1. No category

Page 1 of 45
Javna predstavitev mnenj - Izbrani zapis
seje
Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje:
Datum zasedanja:
20 - Odbor za zdravstvo - 001. Javna predstavitev
mnenj
23.01.2014
Vsebina zapisa seje
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA ZDRAVSTVO
Javna predstavitev mnenj
»Aktualni problemi na področju zdravstva«
(23. januar 2014)
Sejo je vodila Alenka Jeraj, predsednica odbora za zdravstvo.
Seja se je začela ob 09.08.
2. TRAK (SJ)
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Pričenjam javno predstavitev mnenj, aktualni problemi na področju
zdravstva, ki jo organizira odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, kot matično delovno telo
za področje zdravstva. Odbor je odločitev za organizacijo javne predstavitve mnenj sprejel na svoji 6. nujni
seji, dne 5.12.2013.
3. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) Na 17. nujni seji, dne 15.1.2014, pa je oblikoval vprašanja, na katera naj bi javna predstavitev
mnenj podala odgovore. Pozdravljam vse prisotne udeleženke in udeležence javne predstavitve mnenj in sicer
predstavnike ministrstva za zdravje, vse vabljene, predstavnike sredstev javnega obveščanja, gledalke in
gledalce, ki nas spremljate na balkonu in preko TV zaslonov in seveda moje kolege poslance iz našega odbora.
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenje in stališča najširše strokovne in zainteresirane javnosti o
aktualnih problemih na področju zdravstva in bodo služili kot podlaga za pripravo sprememb oziroma dolgo
pričakovane reforme javnega zdravstva. Poslankam in poslancem pa bodo služila kot gradivo za razpravo na
sejah delovnih teles in državnega zbora.
Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore predvsem na naslednja vprašanja. Razdelili smo jih kar po
sklopih in v prvi sklop, zdravstveni sistem, uvrstili 4 vprašanja: 1. Kako učinkovito organizirati delovanje
zdravstvenega sistema, organizacijske oblike na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju? 2. Na kakšen
način bi bilo potrebno optimizirati oziroma ustrezneje urediti, ter razmejiti javno in zasebno dejavnost v
zdravstvu? 3. Kako urediti problematiko zaposlovanja mladih zdravnikov, sekundariat in drugih skupin
zdravstvenih delavcev? 4. Postavitev meril za mrežo javne zdravstvene dejavnosti in mrežo samo.
Drugi sklop zajema informacijsko podporo, javna naročila in investicije. Tako je 5. vprašanje kako izboljšati
sistem delovanja javnih naročil na področju zdravstva, z namenom preprečitve koruptivnih in klientelističnih,
kartelnega dogovarjanja pri naročanju zdravil in medicinske opreme, investicijah, gradnjah in nabave opreme.
6. vprašanje, kako vzpostaviti in povezati informacijske sisteme na vseh področjih zdravstva. 7. vprašanje,
kako oblikovati in vzpostaviti zdravstvene storitve na daljavo.
Tretji sklop zajema področje upravljanja zavodov. Tukaj imamo 8. Vprašanj: Kdo, profesionalni managerji ali
zdravniki oziroma na kakšen način naj bodo upravljane, vodene zdravstvene institucije? Kakšne naj bodo
pristojnosti in odgovornosti poslovodstva?
Četrti sklop zajema področja zavarovanja in sicer 9. vprašanje: Kakšni bi bili optimalni načini oblikovanja in
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 2 of 45
izvajanja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji? Kakšna naj bi bila vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije? 10. vprašanje: Ali bo glede na finančno situacijo potrebno na novo opredeliti obseg pravic iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja? In 11. vprašanje: Kaj bi prinesla uvedba participacije na zdravila, zlasti
na primarnem nivoju?
O razpravi bo pripravljen magnetogramski zapis predstavitve, ki bo objavljen na spletnih straneh državnega
zbora skupaj z gradivi. Tako, da naprošam vse tiste, ki ste gradiva pripravili, da jih posredujete po elektronski
pošti, če jih imate tukaj pa naši sekretarki oziroma sodelavkam, da jih razmnožijo tudi za ostale udeležence.
Še nekaj tehničnih napotkov. Javna predstavitev mnenj bo potekala do 14. ure. V uvodnem delu, kjer se bo
najprej oglasila predstavnica Ministrstva za zdravje, državna sekretarka gospa Čoklova, bodo sledile
predstavitve nekaterih udeležencev, ki so posredovali tudi gradiva v obliki predstavitev. Vse ostale, ki bi želeli
razpravljati, prosim, da izpolnite prijavnico k razpravi, ki jo imate pred seboj. Kar nekaj prijav je že. Prosim,
da tudi označite sklop vprašanj oziroma vprašanja k katerim boste razpravljali, ker bi vodili razpravo po
sklopih. Prijavnico oddate meni oziroma sekretarki, tako, da bomo vsakega napovedanega razpravljavca
oziroma razpravljavko predstavili.
Čas bomo morali seveda omejiti. Nekaj več ga bodo morda torej imeli uvodničarji, potem bomo pa glede na
prijave razdelili čas. Jaz vas prosim, da v kolikor bo čas krajši, kot so vaši prispevki, da povzamete glavne
poudarke, ker kot sem rekla, bodo vsa gradiva razmnožena in jih bodo udeleženci dobili, tako, da pridete vsi na
vrsto. Zdaj pa predlagam, da kar začnemo. No, še to, prosim, da hodite za tole osrednjo govornico, ker se
snema in tudi prenaša javna predstavitev mnenj. Za uvodno predstavitev s pozdravnim nagovorom, pa prosim
državno
4. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) sekretarko gospo Čoklovo, izvolite. Minister Erjavec se je pa opravičil zaradi bolezni.
BRIGITA ČOKL: Dober dan vsem skupaj, spoštovani vabljeni gostje, spoštovani poslanci, člani Državnega
zbora, posebej pozdravljeni predstavniki odbora za zdravstvo.
Ministrstvo za zdravje vsekakor podpira to pobudo, ki je bila dana na odboru, ker menimo, da se moramo v tej
družbi pogovoriti o slovenskem zdravstvu, kaj želimo v bodočnosti kajti v temu trenutku nam je jasno, da so
vse reforme, ki so padle v zadnjih desetih letih pravzaprav povzročile stanje, ki je v temu trenutku stanje na
razpotju.
Mi se moramo opredeliti ali bomo sledili ciljem evropsko primerljivih zdravstvenih sistemov, ki so široko
odprti, ki so dostopni, ki so solidarni, ki so vzdržni. Vsi zdravstveni sistemi v Evropi se srečujejo s problemom
vzdržnosti, vsak rešuje svoje probleme na svoj način. Žal moram reči, da v Sloveniji nismo bili sposobni
sprejeti družbenega konsenza, da bi sledili tem smernicam in to nam danes povzroča relativno velike težave.
Moram reči, da me zelo žalosti, da je v Sloveniji prepričanje, da se v zdravstvenem sistemu v zadnjih letih ni
naredilo nič. Moram vam povedati, da je od leta 2009 bilo racionalizacij na področju zdravstva v skupni
vrednosti oziroma odstotni vrednosti 22 % namreč za 22 % so se znižali prihodki zdravstvenih ustanov, ki so
morali zaradi tega iskati notranje rezerve. To predstavlja cca. petsto dvajset milijonov. To niso zanemarljivi
zneski, to so ogromni zneski, ki jih je bilo potrebno uokviriti v okvir izvajanja storitev, ob tem da naše
prebivalstvo ni občutno nekje bilo soočeno s tem problemom kar pomeni, da v temu obdobju nismo
podaljševali čakalnih vrst. Marsikdo bo temu oporekal, dejstvo pa je, da se čakalne vrste povečujejo od
lanskega leta dalje, vendar so razlogi za to marsikje drugje kot v samem delovanju finančnega sistema.
Poglejte, v vseh teh letih smo uvedli marsikatero novost, marsikatero organizacijsko strukturno rešitev, rešitev
na področju preskrbe z zdravili, z modeli kako se obravnavajo posamezne kategorije. VS to je v javnosti
premalo znano vendar to so bile stvari, ki so pravzaprav omogočile, da je naš zdravstveni sistem do sedaj bil
vzdržen. V letu 2011 smo prešli do prelomnice, ko smo pravzaprav počrpali rezervni sklad v okviru zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije. To pravzaprav pomeni, da je sistem v nekem smislu občutljiv na vsako
spremembo in vsaka sprememba v temu sistemu pravzaprav pomeni izgubo v poslovanju.
Pakt stabilnosti, ki narekuje da se zdravstvena zavarovalnica ne sme zadolževati, da mora delovati v okviru
razpoložljivih sredstev pravzaprav pomeni kaj? Da v zdravstvu varčujemo že vrsto let. Da varčujemo v
zdravstvu mnogo bolj kot se je varčevalo v drugih sistemih. Ne govorim za današnji trenutek
5. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) ko moramo varčevati vsi vendar v zdravstvo smo začeli varčevati že prej.
V zvezi s tem bi rekla, da smo prišli v čas, ko pravzaprav zdravstvo ni več na nivoju enostavne reprodukcije.
To pomeni, da ne moremo več obnavljati opreme, ki jo imamo, da so investicije omejene in da ne uvajamo več
novih tehnologij. Zadnja tri leta namreč v okviru splošnega dogovora, ki opredeljuje način plačevanja storitev
zavračamo vse nove pobude, nove zahteve za nova zdravila, nove postopke kajti denarja za v zdravstvu ni več.
Kam se nagibajo evropski modeli? Evropski modeli so že zdavnaj odstopili od sistema, da se zdravstvo
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 3 of 45
financira izključno samo s prispevki in z lastnim deležem. Vse države v času krize pristopajo k modelom, da iz
proračuna dajejo določena sredstva. Nam proračun in obveznosti iz proračuna tega ne dovoljujejo. Zato je
potrebno doseči konsenz kam bomo šli, kako bomo zadeve financirali in v okviru financiranja ali bomo
pristopili k novim modelom, se pravi da ne bomo obdavčevali samo dela, kajti tudi načelo, vsako delo šteje,
veste da je bilo lansko leto ob interventnem zakonu zelo, zelo trd oreh.
Zato mislim, da bo današnja razprava podala možna nova izhodišča, nove poglede, kaj v Sloveniji želimo, kaj
zmoremo in vse razprave ki bodo podane z vaše strani bomo z veseljem pravzaprav sprejeli in jih poskušali
implementirati v že naše obstoječe in pripravljene predloge, ki že pravzaprav približno eno leto čakajo v naših
predalih.
Zato vas pozivam k obsežni razpravi, istočasno pa se vam opravičujem, ker namreč zaradi bolezni gospoda
Erjavca moram danes tudi na sejo Vlade vendar se vam po zaključku seje vlade ponovno pridružim. Hvala lepa
za vašo pozornost.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Glede na prijave bi vas prosila, da se omejite na šest minut, bomo tukaj tudi merili čas, tako da vas bomo
pravočasno opozorili, zato da bi lahko prišli vsi na vrsto.
Sedaj pa besedo dajem gospodu Marku Kiauta na temo kako učinkovito organizirati delovanje zdravstvenega
sistema. Izvolite.
Za njim se pa pripravi gospod Nenad Vrtarič.
MARKO KIAUTA: Lep pozdrav, gospa predsednica, pozdravljeni vsi skupaj.
Kadar govorim o kakovosti mi ni težko, danes mi je pa težko, ker je malo časa.
Govorim kot član slovenskega druženja za kakovost, ki je dejaven že štiriindvajset let in dvanajst letni član
sekcije kakovosti v zdravstvu. V prvih desetih letih nam je uspelo povezati proaktivce po posameznih
bolnišnicah, ki so hoteli več in sistematično vodenje kakovosti in rezultat je dokaj uspešen projekt akreditacije
slovenskih bolnišnic.
Ocenili smo, da si po desetih letih lahko zastavimo ambiciozen cilj, da smo partner pri razvoju kakovosti
zdravstvenega sistema.
Smo na prelomnem položaju. In, če ne obrnemo logike s katero smo problem reševali do sedaj se ne moremo
obetati večjih rezultatov.
6. TRAK: (TT)
(Nadaljevanje) Ne bi rekel, da ima Slovenija težave z zdravstvom pač pa je gotovo, da ima slovensko
zdravstvo težave s Slovenijo. To ne bi prepisal Sloveniji pač pa splošni klimi, ki ogroža javni sektor v mnogih
državah in mu grozi bankrot. Že politika kakovosti Evrope, ko so ji predsedovali Finci so postavili politiko, da
je treba metode učinkovitosti uvajati v javni sektor drugače bo prišlo do bankrota javnega sektorja.
Mislim, da tukaj ne smemo gledati samo na problem zdravljenja.
Sem tudi pacient, imam menjanj kolk in sem zadovoljen z zdravstvom. Zdaj čakam na menjavo drugega kolka.
Dostopnost mislim, da bi lahko bila boljša, drugače sem pa jaz kot pacient zadovoljen.
Drugo kar pa je, če bo prišlo do stresov bodo ogrožena tudi prenekatera delovna mesta od 33.400 zaposlenih v
zdravstvu. Potem bo pa res zdravje trpelo in vaša socialna varnost.
Zato smatram, da to zahteva čisto nov pristop. Colarič, predsednik Krke, je v intervju rekel: "Tako kot mi
izvažamo storitve pod Vladivostoka do Portugalske naj se načrtuje sistem, ki bo konkurenčen za izvoz storitev
zdravljenja na ta isti trg". Zadati si moramo presežen, ambiciozen cilj, nekaj novega kreirati, ne pa da
poflikamo staro. Drugače ne bo nič.
V sekciji Kakovost v zdravstvu govorimo, da se ukvarjamo z zdravjem zdravstvenih organizacij. In vemo, da
tistim, ki se ukvarjajo z zdravljenjem ljudi, pa niso izobraženi, jim pravimo zdravilci. Žal večina ljudi, ki se
ukvarja z zdravjem organizacij, večinokrat deluje bolj kot zdravilci. Potrebno je dvigniti kondicijo tega
"pacienta", ki mu pravimo zdravstveni sistem in kondicija je odvisna od vrednosti. Ta vrednost je pa odvisna
od rezultata ulomljeno z pričakovanji in potrebami. Notranji obraz kondicije je z manj naredimo to več. Ali je
to možno je stvar znanja in hotenja. V Delu so pred kratkim predstavili podatke, da je v štirih letih drastično
padla povprečna cena pametnih telefonov. Zakaj je to možno? Dobri izdelki so lažji. Ali se to da tudi pri
storitvah? Da se, več za manj. Poglejte, septembra Harvard Business Review na dveh straneh reklama "more,
more, more steel for less". Ali je to floskula? Poglejte ta oglas plačuje drago letalska družba, ki dela storitve in
to varnostno zelo strogo nadzorovane storitve! Če pogledamo kaj je zadaj za temi trendi. Zadaj je skrita
formula, ki je v zgodovini pokazala, da se razvite družbe vsako leto naučijo narediti za 3% več z istimi
sredstvi! To absolutno velja povsod tam kjer je trg in to ni noben čudež. To pomeni, da se organizacija, ki to
dela v 14 letih nauči narediti 50% več z istimi sredstvi. Peter Drucker je avtor teh trditev.
Zdaj pa poglejmo ne kako bi to se lotili. Poglejte, stalno se izboljšujemo znotraj ene paradigm. Ampak, ko se
paradigma izpoje, sistem ni več konkurenčen in je treba narediti spremembo sistema.
Zdaj
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 4 of 45
7. TRAK: (TT)
(Nadaljevanje) pa poglejmo kaj pa je sistem. Sistem je ideja. Poglejte, imamo nov avto, ki je razstavljen. Vsi
deli materialnoprisotni, a avta ni! Kaj je bistvo pri avtu? Bistvo so pravilni odnosi med njihovimi deli. To
pomeni, če bomo mi samo izboljševali delčke zdravstvenega sistema ne bomo rešili problema.
Javni sektor lahko v večini držav primerjamo z dinozavrom, klima se je zelo spremenila in, če ne bomo hitro se
izboljševali, prilagajali bo sledil propad.
Zdaj pa poglejte bistvo. Lep dokaz, kako je potrebno spremeniti idejo. Poglejte na prosojnici: dve enoti
združujemo v zdravstveni sistem, potem pa pridejo še druge in potem šesta enota, ki ne gre zraven. Ali je
problem v šesti enoti? Ni. Problem je v tem, da se je paradigma izpela in je treba iti na novo paradigmo. In če
koščke zložimo po načelu ostrega kota, gredo skupaj. Vidite zadeva je rešena. Če pa gledamo samo koščke, ne
bomo našli vir rešitve, vir rešitve je naprej preureditvi celote. To je bistvo in, če hočemo to narediti…/znak za
konec razprave/… moramo najti modrost in nosilce strategije. To je problem in to je rešitev. Potrebujemo
miselnost: "Če nisem del problema tudi del rešitve ne morem biti". Več kot nekdo zna,več je lahko del rešitve.
Predlagam, da se pripravi interdisciplinarni projekt, kjer se poleg zdravstvenega sistema vključi tudi cestno
omrežje, izobraževanje,... in se prijavimo kot enotna regija za evropski investicijski sklad. To je priložnost, če
želimo slediti ideji gospoda Colariča iz Krke.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Boste počasi morali zaključiti.
MARKO KIAUTA: Predlog sklepa, potrebujemo nosilce strategije, potrebujemo strokovne odgovorne.
Zaključek - Michael Porter je v oktoberski številki HBR objavil Sprememba strategije v zdravstvu. Iz verzije
HC 1,0 je potrebo preiti v HC 2.0. Tukaj so zelo podrobno predstavljene stvari kaj naj se spremeni. Poudaril bi
samo eno. Od formule, da je cena vsota plač in stroškov moramo preiti na formulo, da je plača razlika med
ceno, ki jo prizna trg minus stroški.
Jaz se optimist in verjamem, da bomo zmogli. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem zdaj gospodu Nenadu Vrtariču, na temo gradnja bolnišnic stanje, cilji, izgledi, predlogi
izboljšav. Izvolite.
NENAD VRTARIČ: Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani gostje.
Danes bom danes govoril o temi, ki je zelo pereča. To je gradnja bolnišnic oziroma investicij v zdravstvu.
Smatram in tudi kolegi delimo to mnenje, da v času, ko imamo omejena finančna sredstva, potrebno vsako
investicijo zelo skrbno načrtovati. Zadnje investicije, ki potekajo in problemi vezani na gradnjo, kažejo, da se
razpisi ustavljajo, da gradnja ne poteka. Kaže da nekaj v sistemu počnemo narobe. In kaj počnemo narobe?
Investicijese ne načrtujejo pravilno. Načrtovanje bolnišnice je zelo kompleksen proces, pri katerem sodeluje
cela vrsta strokovnjakov različnih strok. To je zelo interdisciplinarno delo, ki je na osnovi svojega znanja in
izkušenj opravijo strokovnjaki za bodoče dobro upravljene bolnišnice. Gradnja, pred tem pa zasnova
investicije vpliva na koncu tudi na upravljanje bolnišnice, ki
8. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) spada danes med najbolj kompleksne naloge sodobnega managementa. In vsi ti procesi,
načrtovanje, projektiranje, gradnja in upravljanje, so med seboj tesno povezani. Za kvalitetno upravljanje
bolnišnice je potrebno imeti znanje z vseh teh zgoraj navedenih področij. In situacija v Sloveniji danes ni
takšna. Danes poteka oziroma je zadeva teh investicijah za urgentne centre potekala tako, da je ministrstvo
igralo zelo pasivno vlogo, oziroma jo še vedno igra, in na drugi strani je bila zadeva prepuščena samim
uporabnikom (bolnišnicam), ki po svoji strukturi niso najbolj vešče vodenja investicij. Predvsem pa, v tem
procesu ni nikogar, ki bi odločal in sprejemal odločitve.
Skratka, med ministrstvom in med uporabnikom je potreben nekdo, ki bo sprejemal odločitve. Zakaj to
govorim? Zaradi tega, ker je osnovna napaka narejena že v samem izboru oziroma v javnem naročilu za izbiro
projektanta, kjer je osnovno merilo najnižja cena. Imeli smo primere, ki so znani, lahko se preverijo, kjer se za
to najbolj občutljivo temo izbere nekoga, ki je ponudil najnižji znesek in praktično "zabetoniral" bodočo
gradnjo s tem, da je pripravil slab projekt. Ta projekt je pa pripravljen slabo zato, mogoče kateri tudi dobro, ker
ni meril oziroma, ker ni transparentnosti. Transparentnost pa je v tem, da ni več predlogov različnih
projektantov oziroma arhitektov, ki bi na to zadevo lahko strokovno odgovorili in bi potem nekdo, kasneje
bom povedal koga si predstavljam v tej vlogi, o predlaganih rešitvah lahko tudi odločal. In izbral najboljšo.
Drugi korak kasneje je, da bolnišnica, ki je sprejela to vlogo, in jo je kot nosilca gradnje postavilo ministrstvo,
potem pelje postopek sprejemanja prostorskih aktov, mukotrpno, zelo dolgo, eno leto in več. V tem času se
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 5 of 45
zadeve še dodatno zabetonirajo. Naslednji korak je razpis za izbor projektanta v fazi projekta, za pridobitev
gradbenega dovoljenja in izvedbo. V tej točki se zgodi, da se pojavi drug projektant, da se ta kontuiteta pretrga.
Ker je bil osnovni projekt slabo načrtovan, zasnovan, prihaja do tega, da ni dovolj skomuniciran z
uporabnikom, predvsem pa ni organizacijske sheme posameznega oddelka ali bolnišnice.
Do te ponavadi pride vedno na koncu, čeprav bi to moral biti vhodni podatek vsem, ki se s tem ukvarjajo.
Takrat se pripravi investicijski program, in v naših primerih pristojno ministrstvo določi ceno posamezne
investicije administrativno. Kolikor denarja imamo v tem trenutku, toliko ga pač je. Po principu vsakemu
nekaj, da bodo vsi v Sloveniji zadovoljni in ne na osnovi dejanskih stroškov in potreb posamezne investicije,
oziroma bolnišnice. Gradnja objekta je dolgotrajen proces, ki se odraža na koncu v stroških in tukaj, ravno v
času, v katerem smo, je potrebno investicije skrbno načrtovati, ker je denar omejen.
Potem imamo naslednjo stopnjo, govorim o sedanji praksi pri gradnji. Razpis izvajalca, ki ga vodi, v tem
primeru Ministrstvo za zdravje. Vsak razpis je unikaten in vsaka pogodba je unikatna. Zahteve v pogodbah so
pogosto takšne, da je naročnik maksimalno zavarovan, izvajalec izgradnje pa prepuščen naročnikom. Skoraj
50% vprašanj, pa lahko preverite na spletu, javnih naročilih, je glede pogodbe in razpisnega dela. Razpisi
padajo tudi zaradi tega, ker so pripravljeni slabo in ker se ne uporabljajo mednarodno priznane FIDIC norme.
Tuja podjetja se je iz zgoraj navedenih razlogov ne prijavljejo razpis gradnje bolnišnic v Sloveniji.
Pa še če se vrnemo na zadnjo najbolj aktualno temo, na Onkološki inštitut. Za naročnika je na koncu čisto
vseeno ali je obračun na "ključ" ali po dejanskih izmerah. To je za nas inženirje stvar tehnike. Če pa je projekt
pripravljen slabo, vračam se na prvi korak, načrtovanje, potem pa je za naročnika pogodba "na ključ" izhod v
sili. Podal bom še predloge izboljšave,
9. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) glede na stanje investicij v bolnišnicah. Sredstva so omejena in so slabo načrtovana. Investicija
traja več let. Bolnišnice so jo prisiljene zaključiti. Kljub pomanjkanju sredstev in vsemu, kar k temu spada,
slabemu vodenju, nihče ni za nič odgovoren. Bolnišnice pa zaključujejo investicijo. Kaj dobimo? Dobimo pol
invalidne objekte, ki jih moramo takoj po začetku uporabe sanirati in pa drago medicinsko opremo in naprave.
Medicinska oprema bi morala biti definirana na začetku, da bi bil postopek transparenten in da ne bomo
dopuščali manipulacije in korupcije na tem področju medicinske opreme.
Prvo potrebujemo, ali aktivno ministrstvo ali pa svetovalni inženiring, ki bo sprejel vlogo in odločal o vseh
pomembnih odločitvah. Potrebujemo na osnovi stategije za naslednjih 10, 15 let, izdelan strateški načrt
slovenskih bolnišnic, tako imenovan master plan, ki bo definiral nadaljnji razvoj vsake posamezne bolnišnice.
Posamezno investicijo je potrebno skrbno načrtovati. Objekte, ki so potrebni za rušitev, ki so neekonomični in
ne ustrezajo delovnemu procesu, je potrebno porušiti in zgraditi nove. To je ceneje, kot jih vzdrževati in
ohranjati pri življenju ali vlagati v njih.
Medicina se je v zadnjih letih tudi spremenila. Vsak dan se spreminja. Izboljšuje se, skrajšujejo se ležalne
dobe. Imamo pa še vedno isto število postelj oziroma mest v bolnišnicah. Bolnišnice pa na to ne reagirajo.
Spremenjene prostorske zahteve so izziv. Ni potrebno le iskat izgovore zakaj ni sprememb. To je del strategije,
to ni tisto, kar smo dobili v osnutku, v verziji na 30 straneh. Ta strategija (osnutek) nič ni vredna. Je kup
papirja, ki je toliko vreden kolikor je težek, noč več.
Predlagamo, da se vključi v načrtovanje bolnišnic končni plačnik, zavarovalnica. Tu mislimo, da je zadeva
jasna. Bolnišnice je treba upravljat, potrebno jih je skrbno načrtovati in na začetku vedeti kaj nas čaka na
koncu. Projektante izbrati z arhitekturnem natečajem. Najnižja cena ne sme biti vodilo. Imamo uredbo Vlade o
najnižji ceni, ki se ne spoštuje. Začetni minimalni vložek je na koncu vedno večji, kar vse preplačamo, izdelki
prinašajo veliko več težav, kot zadovoljstva, primeri onkologije, pediatrije. Veliko je slabih in slabo vodenih
projektov. Predvsem je potrebno spremeniti in dopolniti zakon javnega naročanja, tudi glede referenc in
garancij. Nevzdržno je, da enkrat reference, ki jih pridobimo, ne veljajo. Na vsakem razpisu potrebujemo na
posebnem obrazcu oddano referenco. To v tujini ni praksa. Pri garancijah za izvajalce potrebujemo večjo
prožnost. Danes garancija ni več formalnost, kot je bila to v preteklosti. Garancija je danes 100% depozit
nekega podjetja na banki. Garancije trajajo 10 let. Poglejmo primer mariborske urgence in ceno. Verjemite, da
je ta garancija všteta v končni ceni kvadratnega metra bolnišnice.
Še nekaj. Upoštevajmo mednarodne pogodbe in FIDIC norme. Če veljajo v Evropski uniji, zakaj ne veljajo pri
nas? Zato, da bodo posamezni razpisi in gradnja transparentni, da se bodo na njih lahko prijavili vsi, ki imajo
reference in resurse. V večji konkurenci bodo posledično nižji tudi stroški izgradnje naših bolnišnic. Hvala
lepa za pozornost.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Alešu Koširju, na temo bolnišnični
informacijski sistem. Izvolite, pripravi se pa Tomislav Nemec.
ALEŠ KOŠIR: Spoštovani, hvala za besedo. Da nekaj vem o informatiki, bom poskušal dokazati ne zgolj
tako, da uporabljam prenosnik ampak, da bom pokazal kaj so glavne težave slovenskega bolnišničnega
informacijskega sistema kot celovitega in pokazal, da ima stanje v Sloveniji svoje posebnosti. Seveda smo del
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 6 of 45
evropskih trendov, tega kaj informatika lahko omogoča, tako - da bomo spregovorili še nekaj o tem, kaj
splošno velja za zdravstvene oziroma bolnišnične informacijske sisteme, podal predlog nekih postavljenih
ciljev, predlagal, da sledimo nekim zgledom, tako tujim iz bližine - kot domačim - in seveda zaključil s
predlogi izboljšav.
Bistveno je, da informacijski sistem oziroma informatiko v zdravstvu vidimo kot celovito sliko, kot krog, v
katerem imamo sestavne dele
10. TRAK: (TT)
(Nadaljevanje) informacijskega sistema, ki se nanašajo tako na človeške vire, na bolnišnično nego, na
oskrbovalno verigo, seveda tudi na finance, na storitve za paciente in goli IT. Vsak od teh sestavnih delov ima
svoje izzive. Ti izzivi, če začnem najprej pri storitvah za paciente so seveda, da so pričakovanja pacientov zelo
visoka hkrati pa so ti videni ne kot odjemalci v tem sistemu, ampak včasih tudi kot moteči elementi, da so
postopki, ki veljajo in po katerih se zdravi, torej bolnišnični postopki in drugi postopki, so neučinkoviti, tudi
postopki zdravljenja so zaradi nepopolnih in neažurnih informacij včasih neučinkoviti. Vse to so izzivi
informatike in v večji sliki izzivi zdravstva v Sloveniji. Bistvo pa je, da informatika zna pri celovitem pogledu
v zdravstvu pomagati tako, da lahko zagotavlja velike prihranke in bistveno višjo raven storitev.
Če komentiram sliko naprej: človeški viri, oskrbovalna veriga, finance, vse to so bistveni deli sodobne
informacijske podpore, a ti niso specifične le za zdravstvo.
Seveda imajo ti svoje posebnosti, ampak v celoviti sliki je treba upoštevati možnosti, ki jih danes informatika v
splošnem lahko nudi katerikoli organizacij ne samo zdravstveni. Posebnosti so pa seveda še bolnišnična nega
kjer je treba upoštevati moderne, sodobne pristope seveda izkoristiti vse informacije o pacientu, vse
informacije o dobrih praksah o demografiji in podobno in te informacije učinkovito uporabiti za najvišjo in
najkakovostnejšo storitev za pacienta. Ne bom šel v podrobnosti to so bile splošne ugotovitve za informatiko v
zdravstvu. V Sloveniji imamo k temu še nekaj posebnosti. Tukaj jih bom naštel le nekaj, ne pa vseh omenil.
Recimo, treba se je zavedati, da smo v zadnjih letih gradili dve informacijski hrbtenici, ki sta slabo povezani,
ne povezani, da imamo še vedno neenotne, nepovezane in tehnološko zastarele necelovite informacijske rešitve
po nekaterih zdravstvenih organizacijah. To so na primer zavodi, bolnišnice, ministrstvo in ti ne podpirajo
sodobnih procesov. Tukaj so lahko velike možnosti za napredek. Posledično imamo veliko nepreglednost
delovanja teh javnih, zdravstvenih organizacij, pri čemer so zasebne že izkoristile kar dosti prednosti
informacijskih sistemov in pri njih ne najdemo enakih težav.
Mogoče je treba jasno ugotoviti, da v Sloveniji imamo dobre prakse, vendar se te ne povezujejo in ne razširjajo
med naprednimi organizacijami. Uspešni zgledi se ne upoštevajo in včasih tudi obstoječe kapacitete niso
smiselne izkoriščene, kjer bi lahko informatika seveda učinkovito pomagala s svojo informacijsko podporo.
Ker so znane dobre rešitve in dobre prakse - tako domače kot tuje - nimamo pa tega odziva v Sloveniji,
uporabimo mednarodne dobre prakse na podlagi primerljivih zgledov zlasti iz bližnje tujine.
Zastavljene cilje lahko razdelimo recimo na tri sklope: eden je izvajanje nege kjer lahko ugotovimo, da so
sodobni trend prehod od intervencijskega k preventivnemu modelu zdravljenja, od uvedbe papirnega
poslovanja, se pravi prekinitve dela s papirnimi kartotekami, k uporabi elektronskih, ki omogočajo hiter in
natančen prenos informacij. Glede kroničnih bolezni pacientov je treba razumeti, da imajo ti pacienti svoje
potrebe in te potrebe so včasih nerodne, kjer pa lahko sodobna informatika pomaga pri cenejšem, boljšem,
hitrejšem, bolj udobnem, bolj koristnem in učinkovitem zdravljenju teh pacientov. Tako da kar se zdravljenja
in izvajanja njega tiče, so že znani neki zastavljeni cilji in to so splošno veljavni. Kar pa se vpogleda oziroma
transparentnosti zdravljenja in obračunavanja tiče, razumemo seveda, da so potrebe bolnika v tem, da želi
videti celovito sliko svojega stanja in zdravljenja, na drugi strani pa potrebe zdravnika, ki želi videti ne samo
stanje enega bolnika, ampak upoševati statistična dejstva in povezave, podatke o splošni demografiji in širše
ter potrebe upravljavcev, ki želijo poznati stroške, ki so povezani z zdravljenjem. Te potrebe so jasne in
pričakovane in del normalnih ciljev, ki bi jih moral sodobni informacijski sistemi v bolnišnicah izpolniti.
11. TRAK: (TT)
(Nadaljevanje) Uspešno poslovanje bolnišnice se v maločem bistveno razlikuje od poslovanja katerekoli druge
organizacije. Tako je treba tu slediti tudi odličnim zgledom, ki jih vidimo pri nezdravstvenih organizacijah.
