Govor predsednika SZD prof. dr. Pavla Poredoša na praznovanju

150 LET/150 years
Govor predsednika
SZD
dr. Pavla Poredoša
Govor predsednika SZD
prof. dr. Pavla Poredoša
na praznovanju 150-letnice
Slovenskega zdravniškega društva
P
predsednik Slovenskega
zdravniškega društva
prof. dr. Pavel Poredoš,
dr. med., višji svetnik
878
raznujemo častitljivi jubilej osrednje
zdravniške strokovne organizacije – Slovenskega zdravniškega društva, ki je poldrugo stoletje skrbelo za ugled
zdravniškega stanu in zagotavljalo strokovno brezhibnost ter etično pokončnost slovenskih zdravnikov. Slovensko zdravniško
društvo pa sodi tudi med najstarejše organizacije civilne družbe v srednjeevropskem
prostoru in je eno od najstarejših zdravniških društev v tem delu Evrope.
Nekakšen zarodek kasnejšega Zdravniškega društva je bila Okrožnica, s katero sta
dr. Alojzij Valenta in dr. Franc Fux povabila
vse v Ljubljani stanujoče zdravnike na sestanek, ki je bil 15. januarja 1861 v učilnici stare
ljubljanske porodnišnice. Udeleženci tega
sestanka so sklenili, da ustanovijo Zdravniško bralno društvo v Ljubljani. Deželna
vlada je s svojim odlokom že 5. oktobra 1861
privolila v ustanovitev društva. Na ustanovni
seji 27. oktobra 1861 so nato izvolili vodstvo
društva in opredelili njegovo poslanstvo, to
je združiti vse zdravnike bivše Kranjske, da
bi se strokovno izobraževali, izpopolnjevali
in izmenjavali svoje izkušnje. Naši zdravniki so torej že pred davnimi 150 leti začutili
potrebno po stalnem podiplomskem izobraževanju, kar so uresničevali z druženjem in
prebiranjem strokovne literature do poznih
nočnih ur, zato so tudi svoje društvo prvotno poimenovali kot Bralno društvo. Leto
kasneje – 28. oktobra 1862 – so na izredni
seji Bralno društvo preimenovali v Društvo
zdravnikov na Kranjskem.
Sočasno so se tudi na Štajerskem začeli
družiti slovenski zdravniki in leta 1862 ustanovili poseben odbor v tedaj še Nemškem
društvu zdravnikov na Štajerskem. Leta 1876
se je oblikovalo Zdravniško društvo v Mariboru, leta 1877 pa tudi v Celju.
Leta 1918 se je Društvo zdravnikov na
Kranjskem združilo z Društvom slovenskih
zdravnikov v Celju in se preimenovalo v Slovenko zdravniško društvo.
Tedanji zdravniki, združeni v Slovenskem zdravniškem društvu, so bili hkrati
tudi izjemno dejavni narodni buditelji, ugledni politični in kulturni delavci, ki so že v
Avstro-Ogrskem obdobju uveljavljali slovenski jezik in kulturo slovenskega naroda.
Društvo pa ni skrbelo le za dobrobit svojega članstva, temveč je v dolgi zgodovini,
zlasti pa še konec 19. in v prvi polovici 20.
stoletja vplivalo na kulturno, znanstveno in
družbeno življenje. To poslanstvo Društva je
ob njegovi 50-letnici leta 1911 poudaril slavnostni govornik dr. Janez Bleiweis Trsteniški, ki je dejal: »Vloge slovenskega zdravnika
ne vidim le v tem, da ohrani svoj narod zdrav
in krepak, temveč da ga kot glasnik človečanstva napeljuje k slogi v boju za narodni obstanek in njegove kulturne dobrine«.
Društvo je bilo izjemno dejavno na področju stalnega izobraževanja, zato je bila že
leta 1880 ustanovljena društvena knjižnica,
ki je že kar na začetku štela 1320 del.
Tako si društvo ves čas prizadeva za strokovno brezhibnost slovenskih zdravnikov
in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema v celoti. Prepričani smo, da je znanje
tisti neodtujljivi kapital, ki nas varuje pred
stranpotmi in napakami in hkrati zagotavlja
kakovost in varnost zdravstvenih storitev in
s tem pomembno prispeva k vzdrževanju
visoke ravni zdravstvenega varstva in to ob
Zdrav Vestn | december 2011 | Letnik 80
150 LET/150 years
Predsednik RS
dr. Danilo Türk in
predsednik SZD
prof. Pavel Poredoš
skromni materialni podpori, ki se ne da primerjati z bogatimi državami razvitega sveta.
To poslanstvo društvo opravlja preko svojih
13 regijskih Zdravniških društev in več kot
70 sekcij ter strokovnih združenj, ki delujejo
pod okriljem društva. Strokovna združenja
vsako leto organizirajo več kot 200 domačih
in mednarodnih strokovnih srečanj in pripravljajo strokovne smernice za obravnavo
različnih bolezenskih stanj. Vse to počnemo samoiniciativno, brez spodbud od zunaj
in tudi brez sleherne materialne podpore s
strani države. To počnemo samo zato, ker se
zavedamo, da lahko le na ta način zdravniki
ponudimo svojim bolnikom najboljše, kar
premore sodobna medicina.
Naloga strokovni teles SZD je zagotovitev pogojev, da stroka deluje kakovostno na
vseh ravneh in v vsej državi. To pa je možno le, če so v določeni organizaciji združeni
zdravniki različnih profilov, kar se udejanja
v sekcijah in združenjih SZD. V okviru strokovnih združenj SZD je omogočeno, da se
strokovna odličnost učiteljev medicinske
stroke dopolni s strokovnostjo in bogatimi
kliničnimi izkušnjami vseh ostalih članov,
predvsem kolegov, ki delujejo v znatno težjih gmotnih razmerah in v okolju z drugačno patologijo.
