ZDRUŽENJE POLICIJSKIH ŠEFOV SLOVENIJE
Štefanova ulica št. 2, 1000 Ljubljana
MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE
Vesna Györkös Žnidar
GENERALNI DIREKTOR POLICIJE
Marjan Fank
1. PRESISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST KOMANDIRJEV POLICIJSKIH POSTAJ DRUGE
KATEGORIJE – ODPRAVA »BIROKRATSKE ANOMALIJE«
Na okrogli mizi, na temo reševanja statusa policijskih šefov, ki smo jo z vodstvom policije organizirali
leta 2013, smo predlagali presistemizacijo komandirjev policijskih postaj druge kategorije. Do
spremembe je dejansko prišlo 1. 10. 2013, ko so bili komandirji policijskih postaj druge kategorije
presistemizirani iz nazivov policijski inšpektor II in I, v nazive policijski inšpektor I in višji policijski
inšpektor III. S tem se je izboljšal status več kot 90. komandirjev. Pri nekaterih pa zaradi birokratskih
ovir do sprememb ni prišlo, saj bi to zanje pomenili izgubo plačnih razredov.
V ZPŠ vodstvu policije predlagamo, da se za komandirje, pri katerih takrat spremembe niso bile možne,
v letu 2015, ko bodo možna napredovanja v nazivih in plačnih razredih, najde enotna rešitev, ki bi
odpravila nesorazmerja, ki so nastala zaradi birokratskih ovir. Po trenutnih podatkih ZPŠ bi bilo potrebno
status uredit vsaj še za 12 komandirjev. Glede omenjenega predlagamo dve možni rešitvi:
OPTIMALNA REŠITEV:
1. Za vsa delovna mesta komandirjev druge kategorije, se 1. 11. 2015 opravi sprememba
sistemizacije delovnih mest, tako da se presistemizirajo v nove nazive, torej policijski inšpektor I in
višji policijski inšpektor III (razpon plačnih razredov 32-42). Za omenjeno spremembo sistemizacije,
kljub finančnim posledicam, po naši oceni ni potrebno ponovnega soglasja vlade RS, saj je bilo
soglasje že pridobljeno pri presistemizaciji ostalih komandirjev. Zadevo je potrebno planirati tako,
da bo sprememba sistemizacije objavljena najkasneje 1. 11. 2015.
Po opravljeni presistemizaciji je potrebno omenjenim komandirjem dati anekse h pogodbi o
zaposlitvi, pri čemer bodo uvrščeni v nižje plačne razrede, kot so bili pred omenjeno spremembo.
Zato ZPŠ vodstvu policije predlaga, da se za vse omenjene komandirje poda predlog za izredno
napredovanje v nazivu, tako da bi s 1. 12. 2015 napredovali v naziv višji policijski inšpektor III, kar
dejansko pomeni, da dobijo izgubljen plačni razred, ki je nastal s presistemizacijo delovnih mest.
Ker policistom, v skladu s podpisanim dogovorom s sindikati in vlado RS, napredovanja pripadajo
s 1. 12. 2015, je potrebno omenjeno presistemizacijo in napredovanje planirati tako, da bo
opravljeno najkasneje s 1. 12. 2015. S to rešitvijo bi komandirji nižjo plačo prejeli le v enem mesecu.
SLABŠA REŠITEV:
Če izrednega napredovanja v nazivu ni mogoče realizirati 1. 11. 2015 oz. med letom in je v skladu s
pozitivno zakonodajo le tega mogoče realizirati zgolj s 1. 5. 2015, ko je datum rednih napredovanj v
nazivih, se omenjena sprememba upravi ustrezno prej (optimalno s 1. 4. 2015) in se izredno
napredovanje v nazivu izvede s 1. 5. 2015. Ker pa javni uslužbenci pridobijo pravico do plače ob
napredovanju v naziv šele s 1. 12. 2015, bi se omenjenim komandirjem eden ali celo dva plačna
razreda manj obračunavala 8 mesecev, kar ni zanemarljivo. Ob obstoječih pravilih dodeljevanja
povečanega obsega dela bo praktično nemogoče nadomestiti plačni primanjkljaj.
