemu za celotno policijo, velja tudi za kriminalistično policijo: »da je plačni sistem v policiji, sicer pogojen z enotnim plačnim sistemom javnih uslužbencev v državi, nepregleden, neekonomičen, pretirano razpršen in v delu, ki naj bi izkazal urejena in predvidljiva interna razmerja statistično težko obvladljiv (ni mogoče oblikovati jasnih zaključkov). 15 Ključni problem plačnega sistema je v njegovi pretirani individualiziranosti (strošek delodajalca in dohodek zaposlenega sta v pretirani meri odvisna od osebnih okoliščin zaposlenega) in v pomanjkanju ekonomskih kriterijev (povsem enako delo, ki ga je mogoče tudi ekonomsko enako ovrednoti, je plačano zelo različno, odvisno od subjektivnih okoliščin).« Kot izjemo v kriminalistični policiji od te splošne ugotovitve lahko navedemo vrednotenje delovnih mest v NPU, ki so sistemsko bolje vrednotena od drugih delovnih mest in je zaradi tega subjektivni vpliv na višino plačila na teh delovnih mestih v primerjavi s tistimi izven NPU, manjši. V preglednici so predstavljeni podatki o plačah za leto 2011. Znano je dejstvo, da so se v mesecu juniju navedenega leta pričeli izvajati varčevalni ukrepi, ki so zelo vplivali na višino plač zaposlenih v policiji. Celoviti pregled o tem je težko narediti, še posebej zato ker so se ukrepi začeli izvajati sredi leta, lahko pa navedem nekaj primerjav o tem, za koliko so se v povprečju zmanjšale plače na določenih delovnih mestih v UKP GPU v primerjavi med mesecem majem 2011 in mesecem januarjem 2013. V celotnem UKP GPU se je med tema obdobjema neto mesečna plača zaposlenih zmanjšala za 192.- evrov, v NPU za 323.- evrov, podobno v sektorju za splošni kriminal za 316.- evrov itd. Posameznim zaposlenim se je mesečna neto plača zmanjšala tudi za 900.- evrov. Podoben trend se je dogajal tudi na drugih delovnih mestih v kriminalistični policiji na regionalni ravni. Do največjih zmanjšanj je prišlo na tistih delovnih mestih, kjer je bilo v preteklosti odrejenih veliko število ur pripravljenosti in nadur. To je nekoliko prispevalo k temu, da so osnovna razmerja med delovnimi mesti, ki se poskušajo zagotavljati z razvrstitvijo teh v plačne lestvice, nekoliko bolj izražena. Pred tem se je še pogosteje dogajajo da so ravno iz razloga plačevanja tega dela v posebnih pogojih, zaposleni na nižje vrednotenih delovnih mestih v organizacijski strukturi, prejemali višjo mesečno plačo kot zaposleni na višje vrednotenih delovnih mestih, tudi od tistih na vodstvenih delovnih mestih. Prizadevanja kriminalistične policije za zagotovitev ustreznega števila kadra za obvladovanje gospodarske kriminalitete in korupcije in njegovo ustrezno nagrajevanje, je že bilo omenjeno. Pomemben premik na tem področju je bil narejen z ustanovitvijo NPU, nezadovoljivo stanje pa je še vedno predvsem na ravni PU. Ob ugotovljenem nezadovoljstvu teh zaposlenih ki se pri plačilu svojega dela primerjajo z zaposlenimi v NPU, so ugotovljene določene razlike pri vrednotenju teh delovnih mest tudi z drugimi podobnimi delovnimi mesti predvsem v DURS in v določenih 16 inšpekcijskih službah. Izrazito nesorazmerje obstoji med delovnim mestom kriminalističnega inšpektorja specialista III,II,I, ki je uvrščeno v 30 izhodiščni plačni razred v primerjavi z višjim davčnim inšpektorjem, ki se uvrščen v 37 izhodiščni plačni razred. Po zahtevani stopnji izobrazbe in po področju dela oziroma pooblastilih ki jih zaposleni na teh delovnih mestih izvajajo, so ta med sabo povsem primerljiva, vrednotenje teh pa ne. Podoben razkorak naj bi bil zaznan med delovnima mestoma višjega kriminalista specialista ki je uvrščeno v 25 izhodiščni plačni razred v primerjavi z delovnim mestom davčnega inšpektorja, ki se uvrščeno v 31 izhodiščni plačni razred, na obeh pa dela in naloge izvajajo zaposleni ki imajo VI. stopnjo izobrazbe. Takšne razlike pri umestitvi delovnih mest v