Kar se tiče zastavljenih ciljev, bolj podrobno razumemo, da se z inovativnimi sodobnimi zmožnostmi, ki jih
informacijska tehnologija in sodobne metode diagnostike danes ponujajo, lahko vse bolj osredotočamo k
individualni obravnavi bolnika. Torej, da prepoznamo tudi posebnosti in lastnosti, ki so za vsakega bolnika
specifične, in bolnika vidimo kot izjemno celoto, ne pa kot predstavnika neke posplošene diagnoze. Seveda
moramo razumeti, da so te informacije koristne bolnikom, zdravnikom in upravljavcem, vsakemu za njegove
potrebe za odločanje. Odločanje na podlagi teh celovitih informacij je nekaj kar moramo danes zavedati, da je
omogočeno z informacijsko tehnologijo. Ne nazadnje pa naj širši varni dostop do informacij je cilj in česar se
moramo danes zavedati je, da je to omogočeno s primerno informacjsko tehnologijo. Ne nazadnje pa je treba
upoštevati tudi varni dostop do informacij. To je tisto, kar želimo s sodobnim blnišničnim infracijskim
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 7 of 45
sistemom v končni instanci doseči.
Če pa splošne cilje bolj podrobno definiramo kjer se nanašam na predstavitev gospoda Vrtariča, je pomembni
proces nabave v okvirih javnega naročanja treba razumeti tudi v informacijskem smislu kot nekaj, kar se da
dobro podpreti tako, da je ta proces transparenten, jasen, od hranjenja, distribucije in uporabe medicinske
opreme, materiala in avtomatizacije vseh aktivnosti, ki so danes običajno še vedno vodene na papirju ali pa z
nerodnimi postopki med neintegriranimi informacijskimi sistemi, ki zahtevajo veliko nepotrebnega ročnega
dela. Torej tukaj so velike možnosti za bistveno bolj kvalitetno integracijo teh sistemov. Seveda pa je treba tudi
razumeti, da so v teh procesih težave, koraki se zatikajo, moramo procese izvajati tako, da lahko morebitne
spremembe in težave hitro razrešujemo, organizirano, seveda v ta namen predlagamo uporabo principov
vitkosti. Mislim, da je znano, da so znatni prihranki, ki jih omogočajo bolnišnični informacijski sistemi. Tukaj
navajam tako celovito sliko prihrankov na podlagi meritev, zunanjih meritev. Ti prihranki so na različnih
področjih od 5 do 10%, od 10 do 30% drugod in celo od 40 do 80 recimo pri bančnih stroških financiranja
zaradi boljšega upravljanja denarnega toka. To so pričakovani prihranki na letni ravni, merjeni v odstotkih
sedanjih obstoječih stroškov. Torej…
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ:…Boste lahko zaključili ja…
ALEŠ KOŠIR: Naslednji koraki, ki jih predlagamo, so, da se začne povezovati obstoječe informacijske
sisteme v sodobno, celovito, varno in učinkovito strukturo, ki omogoča tekoče spremljanje, hitro ukrepanje in
dolgoročno odločanje na podlagi vseh podatkov povezanih z zdravstvom. V najširši možni obliki.
Predvideti je treba časovni načrt in omejiti spremembe tega časovnega načrta le po nekem definiranem
postopku.
Pomembno je, da se zavedamo, da je treba standardizirati podatke kjer ti še niso, ter da je treba povezovati in
združevati podatkovne zbirke. Seveda je treba v preventivi povečati možnost informatike, zato da bomo lahko
sistematično spremljali podatke in upravljali stroške na podlagi dejanske, individualne porabe in izvedbe
storitev. Če povzamem v zelo kratki sklepni misli, v sodobnem svetu je informacijska podpora zgolj orodje, ki
naj služi tako bolniku, zdravniku in upravljavcu v pomoč pri odločanju na podlagi o vseh dosegljivih podatkov.
Najlepša hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem zdaj gospodu Tomislavu Nemcu, pripravi se Miroslav Germ. Jaz vas opozorim s temle gongom
30 sekund preden se vam izteče čas. Tako, da prosim, da potem zaključite. Izvolite.
TOMISLAV NEMEC: Ja prav lepo pozdravljeni.
Moja naloga je, da v imenu slovenskih združenj za kakovost in odličnost kot član izvršilnega odbora,
razpravljam kot uvodničar na temo upravljanju v zdravstvu. Tema se lahko spremlja preko teh monitorjev
vendar za mojo orientacijo, to kar bom povedal boste dobili tudi na slajdih. Poglejte, ključno vprašanje je kdo
naj ozdravi zdravstveni sistem
12. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) in zdravstveno organizacijo. Ko govorimo o upravljanju, v zdravstvu, ne moremo mimo dejstva,
da se znotraj zdravstva po pavšalnih ocenah, ki so pa lahko kar točne, letno obrne 3,1 milijarde evrov. Ne vem,
ali je to 7% ali 8% ali 9% BDP-ja. Dejansko, ko govorimo o upravljanju v zdravstvu, govorimo o upravljanju
tega denarja in to je en zelo pomemben in velik del našega BDP-ja, o katerem odloča država, odločajo danes
občinepreko svojih predstavnikov v svetih zavodov, ki so tudi odgovorni za korektno upravljanje vsega tega.
Moj privilegij je to, da sem lahkoiz različnih aspektov spoznaval, kako država upravlja svoje premoženje.
Moram ob tej priložnosti povedati, da imamo nekaj vrhunskih ljudi, ki izgorevajo za državo, ki želijo narediti
veliko in tudi dobro opravljajo njeno premoženje. Imamo pa tudi druge skrajnosti. In naša naloga združenja
SZKO je, da tudi v zdravstvu razširimo te dobre prakse in da postane dobro upravljanje zgled in gonilna sila
razvoja te države. Do krize, ki smo jo nekako začutili šele pred tremi, štirimi leti, se o kakovosti managementa
v javnih zdravstvenih zavodih in tudi sicer, ni kaj veliko govorilo. Po navadi se je iskalo izhode v dodatnem
denarju in vse težave, ki so bile povezane s kakršnokoli izgubo, smo enostavno reševali z dodatnim davkom ali
zniževanjem pravic, zelo redki so se vprašali ali so kakršnekoli notranje rezerve.
Resne analize vzrokov zakaj nastajajo izgube ni bilo. Dobro vemo, da so notranji in zunanji vzroki. V svojem
nadaljevanju, referatu, se bom osredotočil zgolj na tiste notranje vzroke, na katere management ima vpliv in
lahko prispevajo k izboljšanju situacije. Zelo pavšalne so ocene tistih, ki pravijo, mi smo že vse naredili, rezerv
več ni, problemi so izven nas, na njih nimamo vpliva. To vsi, ki se ukvarjajo z managementom vemo, da nikoli
ni res. Zmeraj obstajajo tudi notranje rezerve, seveda do neke mere. Misel je naslednja - finančne transfuzije v
zdravstvo sistema ne bodo izboljšale, če najprej ne bomo popravili njegovega notranjega delovanja in
odtekanja krvi. To pomeni denarja. In to je tudi predmet managementa, to je tudi tisto, kar želimo ponuditi kot
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 8 of 45
slovensko združenje za kakovost, dati moč, da tistim ljudem, ki izgorevajo za državo, ponudimo jim lahko
orodja in predstavimo, kako pa se odtekanje denarja lahko relativno neboleče ustavi.
Trenutno stanje finančnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, kot podlaga za nadaljnje razmišljanje o
upravljanju, je v obdobju 1-9, leta 2013 naslednje, in sicer 18 bolnišnic od 26 posluje negativno, 8 od 9
območnih zavodov za zdravstveno varstvo posluje negativno in 21 zdravstvenih domov od 53, ki je poročalo,
posluje negativno. Vprašajmo se seveda, vsi delujejo v enakem okolju, podobnih pogojih, seveda so razlike,
vendar ne tako velike. Vprašajmo se kaj pa razlikuje ene od drugih? Kakovost manageranja ni edini, je pa
ključen dejavnik. In če lahko eni zmorejo, zakaj pa drugi ne? Med njimi so gotovo razlike, so različne prakse
in seveda ponavadi reagiramo tako, da tistim z izgubo, se jim opravičujem, večkrat tudi niso sami krivi ali pa
so vzroki tudi izven njih, enostavno damo denar. Vprašamo se, kaj narediti? Razširimo prakse tistih, ki pa
pozitivno poslujejo, še na ostale.
Mimogrede, teh 18 bolnišnic, ki poslujejo z izgubo, vrednost, bom rekel pobotana vrednost tega primanjkljaja
je le 1,3% od vseh njihovih prihodkov. In vsak manager ve, da 1,3%
13. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) primanjkljaja ni razlog za kakršnokoli panično stanje. Za primer bom povedal nekaj takih
ukrepov, ki se dajo narediti, seveda pa bom takoj tudi prizanesljiv do tistih, ki so že naredili, za nekatere pa je
morda prav, da jih naredijo. Imel sem izkušnjo, ko smo poslovali zelo negativno, najbolj /nerazumljivo/
zavoda, pa smo enostavno prilagodili poslovanje obstoječim predpisom, ki so trenutno veljavni in se je stanje
bistveno izboljšalo. Na primer, šli smo v pogajanja z dobavitelji. Danes so ti psihološko pripravljeni, da bodo
cene iz leta 2007, iz časa debelih krav, prilagodili današnjim razmerjem. Ker pa jih nihče ni prav povprašal, so
pač povprašal, so pač še naprej zaračunavali na primer 100 evrov na uro za neko storitev. Naredili smo kar
nekaj analiz cen iz tujine, zelo neprimerljive so cene določenih artiklov, ki se pa pojavljajo pri nas in v tujini.
Po navadi so dobavitelji med 5% in 10% takoj pristali na znižanja. Moramo pa vedeti, zdravstveni sistem in
ves javni sektor je zanesljiv plačnik in to je naš adut v pogajanjih.
Menim, da ne smemo pristajati na navidezno dejstvo, da je na trgu ena sama ponudba. Mi imamo kar nekaj
predpisov, ki ščitijo monopol, in če se malo potrudiš, jaz poznam te zadeve tudi iz gradbeništva, če se malo
potrudiš, vedno ko je ena ponudba, garantiram, lahko najdeš vsaj še kakšno. Nadalje, veliko je podjemnih
pogodb z lastnimi zaposlenimi, o katerih se lahko tudi razpravlja. Nismo navajeni, da bi ljudi razporejali na več
delovišč, tudi tukaj se da marsikaj narediti, seveda do tiste mere, da so še razumno obremenjeni. Nadure lahko se večkrat vprašamo, ali so resnično potrebne. Nazivi - mi imamo primere, ko nekdo vodi samega sebe
ali pa vodji dveh oseb, pa je vendarle vodja. Dajmo tisti, ki še niste, to razčistimo, pa bomo videli kar nekaj
rezerv.
Bi pa še izpostavil misel, da če bomo popravljali posamezne dele, popravili samo napake delov, to se pravi, da
se lotevamo samo stroškov ali pa posamezno česarkoli drugega v zdravstvu, še nikakor ne bo sistem sam po
sebi bolje deloval. In tukaj nastopi vprašanje razumevanja celote. Kdo je tisti, ki v državi razume celost
zdravstvenega sistema in ima nanj vpliv in ga lahko opravlja? Poglejmo to z drugega vidika. Nihče nima
pregleda nad celoto, edini, ki pa doživi celoto zdravstvenega sistema, je pa pacient. On je edini tisti, ki lahko
pove ali ta sistem resnično deluje ali ne. Večkrat pozabimo, da bi morali ravno v čevljih pacienta prehoditi ta
sistem in se šele potem se lotiti popravil sistema.
Bom kratek, bom počasi zaključil, ker se mi čas izteka. Okoliščine v katerih danes vodimo javne zdravstvene
zavode, jih bom kar na kratko navedel, nam že same po sebi povedo dovolj. Prvič, javni zdravstveni zavodi
niso lastniki premoženja, z njim zgolj upravljajo, ne gospodarijo. Lastniki so ustanovitelji in tu je en velik
problem. Rigidno se upravlja s človeškimi viri, o vsakem zaposlovanju dejansko odloča minister, odloča svet
zavoda, odzivni časi so katastrofalni in praktično te pristojnosti zavodi danes več niti nimajo. Plače niso vezane
na delavni učinek, to je itak problem javnega sektorja, zavod ne sme sklepati recimo cenejših pogodb z s.p.-ji,
moramo dražje sklepati podjemne pogodbe z istimi osebami, sami sebi kompliciramo in dražimo te stvari.
Zavezani smo javnemu naročanju, ki potrebuje en korenit reinženiring v smislu možnosti močnejših pogajanj z
ponudniki, imamo skromno konkurenco, monopole. Pomanjkanje zdravnikov - ne morem se znebiti občutka,
da naš trg zdravnikov ne deluje, dejstvo je, da imamo približno 150 mladih zdravnikov brezposelnih, vse smo
tako zakomplicirali 4 ali 5 letno specializacijo, na drugi strani imamo upokojene zdravnike, ki dobesedno
14. TRAK: (TT)
(Nadaljevanje) ječijo pod napori. Delati morajo še naprej in to zelo vpliva tudi na ceno dela. Predvsem pa na
čakalne vrste.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Prosim, če zaključite.
TOMISLAV NEMEC: Moj zaključek je naslednji. Predlagam vzoru projekta, "odprava administrativnih
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 9 of 45
ovir", ki ga vodi NMZ, sistematično odpravitmo vsa ozka grla v predpisih s področja zdravstva. Nadalje,
nadaljevati z uvajanjem principov vitkosti ter uporabo sodobnih orodij vodenja, postaviti formalne zahteve za
akreditiranje ali certificiranje vseh javnih zdravstvenih zavodov, sistematično spodbujati in normativno širiti
prepoznane dobre prakse. Ministrstvo mora okrepiti javni nadzor nad celotnim sistemom in podsistemi
zdravstva. Zagotoviti je potrebno transparentno in javnosti razumljivo spremljanje uspešnosti zdravstvenih
zavodov po temeljnih vodikih opravljanja, kot na primer vidik procesov, zaposlenih, uporabnikov, družbene
odgovornosti in finančnega izida, oziroma zgraditi hierarhični model agregatnih kazalnikov javnega zavoda, da
bomo vedeli kdo je resnično uspešen kdo pa ni. In še zadnja pobuda, ki je naslovljena predsvsem na politiko, ki
po mojem mnenju nosi veliko odgovornost, da je danes stanje zdravstva tako kot je. Korporativno opravljanje
sedanjih javnih zdravstvenih zavodov je potrebno urediti po načelih in na način, kot je to v gospodarstvu.
Avstrija in Nemčija sta na primer hkrati s prenosom državnega premoženja spremenili strukturo opravljanja
bolnišnic in sicer po vzoru gospodarskih družb. Cilj je zagotoviti večjo avtonomijo izvajalcev javne
zdravstvene službe, hkrati pa vzpostaviti večjo odgovornost za doseganje rezultatov. Država naj ohrani
lastništvo nad javno službo, hkrati pa ji naj določi čim bolj jasne cilje. Kratkoročno, zelo hitro, potrebujemo
temeljit razmislek o novih možnih pravnih oblikah za izvajanje javnih in zasebnih zdravstvenih služb, na
primer javna podjetja, samostojni zavodi. Mislim, da je čas, da se politika resno s tem sooči in se potem tudi
odloči, to bo velik prispevek, velika pomoč za ozdravitev našega zdravstva. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Saj prispevke imamo zunaj, tako, da bi res prosila, da se vsi omejite na 6 min, 30 sekund pred koncem vam
zazvonim in prosim, da takrat zaključite. Besedo ima zdaj gospod Miroslav Germ. Pripravi se Andrej Možina
iz Zdravniške zbornice Slovenije.
MIROSLAV GERM: Hvala lepa.Tudi moj lep pozdrav vsem.
Jaz bom na kratko pokomentiral prosojnice glede na to, da je čas omejen. Predvsem ena stvar je pomembna, ki
se že dogaja nekaj časa, tudi v Sloveniji, je industrializacija zdravstva. Enako se dogaja tudi v bankah.
Zdravstvo ni tako slabo kakor se rado govori. Za medije velja "bad news is good news". Kot je povedal Peter
Drucker, ki ga je že gospod Kiauta omenil, oče sodobnega menedžmenta rojen v Avstro-ogrski, da bodo
najboljše tiste države, ki bodo najprej prinesle metode upravljanja iz industrije v javni sektor. Bi pa opozoril,
da je zdravstvo, ekonomija znanja (knowledge based economy). Z evropsko direktivo o prostem pretoku
pacinetov bodo postale bolnišnice high-tech podjetja, zlasti oba UKC-ja, ki bo tekmovala za paciente in
zdravniško osebje v EU-ju. Če ne bodo primerljivi delovni pogoji, infrastruktura, primerljivo usposabljanje,
nagrajevanje, bodo pacienti in zdravniki odšli v tujino. To je zelo resna zadeva. Kako zdaj to preseči, nekaj so
o tem moji predhodniki že govorili. Osredotočil se bom na zglede v tujini. Prvi problem je razdrobljenost
upravljanja zdravstvenih zavodov v Sloveniji. V EU-ju po navadi ena organizacija na ravni pokrajin upravlja
primarno in sekundarno zdravstvo. Tako imamo primer KAGesa v avstrijski Štajerski z 1,1 milijona
prebivalcev, kjer upravljajo 20 bolnišnic in klinični center, naslednji primer jugovzhodne pokrajine v Španiji s
600.000 prebivalci, kjer ena organizacija upravlja 23 zdravstvenih zavodov, 5 bolnišnic, ostali so zdravstveni
domovi. Na prosojnicah podčrtano je povezava na njihove spletne strani. Tudi na avstrjskem Štajerskem so
imeli enak problem in so leta 1985 zakonodajo spremenili. Kako bomo pri nas razrešili razdrobljenost
upravljanja ne vem, posebno glede na to, da nimamo pokrajin. Oziroma, da je pokrajin čedalje več. Oo
Avstrijcih bi bilo za Slovenijo dosti dvei pokrajini, po Špancih je štiri. Drugo zelo interesantno je, da
upravljajo klinične centre, vsaj infrastrukturo, za to specializirane organizacije.
15. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) V Avstriji je več podjetij za upravljanje bolnišnic. Vamed je multinacionalka, ki gradi in
upravlja bolnišnice po celem svetu. Manjše podjetje je hospitals. Vamed upravlja infrastrukturo kliničnega
centra v Berlinu in tudi na Dunaju. KAGes klinični center v Gradcu.Verjamem, če bi upravljali infrastrukturo
naših kliničnih centrov, ne bi bilo toliko problemov z gradnjami, tudi z napeljavo v onkološkem zavodu, ker se
kar naprej pojavlja legionela.
Študija kaj pomeni to centralizirana nabava, je tu "EU`s Public Sector Spending". Tam imate tudi v številkah
koliko milijard se porabi in kaj je treba narediti, da se zmanjša poraba. Aktualna zadeva so javna naročila.
Vzrok problemov je predvsem razdrobljenost skupnih služb po ministrstvih. Ministrstva imajo vsaka svojo
službo za investicije, službo za IT, itd. Moji kolegi informatiki pravijo, da zaradi tega ne dosegajo običajne
popuste glede na količino. Potrebne so centralne skupne službe za zakonom o vladi. To je normalno. Potrebni
so mednarodni razpisi za gradnjo in upravljanje bolnic, o tem je gospod Vrtarič že govoril. Ponavadi gradi in
upravlja en ponudnik, saj potem premisliš kakšno opremo boš vgradil, ker boš potem tudi upravljal.
Poslušal sem razpravo v odboru za infrastrukturo, o Termoelektrarni Šoštanj. Enaka zgodba. Obstajajo podjetja
za nadzor projektov. Kar se tiče Termoelektrarne Šoštanj sta to SGS, ki je švicarski, in Biro Veritas, ki je
francoski. Kot sem že omenil, nadzirajo projekte gradnje bolnišnic Vamet in Hospitals, od definicije zahtev, do
ključa. Tri leta stika sem sodeloval z Quickborner Team, ki se ukvarja z izboljševanjem poslovnih stavb.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 10 of 45
Nadzor nad celotnim projektom gradnje bolnišnic je ena od rešitev. Drug problem, na katerega je opozoril g.
Aleš Košir, je zastarela programska oprema. Ne verjamem, da se da bistveno več prihraniti pri upravljanju
bolnišnic brez sodobne. Predhodnik g. Tomislav Nemec je govoril o izboljšavah upravljanja zdravstvenega
doma, o samostojnosti, iniciativnosti. Definitivno so izboljšave možne, ampak brez neke resne informacijske
opreme ne bo šlo. Gre tako za klinične oziroma bolnišnični informacijski sistem in gre za e-zdravje, kako
informacije med seboj povezati. Za gospodarstvo je normalno, da imajo poslovni informacijski ERP sistem v
podjetjih od 200 zaposlenih dalje. Aha, še 60 sekund. Primere vidite na prosojnici. Škotsko, ki je bil največji
razpis od 60 do 120 milijonov funtov, južno Dansko jugovzhodno Španijo. Predlagal bi, da bi zaradi
dolgotrajnih postopkov nabave pri nas imeli javni razpis za demo center take informacijske rešitve ali v
bolnišnici ali kliničnem centru. Implementacijo plača naročnik, Ministrstvo za zdravje, ponudnik pa odloži
plačilo licenc. To bi bila ena od možnosti izboljšanja informatizacije zdravstvenega sistema. Dobro, še 30
sekund.
Rad bi povedal, da se izboljšujejo sistemi vodenja v zdravstvenih zavodih tudi zaradi naših kolegic in kolegov,
gospoda Kiaute in drugih v sekciji združenja za kakovost v zdravstvu, da se zavodi certificirajo in akreditirajo.
Klinični center Ljubljana in prej bolnišnica Novo mesto sta tekmovala za Priznanje RS za poslovno odličnost.
Viden je stalen napredek. Odbor za zdravje bi lahko dobil, verjamem, to poročilo za UKC Ljubljana ter videl
kje so dobre stvari, kje so problemi, tudi medije bi lahko o tem seznanili. Tudi tu imamo zglede. Imeli smo
obisk kliničnega centra Odense, Danska, tudi v kliničnem centru Ljubljana so imeli predstavitev. Imamo
nagrajenca podjetje za upravljanje zdravstvenih zavodov v ZDA, Malcolm Baldridge prejemnik iz St. Louisa.
Vprašanje, kdo naj bo na čelu zavoda, ali zdravnik ali ekonomist? Zanimivo. Gospa, ki vodi nagrajeno
institucijo je nuna, imajo 22 tisoč zdravnikov zaposlenih. O njihovi poti k odličnosti je napisala knjigo. Imajo
organizacijsko strukturo kot ameriške multinacionalke. Podpredsednica je zadolžena za strategijo.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Ali lahko zaključite počasi?
MIROSLAV GERM: Ja, saj samo,bi še omenil izkušnje mojega očeta zdravnika v tujini. Oče je bil
»gastarbajter« v Švici in Nemčiji. Povedal mi je, da ga je samo enkrat poklical šef na raport in je rekel:
"Gospod glavni zdravnik, vi ste predragi, da delate stvari, ki se jih lahko tudi drugi."
16. TRAK: (PK)
(Nadaljevanje) Zdravnike je potrebno razbremeniti ne zdravniških aktivnosti, od sodelovanja na raznih
komisijah nabave, vodenja gradenj in implementacijo informacijskih rešitev in tako dalje… To lahko delajo
profesionalci.
Bilo bi koristno,da je gospodarstvenik predsednik sveta zavoda kliničnega centra, kakor je primer v kliničnem
centru Odense, Danska, kjer je predsednik sveta zavoda vodilni Danfosa. Recimo Aleksander Zalaznik iz
Danfos Trate bi bil po mojem mnenju odličen predsednik Sveta zavoda Kliničnega centra Ljubljana.
Tukaj imate še nekaj na prosojnici o kmetu, ki je sejal žito in delil najboljše seme z ostalimi. Upam, da smo mi
tudi tako narejeni, da bomo eden drugemu pomagali in da se ne bomo kot Slovenci samo eden z drugim
kregali. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem Andreju Možini, Zdravniška zbornica Slovenije.
Pripravi se gospod Roman Košir iz UKC Maribor.
ANDREJ MOŽINA: Hvala lepa, gospa predsednica. Drage poslanke in poslanci.
Vsi tisti, ki želite, da je slovensko zdravstvo boljše in to tudi ta čas ni slabo. A vendar, kakšno diagnozo in
etologijo razmer v slovenskem zdravstvu ta čas proslavljamo slovenski zdravniki. Torej po kakovosti, ne glede
na težave, mi smo dokazano še vedno primerljivi, nekatere paradne discipline so pravzaprav v samem
svetovnem vrhu. Skratka, o čem se danes pogovarjamo? O dobrem zdravstvu, ki ga dosegamo z 20 % manj
zdravnikov kot je to evropsko povprečje in ki je 30 % cenejše na glavo državljana kot je to evropsko
povprečje. Torej, smo učinkoviti in kar je za nas na nek način pomembno, za vse tiste, ki želimo boljši jutri je,
poskušajmo naše zdravstvo ceniti bolje, kajti v tujini to nesporno imajo boljšo oceno o slovenskem zdravstvu
kot mi sami.
Namreč, primerjalne analize v svetu glede kakovosti in učinkovitosti nas uvrščajo v evropsko povprečje. Glede
sedemdesetih kazalnikov na devetnajstem mestu med štiriintridesetimi državami smo. To je na nek način mali
čudež.
Po drugi strani, imamo skorajda izključno javno zdravstvo, je to solidno. Imamo le 18 % koncesionarjev, ki so
pravzaprav zopet javno zdravstvo. Imamo 3 % zdravnikov, ki delujejo izven sistema, kot pravi zasebniki. Torej
v luči razprav mirno lahko trdimo, da zasebnega zdravstva v Sloveniji praktično ni in naj tako tudi ostane. In to
bo zagotovilo tudi naprej, da bo zdravstvo ostalo ljudem prijazno. Zasebnih postelj nimamo, imamo 1 %
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 11 of 45
»napram« Evropi, ki jih ima 20 %, naj tako tudi ostane. Poskušajmo po možnosti še tisti 1 % ne financirati iz
javnih sredstev.
Kje torej vidimo težave slovenski zdravniki in predvsem razloge za vse večjo skrb, ki jo delimo za slovensko
zdravstvo, ki delimo z vsemi vami? Mi ne sprejemamo dejstva, da medicina izjemno hitro napreduje in da
postaja vse bolj učinkovita a žal tudi vse držaja. Ampak tudi zato se je povečala starost Slovenk in Slovencev v
samostojni državi Slovenije za več kot deset let in je nad evropskim povprečjem in to stane. In prinaša izjemne
etične dileme in diskurse v sami profesionalni praksi obravnavi državljanov.
Tisto, kar je žalostno je to, da se je v temu času ne zakonodaja ne organizacija, ne zavarovalniški sistemi niso
spreminjali. In mi trdimo in postavljamo trditve zakaj se niso spreminjali. Zaradi nevednosti, samozadostnosti
v domač kraj, zavračanje pogledov čez Karavanke pa tudi lobijev, ki jim trenutno stanje odgovarja zaradi razno
raznih zgodb o katerih smo poslušali in brali v preteklem obdobju.
Kaj iz tega sklepati? Država in njena gospodarska pa tudi miselna potenca
17. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) ni sposobna slediti hitremu razvoju inovativne medicine, ki je univerzalna v evropskem prostoru
katerega del smo. Medicina ponuja državljanom mnogo več, kot je sposobna država pa je ne bom kvalificiral
koliko je konkurenčna v gospodarskem smislu v evropskem prostoru da s stalnim zavarovalniškim modelom in
organizacijo, kakršna je, zagotovi te novosti državljanom po načelu solidarnosti. To je ključ.
Torej, perspektiva temelji na sodobnem in solidarnostnem zdravstvu, če hočete javnem, ker drugega sploh
nimamo v Sloveniji, za vse hudo bolne državljane in za tiste pravice z visoko dodano vrednostjo. In, ker
zdravstvo ni perpetuum mobile se da to edino na račun večjega sodelovanja državljanov, pri uveljavljanju tako
imenovanih pravic z nizko dodano vrednostjo.
V nadaljevanju bodo moji kolegi mnogo bolj v detajle pojasnili moje misli, kajti čas mi ne razpolaga za
pojasnitev tega. Bilo je povedano s strani državne sekretarke in vesel sem, da sem po dolgem času prvič slišal z
vrha, da se moramo ozreti v evropski prostor, v evropske zglede, delo zdravstvenih sistemov. In predvsem, da
je bilo odvzeto petsto dvajset milijonov evrov manj denarja, torej racionalizacija poteka, ožeta pomaranča se
nadaljuje in tako dalje.
Torej, skrajšal bom, korupcija je, bilo je veliko povedano in rešitve imamo in to je predvsem večja avtonomija
zavodov brez možnosti privatizacije in tako dalje in tako dalje. premalo denarja v zdravstvu in to je osnovni in
vitalni problem slovenskega zdravstva in temu se je potrebno posvetiti. Ne pozabimo na eno ključno zgodbo in
ta trditev je izrazito da tudi zdravniki stopamo na politični parket, opravljanje zdravstvene / Nerazumljivo/,
zdravstvene politike je predpogoj za kakršne koli strukturne spremembe katere sem nakazal. Te usklajenosti ni
in ni možnosti za kakršne koli spremembe. To je žalostna zgodba, minister Gantar je dovolj velik alarm
nakazal in upamo, da se bo na tem področju kaj spremenilo. Mimogrede, slovenski zdravniki smo pripravljeni,
diagnozo sem vam povedal, etologija tudi, rešitve imamo, želimo na bližji strateški konferenci v detajle in v
polemični razpravi, v ožjem strokovnem krogu razpravljati in slovenskemu zdravstvu dati neko novo
perspektivo, ki jo nujno potrebujemo.
Se zahvaljujem za to razpravo, ki je vendarle prvi korak na poti nekega boljšega slovenskega zdravstva. Hvala
lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem gospodu Romanu Koširju iz UKC Maribor.
Pripravi se Metod Mezeg iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
ROMAN KOŠIR: Spoštovane dame in gospodje, se opravičujem, če se mi trese glas, prvič sem v tej hiši in
prvič govorim pred tako velikim zborom.
Moje ime je Roman Košir, jaz sem zdravnik, kirurg, travmatolog, ukvarjam se z urgenco in bom razpravljal
oziroma povedal nekaj ključnih stvari, ki se mi zdijo v temu življenjsko nujnem segmentu zdravstva
pomembno.
Pod točko ena, ko govorimo o sistemu delovanja primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva vam
moram povedati, da tisti ki so življenjsko ogroženi nekako po doktrini in stroki razvoja urgentne medicine ne
morejo zapasti v ta sistem. Namreč, mi želimo v temu segmentu ponuditi pacientom v danem trenutku, v
danem okolju kjer se znajde čim več. To pomeni, da bomo morali razmišljati, tisti ki so snovalci bodočih
zdravstvenih sistemov kako takrat, ko gre za življenje ali takrat, ko se nekaj nujnega zgodi pacienta pripeljati
do mesta kjer mu bomo lahko strokovnjaki iz tega področja ponudili čim več. To seveda pomeni mogoče, da
bomo morali združevati mesta v urgentne centre, na temu področju tudi aktivno sodelujem na ministrstvu in
razmišljati v to smer.
Druga točka, ki bi jo rad povedal je investicija, sem že povedal, da sem udeležen na projektu izgradnje
urgentnih centrov na Ministrstvu za zdravje kot strokovnjak, eden izmed velike delovne skupine in sem zelo
vesel, da smo v tej delovni skupini tako predstavniki
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 12 of 45
18. TRAK: (TR)
(nadaljevanje) primarnega zdravstva, se pravi splošnih zdravnikov oziroma vseh tistih, za katere menimo, da se
s tem področjem ukvarja in rad bi povedal, da sem stopil v ta projekt nekoliko nekje v sredini. Če bi bil od
samega začetka bi mogoče bila stvar malo drugače peljana, vodena, predvsem pa sem opazil, da v opravljanju
projektov na Ministrstvu za zdravje manjka strokovnjakov, ki bi znali voditi projekte, vodenje projektov je en
zahteven strokoven prijem in tu smo se dostikrat lovili in pozivam tiste, ki imate vpliv na Ministrstvo za
zdravje oziroma na upravljanje, da se vseh investicij in projektov loti profesionalno in tudi, da se vključi
strokovnjake najširšega kroga od samega začetka, da se pridobi prava in pravočasna rešitev.
Tretja stvar, ki bi jo rad povedal, je upravljanje zavodov. Jaz sem po duši tudi kakovostnik in v kakovosti
obstaja vodenje kakovosti in tudi sistem za vodenje kakovosti vodenja. Bom še enkrat povedal, ker je zelo
zapleteno, sistem za vodenje kakovosti vodenja. Pomeni, da morajo biti voditelji izbrani in izobraženi in
naučeni voditi in mislim, da v naših zdravstvenih zavodih ta trenutek nekateri voditelji že desetletja vodijo na
nek svoj način in treba se bo vprašati, kako bomo vzpostavili sistem, piramidni oziroma od vrha navzdol, da bo
to vodenje resnično kakovostno.
Čisto na koncu, ker sem rekel, da sem kirurg, vam povem, da takrat, ko dobimo enega poškodovanca, ki je
življenjsko ogrožen, takoj ne naredimo vsega, mi temu rečemo »damage control surgery«, najprej naredimo
tisto, kar je življenjsko nujno. Danes bomo našteli toliko problemov, da bomo lahko vsi obupani iz te dvorane
šli in ne bomo vedeli, kje zagrabiti in katerega se najprej lotiti. Nas danes tu ne bi bilo, če nam ne bi zmanjkalo
denarja, po mojem sta dve stvari. Prvič, postaviti ustrezno in pravo vodenje in drugič, kaj lahko z denarjem, ki
ga imamo, sploh ponudimo, potem pa še vsi ostali problemi, vsega naenkrat se ne da rešiti.