V tej zvezi bi bilo smiselno razmisliti tudi o spremembi ZJU oz. predpisa, ki to določa, da bi lahko
delavec ob napredovanju obdržal plačni razred, ki ga je imel pred napredovanjem, ne glede na omejitev
v sistemizaciji, ko se delovno mesto opravlja v več nazivih, če le ta ne presega maksimalnega plačnega
razreda omenjenega delovnega mesta.
Primer:
Delavec je na delovnem mestu vodja oddelka SUP, ki se izvaja v nazivih višji policijski inšpektor III in II
(razpon PR je 35-40 v nazivu višji policijski inšpektor III in 37-45 v nazivu višji policijski inšpektor II).
Pred premestitvijo je delavec v nazivu višji policijski inšpektor II in v 44 PR. Če omenjenega delavca
premestijo na delovno mesto vodja SUP, ki se izvaja v nazivu višji policijski inšpektor II in I (razpon PR
je 37-42 v nazivu višji policijski inšpektor II in 39-47 v nazivu višji policijski inšpektor I), ga je potrebno
zaradi »birokratske anomalije« uvrstiti v najnižji naziv delovnega mesta, torej višji policijski inšpektor II
in v 42 PR, ki je maksimalni plačni razred v tem nazivu za konkretno delovno mesta. Torej bo delavec
ob premestitvi na zahtevnejše in bolj odgovorno delovno mesto uvrščen v 2 plačna razreda nižje, kot je
bil na prejšnjem, manj zahtevnem delovnem mestu. To je eno od odstopanj, ki bi jih bilo potrebno nujno
spremeniti.
2. PRESISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST POMOČNIKOV KOMANDIRJEV POLICIJSKIH
POSTAJ (LOKALNI NIVO)
V ZPŠ predlagamo spremembo sistemizacije delovnih mest pomočnikov komandirjev:
-
-
-
vsa delovna mesta pomočnikov komandirjev bi se presistematizirala na visoko izobrazbo (razen
tistih, ki so na delovnih mestih z višjo izobrazbo in visoke izobrazbe nimajo – za omenjena delovna
mesta ostane zatečeno stanje do izpraznitve delovnega mesta),
na policijskih postajah 2 kategorije bi pomočniki komandirjev ostali sistemizirani v nazivih policijski
inšpektor III, II in I - (PR 29-39)
na policijskih postajah 1 kategorije bi bili pomočniki komandirjev sistemizirani v nazivih policijski
inšpektor II in I - (PR 30-40) – na ta način bi izpostavili razliko med majhno in veliko PP, s čimer bi
vzpodbudili karierni sistem prehajanja iz manj zahtevnega dela v bolj zahtevnega,
na policijskih postajah 1. kategorije bi uvedli prvega pomočnika komandirja (prejšnjega namestnika
komandirja) ki bi izvajal naloge samo v nazivu policijski inšpektor I - (PR 32-42).
V ZPŠ menimo, da bi se na omenjeni način ustrezno ovrednotila delovna mesta pomočnikov
komandirjev in vzpostavila realnejša razlika med delovnimi mesti policistov in starešin. Z realizacijo
spremembe poklicne kvalifikacije policistov se je neravnovesje še dodatno poslabšalo, saj z omenjeno
spremembo policisti pridobjo 3 plačne razrede. Že zdaj pa se pogosto dogaja, da veliko policistov
prejema višjo plačo, kot pomočniki komandirjev. S tem seveda ne govorimo, da policisti dobijo preveč.
Želimo le, da se za zahtevnejša delovna mesta zagotovi ustrezno plačilo.
Istočasno svoj predlog utemeljujemo tudi s tem, da je danes zahtevnost delovnega mesta pomočnika
komandirja na tako visokem nivoju, da je vsekakor potrebno za vsa ta delovna mesta zagotoviti visoko
izobrazbo.
3. PRESISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST NA REGIONALNEN NIVOJU
V ZPŠ predlagamo spremembo sistemizacije na regionalni ravni:
-
-
-
-
-
na PU se vsa delovna mesta policijski/kriminalistični inšpektor, ki se izvajajo v nazivih III, II in I
presistemizirajo v naziv policijski/kriminalistični inšpektor I - (PR 32-42) – podobno kot prvi pomočnik
na PP 1 kategorije, saj je potrebno razmejiti vodje oz. komandirje od inšpektorjev, vodje in komandirji
imajo bistveno večjo odgovornost,
delovna mesta vodij skupin v SKP, ki se izvajajo v nazivih kriminalistični inšpektor II in I, se
presistemizirajo v naziv kriminalistični inšpektor I in višji kriminalistični inšpektor III - (PR 32-42) vodje skupin v nekaterih SKP vodijo tudi več kot 10 zaposlenih, po trenutni sistemizaciji je razlika le
v tem, da opravljajo delo v dveh nazivih, imajo pa bistveno večjo odgovornost kot linijski inšpektorji,
delovna mesta poveljnikov PPE, ki se v večini izvajajo v nazivih policijski inšpektor III, II in I, se
presistemizirajo v naziv policijski inšpektor I in višji policijski inšpektor III - (PR 32-42) – poveljniki
PPE opravljajo izjemno pomembno in zahtevno delo, pri čemer vodijo enoto pri izvajanju najbolj
zahtevnih policijskih postopkov oz. jo usposabljajo za izvajanje teh nalog. Nekateri poveljniki PPE
so trenutno na delovnih mestih vodij oddelkov SUP (višji policijski inšpektor III in II – (PR 35-45),
medtem ko je večina drugih na delovnih mestih policijski inšpektor - policijski inšpektor III, II in I (PR
29-39).
delovna mesta vodje sektorjev v SUP in SKP, ki se opravljajo v nazivih višji policijski/kriminalistični
inšpektor II in I, se presistemizirajo v naziv višji policijski/kriminalistični inšpektor I - (PR 39-49) - gre
za najbolj podvrednotena delovna mesta v policiji, npr. vodja SKP MB in CE vodita preko 120
zaposlenih, že sedaj pa se navedena delovna mesta na PU LJ opravljajo v nazivu
policijski/kriminalistični svetnik).
Vsa delovna mesta direktorjev policijskih uprav bi se morala zaradi zahtevnosti dela izvajati v
najvišjem nazivu, torej višji policijski svetnik ( PR 44-54). Sedaj so v omenjenem nazivu vsi direktorju
PU, razen direktorja PU NG in MS. Torej bi se po mnenju ZPŠ morala tudi ti dve delovni mesta
presistemizirati v naziv, kot je pri vseh ostalih direktorjih PU, ki opravljajo enako delo.
V vseh omenjenih predlogih je nujno potrebno razumeti, da gre za spreminjanje maksimuma, ki ga bo
kdo v karieri dosegel, saj bi bilo ob spremembi sistemizacije takojšnjih in neposrednih finančnih posledic
zelo malo.
4. PRESISTEMIZACIJA DIREKTORJEV PU IN KOMANDIRJEV OBMOČNE PP
Policija je organizirana na treh nivojih, državnem, regionalnem in lokalnem. Na državnem GPU vodi
generalni direktor policije, na regionalnem PU vodi direktor policijske uprave in na lokalnem PP vodi
komandir območne policije postaje. Ker gre za tri delovna mesta, ki imata že po sami naravi največjo
zahtevnost in odgovornost, bi jih bilo smiselno urediti na podoben način.
V prihodnosti bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi sistem vodij na drugem in tretjem nivoju v policiji
uredili, kot je urejeno delovno mesto vodje na prvem nivoju, torej generalni direktor policije (glavni
policijski svetnik, 60 PR).
Delovnemu mestu direktorja policijske uprave bi določili nov naziv delovnega mesta in ga uvrstili npr. v
fiksni 54 PR in delovno mesto komandirja območne policijske postaje npr. v 45 PR. Pri tem bi bili v
delovnem mestu všteti že vsi dodatki in napredovanja. Ob tem bi bilo nujno uvesti 5 letni mandat z
možnostjo podaljšanja. V kolikor ti delodajalec mandata ne bi podaljšal, bi se vrnil na prejšnje delovno
mesto, kot je sedaj določeno v primeru generalnega direktorja policije.
