Zasavski tednik, številka 8
6 7 10 14 www.zasavskitednik.si [email protected] www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 8 Ne norost – le bolezen Sandi Češko o poslu in politiki Grajske štorije Želodkov festival četrtek, 11. september 2014 Nima tajnice Kako se včasih življenje obrne. Človek res nikoli ne ve, kaj ga čaka za vogalom. Tudi nam se je tokrat časopis obrnil na glavo. O podrobnostih ne bom razpredal, žal pa mi je, da smo morali odmeve naših bralcev prihraniti za objavo v naslednji številki. Bolje pozno, kot nikoli, pravijo pametni. Poletja ni več. Ostajajo pa spomini na počitnice in potovanja, tudi v daljne dežele. Foto: Branko Klančar Upravno sodišče pritrdilo Eko krogu Upravno sodišče je konec avgusta razsodilo v prid tožbe Eko kroga in okoljevarstvenih organizacij PIC ter Focus in trboveljski cementarni Lafarge cement razveljavilo januarja izdano okoljevarstveno dovoljenje. To pomeni, da cementarna, ki že tako zaradi neugodnih razmer na gradbenem trgu obratuje le redko, zdaj lahko cement proizvaja po dovoljenju iz leta 1998, s premogom in največ tisoč ton klinkerja dnevno. Glede na razsodbo sta Agencija RS za okolje (Arso), ki je vodila postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, in Lafarge pogrnila na istih napakah kot pred tremi leti, ko je upravno sodišče zaradi postopkovnih napak prav tako razveljavilo omenjeno dovoljenje. Čeprav Lafarge tokrat v vlogi ni zahteval tudi dovoljenja za sosežig odpadnih gum, olj in plastike, je namreč po prepričanju okoljevarstvenih organizacij Arso postopek vodil enako kot pred leti, torej za obstoječo napravo. Čeprav je Lafarge čistilno napravo za zmanjšanje emisij zgradil šele po uveljavitvi uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lah- ko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Sodišče je pritrdilo, da Lafarge zaradi tega do legalizacije naprave ne more priti po bistveno poenostavljenem postopku. Poleg tega je sodišče odločilo, da Lafarge nima pravne podlage za proizvodnjo 1250 ton klinkerja na dan in da za to trditev tudi ni predložil nobenih dokazil. Res je sicer, da so s posodobitvijo naprave zagotovili pogoje za proizvodno zmogljivost 1250 ton klinkerja dnevno, vendar imajo v okoljevarstvenem dovoljenju še vedno kapaciteto omejeno na 1000 ton dnevno, utemeljuje sodišče. V Eko Cementarna je kot marjetica: ima dovoljenje, nima dovoljenja… foto: Branko Klančar krogu so zato še toliko bolj ogorčeni, da je Lafarge v določenem obdobju proizvajal celo 1400 ton ali več klinkerja dnevno. Eko krog je zmagal tudi kar zadeva gorivo, ki ga lahko uporabljajo v cementarni. Ne le, da nikoli ne bi smeli kuriti predelane plastike, gum in olj, nikoli niso imeli niti pravne podlage za uporabo petrolkoksa, saj so vedno imeli dovoljenje le za premog, je poudaril Uroš Macerl, predsednik Eko kroga. Dodal je, da je sodišče odločilo tudi, da v že tako degradiranem okolju ne gre predpisovati višjih emisij, kot jih dovoljuje zakonodaja, in da bi moral biti bolj poostren tudi sam monitoring emisij. Kot pojasnjujejo v Eko krogu, je sodišče Arsu naložilo jasne napotke, kako pravilno voditi postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za proizvodnjo cementa v trboveljski dolini. In medtem ko v Eko krogu po desetih letih boja slavijo razsodbo, na katero se Lafarge ne more pritožiti, v cementarni ostajajo skopi s pojasnili. “Seznanjeni smo z odločbo Upravnega sodišča o odpravi okoljevarstvenega dovoljenja in o vrnitvi zadeve Agenciji RS za okolje v ponoven postopek. V tem trenutku odločbo še preučujemo,” je v imenu družbe sporočil Andrej Sopotnik, vodja marketinga in komuniciranja. In čeprav sodišče pravi drugače, so v Lafargeu še vedno prepričani, da je bilo “prej izdano okoljevarstveno dovoljenje ARSO med najstrožjimi v Evropi in je potrjevalo skladnost obratovanja trboveljske cementarne z nacionalno in evropsko zakonodajo”. V cementarni še dodajajo, da se bodo o nadaljnjih korakih odločali po preučitvi odločbe upravnega sodišča. SL Vedno, ko se pogovarjam z uspešnimi Zasavci, mi je toplo pri srcu. Dokazujejo, da se da. Pripovedujejo, kako se da. S svojim življenjem kažejo na to, da v Zasavju »rastejo« sposobni ljudje, ki se znajo prebiti v svetovno špico. Brez velikih besed. Z delom, s pravimi odločitvami, s tem, da znajo naključja obrniti sebi v prid. Ko sem prišel na pogovor s Sandijem Češkom, me ni pričakalo pet tajnic. Češko nima tajnice, sem izvedel. Najbogatejši človek v Sloveniji (označba časopisa Finance) si sam ureja rezervacije skoraj vsakodnevnih letov po svetu in rezervacije hotelov. Kava, ja, ampak stvar protokola. Nekaj vljudnostnih besed starih gimnazijskih znancev, potem pa k delu. Ko sva končala pogovor, še dogovor o fotografijah in… vsak na svojo stran. Dan moraš znati planirati, delo in življenje si moraš pametno organizirati, trdi sogovornik. No ja, vmes sva razdrla nekaj sočnih zanimivosti o poslovnih in političnih ozadjih, tudi zasavskih, ki jih bom seveda zadržal zase. Ampak, nobenega pretiravanja s časom, z besedami, nobenega nepotrebnega razmetavanja s čimerkoli. Izjemni ljudje so na svojih področjih kralji. V življenju pa so ponavadi preprosti in dostopni. Za Sandija vem, da pozdravi na kmetiji, mimo katere skoraj vsak dan teče. So mi pred časom povedali. Tudi drugi Zasavci, ki so špice v tistem, kar počnejo, so običajno preprosti ljudje. Samo takšni so lahko tako izjemno uspešni. In, ne boste verjeli, res jih ni malo, ki imajo zasavske korenine in spreminjajo svet. Marko Planinc 2 ZASAVJE četrtek, 11. september 2014 Termoelektrarna pred likvidacijo Iz najvišjega dimnika v Evropi se letos ne bo več kadilo, konec meseca pa se bo najverjetneje pričela tudi redna likvidacija trboveljske termoelektarne. Če do ponedeljka ne pride do prodaje Termoelektrarne Trbovlje (TET), bo vodstvo družbe pričelo s postopki za izvedbo redne likvidacije družbe, je sklenila skupščina Ttermoelektrarne. Sklep bodo sprejeli na prihodnji skupščini do 30. septembra. V kolikor bi do prodaje vendarle prišlo, pa ga bodo spremenili, je pojasnil direktor TET Franc Blaznek. Glede na informacije dobro obveščenih virov se to ne zgodilo, saj naj bi veljavnost ponudbe ruskega poslovneža Olega Burlakova v Holdingu slovenske elektrarne (HSE) podaljšali do novembra, Rus pa je naročil tudi ponovni postopek cenitve zasavskega energetskega objekta. Tako bo zadnjega septembra skoraj zagotovo imenovan likvidacijski upravitelj, ki bo pričel z izdelavo li- kvidacijskega programa, če ne bo realiziran, bo sledil stečaj družbe. Blaznek je ob tem dodal, da je veliko odvisno od tega, ali bo četrti blok ostal sistemska rezerva, od dogovora z Elesom glede plinskih blokov in vzdrževanja stikališča, ter dogovorov z interesenti za rezervoarje kurilnega olja, pretovorno postajo in deponijo. V tem primeru bi lahko zaposlitev skozi celoten likvidacijski postopek ohranilo tudi vseh 164 delavcev, ki imajo delo zagotovljeno še teden dni, saj so znova prenehali obratovati. »Zaposleni bodo predvidoma prihodnji teden vnovič prejeli odločbe o čakanju na delo doma, saj letos zaradi odpovedi dobave lignita iz Premogovnika Velenje ne bomo več obratovali,« je pojasnil Blaznek. TET sicer ni zadolžena, vendar nima Enkrat je vse prvikrat vzdržnega poslovnega programa, ki bi zagotavljal likvidnost družbe, zato bo prihodnost zaposlenih takorekoč pristala v rokah likvidacijskega upravitelja, je še dejal direktor TET. Na zadnji skupščini družbe, konec avgusta, so sicer Blazneku naložili tudi, da v roku treh mesecev preuči pravne osnove za vložitev odškodninskih tožb proti odgovornim osebam, ki jih bremenijo rezultati notranje revizije, ki jo je pred časom naročil HSE. Gre za sporne posle med TET in trboveljskim podjetjem Prototip CC še iz časov, ko je TET vodil zdajšnji tehnični direktor Marko Agrež, in tudi kasneje, ko je vodenje družbe prevzel Blaznek. Rezultati revizije sicer nosijo oznako “poslovna skrivnost” in jih ne razkrivajo niti v HSE niti v TET. Bodo pa mnenje in izsledke revizije predstavili, ko bo podana pravna osnova za odškodninske tožbe, je povedal Blaznek, ki bo to nalogo sicer prepustil likvidacijskemu upravitelju. SL Hrastnik odslej Otrokom prijazno Unicefovo mesto Prvošolci v šolskih klopeh. Foto: PIŠ Enkrat je vse prvikrat, je zapisal pesnik Tone Pavček. Res je. In prvikrat je v podružnično šolo Šentlambert vstopilo tudi sedem prvošolčkov. Tri učenke in štirje učenci. Malo? Ne bo držalo. Za majhno vaško šolo je to kar visoka številka. Seveda ne bodo sami v razredu. Družili se bodo in pridobivali nova znanja skupaj z osmimi drugošolci v kombiniranem oddelku. Na prvi šolski dan so vse skupaj prijazno sprejeli, jih popeljali v pravljični gozd k modri sovi, izdelali knjižno kazalo, nato pa jih opremili tako, kot se za mlajše šolarje spodobi: okrog vratu rumeno rutico, na ramena nahrbtnik in obvezno fotografiranje. Seveda ni manjkal niti kos torte. Nasmejanih ust, obrobljenih s čokoladno kremo, so se za prvi šolski dan poslovili. In začeli spoznavati svet, ki jih bo počasi popeljal v »odraslo« življenje. PIŠ S praznimi pločevinkami do inkubatorja Društvo za enake možnosti in celostni razvoj Tandem iz Zagorja je pripravilo vseslovensko