Hvala lepa in vso srečo naprej.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije prihaja gospod Metod Mezek, ki mu dajem besedo, pripravi se
gospod Konrad Koštrin iz Sindikata Fides.
METOD MEZEK: Spoštovani!
V Združenju zdravstvenih zavodov smo pripravili kar zajetno gradivo za reformo zdravstva, ki je pred nami,
ker pa smo omejeni s časom, kot je predsedujoča povedala, bom samo nekatere poudarke izvzel.
Kot prvi poudarek oziroma kot prvi ukrep, ki ga predlagamo v združenju je večja samostojnost zdravstvenih
zavodov. Skratka, zdravstvene zavode je potrebno ohraniti in ustvariti razmere za njihovo uspešnejše
upravljanje, da bi to bilo temu tako, vidimo rešitev v večji samostojnosti pri poslovanju. Skratka, direktorji
zdravstvenih zavodov imajo premalo orodij za uspešno vodenje in upravljanje zavodov, tako na področju
kadrovske politike, nagrajevanja, nabav. Zato predlagamo, da se zavodi osamosvojijo oziroma večjo
samostojnost, mogoče v smeri podjetizacije zavodov, vendar s tem, da mora biti vgrajena tudi varovalka, da to
ni bližnjica k privatizaciji zavodov, ampak samo k uspešnemu poslovanju, samo zaradi uspešnega poslovanja.
Potem oblikovanje standardov in normativov. Združenje je prepričano, da je potrebno na tem področju kar
nekaj narediti, zato ker stanje, ko nimamo standardov, je v interesu predvsem tistim, ki z zdravstvom delajo,
poslujejo, ne pa samih zdravstvenih zavodov, tako na področju storitev, opreme, kot zdravstvenega materiala.
To je zagotovo obsežna aktivnost, ki pa naj bi jo opravil po našem prepričanju, potrebno opraviti s strani
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Sprememba Zakona o javnem naročanju, skratka ta zakon je predvsem v zadnjem času deležen kritik, več ali
manj upravičenih,
19. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) čeprav marsikaj dobrega je ta zakon tudi prinesel, vendar takšen, kot je, omogoča kartelno
povezovanje, zaradi tega predlagamo, da se ga ustrezno spremeni, službe v zdravstvenih zavodih se morajo
primerno strokovno okrepiti, da bodo kompetentno izvajale funkcijo in da bo medicinska stroka predvsem kot
konzultant, med tem, ko naj bi profesionalni, izkušeni in izobraženi nabavniki v večji meri obvladovali posel,
kakor doslej.
Izvajanje skupnih javnih naročil manjše vrednosti lahko ostane oziroma je prav, da ostane tako, kot je zdaj v
okviru združenja zdravstvenih zavodov. Sistematična izgradnja sistema kakovosti. Skratka, predvsem
kakovostno delo je tisto, ki je učinkovito, je racionalno, zaradi tega je potrebno s tem projektom oziroma s tem
pristopom nadaljevati. Tu je bilo v preteklosti veliko narejenega. Veliko bolnišnic in zdravstvenih domov je
certificirani, ima isto standarde in predlagamo, da se tu nadaljuje oziroma po možnosti celo pospeši
vzpostavitev skupne baze cen.
Skratka, na področju cen ni prave preglednosti, zaradi tega predlagamo, da se vzpostavi skupna baza pri
združenju zdravstvenih zavodov, na tem projektu že delamo. Vse cene bodo posredovane v združenje, kjer se,
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 13 of 45
kjer bodo pa tudi na voljo vsem tistim, ki bodo nabavljali, kupovali, da bodo videli po kakšni ceni to opravljajo
v drugih zdravstvenih zavodih, vzpostavitev javnega portala donatorjev in sponzorjev in porabe teh sredstev.
Skratka, da bi brez sponzorskih sredstev v tem trenutku, da bi se odpovedali tem sredstvom, zagotovo ne.
Bistveno premalo denarja imamo in je dobrodošel, vendar naj prihaja v zdravstvene zavode bolj transparentno
kot doslej. Zaradi tega naj se vzpostavi portal donatorjev in nenazadnje tudi portal, kjer se bo videlo kako, na
kakšen način so bila ta sredstva uporabljena.
Vzpostavitev javnega portala zadovoljen za delo, skratka tudi tu imamo nejasno sliko, zato predlagamo
transparentnost in s tem tudi, da se vidi kje dela posamezni zaposleni iz zavoda, pri katerem delodajalcu
oziroma po kakšni pogodbi in v kakšnem trajanju. Ločitev javnega in zasebnega, skratka izpeljati je treba
transparentno ločitev med javnim in zasebnim, saj netransparentno prepletanje prinaša veliko anomalije, ki so
običajno v škodo javnega interesa. Zaradi tega predlagamo, da se to tudi transparentno loči. Naštel sem le
nekaj primerov oziroma nekaj predlogov, ki bodo zagotovo nekaj pripomogli in prinesli k večji ureditvi
zdravstvenega sistema, vendar poudarjam, da v tem trenutku, prinašajo pa šele na srednji oziroma dolgi rok.
Vendar zdravstvo je finančno podhranjeno v tem trenutku in zdaj in tega se moramo zavedati in zagotovo je
treba pristopiti k temu, da se ta problem reši. Interventni zakon je bil dober poizkus, da bi se financiranje do
neke mere uredilo, dokler ne bo sistemski zakon sprejet. Žal je bil samo delno uspešen, zato predlagam resen
razmislek o tem, da se pristopi k novemu preizkusu, ki bo zagotovil priliv sredstev, ki ga pa v tem trenutku
zdravstvo nujno potrebuje. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Konradu Kuštrinu iz Fidesa.
Govoril bo o standardih in normativih za delo zdravnikov in zobozdravnikov, pripravi se gospod Simon
Vrhunc iz UKC Ljubljana.
KONRAD KUŠTRIN: Pozdravljeni, gospa predsednica, spoštovani gospe poslanke in poslanci, cenjeni gosti.
Za začetek naj povem, da bi bodoči minister za zdravje moral priti pred ta državni zbor in brez pomislekov
odgovoriti na vsa vprašanja, ki so recimo danes tukaj postavljena. Odgovoriti
20. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) z operativnimi rešitvami, jasnimi in izvedljivimi. Druga stvar, ki bi jo rad povedal, ki se ne tiče
samo standardov in normativov, je ta, da je v letu dni koordinacija zdravniških organizacij, v kateri je
sodelovalo več 10 strokovnjakov različnih strok, pripravila izhod iz krize, torej strategijo zdravstvenega
varstva in bo v času, ki ga je napovedal predsednik zdravniške zbornice, javnosti tudi predstavljeno. Ker pa
sem tu v vlogi predsednika sindikatov, bom nekaj povedal o standardih in normativih, ki se seveda tičejo
plačnega sistema.
Najprej nekaj o plačnem sistemu. Torej, povedal vam bom pet stavkov. Sistem, ki je bil vzpostavljen z ZPSJSjem, to je zakonom sistemov plač v javnem sektorju, je preveč rigiden in preveč centraliziran. Ni mogoče, da
se na enkrat pogaja na eni strani Vlada in na drugi strani 20 ali več sindikatov in da se vsi strinjajo o vsem.
Tretjič, treba je razmisliti o dekoncentraciji kolektivnih pogajanj z ohranitvijo stroge koordinacije in discipline
na vladni strani. Četrtič, plače v javnem sektorju morajo biti takšne, da bo javni sektor konkurenčen na trgu
delovne sile in petič, plačni sistem mora biti pravičen. To so besede, ki so bile izrečene na hearingu leta 1994 v
tem državnem zboru s strani takratnega, kasneje ministra za javno upravo, gospoda Gregorja Viranta. Ampak
ta plačni sistem ni takšen, o kakršnem je govoril.
Zato predlagamo v prvi vrsti sprejem standardov in normativov za delo zdravnikov in gospoda Mezga bi
spomnil, ko je prej rekel, da standardov in normativov ni, da standardi in normativi za delo zdravnikov so.
Napisala jih je stroka na predlog ministrice Kukovičeve leta 2008. V tej stroki so sodelovali zdravniki,
ekonomisti, torej zavarovalnice, ministrstvo in zdravniška organizacija. Standardi in normativi so, treba jih je
začeti samo uporabljati. In nadalje predlagamo variabilni del plače tako, da bodo pridni lahko delali in bili tudi
nagrajeni bolj, manj pridni se bodo pa potrudili, da bodo postali vsaj pridni.
Standardi in normativi po drugi strani varujejo tudi pacienta. Kajti bolniku bo zagotovljeno, da ga na primarni
ravni zdravnik ne bo gledal samo 7 minut, kot zdaj, ampak si bo tako na primarni, tudi na drugih ravneh vzel
toliko časa, da se bo lahko s pacientom dogovoril, ga temeljito pregledal in seveda tudi ničesar spregledal. Zato
pa je potrebno seveda spremeniti zdajšnji sistem zakona o sistemu plač v javnem sektorju in seveda zdajšnjo
kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je rigidna in ki ne omogoča, da bi se posamezne poklicne skupine
samostojno in individualno v okvirih, ki so, pogajale o posamezni problematiki.
Samo še eno stvar, bog ne daj, da bi standarde in normative za delo zdravnikov, pa tudi druge standarde in
normative, postavila zdravstvena zavarovalnica. Nihče si tega ne sme želeti. Ne zdravniki, še najmanj pa
uporabniki. Ker, če bi zdravstvena zavarovalnica postavila standarde in normative za zdravnikovo delo, potem
bi operacijske dvorane recimo zgledale kot zgledajo klavnice v Miku. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Simonu Vrhuncu iz UKC Ljubljana,
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 14 of 45
na temo zdravstveni sistem, organizacija in financiranje in upravljanje. Pripravi pa se Miro Lasbaher iz
sindikata Praktikum.
SIMON VRHUNEC: Gospa predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani gostje, poslušalci.
Naj najprej omenim, da mi je mogoče malo žal, ko vidim predvsem znane obraze, ne toliko mogoče tistih, ki bi
nas z vidika javnosti danes morali poslušati. Tisto, kar bi jaz želel sporočiti vsem je, da mi potrebujemo tak
zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal zdravstvene pravice, zdravstvene dobrine našim državljanom. Dober
zdravstven sistem, ki to zagotavlja, temelji na vrednotah. Tega ne smemo pozabiti. Kaj so temeljne vrednote
zdravstvenega sistema, to so solidarnost, pravičnost in pa zakonitost in gospodarnost sistema. Z vidika
solidarnosti moram žal ugotoviti, da naš sistem ni prav pretirano več solidaren. Ima vgrajena dva elementa
regresivnosti.
21. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Eno so doplačila oziroma zavarovanje, ki ga vsi plačujemo za ta doplačila in je za vse enako, ne
glede na njegov ali pa na naš socialni status. In druga regresivnost je to, da so s proporcionalnim sistemom, to
je z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, obremenjeni samo določeni dohodki državljanov, ne pa vsi njihovi
dohodki. Kar spet pomeni, da eni plačujejo več, eni manj, socialno šibkejši praviloma plačujejo za tiste, ki so
socialno bolj situirani. Samo če bi na tem delu ta problem rešili, bi pridobili dodatnih virov za financiranje
našega sistema za okoli 300 milijonov evrov.
Druga vrednota, pravičnost. Tudi tu naš zdravstveni sistem šepa. Za kaj gre? Pojavljajo se dolge čakalne dobe,
ki jih nekateri lahko preskakujejo, ker grejo lahko v zasebni sektor. Spet so tisti socialno šibki, ki si tega ne
morejo privoščiti, in socialno močnejši, tisti, ki si to lahko privoščijo. Tu vidim pomembno rešitev našega
sistema v dobri zakonodaji, ki bo odločno razmejila javni zdravstveni sistem oziroma javno zagotavljanje od
zasebnega zagotavljanja. In preko zasebnega sistema se ne sme vstopati v javni sistem in tudi mešanje med
zasebnim in javnim izvajanjem, delovanjem posameznikov v našem sistemu, mislim, da je nedopustno in da bi
tu lahko mnogo stvari razrešili.
In tretja vrednota, zakonitost in gospodarnost oziroma transparentnost delovanja sistema in njegovih
izvajalcev. Moj predhodnik, kolega Mezek iz Združenja zdravstvenih zavodov je že kar nekaj tega povedal, kar
smo skupaj pripravljali, o čemer smo skupaj debatirali. Tisto, kar bi jaz posebej dodal, je problem javnega
naročanja. Tu naj povem, da hočemo pogosto prikazati javno naročanje kot coklo, pa ni res. Javno naročanje je
izvrsten sistem, kako transparentno zagotoviti dobrine državljanom, vendar pa mora izpeljano javno naročanje
tako, da je pošteno. Tako, da so kriteriji pripravljeni na način, da se lahko prijavi več dobaviteljev, na primer,
če govorimo o dobaviteljih, in da se potem dejansko izbere med dobrimi tistega, ki je najbolj konkurenčen.
Potem je tu sistem upravljanja in vodenja zdravstvenih institucij. Prepogosto mešamo ta dva pojma.
Upravljanje je funkcija lastnika, upravljajo z institucijami organi upravljanja, sveti zavodov, njihova naloga
mora biti predvsem nadzorna vloga. Odgovornost za vodenje, za menedžment, pa morajo prevzeti
profesionalni menedžerji. In tu odgovarjam na vprašanje, ki se pojavlja v vabilu, ali naj bo direktor zdravnik ali
naj bo ne zdravnik. Čisto vseeno je, ali je zdravnik ali ne zdravnik, pomembno je, da se spozna na
menedžment, pomembno je, da je dober menedžer in da skozi svoje delovanje, skozi spremembe, skozi
procese, ki jih uveljavlja v sistemu, zagotavlja vrednote, ki sem jih naštel, predvsem z vidika izvajalca
zakonitosti in gospodarnosti oziroma transparenosti.
Tu je še mnogo drugih dejavnikov ali pa orodij, o katerih bodo, sem prepričan, drugi govorili. Za zaključek bi
izrazil svoje iskreno prepričanje, da samo javno zdravstvo lahko zagotovi te vrednote, o katerih sem govoril, in
samo javno zdravstvo je tisto, ki lahko zagotovi kakovostne, varne zdravstvene storitve državljanom. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo dajem gospodu Lasbaherju iz sindikata Praktikum, na temo »Kako učinkovito organizirati delovanje
zdravstvenega sistema«. Pripravi naj se dr. France Cukjati.
MIRO LASBAHER: Lepo pozdravljeni! Verjetno bom med krajšimi, ker sem tako vajen.
Prišel sem predvsem zato, da vam povem, v kakšnih stiskah se nahajamo družinski zdravniki. Sindikat
Praktikum na to že zelo dolgo opozarja. Čeprav je res, da je ustanovljen komaj lansko leto, smo pa nekateri
posamezniki, ki smo v njem aktivni, opozarjali na težave že 15 let. Družinski zdravniki smo najbolj
obremenjeni del zdravstvenega sistema. V ambulantah se dnevno srečujemo
22. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) s 60, 70 in več pacienti. Kaj to pomeni za kvalitetno obravnavo bolnika, si lahko predstavljate.
To ne pomeni 7 minut, kot je omenil kolega Kuštrin, to pomeni marsikdaj samo 2 minuti. Da ne govorim o
tem, da so kolegi v manjših zdravstvenih domovih izpostavljeni še dodatnemu delu, se pravi, vzporednemu
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 15 of 45
delu v urgentni službi, kar vodi v dodatne strese in etično-moralne dileme. Težave imamo tudi koncesionarji,
predvsem zaradi tega, ker nas ta sistem ne nagrajuje v zadostni meri. Mi opravljamo več kot 30, 40% dela, ki
sploh ni plačano. V slovenski ustavi imamo zagotovilo, da v Sloveniji opravljeno delo mora biti plačano. Naša
zakonodaja omogoča ZZZS, da to enostavno povozi – povozi slovensko ustavo, kar je zelo žalostno.
Dragi moji! Za takojšnje ukrepe bi bilo treba storiti naslednje. Programe, ki so zdaj razdeljeni, bi bilo treba
vezati na šifro zdravnika. Namreč, kup programov je zdaj podeljenih brez izvajalcev. To lahko mirno trdim, to
je sistem mrtvih duš, vsi javni zavodi se ga poslužujejo. Koncesionarji tega ne moremo početi. Kot sem že
omenil, omejitev števila pregledov na primarni ravni na 40, to je zgornja številka. Angleži so ugotovili, da
zdravnik, ki pregleda v enem dnevu več kot 35 bolnikov, postane nevaren. Samo to. /Aplavz./
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Dr. France Cukjati, »Kateri so ključni problemi slovenskega zdravstva«. Pripravi naj se gospa Dunja Obersnel
Kveder iz Zveze društev upokojencev.
DR. FRANCE CUKJATI: Lep pozdrav, spoštovani! Jaz se pa sprašujem, kateri so tisti ključni problemi, pred
katerimi se ustavi vsak poskus reorganizacije našega zdravstva.
Zmogljivosti javne zdravstvene službe so v Sloveniji bistveno manjše, kot je povprečje Evropske unije. Na
1.000 prebivalcev imamo 2,4 zdravnika, v Evropi 3,4, v osnovnem zdravstvu pa jih imamo celo pol manj, pri
nas 0,4, v Evropi pa 0,9 na 1.000 prebivalcev. Če pri nas država nameni za zdravstvo 6,3% BDP, pa je ta delež
v Nemčiji in Franciji 9%, na Nizozemskem pa celo 9,8%. Ob tem je BDP v omenjenih državah seveda
nekoliko višji kot pri nas. Pa kljub temu je naše zdravstvo tako po dostopnosti kot kakovosti obravnave na
ravni razvitih držav. Je ena redkih, če ne edina javna služba v Sloveniji, ki z bistveno manjšimi kadrovskimi in
finančnimi resursi dosega evropski standard. Tudi raziskave javnega mnenja kažejo, da so ljudje osebno zelo
zadovoljni z zdravstveno oskrbo, z zdravstvom pa ne. Vendar je uspešnost zdravstvene službe že na robu
zloma, ker ne obvladujemo ključnih problemov, problemov zdravstvene politike, financiranja zdravstva in
razdeljenosti javnega mnenja. Pa pojdimo po vrsti.
Pred 22 leti smo v zakon zapisali, da dokler se ne določi mreže javne zdravstvene službe, ni nobenih novih
investicij. A po 22 letih imamo že vrsto novogradenj, čeprav še nimamo mreže. Zato se nosilci zdravstvene
politike še vedno stihijsko lotevajo posameznih vprašanj te mreže. Vsake toliko časa jih obide odrešilna misel,
na primer, da bo problem rešen, če bomo ukinili manjše bolnišnice ali vsaj porodnišnice. Pa vendar je v
Sloveniji pol manj bolnišnic kot v Evropski uniji, pri nas 1,4, v Evropi pa 2,7 na 100.000 prebivalcev. In v
Nemčiji se dve tretjini otrok rodi v malih porodnišnicah, v katerih je manj kot 500 porodov na leto, pa ne vem,
da bi komu v Evropi padlo na pamet, da bi ukinjanje ali združevanje malih bolnišnic pomenilo racionalizacijo,
višjo kakovost in približevanje javne zdravstvene službe
23. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) uporabnikom. Po 22 letih imamo še vedno plačno uravnilovko, po kateri zaposleni dobiva
plačo, ne glede, koliko in sploh kaj naredi. Vodstva zavodov še vedno nimajo ustreznih vzvodov za odgovorno
vodenje zavodov za odgovorno vodenje zavodov. Tudi to je problem zdravstvene politike.
Financiranje. Slovenija nameni za svoje zdravstvo, kot smo rekli, enega najnižjih procentov BDP v Evropi, pa
še ta iz leta v leto pada. Izgube zdravstva se poglabljajo, razkorak med pravicami in sredstvi je vse večji. Nujno
je treba torej določiti jasno finančno vzdržno in strokovno še sprejemljivo košarico zdravstvenih pravic, ki bi
se v celoti financirala iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če bi se izkazalo, da sedanja
prispevna stopnja obveznega ne more zagotoviti niti racionalizirane košarice pravic, bi bilo treba javnosti jasno
ponuditi: prvič, ustrezen dvig prispevne stopnje in ali preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja v obvezno in prenos le-tega na Zavod za zdravstveno zavarovanje, tretjič, in ali
ponovno uvedbo participacije, ki pa naj bi imela predvsem vzgojni namen. Ne le zbiranje davkoplačevalskih
sredstev, tudi plačevanje zdravstvenih storitev je še vedno problem. Že pred 22 leti, kot se spominjam, smo
govorili, da naj bi postopoma prišli s financiranja zmogljivosti javne zdravstvene službe na plačevaje
opravljenih storitev. Cena posamezne storitve pa bi morala biti realna, stabilna in enaka za vse izvajalce v
državi. Zato bi moral minister ustanoviti poseben direktorat, ki bi v sodelovanju z zavarovalnico in stroko
določal standarde, normative in cene zdravstvenih storitev. Mnogo od tega je na nižjih nivojih že narejenega, a
zatika se zopet pri vrhu zdravstvene politike.
In tretjič, zmedena javnost. Javno mnenje je vedno imelo velik vpliv na politične odločitve. Tudi aktualno
politično geslo »Nočemo tržnega zdravstva«, ima velik vpliv na načrtovanje reorganizacije zdravstva. Seveda
mora odnos zdravstvene službe do uporabnikov ohraniti spoštovanje socialnega načela, po katerem morajo vsi
prebivalci, ne glede na socialni status, imeti enak dostop do zdravstvene oskrbe. A čas bi že bi, da bi se v
odnosu plačnik-izvajalec in v odnosu delodajalec-zaposleni, začele spoštovati tudi ekonomsko-tržne
zakonitosti. Tako bi v te odnose vgradili več pravičnosti, s tem pa tudi več konkurenčnosti. Dovolite mi primer
v stilu svete preproščine. Zakaj mora bolnik na operacijo kolka čakati tri leta? Ali bo po treh letih operacija kaj
cenejša za zavarovalnico? Ne, ne bo. Ali bi bolnišnica lahko opravila dodatne storitve popoldne? Ne, ker
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 16 of 45
zdravniki in sestre ne bodo delali za isti denar, ampak bodo marsikateri zdravniki še naprej hodili k zasebnemu
zdravniku, kjer bodo plačani samo po opravljenih storitvah. Bolnišnice pa sedaj, v sedanjem sistemu niso
sposobne oblikovati plačevanja po opravljenih storitvah, ker je ovira konkurenčnosti našega zdravstva v
odnosu do tujine, ki nam jo odpira evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov. Koristi od naše zaprtosti pa
bodo imele le tuje zdravstvene službe. Sprašujem se, zakaj tudi v zdravstvu še ni končana tranzicija. In
sprašujem se, ali je res ni junaka, da bi jo dokončal. /Aplavz./
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem gospe Dunji Obersnel Kveder iz Zveze društev upokojencev, o temi »Uspešno delovanje
javnega zdravstvenega sistema bo govorila. Pripravi naj se gospod Darko Žiberna.
DUNJA OBERSNEL KVEDER: Spoštovana gospa predsednica in vsi navzoči! Zahvaljujem se vam, da
lahko predstavim stališča Zveze društev upokojencev o aktualnih problemih na področju zdravstvenega
sistema.
Stališča o ključnih usmeritvah razvoja zdravstvenega sistema
24. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) in zdravstvene reforme so bila večkrat predstavljena našemu članstvu in preverjena ta stališča
med njimi, znana pa so tudi najširši javnosti in zdravstveni politiki, pa tudi poslancem. Prejšnje leto smo
obiskali vse poslanske skupine in smo jih seznanili s svojimi stališči.
Zavzemamo se za javni zdravstveni sistem, ki mora biti solidarno in pravično financiran, dostopen in
kakovosten za vse ljudi in mora temeljiti na razvoju primarnega zdravstvenega varstva ter programov krepitve
zdravja. Podpiramo razvoj dinamičnega javnega zdravstvenega sistema, odzivnega na spremembe
zdravstvenega stanja prebivalstva, na kadrovske in finančne zmogljivosti ter na izboljšanje zdravstvenih
storitev. Za nas je zdravje ena najpomembnejših osnovnih človekovih pravic in vlaganje v zdravje je gonilna
sila ter gonilna investicija za razvoj vsake in tudi naše družbe. Verjamemo, da mora država oziroma solidarno
vsi njeni prebivalci začeti načrtno vlagati v zdravje, saj se bo tako naša družba uspešneje razvijala in bomo
živeli v večjem blagostanju.
Po našem prepričanju je potrebna celovita reforma zdravstvenega sistema, ki mora poseči tako na področje
skrbi in odgovornosti za zdravje na vseh ravneh, na področje zdravstvenih zavarovanj in organizacije izvajanja
zdravstvene dejavnosti. To moramo zapisati tudi v strategijo razvoja javnega zdravstvenega sistema, ki je, žal,
nimamo, in je po našem mnenju izredno pomembna. Ker s tem, ko določimo smeri in cilje, lažje zasledujemo,
kako ta sistem funkcionira, kako je uspešen ta sistem. Za dosego glavnega cilja reforme, to je izboljšanje
zdravja prebivalstva, je treba dati, in tu ni nobenega dvoma, krepitvi zdravja, preventivnim programom, pa
seveda tudi ustrezni zakonodaji, ki bo zavezala vse deležnike v vseh sektorjih k aktivnosti in zagotavljanju
pogojev ter potrebnih materialnih sredstev.
Kako mi vidimo učinkovito oziroma uspešno organiziranje delovanja zdravstvenega sistema. Uspešen javni
zdravstveni sistem je takrat, ko poleg ekonomske učinkovitosti doseže tudi čim večjo kakovost storitev,
povezano z okoljem in zadovoljstvom uporabnikov. Uspešno delovanje javnega zdravstvenega sistema po
našem mnenju, in to je znano nam vsem, je v tem, da s premišljenim načinom financiranja in ustreznimi
oblikami zdravstvenega varstva to dosegamo. Financiranje javnega zdravstvenega sistema mora po našem
mnenju temeljiti na solidarnosti in pravičnosti, kar pomeni, da morajo prispevke za obvezno zdravstveno
zavarovanje plačevati vsi v enakem odstotku od ustvarjenih prejemkov. Tu vemo, da imamo velike težave,
ampak upam, da bomo to v prihodnje uspešno rešili, ker vidim tu tudi med nami veliko pripravljenost do tega.
Pri tem je treba upoštevati status pokojninskih prejemkov, ki so neto prejemki, in tudi dejstvo, da smo
upokojenci plačevali prispevke v aktivni dobi solidarno s pričakovanji, da bomo imeli v starosti zagotovljeno
zdravstveno varstvo. Za uspešno delovanje javnega zdravstvenega sistema je treba financirati tudi aktivnosti, ki
so posredno, vendar bistveno povezane z delovanjem zdravstvenega sistema, kot je, na primer, izobraževanje
in zdravstveno raziskovalno delo, za kar mora po našem mnenju poskrbeti država. Do sedaj smo imeli
precejšnje pomanjkljivosti na področju financiranja. Naj omenim samo
25. TRAK (TT)
(nadaljevanje) nekaj. Kot je bilo tudi že rečeno, zelo pomanjkljivo prav za praktično odstotno je načrtovanje v
našem zdravstvenem sistemu. Kar precej težav je nam prinesla uvedba dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja in pa večanje deleže za te storitve. Rada bi poudarila, da v Sloveniji imamo relativno majhen bruto
domači proizvod in majhno 2 milijonsko populacijo. Zato mislimo, da le s solidarnostjo in pravičnostjo lahko
zagotavljamo financiranje uspešnega javnega zdravstvenega sistema in poskrbimo tudi za zdravje, za boljše
zdravje našega prebivalstva. Da potem rečem torej poleg financiranja je seveda pomembno tudi uspešno
delovanje zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh. Dolgoročno načrtovanje kadrovskih in tehnoloških
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 17 of 45
zmogljivosti, oblikovanje mreže, zdravstvene dejavnosti, spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev in
izvajanje stalnega nadzora. Zavedam se, da nisem povedala pravzaprav nič novega ampak samo to, da bi rada
poudarila, da za temi stališči stoji velika skupina starejših prebivalcev Slovenije, ki smo izrazito zainteresirani,
da se naš javni zdravstveni sistem razvija v pravo smer na osnovah evropskih vrednot in tudi evropskih
modelov, ki ne nazadnje poudarjajo pomen zdravja za uspešen družbeni in ekonomski razvoj naše države.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Gospod Darko Žiberna naj s splošne bolnišnice Nova Gorica o reformi zdravstvenega sistema in opravljanju.
Pripravi se Katja Žerjav, koncesionarja iz sindikata praktikov.
DARKO ŽIBERNA: Hvala za povabilo, gospa predsednica, gospe in gospodje.
Čas je kratek zato bom bil zgoščen in hiter. Torej osnovna naloga zdravstvenega sistema, ki temelji na javnih
sredstvih je zagotavljanje storitev državljankam in državljanom na stroškovno in strokovno učinkoviti način.
Vsi drugi cilji, ki so bili tudi danes med drugim navedeni so podrejeni in nepomembni. Torej izvoz
zdravstvenih storitev bi tu dodal je skrb zasebnega, zasebnih zdravstvenih izvajalcev ne javnega sistema kot
takega. Na primer. Poglejmo kje smo danes v slovenskem zdravstvu. Dosegli smo pravzaprav nivo kjer od
njega lahko dobimo samo to kar imamo, vključno z vsemi znanimi aferami, korupcijami in tako naprej.
Gospod …/nerazumljivo/… je v uvodnem predavanju pokazal krivuljo rasti, ki je izredno pomembna in ta
krivulja kaže in sem vanjo zelo prepričan, da smo na tistem zgornjem delu, ko smo prišli v plato in kakršnokoli
leporečenje ali bom rekel zgledno izboljševanje sistema ne bo popravilo sistema, sistem preprosto bomo morali
v temelju spremeniti. Povedal bom, da spremembe, ki jih osebno vidim se lahko samo tako imenovana
evropeizacija slovenskega zdravstvenega sistema oziroma, da v naš sistem pripeljemo rešitve, ki se jih razviti
evropski narodi preizkusili in v praksi uveljavili. Kakšne pa so te spremembe. Spremembe morajo biti vedno
na temelju treh podlag, ki so na katerih sloni sistem. Izboljšave so na področju zdravstvenih izvajalcev,
izboljšave morajo biti na področju zdravstvenih zavarovalnic in izboljšave oziroma spremembe morajo biti pri
tistih, ki te storitve rabijo in plačujejo. Torej pri državljankah in državljanov. Katera koli sprememba samo na
enem vogalu tega trikotnika bo imela lahko pozitiven ali negativen vpliv na ostale oziroma bo lahko
destabilizirala sistem, če ne bo usklajena. Torej kaj predlagam. Sedanja oblika javnih, zdravstvenih zavodov je
današnjemu času neprimerna, če odštejem hrvaško je naša oblika edina v Evropi primerljivosti ni javnih
zdravstvenih zavodov z nobeno organizacijsko formalno pravno obliko velikih zdravstvenih izvajalcev v
Evropski državi. Torej prav z nobeno, kaj pomeni, da smo to zelo zastareli javni zavod vzdržuje elemente
centralizma in samoupravljanja skratka vrednot, ki so bile nekoč mogoče še
26. TRAK (TT)
(nadaljevanje) učinkovite sedaj pa ne. Torej pomik je treba napraviti v smeri javnih zdravstvenih podjetji, ki so
seveda neprofitne narave v tistem delu, ko se nanašajo na javna zdravstvena sredstva. Druga stvar, ki je treba
napraviti je, da treba to že prej omenjeno samoupravno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov spremeniti v
korporativno upravljanje. Torej ne poznam bolnišnice v Evropi, ki ne bi imela korporativnega upravljanja
takšnih ali drugačnih podvrsti ali oblik, vendar nobena kot sem rekel nima našega, naše oblike opravljanja.
Naprej podrejeno temu moramo vedeti, da je tudi vodenje teh naših javnih, zdravstvenih zavodov zastarelo in v
bistvu neučinkovito. Bi bilo premalo časa, če bi razlagal podrobno zakaj je zastarelo neučinkovito, predlagam
spremembe v korporativnem upravljanju, oblike so poznane iz gospodarskih družb in seveda tudi izrazito
znižanje števila tistih, ki vodijo v sistemu. Torej znižati je treba vodstveno piramido, vodenje mora biti
odgovorno, torej mora imeti orodja in mora biti tudi nagrajeno in seveda obratno od tega, če ni učinkovito.