Z omenjeno spremembo bi zagotovili, da so delovna mesta na vseh treh nivojih v policiji urejena na
podoben način, saj zahtevajo največji nivo avtonomije in osebne odgovornosti za korektno opravljanje
nalog in doseganje ciljev. Na omenjeni način bi dosegli tudi to, da bi bili javni uslužbenci na omenjenih
delovnih mestih isto plačani.
Sama uvedba mandata (5 letnega z možnostjo podaljšanja) bi prinesla na eni strani večjo avtonomijo
vodje, po drugi strani pa bi dosegla motivacijo, da se vodja posebej trudi, da bi dosegel podaljšanje
mandata po preteku petletnega obdobja. Če se vodji mandat ne bi podaljšal, bi se vrnil na delovno
mesto, kjer je bil pred nastopom mandata, z upoštevanjem napredovanj, ki jih dosegel v tem obdobju.
Za realizacijo omenjene spremembe bi bilo potrebno spremeniti Zakon o organiziranosti in delu v policiji.
V eni izmed verzij omenjenega zakona, ko je bil v fazi sprejemanja, je takšna rešitev že bila predlagana,
vendar ni prišla do zaključka zakonodajnega postopka. Največji nasprotniki omenjene rešitve so
navajali, da bi to praktično pomenilo uzakonjeno možnost, da se v prehodnem šestmesečnem obdobju
zamenja vse direktorje policijskih postaj in komandirje policijskih postaj. V ZPŠ menimo, da je omenjen
strah odveč.
5.
DODELJEVANJE SREDSTEV ZA POVEČAN OBSEG DELA
V ZPŠ menimo, da je dosedanja ureditev dodeljevanja povečanega obsega dela do vodij nepoštena in
nekorektna. Prepričani smo, da policijski vodje prispevamo k rezultatom dela in doseženim ciljem, vsaj
toliko kot vsi ostali zaposleni v policiji. V mnogih primerih so prav vodje najbolj obremenjeni s povečanim
obsegom opravljenega dela in opravljajo vrsto dodatnih nalog, ki presegajo običajen opis delovnih nalog
le teh.
Zaposleni na delovnih mestih s položajnim dodatkom, povečanega obsega dela ne morejo dobiti,
medtem ko ga vsi ostali javni uslužbenci lahko in to v višini od 4-6 %.
Pri delovni uspešnosti »po akciji Varovanja življenja ljudi in premoženja« se lahko javnemu uslužbencu
dodeli delovna uspešnost v višini 3-8 %, medtem ko lahko vodje (delovna mesta s položajnim
dodatkom) dobijo povečan obseg dela le v višini do 6 %.
Policijska sindikata sta v preteklosti izrazila bojazen, da bi si vodje delili visoke procente povečanega
obsega dela, namenjenega zaposlenim. Bojazen je v tem primeru odveč.
Prav tako menimo, da prejemanje položajnega dodatka vodij, nima prav nobene zveze s tem, ali vodji
bodisi pripada, bodisi ne pripada povečan obseg dela.
Glede na to, da se obseg sredstev trimesečno določa po posameznih nivojih bi lahko odstopanja, če bi
do njih prišlo, sproti odpravljali na drugačen način – torej z višino dodeljenih sredstev na enoto ali nivo.
V ZPŠ menimo, da bi bilo potrebno v prihodnje najti ustrezen način dodeljevanja delovne uspešnosti.
Predlagamo, da bi lahko vodja javnemu uslužbencu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate dela,
dodelil delovno uspešnost do višine 20%. S tem bi ustrezno stimulirali vse tiste zaposlene, ki dosegajo
najboljše rezultate in jih hkrati spodbudili k še boljšemu delu.
V ZPŠ si želimo aktivno sodelovati pri procesih kot so karierni sistem v policiji, delovno-pravni status
policijskih šefov, sprememba kategorizacije policijskih postaj, določitev kriterijev za določitev števila
delovnih mest pomočnikov komandirjev, presistemizacije policistov v projektu »after-schengen, ter v
drugih. Menimo, da smo lahko konstruktiven sogovornik pri iskanju najboljših rešitev za prihodnje izzive.
Radenci, februar 2015
Tomislav Habulin
predsednik ZPŠ