plačno lestvico povzročajo nezadovoljstvo v vrstah predvsem gospodarskih kriminalistov, prav tako pa je to eden od vzrokov, da je fluktuacija kadra med slednjimi večja, kot je to povprečje v policiji.7 Pri tem je zaradi objektivnejše primerjave potrebno omeniti, da se kriminalistom plačuje dodatek za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se davčnim inšpektorjem ne plačuje. Status šefov kriminalistične policije deli enako usodo kot status šefov v celotni policiji. Pri tem je potrebno izpostaviti že nakazano spremembo vrednotenja določenih delovnih mest, katera se je pričela dogajati z reorganizacijo in s prevedbo v letu 2004, predvsem z dvigom vrednotenja delovnih mest vodij sektorjev v NOE 1. ranga GPU. Dotedanje plačne razlike med statusom 8 vodij NOE 1. ranga in 11 načelniki UNZ, kasneje direktorji PU, so se izgubile. Danes so v GPU 102 delovni mesti policijskih ali kriminalističnih svetnikov oziroma višjih policijskih ali kriminalističnih svetnikov, pri katerih je začetni plačni razred 41, končni pa 51. Na regionalni ravni je takih delovnih mest 14. To pomeni da so z malimi izjemami ki so že bile predstavljene (predvsem dodatek za vodenje), plače teh zaposlenih na 116 delovnih mestih praktično izenačene. Če navedenim delovnim mestom dodamo še delovna mesta preiskovalcev in vodij preiskav v NPU, pridemo do številke 193 skoraj enako vrednotenih delovnih mest. V preteklosti je bilo takih najvišjih delovnih mest le okoli 20. Ob teh delovnih mestih je na državni ravni še 12 delovnih mest katerih začetni plačni razred je 44, končni pa 54. Na regionalni ravni so taka delovna mesta 3. Skupno je takih delovnih mest danes 15, v preteklosti so bila ta najvišje vrednotena delovna mesta le 3. Z ustanovitvijo NPU pa sta v policiji, poleg 7 Podrobnosti o teh primerjavah in konkretne obrazložitve so razvidne v prispevku Mitja Gregorca univ. dipl. pravnika, kriminalističnega inšpektorja specialista, ki ga je pripravil po izvedeni plačni reformi v 17 generalnega direktorja in njegovih namestnikov, postali najvišje ovrednoteni delovni mesti direktorja NPU in njegovega pomočnika. Vpliv na višino plače posameznega zaposlenega pa ima še čas dela v policiji in število doseženih napredovanj, kar je že bilo omenjeno. Edina posebnost ali boniteta, ki danes še pripada vodjem NOE 1. ranga GPU in direktorjem PU, so službena vozila v osebni uporabi. Eden od razlogov da se je število, predvsem najvišje vrednotenih delovnih mest z začetnim plačnim razredom 44 in končnim 54 povečalo, je tudi prilagajanje sistemizacije posameznikom, katerim se je zaradi zasedbe določenih delovnih mest, kljub temu da je to zanje pomenilo napredovanje, plača znižala. Tako so danes v to kategorijo delovnih mest v GPU razvrščena delovna mesta direktorjev UKP, UUP in UPS ter še nekatera (v preteklosti sta to bili le delovni mesti direktorjev UUP in UKP). Med PU so v to skupino danes razvrščena delovna mesta direktorjev PU Ljubljana, PU Maribor in PU Celje (v preteklosti je v to skupino bilo uvrščeno le delovno mesto direktorja PU Ljubljana). Tak pristop je sicer po svoje razumljiv zaradi reševanja položaja posameznega zaposlenega, vendar je nesistemski. Rešitev bi bilo potrebno zagotoviti z ustrezno spremembo zakonodaje, ki bi omogočala normalne razporeditve zaposlenih na taka delovna mesta, sistemsko pa bi se ohranjale razlike med določenimi delovnimi mesti, ki so bile postavljene z razlogom. Določene podrobnosti tudi o vrednotenju ali ohranjanju statusa posameznih zaposlenih v projektu združevanja PU Libra in v zmanjševanju zaposlenih v GPU v projektu Kaskade, ki so aktualne še danes, so razvidni v številnih dokumentih teh dveh projektov. ZAKLJUČEK Zadovoljni zaposleni, tudi zadovoljni policijski šefi, so zelo pomemben pogoj za uspešno delo policije. Na zadovoljstvo slednjih vplivajo številni dejavniki, zagotovo dobri medsebojni odnosi, zaupanje, spoštovanje, samostojnost pri svojem delu, doseganje dobrih delovnih rezultatov, a zagotovo tudi primerno plačilo za opravljeno delo. Na plačo posameznikov se je v zadnjih letih pred nastopom gospodarske krize in striktnemu varčevanju, tudi ob osnovni uvrstitvi delovnih mest v plačno lestvico, lahko občutno vplivalo s plačevanjem delovne uspešnosti, povečanega obsega dela in tudi dela v posebnih delovnih pogojih, predvsem ur pripravljenosti in nadur. V javnem sektorju. 