Naše vodenje je multiplicirano s številnimi vodji, ki imajo praktično neomembe vredno nagrado in, ki imajo
tudi praktično majhno odgovornost za tisto kar vodijo. Naprej. Če preidemo od zdravstvenih izvajalcev k
drugemu vogalu trikotnika k državljankam in državljanom. Torej misliti, da bomo samo z izboljšavo prejšnjega
sistema izboljšali učinkovitost za njih je velika zmota. Torej spremeniti moramo sedanji sistem pravic in
dolžnosti tako, da bomo drugače determinirali pravice, ki seveda mora biti tako imenovana oblika košarice
pravic, ki je pravica vsakega državljana in državljanke v tej državi, da dobi neodvisno od tega ali kaj doplačuje
ali ne to storitev, ki je potrebna zanj, da si ohranja zdravje na kratki in daljši rok in zdravstveno kondicijo. Ter
na tisti del pravic in dolžnosti, ki se pa nanašajo ne bom povedal preprosto na neke zdravstvene bonitete, ki jih
pa treba vedno financirati iz drugih oblik zavarovanja ali izplačila iz žepa. Torej pomik iz sedanjega sistema
kjer je vse obljubljeno marsikaj pa ne možno doseči, je treba preiti v dejansko natančno našteto kaj je pravica
in, ki mora biti tudi zagotovljena ne, da bomo prišli do čakalnih dob za koliko na primer prej omenjeno v člen.
Kar seveda ni spodobno.
No gremo še naprej. Tisti, ki menijo, da se lahko učinkovito pravice zavarovancev izvršujejo brez vsakršnega
regulatorja, ki ga pa imenujemo participacijo so v veliki zmoti, ker participacija mora biti ne glede na tiste
temeljne pravice iz košarice uvedeno za čim širšo skupino tistih, ki rabimo ali rabijo te pravice zato, da sistem
je varovan pred hiper potrošnjo. In participacija ne sme biti namenjena, torej polni, polnjenju blagajne
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 18 of 45
zdravstvene, ampak samo varovalka pred nepotrebno potrošnjo. No in, če zaključim še za zadnjim vogalom
torej zavarovalništvo. Zavarovalništvo Slovenije je posebno in bi potrebno bilo izboljšav, torej ne vidim
nobenih razlogov, da ne bi na področju javnih zdravstvenih denarjev imeli konkurenco, če pa bomo imeli samo
sedanjo zdravstveno zavarovalnico bo ta hkrati najboljša in hkrati najslabša saj je pač edina in ni nikakršne
primerjave. Torej za javna sredstva je potrebno uvesti konkurenco kakor je potrebno uvesti že obstoječo
konkurenco javnih, zasebnih zavarovalnic za druge namene. Torej na hitro sem naštel tistih 6 korakov, ki jih je
treba spremeniti sicer bomo pa še kar naprej …/nerazumljivo/… izboljševali tisto kar se več izboljšati ne da.
Torej čas je, da začnemo temeljito spremeniti sistem. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo sedaj dajem gospe Katji Žerjav, kako učinkovito organizirati delovanje zdravstvenega sistema. Pripravi
se mag. Marjan Ferjanc.
KATJA ŽERJAV: Hvala predsednica. Lepo pozdravljeni vsi v dvorani.
Danes sem tu, čeprav bi morala biti zdaj dopoldne v svoji ambulanti. Tu sem zato, ker mi ni vseeno. Imam 23
letne izkušnje na področju primarnega zdravstva, 15 let sem
27. TRAK (TT)
(nadaljevanje) koncesionarja in pohvalim se lahko tudi, da sem prva specialistka družinske medicine v
Sloveniji. Ko sem poslušala začetne razpravljavce, sem dobila vtis kot, da se sploh ne zavedajo resnosti
situacije, ki je dejansko bolj resna kot pa se govori. Razlika v financiranju zdravnika na primarnem in
sekundarnem nivoju je v tem, da dobi primarni nivo plačilo v obliki pavšala in mora s tem preživeti. Pri tem pa
nima ne vpliva na višino akontacije, govorim seveda o 100% akontaciji ne na število obiskov v ambulanti, to je
na stroške. Pavšal predstavlja glavarina, višina 100% glavarine je odvisna od števila prebivalcev na določenem
območju in števila zdravnikov, zdravnikov na tem področju. Tako se dogaja, da 100% glavarina predstavlja v 2
različnih krajih, različno število opredeljenih bolnikov. Kar pomeni, da mora zdravnik z enakim denarjem
poskrbeti različno število bolnikov. Po drugi strani tudi nimamo vpliva koliko bolnikov bomo pregledali
dnevno, ker na primarnem nivoju ne sme biti čakalnih dob, bolniki pa nimajo omejitev glede porabe denarja iz
zdravstvene blagajne kot je to omenil moj predhodnik. Moramo vsak dan pregledati večje število bolnikov kot
zmoremo. Naš predsednik Zdravniške zbornice je rekel, da smo učinkoviti, res je, vendar vse to na račun
zdravja zdravnikov. Znano je, da zdravnice v splošnih ambulantah umirajo 20 let prej kot ostali državljani
oziroma ostale državljanke. Vse to pomeni, da naša finančna sredstva so neodvisna od nas samih in nanje
nimamo vpliva kar se ne dogaja pri nobeni drugi dejavnosti. Zatorej koncesionarji na primarnem nivoju nismo
v izredno slabem finančnem položaju oziroma izgubarji kot je oziroma izgubaši kot je bilo na začetku rečeno.
Zaradi svoje nesposobnosti pač pa zato, ker je sistem skregan z ekonomsko logiko. S sedanjimi sredstvi ne
moremo več zagotavljati bolnikom vseh pravic, ki jih naivno obljublja ZZZS. Predvsem pa s temi sredstvi
nismo več sposobni zagotavljati strokovne in kvalitetne oskrbe bolnika. Poleg tega je delo družinskega
zdravnika najnižje ovrednoteno. Za ilustracijo, prvi pregled je ovrednoten pa ne plačan. Približno 7,5 evrov,
ponovni pregled 5 evrov in obisk brez pregleda slabe 4 evre. To zato, to povem zato, ker nas v javnosti
dostikrat obkladajo z izrazi, da smo zaslužkarji.
Trenutna cena naše točke sega v leto 2008 in še za 8% znižana. Toliko v primarnem nivoju, sekundarni nivo pa
se financira po opravljenih storitvah, vendar v omejeni količini. Ko so sredstva porabljena lahko bolnike
obravnavajo kot samoplačnike. ZZZS svoje finančne težave rešuje samo z zniževanjem sredstev izvajalcem. S
pobiranjem denarjem na račun kazni, še v letošnjem letu namreč ZZZS jemlje denar za leto 2012, nosilcem
referenčnih ambulant in sicer ves denar, ki ni bil porabljen za laboratorij v tem letu, ostalih stroškov namreč
zavarovalnica ne priznava. To je tako kot, da bi si predstavljali delo referenčne ambulante nekje na travniku, s
spuščanjem krvi v vedro in to vedro bi potem odnesli v laboratorij. Se pravi ne potrebujemo prostora, ne
potrebujemo opreme, ne potrebujemo aparatur, ničesar, važen je samo laboratorij. Svojih finančnih problemov
na ta račun, na ta način zavarovalnica seveda ni rešila je pa pahnila koncesionarje na primarnem nivoju na rob
obstoja. O koncesionarjih govorim zato, ker so glede na zdravstveni dom oziroma zdravstvene domove v
podrejenem položaju za isti program dobijo eni in drugi enako količino denarja. Vendar mora koncesionar s
tem denarjem pokriti vso opremo, prostor in na koncu plačati tudi višje davke. Zdravstveni domovi se dodatno
financirajo tudi z donacijami, ne plačujejo najemnine, jo pa zaračunavajo svojim najemnikom prostorov. Med
njimi so tudi koncesionarji, ne plačajo davka na dobiček, ustanovitelj, to je občina pa pokrije morebitni
primanjkljaj
28. TRAK (TT)
(nadaljevanje) finančnih sredstev. Javna skrivnost je, da ZDI dobijo plačanih več programov kot imajo
zaposlenih zdravnikov. Možno je, da opravijo tudi ves program, vendar na račun povečane obremenitve
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 19 of 45
zdravnikov, ki so tam zaposleni. Vsekakor pa s tem prihranijo tudi nekaj denarja. Če boste o tem vprašali
gospoda Fakina, ki ga danes ni sem opazila tu bo verjetno odgovoril, da o tem ne ve nič. Saj tako je odgovoril
na spomladanskem srečanju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov na Otočcu 2012. Zdravniki na primarnem
nivoju že leta opozarjamo na probleme in zahtevamo korenite spremembe zdravstvenega sistema ter
financiranja, vendar Vlada ne ukrepa. Poudarek je na korenitih spremembah ne samo na ukrepih kot je v
začetku, v uvodnem govoru povedala sekretarka ministrstva. Se pravi na korenitih spremembah, ukrepi pa so
sicer bili številni vendar kot očitno, kot je opazno nas niso pripeljali nikamor. Kljub temu pa nas Evropa sili v
premike, lani oktobra je stopila v veljavo evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov. Ob tem pa Slovenijo
diskriminira domače zdravnike, če gre naš bolnik k zdravniku v tujino, zavarovalnica poravna stroške pregleda
v višini kot stane pregled pri nas. Ne glede na to, da tuj zdravnik nima pogodbe z ZZZS. Zato so naše zahteve
izhajajoče iz evropske direktive naslednje. Prvo izenačitev pogojev dela med tujini in našimi zdravniki,
pogodba med ZZZS in zdravnikom v tem primeru ni več potrebna in odpadejo tudi koncesije. Posledično se
odpravijo tako imenovane mrtve duše, pojavi se zdrava konkurenca. Za delo potrebuje zdravnik le veljavno
licenco. Druga zahteva je opredelitev vsebine zavarovanja med zavarovalnico in bolnikom, kar je že bilo
omenjeno, imenovano košarica pravic. To pomeni, da morajo bolniki končno dobiti zavarovalno polico in
tretje takojšnja sprememba na področju akontacij, ki nam jih izplačuje ZZZS zahtevamo natančno specifikacijo
akontacije. Do sedaj kljub večkratnim zahtevam na ZZZS kot tudi na ministrstvo, dobivamo samo skupni
znesek denarja.
Za dobro poslovanje je potrebno vedeti koliko denarja je zakaj namenjenega. Če velja zahteva po specifikaciji
za vse druge v državi, naj velja tudi za ZZZS. Časa ni več 2 leti, tudi 1 leto ne, zatorej upam, da moj prispevek
ne bo zaman in se bomo zdravniki lahko v bodoče namesto, da hodimo na seje v miru in strokovno posvečali
bolnikom. Ne pa, da bi morali zaradi tega oditi v tujino. Ne pozabite vsi smo lahko enkrat bolniki. Hvala za
pozornost.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo dajem gospodu mag. Marjanu Ferjancu iz splošne bolnišnice Celje. O izplačilu tri četrtine, tretje
četrtine plačnih nesorazmerij in zdravstvena reforma. Pripravi se Alenka Forte, medicinski center Heliks,
Trbovlje.
MARJAN FERJANC: Najlepši pozdrav.
Danes smo slišali mnogo dobrih vsebin in mislim, da je potrebno vendarle še kakšno zadevo dopolniti morda
se bom kje ponovil. Aktualna problematika v tem trenutku je seveda financiranje v zdravstvu in kadarkoli in
kjerkoli se sedaj pojavljajo resne razprave o tem, potem se uvrša to na dnevni red. Zakaj je pravzaprav prišlo
do te situacije, predlogov je več ampak v preteklih letih se je zaradi nepoznavanja situacije v zdravstvu in ne
razumevanja financiranja zdravstvenega sistema nekako oblikovalo splošno mnenje, da je v zdravstvu dovolj
denarja in, da samo slabo z njim gospodarimo. In to, ta všečno, to všečno mnenje češ, da je denarja dovolj. Ta
teza se je prijela tudi politikov, kajti ni se jim bilo potrebno več ukvarjati s tem problemov, so imeli seveda
svojih problemov dovolj zato smo prišli do situacije, ko enostavno ne moremo več. Celo nasprotno v preteklih
letih so se našli načini kako iz tega zdravstva, ki je pod narekovajem financirano preveč potegniti denar nazaj.
Zato je zdravstvo zgubilo
29. TRAK (TT)
(nadaljevanje) slišali smo že danes, preko 500 milijonov evrov, samo v zadnjih 3 letih preko 400 milijonov. To
je DDV, ki nam je odnesel denar, 30 dnevni plačilni rok, zniževanje cen zdravstvenih storitev in še kaj.
Poviševanje plačilnih rokov tega občasno niti ne razumemo več, kajti dajemo denar tistim, ki so okrog nas in
milijonarji. Torej izgubili smo, izgubili smo ogromno denarja in, ko smo z zadnjim internetnim zakonom
vendarle spremenili nekaj malega v prispevnih stopnjah, ki je bil tole dejansko obliž na vse tisto kar se nam
dogaja. Ampak še vedno je naš zdravstveni sistem dober, še vedno se zunaj ne kaže pri pacientih, kaže pa se v
naših bilancah, kaže se v plačilni sposobnosti in mi kot pomemben igralec javnega sektorja tudi v gospodarstvu
smo vir finančne nediscipline. To pa je že nedopustno in kako mi občutimo kot izvajalci ta problem, nimamo
več denarja za investicije. Naša oprema je aboltizirana preko 80% ali celo več. Zmanjkuje denarja za kadre,
kadrovska politika postaja v tem trenutku izredno, izredno pereč problem. To so na eni strani zdravniki, kakšno
je razmerje smo slišali že danes, doktor Cukjati je povedal. Mi imamo na 1.000 prebivalcev v Evropi enega
zdravnika manj kot ostala Evropa. In drugi razpravljavec je rekel naslednje, potrebno je razporejati zdravnike
na več delovišč. Oprostite, ko je zdravnik na sodišču mu to prav nič več ne pomaga in reakcija, ki smo jo tudi
doživeli v naši bolnišnici, da nekateri, ki so tudi bili angažirani na večih deloviščih so rekli oprostite to ne gre
več. Ampak mi na ta način še vedno vzdržujemo dobro zdravstvo, ne vem koliko časa še. Zdravstvo postaja
tempirana bomba. To je treba razumeti. No in sedaj nam je ta ista država naložila še izplačilo razlike v plači za
tretjo četrtino, teh sorazmerij v osnovnih plačah. Iz česa, iz nič. Mi si tega ne moremo in ne smemo privoščiti.
Kot direktor sem odgovoren za to, da ne podpišem stroške, če nimam ustreznega prihodka. Iz strokovnega
vidika, računovodski standardi o tem govorijo. Iz ZUJF-a, kaj zakonodaja govori o tem, da se tako ne sme
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 20 of 45
ravnati kot je prišlo navodilo iz naših ministrstev. Zato vztrajamo na tem, da se sredstva, ki jih moramo
izplačati po zakonu in nismo sami krivi za ta strošek, da se pokrijejo iz sredstev zavarovalnice ali sredstev
budžeta kakorkoli. Mi iz naših rednih sredstev tega ne moremo zagotoviti. Morda samo še kratko okrog
zdravstvene reforme. Mislim, da je vsaj 6 ali 7 ministrov želelo narediti zdravstveno reformo. Ko govorimo o
zdravstveni reformi, se moramo zavedati, da so pravzaprav zdravstvo sestavljeno iz 3 stebrov, saj tako. To je
zbiranje denarja, mi imamo solidarnostni način, to je prav. Potem dostopnost, nekdo je rekel pravičnost.
Dostopnost do zdravstvenih storitev, na vseh nivojih in pa seveda pravice. In vsak minister, ki je skušal nekaj
napraviti na teh treh subjektih, na teh treh vsebinah ni nikoli dobil enotne podpore.
Tukaj moram biti politična podpora, to se dogaja tudi sedaj zato ministra nimamo. In, če ni politične volje,
potem ni možno napraviti spremembe v zdravstvenem sistemu. Ampak zdravstvena reforma pomeni, da se
dotaknemo teh treh področij. Reforma mora imeti namreč jasne cilje in politično podporo sicer ne gre. Morda
še trikratne odgovore kako organizirati učinkovito delovanje zdravstvenega sistema na primarnem in
sekundarnem. Postaviti je potrebno
30. TRAK (TT)
(nadaljevanje) kadrovske, materialne standarde pa tudi razporejanje terciarnih sredstev vseh tistih, vsem tistim,
ki izvajajo terciarno dejavnost ali vsaj vsebine razvoja in umeščanja novih tehnologij v slovensko zdravstvo.
Kar zadeva koruptivnih vsebin ravno pri materialnih, pri materialih naj največje, najdražje materiale nabavi
država enotno in jih potem poenoti in, da izvajalcem. Kako razmejiti javno zasebno zdravstvo, dejavnost v
zdravstvu. Škoda, da o tem govorimo dokler imamo premalo zdravnikov ni možno tega razmejevati kajti, če
danes zdravniki rešujejo tako javni del kot zasebni s sprehajanjem bo jutri marsikdo izgubil možnost dostopa
do zdravstvenih storitev. Pri problematiki javnih naročil, potrebno je spremeniti marsikaj, predvsem je pa
potrebno, da država svoje institucije za nadzor ureja in naj funkcionirajo pri opravljanju zavodov, direktor ali
zdravnik ali kdorkoli drugi ni pomembno, važno je, da je imajo znanje in veščin opravljanja in upravljavska
orodja. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo dajem gospe Alenki Forte iz Trbovelj, zdravstveni sistem javno zasebno. Pripravi se gospa Helena
Mole iz Zdravniške zbornice Slovenije.
ALENKA FORTE: Hvala spoštovana gospa predsednica, spoštovani navzoči.
Na kratko. Dolgo že delam v zdravstvu, od tega 15 let kot koncesionarka, sekundarni ravni zato poznam delo
od primarnega do sekundarnega nivoja in bolnišničnega zdravstva in je tole videnje, ki ga bom predstavila
deloma moje videnje skozi veliko delovnih izkušenj pa tudi kot članice strokovnega združenja slovenskih
zdravnikov in zobozdravnikov, ki predstavlja oziroma kjer je včlanjenih 100 slovenskih koncesionarjev in
zasebnih zdravnikov. Zdravstvo je bolno, marsikdo mu je danes navesil že diagnozo kateri so pa simptomi
našega zdravstva, simptome nam pokažejo statistični podatki. Pred mano so jo že mnogo kateri povedali, jaz bi
jih še enkrat ponovila in vsak od teh je simptom, ki se ga bo treba pri reformi lotiti. Namenjamo skoraj najmanj
v Evropi, glede na procent BDP za zdravstvo. Za nami so šele Poljska, Madžarska, Finska, Estonija, Češka in
Slovaška. Kar se tiče konkretnih financ namenjamo po glavi 1.832 evrov na prebivalca na leto in za nami so
spet prej omenjene države. Povedali smo, da imamo samo 2,4 zdravnika na 1.000 prebivalcev za nami v
Evropi je samo Poljska z 2,3. Povprečno v Evropi je 3,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev. Doktor Cukjati je
omenil koliko je tudi bolnišničnih postelj in zdaj predlagate, predlagajo in politika želi od široke javnosti kako
bomo zdravstvo reformirali. Reformirali bomo tako, da bomo izhajali iz tega kaj potrebuje bolnik, kaj je
dostojno za izvajalca v zdravstvenem sistemu, da začnemo izgrajevati pravičnejši primarni sistem, da se
vprašamo ali res rabimo razmerje primarne, sekundarni bolnišnični bo takšen kot ga imamo. In, da končno
mogoče tudi na terciarnem nivoju naše terciarne ustanove začnejo izvajati svoje poslansko raziskovanja. Ne pa,
da so klinični centri mestne bolnišnice dveh večjih mest.
Ključni problem je, da imamo monopolno zavarovanje. Torej Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki diktira
cene izvajalcem glede na to koliko se pač v mošnjičku zavarovalnice nabere. Tako smo trenutno na cenah,
povprečnih cenah iz leta 2008 znižane za 8%. Vsi pa vemo kaj se je dogajalo od leta 2008 do sedaj, kakšne so
cene elektrike, vode, materialov, ki jih uporabljamo pri zdravljenju bolnikov. Zdi se mi pomemben podatek
Zdravniške zbornice Slovenije, da od 7.211 aktivnih zdravnikov v Sloveniji 3.600 zdravnikov deluje v
bolnišnicah, kar nakazuje na hudo anomalijo in hud deficit zdravnikov na primarni ravni. Problem primarne
ravni je tudi, da je to nek sklop
31. TRAK (TT)
(nadaljevanje) dejavnosti in najbolj moteče je, da je urgentna služba mnogokrat vezana na delo zdravnika v
redni ambulanti in zato prihaja do anomalij, da zdravnik ne more biti hkrati na dveh pomembnih dogodkih se
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 21 of 45
pravi urgencah in ga zato kaznujejo z zaporom. Nadaljnje opažamo tisti, ki delamo v zdravstvu, da je vseeno
bolnišnična dejavnost v zadnjih letih doživela neko prevrednotenje v smislu finančnega ovrednotenja saj je bila
uvedena, sistem je bil uveden sistem skupin primerljivih primerov kar zagotavlja mogoče nekako boljšo
finančno vrednotenje dela v bolnišnicah. Med tem, ko pa ambulantna specialistična dejavnost na sekundarnem
nivoju ni bila reformirana že od leta 1992. In, ker sem koncesionar vam bom postregla še z nekaj podatki, ki so
vedno zamolčani, ker je javnost seveda zaradi sil silnih dilem in problemov, ki jih imamo navajena, da se
pravzaprav najprej loti najšibkejšega in to koncesionarju v tem sistemu prav gotovo smo. Trenutno deluje v
Sloveniji 1.323 zdravnikov in zobozdravnikov s koncesijo, od tega jih je 300 družinskih splošnih, 557
zobozdravnikov in 554 specialistov. Na našem združenju smo opravili anketo s pomočjo računovodskih
servisov na podlagi poslovnih izidov za leto 2013 in so podatki naslednji. Preden lahko vstopi zobozdravnik v
sistem javnega zdravstva, torej, da dobi podeljeno koncesijo vloži 63.000 evrov. To je, da nič, ko še ni nič
začel delati. Drugače ne dobi s strani koncedenta občine ali ministrstva koncesije.
Družinski zdravnik povprečno vloži 30.000 evrov in specialist, ki ima pač tudi funkcionalno diagnostiko v
povprečju 366.000 evrov preden vstopi v sistem delovanja in temu rečemo zasebno javno partnerstvo. V tem
so včasih govorili, danes pač ne. Danes se pljuva in kljuva po ljudeh, ki imajo korajžo, iniciativo, da se lotijo
druge in drugačne poti bolj ekonomskega načina delovanja v javnem zdravstvu. In še zanimiv podatek, ko smo
to zmnožili enostaven matematičen račun za 2 razred osnovne šole, koncesionarji smo v letu 2013 tisti, ki smo
delujoči namenili za delo preden smo začeli 246 milijonov evrov. To je naš doprinos in naša bom rekla
vstopnica za tisto delo, ki smo si ga želeli. Se pravi za delo kjer smo želeli imeti prav odnos do bolnika, kjer
smo hoteli delati strokovno, pravično in dostojno do bolnika. Nesramno je, da država oziroma tisti, ki imajo
pooblastila znižujejo ceno naših storitev, sramotno je, da je recimo pregled pri vrhunskemu kardiologu v
Sloveniji ovrednoten z 12 evri, sramotno je, da zdravnik dobi 1,5 evra za obisk svojega pacienta. Še bolj
sramotno se pa mi zdi kar se dogaja domovom starejših upokojencev kjer za nego najbolj prizadetih, najbolj
tistih ranljivih dobijo na dan 2,7 evra. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem gospe Heleni Mole iz Zdravniške zbornice Slovenije, vloga in pomen zasebnih izvajalcev za
razvoj slovenskega zdravstva. Pripravi se David Kristan.
HELENA MOLE: Lepo pozdravljeni.
Jaz se vam nebi opravičila, ker vas bom še enkrat zbombardirala s spominom delovanja zasebnih zdravnikov in
zobozdravnikov v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu. Zdi se mi prav, da na vlogo 1.500 več kot 1.500
zdravnikov in zobozdravnikov za vzdrževanje tega javnega zdravstvenega sistema opozorimo. Točno je
rečeno, da okoli 250 je zdravnikov predvsem pa zobozdravnikov, ki ta javni zdravstveni sistem v današnjem
času dopolnjujemo, dopolnjujejo med tem, ko je tako kot je že kolegica navedla številko 1.300 zdravnikov in
zobozdravnikov koncesionarjev, ki delujemo kot del tega javnega zdravstvenega sistema. Ena posebna zgodba,
ki se nam je na en način v našem javnem zdravstvenem sistemu že zgodila pa jaz mislim, da je naš skupni
interes je, da se nam ne ponovi v celotnem zdravstvu je zobozdravstvo. Jaz bi na ta problem ali pa tudi ne
problem ali pa način kako se je rešil vseeno želela opozoriti. Namreč mislim, da danes že lahko rečemo, da v
…/nerazumljivo/… sistemu zobozdravstva deluje trg storitev. Imamo strogo zasebne izvajalce, ki izvajajo
svoje storitve samoplačniško, imamo blizu
32. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) meje številne izvajalce, ki svoje storitve, verjetno primerljive kvalitete, ali pa včasih tudi ne,
ponujajo po nižjih cenah in v današnjem času bolniki lahko izbirajo oziroma v našem primeru državljani, ki si
želijo oskrbeti zobe, kje bodo to storili. Vzamejo dobro ceno in upajo na ustrezno kvaliteto.
Tisto, kar mislim, da je vseeno drug in pomemben interes, je pa, da se ohrani javni zdravstveni sistem,
primarno zdravstvo, kjer deluje večji del koncesionarjev v novi zdravstveni mreži, je preveč pomembno, da bi
si lahko privoščilo delovanje na ta sistem in preveč pomembno, da naši državljani ne bi imeli možnosti izbire.
Mislim, da smo koncesionarji v vseh teh letih kar delujemo v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu,
ponudili kar nekaj dobrih rešitev. Menim in stojim za tem, da koncesionarji v našem zdravstvenem sistemu z
javnimi sredstvi upravljamo izjemno učinkovito. Tako, kot je že navedla kolegica, smo vložili tudi svoja
sredstva, da je temu lahko tako. Naše delovanje je transparentno in tisti denar, ki ga mi dobimo za storitve, ki
jih opravimo in tako, kot je rekel kolega, tudi velikokrat ne vsega, je jasno namenjen bolnikom.
Mi po eni strani moramo vedeti tudi že tisto, kar je omenil eden od razpravljavcev čisto na začetku, da je tisto,
kar nam na koncu ostane za nas in naše zaposlene, plača, razlika med ceno storitve in stroških, ki jih pač
imamo s svojim delovanjem. Zavedanja o stroških delovanja zdravstvenega sistema je tako na strani bolnikov,
kot na žalost moram reči tudi izvajalcev in zdravnikov v našem zdravstvenem sistemu premalo. Zasebniki,
koncesionarji to dobro vemo. Mi vemo koliko stane kakšna storitev, ker jo moramo zagotoviti sredstva iz
svojih budgetov za to in mi tudi vemo koliko stanejo posamične preiskave. Marsikdaj izvajalec, ki v javnem
zavodu naroči preiskavo tega ne ve in to je tudi ena od težav našega javnega zdravstvenega sistema, da se vsi
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 22 of 45
skupaj premalo zavedamo koliko vsaka stvar, ki jo v zdravstvenem sistemu potrebujemo, napravimo, tudi
stane.
Še enkrat bi opozorila na tisto veliko razliko do večine evropskih držav, to je izredno majhen delež zasebnih
izvajalcev tudi znotraj javnih zdravstvenih sistemov. Kot je bilo že omenjeno, je zasebnih izvajalcev,
zdravnikov v konkretnem primeru v Sloveniji 20% vseh zdravnikov in še enkrat ponavljam tudi seveda imamo
izjemno majhen delež zasebnih bolnišničnih postelj. Menim, da je omogočanje načina delovanja zdravnikov,
predvsem pa bi se sedaj osredotočila na primarnem nivoju, se pravi problem družinske medicine, pediatrije in
tudi ginekologije, da se izvaja to dejavnost, bodisi v obliki dela v javnem zdravstvenem zavodu ali pa kot
obliki koncesije, zasebnega delovanja zdravnikov tisto, kar bo zagotovilo tisto kar se pa meni zdi, še enkrat
poudarjam, najbolj pomembno, možnost izbire bolnikom.
Bolniki si želijo izbrati ali na en način bodo obiskali zdravnika v javnem zdravstvenem zavodu ali
koncesionarja. Te možnosti danes zaradi tega, ker je pač koncesionarjev malo, nimajo. Mi smo vsak dan
soočeni s številnimi prošnjami bolnikov, da bi obiskovali naše ambulante, pa jih moramo na žalost zavračati
tudi zato, ker je pač sam sistem plačevanja naših storitev tak, da si enostavno ne moremo privoščiti tudi, če bi
želeli delati več, tudi časovno, če bi bilo potrebno, tega enostavno ne moremo storiti. Tako, da opozorila bi in
pravim, da smo tudi zasebni izvajalci znotraj javnega zdravstvenega sistema dobro nadzorovani kar se tiče
kakovosti naših storitev, kar se tiče strokovnosti imamo enak nadzor kot vsi ostali izvajalci s strani Zdravniške
zbornice Slovenije, kar se tiče vseh ostalih pogojev za delo, pa naše ambulante zelo redno, celo bi si upala
trditi, da bistveno bolj redno, kot javne zavode, obiskujejo vsi pristojni inšpektorji in pregledujejo naše delo,
tako da imejte v mislih, ko boste razmišljali kako se bo spremenil naš zdravstveni sistem, kaj dobrega
33. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) prinaša, lahko tudi delo zasebnih izvajalcev. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala. Namesto Davida Kristana, bo zdaj govoril Rok Gros, zahteva o
javnem zdravstvu, ki bo svoje poslanstvo opravljalo pregledno in učinkovito, pripravi pa se gospod Miran
Golub, Lekarniška zbornica Slovenije.
ROK GROS: Hvala, gospa predsednica, spoštovani.
Tukaj sem v imenu puntarjev. Imamo eno zelo jasno zahtevo, to je za javno zdravstvo, ki bo svoje poslanstvo
opravljalo pregledno in učinkovito. Najprej, kar se moramo vprašati je to, kakšno stanje smo imeli 25 let nazaj.
25 let nazaj smo imeli javno zdravstvo, smo imeli pravice, o katerih lahko zdaj samo sanjamo, smo imeli
sistem, ki je deloval. In imeli smo zdravstvo, ki so nam ga zavidali marsikateri. Zadaj trenutno gremo v
ameriški sistem in ta sistem v najbolj gnili obliki. Ta sistem bo izgledal tako, da boste prišli k zdravniku in vam
bodo dobesedno tako, kot v Ameriki vprašali: Tri prste ste si odrezali, zavarovalnica vam krije 2, katerega
želite, da vam prišijemo? To se bo, gospe in gospodje, resnično zgodilo. Ne takoj ampak se bo. V ta sistem
plujemo.
Zdaj, kaj mi zahtevamo? Zahtevamo, da javni zavodi niso in ne smejo postati profitne ustanove, niti se ne sme
organizirati po vzoru gospodarskih družb, zato tudi ne pristajamo na profesionalizacijo vodenja javnih ustanov,
če to pomeni izločitev lokalne skupnosti, zaposlenih in plačnikov v javnih zdravstvenih sistemih iz sveta
zavodov. Soglašamo z iniciativo zdravnikov, predvsem v tistih zahtevah, ki se nanašajo na pregon korupcije z
javnega zdravstvenega sistema, ter o zahtevi po ločitvi javnega od zasebnega zdravstva. Tukaj bomo vztrajali.
Javno in zasebno zdravstvo se mora ločiti. To je …/nerazumljivo/…, ker se sredstva pretakajo iz enega v drugo
in obratno. Čeprav obratno vemo kako je.
Naša družba je globoko bolna ampak bolna v tem smislu, da vemo rešitve za probleme, pa jih ne izvajamo.
Zakaj jih ne izvajamo, to je druga zadeva. Zdaj tukaj gledam po dvorani, kolikor vas je še ostalo, imamo
predstavnike zdravnikov, imamo predstavnike multinacionalk, imamo neoliberalce, imamo puntarje, imamo
majhen delež zainteresirane javnosti. In nimamo ministra, pristojnega za zdravstvo tukaj, ker je bolan. Na
posvetu o javnem zdravstvu nimamo ministra za zdravje. Mislim, da to vse pove o stanju v današnji družbi.
Tukaj imam en seznam naših zahtev, ki je precej dolg. In verjamem, da ga velika večina niti ne bo prebrala,
niti velika večina, mogoče ga bo kakšen prebral, pa ne bo soglašal, mogoče bo kakšen tudi soglašal, ampak
važno je, da so nam naredili naš majhen peskovnik tukaj, v katerem se pogovarjamo.
In poglejte soseda zraven sebe in se vprašajte koliko je on naredil za to, da je današnji sistem zdravstva tak, kot
je. Mi imamo sistem, ki je hudo bolan in ozdravimo ga lahko samo na en način, da postane spet javno
zdravstvo, brezplačno javno zdravstvo. Da ne bodo ljudje dobesedno umirali oziroma šli v prezgodnjo smrt
zato, ker ne more plačati zdravljenja. Mogoče vam je smešno ampak to so zelo, zelo resne zadeve. In bom
opozarjal na to dokler bom lahko. In prosim vas, bom zelo kratek, bom pustil drugim, da povejo, preberite si
vse to kar imamo za povedati. In meni se tukaj glas ne trese zaradi tega, ker bi imel tremo ali pa kaj takega,
ampak ker sem globoko jezen na stanje. Hvala.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 23 of 45
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Besedo ima gospod Miran Golub iz Lekarniške zbornice Slovenije.