humanitarno akcijo Jaz, ti, mi za Slovenijo in v septembru vse slovenske osnovne šole pozvalo k zbiranju praznih pločevink. Gre za zbiranje praznih pločevink pijač, ki jih bodo zbirali na številnih, tudi zasavskih osnovnih šolah. »Naravo bomo očistili prosto ležečih pločevink in istočasno pomagali trboveljski porodnišnici,« pravijo v društvu, ki bodo izkupiček od zbranih pločevink namenili nakupu inkubatorja v Splošni bolnišnici Trbovlje. Častni pokrovitelj akcije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, po besedah organizatorja pa akcijo podpirajo tudi mnogi znani Slovenci, med njimi igralka Tanja Ribič, nogometaš Mišo Brečko, glasbenik Matic Jere in drugi. V okviru akcije bo organizirana tudi dražba nogometnega dresa s podpisi vseh nogometnih reprezentantov Slovenije. Pri nakupu inkubatorja lahko sodelujete tudi vsi ostali. Do 15. oktobra lahko namreč pošljete SMS na številko 1919 s ključno besedo »inkubator« ter tako podarite 1 evro za nakup. TPK Donacije lahko nakažene: Društvo Tandem Zagorje, Podkraj 3a, 1410 Zagorje, DŠ: 61975796, TRR: SI56 6100 0000 5632 167 (Delavska hranilnica d.d. Ljubljana), Sklic: 00 2014 K temu, da bi bili otroci zadovoljni, teži tudi Unicef Slovenije s projektom otrokom prijaznih mest. »Na pobudo Mladinskega centra Hrastnik ter občanov in občank je župan Miran Jerič sprejel sklep, da se občina Hrastnik vključi v Unicefovo mrežo otrokom prijaznih mest,« je povedala Mateja Jecl, vodja desetčlanske delovne skupine, ki jo je imenoval župan in je bedela nad izvajanjem projekta. »Zdelo se nam je prav, da pogodbo o sodelovanju podpišejo v soboto, 6. septembra, na prizorišču Želodkovega festivala za otroke in družine na Dolu pri Hrastniku. Hrastnik je s tem postal eno od dvanajstih Otrokom prijaznih Unicefovih mest v Sloveniji,« je še dodala. Jerič je prebral zaobljubo, ki govori o spoštovanju in izpolnjevanju zapisane zaveze v newyorškem dokumentu. Ena od pomembnejših nalog bo tudi vzpostavitev varnih točk za otroke in mladostnike. To je posebno označen javni prostor, kamor se lahko otroci zatečejo v primeru stiske - grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti v stik s starši,… Varne točke bodo na različnih lokacijah, npr. v knjižnici, mladinskem centru, frizerskem salonu, lekarni. Pogodbo sta podpisala župan Jerič ter direktor Unicefa Slovenije Tomaž Bergoč podpisala pogodbo o sodelovanju. Hrastničani so zastavo prejeli od občine Radlje ob Dravi, ki je zadnja prejela ta pomemben naziv. Odslej bo plapolala na stavbi Mladinskega centra Hrastnik, kjer so jo izobesili po zaključeni slovesnosti v Dolanki. Fanči Moljk Koliko smo se pripravljeni spremeniti? Industrijska dediščina, ki se nam danes Zasavcem še vedno zelo globoko pretaka po »krvožilju«, je naš božji križ. Menim. Težko se je od nje posloviti. Toliko tega je, s čemer se zaradi nje identificiramo, da ji nikakor ne zmoremo reči: “Bye-bye!” A moramo. Prerezati moramo popkovino z rovi in črnim diamantom, da bi lahko živeli za naprej. Ali pa vsaj za danes. Tako je, kot takrat, ko pošlješ svojega otroka v svet. Pa nimam otrok. Sem pa otrok, ki je šel in vedno znova hodi v svet. Pretekli teden sem se udeležila konference “Degrowth” v Leipzigu. Degrowth je angleška sestavljanka iz “growth”, ki pomeni rast in “de”, ki pomeni od. Že ves čas iščem prevod te besede in še najboljša mi je Od-rast. Ja, od-rasti je treba. Zaradi ekološke trajnosti in družbene enakosti. Bom razložila … Rast kot takšna nam je generacijam, ki smo trenutno na višku svojega ustvarjalnega potenciala, vcepljena v gabarite. Rast, rast, rast. Rasti je treba, tako osebnostno kot družbeno-ekonomsko. A rast ni neskončna. Rast nam danes pomeni v ekonomskem smislu višji BDP in z njim boljše življenje. Opala, ampak to ne drži! Višji BDP še ne pomeni boljšega življenja za vse. Kar pomislite, o Zasavju, Sloveniji, svetu in ljudeh okrog vas, ko BDP raste (ali pada). Ga občutite? Stopnja zadovoljstva in lepega življenja s tem presnetim BDP-jem nima nobene veze. Kitajski BDP raste, ljudje v Pekingu pa se dušijo v onesnaženju, ki je že takšno, da skozenj tudi sonce ne posije več. No, in na konferenci Degrowth, kjer se nas je zbralo 3000 znanstvenikov, umetnikov, aktivistov, ustvarjalcev in praktikov iz 74 držav, se je iskalo alternativne rešitve, rešitve za drugačno življenje, za drugačno družbo. Ki bo temeljila na dobremu življenju za vse. Zasavje ni nobena izjema. Nič tako zelo posebnega ni na nas, da bi nas globalna vprašanja zaobšla. Ves ozaveščeni svet kriči proti uporabi premoga, fosilnih goriv in proti onesnaženju, ki s tem pride, da vztrajanje pri knapovščini in njej povezanih dejavnostih vodi le še v samomor. V kolikor tega že nismo storili. Prevečkrat se nam Zasavcem zdi, da smo iz sveta iztrgana enklava, ki se je svet ne tiče. Kako samovšečno, mar ne? Ampak. Meja ni. Globalni jug se seli na globali sever, Afrika prihaja v Evropo. Veste, kaj mi ne da mira? Kako izkazati dobrodošlico vsem klimatskim, ekonomskim in političnim beguncem, ki jim uspe preživeti brutalno odisejado preko morja in tam pri Lampedusi priplavati na obalo. Smo Zasavci lahko tako zelo človečni, da tem ljudem izkažemo dobrodošlico in jih povabimo v naše loge, med nas, v naše prazne prostore in prostorske zmožnosti, ki jih imamo? Nimam recepta, kako izboljšati življenje vseh nas v Zasavju. In ko rečem – vseh, mislim VSEH! Vem pa, da je lep človeški korak to, da spodbujamo po naše – taušanje, talanje in šenkanje. In zaobidemo denar ter misel, da je denar sveta vladar. Ni. Nič več. Začnimo se spreminjati, vsak pri sebi in vsi skupaj. Od-rastimo! Genug ist genug. Fuer alles. Dovolj je dovolj. Za vse. Tadeja Bučar Potres Po podatkih Agencije RS za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo, seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v nedeljo, 31. avgusta, ob 8.02 uri zabeležili šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 43 km vzhodno od Ljubljane, v bližini Trbovelj. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,2. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98). Potres so čutili posamezni prebivalci Trbovelj in okolice. ZT Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi). Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. GOSPODARSTVO četrtek, 11. september 2014 3 Ekonomijo zamenjala za masažo Nekateri že kot otroci sanjajo, da bodo astronavti, učitelji ali zdravniki. Petra Šmid, ustanoviteljica podjetja Zana iz Trbovelj, je od malih nog rada pomagala ljudem. Pravi, da za delo v zdravstvu nima želodca, tako jo je njena življenjska pot peljala v svet masaž in terapij. Sicer je bila kot diplomirana ekonomistka kar nekaj časa v precepu, ali naj se loti nacionalne poklicne kvalifikacije in si uresniči svoje sanje ali pa naj upraviči svoj čas in trud, vložen v študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in dela na tem področju. Ko je pred dvema letoma izgubila službo, je bil odgovor na dlani. Uspešno je zaključila nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserko. Njeno šolanje se ni zaključilo na tej točki. Njena predavateljica na nacionalni poklicni kvalifikaciji jo je navdušila še nad refleksno masažo stopal in refleksoterapijo. Razlika med obema je v tem, da se refleksna masaža stopal uporablja za sprostitev in preventivo, medtem ko se refleksoterapija uporablja kurativno, po operativnih stanjih. Med odkrivanjem sveta terapij in masaž se je srečala tudi s terapijo točk oz. po angleško »Access Bars®«. Gre za preprost telesni proces, ki ga trenutno več kot 2000 inštruktorjev uči v več kot 50 državah po vsem svetu. Gre za terapijo 32 točk na glavi, ki se samo z nežnim dotikom roke aktivirajo in začnejo osvobajati energije, ki ne dopuščajo več sprejemanja. Z aktivacijo se razprši električni naboj, shranjen v možganih, s čimer se ustvari več prostora za bolj zdravo in zavestno življenje. Masaža vratu. Foto: Nataša Medvešek 3 x polpenzion, neomejeno kopanje v bazenih hotela in vodnem parku Zora, brezplačna savna v hotelu Vesna, brezplačen internet za Samo 111 EUR. Ponudba velja do 25. 10. 