150 LET/150 years Govor predsednika SZD dr. Pavla Poredoša Govor predsednika SZD prof. dr. Pavla Poredoša na praznovanju 150-letnice Slovenskega zdravniškega društva P predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., višji svetnik 878 raznujemo častitljivi jubilej osrednje zdravniške strokovne organizacije – Slovenskega zdravniškega društva, ki je poldrugo stoletje skrbelo za ugled zdravniškega stanu in zagotavljalo strokovno brezhibnost ter etično pokončnost slovenskih zdravnikov. Slovensko zdravniško društvo pa sodi tudi med najstarejše organizacije civilne družbe v srednjeevropskem prostoru in je eno od najstarejših zdravniških društev v tem delu Evrope. Nekakšen zarodek kasnejšega Zdravniškega društva je bila Okrožnica, s katero sta dr. Alojzij Valenta in dr. Franc Fux povabila vse v Ljubljani stanujoče zdravnike na sestanek, ki je bil 15. januarja 1861 v učilnici stare ljubljanske porodnišnice. Udeleženci tega sestanka so sklenili, da ustanovijo Zdravniško bralno društvo v Ljubljani. Deželna vlada je s svojim odlokom že 5. oktobra 1861 privolila v ustanovitev društva. Na ustanovni seji 27. oktobra 1861 so nato izvolili vodstvo društva in opredelili njegovo poslanstvo, to je združiti vse zdravnike bivše Kranjske, da bi se strokovno izobraževali, izpopolnjevali in izmenjavali svoje izkušnje. Naši zdravniki so torej že pred davnimi 150 leti začutili potrebno po stalnem podiplomskem izobraževanju, kar so uresničevali z druženjem in prebiranjem strokovne literature do poznih nočnih ur, zato so tudi svoje društvo prvotno poimenovali kot Bralno društvo. Leto kasneje – 28. oktobra 1862 – so na izredni seji Bralno društvo preimenovali v Društvo zdravnikov na Kranjskem. Sočasno so se tudi na Štajerskem začeli družiti slovenski zdravniki in leta 1862 ustanovili poseben odbor v tedaj še Nemškem društvu zdravnikov na Štajerskem. Leta 1876 se je oblikovalo Zdravniško društvo v Mariboru, leta 1877 pa tudi v Celju. Leta 1918 se je Društvo zdravnikov na Kranjskem združilo z Društvom slovenskih zdravnikov v Celju in se preimenovalo v Slovenko zdravniško društvo. Tedanji zdravniki, združeni v Slovenskem zdravniškem društvu, so bili hkrati tudi izjemno dejavni narodni buditelji, ugledni politični in kulturni delavci, ki so že v Avstro-Ogrskem obdobju uveljavljali slovenski jezik in kulturo slovenskega naroda. Društvo pa ni skrbelo le za dobrobit svojega članstva, temveč je v dolgi zgodovini, zlasti pa še konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja vplivalo na kulturno, znanstveno in družbeno življenje. To poslanstvo Društva je ob njegovi 50-letnici leta 1911 poudaril slavnostni govornik dr. Janez Bleiweis Trsteniški, ki je dejal: »Vloge slovenskega zdravnika ne vidim le v tem, da ohrani svoj narod zdrav in krepak, temveč da ga kot glasnik človečanstva napeljuje k slogi v boju za narodni obstanek in njegove kulturne dobrine«. Društvo je bilo izjemno dejavno na področju stalnega izobraževanja, zato je bila že leta 1880 ustanovljena društvena knjižnica, ki je že kar na začetku štela 1320 del. Tako si društvo ves čas prizadeva za strokovno brezhibnost slovenskih zdravnikov in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema v celoti. Prepričani smo, da je znanje tisti neodtujljivi kapital, ki nas varuje pred stranpotmi in napakami in hkrati zagotavlja kakovost in varnost zdravstvenih storitev in s tem pomembno prispeva k vzdrževanju visoke ravni zdravstvenega varstva in to ob Zdrav Vestn | december 2011 | Letnik 80 150 LET/150 years Predsednik RS dr. Danilo Türk in predsednik SZD prof. Pavel Poredoš skromni materialni podpori, ki se ne da primerjati z bogatimi državami razvitega sveta. To poslanstvo društvo opravlja preko svojih 13 regijskih Zdravniških društev in več kot 70 sekcij ter strokovnih združenj, ki delujejo pod okriljem društva. Strokovna združenja vsako leto organizirajo več kot 200 domačih in mednarodnih strokovnih srečanj in pripravljajo strokovne smernice za obravnavo različnih bolezenskih stanj. Vse to počnemo samoiniciativno, brez spodbud od zunaj in tudi brez sleherne materialne podpore s strani države. To počnemo samo zato, ker se zavedamo, da lahko le na ta način zdravniki ponudimo svojim bolnikom najboljše, kar premore sodobna medicina. Naloga strokovni teles SZD je zagotovitev pogojev, da stroka deluje kakovostno na vseh ravneh in v vsej državi. To pa je možno le, če so v določeni organizaciji združeni zdravniki različnih profilov, kar se udejanja v sekcijah in združenjih SZD. V okviru strokovnih združenj SZD je omogočeno, da se strokovna odličnost učiteljev medicinske stroke dopolni s strokovnostjo in bogatimi kliničnimi izkušnjami vseh ostalih