Pripravi se gospa Nevenka Lekše, Združenje za nas.
MIRAN GOLUB: Spoštovana gospa predsednica, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni.
Praktično na vsako od teh vprašanj, ki so bila postavljena v vabilo na to sejo
34. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) bi lahko dal vsakdo od nas bilo kakšen svoj pogled. Glede na to, da imamo danes vsak omejen
svoj čas sem se odločil, da bomo samo dve stvari, ki mislim, da je treba v bližnji prihodnosti spremeniti
oziroma uzakoniti ali dati posebej pozornost na to. Ena od teh stvari je bil vprašanje pod točko štiri, to se pravi
vprašanje glede mreže, govoril bom o mreži v lekarniški dejavnosti in pa pod točko enajst, glede uvedbe
participacije.
Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in kot takšno tudi želimo, da ostane, to se pravi, da je
regulirana. Do sedaj so se lekarne v Sloveniji odpirale glede na resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega
varstva 2008 – 2013. Tega na žalost je zdaj mimo, upam, da bo ministrstvo še naprej upoštevalo vsaj dokler ne
bo to upoštevano iz te normative. Tako imamo danes v Sloveniji tristo enaindvajset lekarn, lekarniških enot, ki
poslujejo v okviru javnih zavodov, zasebnikov in v okviru dveh bolnišnic.
Lekarniška mreža ta je relativno dobro dopolnjena, praktično vsi prebivalci Slovenije imajo enakovreden
dostop do zdravil. In mogoče ocenjujem, na zbornici ocenjujemo, da približno kakšnih deset lekarn bi se še
lahko glede na te kriterije, ki so postavljeni bi se še lahko odprlo. Vsekakor je pa potrebno, preden bomo šli v
kakšno novo odpiranje bilo kakšnih lekarn narediti mrežo lekarn in jo uzakoniti. Zakaj? Ena od bistvenih stvari
je, če bi prišlo do liberalizacije po tem bi se lekarne odpirale samo na ekonomsko upravičenih mestih, to se
pravi v večjih krajih, v manjših krajih bi se zapirale. Dostopnost do zdravil bi se zmanjšala. Govorim za te
manjše kraje in ti ljudje bi bili v manjvrednem položaju. Druga stvar je, zakaj je treba mrežo uzakoniti? Zato,
za ekonomsko vzdržnost samega sistema. Kot sem že rekel prej, mi imamo v Sloveniji tristo enaindvajset
lekarniških enot, za to nam ZZZS nameni približno petindvajset milijonov evrov denarja. Če bi odprli še
recimo sto enot zraven vemo kakšna bi bila ekonomska učinkovitost tega. Se pravi, zopet bi lekarne bile samo
na ekonomsko učinkovitih mestih, v manjših krajih kjer je neučinkovitost bi se zapirale zopet saj je dostopnost
do zdravil, za določene ljudi predvsem v ruralnih področjih zmanjša.
Zato vsekakor z lekarniške zbornice predlagamo, da se mreža, vsaj kar se tiče lekarn uzakoni in to čim prej, da
vemo po kakšnih merilih in kako se lekarne odpirajo. Ne želimo nikakršne liberalizacije, ker lahko pridemo v
kakšne podobne situacije, ko imamo kar nekaj primerov, kot so Češka, Slovaška, Poljska, ki so to naredili pa
danes hočejo iti nazaj, ker imajo probleme s tem. Se pravi, prvi, ki bi bila stvar za narediti je uzakoniti mrežo.
Verjamem, da enako bi bilo potrebno postaviti mrežo na ostalem primarnem nivoju.
Druga stvar je participacija, lekarniška zbornica definitivno podpira uvedbo participacije in to čim prej,
mogoče že včeraj. Pred nekaj leti, to se pravi dve, tri leta nazaj smo dobili farmacevti v lekarnah obveznost
oziroma možnost, da zbiramo odpadna zdravila. Teh odpadnih zdravil zberemo v naših teh tristo
enaindvajsetih enotah za štirideset ton, zamislimo si štirideset ton. Da ne bo pomote, tukaj gre predvsem, s tem
smo dobili, ker pobiramo ta zdravila smo dobili prvič količino kolikor je odpadnih zdravil, drugič pa tudi
kakšna je sestava teh zdravil. Povedati moram, da 99 % teh zdravil je zdravil, ki so bila predpisana na recept.
To se pravi za ta zdravila pacient ob samem prevzemu zdravila ni plačal nič. Plačal je posredno, recimo preko
dodatnih zavarovanj ali preko ZZZS-ja ampak takrat »out of pocket« ni dal nič. Za tista zdravila, katera je pa
moral plačati, to se pravi recimo neka energetika ali pa ne vem kaj, teh ne mečejo stran.
To se pravi, lekarniška zbornica podpira uvedbo participacije, pa ne zaradi recimo en evro na recept, kakšno je
to naj si potem stroka odloči kakšna je višina te participacije, vsekakor je potrebno
35. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) razmišljati tudi o določenih skupinah kot so otroci, socialno šibki, ki bi bili verjetno izvzeti in
tako naprej. Kot sem rekel, podpiramo to uvedbo participacije, ne zaradi ekonomskega vidika, ki bo vsekakor
tudi nastal ampak predvsem zaradi vzgojnega vidika, da bi ljudje uporabljali zdravila smotrno in pa tako, kot
jih kolegi zdravniki predpišejo oziroma mi povemo kako naj uporabljajo. Hvala lepa.
/ Aplavz./
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
K besedi vabim gospo Nevenko Lekše iz Združenja Za nas, ki bo govorila o solidarnem zdravstvenem sistemu.
Pripravi se gospa Leonida Kranjc, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije.
NEVENKA LEKŠE: Gospa predsednica in ostali prisotni lep pozdrav.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 24 of 45
Seveda se zahvaljujem Državnemu zboru oziroma Odboru za zdravstvo za vabilo, da bomo lahko predstavili
svoje stališče in s tem pripevali tudi k pripravi sprememb zdravstvenega sistema.
Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva Za nas je nevladna organizacija, organizirana na
podlagi Zakona o društvih in s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu. Zdravje, in s tem tudi
socialna varnost sta ena od najpomembnejših osnovnih človekovih pravic, vlaganje vanje je bistvena
investicija razvoja vsake napredne socialne družbe. Ni nikakršnega dvoma, da v Sloveniji nujno potrebujemo
zdravstveno reformo, da zagotovimo dosledno spoštovanje osnovne človekove pravice do zdravja in da
utrdimo osnovne evropske vrednote, pravičnosti, solidarnosti in enakosti, za vse ljudi. In tako dopolnimo
strokovna prizadevanja za boljše zdravje ljudi. Pomembno je tudi, da v čim večji meri ohranimo vse pozitivne
izkušnje in organizacijske oblike dosedanjega zdravstvenega sistema, ki so nam ga številne razvite evropske
države zavidale, nekatere pa dobro prakso vgradile v svoje sistem. Vso tisto navlako, ki se je nabrala pa jo
dajmo zamenjati.
Spremembe v zdravstvenem sistemu so potrebne tudi zato, da odpravimo škodljive učinke neoliberalnega
načina urejanja zdravstvenega področja v preteklih dvajsetih letih, kot jih je imelo nenadzorovano uveljavljanje
javno zasebnega modela in trženja zdravstvenih storitev, ki pa ni prineslo napovedano in težko pričakovane
racionalizacije, večje konkurenčnosti in učinkovitosti. V tej situaciji so pridobili predvsem nekateri izvajalci, ki
so dobro izkoristili svoj monopolni položaj in kadrovsko podhranjenost sistema za izboljšanje svojega
statusnega in finančnega položaja, ter seveda bogatejši sloj prebivalstva, ki so si lahko plačali hitrejši dostop do
zdravstvenih storitev. Velika večina ljudi pa vsak dan bolj občuti poslabšanje dostopa do zdravnika, daljšanje
čakalnih vrst, odlaganje potrebnih diagnostičnih preiskav, poslabšanje svojih zdravstvenih težav in vsakič
globlji poseg v svoj lastni žep.
Že nekajletno zniževanje finančnih sredstev za zdravstvo in izrojen sistem dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja, ki omogoča ustvarjanje dobičkov zavarovalnicam le še poslabšuje razmere v zdravstvenem
sistemu. Nedopustno je in morda celo ustavno sporno, da moramo prebivalci za pravice iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja krepko doplačevati posameznih primerih tudi do 95 % cene zdravstvene storitve
oziroma se zavarovati z dopolnim zdravstvenim zavarovanjem za doplačila za te zdravstvene storitve.
Država v temu trenutku rešuje predvsem le banke, zdravstveni sistem, ki je največja banka resursov za
ohranitev zdravja ljudi, zanjo pa v temu trenutku ne najdemo finančnih sredstev. V združenju Za nas smo si
svoje programske usmeritve, ki jih podpira tudi precejšnje število prebivalstva zapisali naslednja stališča in
pričakujemo, da jih bo politika slišala in tudi udejanjila k dobrobit ljudi, ki živimo v Sloveniji. Se pravi, prvič,
univerzalno je vsem prebivalcem enako dostopno ter kakovostno zdravstveno varstvo, ki mora temeljit na
stalnem razvoju primarnega zdravstvenega varstva in pregledni ter dinamični mreži javne in zdravstvene
dejavnosti, tako na primarni kot na sekundarni ravni. Osrednji nosilec in koordinator primarnega javnega
zdravstvenega varstva je zdravstveni dom, ki lahko nudi tudi prebivalcem celovito in neprekinjeno zdravstveno
obravnavo in najširši izbor preventivnih aktivnosti.
36. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) Zdravstveni dom seveda lahko pokriva tudi več občin. Drugič, neprofitni javni zdravstveni
sistem, ki mora biti financiran po načelih solidarnosti in pravičnosti, pregledni in nadzorovan, tako glede
kakovosti storitev kot tudi porabe sredstev. Zaradi stabilnosti izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja
za dve milijonsko populacijo je po našem mnenju dovolj ena javna zdravstvena zavarovalnica saj s tem
zmanjšamo tveganja za ljudi.
predlagamo tudi preoblikovanje dosedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s ciljem zagotoviti večjo
pravičnost, izvajalec pa naj bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dodatna nadstandardna
zavarovanja pa naj izvajajo komercialne zavarovalnice. Ločitev javnega od zasebnega izvajanja zdravstvene
dejavnosti mora biti dosledno izpeljana. Izvajalci, ki so redno zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, v
javnih zavodih ali koncesionarji v nobenem primeru ne morejo izvajati zasebne zdravstvene dejavnosti pri
drugem zasebnem izvajalcu. Dopustno bi bilo izjemoma le znotraj javnega sistema, kot smo rekli zavodi in
koncesionarji, pod določenimi pogoji izvajajo lahko zasebno tržno dejavnost in nudijo samoplačniške storitve
vendar le za tiste storitve, ki niso vključene v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot so na
primer tujci in še nekatere druge storitve. Koncesije se podeljuje z javnim razpisom na podlagi mreže oziroma
potreb in ko javni zavod na svojem območju ne more izvajati zdravstvene dejavnosti.
Skrajšujem, že več kot dvajset let zdravstvena zakonodaja je napovedala pripravo mreže, kot je že omenil tudi
dr. Cukjati, ki bi morala biti sprejeta v šestih mesecih. Očitno se do danes ni bilo prave volje ne v zdravstveni
politiki in ne med izvajalci da bi mreže tako na primarni kot na sekundarni ravni pripravili in uzakonili. Seveda
je potrebno pripraviti temeljite kriterije za pripravo mreže, mreža ki je bila pravkar sprejeta v zdravstvenem
svetu je pomanjkljiva, saj ne vsebuje, ne predvideva bom rekla mreže za ginekologijo, zobozdravstvo,
patronažo, fizioterapijo in druge dejavnosti, ki se izvajajo na primarni ravni.
No pa bom samo še to rekla, uvedba participacije po našem mnenju bi v temu trenutku povečala nepravičnost
znotraj sistema, saj bi bili kaznovani le bolniki, ki bi morali doplačevati zdravstvene storitve za zdravila in to
bi potem plačevali iz treh oziroma štirih virov. Prispevek iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, dopolnilno
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 25 of 45
zdravstveno zavarovanje, participacija in po možnosti še dodatno zdravstveno zavarovanje. Zavod za
zdravstveno zavarovanje pa mora postati skrbnik javni finančnih sredstev za izvajanje obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
In samo za zaključek, če se strinjate, mislim da ne zlorabljam svoje prisotnosti danes tukaj, da bi ta zbor danes
sprejel poziv slovenski politiki, da takoj poišče primerno ministrico ali ministra za zdravje, ker ga rabimo že
danes in da prenehamo s kupčkanji. Mislim, da imamo v populaciji dovolj ljudi, ki so sposobni voditi
zdravstvo in zdravstveno politiko. Ljudje to potrebujemo. Hvala.
/ Aplavz./
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa. S tem se vsi strinjamo, vendar vemo kdo lahko predlaga
ministre in bomo prepustili tistemu, ki je za to v tej državi.
Gospa Leonida Kranjc, zbornica delovnih terapevtov – Postavitev meril za mrežo javne zdravstvene dejavnosti
in mrežo samo.
Pripravi naj se gospod Bojan Popovič iz Fidesa.
LEONIDA KRANJC: Spoštovana gospa predsednica, hvala lepa za povabilo na današnje srečanje, prav tako
lep pozdrav vsem prisotnim.
Razpravljala bom o delovni terapiji v mreži javne zdravstvene dejavnosti katere predstavnica sem. Delovna
terapija, čeprav v Sloveniji obstaja že petdeset let je širši javnosti še vedno malo znana oblika terapevtske
obravnave. Zdaj, tako zelo preprosto bi jo lahko označili kot odpravljanje zdravstvenih težav s pomočjo
aktivnosti, s pomočjo dela. Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki obravnava posameznike, ki jim je
vsakodnevno življenje ovirano, oteženo, omejeno zaradi posledic poškodb bolezni, motenj v duševnem in
telesnem razvoju in staranja. Delovni
37. TRAK: (PK)
(Nadaljevanje) terapevt tem ljudem pomaga predvsem z uporabo terapevtskih dejavnosti in tehnik oziroma
atraktivnosti ali širše gledano dela. Dejavnost je lahko tako učenje in samostojne izvajanje posamezne veščine
kot je na primer trening spomina, komunikacije, trening pisanja, trening spretnosti, uporabe pripomočkov in
upornic in tako dalje. Lahko pa je učenje zahtevnejših in bolj zapletenih dejavnosti, kot je na primer vodenje
gospodinjstva, učenje in vzpostavljanje delovnih navad, prilagajanje domačega in delovnega okolja,
spremenjenim funkcionalnim možnostim, skrb zase, za družino in podobno. Katera aktivnosti delovni terapevt
zbere in kako jih uporabi je osnovi od potreb, ki jih ima posameznik od vrste bolezni od vrste poškodb in
obsega prizadetosti. Posebej je pomembno, da se delovna terapija vključuje v proces zdravljenja zgodaj, ko se
pojavijo prve težave pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in ne šele takrat, ko se bolezen poslabša, ko postane
kronična ali celo povzroči invalidnost.
Po objavljenih raziskavah v združenju delovnih terapevtov Velike Britanije so se posamezniki, ki so bili
deležni delovne terapije vrnili na delovno mesto tri mesece hitreje, bili zaposleni več ur dnevno in se obdržali v
delovnem razmerju veliko dlje časa od tistih, ki so bili deležni drugačnih posegov. Raziskava je tudi pokazala,
da so finančne koristi vključitve v delovno terapijo veliko večje od stroškov za tovrstno obravnavo saj
pomenijo pri njih recimo dvajset tisoč funtov prihranka za posamezno osebo na leto v državni blagajni za
zdravstvo in triintrideset tisoč funtov prihranka za posamezno osebo v gospodarstvu.
Prav tako se je izkazala delovna terapevtska obravnava v skupnosti, koristna tudi pri zmanjševanju stroškov na
področju sociale saj kažejo njihove študije prihranke pri dragih namestitvah v institucijah pri velikih stroških
oskrbe, pri zmanjševanju stroškov za drago opremo, povprečno za 25 %. Da ne omenimo, da so padce katerih
posledica je zlom kolka zmanjšali za 50 % kar je v njihovi blagajni prihranilo sedemsto dvajset milijonov
funtov.
Delovna terapija deluje tudi na področju duševnega zdravja, saj uporablja različne aktivnosti za promocijo
dobrega duševnega zdravja, pomaga pri hitrejši rehabilitaciji in pomaga ljudem doseči njim pomembne
dosežke tako pri zaposlovanju kot pri skrbi zase ali preživljanju prostega časa. Cilj delovne terapije in tudi naš
današnji predlog kot prispevek pri reorganizaciji zdravstvenega sistema je, da se naj delovna terapija v proces
zdravljenja vključuje čim bolj zgodaj, to je že na primarnem nivoju. Danes namreč v Sloveniji delovne terapije
na primarnem nivoju praktično nimamo, delovna terapija deluje znotraj različnih institucij, bolnišnic, to
pomeni na sekundarnem in terciarnem nivoju, na primarnem pa je še ni.
Umeščanje delovne terapije v domače, delovno okolje in skupnost za bolj celovito in hitreje rehabilitacijo,
aktivnejše in samostojnejše opravljanje vsakodnevnih življenjskih nalog in večjo socialno vključenost
posameznika. In ne nazadnje, omogočiti večjo dostopnost do delovno terapevtskih storitev vsem kategorijam
prebivalstva, vsem ki jo potrebujejo za hitrejše in bolj učinkovito izboljšanje zdravja in s tem omogočanje bolj
zadovoljenega, kvalitetnega, samostojnega in neodvisnega življenja. Hvala lepa.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 26 of 45
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
K besedi vabim gospoda Bojana Popoviča iz Fidesa, pripravi se Lučka Bem iz Zveze svobodnih sindikatov.
Glede na to, da je še zelo veliko razpravljavcev, vas prosim, da smo res točni oziroma da če kdo lahko celo
skrajša svoj prispevek bomo zelo hvaležni, da vsi pridete na vrsto. Izvolite.
BOJAN POPOVIČ: Hvala lepa, lepo pozdravljeni.
Danes smo zelo veliko slišali o tem, da je naše zdravstvo dobro, da je primerljivo z ostalim evropskimi
državami in tako naprej in tako naprej. Jaz se sprašujem samo eno stvar, zakaj, če je to res,
38. TRAK (SJ)
(nadaljevanje) nam zavarovanci oziroma državljani preprosto nočejo plačati niti tega kar so dolžni plačati? Pri
nas zbiramo praktično, veliko ljudi, ki tukaj sedi v resnici pravzaprav govori o tem, kako pravzaprav imamo
dober sistem in ta sistem pravzaprav zavarovancem ponuja na podlagi prisilno zbranega denarja. In dejansko
27 ali pa 25% ljudi, ki v Sloveniji pravzaprav prispevkov oziroma davkov ne plačuje, nam pravzaprav tukaj
izreka državljansko nepokorščino.
Zdaj, seveda eni bi nam tukaj pač rekli seveda je treba je pač treba uvesti večjo represijo. Jaz ne verjamem, da
bomo z večjo represijo zbrali več zdravstvenega prispevka. Kar pomeni, da enostavno kakorkoli pač tisti,
kdorkoli je pravzaprav odgovoren za delovanje našega zdravstvenega sistema, našim državljanov oziroma
davkoplačevalcev ne prepriča, da je ta sistem oziroma servis, ki ga dobijo, vreden toliko, kolikor ga
zaračunamo. Zdaj jaz ne morem dati prav nobenemu izmed današnjih razpravljavcev, pa mi je popolnoma
vseeno …/nerazumljivo/… ali s področja izvajalcev ali s področja, ne vem, ponudnikov raznoraznih rešitev in
tako naprej, ki pravijo, da preprosto potrebujemo več denarja. Verjamem, da ga več potrebujemo, ampak
preprosto naši davkoplačevalci ga nočejo plačati. Vključno z nekaterimi danes prisotnimi razpravljavci, ki pač
pravijo, da je treba sicer dati enotno prispevno stopnjo za vse, razen seveda za tisto skupino, ki jo predstavljajo.
Isto bi seveda danes slišali, nismo slišali danes nič od podjetnikov, gospodarske zbornice in tako naprej.
Skratka, vsi bi bili za to, ampak seveda z nekim majhnim popustom pri sebi. In to je seveda problem. Zakaj
imamo ta problem? Zato, ker imamo zaprt sistem, imamo sistem, ki pravzaprav govori zelo veliko o izvajalcih,
zelo malo pa pravzaprav o porabnikih. Mi imamo izvajalce, ki pravijo, da bodo ponujali vse ampak z
enormnimi čakalnimi dobami in tako naprej. Kaj je treba narediti? Zelo enostavno, to kar se je zgodilo pri
letalski industriji, to kar se je zgodilo pri ponudbi elektriki, plina in tako naprej. Enostavno nehati varovati
tiste, ki preprosto si tega ne zaslužijo. Evropska direktiva nam daje zelo jasen signal kaj narediti ampak kako
smo jo mi implementirali v naš sistem? Najbolj restriktivno, kar je sploh možno oziroma celo po mojem
mnenju, na področju osnovnega zdravstva celo bolj restriktivno, kot dopušča direktiva. Pa zakaj? Zakaj, če
imamo primerljiv, dober, zgleden zdravstveni sistem? Česa se bojimo pravzaprav? Zakaj bi jaz šel iz Ljubljane
zdaj se v bistvu zdraviti na Hrvaško, Avstrijo, Italijo ali ne vem, kamorkoli drugam, če v bistvu imam
dobesedno doma najboljši sistem? Zato, ker je nekaj očitno z njim narobe. Bodisi nimam dostopa do njega,
bodisi nisem zadovoljen z njegovo storitvijo. Zdaj, če sem s storitvijo zadovoljen, potem je problem očitno
dostop.
In govorili smo zelo veliko o švedskem modelu. Tudi na Švedskem so imeli čakalne dobe. Zdaj smo o Švedski
nehali govoriti. Nihče danes, sicer praktično vsak drugi razpravljavec je pred leti govoril o švedskem modelu.
Zdaj smo o njem nehali govoriti seveda zato, ker smo imeli pred nekaj meseci smo imeli neko srečanje, kjer
smo seveda slišali v kakšno smer je švedski model šel. Privatizirali so največjo bolnišnico na Švedskem, ki
predstavlja ogledalo vsem ostalim bolnišnicam, prvič. Drugič, na področju primarnega zdravstva še vedno
imajo publicly finance, to se pravi v bistvu financirano iz javnih sredstev, ampak imajo pa 42% zasebnih
izvajalcev in tako naprej.
Skratka, kaj je treba narediti? Prvič, preprosto je treba našim davkoplačevalcem oziroma našim državljanom je
pač treba povedati, preprosto ponuditi sistem in jih v bistvu prepričati v to, da v ta sistem več vlagajo. In prisila
ni dobra rešitev. Treba je najti boljše rešitve in sicer boljše rešitve so tukaj, tukaj so odpovedali vsi. Naše
dopolnilno zavarovanje, oprostite, v celoti. Govorite o tem, da se samo prelivajo javna sredstva v zasebna, ni
res. 400 milijonov evrov zasebno zbranih sredstev, prelivamo v javna sredstva, za financiranje javnih zavodov
oziroma javnega sistema kot takšnega. Zakaj pravzaprav moramo mi vzpostaviti, zagroziti našim državljanom,
jim moramo zagroziti, da naj plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ker bodo sicer ostali brez, skratka
bodo morali doplačevati najdražje storitve. Zakaj pravzaprav ne znamo ustvariti takšnih pogojev, da bo možno
neko prijazno, solidarno zdravstveno zavarovanje ponuditi tudi brez prisile in brez grožnje. Takšno zdravje bi
si jaz želel in takrat bi rekel, da bo naše zdravstvo dobro.
Izvajalci pa ista stvar. Govoriti o tem, imamo velike storitve in tako naprej. Treba je ja, storitve, katere storitve,
košarico da. Absolutno se s košarico strinjam. Drugo seveda vprašanje je kdo naj določi in kako naj ob
določena. Mislim, da je stvar zelo enostavna. Samo eden ve
39. TRAK (SJ)
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 27 of 45
(nadaljevanje) kdo, samo stroka lahko ve katere storitve so v določenem primeru pač potrebne, katere ne. V
redu, naj odgovori na to vprašanje. Vendar tudi vprašanje številka 2, ki ga mora dogovoriti, ali je sposobna to
izpeljati v sprejemljivem času. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala. Besedo dajem gospe Lučki Bohm iz Zveze svobodnih
sindikatov, ki bo govorila o zdravstveni reformi in interesu zavarovancev obveznega zdravstvenega
zavarovanja, pripravi se gospod Boris Nemec.
LUČKA BOHM: Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Pozdravljeni vsi, ki ste prišli na to današnjo zelo
zanimivo razpravo.
Moj vtis je, da je del razprave nekako ponudil rešitve v eno smer, del razprave, ki pa mislim, da je bolj v imenu
tistih, ki smo uporabniki storitev zdravstvenih storitev, se mi zdi, da gre popolnoma v nasprotno smer. Verjetno
našo politiko resnično čaka težka naloga, da najde pravilno smer, pri tem, ko ji mi danes serviramo tako zelo
različne rešitve ali pa predlagamo tako zelo različne rešitve. Jaz bi najprej vas spomnila, da je naloga
sindikatov, da zastopamo interese zaposlenih, ki imamo sklenjeno delovno razmerje z našimi delodajalci, zelo
velikokrat kot predstavnica sindikatov poslušam pozive, da naj pozabim na interese delavcev in naj vidim širše
družbene interese, začnem zastopati te širše interese in interese mojih članov ali pa naših članov. To se seveda,
ste lahko prepričani, ne bo zgodilo.
Zdaj, kakšen je interes delavcev kot aktivnih zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Naša želja
je, da se ohrani dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva in skozi ta kriterij bomo opazovali vse
predloge za zdravstveno reformo. Mi opozarjamo, da košarica pravic je že opredeljena, to vedno znova
poslušamo pozive, naj se končno opredeli košarica pravic. Ta košarica ta trenutek je objavljena v Uradnem
listu, v obliki pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Čistopis te košarice oziroma teh pravil vedno lahko
najdemo na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, tako da vemo kakšna je naša štartna pozicija.
Zdaj, prepričani smo, da je javno zdravstvo, javna mreža zdravstva najboljši garant za ohranitev te dostopnosti
in seveda prepuščam pa tistim, ki so bolj kvalificirani od mene, da definirajo kakšna takšna mreža mora biti.
Kljub temu ne moremo preslišati opozoril Mednarodne organizacije za delo, ki je pripravila analizo tistih
Evropskih držav, ki so privatizirale zdravstvo in ugotovila, kot so sami uporabili besedo katastrofalen padec
dostopnosti do zdravstvenih storitev. Korporativizacija se sliši privlačno, vendar pa Mednarodna organizacija
za delo ugotavlja, da ko pride do česa takega v zdravstvu, nenadoma izvajalci zdravstvenih storitev mislijo
predvsem na dobiček in ne na uresničevanje javnega interesa po široki dostopnosti do zdravstvenega varstva.
Kot rečeno, gre pa za ustavno kategorijo in mi bomo od vas poslancev pričakovali, da zastopate predvsem
javni interes in ne zasebnega.
Zdaj, še nekaj dilem se nam zavarovancem, delavcem, bom tako rekla, postavlja. Danes je bilo že rečeno,
mislim, da zelo plastično predstavljeno, da smo delavci in tisti z najnižjimi dohodki, solidarni do tistih z
visokimi dohodki, zlasti v okviru zdravstvenega zavarovanja. To se ne zdi logično in mi menimo, da je možno
iskati izhod iz sedanje finančne krize tudi v izenačitvi prispevnih stopenj vseh kategorij zavarovancev. Če to ni
možno, predlagamo, da imamo lastno zavarovanje samo za delavce,
40. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) kjer moramo plačevati prispevke od svojih bruto plač.
Še nekaj. Mi zelo resno jemljemo to pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo financiramo s
plačevanjem prispevkov od naših plač in vidimo vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da se v našem
imenu pogaja z izvajalci zdravstvenih storitev za pošteno ceno storitev, ne želimo preplačevati. To poslanstvo
Zavoda za zdravstveno zavarovanje je treba razvijati. V preteklih četrt stoletja je naš Zavod za zdravstveno
zavarovanje ustvaril veliko zavarovalniško znanje in mislim, da je čas, da povečamo njegovo avtonomijo in
mu omogočimo, da polno razvije vlogo aktivnega kupca, ker bom na ta način dosegli najbolj smotrno izrabo
prispevkov, ki jih plačujemo od svojih bruto plač.
Mi, bom končala zelo hitro, mi vedno znova poslušamo zahteve o črtanju pravic, ki da jih imamo preveč in
menimo, da predno začnemo črtati pravice, je treba zmanjšati tiste stroške, ki so neupravičeni. Zdaj bom
povedala dejanski dogodek, ki se je zgodil na eni izmed sej skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na
isti seji smo razpravljali o istem mestu, slovenskem mestu, šlo je za lekarne. Zavod je v istem mestu dosegel
10,5 milijona evrov dobička v preteklem letu, nastopil pa je istočasno koncesionar lekarnar iz istega mesta, ki
nas je pozival, da naj zmanjšamo pravice in njemu plačamo, ker zaradi prenizkih cen finančno ne zmore
speljati. Nam se zdi, da smo šli predaleč pri drobitvi zdravstva in da vsi podatki dokazujejo, da združeno
zdravstvo veliko bolj ekonomsko lahko zvozi takšno krizo, v kakršni smo sedaj. Ali bomo mi lahko začeli
prevzemati nove obremenitve v obliki novih premij za novo nadstandardno zdravstveno zavarovanje, ki nam
bo pomagalo do zdravstvenih storitev, ki baje ne bodo nekega dne več vključene v košarice. Pri nizkih plačah
ne, pri nizkih pokojninah ne. 31,5% delavcev, vseh zavarovancev v Sloveniji, ki se upokoji jim je pokojnina
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 28 of 45
odmerjena od najnižje pokojninske osnove. Za 40 let dobijo 430 evrov pokojnine. Nekaj sto tisoč ljudi je, ki si
tega ne bo moglo privoščiti. Jaz računam na poslance, na ministra, na ministrico, ko bomo novo dobili, da
bodo upoštevali kaj je vzdržno, ne samo za zdravstvo ampak kaj je vzdržno za prebivalstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem gospodu Borisu Nemcu iz Foruma za Goriško, ki bo govoril o izigravanju zdravstvene in
pokojninske blagajne s strani državnega proračuna. Pripravi se mag. Štefan Tisel.
BORIS NEMEC: Hvala za besedo gospa predsednica.
V imenu Foruma za Goriško in seveda tudi v podporo Gibanju za javno zdravstvo želim apelirati na vse
poslance Državnega zbora, da sprejmejo tako zakonodajo, ki preneha izigravati načrtno in v skladu z zakoni,
pokojninsko in zdravstveno blagajno pri izplačilu osebnih dohodkov. Vam je …/Nerazumljivo/… jasno, da ko
podjetnik izplača tisoč evrov ali kolikor koli, najprej plačate 38% prispevkov za zdravstveno pokojninsko,
potem pa nastopi še dohodninska lestvica od 16 do 50. Če jaz, kot podjetnik, ta denar isto izplačam, najprej
seveda minimalno plačo delavcu, razliko pa mu dam v denarju, to država nagrajuje. Torej nagrajuje izigravanje
pokojninske in zdravstvene blagajne. Kako? Od tisoč evrov bo meni več ostalo, kot podjetniku. Delavec, poleg
minimalne plače bo zadovoljen, da bo dobil denar v roke, ker bo izkazano, da je revež in bo imel cel kup
beneficij, od vrtcev do drugih prispevkov zaradi nizkih dohodkov. Država profilira
41. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) s tem, da je izigrala pokojninsko in zdravstveno blagajno in ona dobila davke. Namreč če gremo
izplačilo plač preko dobička, imamo 17% davka, potem pa 25. To je dosti manj kot 38 za prispevek pa še 16 do
50 za dohodnino. Očitno. Lahko gre vsak preračunavati, imate to možno na internetu, kadarkoli, vsak trenutek.
Torej s tem se mora prenehati. Kako? Bom zelo enostavno povedal. Davek na dobiček, podjetje je treba
dvigniti od 17 najmanj na 40%, tudi 50%. Seveda če se dobiček izplača, kot dividenda. Če ostane v podjetju,
nobenega davka. Te rešitve smo že imeli seveda, kajti okrepilo bi podjetje z denarjem, ki ostane podjetju, ker
smo prezadolženi in seveda hkrati tudi za investicije. Komu pa zabije smrtni udarec? Tistim, ki potrebujejo
denar za izplačilo dividend v milijonih, zato da odplačujejo svoje tajkunske prevzeme. Ti bodo poudarjeni
namesto 17%, s 50% ali 40% davka. Zelo preprosto. Verjamem pa, da je zelo hudo tako malenkostno
spremembo sprejeti, ki zadene samo tiste, ki si bodo denar izplačevali, ne pa tisti, ki ga bodo ohranjali v
podjetju. Te rešitve smo že imeli. Zakaj smo speljali tako, kot jo imamo danes, je pa seveda več ali manj na
dlani.