2014. Terme Topolšica • Topolšica 77 • 3326 Topolšica 03 896 31 00 • www.terme-topolsica.si Glavni pomislek, s katerim se Šmidova srečuje pri svojih morebitnih strankah, je ta, da je tehnika v očeh ljudi preveč enostavna, zato nekateri dvomijo v njeno uspešnost. Druga tehnika, ki se prav tako izvaja na dotik, pa je »Access Energetic Face Lift™« ali energijski »facelift«. Tehnika ponuja naravni energijski način obnavljanja strukture kože ter brisanje sledi staranja na njej. Šmidova pravi, da z nežnim dotikom na področjih vratu, obraza in glave lahko obnavlja naravni tok energije v in okoli telesa. Ob tem se aktivira več kot 24 različnih energijskih procesov za obnavljanje celičnih struktur. Petra Šmid je ekonomijo torej zamenjala za masažo, ki jo je nadgradila z različnimi znanji. Našla se je v novi dejavnosti, ki zanjo ni le poklic, ampak polno življenje, v katerem uresničuje mladostne sanje na različne načine pomagati ljudem. TG 4 OGLASNA STRAN četrtek, 11. september 2014 TEŽAVE Z MATEMATIKO?!? KULTURNI CENTER – DELAVSKI DOM Cesta 9. avgusta 1, ZAGORJE OB SAVI Tel./fax: (03) 566 41 71; gsm 041 489 305 e-pošta: [email protected] VABI K VPISU V GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2014-2015 POSLEDNJI TERMINAL - četrtek, 23. oktober 2014 CAFE TEATER, Revolucionarna komedija z blagoslovom Igrata: Boris Kobal in Gojmir Lešnjak – Gojc PUNCE – november 2014 ŠPAS TEATER, Premiera: predvidoma v novembru 2014 Avtorica: Tina Gorenjak, Režija: Lado Bizovičar, Igrata: Ana Marija Mitić, Katarina Čas Nudim inštrukcije matematike za OŠ, vse srednje šole in gimnazije. Uspešno pripravljam na poklicno in splošno maturo in imam dolgoletne izkušnje s poučevanjem tako mladostnikov kot tudi odraslih. Morda ne boste le popravili slabe ocene, ampak z nami tudi ugotovili, da je matematika zanimiva. Več na www.biba-instrukcije.eu. SEDEM LET SKOMIN – februar 2015 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Komedija Igrajo: Sebastian Cavazza, Mojca Funkl / Anja Drnovšek, Ajda Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden POLICAJI – marec 2015 SLG CELJE, Komedija - Premiera: oktobra 2014 Absurdno smešna in neverjetna upodobitev človeške neumnosti, pohlepa, borbe za oblast in političnega oportunizma. Režiser Jernej Kobal TRIJE VAŠKI SVETNIKI – april 2015 Predstava domače zagorske gledališke skupine, PROSVETNO DRUŠTVO ČEMŠENIK PREDSTAVE ZA IZVEN GOVEJA ŽUPCA ZA DUŠO ŠPAS TEATER, Premiera: predvidoma v oktobru 2014 Avtorja in režiserja: Jure Karas in Lado Bizovičar; Igrajo: Natalija Verboten, Boštjan Gombač, Miha Brajnik, Mario Ćulibrk, Goran Hrvaćanin in Gašper Konec ZVERJASEC, lutkovna predstava - 9.oktober 2014 ob 17.uri LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, predstava je primerna za otroke, starejše od 3 let CENIK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA • redna cena (6 predstav) 70 EUR • dijaki, študentje, upokojenci 60 EUR • podjetja, ustanove, skupine (več kot 20 vstopnic) 65 EUR Cena vstopnice posamezne predstave je 18 EUR. Gledališki abonma je plačljiv v enem ali več obrokih. V primeru plačila dveh obrokov je rok plačila prvega obroka ob vpisu, drugega obroka do konca leta 2014. Nakup je mogoč tudi s plačilno kartico ali s kreditno kartico Karanta na več obrokov. Rok plačila prvega obroka ali celotnega zneska je do prejema letnih kartic. Delavski dom Zagorje si pridržuje pravico do spremembe programa, če izvajalec zaradi bolezni ali druge višje sile ne bo mogel izvesti predstave v dogovorjenem roku. “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”. TAK SI – januar 2015 SITI TEATER BTC, Nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem. Trikrat žlahtni na festivalu Dnevi komedije 2014 Vesele urice vsak dan od 6. popoldan do 9. zvečer za 4,99 € čevapčiči ali pleskavica + vrček domačega piva kovač ali cedevita *** pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik + vrček domačega piva kovač ali cedevita Vabljeni ! Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l) Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO prodajalna mesa in mesnih izdelkov MESARIJA KRAMŽAR na trboveljski tržnici (Trg svobode 12 a) Mesar Andrej in njegovi sodelavci se trudijo, da vas tudi na novi lokaciji razvajajo. kompletni žar program domače koline suho mesni izdelki specialiteta: dobro znana domača šunkarica Na voljo so tudi vse vrste svežega slovenskega mesa po ugodnih cenah. Pa še nekaj: priporočajo vam pečeno meso za malice in kosila. Odprto: torek (7 – 13), sreda (7 – 14), četrtek (7 – 15), petek (7 – 17), sobota (7 – 13) Mesarija Kramžar, Trg svobode 12a Trbovlje Telefon: 041-55-66-45 [email protected] Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176 [email protected] V trgovini Svečka na zagorski tržnici nudimo: krstne, poročne, nagrobne (tudi elektronske), dišeče in dekorativne sveče, umetno cvetje,izdelujemo žalne pakete. Delovni čas: ponedeljek petek od 8. do 16. ure, sobota od 8. in 12. ure. Vsako soboto smo prisotni tudi na hrastniški tržnici. Lepo vabljeni! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Popust, da te kap Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190 Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi Tel. + 386 (0)3 56 55 120 20 € popusta pri vpisu v program Zdravstvena nega www.zlu-trbovlje.si Velja do 30. 9. 2014 Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190 Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi Tel. + 386 (0)3 56 55 120 20 € popusta pri vpisu v program Trgovec www.zlu-trbovlje.si Velja do 30. 9. 2014 10 % popusta na tečaje in delavnice. Tujina? Zakaj pa ne?! http://stinovtujino.com Kupon velja do 11. 9. 2014 25 % popust na vse izdelke in storitve ZASAVJE četrtek, 11. september 2014 Krajevna skupnost Kotredež Kotredež je krajevna skupnost v občini Zagorje s približno 850 prebivalci. Naselje obstaja že dolgo, pod različnimi imeni se omenja že v 15. stoletju v katastrskih in župnijskih zapisih. Danes obsega 5 zaselkov – Zavine, Rove, Prapreče, Potoško vas in Kotredež – na približno 6 km2. Urejanje kraja KS se po besedah njenega predsednika Jožefa Kajbiča spopada s podobnimi problemi kot ostale skupnosti, pri tem omenja vzdrževanje infrastrukture in urejanje komunalnega sistema. Čeprav so v zadnjem obdobju uredili precej perečih zadev, kot so izgradnja mostu, poškodovanega med povodnjimi, asfaltiranje ceste do Zavin, odvodnjavanje nad zasebno hišo in sanacija mostu s postavitvijo ogledala na nepreglednem odseku ceste v naselju, še vedno obstajajo problemi, ki jih je potrebno čim prej urediti. Med drugim bi morali potoka Kotredeščica in Potočnica bi morali na določenih odsekih obložiti s kamnitimi zložbami za zaščito zasebnih zemljišč. Kotredežani so zadovoljni, da so pred začetkom šolskega leta uredili avtobusno postajališče. Želja KS je Črna tabla Na črno tablo bomo obešali tiste vsakodnevne drobne težave, ki ljudi motijo. In s table jih ne bomo sneli, dokler odgovorni ne bodo stvari popravili. Prosimo vas, pošljite nam svoje predloge za črno tablo. Naslov: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, ali še bolje, po elektronski pošti: [email protected]. Morda bomo skupaj rešili kakšno težavo. Viseče težave: Kolesarnica na Železniški postaji v Zagorju voznikov, ki ne spoštujejo hitrostnih omejitev, v naselju postavili hitrostne ovire, je zaradi statusa republiške ceste ostala neizpolnjena, tajnica KS Silva Cestnik pa pravi, da so problem tudi težki tovornjaki, saj cestišče nima znakov za dovoljeno osno obremenitev, kar se kaže na poškodovanem asfaltu in ugrezanju ceste. Obešamo na tablo: poškodovan most v Kotredežu Družabno in društveno življenje Predsednik KS Kotredež Jožef Kajbič. Foto: Nejka Lazar tudi, da bi uredili nekaj pločnikov za varnost pešcev, kolesarjev in drugih rekreativcev. Želja nekaterih krajanov, da bi zaradi 5 V krajevni skupnosti deluje kar nekaj aktivnih društev, med njimi dve športni društvi, združenje Rdečega križa, prostovoljno gasilsko društvo, krajani pa so skupaj s KS Franc Farčnik povezani tudi v združenje borcev. Kar predsednik pogreša, je kulturna sekcija. Pravi, da so ljudje nadarjeni, da je v krajevni skupnosti ogromno šolanih ljudi, a nekako ni neke društvene vneme. Na robu zaselka Kotredež stoji srednjeveška cerkev sv. Jakoba. Z njo je povezana lokalna posebnost licitacije krač za praznik svetega Antona v januarju. V KS Kotredež je potreben prenove most čez Kotredeščico, ki ga je poškodovala ujma. Na drugi strani potoka se nahajajo kmetijske parcele najmanj 14 različnih lastnikov, ki so zaradi razmer prisiljeni krmo čez potok prenašati v koših. NL Uničen most. Foto: Nejka Lazar Nejka Lazar Zagorje v prazgodovino Lesena hiša, krita s slamo Zaplata trave v zagorskem Europarku se spreminja v časovni stroj. Kmalu bo pri zadnjem ribniku zrasla prava prazgodovinska kmetija, v kateri se bodo odvijale delavnice. Zagorje je bilo že v prazgodovini gosto poseljeno, o čemer pričajo številna najdbišča, med drugim ob Cesti Borisa Kidriča v Zagorju. Tam so leta 2011 odkrili grobišče z okostji in okrasjem. Zasavje je bilo za poselitev več kot primerno, saj je bogato s kovinami, ki jih je zgodnji človek uporabljal za izdelavo orodja, orožja in okrasja. Napad barbarskih plemen Graditelje je 30. avgusta zjutraj na lokaciji pričakal šok – “barbarska plemena”, kot so se kasneje pošali- li, so jim podrla vse, kar so do sedaj postavili. “Lani smo dokončali konstrukcijo, čakala nas je le še kritina s slamo in stene. Letos smo že postavili stojke, pa so jih spet podrli,” je razočaran član arheološke skupine Stik Matej Draksler. Prostovoljcev ni bilo veliko, a so bile njihove roke zato toliko bolj pridne. Medtem ko je ena skupinica odšla sekat drevje, je druga nabirala leskove veje. Rokavov pa niso zavihali le odrasli. Najmlajši prostovoljec, Ažbe Čerk Vodenik, je štel deset let in pol. “Nabiramo veje, iz katerih bomo izdelali stene in ograjo,” je povedal. V času pred sodobnim orodjem in stroji so hiše gradili precej drugače kot danes. Prazgodovinska kmetija je bila po Drakslerjevih besedah postavljena iz kolov, med katere so bile prepletene leskove veje, zamazane z glino, vmes pa slama za izolacijo. Ostrešje je bilo krito s slamo. Kmetija bo odprta za kogarkoli, občasno pa bodo na njej pripravljali delavnice, izdelovali bodo glineno posodje, pekli