18 nekaterih sredinah so se s temi dodatnimi plačili korigirala nekatera plačna nesorazmerja posameznih zaposlenih, tudi policijskih šefov, tako v razmerju do zaposlenih znotraj policije, kot do zaposlenih izven policije. Takšno vplivanje na plače je imelo tako pozitivne kot negativne učinke. Namesto da bi se izgrajeval oziroma dograjeval sistem vrednotenja posameznih delovnih mest, tudi policijskih šefov, se je nekatere nepravilnosti reševalo individualno. Iz dosedanjega plačnega sistema poznamo v glavnem dve rešitvi razvrščanja zaposlenih v plačne razrede (oziroma določanje količnikov). Ena je bila da so bili količniki za delovna mesta, tudi policijskih šefov fiksno določena (enako kot je to še danes za generalnega direktorja policije in njegova namestnika) in druga ki je aktualna še sedaj, da je določen izhodiščni in končni plačni razred, katerega doseganje je odvisno od napredovanja. Zagotovo je slednji način bolj zapleten, manj pregleden in transparenten ter povzroča več težav, še posebej sedaj ko so ustavljena tudi napredovanja. Projekt Kaskade je izpostavil, da je ključni problem plačnega sistema v policiji pomanjkanje ekonomskih kriterijev. Sam bi temu dodal, da so ključni problemi tudi da je policija zelo velik državni organ posebne vrste, ki ima zelo razvejano notranjo strukturo in s tem zelo veliko raznolikost delovnih mest od policista do generalnega direktorja policije. Ker je pri reševanju teh plačnih razmerij omejena na določbe ki veljajo za celotni javni sektor, je zelo težko dosegati primerna razmerja med posameznimi delovni mesti v organizacijski strukturi. Sam ocenjujem da so bolj kot ekonomski kriteriji za plačni sistem pomembni kriteriji za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti dela policijskih enot, katerih slovenska policija prav tako nima. Obstoj slednjih bi lahko služil za primernejše nagrajevanje policijskih šefov tudi ob njihovi sedanji razporeditvi v plačne razrede. Pri nadaljnji graditvi statusa policijskih šefov bo zagotovo izziv, kako urediti izpostavljena razmerja na najvišji ravni, kjer je danes v zelo podobnem položaju skoraj 200 zaposlenih, med katerimi je tudi velika večina »najvišjih« policijskih šefov. Pri izbiri rešitev bi se po moji oceni veljalo zgledovati po že znanih rešitvah z določitvijo fiksnih plačnih razredov (določenih na podlagi objektivnih kriterijev) v kombinaciji z dodatkom za uspešnost vodenja policijskih enot, ki bi moral biti odvisen 19 od doseganja transparentnih, s kriteriji o učinkovitosti in uspešnosti dela policijskih enot doseženih rezultatov. V iskanje teh prihodnjih rešitev, ki bo zaradi znanih težav slovenskih javnih financ zagotovo zelo dolgotrajno in težavno, bi morali biti bolj kot do sedaj vključeni policijski šefi. Dejstvo je da so bili do sedaj v te pomembne procese, kot realna pogajalska sila do Vlade Republike Slovenije, vključeni le predstavniki policijskega sindikata. Društvo policijskih šefov, pa tudi Društvo kriminalistov Slovenije, so zagotovo tista stanovska združenja, ki bi tu z aktivnim delovanjem lahko prispevala pomembna stališča in rešitve. Zaradi tega je potrebno posebej pozdraviti organizacijo tovrstne okrogle mize, še posebej ker je pripravljena v času, ko so možnosti za iskanje realnih rešitev izboljšanja statusa policijskih šefov, milo rečeno nične. 20
© Copyright 2024