Lahko pa vzamemo seveda še dodatno spremembo, da oprostimo, da davka 16% dohodninskega, najnižji
davčni razred, rečemo 0. Tako, kot imajo Avstrijci. Oni imajo do 11 tisoč evrov, mi bi lahko imeli do 8 tisoč
evrov, kar seveda, vse to kar pravim, uradno dvigne plače, dvigne prispevke za zdravstveno in pokojninsko,
prizadeta je država, vendar država bi vseeno nekaj dobila, kajti uradne plače bi zrastle in potem vsi ostali
socialni transferji bi se zmanjšali. Je pa jasno, da ta zadeva napravi čisto zadevo, da bi imela država s svojim
budžetom večje probleme.
Sleparjenja pokojninske in zdravstvene blagajne je kolikor jo hočete. Omenil bom recimo eno, ki sem večkrat
pisal o njej, pokojninsko ampak je isto pri zdravstveni. Državna kazinoje je država močno obdavčila, potem pa
večkrat letno iz KAD dokapitalizirala, črpala torej iz davki in dokapitalizirala, šlo je na račun KAD in SOD.
Teh stvari je seveda še veliko več.
Davčni sistem, v katerega verjamem, je edini, ki stvari na hitro sanira, je pa verjetno zelo težko, kajti tu je
…/Nerazumljivo/… interesov. 90% vseh problemov se da rešiti z davčnim sistemom, 10% zal mora reševati pa
policija, torej pri tistih, ki davčnega sistema države ne pozna.
Konsistent, razvojno naravnan davčni sistem seveda, če bi delali v interesu države, enak vseh državljanov, je
zelo preprost. Verjamem pa, da je zelo težko v Državnem zboru to sprejemati, ko se pač rešujejo iz ozadja
partikularni interesi.
Kaj več sem kadarkoli pripravljen pojasniti na kakršnemkoli organu. S tem se ukvarjam mnogo, mnogo let, da
so razvojno naravnani obdavčeni. Hvala lepa za pozornost, hvala lepa vam predsednica. Nasvidenje. /aplavz/
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec mag. Štefan Tisel, ki bo govoril o nadzorni funkciji Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Pripravi se Marjan Pintar iz Zdravstvenega doma Nova Gorica.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav. Spoštovana predsednica odbora, spoštovani vsi
prisotni.
Danes je bilo veliko povedanega o problematiki o zdravstvu, pa tudi, kar me je prijetno presenetilo, tudi o
mnogih rešitvah, predlogih, ki bodo prav gotovo lahko koristno uporabljeni v nadaljnji strategiji in pri
nadaljnjem prizadevanju za izboljšanje našega zdravstva.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 29 of 45
Sam se bom omejil samo na ozek segment, in sicer nadzorne funkcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Nadziranje je neodvisno preiskovanje podatkov oziroma informacij. Nadzor lahko opredelimo, kot
dogajanje, ki temelji na izvedenskem obravnavanju in ga opravljajo nadzorniki Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, ki niso vključeni v predmet nadzora.
42. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) Obsega oblikovanje in vrednotenja dokazov v zvezi s predmetom nadzora ter poročanje o
ugotovitvah nadzora uporabnikom in naročnikom. Iz zgoraj navedenega sledi, da je nadzor postopek
preverjanja, presojanja in ocenjevanja.
Namen nadzora je ugotavljanje skladnosti s predpisi in dogovorjenimi standardi in nadziranja dogovorjenega
obsega oziroma ciljev poslovanja. Pri finančno medicinskem nadzoru se preveri, prvič, skladnost z
dogovorjenimi cilji, opredeljenimi s poslovnim načrtom zavoda, splošnim dogovorom in področnimi dogovori.
Ter drugič, zanesljivost in neoporečnost informacij zavodu o obračunanih storitvah, zakonskimi predpisi ter
predpisi in drugimi akti zavoda. Finančno medicinski nadzor zavoda pri izvajalcih sedaj predstavlja le pregled
opravljenih in evidentiranih oziroma zaračunanih storitev zdravstveni zavarovalnici. Zaradi preverjanja
namenske porabe sredstev, ki jih izvajalcem zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bi bilo
potrebno preveriti tudi izvajanje ostalih področij splošnega dogovora in posameznih pogodb z izvajalci, na
primer izpolnjevanje kadrovskih normativov in podobno.
Zaradi zagotavljanja večje neodvisnosti integritete bi moral biti oddelek za nadzor samostojna enota, podrejena
neposredno generalnemu direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje. S tem bi nadzor pridobil tudi večjo
vlogo in veljavo znotraj zavoda. Uspešnost oddelka za nadzor ni odvisna le od strokovnosti nadzornikov,
temveč tudi od podpre poslovodstva.
Poleg nadzorne funkcije bi lahko nadzorni zdravniki zavoda zaradi izkušenj, ki jih pridobijo pri nadzorih,
sodelovali tudi pri naslednjih zadevah. Urejanju odnosov z izvajalci zdravstvenih storitev, na primer
sodelovanje pri oblikovanju splošnega dogovora, sodelovanja pri arbitražah, pri oblikovanju in preoblikovanju
obračunskih sistemov, ki jih izvajalci uporabljajo za evidentiranje in obračunavanje storitev in materialov, pri
analizi uporabljenih obračunskih sistemov ter pri obravnavi novih tehnologij, postopkov in programov, ki se
nanašajo na nadzor in ostale naloge nadzornih zdravnikov.
Na osnovi zgoraj navedenega je potrebno zagotoviti neodvisnost nadzora ter samo ta omogoča strokovno
delovanje in predlaganje izboljšav. Z uvedbo licenc nadzornim zdravnikom bi funkcija nadzora pridobila večjo
veljavo. Za pridobitev licence bi nadzorni zdravniki, poleg medicinskega znanja, kar je licenca Zdravniške
zbornice Slovenije, morali imeti še določena znanja s področja informatike, prava, ekonomije in statistike.
Letno število planiranih oziroma opravljenih nadzorov bi bilo potrebno povečati in natančno definirati in
izvajati kazni v primeru ugotovljenih nepravilnosti.
Tu so predlogi za izboljšanje, kajti zdaj vemo, da se marsikje dogaja, po domače, ne sistematsko, pristransko in
podobno, kar je velika škoda tako izvajalcem, ki tega ne počnejo, ki dobro delajo in seveda tudi zavodu in
financam. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo ima Marjan Pintar iz Zdravstvenega doma Nova Gorica, ki bo govoril o vlogi primarnega zdravstva in
njegov pomen v sistemu. Pripravi pa se gospa Marjeta Šibav iz Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.
MARJAN PINTAR: Spoštovana predsednica, spoštovani prisotni, tisti, ki ste ostali, ki vztrajate, lepo
pozdravljeni.
Danes govorim v imenu spregledanih. Zakaj spregledanih? Spregledanih zato, ker govorim v imenu
zdravstvenih domov, 57 javnih zdravstvenih domov, ki semkaj niso bili povabljeni. Prišel sem skozi stranska
vrata in če nebi govoril, bi verjetno razumeli, da obstajajo v tej državi na primarni ravni samo koncesionarji in
njihove težave. Verjamem, da jim ni lahko. Ravno tako skromno odmerjen denar imajo, kot javni zdravstveni
zavodi na primerni ravni ampak če jim je težko, jim ponujam rešitev. Dobrodošli pri nas. Sprejeli vas bomo
medse, pridite nazaj. Mi bomo s tem samo še boljši.
Glejte, zahvaljujem se predstavnici Združenja društev upokojencev Slovenije, ki je omenila razvoj primarnega
zdravstva. Deklaracija, sprejeta v …/Nerazumljivo/… pred 35 leti je tudi to postavila kot cilj svetovnega
sistema. Vsi ministri
43. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) doslej so o tem govorili ampak kje smo danes. Mi smo spregledani.
Kako živi družinski zdravnik na slovenskem? V primerjavi z Evropsko unijo nas ni 20% manj. Ne. Nas je
skoraj polovica manj, kot je povprečje Evropske unije. Da je to slabo vedo tisti, ki so najbolj »šparovni«. Vedo
v Nemčiji, ki so prepričani, da je razvoj primarne ravni zdravstvenega varstva pot do boljšega zdravstva in do
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 30 of 45
pocenitve sistema. Mi smo spregledani. Nismo zanimivi za nikogar, vključno z vsemi tistimi, ki so največji
dobavitelji v zdravstvu.
Zdravnik na primarni ravni dela za tekočim trakom. Poleg tega je še od vseh specialnosti najslabše plačan.
Njegovi kolegi, ki sedijo v sindikatih, so tega zdravnika postavili na zadnje mesto. Ampak kakšno kakovost
imamo na tem področju? Mednarodne študije, torej European Health Forum Gastein je ugotovila, da je
kakovost družinske medicine na slovenskem nadpovprečna. Raziskovali so v naslednjih državah: Slovenija,
Nizozemska, Velika Britanija, Nemčija, Belgija, Francija, Švica, Izrael in Avstrija. V tej družbi smo po
kakovosti nadpovprečni. Ali je res na nas, da se potem zgledujemo po razvitih narodih? Ne. Drugi se
zgledujejo po nas in nam to tudi povedo.
Razvoj primarnega zdravstva temelji na mreži zdravstvenih domov in verjamem, da nobeni razbiti,
razparcelirani koncesionarji ne morejo opraviti tega kar lahko naredi zdravstveni dom. Zdravstveni dom je
genialen izum. Premaknil je središče zanimanja od bolnika na širše skupine prebivalstva. Zdravstveni dom je
neprofitna oblika. Mi ne delimo dobičkov, zato lahko vse tiste, ki bodo k nam prišli, vse tiste koncesionarje, ki
se nam bodo pridružili, potolažimo. Pri nas ne boste plačevali davka iz dobička.
Kaj potrebujemo, da bi bili boljši? Glejte, delujemo v okviru zakona o zavodih, ki je star četrt stoletja. To je
okostnjak sistema. Mi potrebujemo orodja. Najprej potrebujemo motive za dobro delo. Danes je vseeno, če si
slab ali če si dober. Nihče te ne nagradi, če si boljši. Potrebujemo organizacije, ki ne bodo brez rok in nog.
Tisti zdravstveni domovi, ki jim nismo posekali okončine, zato ker smo najboljše programe razdelili
koncesionarjem, pustili pa smo jim samo tisto kar je bilo dejansko najtežje in kar se ne izide v nobeni finančni
računici. Tisti zdravstveni domovi, ki so dovolj veliki, še vedno plavamo, kljub težavam v financiranju in
potrebujemo orodja za vodenje zaposlenih, da jim vsaj nekaj damo, da priznamo dobremu delu, da je to dobro,
delo, da nekdo nekaj dobi za dobro delo. In brez tega ni nobenega napredka. To vam sporočam v imenu
spregledanih. Hvala lepa. /aplavz/
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Samo da povem. Poslali smo vabilo na Združenje zdravstvenih zavodov, res pa nismo poslali vabila vsem 57
zdravstvenim domovom, ker tudi sicer tega ne prakticiramo, pač pa združenja vabimo, ker bi potem še težje
tole izvedli, če bi želeli vsi govoriti.
Besedo ima Marjeta Šibav, Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Pripravi se Andrej Magajna, Krščanski
socialisti Slovenije.
MARJETA ŠIBAV: Pozdravljeni vsi, ki še vztrajate, z menoj vred, tukaj.
Govorila bom v imenu Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki deluje v slovenskem prostoru
že od leta 2006 in združuje že več kot 74 tisoč prebivalcev, ki si prizadeva za dostopno, kakovostno in
učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema in je zato proti njegovi privatizaciji ter komercializaciji, ki
poteka v Sloveniji od leta 1991 dalje in sta že močno načeli
44. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) dostopnost, kakovost in učinkovitost zdravstva, pomanjkanje ustrezne regulacije in nadzora
omogočata netransparentno poslovanje z javnimi sredstvi ter celo korupcijo.
Tisti, ki bi morali javni interes varovati že 20 let, so podlegali in podlegajo zasebnim interesom posameznikov
in lobijev v škodo javnega interesa. Rušijo in razgrajujejo javno zdravstvo, privatizirajo pravice iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja v berme samih prebivalcev, razgrajujejo zdravstvene domove s pomočjo koncesij,
zasebnikom omogočajo mešanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti, kar gre v škodo javnih sredstev,
pacientov v javnem zdravstvu in zlorab v javnem zdravstvu za večje zasebne zaslužke zdravstvenega osebja,
izčrpavajo ter slabijo javne zdravstvene zavode, da spreminjajo javno neprofitno zdravstvo v profitno, tako na
področju zavarovanj, zdravstvene dejavnosti, kot tudi lastništva javne infrastrukture. Uveljavlja se zakonske in
podzakonske predpise in postopke, ki omogočajo sistemsko korupcijo in netransparentno odtujevanje javne
zdravstvene lastnine. Čeprav odgovorni politiki in tudi zdravniki pogosto govorijo o spremembah, s katerimi
naj bi bolnika postavili v središče zdravstvenega sistema, gre večina sprememb v finančno korist številnih
lobijev, zavarovalniškega, zdravniškega, farmacevtskega in drugih ter v škodo nas, uporabnikov zdravstvenih
storitev. Tudi predsednica Vlade se v zdravstvu pogovarja z zdravniki. Kaj pa so potrebe uporabnikov, ki
zdravstveni sistem financirajo, jo očitno ne zanima niti Vlade, niti različnih zdravniških organizacij, ki se
nekatere, do nas uporabnikov, obnašajo kot do mrliča na obdukcijski mizi.
Zdravstva se nebi smelo komercializirati in bi moralo biti po mnenju svetovne zdravstvene organizacije, po
mnenju sveta Evropske unije, nepridobitna dejavnost. Za zdravstvo je namreč značilna asimetrija informacij.
Pacient sam ne zna presoditi katero zdravstveno storitev potrebuje, niti kakšna je kakovost zdravstvene
storitve, niti kolikšna je njena prava cena. Zaradi tega bi morala država ščititi pacienta na način, da regulira
cene zdravstvenih storitev in da zagotovi, da se zdravstvo izvaja na nepridobiten način. Ker pa država dovoli
profitno izvajanje zdravstva, si nekateri izvajalci zdravstvenih storitev s tem okoriščajo. To je treba spremeniti.
Po določbah deklaracijo človekovih pravicah bi moralo biti zdravljenje vsakomur dostopno. Pri nas so na tem
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 31 of 45
področju kršene človekov pravice. Zaskrbljeni smo, ker se politika ne zmeni za zdravstvene in socialno šibke
ljudi, razen v besedah pred vsakokratnimi volitvami. Zato ostaja vse več revnih brez dopolnilnega in brez
obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ljudje so se prisiljeni odpovedovati zdravljenju ali se zatekati v
ambulanto, kjer zdravijo prostovoljci.
Želeli bi vas opozoriti, da v Sloveniji ni več univerzalnega zdravstvenega varstva, čeprav je to temeljna
usmeritev evropskega zdravstva. Politika naj uresniči svoje predvolilne obljube in zagotovi univerzalno
zdravstveno varstvo.
Spet se v javnosti pojavljajo ideje o preveč pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Te veje lahko
razumemo le z željami zasebnih zavarovalnic po širitvi svojega posla. Tako kot pri dopolnilnem zavarovanju bi
želel zavarovalnice kovati visoke dobičke iz novih zavarovanj, manj premožnim pa bi bil dostop do zdravljenja
oviran zaradi previsokih premij. Zato nasprotujemo krčenju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pojavljajo se tudi ideje o potrebi po konkurenčnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi omogočali
izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja pri zasebni zavarovalnici, tako imenovani nizozemski tip.
45. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) Kaj se res nismo ničesar naučili iz posledic dopolnilnega zavarovanja, zato nasprotujem uvedbi
nizozemskega modela financiranja. Tisi, ki promovirajo prenos obveznega zavarovanja za zasebne
zavarovalnice, molčijo o posledicah temu ga modela, ki so se pokazali na Nizozemskem. In sicer neobvladljivi
rast stroškov zdravstvenih storitev, večanje obratovalnih stroškov, zavarovalnic kam pripelje do zmanjšanja
dostopnosti zdravljenja. Menimo, da je treba prenesti pravice, ki jih krijejo dopolnilno zdravstveno
zavarovanje nazaj v obvezno zdravstveno zavarovanje s presežkom sredstev, ki bi pri tem ostal pri
zavarovalnici, osnovni. Ker podeljevanje in širitev koncesije razgrajuje zdravstvene domove in bolnišnice,
zahtevamo zamrznitev podeljevanje in širitev koncesij ter regulacijo tega področja. Mreža izvajalcev javnih
zdravstvenih storitev naj se določi z zakonom. Zaradi konflikta interesov, ki gre na škodo uporabnikov in
javnih zdravstvenih sredstev naj se utine dvoživke med koncesionarji in v javni zavodih. Zdravstveni delavec
naj se odloči ali bo delal v javni zdravstveni mreži ali izven nje.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Ali lahko prosim zaključite…
MARJETA ŠIBAV: …takoj bom, sem zadosti časa čakala. Ukinitvi svetov zavodov in…
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: …jih še nekaj čaka…
MARJETA ŠIBAV: …po vzoru gospodarskih združb z izločitvijo zaposlenih in civilne družbe za kršenje
katerih prizadevanja nasprotujemo. Lastniki občina ali država, ki sta dolžna javni zavod financirati morajo
nositi svoj del odgovornosti za delo, zavode in za svoje predstavnike v svetih zavodu.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: …gospa jaz vas res prosim…
MARJETA ŠIBAV: …morajo v svetu dobiti tudi uporabniki in zaposleni…
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ:…dajte nam prispevek in bomo skopirali, ker…
MARJETA ŠIBAV: …želeli bi opozoriti na neustrezen način uvedbe skupine terapevtskih zdravil kjer mora
bolnik plačevati participacijo na zdravila pri čemer pa se ne upošteva zmožnost plačevanja zdravil manj
premožnih in revnih. Opozorila bi še na dve izmed idej, ki sta se v praksi…
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: …jaz se opravičujem ampak zdaj morate pa res nehati, ker so še drugi
na vrsti. Besedo ima gospod Magajna. Gospa vas lahko prosim, da upoštevate, da jaz vodim tole.
MARJETA ŠIBAV: …sprašujete nas kako…
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ:…pokličete prosim…
MARJETA ŠIBAV: …kako urediti problematiko zaposlovanja mladih zdravnikov in drugih skupin
zdravstvenih delavcev. Ne predstavlja 24 urno in tudi več kot 24 urno delo zdravstvenega zasebna nevarno za
pacienta ali ni mogoče človek, ki dela toliko ur iztrošen. Se lahko tako delo o višku zdravnikov lahko
organizira tudi na drugi način je vsakomur jasno. Dva moja kolega, ki bi morali to nadaljevati sta odšla zato
sem jaz si dovolila malo več podaljšati. Hvala.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 32 of 45
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Besedo ima gospod Andrej Magajna, Krščanski socialisti Slovenije,
javno zasebno in konkurenčna klavzula. Jaz prosim, da si ne jemljete več časa, ker sicer ne bodo vsi prišli na
vrsto in to ni pošteno do ostalih. Izvolite. Pripravi se pa gospa Zdenka Pintar.
ANDREJ MAGAJNA: Spoštovana predsednica, vsi navzoči.
Za svoj kratek prispevek sem naslovil. Konkurenčna klavzula oziroma kako preprečiti sedenje na dveh stolih,
javni uslužbenec istočasno zdravnik v zasebnem sektorju. Za javno zasebnim partnerstvom smo v zdravstveni
sistem ob skrbi za javno vnesli motiv zaslužka. Udarjati po koncesionarjih danes v tem trenutku pa bi bilo
nekorektno bolj kot zaslužki se ukvarjajo z težavami, ki jih imajo, smo že o tem slišali. Govorim pravzaprav o
koliziji interesov v izhodišču. Saj se sočasno in pri isti osebi križata javni in zasebni interes. Na mesto energije
med javnih in zasebnim pomeni to kvazi partnerstvo v bistvu instrument za prelivanje javnega denarja v
zasebne žepe. Javno zasebno partnerstvo se je ravno zaradi navzkriža interesov izrodilo povsod tam kjer so ga
uveljavljali. Javno zasebno partnerstvo je v bistvu intenzivno poskušala uveljavljati kar je spet svoje vrstno
protislovje. Leva koalicija v mandatu 2008, 2011 pod pretvezo tako imenovane modernizacije javnih zavodov.
Eno od značilnosti te modernizacije je bila tudi izrinjanje uporabnikov na obrobje
46. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) se dajmo ta model avtonomnih uprav, ker bi uporabniki bili zgolj statisti. Ali ni zdravstvo
namenjeno ravno pacientom, bolnikom torej njegovim uporabnikom. V tem kratkem prispevku ne bom
nadaljeval o vseh anomalijah javno zasebnega partnerstva. Omejil se bom na protislovje vojnega statusa.
Dopoldan javni uslužbenec, popoldan zdravnik v zasebnem sektorju pa, če bi bil res to samo popoldan.
Nekateri so že v dopoldanski službi z eno nogo v svoji dejavnosti. Prihajam s predlogom. Tega sva z bivšo
poslanko, kolegico gospo Julijano Bizjak Mlakar posredovala v mandatu 2008, 2011 kar obema ministroma
najprej gospodu Borutu Miklavčiču, kasneje nasledniku Dorijanu Marušiču. Slednji je predlogu saj prisluhnil o
čem govorim. O vnosu konkurenčne klavzule v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, z njo bi omejili javnemu
uslužbencu vzporedno delo kot zasebnik oziroma pri zasebniku. Zakaj ne kar prepovedali pravijo nekateri. Že
v razgovoru z ministrom Marušičem se je pojavil pomislek, da bi bilo proti ustavno kar generalno nekomu
prepovedati delo v zasebnem sektorju morda res. Omejitev dela na dveh stolih pa bi torej lahko uveljavili s
konkurenčno klavzulo. To poznajo mnoge organizacije in podjetja. Delo zdravnika je zelo naporno in
odgovorno. Zdravnik, ki angažirano opravlja svoj delovnih v javnem zavodu ne more odgovorno na primer
operirati v popoldanskem času, razen, če je dopoldan bolj počival kot delal. Delo zdravnika naj bo torej dobro
nagrajeno. Mora pa ga tudi opravljati v polni meri, v polni meri a ne preko mere. Za šoferja vemo, da rabi
počitek in je država avtomobil celo predpisala kronometer. Preobremenjen zdravnik z dvojno zaposlitvijo
vsekakor ne more odgovorno opravljati svojega dela. O vnosu konkurenčne klavzule, o vseh njenih vidikih je
potrebno torej resno razmisliti.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo ima gospa Zdenka Pintar, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije. Pripravi se Darinka Klemenc, Zveza
društev medicinskih sester, zdravniških tehnikov in babic. Izvolite.
ZDENKA PINTAR: Spoštovani prisotni.
Upam, da niste že preutrujeni, da bi lahko sledili nekim mojim mislim. Sem predsednica Zbornice delovnih
terapevtov Slovenije in bi pravzaprav rada spregovorila nekaj o zaposlitvi, o problematiki zaposlovanja
mladih. O tem smo danes malo slišali. Pravzaprav, ko pogledam ta avditorij lahko ugotavljam, da pogrešam
tukaj danes ključne ljudi, ki imajo v svojih rokah škarje in platno. To so naši poslanci, minister, njegovi
namestniki in tako naprej. Imam tudi občutek, da nas je veliko tukaj prepričanih v svoj prav in, da
preprečujemo prepričane. Tako, da danes smo tukaj govorimo koliko pa pravzaprav iz tega bo rodilo sadov,
bomo pa še videli. Prav pa je, da poizkušamo in, da izrazimo svoje misli. Se pravi problem zaposlovanja
mladih. Moja predhodnica je govorila o delovni terapiji kot taki, 50 let skoraj obstaja in, ko pridejo študentje
medicine zdaj na srečo 2. letnik in vodim vaje z njimi, jih vprašam ali poznate delovno terapijo jih večina reče,
da nikoli niso slišali za našo stroko. Zato sem resnično vesela, da lahko tukaj stojim in spregovorim nekaj o
naših težavah z vidika zaposlovanja in širitve stroke. Kaj je pravzaprav pri nas glavna ovira.
Eno je nepoznavanje stroke. Mi smo zdravstveni delavci, kadar se o zdravstvu govori, samo poslušamo
zdravnike in medicinska sestra. Tukaj smo še drugi, imam svoje poslanstvo, imamo svoje sanje, imamo svoje
želje,
47. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) predvsem smo pa tukaj zato, da delamo z ljudmi, da jim omogočimo kakovostno življenje. Ves
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 33 of 45
čas govorimo o kakovostnem življenju, kaj to sploh je kakovostno življenje. A to, da star človek pride v
lekarno danes sem bila priča v naši lekarni …/nerazumljivo/…, ki je prinesel 5 receptov, zaračunalo se mu je
60 evrov na kar je rekel oprostite nimam denarja, vzel recepte in je šel. Če je to kakovost življenja, potem
hvala za tako kakovost življenja in vemo, da medicina skrbi za to, da vsi preživijo, da rešijo tudi tistega, ki je v
najtežjem stanju potem jih pa več ne zanima kakšna kakovost njihovega življenja. Se pravi, če grem nazaj na
delovno terapijo. Mi se leta borimo, da bi pridobili javna pooblastila, vedno več šarlatanov prihaja v Sloveniji,
ki izvajajo neko kvazi delovno terapijo, jemljejo ljudem iz žepa direktno denar. Naši delavci, strokovnjaki jih
je pa že 50, ki so brezposelni. Borimo se za njih, da jim najdemo primerno zaposlitev. Torej javna pooblastila
eno, drugo standardi prakse. Mi nimamo nobenih standardov prakse, jaz še danes ne vem po katerih standardih
delam pa imam skoraj 40 let delovne dobe. Koliko pacientov na dan moram obdelati. V Evropi sem članica
Evropskega združenja delovnih terapevtov, imajo jasne standarde prakse. Koliko pacientov dnevno mora
delovni terapevt obravnavati. Pri nas jih imaš lahko en dan 30, drug dan 20, tretji dan pa morda 10, če so vsi
prisotni v službi.
Se pravi storitveni sistem, mi imamo zeleno knjigo iz leta 1982, ki je popolnoma zastarela. Z njo si sploh več
ne moremo nič pomagati, sledimo stroki v Evropi in svetu resnično delamo zelo strokovno vendar mnogokrat
tega sploh ne moremo prikazati kaj smo delali. Ker moramo zastarele storitve prikazovati in sem tam nekako
vklopiti, da lahko ustanova v kateri delamo preživi. Uvrstitev delovnega terapevta, delovni terapevti smo
trenutno uvrščeni kot je že kolegica povedala v ustanovah kjer bolnišnice potem terciarne ustanove v osnovni
mreži nas pa ni, in tam mi pašemo, v preventivo. Poglejte delovni terapevt in starostni, mi lahko njemu
pomagamo, da ne bo padel, da se ne bo kolka zlomil s tem, da mu svetujemo kako prilagoditi njegovo
življenjsko okolje, da bo čim dalj časa kakovostno in samostojno živel doma. A mislite, da si starejši ljudje
želijo v dom, ne večina si jih ne želi, pa je prisiljena. Mladi delajo, cel dan, kdo bo skrbel za njih. Se pravi
delovni terapevt podpre posameznika doma, da lahko čim bolj kvalitetno in dolgo ostaja v domačem okolju in
živi neodvisno. Moj čas se izteka, torej predlogi. Prvo uvrstitev delovnih terapevtov v osnovno zdravstvo, da
delamo tudi na preventivi. Javna pooblastila ne vem kdaj se jih bomo učakali, standardi prakse, ki smo jih z
zbornice izdelali pa jih nimam komu dati, premik storitvenega sistema, zelena knjiga. In to bi bilo tisto, ko
bomo rekli tako zdaj pa resnično imamo nekaj novih delovnih mest, čakamo mlade, želimo si svoje vrste in
omogočili bomo kakovostno življenje naših populacij. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo ima Darinka Klemenc iz Zveze društev medicinskih sester, zdravniških tehnikov in babic. Pripravi se
Damir Domjan, Sindikat farmacevtov Slovenije.
DARINKA KLEMENC: Spoštovani lepo pozdravljeni v imenu Zbornice zdravstvene in babiške nege, Zveze
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Se opravičujem.
DARINKA KLEMENC: Hvala lepa.
Zbornica zveza skrajšano je nacionalna organizacija, ki združuje okrog 15.000 od 20.000 izvajalcev
zdravstvene in babiške nege in se zavzema za ohranitev javnega zdravstva. To v prvi vrsti in drugi za še
posebej za ohranitev zdravstvenih domov na vseh področij posebej, na demografsko ogroženih glede na to, da
imamo preko patronažne službe zelo natančno ovito kaj se je na
48. TRAK: (TR)
(nadaljevanje) primeru dogaja.
Čisto z eno besedo bi omenili zavode za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v
duševnem in telesnem razvoju, ki so popolnoma zanemarjena populacija v tej državi. In naslednje, kar
predlagamo, je nujna zagotovitev drugih oblik organiziranih zdravstvenih storitev in kontinuitete obravnave, to
je dolgotrajna oskrba in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Zavzemamo se za okrepitev preventivne dejavnosti, kjer lahko prispevamo veliko medicinske sestre in babice
in zdravstveni tehniki. Tisto, kar bi posebej radi izpostavili, je dobra praksa, ker zdaj sem tukaj, da tudi
poskušam dati kakšne rešitve, ker naposlušali smo se jadikovanja in menim, da je res čas, da iščemo rešitve.
Torej, referenčne ambulante so se dobro obnesle, gredo naprej. Preventivni programi v zdravstvenem varstvu,
tukaj bi dali čisto eno konkretno pobudo o uvedbi šolske medicinske sestre, vzgojno-varstveni izobraževalne
institucije v osnovne šole, srednje šole in pa nadaljevanje organiziranja negovalnih bolnišnic, kajti negovalne
bolnišnice zaposlujejo medicinske sestre, teh pa je nekaj na tržišču, če govorimo o pomanjkanju drugih
profilov. Ob predpostavki, da v zdravstvu delamo v timih, da smo soodvisni drug od drugega, bi pričakovali,
do bo sorazmerno z zahtevnostjo delovnih mest in zaposlovanjem zdravnikov sledilo zaposlovanje medicinskih
sester in zdravstvenih tehnikov, saj to za sabo potegne več diagnostično terapevtskih rehabilitacijskih
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 34 of 45
postopkov in s tem več negovalnih posegov. Tako pa moramo, to pa je dejstvo, z zaskrbljenostjo apelirati na
strokovno in splošno javnost, predvsem na odločevalce, da dejavnost zdravstvene in babiške nege in oskrbe
resno pokata po šivih, da so ljudje izčrpani, izgoreli, medsebojni in medpoklicni odnosi do slabi.
Samo ena številka, v Sloveniji imamo na 100 tisoč prebivalcev manj kot 200 medicinskih sester, šolanih po
evropski direktivi, ponavljam, šolanih po evropski direktivi, zaradi katerih je šla Slovenija sploh v Evropsko
unijo. Povprečje v Evropski uniji je 750.
Nastal je skratka nevzdržen paradoks, ker pri nas pa imamo nekaj ljudi na tržišču, morda tudi preveč, na to
opozarjamo, mi imamo na Zavodu za zaposlovanje od novembra 2013 prijavljenih okoli 1500 ljudi s srednjo
izobrazbo in pa 200 diplomiranih medicinskih sester. Kajti tudi naše šolanje nekaj stane, veliko stane, s tem, da
več kot desetletje prosimo pristojne za izračun potrebe po kadrih. A ostale so vse srednje šole na lokalnem
nivoju, pa se vsakič pred lokalnimi volitvami pojavljajo želje po novih, kar je seveda skregano z zdravo logiko.
Opozarjamo na ekonomsko migracijo, zlasti diplomiranih medicinskih sester, torej izobraževanje kadra naše
branže je zavržen denar in škoda, če tega ne bomo znali izkoristiti. Nastal pa je nevzdržen paradoks med
potrebami in ponudbo na tržišču, kajti samo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic primanjkuje 20
procentov medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Kaj želimo predlagati, zelo konkretno. Na primarnem nivoju, kot smo dejali, imamo referenčne ambulante,
predlagali smo šolsko medicinsko sestro, predlagamo ambulante za kronično vodenje urejenih kroničnih
obolenj pri stanovalcih v domovih starejših, referenčne ambulante pri pediatrih in ginekologih, vse z
razširitvijo kompetenc v dogovarjanju obeh strok, torej medicinske in zdravstvene nege. Predlagamo, da se
nekatera področja formalizirajo, dela medicinskih sester, ki jih že izvajajo v okviru svojih zadolžitev, niso pa
priznane. Predlagamo, da lahko pomagamo pri koordinaciji delovnih procesov, sprejemi, odpusti, skrb za
tekoče delo v operacijskih, endoskopskih, drugih diagnostičnih enotah, specialističnih ambulantah, govorim o
osrednjem vodenju. Ponujamo, že nekaj časa, pa se nismo izmislili, ponujamo izvajanje storitev male travme,
oskrba enostavnih poškodb, izvajanje manjših kirurških posegov, recimo šivanje ran. To je zunaj popolnoma
utečena praksa. Ponujamo izvajanje diagnostično terapevtskih posegov, preventivnih endoskopskih preiskav,
ultrazvočnih preiskav in tako dalje. Predlagamo /Nerazumljivo./ babic na terenu, več preventivnih pregledov v
patronaži, samostojne posvetovalnice za vodenje pacientov, predpisovanje ortopedskih pripomočkov in
nekaterih zdravi. Pri vodenju želimo sodelovati,
49. TRAK: (TR)
(Nadaljevanje) do 80 procentov denarja gre ponekod, se upravlja, skozi roke medicinskih sester. Za
menedžment smo dovolj izobraženi in tudi izšolani. Kadrovski standardi in normativi so pripravljeni in so
nujno potrebni za sprejem, smo ena redkih držav, kjer poklicna skupina nima lastnega zakona in tudi ena
redkih v Evropski uniji. O javnih pooblastilih,spoštovane kolegice oziroma terapevtke lahko sanjate, mi smo
jih imeli, pa smo jih, torej nam jih niso podaljšali.