kruh, seveda na prazgodovinski način. Pri projektu sodelujejo Zasavska turistična organizacija, Mladinski center Zagorje ob Savi ter Skupina Stik. Zagorjani v prazgodovini. Foto: Martina Drobne Martina Drobne Knežani so fejst ljudje Knezdol predstavlja prav posebno naselje v Trbovljah. Nahaja se na skrajnem severu mesta, o samem izvoru imena pa ni veliko znanega. To je sestavljeno iz besed knez in dol, kar morebiti pomeni, da je bil kraj nekoč v lasti plemstva. Zaradi močno prisotnega utripa podeželja je Knezdol idealen za krajše ali pa nekoliko daljše sprehode v naravo, njegovi prebivalci pa so znani po svoji gostoljubnosti in ohranjanju tradicije. Eden od zdaj že tradicionalnih dogodkov je tudi srečanje krajanov in prijateljev Knezdola, ki je letos septembra potekalo že devetič na travniku za gostiščem Brin. Zbrane je pozdravila podžupanja občine Trbovlje Jasna Gabrič, sledil je nastop Gasilska fotografija Knežanov. Foto: osebni arhiv znane sokrajanke Menči Klančar, nekdanje radijske in TV napovedovalke, ki je gostom postregla s svo- jim Jutranjim utrinkom. Udeleženci so bili deležni še prihoda skritega gosta Bogdana Baroviča, ki je kot nekdanji trboveljski župan, poslanec in novinar vse prej kot neznano ime. Na srečanju so pripravili še razstavo starih predpasnikov in kmečkih noš, nekateri pa so na ogled postavili proizvode iz lastnih vrtov in njiv, skrbno položene v lično urejene košare. vlje, vsem pa nam je bilo jasno, da smo Knežani eni fejst ljudje, da je naš del Trbovelj lep, da se imamo lahko fajn!« Ni presenetljivo, da je že od nekdaj moto prebivalcev Knezdola: »Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, če smo vesel!« Prisotne je najbolj navdušilo sodelovanje na srečelovu, druženje pa se je nadaljevalo s kmečkimi in družabnimi igrami. Dovolj zgovorna je bila organizatorka srečanja Marinka Kuder: »Smeha je bilo za celo Trbo- Udeleženci srečanja so se razšli z obljubo, da se naslednje leto ponovno vrnejo na okroglo, deseto obletnico srečanja prebivalcev Knezdola. Zasavski tednik za boljše Zasavje Vid Šteh 6 TEMA četrtek, 11. september 2014 Ne norost – le bolezen »Podatki kažejo, da bo imel vsak tretji Slovenec enkrat v življenju težave v duševnem zdravju. Predvsem depresija se zelo širi in zdi se, da današnja moderna družba soustvarja stiske in težave,« pravi Rebeka Novak, vodja dnevnega centra v enoti Šent Trbovlje. »Ljudi bi rada predvsem spodbudila, naj jim ne bo nerodno in da naj si v primeru, če imajo težave, pomoč poiščejo čimprej, saj je tako tudi zdravljenje bolj učinkovito. Pogumen je tisti, ki pomoč poišče,« je še dodala Novakova. Šent je slovensko združenje za duševno zdravje, v okviru katerega deluje tudi enota Dnevni center Šentknap Trbovlje. Dnevni center je namenjen posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem ali pa so v trenutni duševni stiski ter njihovim svojcem, prijateljem, prostovoljcem in vsem, ki jih zanima področje duševnega zdravja. Rebeka Novak pravi, da aktivnosti, ki jih izvajajo, oblikujejo na podlagi potreb in želja uporabnikov. Nudijo jim individualno obravnavo, ki obsega svetovanje, informiranje, razbremenilne razgovore, individualna načrtovanja, posameznikom pomagajo pri birokratskih zadevah potrebujejo družbo, klepet ali spodbudne besede, da se nam pridružijo, saj smo za vsakogar vedno odprti in dosegljivi,« pravi Novakova. Ena izmed takih, ki jim je delo Šenta blizu, je prostovoljka Petra Karba. S Šentom se je srečala, ko je tam delala preko javnih del. Ker se je v Šentu dobro počutila, se še vedno rada vrača. Ob sredah vodi delavnice »Pot k dobremu počutju«, kjer se pogovarjajo o zdravi prehrani in o gibanju, skupaj pa gredo tudi na izlete in sprehode. »V društvu se počutim izpolnjena, zadovoljna. Kar dajem, dobim tudi povrnjeno, saj se tam napolnim z energijo,« pravi Karba. V Šent se lahko vključi vsakdo, prostovoljno in brezplačno, informacije so dostopne na spletu, dosegljivi pa so tudi na telefonski številki 03 56 42 670 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure. in pri spremljanju na kakšen urad. Uporabniki lahko na centru najdejo družbo in se tudi športno-kulturno udejstvujejo. Poleg individualne obravnave izvajajo skupinske delavnice. Psihosocialne delavnice nudijo odprt prostor za učenje psihosocialnih veščin, ki pomagajo posamezniku, da se lažje vključi v družbo in se sooča s svojimi osebnimi težavami. Organizirajo pa tudi izobraževalne, ustvarjalne in prostočasne delavnice. Tretja veja njihovih aktivnosti je delo V dnevni center prihaja dnevno od 15 do 20 uporabnikov. Nekateri pridejo vsak dan, drugi enkrat tedensko ali enkrat mesečno. Skozi mesec se zvrsti okrog 50 uporabnikov. Tja rad prihaja tudi Jože Vajdič. Sam je bil že trinajstkrat na zdravljenju, štirikrat je poskušal narediti samomor. Zbolel je že leta 1992. Takrat so bili drugi časi, pravi: »Vsi, ki smo imeli takrat duševno bolezen, smo bili za okolico in družbo norci. Danes je to malo drugače, ljudje te bolezni bolj pozna- V živalskem vrtu z ljubljanskimi Šentovci. Foto: arhiv Šent Trbovlje je začel pogovarjati. Predvsem pa se je naučil poiskati pomoč, ko je imel psihične ali kakšne druge težave, ko mu je bilo res hudo. To je dobil v Šentu. Dobil pa je tudi nove prijatelje in prostor, kamor lahko vedno pride in je vedno dobrodošel. Stigmatizacija zmanjšuje možnosti za ozdravitev Za prepoznavnost in osveščenost javnosti z namenom destigmatizacije duševnih bolezni vsako leto 10. oktobra ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Šentu organizirajo dan odprtih vrat. Takrat izkoristijo priložnost, da se predstavijo in pokažejo, s čim se ukvarjajo. Stigma v družbi je namreč dodaten faktor, ki vpliva na samopodobo in okrevanje bolnika z duševno boleznijo. Zato temu v dnevnem centru posvečajo posebno pozornost. »S pogovori in svetovanjem uporabnikom skušamo pomagati, da jo presežejo. Družba je do ljudi s težavami v duševnem invalidovih delovnih sposobnosti. Vsi vključeni v ta program morajo torej imeti izdano odločbo o nezaposljivosti, ki jo izda zavod za zaposlovanje. Program se izvaja vsak dan po 8 ur. Uporabnik je praviloma vključen vsaj 6 ur. Poleg opravljanja dela na konkretnem delovnem mestu se lahko vključuje tudi v delavnice, namenjene psihosocialni rehabilitaciji ter v kreativne delavnice. Uporabnik je upravičen do povrnjenih potnih stroškov in nadomestila za malico ter nagrade za uspešnost. Vodja programa Nika Nedeljko pravi, da se lahko pogovorim in predvsem se končno spet počutim koristno,« še nadaljuje. Šuštarjeva pove, da se je v življenju soočala s težavami, kot so agorafobija in paničnimi napadi: »Šent mi je zelo pomagal, saj se je moje bolezensko stanje zelo omililo. Tukaj imam družbo in delo. Če kaj potrebujem, pa se lahko pogovorim s strokovnimi delavkami.« V Šentu izdeluje magnetke, čestitke ter druge ročne izdelke. »Delo je ustvarjalno, odlično je, da imam v življenju nek ritem in dobim tudi nekaj denarja. Drug drugemu znanje predajamo, če Šent je slovensko združenje za duševno zdravje, v okviru katerega deluje tudi enota Dnevni center Šentknap Trbovlje. Dnevni center je namenjen posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem ali pa so v trenutni duševni stiski ter njihovim svojcem, prijateljem, prostovoljcem in vsem, ki jih zanima področje duševnega zdravja. Preden sem prišel na Šent, sem bil 4 leta zaprt v stanovanju, nisem imel življenja. Sem me je pripeljal prijatelj leta 2005. Takrat sem ugotovil, da je čas, da se odprem ljudem, da poiščem pomoč, da bom lahko zopet zaživel. Delavnica izdelovanja rož iz krep papirja ob tednu vseživljenskega učenja. Foto: arhiv Šent Trbovlje s skupnostjo, kjer skušajo lokalno in širšo javnost informirati o njihovem delovanju in o duševnem zdravju. S tem želijo zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolnikov v družbi, kajti to tudi dolgoročno pripomore k boljši in lažji rehabilitaciji takih bolnikov. Z veseljem se vračajo V Šent se lahko vključi vsakdo, prostovoljno in brezplačno, informacije so dostopne na spletu, dosegljivi pa so tudi po telefonu. »Rada bi povabila vse, ki bi nas želeli bolje spoznati, ki jo. Lažje je, če te okolica sprejema. Jaz sem takrat čutil, včasih pa sem si tudi domišljal, da se me zaradi moje bolezni vsi izogibajo, da sem v družbi odveč, zato sem tudi delal samomore. Preden sem prišel v Šent, sem bil 4 leta zaprt v stanovanju, nisem imel življenja. Sem me je pripeljal prijatelj leta 2005. Takrat sem ugotovil, da je čas, da se odprem ljudem, da poiščem pomoč, da bom lahko zopet zaživel,« se spominja Vajdič. Spoprijel se je s strahovi, pričel se je ukvarjali z osebnim razvojem, o svojih težavah se zdravju še vedno zelo obsojajoča, o duševnih bolnikih se govori kot o norih. Vendarle je to bolezen kot vsaka druga fizična bolezen, ki potrebuje farmakološko zdravljenje, pogosto tudi hospitalizacijo. Psihosocialna rehabilitacija pa je drugi pol zdravljenja,« pravi Novakova. Pri tem igra pomembno vlogo Šent, saj posamezniku pomaga, da lažje premosti ta čas po hospitalizaciji in se lahko zopet vključi v vsakdanje življenje. Delo krepi duha Program socialne vključenosti v okviru enote Šent Trbovlje ima trenutno vključenih 7 uporabnikov. Namenjen je podpori in ohranjanju Šentovci na kegljanju. Foto: arhiv Šent Trbovlje vključeni uporabniki izdelujejo ročne izdelke, v katere so vloženi trud, energija ter zamisli. Njihovi izdelki postajajo vedno bolj prepoznavni in jih poskušajo tudi tržiti. »S prodajo skušamo zagotoviti izplačevanje nagrad, zato je vsak nakup naših izdelkov dobrodošel,« pove Nedeljkova. V program socialne vključenosti sta vključeni tudi Milivojka Savičić in Špela Šuštar. »Kar nekaj časa sem bila na zavodu za zaposlovanje. Če ne bi prišla na Šent, ne vem, kje bi lahko delala,« se nam izpove Savičićeva. »Tukaj se dobro počutim, dobila sem prijatelje, imam nekoga, s katerim ima kdo kakšno novo idejo, to tudi preizkusimo. Prav tako pa gremo na kakšne izlete, na kopanje, v živalski vrt in kam drugam. Zdi se mi, da se lahko končno osebnostno razvijam in imam voljo do življenja,« še doda. Šentovci radi rečejo: »Ko ne gre več, ko se vse ustavi, se pri nas na Šentu javi.