članov, predvsem kolegov, ki delujejo v znatno težjih gmotnih razmerah in v okolju z drugačno patologijo. Tudi v zadnjem obdobju je društvo bdelo nad delovanjem zdravstvenega sistema in Zdrav Vestn | Govor predsednika SZD dr. Pavla Poredoša ves čas postavljalo zahteve po zagotavljanju potrebnih materialnih sredstev in kadrovskih pogojev za uspešno delovanje slovenskih zdravnikov. Ne smemo pozabiti, da je društvo večkrat dalo pobudo za povečanje vpisa študentov na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Če bi takratna politika upoštevala opozorila, ki so prihajala iz društva, se danes ne bi soočali s tolikšnim pomanjkanjem zdravnikov. Društvo je ves čas bdelo tudi nad socialnim in gmotnim položajem svojih članov, zato so že leta 1845 ustanovili t. i. Lešnerjevo ustanovo za podpiranje zdravniških vdov in sirot. To je bil brez dvoma eden največjih socialnih dosežkov v tedanjem društvenem delu. Društvo se je od samega začetka delovanja zavedalo poklicnih in stanovskih problemov in je že leta 1875 izvolilo poseben Odbor za reševanje vprašanj zdravniških honorarjev in socialnih zadev. Leto kasneje je dr. Valenta pripravil Elaborat o organizaciji zdravniškega stanu, ki je bil podlaga za Zdravniško zbornico. Ta je bila na pobudo društva ustanovljena 15. maja 1893 in ukinjena po 2. svetovni vojni. Leta 1988 je SZD na 126. redni skupščini imenovalo iniciativni odbor za ponovno ustanovitev Zdravniške zbornice, do katere je prišlo leta 1991. Sočasno so potekale tudi aktivnosti za ustanovi879 150 LET/150 years nes zdravništvo izpostavljeno drugačnim izzivom kot pred desetletji. Zdravniki se soočamo z vse večjim razkorakom med možnostmi, ki jih nudi sodobna medicina, in razpoložljivimi javnimi finančnimi sredstvi za delovanje zdravstvenega sistema, s pomanjkanjem zdravnikov in s spremembami v odnosih med nosilci in uporabniki zdravstvenih storitev. Soočamo se tudi s kritičnim odnosom javnosti do zdravniškega dela. Kritičen odnos dela javnosti do zdravnikov in celotnega zdravstvenega sistema je lahko koristen, saj zagotavlja neformalni dodatni nadzor nad delovanjem tega pomembnega in občutljivega sistema. Javnost ima pravico do obveščenosti, toda ko spremljamo polemike in kritične zapise o svojem delu, se včasih ni mogoče znebiti vtisa, da ta sporočila niso vedno dobronamerna in namenjena preseganju sedanjega stanja, ki ni idealno. Zato bo društvo v prihodnosti še več pozornosti posvečalo kakovosti naših storitev, ki poleg strokovnosti vključuje tudi korekten in prijazen odnos do bolnika. Le zaupen in ustvarjalen odnos je temelj za kakovostno zdravstveno storitev. Za doseganje takšnih ciljev pa so potrebni tudi ustrezni pogoji dela, predvsem časovni in kadrovski normativi, podprti s sodobno tehnologijo. predsednik SZD prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., višji svetnik z odlikovanjem predsednika RS ob 150 letnici delovanja SZD. 880 tev sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES. Slovensko zdravniško društvo je bilo že od nekdaj prepoznavno tudi v širšem evropskem prostoru. Tesno je sodelovalo z najuglednejšimi zdravniškimi društvi v Evropi, zato so bili častni člani našega društva najuglednejši zdravniki iz Evrope: znameniti kirurg Billroth, izjemen patolog Virchow, utemeljitev antisepse Semelweis, izjemen genij s področja patološke anatomije Rokitansky, ob njih številni drugi slovenski znanstveniki ter utemeljitelji slovenske medicine. Glede na dolgo prehojeno pot se upravičeno sprašujemo, ali so pred slovenskim zdravništvom in društvom danes drugačni izzivi, kot so bili ob njegovi ustanovitvi. Temeljne usmeritve delovanja naše osrednje strokovne zdravniške organizacije danes niso in ne morejo biti bistveno drugačne kot pred mnogimi leti. Res pa je, da je da- Spoštovane kolegice in kolegi! Stoletje in pol obstoja in neprekinjenega delovanja potrjuje delovno živost in pomen ustanove, ki je preživela viharje različnih političnih in družbenih sistemov ter ostala zvesta svojemu poslanstvu. Kljub težavam, s katerimi se soočamo zdravniki, verjamem, da slovenski zdravniki opravljajo svoje poslanstvo po najboljših močeh in da je v zdravniških vrstah še veliko entuziazma, požrtvovalnosti ter pripravljenosti nuditi pomoč vsem, ki so zdravniške pomoči potrebni. Zato je prav, da skupaj dostojno proslavimo častitljivi jubilej našega društva, ki je avtentičen in pristen izraz civilne družbe, ki je eden od temeljev naše avtonomnosti, saj na postavljeni osnovi združuje strokovni in stanovski potencial slovenskega zdravništva. Prav zato sem prepričan, da društvo ima svoje mesto v slovenskem prostoru in tudi svojo prihodnost. Zdrav Vestn | december 2011 | Letnik 80