Za zaključek, ker smo najštevilčnejša in neobhodno potrebna poklicna skupina, smo največja tempirana
bomba, če se ne bomo pravočasno zbudili. Smo ne le pripravljeni na spremembe, mi jih že intenzivno delamo,
kajti v to smo prisiljeni, do kdaj in za kakšno ceno.
Hvala lepa, pa zdravi ostanimo.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo ima gospod Damir Domjan iz sindikata farmacevtov Slovenije, pripravi pa se gospod Robert Kokovnik
iz UKC Ljubljana.
DAMIR DOMJAN: Spoštovani prisotni, lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Kot predsednik sindikata farmacevtov Slovenije, ki smo član Konfederacije Pergam, bi rad spregovoril tudi
nekaj o stanju v lekarništvu, ki je žal v nasprotju s splošno uveljavljeno mislijo v javnosti, da je vse v
najlepšem redu. Kot je že predsednik lekarniške zbornice povedal, je lekarniška dejavnost po zakonu
opredeljena kot zdravstvena dejavnosti in zato tudi deluje po načelih zdravstvene dejavnosti in v skladu z
zdravstveno zakonodajo. Sindikat farmacevtov Slovenije je opozarjal na najbolj pereče probleme v lekarništvu
že dlje časa in to so predvsem pomanjkanje kadra, izredno nizko plačilo opravljenih storitev in javna
lekarniška mreža ter organiziranost le-te. Magister farmacije spada med najbolj deficitaren poklic v zdravstvu
Republike Slovenije in vsaj na osnovi števila priznanih farmacevtov s strani Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije ugotovimo, da dosegamo le 42 procentov evropskega povprečja, število farmacevtov na
100 tisoč prebivalcev. O tem se pravzaprav nič ne govori. Ob tem je treba tudi poudariti, da magister farmacije
v Republiki Sloveniji izda na leto več kot 25 tisoč receptov, kar je več kot dvakrat več od evropskega
povprečja, ki znaša 12 tisoč receptov na leto. Delež priznanih farmacevtov v lekarnah s strani Zavoda za
zdravstveno zavarovanje, napram vseh zaposlenih farmacevtov, pa znaša 65 procentov in vztrajno pada.
Pri vseh teh dejstvih je treba pogledati še nekaj drugih pomembnih podatkov, ki kažejo na stanje lekarništva v
Sloveniji. Lekarne izvajajo svoje storitve po standardih dobre lekarniške prakse, mnoge so si pridobile tudi
različne certifikate, ali prijavile druge principe in pristope celovitega upravljanja kakovosti. Lekarne oziroma
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 35 of 45
lekarniški farmacevti v Sloveniji za svoje storitve dobijo ekvivalent približno 8 procentov vrednosti
maloprodajne cene zdravila, kar je najmanj v Evropski uniji, oziroma ne samo v Evropski uniji, v svetu in
nekajkrat manj v primerjavi od trgovine na drobno, ki posluje z nizko kvalificirano delovno silo. Sedanji
sistem financiranja sil lekarniške farmacevte v izvajanju manj zahtevnih in administrativnih del, namesto
storitve z višjo priznano vrednostjo, na primer kognitivne storitve, pregledov, terapije, ki bi se lahko izvajale
na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti, vsakemu specifično, saj so lekarniški
farmacevti najustreznejši strokovnjaki za zdravila. Dokazano je, da so tovrstne storitve že v tujini z višjo
priznano vrednostjo hkrati v korist pacientu in zdravstvenega sistema samega, saj lahko z uvedbo teh storitev
dokazano privarčujemo tako pri količini porabljenih zdravil, slišali smo, koliko se jih zavrže, kot tudi pri
stroških zdravljenja, ki nastanejo zaradi nepravilne in ali prekomerne porabe zdravil. Pri tem je potrebno
poudariti, da vedno več administrativnih del nalaga lekarniškemu farmacevtu ravno zavod za zdravstveno
zavarovanje Republike Slovenije in ga s tem tako obremenjuje, da farmacevt pravzaprav nima več časa
opravljati svojega temeljnega poslanstva poklica, to je svetovanje bolniku o pravilni in varni rabi zdravil.
Neustrezno plačevanje javne lekarniške službe je privedlo tudi do stanja, da se že nekaj let povzroča negativno
poslovanje v javnih zavodih, kljub temu, da je splošno mnenje v javnosti drugačno, namreč 30 procentov enot
v javnih zavodih posluje negativno. In prav tako imajo težave tudi koncesionarji. Dodaten problem pri
upravljanju javnih lekarniških zavodov je tudi prevladujoč vpliv ustanoviteljev
50. TRAK: (TR)
(nadaljevanje) na spodbujanje prelivanja zdravstvenih sredstev z drugo porabo. V zadnjem času se pojavljajo
tudi pritiski določenih zavodov po ustanavljanju svojih enot izven območja primarne občine, na območju druge
občine, kar je v nasprotju s predpisi predvsem Zakona o lekarniški dejavnosti in Zakona o zavodih in seveda z
uveljavljeno prakso.
Sindikat farmacevtov Slovenije nasprotuje deregulaciji mreže lekarn, zato trdimo, da je potrebno zakonsko
določiti mrežo lekarn in pri tem upoštevati tako strokovne kot tudi demografske in ekonomske kriterije. Prav
tako sindikat farmacevtov nasprotuje vsakršnemu zakonskemu uvajanju tržne usmerjenosti lekarniške
dejavnosti.
Z vsemi predstavljenimi dejstvi, ki so se zgodila že pred nastopom krize, se postavlja resna grožnja za razvoj
lekarniške dejavnosti in kot javne zdravstvene službe. Po mnenju sindikata je potrebno, da se na teh ključnih
točkah sprejmejo takšne zakonske določbe, ki ne bodo dovoljevale izigravanja javnega zdravstva in s tem
javnega interesa.
In če za zaključek povzamem, zavzemanje Sindikata farmacevtov Slovenije na področju dejavnosti je, prvič,
nujno sodelovanje vseh pristojnih lekarniških institucij z Ministrstvo za zdravje pri snovanju novega zakona o
lekarniški dejavnosti, vzpostavitev mreže lekarn, opredelitev števila potrebnih farmacevtov za opravljanje
javne lekarniške službe, kar pomeni, da je potrebno upoštevati normative in standarde, ki jih je sprejela
lekarniška zbornica glede števila farmacevtov v lekarnah, zagotoviti trajen in zadosten vir financiranja
lekarniške službe oziroma lekarniške dejavnosti kot zdravstvene dejavnosti, to pa pomeni dvig vrednosti točke
s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje na nivo normativov, ki zagotavljajo zadostno število plačanih
farmacevtov, ki bodo lahko opravljali tudi dodatne kognitivne storitve.
Hvala za vašo pozornosti.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Robert Kokovnik iz UKC Ljubljana, pripravi se gospod Pavel Poredoš iz Slovenskega
zdravniškega društva.
ROBERT KOKOVNIK: Spoštovana gospa predsednica, spoštovani prisotni, hvala lepa.
Jaz nimam vnaprej napisanega govora, je pa res, da sem si na nek način skozi tele naše razprave, malo ustvaril
sliko in vam to tudi povedal zdajle.
Tudi jaz sem danes tukaj zgolj kot teoretik, brez možnosti spreminjanja, kar me na nek način frustrira in jezi.
Ampak zgolj v svoje zadoščenje, koliko bo resnično tukaj tolažbe s strani poslancev, da bodo upoštevali naša
mnenja, komu sploh predstavljamo svoja mnenja danes, aktualni problemi na področju zdravstva je res, milo
rečeno, smešno, glede na to, da nimamo niti aktualnega ministra, niti glavnega blagajnika zdravstvene
blagajne, tukaj med nami.
Rešitev se najde, ampak ne s tem, da se jo zakomplicira, ampak da se stvar poenostavi. In vsi današnji
razpravljavci, sploh začetni, z vsem spoštovanjem do Slovenskega združenja za strokovnost in kvaliteto ali
kako že, kakorkoli že. Eno je govoriti, drugo je pa dejansko imeti voljo in hotenje stvari spremeniti. Generali
brez vojske s premalo municije so nič, na žalost, in to je dejstvo. Vsak zaposleni bi dejansko moral biti plačan
po opravljenem delu in tega v zdravstveni dejavnosti že imamo, evidenco opravljenega dela imamo v
bolnišničnih in informacijskih sistemih, za vsakega se ve, konkretno, koliko je naredil. Ampak dejstvo je to,
kar je bilo danes že tudi dostikrat rečeno, nobene razlike ni med dobrimi in med slabimi.
Standardi in normativi za izvajalce zdravstvenih dejavnosti, o tem govorimo že desetletja, na žalost se samo
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 36 of 45
povečuje obsega dela, drugega pa ni, ni niti plačila, zdaj že drugo leto slišim, da decembra zdravstvena
zavarovalnica ni plačala opravljenih storitev zdravstvenim zavodom, ampak dejstvo je, obsega dela se tudi v
decembru ni popolnoma nič zmanjšal.
Pri nas nismo sposobni narediti niti razlike med uporabniki samoplačniki oziroma uporabniki zdravstvenih
dejavnosti.
51. TRAK: (TR)
(Nadaljevanje) Ko ti ob polnoči, ob dveh zjutraj, ob štirih zjutraj, danes sem tudi po dežurni službi, po nočni
službi tu, pripeljejo pijanega povzročitelja nesreče, s čigavega denarja gre njegovo zdravljenje? Pa ne rečem,
da ga je treba pustiti, ampak naj plača potem to, kar je naredil po svoji neumnosti.
V končni fazi, ni zdravstvene politike, zgolj je politika in lobiji v zdravstveni dejavnosti. In dokler ne bomo
tega dojeli, toliko časa ne bo prave volje, da se karkoli naredi.
Povedal bi samo še, dejansko imam veliko stvari, ampak tudi pri, gospod Nemec me je malo za jezik potegnil,
ko je gor celo na power point napisal, kako je treba varčevati pri stroških dela, zmanjšati plačilo nadur,
zdravstveni delavci z vsem, kar ZUJF zdaj prepoveduje, novo zaposlovanje in tako naprej, imamo presežek
nadurnega dela, to je edina dejavnost, kjer imamo 20 ur, dolžni smo narediti več na mesec, kot vsi ostali
zaposleni, seveda s soglasjem, potem pridejo tudi večje število nadurnega dela, ampak zakaj, zato, ker
dejansko je to tisto, kar so nas na nek način navlekli. Pridite delati, ne vem, toliko in toliko nadur, pa boste
dobili par evrov več in to je tisto, kar se na nek način ne upošteva. Plačilo dežurstev po enotnih razredih, tudi
to, če vam je prav, da začetniki skrbijo za vas ponoči, ko pridete, ponoči zasebniki ne delajo, sobote in nedelje
zasebniki ne dejalo, praznike zasebniki ne delajo, pridejo vse v klinični center oziroma v pristojne bolnišnice,
kjer opravlja vse dežurna služba, to so stvari, kjer bi se dalo prišparati, ne pa pri stroških dela, pri stroških dela
mislim, da smo dali čisto vse že zaposleni, kar smo lahko dali. In to ovrednotenje je milo rečeno že
poniževalno.
Okej, omejiti pa je potrebno tudi osebne interese. Dokler bodo osebni interesi na takem nivoju in poseganje v
zdravstveno blagajno in pa v vse finance na področju zdravja, toliko časa bomo imeli velike težave.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Jaz bi želela samo povedati, da so z nami poslanci praktično iz vseh poslanskih skupin, nekateri že od zjutraj,
tako, da pričakujem vseeno od razpravljavcev, da se ob to, torej, da tukaj ne sedi 90 poslancev, poslanci lahko
spremljajo razpravo tudi v svojih pisarnah, potekajo tudi drugi odbori, so pa tukaj praktično iz vsake poslanske
skupine poslanci, tako da bodo zagotovo prenesli ali pa bomo prenesli vaša mnenja v svoje sredine.
Besedo ima gospod Pavel Poredoš iz Slovenskega zdravniškega društva o participaciji za zdravila in vlogi
medicinske stroke. Je še tukaj, ga ni.
Potem pa besedo dajem gospe Liljani Remec, ki bo govorila na splošno, pripravi pa se gospod Jakob
Počivavšek, Sindikat Pergam.
LILJANA REMEC: Hvala za besedo, lepo pozdravljeni.
Sem Liljana Remec, predstavnica Skupine Kazenska ovadba. Skupino sestavljamo aktivni državljani in
državljanke, v katero so vključeni tudi ugledni pravni in drugi strokovnjaki, ki delujejo pod imenom Kazenska
ovadba. Ta skupina je pripravila zelo pomembno kazensko ovadbo proti neznanim storilcem. Pomembna je
zato, ker organe poziva k pregonu političnih in gospodarskih tajkunov, ki so državo in lastnino prebivalcev
Slovenije oškodovali za vrtoglave zneske. Pomembna je tudi zato, ker ovadba navaja vrsto izjav in dokazov, ki
so jih javno izrekli ljudje na odgovornih javnih funkcijah in ne nazadnje, pomembna je zato, ker ovadbo
vlagamo mi, oškodovanci, državljani Republike Slovenije, vsak posebej med nami,
52. TRAK: (TR)
(nadaljevanje) obenem pa kot oškodovanci tudi zahtevamo primerno odškodnino za povzročeno škodo. Na
različna tožilstva širom Slovenije je bilo vloženih že preko 400 navedenih kazenskih ovadb po neznanem
storilcu. Kot nam je uradno znano, okrožna državna tožilstva širom Republike Slovenije s to kazensko ovadbo
odstopajo v reševanje specializiranemu državnemu tožilstvu ter nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Ta
poteza je velik indic, da se tožilstva zavedajo resnosti dejstev, ki so navedena v kazenski ovadbi. Po vključitvi
specializiranega državnega tožilstva in nacionalnega preiskovalnega urada, pa državljani upravičeno
pričakujemo, da sodna veja ne bo zatajila in bo dokazala, da smo še pravna in pravična država in da pri nas ni
svetih krav, sicer nam res ni več pomoči in lahko pričakujemo samo še najslabše, revolucijo.
Kazensko ovadbo zoper neznane storilce lahko najdete v celoti na spletni strani Skupine Kazenska ovadba in
na facebook strani, profilu Skupina Kazenska ovadba. To kazensko ovadbo razlagam v razmislek in vedenje,
da bi z malo truda strokovnjakov finančne forenzične stroke s sodelovanjem sodne in izvršilne veje oblasti,
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 37 of 45
torej na kratko s politično voljo, bila vsa ta vprašanja glede financiranja ohranjanja in izboljšanja razmer tokrat,
poudarjamo, v zdravstvenem sistemu, popolnoma irelevantna. Politična elita se mora zavedati, da je predvsem
dolžna pojasnjevati državljanom in ne političnim strankam, ker so plačani iz državnega proračuna, tja pa se
brez državljanov ne bi nič stekalo. Torej, na kratko, ste naš servis in nič več. Lahko ste dober in boste
nadaljevali delo, ali pa slab in vas bo narod zamenjal. Predvsem bi želela, da si prenehate zatiskati oči in da se
začnete zavedati dejstva, da imate po zaslugi dokaj dobrega šolskega sistema v državi populacijo, ki zna
razmišljati in nikakor ne gre računati na državljansko funkcionalno nepismenost.
Na vprašanja, ki ste jih nanizali, so pripravili odlične predloge Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega
zdravstva, Puntarji in Združenje za nas. Osebno bi dodala, da sem imeli možnost prebrati magnetogram
sestanka gospoda Čuferja pri gospodu predsedniku Pahorju, v katerem je jasno navedeno s strani ministra
Čuferja, da se bo v roku dveh let privatiziralo tako šolstvo, kot zdravstvo v Republiki Sloveniji. Temu odločno
nasprotujemo, saj je oboje neprofitno, neprofitno javno dobro, ki služi državljanom in po ustavi nam morajo
biti zagotovljena brezplačno šolanje in dostop do kvalitetnih zdravstvenih storitev, saj oboje plačujemo mi,
državljani. Stroka in politiki imate pred sabo velik izziv, revitalizacijo in prevetritev celotnega zdravstvenega
sistema, Skupina Kazenska ovadba pa vam obljublja, da bo budno spremljala vaše aktivnosti in po potrebi, če
bo ugotovila deviacije posameznika ali lobijev, tudi kazensko ovadila odgovorne, za nastalo škodo, najsi bodi
materialno ali nematerialno.
Skupina Kazenska ovadba je preko predstavnika 1. 7. 2014 že vložila kazensko ovadbo na Okrožno državno
tožilstvo v Ljubljani proti gospodu Samu Fakinu in drugim, zaradi kaznivega dejanja kršitev pravic iz
socialnega zavarovanja po 202. členu Kazenskega zakonika I in poslovne goljufije po 228. členu Kazenskega
zakonika I. Ravno tako je predstavnik Skupine Kazenska ovadba 14. 12. 2013 dodatno zahtevo za razrešitev
ministra Gantarja, danes že odstopljenega, zahteval najstrožje ukrepe proti
53. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) ukrepe proti Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in zahtevo po takojšnji
razrešitvi, direktorica zdravstvenega doma Kranj, Liljane Gantar
Žura zaradi primera uporabe cepiva po roku uporabe v 22 primerih. Odziv na to zahtevo ni bil dovolj resno
jeman, sledi kazenska ovadba obeh odgovornih s strani skupine kazenska ovadba.
Torej zdravstvo ne sme biti poligon za zaslužkarje, pač pa etično delo za ohranjanje zdravja in življenj vseh, ne
le tistih, ki si to še lahko privoščijo. Hvala lepa za vas čas. /aplavz/
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Gospod Jakob Počivavšek iz Sindikata Pergam. Izvolite. Pripravi se Bojan Čubraković, tema investicija v
ljubljansko urgenco.
JAKOB POČIVAVŠEK: Spoštovana predsednica, vsi prisotni, lepo pozdravljeni.
Uvodoma želim izraziti naš protest, ker konfederacija Sindikatov Slovenije Pergam ni bila povabljena na ta
posvet. V Pergam se združujejo sindikati, ki na eni strani reprezentativno predstavljajo zaposlene v zdravstvu
in to vse skupine, ne zgolj nekatere elitne poklice, ki so bili danes tukaj pretežno predstavljeni. Združujemo
sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, ki povezuje zaposlene v Zavodu za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, kot financerju zdravstva obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne nazadnje smo reprezentativna
sindikalna centrala za območje države v kateri so seveda vsi vključeni, tudi zavarovanci in uporabniki
zdravstvenih storitev. Iz tega vidika nam je nerazumljiv ključ po katerem smo lahko izpadli, saj je vendarle po
hitrem pregledu socialnih partnerjev, ki se aktivno vključuje v razprave povezane z zdravstvom, se hitro lahko
ugotovi, da smo se opredeljevali v zadnjem času, pa tudi sicer, do vseh aktualnih zadev in problematik
povezanih s tem področjem.
Upamo, da to ni razlog, naša kritika zdravstvene politike oziroma odsotnost le te, da ni to razlog zakaj nismo
bili povabljeni in da se to tudi ne bo ponovilo.
V Pergamu ugotavljamo, da je Slovenija trenutno brez veljavne strategije razvoja zdravstvenega sistema in že
to samo po sebi pomeni oziroma veliko pove o stanju v katerem se je znašlo naše zdravstvo in razlogih za to.
Posledice odsotnosti te strategije občutijo tako zaposleni v zdravstvu, kot tudi uporabniki zdravstvenih storitev.
Problemi se kopičijo in imam občutek, da jih nihče ne rešuje. Ne problema zaposlenih v zdravstvu, ne
uporabnikov zdravstvenih storitev.
Že predolgo časa se pogovarjamo o reformi zdravstvenega sistema. Na vsake dve leti, približno, dobimo na
mizo nov, popolnoma drugačen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, na primer od prejšnjega piše se vrsta
pripomb, vrstijo se razprave, kot je današnja, pa vendarle predlogi zakonov na koncu romajo v predal in ne
zgodi se nič, težave se še naprej kopičijo.
Dejstvo je, da se dostopnost, kar je bilo povedano tudi s strani državne sekretarke Čoklove, da se dostopnost do
zdravstvenih storitev slabša, čakalne vrste se podaljšujejo. Verjamemo, da je razlogov več, definitivno pa so
razlogi tudi v tem, da se ne rešuje niti vprašanj celovito in konsistentno ampak zgolj z at hoc ukrepi
financiranja zdravstvenega sistema, niti se na ustrezen način ne naslavlja javne zdravstvene mreže in pa tudi
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 38 of 45
organizacije dela in izvajanja zdravstvenih storitev.
V Pergamu smatramo, da je nujno, da se vsi deležniki in vsi pogledi, tako uporabnikov zdravstvenih storitev,
kot zaposlenih v zdravstvu, kot tudi financerja uskladijo, saj v nasprotnem primeru sistem ne bo funkcioniral.
Vrsto predlogov je bilo že danih. Večkrat imam občutek, da je večina ali marsikateri od ukrepov že dolgo časa
na mizi, da se o njem vsi strinjamo, pa vendarle ne pride do njegove realizacije in uporabe v praksi. Dokler
nimamo jasnih in transparentnih tudi mednarodnih primerjav, nabavnih cen materiala, zdravstvenih storitev,
dokler ni nadgradnje in poenotenja informacijskih sistemov izvajalcev zdravstvenih storitev, dokler ni jasnih
standardov in normativov, tudi kadrovskih, za vse poklicne skupine
54. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) v zdravstvu. Do takrat pravzaprav nimamo vseh celovitih in verodostojnih podlag za to, da se
lahko lotimo prenove zdravstvenega sistema, ki je nujna.
V zvezi s problematiko zaposlenih v zdravstvu, ki so eni ključnih, ki zagotavljajo ustrezno izvajanje
zdravstvenih storitev, se njihov položaj z varčevalnimi ukrepi slabša. Tukaj so skozi, lahko rečem mirno skozi
desetletja, nagrmadene težave povezane s spremembami šolskih sistemov, ki jih ni nihče na ustrezen način
implementiral v prakso. Tukaj je velika problematika delovnega časa, povsem specifična za zdravstvo, ki se
poglablja na eni strani s tem ko je prepovedano zaposlovanje zaradi varčevalnih ukrepov in na drugi strani
ukrepi, ki jih sprejemamo poslovodstva javnih zavodov, da se ne izplačujejo nadure. Ta dva sistema, po našem
prepričanju, težko gresta skupaj in nedvomno ne moreta prinesti do tega, da bi bila zdravstvena storitev lahko
boljša ali pa bolj dostopna.
Tukaj je tudi problem zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, kjer si vsak zavod, zaradi
odsotnosti centralne ureditve razlaga po svoje, na kakšen način to organizirati. In ne nazadnje seveda eno
ključnih vprašanj, do katere na koncu pridemo, je financiranje zdravstvenega sistema. Prepričani smo, da so
potrebni sistemski dodatni viri, v skrajnem primeru tudi dvig prispevne stopnje, da je potrebno seveda ukiniti
obstoječi sistem dopolnilnega zavarovanja in ga prenesti v obvezno zavarovanje. Seveda je potrebno iskati
tudi, vendar na zelo previden način, rezerve v samem sistemu, da se ne podrejo določene zadeve. Tako da brez
tega ne bo šlo. Tudi če pogledamo primerjalno kje je Slovenija po odstotku družbenega bruto proizvoda, ki ga
je namenjala za zdravstvo, pod 7% razvite države imajo cilj 10%. Razlika je znatna.
In na koncu bi želel opozoriti še na dve področji, ki sta ključni. Samo omenil jih bom, pa vendarle sta povezani
s tem sistemom. Eno je nujna vzpostavitev sistema za dolgotrajno nego in oskrbo, ki je že predolgo
zanemarjena. In kot druga zadeva, nujno takojšna vzpostavitev sistema ugotavljanje odpravljanja posledic
poklicnih bolezni. Na tem področju ni bilo narejeno nič, pa vendarle je ključno za vse segmente.
Sprejemanje reforme mora biti v socialnem dialogu in v soglasju z vsemi deležniki, saj v nasprotnem primeru
ne bo prineslo ustreznih rezultatov. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Bojan Čubraković. Pripravi se gospod Drago Coter iz Slovenskega zavarovalnega
združenja.
BOJAN ČUBRAKOVIĆ: Hvala gospa predsednica. Spoštovane gospe in gospodje.
Ljubljanski univerzitetni klinični center se že dlje časa sooča s prostorsko stisko na urgentnem bloku UKC
Ljubljana. Ker sem sam v vlogi pacienta dokaj pogosto obiskovalec urgence, lahko spremljam s kakšnimi
težavami se soočamo ne le pacienti, ki potrpežljivo čakamo na obravnavo pri zdravniku, ampak tudi osebje
samo. S svojo razpravo vam želim predstaviti svoje videnje problema skozi oči pacienta, zavarovanca in ne
nazadnje tudi davkoplačevalca.
Upal sem, da se je s podpisom pogodbe o izgradnji novega bloka urgence in položitvijo temeljnega kamna
nakazoval izhod in obupnih razmer, toda rešitvi tega problema še vedno ni videti konca.
Dejstvo je, da se je izgradnja in s tem tudi odprtje nove urgence zavleklo ne le zaradi ekonomske krize, s
katero se soočamo in z njo povezanega propada gradbincev, ki naj bi urgenco zgradili. Svoje so dodala še
povsem neodgovorna dejanja, ki so se dogajala tekom gradnje. Skratka začela se je ponavljati stara zgodba, ki
smo ji bili priča že v preteklosti, da so se različni ljudje ali interesne skupine začeli mastiti na tem projektu.
Začele so se nam ponavljati onkološki inštitut ali afera povezana z nakupom operacijskih miz. Postranska
škoda vsem tem zapletom pri gradnji urgence pa smo bili pacienti, naši svojci in tudi zaposleni na urgenci. Kot
da se urgenca ne gradi za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih in človeka vredno zdravstvena oskrba
pacientov, pač pa le za polnjenje žepov nekaterih, da ne rečem premnogih, katerim danes pravimo lobiji, ki
sploh ne vedo kaj pomeni biti bolan.
V vsem tem času so bili zgrajeni le zidovi nove urgence in pred kratkim rojen heliport
55. TRAK: (SD)
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 39 of 45
(nadaljevanje) kar je hvale vredno. A urgenca ni le heliport, pač pa še cel sklop drugih potrebnih stvari, kot so
ustrezni prostori, oprema, usposobljeno osebje. Toda ali se je kdo kdaj od pristojnih vprašal kako je čakati
pacientom na posteljah v ozkem prehodnem hodniku med službo nujne medicinski pomoči in internistično
prvo pomočjo? Kako se ob vsem tem počutijo svojci, ki bolnika spremljajo? Se je kdaj kdo vprašal to, kar se
sprašujemo čakajoči, kje se zdravijo naši politiki vseh političnih pripadnosti, da ne vidijo te bede v kateri
čakamo na nujno zdravniško pomoč in v kateri dela zdravstveno osebje. Se je kdo od pristojnih kdaj vprašal v
kakšnih razmerah delajo zaposleni, ki so na eni strani pod pritiskom opraviti oskrbno profesionalno in v skladu
s Hipokratovo prisego, na drugi strani pa se soočajo z nejevoljo čakajočih zavoljo dolgotrajnega čakanja na
obravnavo. Na tem mestu moram dodati, da nihče nima nič proti, če gre mimo vrste življenjsko ogrožen
pacient, pa vendar so čakalne vrste za obravnavo predolge. Se je kdaj kdo od pristojnih vprašal kje lahko sedijo
svojci pacienta. Res je, da je nekaj sedišč pred okencem za prijavo in potem še na koncu dolgega hodnika, toda
pacient na bolniški postelji želi ob sebi imeti svojega svojca in takrat nastane problem, saj je potrebno nenehno
paziti, da je dovolj prostora za gibanje drugih ljudi in nemoten transport pacientov na bolniških posteljah. Še
več. Pred mojimi očmi se je zgodilo, da je pacient, ki je bil na postelji, ki se je neprevidno obrnil, padel s
postelje, ker trenutno svojca ni bilo v bližini. Ali je to potrebno v 21 stoletju?
Znano je, da ta urgenca ni namenjena le prebivalkam in prebivalcem ožjega območja Ljubljane in bližnje
okolice, pač pa tudi tistim iz bolj oddaljenih krajev in prav je da je temu tako, le pogoji dela morajo biti temu
primerno ustrezni in število zaposlenih zadostno, da zmorejo kakovostno opraviti celoten obseg dela.
Podatki kažejo, da je število ambulantno pregledanih bolnikov na IPP od leta 1992 s 15 tisoč narastel do 24
tisoč v letu 2007. To je bilo že preko zmogljivosti sedanjega IPP in je predstavljalo potencialno tveganje, saj se
skupina čakajočih bolnikov povečevala.
Znano je, da je bilo v zadnjih 5 letih vloženih veliko naporov zniževanja tega števila. Tako se je uspelo znižati
za tisoč 500 bolnikov. Da bi jih lahko oskrbeli hitreje so bili od leta 2004 uvedeni še dve ambulanti, specialista
konzultanta, 24 urni svetovalni telefon za zdravnike nujne medicinske pomoči in družinske medicine in 24
urna bolnišnica, kjer se zdravi kar 3 tisoč bolnikov letno in s tem razbremenjuje interno kliniko. Prostorsko pa
so zaposleni in pacienti, svojci ujeti v zidove stare urgence UKC. Sami pacienti smo velikokrat nezadovoljni
tudi s čakalno dobo, četudi podatki kažejo, da je povprečna čakalna doba na pregled zdravnika ura in 12 minut,
do zaključka obravnave pa v povprečju mine 5 ur in 28 minut in to gre predvsem na račun dolgega čakanja na
sprejem na ustrezne oddelke. Delež bolnikov, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico je 48%. Povprečje za
urgentne oddelke v Evropi pa je 15%, kar kaže, da se na urgenci zdravijo precej bolj bolni bolniki. S tem ko
pacienti dolge ure čakamo na oskrbo menim, da se nam kratijo naše osnove človekove pravice. Še najbolj tu
izstopa pravica do zasebnosti. Vem in razumem, da ni mogoče imeti za vsakega pacienta svoje sobe, kjer bi bil
sam s svojcem, toda že z novo urgenco bi se položaj zagotovo bistveno izboljšal v dobrobit pacientov, svojcev
in zaposlenih. Da ne omenjam tega kako na takšno urgenco gledajo tujci, ki tudi poiščejo nujno medicinsko
pomoč. Ne glede na prijaznost in strokovnost osebja se v njihovo zavest in spomin vtisnejo predvsem pogoji v
katerih čakajo na obravnavo in pogoji v katerih dela zaposleni. Zaposlenim, tako z zdravnikom, medicinskim
sestram, strežnicam in vsem ostalim lahko izrečem le pohvalo in zahvalo za nesebično delo, ki ga opravljajo v
prostorih, ki že dolgo ne zadoščajo več prvotnemu namenu.
Pred časom sem na več naslovov pristojnim organom v Republiki Sloveniji za razrešitev problema urgence v
Ljubljani poslal pismo na to temo, o kateri sem imel možnost spregovoriti pred vami, spoštovane gospe in
gospodje. Od vseh pričakujem trdno zagotovilo, da bodo storili vse kar je v njihovi pristojnosti, da se nova
urgenca v Ljubljani čim prej zgradi, opremi in začne opravljati svojo funkcijo. Če pa me odgovorni ne bodo
zadovoljili pa sem trdno odločen z razmerami seznaniti tudi ustrezne organe v evropski komisiji, komisarja
pristojnega za to področje, gospoda Tonija Borga, in v evropskem parlamentu pristojni Odbor za okolje, javno
zdravje in varnost hrane, ki ga vodi gospod Matija …/Nerazumljivo/… Dejstvo je, da so od leta 2007 z
razmerami na urgenci bili seznanjeni vsi ministri za zdravje, nekateri celo večkrat, predsedniki Vlade in
predsedniki Republike Slovenije, zgodilo se ni nič, zato ponavljam
56. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) primoran bom o dogajanju dejansko obvestiti omenjene organe v Evropski uniji, kar pa ne bo v
čast in ponos demokratični Republiki Sloveniji, ki ima v ustavi zapisano klavzulo oziroma člen, da je pravna in
socialna država. Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo dajem, gospodu Dragu Cotarju iz Slovenskega zavarovalnega združenja. Pripravi se gospod Dušan
Noliman iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
DRAGO COTAR: Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.