« Združenje za duševno zdravje v Zasavju skrbi za ljudi, ki so jih na rob prignale tudi razmere, ki v Zasavju že dolgo niso v prid mirnemu življenju brez vsakodnevnih življenjskih stresov. Nina Ojsteršek POGOVOR četrtek, 11. september 2014 7 Sandi Češko Lažje je biti dober v gospodarstvu kot v politiki Sandija Češka danes širša javnost pozna predvsem kot uspešnega podjetnika. Lani so ga proglasili za najbogatejšega Slovenca. V Zasavju Zagorjana, ki si je družinsko gnezdo spletel na Izlakah, starejši poznajo tudi kot nekdanjega vidnega mladinskega funkcionarja in kasneje kot uspešnega direktorja računalniškega podjetja Oria. Njegova poslovna pot pa se je pravzaprav pričela s kosmodiskom, ki ga je izstrelil med globalne podjetnike. Bil je eden prvih, ki je spoznal prednosti direktnega marketinga in televizijsko prodajo razširil tako, da je danes v podjetjih po vsem svetu, ki jih obvladuje, zaposlenih več kot 7000 ljudi. Kje ste umeščeni: v Zasavju, svetu, Ljubljani? Počutim se kot Slovenec, ki pač deluje in potuje po svetu, sprejema nove izzive in gleda optimistično na to, kar se dogaja. Prehodili ste izjemno poslovno pot od mladinskega funkcionarja do enega največjih managerjev v Sloveniji. Kako jo ocenjujete? Ne štejem se med managerje. Sem podjetnik, ki se v teh okoliščinah dobro znajde. V času, ki se nenehno spreminja, se najbolje znajdejo tisti, ki se ne ustrašijo sprememb in znajo poiskati rešitve za probleme. Sem eden tistih, ki so znali izkoristiti odpiranje sveta. lje svoj biznis hitreje kot jaz računalniško firmo, sem se pridružil zmagovalcem. (smeh) Torej lahko uspeš v globalnem, svetu tudi iz Zasavja? Seveda, saj imamo tudi v Zasavju vrsto odličnih podjetij, od Dewesofta, Inženirskega biroja Pirnar & Savšek, imeli smo Goltes. To so podjetja, ki so se prebila v svetovni vrh, ki so bila za vzgled tudi meni, kako delati z največjimi, kako se ni treba sramovati in bati ničesar. Slovenija se mora bolj zgledovati po državah, ki ne štejejo med največje, kot so Danska, Nizozemska, skandinavske države, Benelux. Nikoli še nisem slišal, da bi v teh državah govorili o tem, da prihajajo iz majhne Nisem še imel resnih načrtov glede Studia moderna in kosmodiska, tako da sem posel prepustil Liviji, partnerici. Ko sem videl, da pelje svoj biznis hitreje kot jaz računalniško firmo, sem se pridružil zmagovalcem. Koliko ljudi dela v vašem poslovnem sistemu? V celotnem sistemu trenutno dela več kot 7000 ljudi. Podjetja, skupno dvajset, imamo v vseh državah vzhodne Evrope. Svoja podjetja imamo tudi v Angliji, ZDA, Kanadi, zelo intenzivno se širimo v Azijo. Kje se je bilo najtežje prebijati? Sprejemamo izzive, ki so na skrajnih mejah uresničljivosti. Samo tako lahko naredimo kaj večjega in rastemo. Katera je bila najboljša poslovna poteza v vašem življenju? Najboljša poslovna poteza je bila to, da sem šel iz računalniškega biznisa v direktni marketing. V direktnem marketingu ni posrednikov, ki lobirajo, posredujejo, odločajo mimo strokovnih in tržnih kriterijev. Med nami in našimi kupci ni nikogar, ki bi določal ali smo dobri ali nismo. Kateri izdelek, ki ga prodajate preko svojih podjetij, vam je prišel najbolj prav? Uh… Vsak dan uporabljam dormeo, ta pride vsak dan najbolj prav. Sicer pa doma uporabljamo številne druge proizvode, od Delimano izdelkov naprej. Kosmodisk imam velikokrat v avtu. Preizkusimo pa večino proizvodov. Vse skupaj pa se je pričelo s kosmodiskom, kajne? Začelo se je s kosmodiskom leta 1992 v pisarni s tremi osebami. Takrat sem bil še na Orii. Nisem še imel resnih načrtov glede Studia moderna in kosmodiska, tako da sem posel prepustil Liviji, partnerici. Ko sem videl, da pe- države. Vedno so v nečem najboljši. Velikokrat poudarjam, da pol Nemčije pleše po naših taktih. In na to moramo biti ponosni. Kaj vam v življenju pomeni glasba? Glasba me vedno spremlja, veliko potujem, rad jo poslušam, za sprostitev, predvsem na dolgih poletih v Ameriko, Azijo. Se glasbeni okus z leti spreminja? Ne bistveno, čeprav rad zasledujem nove trende. Zdaj sem še bolj odprt za novosti, ker tudi hčerki veliko poslušajo glasbo. Kadar smo skupaj v avtomobilu, sem prisiljen spoznavat nove trende, ki jih sicer sam ne bi odkril in pevce, ki jih ne bi spoznal. Rad imam dobro glasbo, od klasike, popa, jazza, vse rad poslušam. Kako prepletate družinsko in poslovno življenje? Med tednom sem praviloma na poti in prihajam pozno domov. Za vikende sem doma in mi je prva prioriteta družina. Vse šolske počitnice posvetim družini. Tistih tednov v mojem poslovnem koledarju ni. Ostaja pa manj časa za druženje s prijatelji. Na družbene dogodke ne hodim, ker ne moreš biti vsepovsod. Delite izkušnje, če vas kdo vpraša za nasvet, iz Zasavja, ali od kod drugod? To mi je ena najpomembnejših izven poslovnih aktivnosti, ker rad delim izkušnje z vsemi, ki jih to zanima. Veliko predavam na fakultetah, poslovnih in podjetniških združenjih, organizacijah. Rad svetujem vsakemu, ki se obrne name. Še nikomur Sandi Češko: Sem podjetnik, ne manager. Foto: arhiv Studia moderna nisem računal niti enega centa za svetovanja, pomoč, omogočen kontakt ali karkoli. Je položaj v Zasavju kritičen? Na žalost kakšnih velikih dobrih zgodb ni. Žal se celotna Slovenija ne zna upreti in slediti tistim, ki so uspešni. Podjetja, kot so Dewesoft, Pirnar & Savšek, bi morala biti v centru pozornosti vladnih aktivnosti. Niti jih ne vprašajo za nasvet niti niso deležni subvencij. Pomoči in subvencije so narejene za tiste, ki so blizu lobijem. Normalni ljudje, ki se ukvarjajo s poslom, nikoli ne pridejo do njih. To velja tudi za Studio moderna in večino ljudi, ki jih poznam in s katerimi sodelujem. Vam je kdaj žal, da ste se umaknili iz politike? Ni mi žal, da sem bil v politiki, kjer sem se ogromno naučil. Veliko težje je biti dober politik kot dober gospodarstvenik. Politika je veliko bolj kompleksna. Če želiš biti produktiven, je to veliko bolj zahtevno, kot v gospodarstvu. Večkrat se pošalim: gospodarstvo je samo plus pa minus, medtem, ko ima politika širok spekter, ki ga je treba modro uravnavati. Sem človek, ki se rad ukvarja z radikalnimi spremembami. To pa za politiko ni najbolj primerno, kajti, ne prinese. Transparentnosti nisem zaznal. Nobena vlada doslej, odkar se je začel projekt TEŠ 6, ni uspela pokazat računice in položiti kart na mizo. Kaj to pomeni? Kdo potem vlada v Sloveniji? Bo nova vlada tega sposobna? Nimam pojma. Samo želim si lahko. Kaj bi predlagali novi vladi, kako naj vlada? Isto kot vsaki doslej. Slovenija ima ogromen potencial. Za Slovenijo so bili še slabši časi, kot so trenutno. Več kot 60 odstotkov ustvarjenega izvozimo. Malo družb je tako vpetih v svet, ki ima še vedno pozitivno rast. Če bi se oprli na tiste, ki so uspeli v svetu, potem Slovenija ne bi imela nobenih težav. Če bi Slovenija funkcionirala tako transparentno kot podjetja, ki so izvozno usmerjena, bi bila Indija Koromandija. Žal je vsa politika obkrožena z lobiji, ki ne živijo od svojega dela in se ukvarjajo samo s prelivanjem davkoplačevalskega denarja na privatne račune. Nobena vlada še ni uspela uiti iz obroča te filozofije. Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenija precej manj uspešna, kot bi lahko bila. Edini problem, ki ga imamo, je transparentnost. Koliko ste sploh vpeti v življenje v Zasavju? Če bi Slovenija funkcionirala tako transparentno kot podjetja, ki so izvozno usmerjena, bi bila Indija Koromandija. Žal je vsa politika obkrožena z lobiji, ki ne živijo od svojega dela in se ukvarjajo samo s prelivanjem davkoplačevalskega denarja na privatne račune. ko nekje radikalno zarežeš, se pojavi kontra efekt na drugi strani. Sam imam rad hitre odločitve in zato se v podjetništvu dobro počutim. S tega vidika ne pogrešam politike. Katere slovenske politike cenite. Imamo nove obraze? Slovenija ima v zadnjih 10 letih konstantno neke nove obraze, nimamo pa novih politik. In to je problem Slovenije. Kdorkoli je na oblasti, bistvenih sprememb v ekonomsko politiko Žal zelo malo, ker V Sloveniji preživim le dan, dan in pol na teden. Tudi v podjetju se ne ukvarjam veliko s Slovenijo. Odpirati moramo nove zgodbe. Nam so sedaj pomembni trgi, kot so Rusija, izzivi in problemi v Ukrajini, Azija, Amerika itn. Kako močni ste na svojem področju v svetu? Poslujemo s podjetji, ki imajo prihodke preko sto milijard dolarjev, pa so naši poslovni partnerji. Lahko se pogovarjam z vsemi, tudi v Ameriki, na Japonskem, celo s podjetji, ki so med prvimi petimi po ugledu med blagovnimi znamkami. Vsa vrata so danes odprta. Ni več važno, od kje si, kdo si, kako si velik, ampak kaj lahko ponudiš. Svet potrebuje nove rešitve. Moraš pa biti v špici na svojem področju, tudi če je majhno, butično. Mi smo na našem področju med najboljšimi. Ponujamo nove rešitve, o katerih lahko predavam tudi na poslovni šoli na Harvardu. Kako na vas vplivajo mladi, ki prihajajo? Z mladimi se veliko družim. Večkrat rečem, ko se mi zahvaljujejo, da predavanja niso samo enosmerna ulica. Zanima me, kako razmišljajo, gledajo na svet. Ne smeš postaviti pregrad med sabo in realnim življenjem. Zato pred mojo pisarno ni tajnice. Hotele in potovanja si rezerviram sam. Ni tajnice, ki bi mi lahko sledila, bila v vseh časovnih conah z mano. Kako se počutite, ko vas proglašajo za najbogatejšega Slovenca? V začetku ni bilo najbolj prijetno. Ne deluje najbolje, da si nekakšen silni bogatin. Vendar se je zadeva hitro umirila in danes me ljudje, s katerimi se srečujem, ne prepoznavajo po tem, kar so mi, upravičeno ali pač ne, pripisali, ampak po tem, kar sem ustvaril, po znanju, po tistem, kar delamo. Kateri je za vas najlepši kotiček Zasavja? Večkrat smo hodili na Čemšeniško planino. Sedaj veliko tečem, vsak dan, po dolinah okrog Izlak. Imamo lepe doline, ki jih je težko primerjati z drugimi. Še vedno pa se rad odpravim tudi po okoliških hribih. Kakšni izzivi vas čakajo? Izzivov je veliko. Želim si, da bi ohraniti hitrost in agilnost, kljub temu, da je podjetje vsak dan večje. Obdržati si želim dinamiko, hitrost, sposobnost, obdržati team. Če je team v podjetju dober, če ne zaspi, če je v trendu z vsemi dogajanji v svetu, potem me ne skrbi za prihodnost. Marko Planinc 8 ČEZ PLANKE četrtek, 11. september 2014 Nova osnovna šola v Litiji Učenci in delavci OŠ Litija so šolsko leto pričeli v popolnoma novi zgradbi. Veselje več kot 400 šolarjev je bilo veliko, saj so na novo šolo čakali skoraj dvajset let. V novi stavbi je 18 razredov in vsi pripadajoči prostori – kabineti, knjižnica in drugi. Del stavbe je namenjen šolarjem, ki obiskujejo prilagojeni pouk. Prvič v zgodovini Litije so dobili novo šolo. Med učenci osnovnošolskega in prilagojenega programa je bilo tudi 48 prvošolčkov. Naložba v nove šolske prostore je bila vredna okrog 11 milijonov evrov. Nova šola v Litiji. Foto: Andrej Verhovnik Marovšek Prvi šolski teden pa je imel žal grenak priokus, saj šoli do 1. septembra ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja. Zaplet je nastal zaradi manjkajočih šestih parkirnih mest in nekaj drugih manjših pomanjkljivosti. Ravnatelj Peter Strle se je kljub temu odločil, da bo se bo pouk pričel v novi zgradbi, saj ni bilo tveganja za varnost otrok in delavcev šole. Z njim se je strinjal tudi predsednik Sveta staršev Andrej Verhovnik Marovšek, ki je v svojem pismu staršem zapisal, da »nobena napaka ni takšna, da bi motila in ogrožala pouk«. Menil je, da je zelo pomembno, da otroci na prvi šolski dan vstopijo v novo šolo in da si ne predstavlja, da bi morali ostati doma ali v zasilnih prostorih. Zaplet so rešili tako, da je občina Litija kot investitor zagotovila manjkajoča parkirna mesta v bližnji okolici šole, pri bencinski črpalki. Nato je Upravna enota Litija po besedah višje svetovalke Mateje Zavrl 10. septembra šoli izdala uporabno dovoljenje. Polona Siter Drnovšek Mavricij Scheyer Člani študijskega krožka Mauritius so obudili spomin na Mavricija Scheyera, gospodarstvenika in gozdarskega strokovnjaka, Čeha, ki je v Radečah preživel 26 plodnih let. Ob 120-letnici njegove smrti so njegovo življenje in delo predstavili v knjigi Mavricij Scheyer – Gozdarski strokovnjak in družbeni delavec v Radečah. Njegovo skulpturo bodo odkrili 26. septembra 2014 na Magolniku. Mavricij Scheyer se je rodil leta 1837 v Kutni Hori, vendar ga je pot leta 1868 pripeljala v Radeče. Služboval je kot nadupravitelj Lowenfeldovega gozdarskega veleposestva, ki je segalo tudi na območje Radeč in Svibnega. Bil je član Kranjske kmetijske družbe, načelnik radeške kmetijske podružnice ter soustanovitelj in odbor- nik 1893. leta ustanovljene okrajne posojilnice v Radečah. Bil je član krškega okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik. Deloval je tudi kot občinski odbornik, kot načelnik radeškega okrajnega cestnega odbora pa je dosegel in vodil tudi popravilo ceste Radeče - Brunk, ki se je leta 1894 prestavila na treh odsekih. Scheyer je bil med glavnimi pri gradnji radeškega mostu. Foto: Iztok Gospodarič Bil je tudi eden odločilnih členov pri gradnji znamenitega radeškega železnega mostu. Ljubiteljsko se je ukvarjal z arheologijo in tako je leta 1879 prekopal prazgodovinski gomilni grobišči v gozdu Dobrava nad Kompoljem pri Boštanju in na Kržišah v Jagnjenici pri Radečah. Naslovnica knjige o Scheyerju. Na območju Jatne v radeški občini je zaradi lažjega izkoriščanja Lowenfeldovih bukovih gozdov leta 1869 izdelal okoli 3,5 km dolgo gozdno železnico, ki je tekla od Jagnjenice pri Radečah, kjer je imel Lowenfeld svojo parno žago, po dolini potoka Glažuta pod hribovjem Jatne in Svibnega. Po poseku bukovine, iz katere so izdelovali dobičkonosne železniške pragove za “Južno železnico”, je 412 ha goličave v gozdnem predelu Jatne pogozdil z iglavci. Obsežna pogozditev velja za prvo na tedanjem Kranjskem. Mavricij Scheyer je svoje bogato znanje o gozdarstvu v nemškem jeziku zapisal v brošuri »Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom«. V slovenski jezik jo je prevedel Ivan Tomšič, leta 1869 pa izdal Kranjski deželni odbor. Omenjena knjiga velja za prvo slovensko strokovno gozdarsko knjigo, ki je lastnikom gozdov preprosto in razumljivo podala temelje za boljše gospodarjenje z gozdovi. Leta 1872 so izšle še njegove “Tablice, kako se obsežek lesa v kubične mere prerajta”. TPK DRUŠTVENO četrtek, 11. september 2014 Novi prostori DI Hrastnik Im memoriam Janko Kavzar (1920 – 2014) V petek, 29. avgusta, so otvorili na novo opremljene prostore Društva invalidov Hrastnik na Cesti 1. maja 52. Prebeljen prostor z novimi omarami, mizami in stoli je precej prijaznejši za opravljanje vsakodnevnih opravil društva. Novo opremljene prostore je otvoril predsednik DI Hrastnik Rajko Žagar, prisotne so pozdravili še župan občine Hrastnik Miran Jerič, poslanec v Državnem zboru Ivan Hršak in predsednik Društva upokojencev Hrastnik Franjo Krsnik. ZT Na otvoritvi prenovljenih prostorov. Foto: arhiv DI Hrastnik CAC Trbovlje 2014 Najlepši zasavski psi in lastniki. Foto: Matjaž Zupan. Zadnjo nedeljo v avgustu je Trbovlje gostilo 22. državno razstavo psov vseh pasem »CAC Trbovlje 2014«, ki jo je odlično organiziralo Kinološko društvo Trbovlje. Travnata površina na Kipah je ravno prav velika, da se je na njej lahko postavil razstavni prostor s 7 ocenjevalnimi krogi, v katerih so sodniki ocenili skupno 393 psov 120 različnih pasem. Čeprav je bila to državna razstava, so se je udeležili tudi predstavniki 15 držav. Najdlje je potekalo ocenjevanje psov, ki so bili razvrščeni v okviru pasem 9 po razredih: najmlajši, mladiči, mladi, vmesni, odprti, delovni, prvaki in veterani. Najbolj ocenjenim psom so bili podeljeni naslovi glede na njihov razred: najlepši odrasli pes posameznega razreda (CAC SLO, rezervni CAC SLO), prvak razreda mladih, prvak razreda veterani in prvak pasme. Vsi psi, ki so dobili najvišje nalove, so se na zaključnem delu razstave potegovali za naslov najlepšega psa ene od 10 FCI skupin. Vse pasme psov so namreč razvrščene v 10 FCI skupin. V popoldanskem delu so se otroci in odrasli s svojimi psi pomerili v prvinah vodenja psov v treh kategorijah: Junior handling (mlajša in starejša skupina) in Senior handling. Vrhunec razstave je bil izbor najlepšega odraslega psa razstave, za katerega so se potegovali psi – zmagovalci posameznih FCI skupin, ter izbori najlepšega mladiča, mladega psa, veterana, pasjega para in vzrejne skupine. Po izboru sodnikov je dobil naslov najlepšega odraslega psa razstave resasti jazbečar iz Italije, drugo mesto je zasedel švicarski beli ovčar in tretje mesto mali angleški hrt (oba iz Slovenije). V posebni kategoriji je bil izveden tudi izbor najlepšega psa Zasavja, za katerega se je potegovalo 12 psov iz Zasavja. Naslov najlepšega psa Zasavja je pripadal angleškemu koker španjelu, drugo mesto je zasedel novofundlandec, tretje pa mehkodlaki pšenični terier. Razstave se je udeležilo 9 članov KD Trbovlje s svojimi psi. Najbolje sta se uvrstili: Janja Drnovšek z velikim švicarskim planšarskim psom (2. mesto v skupini FCI II) in Sabina Strniša z novofundlandcem (2. mesto v kategoriji »Najlepši pes Zasavja«). Poslovili smo se od Janka Kavzarja, izjemnega društvenega delavca, ki je pustil globok pečat v življenju občine Hrastnik. Rodil se je leta 1920 v rudarski družini. Družina se je preselila v Šentjanž na Dolenjskem , kjer je Janko končal osnovno šolo, potem pa opravil meščansko šolo v Celju. Zaposlil se je v hrastniški steklarni. Med služenjem vojaškega roka je opravil šoferski tečaj, tudi za voznika kamiona. Tam je postal tudi inštruktor. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran, dve leti je preživel na evropskem severu. Po vojni se je spet zaposlil v Steklarni Hrastnik, opravil visoke kvalifikacije v prometni stroki in vodil avto park in kasneje celotni transport tovarne. Delo je opravljal do upokojitve leta 1983. V prostem času je bil vse od leta 1946 aktiven v industrijskem gasilskem društvu, bil je med ustanovnimi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Hrastnik. Dolga leta je društvo vodil kot predsednik. Leta 1989 so ga imenovali za časnega člana, leta 1997 pa za častnega predsednika društva. Za svoje delo je dobil od Zveze ZŠAM Slovenije skoraj vsa možna odlikovanja, bil je tudi imetnik priznanja Saveza vozača Jugoslavije. Kar 35 je Janko vodil tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Hrastnik. Janko Kavzar je bil od leta 1962, ko so ustanovili za področje Zasavja samostojno izpitno komisijo za vozniške izpite, njen član. Kar 30 let pa je komisijo tudi vodil. Z vestnim delom in izjemnim ugledom je pridobil zaupanje širše skupnosti, dva mandata je bil odbornik v občinski skupščini. Za delo na področju prometa je prejel občinsko priznanje Zaslužni občan občine Hrastnik. Janko Kavzar je bil edini še živeči ustanovni član hrastniškega AMD. Napisal je tudi kroniko društva, na njeni osnovi so izdali knjigo o njegovem delovanju. S svojo dejavnostjo je pustil ogromen pečat na področju prometa in prometne varnosti ter društvene dejavnosti v občini Hrastnik. Jože Guzaj Ljubitelji Kala Na Kalu so se v začetku septembra srečali ljubitelji Kala. Preko 40 jih je bilo tokrat na srečanju, ki ga pripravita oskrbnika planinskega doma Slavi in Rajko Bočko. Ljubitelji Kala so tisti planinci in pohodniki, ki v enem letu več kot 50-krat pridejo na Kal. V planinskem domu imajo tudi posebno vpisno knjigo. Tokrat so se ljubitelji Kala dobili že osmič. Prihajajo iz vseh koncev. Hrastničani prihajajo na Kal največkrat čez Klobuk, ljubitelji Kala pa so tudi z Dola, Prebolda, Celja, Trbovelj in Šešč. Z druženjem tistih, ki jim je ta zasavska planina posebej všeč, so pričeli leta 2006 trije Hrastničani: Stane Lipoglavšek, Zvone Sihur – Nono in Ivo Vučetič. MP Ivan Zore Aktivnosti OZSČ Hrastnik – strelsko urjenje s pištolo V sredo, 3. septembra je Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik izvedlo redno strelsko urjenje s pištolo 9x19 mm z vložno MK cevjo na strelišču Ojstro. Potekalo je pod strokovnim vodstvom vodje streljanja Uroša Kovača. Udeležilo se ga je 16 članov združenja. Vsak posameznik je imel 5 poskusnih nabojev in 10 nabojev za oceno. Najboljši rezultat je dosegel Bogdan Končan s 83 krogi (od 100 možnih), takoj za njim pa se je uvrstil predsednik združenja Gorazd Hafner. Omeniti velja tudi zelo dober rezultat staroste združenja Jožeta Zorčiča, ki je kljub visoki starosti »nastreljal« 73 krogov, kar je zelo poučno za precej mlajše. IZ Ljubiteljev Kala je vsako leto več. Foto: IV Častniki so streljali. Foto: arhiv združenja sobota, 13. 9. ob 15. uri Avla Delavskega doma Zagorje Slovo poletju - Pozdrav jeseni, dobrodelna prireditev - zbiranje prostovoljnih sredstev in hrane za otroke v stiski, otroške delavnice, razstava začimb, kulturni program, pokušina hrane ... Bowling V Bowligu Planet 300 v Zagorju se je tudi v poletnem času odvijala poletna bowling liga. Udeležili so se je tisti, ki so si kljub dopustom in poletnemu času zaželeli malo rekreativnega gibanja in druženja. Prvo mesto v poletni ligi je zasedel Dejan Vincek, drugi je bil Zdravko Kovačič, tretja pa Eva Dobravec. Na zaključnem turnirju se je najbolje odrezal Tomaž Drnovšek, drugo mesto je zasedel Iztok Štrus, tretje pa Miha Štrus. Sredi septembra se bo pričela nova liga posameznikov, ki se bo pričela sredi septembra in bo potekala 20 tednov. V septembru se prične tudi tekmovanje v državni slovenski ligi, v kateri ima zagorski bowling kar nekaj nastopajočih ekip. Priložnost tudi za gledalce, da navijajo za svoje tekmovalce in jih vzpodbudijo k boljšim rezultatom. ZT 10 REPORTAŽA četrtek, 11. september 2014 Grajske štorije Člani Prosvetnega društva Čemšenik, ki mu predseduje Marko Drobne, so zadnjo soboto v avgustu na dvorišču razvalin gradu Gamberk že devetič zapovrstjo pripravili bienalno prireditev Grajske štorije. Letos so uprizoritev poimenovali Rodbinske štorije. Prve štorije so bile na gradu Gamberk prikazane leta 1998. Gledalci so jih takoj vzeli za svoje, zato so se ustvarjalci odločili, da bodo z njimi nadaljevali. Prvim ljubezenskim zgodbam so uspešno sledile še vaške, rodbinske, sosedske, domače in bližnje štorije. Obravnavale so predvsem ustno in pisno izročilo, ki se navezuje na grad Gamberk in je še živo med ljudmi, pa Zanimiva predstava v starih oblačilih. Foto: arhiv PD Čemšenik Folkloristi zaplešejo tudi na staro muziku. Foto: arhiv PD Čemšenik na lastnike gradu Gamberk, ki so se v 800-letni zgodovini gradu pogosto menjavali. Avtor lahkotno rimanega teksta prof. Nande Razboršek je v vsake vnesel nekatere nove situacije, značajske in druge domislice, ki so popestrile dogajanje na prizorišču. »Zaradi izredno slabega poletnega Kumska nedelja 2014 Čeprav oblačno in megleno jutro zadnje letošnje avgustovske nedelje ni prav nič vabilo v hribe, se je nekaj sto romarjev in pohodnikov iz raznih koncev Slovenije kljub temu odločilo za pot na Kum – 1220 metrov visok zasavski Triglav. O romanju na kumsko – Jernejevo nedeljo je prvi pisal že Primož Trubar. V Slavi Vojvodine Kranjske pa je Janez Vajkard Valvazor zapisal, da bilo na Jernejevo nedeljo leta 1688 na Kumu 50.000 romarjev. Tudi Fran Erjavec je leta l862 v Slovenskem Glasniku opisal »Eno noč na Kumu«. V arhivih najdemo tudi podatek, da je bilo v mežnariji na Kumu možno prespati že davnega leta 1903. V časopisu Delavska pravica je 25. avgusta 1932, podobno kot v nekaterih drugih takratnih časopisih, objavljeno povabilo na III. treznostni kongres na Kumu 28. avgusta 1932. Za vse, ki so se tega kongresa udeležili, je Ministrstvo za promet z odlokom nekaj dni prej dovolilo 50-odstotno znižanje vozne tarife za vse proge in vlake. Nekoč sta na Kumu stali dve cerkvi: na enem vrhu cerkev sv. Jošta, ki so jo zaradi postavitve RTV oddajnika leta 1961 podrli in na drugem cerkev sv. Neže, ki je danes lepo obnovljena in ima tri oltarje. Zraven stoji samostojni kamnit zvonik, pod njo kapela sv. Jošta in pokrita prižnica, na južni strani pa stoji planinski dom. Na Kumu so se zbrali romarji in pohodniki, ki so tja prišli peš ali pa so se pripeljali. Romarji so se lahko udeležili maše v cerkvi ali pa romarske maše na prostem ob kapeli, ob somaševanju domačega župnika Pe- Kumska nedelja še vedno privabi veliko ljudi. Foto: Jože Sotenšek tra Bregarja jo je daroval dr. Anton Štrukelj. Na travniku med cerkvijo in Planinskim domom je bilo zelo živahno. Za to so poskrbele članice ansambla Kumske punce s svojim petjem in igranjem. Po vsem hribu je prijetno dišalo po dobrotah, ki so jih pripravili organizatorji – seveda pa so poskrbeli tudi, da nihče ni bil žejen. In tudi različnih stojnic ni manjkalo. Medtem ko so se starejši pomenkovali, so otroci uživali na igralih in gugalnicah – še prav posebej všeč pa sta jim bili dve mali kozici, ki so ju tisti dan otroci hranili in se z njima igrali. Megla in oblaki pa so tokrat so onemogočili lep razgled na vse, kar imaš lahko kot na dlani v jasnih dneh: Nanos, Triglav, Karavanke, Dolenjsko gričevje, Pohorje – lepoto vse Slovenije. Joža Sotenšek vremena,« je ob letošnjih igrah dejal Marko Drobne, »smo se bali, da nam iger ne bo uspelo izvesti, a se nas je narava le usmilila in poskrbela za lepo vreme, kar so izkoristili tudi številni obiskovalci, ki se vsaki dve leti povzpnejo na gamberški hrib.« Poleg članov gledališke skupine Pros- vetnega društva Čemšenik so na dogodku sodelovali tudi Zagorski oktet, Ivi Bašelj na citrah, člani Folklorne skupine PD Čemšenik, Društvo vaških žena in PGD Čemšenik. Prireditev je omogočila občina Zagorje ob Savi. TPK Moja hoja za Krkom Če mi letos ne bi morje skoraj padlo v vodo, najbrž ne bi nikoli doživela prevoza, o katerem še pred kratkim nisem vedela nič. Zadnji teden v avgustu sem se namenila na Krk, pa nobena od prijateljic ni mogla z menoj. Sama ne vozim. Grem z vlakom, se odločim. Domači mi ponujajo prevoz, pa hvaležno odklonim. Se bom že znašla. Iz Hrastnika do Reke znaša upokojenska karta le 15 evrov, avtobus do Krka pa osem. Moja soseda Špela pa mi je v teh dneh večkrat rekla: «Pa pojdite s prevozi. org … » Nisem je niti prav poslušala, saj sem predlog že v startu zavrnila. Tudi kasneje, ko že razlagam, kako bom prišla na Krk s temi prevozi, imajo vsi na začetku črn scenarij: «Kaj pa, če naletiš na alkoholika, drogeraša, slabega voznika ...??!« Tudi kasneje, ko vsem po vrsti razlagam svojo dobro izkušnjo, je reakcija pri vseh bolj odklonilna kot pozitivna: »Ja, no, kaj pa vem, mogoče kdaj...