Tudi v zadnjem obdobju je društvo bdelo nad delovanjem zdravstvenega sistema in
Zdrav Vestn | Govor predsednika SZD dr. Pavla Poredoša
ves čas postavljalo zahteve po zagotavljanju
potrebnih materialnih sredstev in kadrovskih pogojev za uspešno delovanje slovenskih zdravnikov. Ne smemo pozabiti, da je
društvo večkrat dalo pobudo za povečanje
vpisa študentov na Medicinsko fakulteto v
Ljubljani. Če bi takratna politika upoštevala
opozorila, ki so prihajala iz društva, se danes ne bi soočali s tolikšnim pomanjkanjem
zdravnikov.
Društvo je ves čas bdelo tudi nad socialnim in gmotnim položajem svojih članov,
zato so že leta 1845 ustanovili t. i. Lešnerjevo
ustanovo za podpiranje zdravniških vdov in
sirot. To je bil brez dvoma eden največjih
socialnih dosežkov v tedanjem društvenem
delu.
Društvo se je od samega začetka delovanja zavedalo poklicnih in stanovskih problemov in je že leta 1875 izvolilo poseben
Odbor za reševanje vprašanj zdravniških
honorarjev in socialnih zadev. Leto kasneje
je dr. Valenta pripravil Elaborat o organizaciji zdravniškega stanu, ki je bil podlaga za
Zdravniško zbornico. Ta je bila na pobudo
društva ustanovljena 15. maja 1893 in ukinjena po 2. svetovni vojni. Leta 1988 je SZD na
126. redni skupščini imenovalo iniciativni
odbor za ponovno ustanovitev Zdravniške
zbornice, do katere je prišlo leta 1991. Sočasno so potekale tudi aktivnosti za ustanovi879
150 LET/150 years
nes zdravništvo izpostavljeno drugačnim
izzivom kot pred desetletji. Zdravniki se
soočamo z vse večjim razkorakom med
možnostmi, ki jih nudi sodobna medicina,
in razpoložljivimi javnimi finančnimi sredstvi za delovanje zdravstvenega sistema, s
pomanjkanjem zdravnikov in s spremembami v odnosih med nosilci in uporabniki
zdravstvenih storitev. Soočamo se tudi s kritičnim odnosom javnosti do zdravniškega
dela. Kritičen odnos dela javnosti do zdravnikov in celotnega zdravstvenega sistema
je lahko koristen, saj zagotavlja neformalni
dodatni nadzor nad delovanjem tega pomembnega in občutljivega sistema. Javnost
ima pravico do obveščenosti, toda ko spremljamo polemike in kritične zapise o svojem delu, se včasih ni mogoče znebiti vtisa,
da ta sporočila niso vedno dobronamerna
in namenjena preseganju sedanjega stanja,
ki ni idealno. Zato bo društvo v prihodnosti
še več pozornosti posvečalo kakovosti naših
storitev, ki poleg strokovnosti vključuje tudi
korekten in prijazen odnos do bolnika. Le
zaupen in ustvarjalen odnos je temelj za kakovostno zdravstveno storitev. Za doseganje
takšnih ciljev pa so potrebni tudi ustrezni
pogoji dela, predvsem časovni in kadrovski
normativi, podprti s sodobno tehnologijo.
predsednik SZD
prof. dr. Pavel Poredoš,
dr. med., višji svetnik
z odlikovanjem
predsednika RS
ob 150 letnici
delovanja SZD.
880
tev sindikata zdravnikov in zobozdravnikov
FIDES.
Slovensko zdravniško društvo je bilo že
od nekdaj prepoznavno tudi v širšem evropskem prostoru. Tesno je sodelovalo z najuglednejšimi zdravniškimi društvi v Evropi,
zato so bili častni člani našega društva najuglednejši zdravniki iz Evrope: znameniti kirurg Billroth, izjemen patolog Virchow, utemeljitev antisepse Semelweis, izjemen genij
s področja patološke anatomije Rokitansky,
ob njih številni drugi slovenski znanstveniki
ter utemeljitelji slovenske medicine.
Glede na dolgo prehojeno pot se upravičeno sprašujemo, ali so pred slovenskim
zdravništvom in društvom danes drugačni
izzivi, kot so bili ob njegovi ustanovitvi. Temeljne usmeritve delovanja naše osrednje
strokovne zdravniške organizacije danes
niso in ne morejo biti bistveno drugačne
kot pred mnogimi leti. Res pa je, da je da-
Spoštovane kolegice in kolegi!
Stoletje in pol obstoja in neprekinjenega
delovanja potrjuje delovno živost in pomen
ustanove, ki je preživela viharje različnih
političnih in družbenih sistemov ter ostala
zvesta svojemu poslanstvu. Kljub težavam,
s katerimi se soočamo zdravniki, verjamem, da slovenski zdravniki opravljajo svoje poslanstvo po najboljših močeh in da je
v zdravniških vrstah še veliko entuziazma,
požrtvovalnosti ter pripravljenosti nuditi
pomoč vsem, ki so zdravniške pomoči potrebni. Zato je prav, da skupaj dostojno proslavimo častitljivi jubilej našega društva, ki
je avtentičen in pristen izraz civilne družbe,
ki je eden od temeljev naše avtonomnosti,
saj na postavljeni osnovi združuje strokovni
in stanovski potencial slovenskega zdravništva. Prav zato sem prepričan, da društvo
ima svoje mesto v slovenskem prostoru in
tudi svojo prihodnost.
Zdrav Vestn | december 2011 | Letnik 80