Jaz ne bom prekoračil dovoljenega časa zato, ker smo pisni prispevek predali in bomo seveda tisti, ki se s tem
bolj ukvarjajo tudi lahko glede na to kaj je slovensko zavarovalno združenje v imenu treh zavarovalnic, ki
opravljajo tole zdravstveno zavarovanje predlaga. Rad bi …/nerazumljivo/… enkrat, še enkrat, da smo
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 40 of 45
povabljeni na to sejo. Jaz upam, da bomo tudi v prihodnje povabljeni na takšne razprave kajti za enkrat dokler
se kar ne spremeni so je Slovensko zavarovalno združenje del tega trikotnika, žal tistega po katerem se
premalo govori ali pa v napačnem smislu. Vsako stvar je treba plačati, žal te podrobnosti pridejo zmeraj na
koncu. Slovenija ima bom rekel evropski model mešanega javnega in zasebnega tako, da tu nismo neke izjema
in lahko bi poudaril, da, če se malo pošalim razen severne Koreje najverjetneje ni države na svetu, ki bi imela
samo javno zdravstvo. To mislim, da bomo tu morali nekaj spremeniti. Rad bi tudi povedal eno razliko okoli
tega, ko vsi govorimo o solidarnosti javno pa zasebno. Dejstvo je, da solidarnost pri javnem izbiranju sredstev
je pač odvisno od tega koliko kdo bogat toliko več plača oziroma koliko kdo zasluži toliko več plača. Je ta
sistem solidarnosti pri zasebnem pa je seveda sistem solidarnosti zgrajen malo drugače. Tam pa vsi plačajo
enako ne glede na to ali so mladi ali so stari ali so zdravi ali bolni. Če tega sistema pri zasebnem delu ne bi bilo
bi seveda zavarovalnice zavarovale samo mlade in zdrave, ko stare pa bolne bi pa najverjetneje morali dati
nekam drugam. Bi še poudaril eno stvar, da kakorkoli bomo slišali kritike na tale naš del zavarovanja, da smo
pripravljeni pomagati pri razpravah, delamo študije, smo pripravljeni pomagati strokovno in čisto zadnje pa
nenazadnje slovenske zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem nimajo
nobenega vpliva na ceno. To se pravi, da nimajo nobenega vpliva na škode, ki jih pravzaprav morajo plačati.
Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Vas bomo dodali na seznam vabljenih Slovensko zavarovalno združenje opravičujem se tudi sindikatov
Pergam, ki ga res danes nismo vabili tudi vas bomo vključili na seznam in vas bomo v bodoče vabili. Besedo
ima gospod Dušan Nolimal, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pripravi se Stevo Reljić, upokojenec, ki bo
govoril o financah o zdravstvu.
DUŠAN NOLIMAL: Hvala lepa za vabilo.
Glede na to, da smo prispevek napisali in oddali in ga imate v preddverju samo par besed oziroma par
konceptov iz našega področja. Predvsem bi rad pač se samo dotaknil pač tega področja, ki se mu reče
preventiva in krepitev zdravja in pravzaprav, ki nedvomno prispeva k tudi k racionalizaciji stroškov
zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem pa ponavadi pozablja na to področje. Prispevku smo dali naslov
Vloga socialne medicine pri učinkovitejšem organiziranju zdravstvenega sistema, podnaslov smo ga pa
Sodobni zdravstveni sistem naj temelji tudi na učinkovitejšem komuniciranju med raziskovalci, politiki in
zdravniki in spoštovanju naših predhodnikov, zlasti tistih, ki so Sloveniji dali javno zdravstvo in prve
zdravstvene domove po katerih se dejansko na katere se dejansko naša tako svetovna zdravstvena organizacija
kot
57. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) sodobni, kot sodobna zdravstvena politika, ko navaja primere dobre prakse. Samo nekaj
konceptov bi omenil, 9 smo jih v prispevku omenili. Prvi, ki bi lahko koristi k učinkovitejši organizaciji
zdravstvenega sistema je prevajanje znanja v politiko. Kaj to pomeni, to pomeni, da pravzaprav imamo
probleme kako upravljati z znanjem na našem področju in kako ga prenesti v politiko. Ni dovolj, da
raziskovalci in strokovnjaki samo zbirajo podatke in jih publicirajo in predstavljajo v strokovnih revijah ampak
je treba to pač na primeren način prevesti v politiko. Zato ima razviti svet ne samo Evropa posebne kadre, ki se
jim reče …/nerazumljivo/… broke, ker je ali prevajalce znanja v politiko in kaže razmisliti tudi v takšnih
kadrih pri nas. Drugi koncept, ki v katerem, katerega je treba poznati, ko razpravljamo v zdravstvenem sistemu
je z dokazi podprto oblikovanje pa ne samo medicine, zdravniki moramo delovati z dokazi podprto prav tako
bi mogli to početi zdravstveni politiki kajti zdravstvena politika ima s svojimi odločitvami vpliva na dosti večje
število ljudi kakor zdravniki na svoje paciente. To se pravi z dokazi podprto oblikovanje politik ne koncept, ki
ga pravzaprav niti ne poznamo in ne razvijamo, ni samoumeven. Naslednja točka je seveda pobuda, da je treba
več vlagati v preventivo in krepitev zdravja, če so pač podatki, ki se ponavljajo pravilni namenimo le bore 2%
zdravstvenega denarja za preventivo. Seveda preventiva in krepitev zdravja ni samo odgovornosti zdravnikov
in njihovih sodelavcev, zdravstvenih delavcev ampak vseh od nas, vseh sektorjev in posebej politike in ta
sredstva morajo, da bomo imeli več preventive, več krepitev zdravja morajo priti seveda iz drugih virov, ne
zdravstvenega denarja. Omenil bi samo pač tisto kar smo že velikokrat ponavljali in smo se že naveličali
tobačni denar in alkoholni denar in tako naprej od katerega poberemo veliko davkov ampak ne pride to v
preventivo in v krepitev zdravja. In še zadnja točka, ki pač izhaja iz tistega kar sem hotel izpostaviti.
Povezovanje, raziskovanja politike in prakse. Slovenija že, v Sloveniji zdravniki že več kot 90 let bom rekel
skoraj 100 let dajemo pobudo, da bi imeli šolo javnega zdravja to je tista šola, ki ni namenjena samo
zdravnikom ampak vsem kadrom v zdravstveni politiki kjer se, ki jih ima večina evropskih držav in tudi na
svetu zelo veliko in kjer se vzgajajo menedžerji, tisti, ki vodijo zdravstvene organizacije, zdravstvene
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 41 of 45
institucije. Verjetno je odgovor zakaj ne najdemo prave, pravega strokovnjaka tudi za vodenje Ministrstva za
zdravje prav v tem kajti enostavno znanja je premalo. Povezanosti je premalo, etike soodvisnosti je premalo,
celostnega pogleda je premalo in verjetno je ta pobuda, ki kot sem rekel, ki je neuspešna že skoraj 90 let jo
dajem ponovno v razmislek pač tistimi, ki odločajo na področju zdravstvenega sistema. In ta pobuda mora priti
s strani odločevalcev, s strani politike, da bo tudi naša država končno imela takšno institucija kjer se bojo šolali
bodoči menedžerji v zdravstvu, bodoči ministri pa tudi bodoči preventivci tisti, ki delajo bodisi s posamezniki
ali pa z večjimi skupinami ali, ki zdravijo celotno državo. Skratka to sem hotel povedati, ostalo imate pa
napisano. Hvala lepa.
58. TRAK: (TT)
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Stevo Reljić. Pripravi pa se poslanka gospa Iva Dimic.
STEVO RELJIĆ: Torej jaz sem Reljić Stevo, diplomiran elektroinženir in odstavljeni generalni direktor Pub
Ljubljana do 1983 leta. Takrat so bili na oblasti komunisti, ko me je sekretar partije poklical v občino Šiška in
ugotovil, da moram iti iz firme, da noben pa ne sme vedeti. Jaz sem mislil, da se hecajo. Posledica zbolel sem
sladkorno, operirali so mi žolč in vsi zobje so izpadli ven. Imel sem srečo, da imam čudovite zdravnike, včlanil
sem se v društvo bolnih in najbolj zanimiva mi je Europa Donna. In sem ob priliki razpravljal, ko so zdravniki
štrajkali in sem izjavil. Srečna je država, ki ima take zdravnike, ki štrajkajo in najbolj nesrečna, ker imajo tako
vodstvo za to predlagam, da sklenemo, da ne more biti vodja direktor kdor ni dokončal šolo za menedžment pri
doktor …/nerazumljivo/… na Bledu. Jaz sem dvakrat, moj doktor Vertovec, ko je dobil izvide pred 20 leti,
mlajši od mene in je zatulil ven, kako vas ni sram, da ste toliko star pa se nimate rad. Nikoli o tem nisem
premišljeval, sem mislil, da imam. Generalni direktor, inženir 1.150 …/nerazumljivo/… pridnih, ker me je
užalil kot mlajši sem se vrnil in prvič sem ga slišal. Sem šel domov pred ogledalo, imel se bom rad, ker politiki
pravite 10 krat izgovorjena laž postane resnica. In jaz zdaj 20 let imam se neskončno rad, študiram kvaliteto
življenja, zastavil sem si cilj, da testiram znanost, ker znanost trdi, da človek v naravi lahko živi povprečno 120
let. Meni danes manjka samo 42 do 120 in, ko sem to preštudiral, začel sem klicati …/nerazumljivo/… , ker
pregovor pravi kdor jamra vzemi mu in kdor se hvali daj mu. Kažejo on je kriv, oni so krivi a pozablja, da
sredi prsti kaže nase. In jaz sem se opredelil, da živim svobodno in sem definiral. Biti svoboden zame pomeni
delati kar jaz hočem, s komer jaz hočem, kadar jaz hočem in koliko jaz hočem pod pogojem, da druge ne
ogrožam. In sem začel klicati, pisal sem predsedniku Türki trikrat, dobil sem odgovore. Pisem predsedniku
Vlade Janše, Pahorju dvakrat poslal sem mu tekst, ki so objavili. Sladkorni bolnik, ki je pozdravil Pepeža
…/nerazumljivo/… . Ker, ko sem študiral sem ugotovil, da je samo en korak od sladkornega do Parkinsona,
sladkornem inzulin, Parkinsonu dopamin, če hoče Parkinsonov bolnik, da je mumija bo sprejel, da ne vzame
beljakovine. In zato izraz zunanji videz človeka je odraz notranjega stanja. In zato se pohecam, kakšnega
vprašam, če zna, da dol na jugu rečejo ˝pametna kosa, on odgovori na pušta ludu glavo˝ torej lasje so od
beljakovin, beljakovine so gradbeni material, beljakovin moram biti 22 aminokislin konkretnih. In potem
nadaljeval sem. Minister jamra ni denarja, jamra Vlada ni dovolila, hočem priti do ministra ne pustijo, tajnica
ali pa reče bomo vas povabili. Končno sem insceniral na Europi Donni, da me je sprejela spoštovana generalna
sekretarka v ministru. Želel sem do ministra, ni me spustila, svetovala je, da finance ima minister za finance.
Sem prosil, da me najavi, ne najavite se sami. Pisal sem predsedniku Janši, izjavil je,
59. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) da ima preveč 1.862 zaposlenih v javni upravi. Prosil sem ga, da mi jih, da meni, ker v časopisu
piše od 160.000 zaposlenih vsakodnevno 13 do 15% so na bolniški. Zato prosim, da pozdravite ministra vršilca
dolžnosti za zdravje, da mu jaz lahko več pomagam kot zdravniki, ker jaz bi mu svetoval naj se začne imeti rad
in naj odstopi, ker on je pod takim stresom, imunski sistem je na tleh in ga bo Matilda hitro pobrala. Torej, ko
sem se tega naučil potem, če imam ljudi rad sem dolžen jim povedati a vsak ima pravico, da se zagifta. Zato
vam predlagam naj me sprejme nekdo, ki je odgovorna oseba, da vam pokažem v Sloveniji je več denarja in
dela kot mislijo, da je. Ni delavcev, so ljudje, ki bi radi v delovno razmerje, da pojejo, kot so peli v
samoupravnem socializmu, pol bosansko ˝hala volim ovaj režim, plata ide˝ tega režima ni več. Sprejel me je
kardinal Rode je bil zadovoljen, ko sem mu povedal. Jaz sem ga vprašal ali ima rad to državo, seveda to je
moja država. Gospod vi ste v opoziciji, da pripeljete več denarja iz sveta kot je celotni izvoz slovenske
industrije in sem mu razložil in se je strinjam. Nisem pričakoval, da mi bo dal kontaktno osebo, ker on je bil
nadrejen …/nerazumljivo/… kaj nune počnejo, pomagajo revnim, bolnim in tako naprej. Svetujem, ko
svetujejo in pride žlahta na obisk, da se zahvalijo in rečejo hvala lepa raje prinesite karetonoide, da dvignemo
imunski sistem bolnemu, bolezen se povleče.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Prosim, da zaključite, ker je vas čas že…
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 42 of 45
STEVO RELJIĆ: …večkrat jih ugotavljal, da je država bolna. Država ima rakastega bolnika in kako se rak
zdravi to, torej jaz se vam ponujam, da vam pomagam rešiti nas. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Gospa Iva Dimic ima besedo. Pripravi naj se Viktorija Rehar iz Društva za promocijo in Društvo za promocijo
in še nekaj. Izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala.
Spoštovani vsi prisotni, vsi povabljeni, ki ste se udeležili današnje javne razprave se vam v imenu poslanske
skupine Nove Slovenije in tudi v imenu kot članica Odbora za zdravje iskreno zahvaljujem. S svojimi
prispevki ste nam marsikaj odstranili, opozorili na akutne zadeve, ki nastajajo oziroma so že dalj časa v
zdravstvu in bom sama mogoče malo povzela svoje videnje in svoje mnenje tudi v to smer. Delovanje
zdravstvenega sistema ni samo odvisno od organizacije in njihovih oblik ampak tudi od vsebine. Omenila bom
nekaj perečih težav, ki terjajo naše zdravstvo. Rešitev v obliki družinskih zdravnikov je temelj vsakega
zdravstva. So najštevilčnejši in najpomembnejši pri gradnji komponente, zdravstvene politike vsake skupnosti.
Država mora skupaj s strokovnjaki določiti mrežo zdravnikov, specialistov družinske medicine. To pomeni, da
iz podatkov, ki so bili pred kratkim objavljeni na Ministrstvu za zdravje sledi, da potrebujemo v Sloveniji
1.350 do 1.400 zdravnikov, specialistov družinske medicine. Ob tem je treba zagotoviti še specialiste,
ginekologe, ki delajo na primarni ravni pediatre in osnovno zobozdravstvo. Menim, da tudi takšne mreže že
obstajajo, če ne obstajajo jih bo Ministrstvo za zdravje pač moralo izdelati. Zakaj je zdravstvo na primarnem
nivoju najbolj pomembno. Študija OECD-ja izpred nekaj let je pokazala izredni napredek Turčije na
zdravstvenem področju, kako so to dosegli. Z izgradnjo visoko specializiranih in vrhunskih terciarnih centrov,
ne, pač pa so omogočili prebivalstvu tudi tistim iz najbolj zakotnih vasi dostop do splošnega zdravnika.
Vprašanje dostopa do kvalitetnih zdravstvenih storitev se pojavlja predvsem na sekundarnem in terciarnem
nivoju.
60. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) Ni potrebno posebej poudarjati, da je obstoječa mreža splošnih bolnišnic lahko temu rečem
prerazkošna in v posameznih primerih tudi nevarna za bolnike. Nujno je potrebno izpeljati diferenciacijo
bolnišnic kar pomeni, da v bolnišnicah ne bo več na voljo širok krog storitev ampak bodo le tiste, ki
zagotavljajo integracijo znanja, nabave, stroškov in tako dalje. To pa je možno le takrat, ko ima določena
zdravstvena ekipa ali tim dovolj veliko število istih storitev. Najbrž se strinjate z mano, da kirurg ni v dovolj
dobri kondiciji, če se kakšen poseg v bolnišnico opravlja na vsake 3 tedne. Koga izmed kolegov pa bo zaprosil
za nasvet, če pride do kakšnega zapleta. Moj razmislek bi dopustilo operirati otroka v ustanovi, ki se s tem
ukvarja po naključni potrebi ne pa po premišljenem programu storitev skozi vse leto.
Pa tukaj ni problem samo kirurg, ampak tudi anestezija in postoperativna oskrba majhnih otrok, ki tudi
zahtevata posebej usposobljene strokovnjake. Tovrstna diferenciacija se doseže lahko tudi z združevanjem
podobnih enot v 2, 3 bolnišnicah. Dandanes so v Sloveniji v prvi vrsti problem same zdravstvene ustanove, ki
vidijo žal druga v drugi konkurenco. Ne pa tudi možnost medsebojnega sodelovanja, predvsem pa
dopolnjevanja. To bo potrebno za to storiti tudi nekaj na zakonodaji saj bo del rešitev zajemala tudi Zavod za
zdravstveno zavarovanje, ki bo prej ali slej dolžan plačevati najmanjše število določenih zdravstvenih storitev
ne pa le posamezne. Še večji problem pa je zagotavljanje urgence v Sloveniji. Vztrajam na rešitvi, ki sem jo
svoj čas že predlagala oziroma jo nekako zasledovala. Mogoče vas zanima je resnična zgodba povzeta izmed
enega iz elektronskih medijev. V ljubljanskem kliničnem centru je za posledicami hudih poškodb umrl ne bom
govorila o številu let in, ki je bil udeleženka otrok v prometni nesreči v Kranju. Ta otrok je bil med tednom
poškodovan v prometni nesreči kot sem že rekla pri Kranju in za posledicami poškodb umrl v ljubljanskem
kliničnem centru. Poročali smo že, da naj bi, poročali so v bistvu povzamem potem, da naj bi otroka zbil
voznik, ki je nenadoma pritekel s hišnega dvorišča in ga voznik žal zaradi žive meje ni opazil. Policisti so na
kraju pri vozniku opravili preizkus alkoholiziranosti, ki pa je pokazal, da v krvi ni imel alkohola. Tega otroka
so potem huje poškodovanega odpeljali v bližnjo splošno bolnišnico od tam pa pozneje v Univerzitetni klinični
center Ljubljana. O dogodku sta bila obveščena tudi dežurni preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec.
Primerja resnični nazorno kaže kakšne posledice ima lahko slaba organizacija zdravstva, nujni helikopterski
prevoz ravno to sem želela opozoriti zato sem predčasno povedala. V ustanovo, ki zna in zmore oskrbeti
tovrstne poškodovance mogoče ne bi rešil življenja temu otroku bi pa v določenih primerih marsikomu in
ravno to je ta problem, da vsaka smrt še posebej smrt otroka je vredno obžalovanja, a hujše še sledi. Nekaj dni
za tem sem prebrala v medijih in sem bila pretresena, da so znano športnico pripeljali s helikopterjem iz
Beograda v Ljubljano zaradi zlomljene noge. Tukaj sem se vprašala kakšna družba smo in kakšne prioritete in
kakšne vrednote imamo. Tu je tudi problem urgentnega urgence na kakšen način, komu se bo zagotavljalo. V
tem primeru jaz mislim, da bi mogli vsi skupaj stopiti in temu tudi to podrobno vključiti v naš program in naš
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 43 of 45
nadaljnji razvoj zdravstvenega sistema.
Zdravstveni sistem je sektor, ki ima izrazito opraviti z ljudmi, ki so zaradi bolezni potrebni sočutnega in
dostojanstvenega pristopa. Spremembe zdravstvene zakonodaje so nujne tako smo ste se vi, kot tudi mi
poslanci v tem enotni, vsi delamo skupaj v dobro ljudi, bolnikov, državljanov in tukaj sem prepričana, da smo
ta pravi ljudje in, da bomo
61. TRAK: (TT)
(nadaljevanje) tem željam, tem ciljem vsi skupaj sledili in jih ne nazadnje z veliko željo tudi dosegli. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala.
Besedo ima gospa Viktorija Rehar iz Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Pripravi se gospod
Samo Fakin, ki je ob enem tudi zadnji razpravljavec.
VIKTORIJA REHAR: Ki vztrajate do konca. Hvala lepa za vabilo. Jaz bi rada samo nekaj stvari opozorila. Z
veseljem sem prišla na tale skup, ker delam že bi rekla 50 let v preventivi in sem ugotovila, da marsikdaj kaj ni
šlo naprej, ker ni bilo v državi oziroma med s profesionalci dovolj znanj oziroma tudi volje, da bi neke stvari
šle naprej. In tu je bil problem konkurenčnost, kompetentnost in kooperativnost. To so tri stvari, ki lahko zelo
zavirajo ali pa zelo naprej postavijo vse programe in tisto kar želimo. In pri nas smo ugotovili, da nekaterih
vsebin pa strategij v zdravstvu ni. In to pred 22 leti smo ustanovili društvo za promocijo in vzgojo za zdravje
Slovenije. In moram povedati, da smo v državi na državnem nivoju naleteli na zelo pozitivne odzive in so nas
v bistvu podprli. Podprli pa nas niso potem dolgo časa naprej, ker v bistvu problem je bil v tem, da ni bilo
nekaterih znanj. Država in strokovnjaki se na nekih področjih niso povezovali in to je potrebno povezovati na
globalni ravni in prinašati nova znanja vsebine in načine izobraževanja kar pa še danes nam manjka. In zaradi
tega tudi ne moremo bi rekla iz teh težav tako hitro priti in danes o tej skupov nisem slišala ene besede o
promociji zdravja, nismo slišali nič o epidemiologiji, o okolju in povezovanju s tem kar se pa še pod javno
zdravstvo. In zelo bi bilo v redu, če bi lahko nam še kdo razložil problem novega javnega zdravstva, ki velja v
svetu in to, vsi tisti, ki ste od stroke dobro veste kje je to začelo v Angliji potem v Kanadi in
…/nerazumljivo/… neke stvari zelo dobro predstavil in nam jih tudi, mi smo se nekje od njega učili. Samo pri
nas je tudi pomembno kdo kaj reče in kako reče, ker v časih je veljalo, da nekateri niso mogli vsega povedati
kar so želeli. Imamo pa eno zelo dobro izkušnjo, svetovno zdravstvena organizacija je Slovenijo podprla ob
prizadevanju ministrstva, da je bilo tu organiziran tudi študij za medicinske sestre s tem kot s področja
preventive in teh novih strategij. Vi veste zdravje za vse je začel, je že danes gospod omenil v Alma Ati in to
smo mi nekako dali zdaj na stran in bi bilo dobro, da potegnemo nazaj in, da vse to ponovno ljudem
predstavimo, ker, če ne bomo sodelovali na nivoju z ljudmi kjer ljudje živijo in delajo ne bomo prišli daleč.
Rada bi se pa zahvalila vsem tistim, ki so ogromne napore vložili v to, da je tole zdravstvo teklo tako kot je in,
da je lahko v sedanjih časih nekako zadovoljilo potrebe prebivalstva. Res pa je, da pod nujno potrebujemo
izobraževanje za novo javno zdravstvo in šole recimo tak po vzoru Zagreba ali pa evropskega trening
konzorcija,
62. TRAK: (SD)
(nadaljevanje) ki to počne vsako leto in pomaga vsem in tu je potrebno globalno povezovanje in dati tudi
mesto nevladnim organizacijam, ki lahko zelo veliko pomagajo in prispevajo k pridobivanju kakovosti na
področju zdravja, pa tudi pozabljamo, da tega ne bomo dosegli, če ne bomo timsko sodelovali. V zdravstvu
mora ves tim sodelovati. Hvala lepa. Želim vam veliko uspeha v nadaljnjem delu. /aplavz/
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Kot zadnjega vabim za govornico gospoda Sama Fakina. Izvolite.
SAMO FAKIN: Lahko greste domov potem, to je dober znak.
Z državno sekretarko se nisva mogla udeležiti sestanka prej, kakor sva ga, tako da bo zanimivo brati
magnetogram. Reševala sva namreč eno urgenco, ki se ji reče sprejem finančnega načrta na Vladi, ki ima
seveda absolutno prioriteto za to, da bo financiranje javnih zdravstvenih zavodov v letošnjem letu, kolikor
toliko stabilno z vsemi stvarmi, ki jih bo treba seveda narediti.
Dotaknil se bom dveh tem, ki so izjemno pomembne. Prva je seveda učinkovito opravljanje zdravstva. Od
nacionalnega načrtovanja do racionalnega poslovanja vseh javno zdravstvenih in preglednega, transparentnega,
s kazalniki kakovosti podprtega javnega zdravstva. Denar, ki ga Slovenci namenimo, mora biti seveda
uporabljen učinkovito. Če tega ne bomo zmožni dokazati, pokazati, prikazati in udejanjiti, bo zelo težko
prepričevati slovenske državljane o kakršnemkoli razmisleku o dodatnem denarju. To je treba vedeti, to je prva
točka. Pri tem bi rekel samo tako. Stvari so pravzaprav zelo enostavne, hkrati pa zelo zahtevne. Zame
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 44 of 45
bolnišnica, ki ne dosega 400 točk po modelu poslovne odličnosti in ni mednarodno akreditirana s preverjenimi
kazalniki kakovosti, preprosto ni dobra bolnišnica in to je treba na glas povedati. Zelo preprosto, imamo dva,
tri, štiri kriterije, ki bi jih lahko naredili. Kazalniki kakovosti se spremljajo, so trenutno v končni obdelavi, za
2011 …/Nerazumljivo/… seveda bo pa prišlo do kakšnega nihaja v ugledu posameznikov, to nas verjetno
skrbi.
Kar se samega financiranja tiče. Mi padamo že tretjo leto zapored z 1%, najmanj z 1% manj prihodkov, kot
prejšnje leto. Denar nam realno pada, ne samo nominalno, realno pada in to vpliva na poslovanje. Dolgov je za
80 milijonov. Če bi hoteli letošnje leto zapreti s pozitivnim rezultatom na koncu leta, bi rabili približno 95
milijonov dodatnega denarja. Govorim o tem, da nimamo denarja za izravnavo tretje četrtine plač. Nujno bo
treba Bismarckov sistem zbiranja denarja dopolniti, ne spremeniti, dopolniti. Govorim o razširitvi prispevnih
osnov, ker zdaj imamo ne solidaren prispevek. Treba je razmišljati o enotni prispevni stopnji, seveda z
razmislekom kaj z rizičnimi skupinami. Nismo še rekli vsega na področju trošarin z nezdravega načina
življenja: alkohol, tobak, cigarete, sladke pijače. To so tudi viri, ki jih druge države, bogatejše od nas, Danka
pa še kdo, zbirajo. To bo treba pripeljati tudi v sistem. In pa seveda v večni razmislek kaj z PZZ in kako
nadomestiti ta denar. Tudi to bo treba reči. Ključ drugačnosti PZZ, nekje najti teh 450 milijonov. Včasih
nočemo poslušati.
63. TRAK: (TR)
(nadaljevanje) Kje slovenski zdravstveni sistem je, preberite si /Nerazumljivo./, verjetno ga spremljate, 1800
evrov namenimo, 2,5 zdravnika na 1000, sestre v povprečju, odpusti iz bolnišnic pod evropskim povprečjem,
potrošnja zdravil 300 evrov in v letošnjem letu še manj, nikamor zelo visoko se ne uvrščamo po porabi zdravil.
Imamo nekaj lukenj, določene oblike rakov, lahko bi več naredili na preventivi kroničnih bolezni in tudi
delamo z razvojnimi ambulantami, zdaj vsaj vemo, da je 10 procentov bolnikov v povprečju kroničnih vsaj z
eno diakronično diagnozo, to je na populaciji 500 milijonov, ni samo vzorec, ampak je izmerjeno, toliko
pacientov zaenkrat je evidentiranih, imamo evidence kroničnih bolnikov. Samo z evidenco kroničnih bolnikov
s sladkorno boleznijo in njihovim pazljivejšim spremljanjem, 35 tisoč jih je na inzulinu ali pa so zelo blizu
inzulina, bi privarčevali veliko denarja s tem, da bi vključili patronažno službo in preprečili hospitalizacije.
Smer, v katerem se bomo morali gibati je, da se storitve iz terciarja prenašajo na sekundar, iz sekundara na
primar in iz primara na samo oskrbo. To je edina dolgoročna pot.
Če grem pa na začetek, verjetno si želimo stabilnega zdravstvenega varstva, dolgoročne varnosti, to pa lahko
dosežemo samo s promocijo zdravstva, s krepitvijo primara, z dobro organizacijo in stabilnim financiranjem,
drugače ne gre. Na naši spletni strani imate strateški razvojni načrt, je v javni razpravi do konca februarja,
vljudno vabljeni. Na začetku je narejena analiza stanja in analiza razvojnih možnosti z upoštevanjem
demografskih trendov, z denarjem, ki ga bomo rabili za naslednje obdobje in še s čem. Tako, da en dokument
je, vsaj uvod, da se vsi poenotimo, kje smo in kam hočemo. To približno vemo, ne pa da začnemo na sredini
urejati koncesije, to je pod b. Pod a pa kaj bomo delali s promocijo zdravja in stabilnim financiranjem.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Ugotavljam, da ni več prijavljenih k razpravi.
Zdaj za zaključek bi prosila še gospo državno sekretarko, gospo Čokl, da poda komentar oziroma nek
zaključek, potem bomo pa strnili tole naše druženje.
BRIGITA ČOKL: Ja, lepo pozdravljeni še enkrat v mojem imenu.
Meni je resnično žal, da nisem slišala vaše razprave, bomo pa vaš magnetogram, vse razprave, proučili na
ministrstvu.
Moram reči, da mislim, da bomo dobili še kakšno dodatno argumentacijo za ukrepe, ki jih imamo pred seboj.
Namreč, v letošnjem letu mora ministrstvo pripraviti nacionalni program zdravstvenega varstva do leta 2020,
kar pomeni, da bodo zajeti v tem dokumentu pravzaprav smernice razvoja slovenskega zdravstva, ki jih bo
potem potrebno implementirati v ustrezno zakonsko podlago in pa tudi v strategijo implementacije vseh teh
smernic.
Mislim, da je bila ta razprava v pravem času, kajti delamo na osnovnih izhodiščih za ta nacionalni program,
tako da verjamem, da bomo zmogli združiti vse naše intelektualne moči v Sloveniji, ki nam bodo pokazale pot.
Računam nekje, da bomo do poletja nekje zadevo spravili, ali pa mogoče še malo prej, v postopek javne
obravnave in mislim, da bo popolnoma prav, da se mogoče dobimo takrat, tudi v takšni sestavi in da
64. TRAK: (TR)
(nadaljevanje) poveste v tistem trenutku tudi svoje kritične poglede.
Poglejte, verjamem, da danes marsikaj v našem zdravstvu ni v redu, da posamezniki tu predstavljajo svoje
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014
Page 45 of 45
slabe izkušnje, jaz moram pa reči, da sem ponosna na slovensko zdravstvo, slovensko zdravstvo naredi zelo,
zelo veliko za prebivalce Slovenije in mogoče mi ne čutimo, kako dobro zdravstvo pravzaprav imamo. Mislim,
da posamezne slabe izkušnje ne bi smele vreči slabe luči na celotno zdravstvo, kajti jaz pravim, glavnina
zdravnikov je predana svojemu poslu, dela svoj posel zelo dobro, vprašanje pa je čustvene empatije do
pacienta. Mogoče smo ta naboj v slovenskem zdravstvu malo izgubili in mogoče je čas, da zopet začnemo
govoriti tudi o tem, da je bolnik pravzaprav center našega delovanja in da moramo govoriti v zvezi z
obravnavo našega pacienta o tako imenovani integralni obravnavi. To pa pomeni dati ustrezno podporo in
vlogo osebnemu zdravniku, ki bo bdel nad pacientom od trenutka, ko bo prišel s težavami k njemu, do
zaključka njegovega zdravljenja, to pomeni, da bo osebni zdravnik tudi povprašal v bolnici, kaj pa ste zdaj vi
mojemu pacientu do sedaj naredili, kakšne preiskave, ali je bilo to potrebno, ali ni bilo potrebno, ali imamo,
bom rekla, še kakšne druge možnosti, se pravi, da bo v nekem smislu tudi zastopnik pacienta. Namreč, v
zdravstvu razpolagamo pravzaprav z zelo, zelo veliko razliko v obveščenosti in mislim, da je pacient tisti šibek
člen v tem sistemu in da mora imeti nekoga, ki pravzaprav govori tudi v njegovem imenu z instancami, ki so
mogoče višje, govorimo o primarnem, sekundarnem, terciarnem zdravstvu.
Poglejte, to bi moral biti naš cilj in upam, da bomo z našo strategijo zdravstva to tudi lahko implementirali.
Vsekakor je to povezano tudi z zadostnim obsegom finančnih sredstev, z organizacijskimi strukturnimi
spremembami, o katerih ste danes govorili, pa jih ne bi ponavljala. Mislim, da je v Sloveniji prišlo do
spoznanja, da moramo določene stvari spremeniti in če je to spoznanje, upam, da je tudi volja in tam, kjer je
volja je tudi pot.
S tem bi jaz zaključila, bom rekla, in vas lepo pozdravila in vabljeni na naše naslednje srečanje. Hvala.
PREDSEDNICA ALENKA JERAJ: Hvala lepa.
Jaz se ob koncu zahvaljujem vsem za pripravljenost, za sodelovanje, vaše predloge in razprave, tudi
potrpežljivost, ker nas je bilo veliko. Potrudili se bomo, da bodo predlogi in ukrepi vključeni v reformo
oziroma v spremembe, ki jih bomo naredili v zdravstvenem sistemu.
Hvala vsem še enkrat za udeležbo in s tem zaključujem tudi javno predstavitev mnenj.
Javna predstavitev mnenje je bila končana 23. januarja 2014 ob 14.15.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt... 12.2.2014