« Dan pred odhodom z vlakom me torej zgrabi radovednost, tako da prosim sosedo za spletni naslov prevozi.org. Osupnem. Koliko ponudb! Za Krk kar tri! Preden se registriram, že izginejo. Pa se čez nekaj ur pojavijo nove tri. Ker sem že registrirana, takoj pokličem prvo številko. Oglasi se prijazen glas. Vpraša me za ime, jaz pa njo: Damjana Erjavec iz Ljubljane. Ne bo si težko zapomniti; Damjana je zasavska rožica iz bližnje vrtnarije, Erjavca pa tudi poznamo. Rečem, da še nisem čisto odločena, pa pravi, da ni problema, da me bo vseeno štela za sopotnico. Priznam, tudi na spletu sem jo poiskala, na Facebooku sva pa tudi že postali prijateljici. Nastopi dan P (petek). Navadno imam preveč prtljage, tako da mož vedno kaj pripomni v stilu: »A kuhinjske omare pa ne boš vzela?« Tokrat se samo smehlja, ko vidi le dva kosa: majhna potovalka za cunje in manjši nahrbtnik za hrano, ker si bom sama kuhala. Eno samo obuvalo – crosovke, ki jih imam na sebi. Navsezadnje bi lahko na morju hodili tudi bosi; v mojih otroških letih smo komaj čakali na čas, ko ni bilo več črke r v mesecu, ker smo si takrat sezuli čevlje. Kako malo pravzaprav rabimo, če se tako odločimo. Dragocena izkušnja. Do Ljubljane grem z vlakom, ker me bo Damjana čakala tam. Malo zamuja, a kaj je pol ure proti večnosti. Vseeno bom prišla na cilj tako zgodaj, da odplavam eno rundo za začetek. Ko me pobere – ja, lepa, mlada, elegantna, prav taka, kot sem si jo predstavljala – pove, da greva še po njeno sestrično Prišo (indijsko ime, izvem kasneje) in mlad glasbeni par. Damjana hodi ob petkih k teti v Šilo in skoraj vedno vzame tudi sopotnike. Doslej še ni imela slabe izkušnje. Teh prevozov se redno poslužujeta tudi Barbara, profesorica solo petja, in njen Domen, čelist, vrhunski glasbenik. Ko se vozimo že po atraktivnem mostu na otok Krk, se Damjana spomni: »A peli pa nič ne bomo? Pa učiteljico solo petja imamo s seboj!« Saj res! Kako da se nismo že prej spomnili! Pa začnem kar sama z meni najljubšo Vsi so venci vejli. Barbara pritegne s svojim angelskim glasom. Damjana je navdušena, Domen tudi. Mene pa Barbara potreplja po rami, kar tudi ni kar tako … V mestu Krk Barbara in Domen izstopita, mene pa Damjana rade volje potegne še nekaj kilometrov naprej. Cena je zelo ugodna. Iz Ljubljane 15 evrov. Podobne cene so tudi na drugih relacijah, če pogledamo na splet. Domen je povedal, da se ta način prevozov uveljavlja pri nas zadnja tri, štiri leta, po Evropi pa je to v modi že kakih dvajset let. Študentje, ki so prostovoljsko ustvarili to spletno stran, si res zaslužijo pohvalo. Fanči Moljk REPORTAŽA 11 četrtek, 11. september 2014 Beg iz praznine vodi v še večjo praznino Svet se spreminja in z njim tudi ljudje, toda nekatere teme ostajajo večne. Droge že mnogo let predstavljajo pereč družbeni problem, pa čeprav imajo ljudje do njih različen odnos; nekateri jih dojemajo kot moderni strup, druge svet drog nenavadno fascinira. K slednjemu je verjetno najbolj pripomogla popularna kultura, še posebej glasbena scena, znotraj katere so mnogi izvajalci priznali, da so nekatere svoje najboljše pesmi napisali pod vplivom različnih substanc. Mladi ostajajo najbolj ranljiva družbena skupina, ki zaradi različnih okoliščin podležejo skušnjavi in se podajo na pota avtodestrukcije. Nekateri se iz tega brezna nikoli ne izvlečejo, spet drugi uspejo še pravi čas poiskati pomoč. Med slednje spada Trboveljčan Mitja Duh, nekdanji odvisnik in sedaj tesni sodelavec društva Up iz Ljubljane, katerega osnovni namen je nudenje pomoči zasvojencem in njihovim družinam. Društvo je nastalo leta 1993 na pobudo svojcev nekaterih uživalcev mamil, ki so z različnimi aktivnostmi skušali pomagati rešiti stiske najbližjih. Danes je Up eno vodilnih društev na področju reševanja problematike zasvojenosti v Sloveniji, zato ni presenetljivo, da je medse sprejelo tudi Mitjo, ki je postal zagrizen športnik in aktivist, ki trboveljsko mladino ozavešča o nevarnosti zasvojenosti z mamili. Duh se je z društvom Up srečal povsem po naključju: »Ko sem prišel iz zapora, na katerega sem bil obsojen zaradi številnih prekrškov, se je začela moja pot k ozdravitvi, ki je bila težka in naporna. Ravno zato pa se je v meni počasi prebujala želja po tem, da bi nudil pomoč ostalim odvisnikom.« Duh je bil ves čas v stiku s Centrom za socialno delo v Trbovljah, kjer so mu nekega dne zaupali, da društvo Up išče sodelavca iz Trbovelj, ki bi pomagal pri izvajanju aktivnosti za odvisnike. Ponudbo je takoj sprejel. Pri odvisnosti je najbolj pereče vprašanje, zakaj se posameznik sploh odloči, da bo poskusil drogo. Mitja Duh meni, da je odločilni dejavnik okolje, v katerem se posameznik nahaja: »Nekateri poskusijo drogo iz gole radovednosti, spet drugi pa za zadušitev globoke osebne bolečine, toda v obeh primerih je okolje tisto, ki človeka pahne v svet omame. Od slabih domačih razmer, predsodkov med vrstniki, nesamozavesti itd.« Zato Duh poleg fizičnih aktivnosti zasvojencem nudi tudi možnost iskrenega pogovora, ki je ključnega pomena na poti k ozdravitvi: »Če človek večino življenja preživi v okolju, kjer mu ni Mitja prisega na aktivnost in pogovor. Foto: Tomaž Zupan bilo dovoljeno izražati samega sebe, se bo težje odprla. Poleg tega svoje naredi tudi močna želja po drogi, ki posameznika popolnoma izolira od ostalega sveta, s tem pa se tudi izniči njegova sposobnost čustvovanja. Droga te preprosto spremeni v popolnoma drugačnega človeka, skoraj robota.« Verjetno najtežji del procesa premagovanja odvisnosti od drog predstavlja upor skušnjavi, ki je po mnenju Mitje vedno prisotna. Zavest je na- mreč tista, ki določi, če je mamilo v naših očeh prijatelj ali sovražnik. »Odvisnost je zgolj produkt človekovega prepričanja, da mu droga predstavlja uteho. V trenutku, ko prideš do dejstva, da ti droga škoduje, je storjen prvi korak k ozdravitvi,« še dodaja Trboveljčan. Odvisnost je moč razumeti kot kronično bolezen, ki lahko traja celo življenje, toda z ustreznim zdravljenjem in močno voljo je to moč premagati: »V življenju odvisnika se vedno najde trenutek, ko po- misli, da bi se ponovno vrnil k drogi, vendar gre samo za močan čustvenih dražljaj, ki ga je potrebno ignorirati, to pa ti lahko uspe samo z veliko vztrajnosti in volje,« še pravi Duh. Sodelovanje Mitje Duha in Društva Up je obrodilo sadove in predstavlja močno uteho vsem, ki so se znašli v breznu odvisnosti. Pa vendar lahko vsi nekaj storimo v tej smeri z zavedanjem, da droga potisne posameznika iz ene praznine v drugo. Vid Šteh Sredi mesta angelov na pločniku slavnih Nekateri mu pravijo »mesto angelov«, večini je poznano kot središče svetovnega blišča in glamurja filmskih zvezd. Trenutno v njem prebiva več kot 3 milijone prebivalcev, njegovi največji znamenitosti pa sta velikanski napis HOLLYWOOD in znameniti pločnik slavnih, kjer ima vsaka znana osebnosti iz sveta filma in zabave priznanje v obliki zvezde. To je ameriško velemesto Los Angeles, ki se nahaja v zvezni državi Kalifornija. V množici turistov so se letos znašli tudi člani ekipe Mladinskega centra Trbovlje (MCT), med njimi je bila tudi mlada zasavska filmska ustvarjalka Laura Zelenšek. Laura Zelenšek v zasavskem okolju ni neznano ime. Pod mentorstvom Zorana Šmida in s pomočjo ekipe MCT ima doslej za sabo lepo število projektov; med bolj izpostavljenimi so videospot za skladbo Moje zasavske skupine Bohem, dokumentarec o Glasbeni šoli Trbovlje ter dva kratka igrana filma, Izbira in Kot spomin. Poleg tega je Zelenškova povezana z organizacijo International Youth Media Sumit (IYMS), ki je bila ustanovljena leta 2005 v Los Angelesu. Njena naloga je predvsem ozaveščanje sveta o ključnih problematikah današnje družbe. IYMS vsakoletno pripravi srečanje mladih filmarjev v Beogradu, letos pa se je to izjemoma odvijalo v Los Angelesu. Srečanje je bilo posvečeno ideji 7 Issues, ki združuje mlade filmarje s celega sveta, da bi posneli minuto in pol dolg film na določeno temo; nasilje, diskriminacija, pravice žensk, okolje, revščina in moč mladih. S sle- Laurin kratek film pripoveduje o izseljevanju mladih iz domovine, kar predstavlja hud problem v mnogih državah, med drugim tudi v Sloveniji: »Film prikazuje več posameznikov različnih narodnosti in talentov, ki jih povezuje ista želja po ustvarjalni rasti. Lahko bi rekli, da film nagovarja mlade, naj se aktivirajo in s svojimi sposobnostmi ustvarijo lepši svet. Obenem bi morala tudi država poskrbeti, da ne bi izgubila mladih talentov. Mladi si zaslužijo priložnost, da se izkažejo.« dnjo je imela opravka Laura: »Glede na to, da se večina mojih avtorskih filmov ukvarja s problematiko mlade generacije, je bilo pričakovano, da se bom lotila omenjene teme. K projektu sem pristopila kot režiserka, preostalo filmsko ekipo pa so sestavljali mladi iz ostalih držav. Četudi smo bili začetniki pri tem poslu, smo morali delovati kot resna filmska ekipa.« Vsi sodelujoči pri projektu so bili nastanjeni v prostorih prestižne univerze Soka University of America (SUA), mednarodno priznane šole, ki ozavešča javnost o družbenih spremembah in opozarja na kršenje temeljnih človekovih pravic. Snemanje je potekalo po določenem urniku: »Najprej si imel na razpolago dva dni za pisanje scenarija, ki si ga potem predstavil komisiji. Če ga je ta odobrila, si nadaljeval s snemanjem filma, temu je še sledila montaža. V ekipi smo imeli porazdeljene vloge, delo je kljub časovni omejenosti potekalo Laurino prvo srečanje z mestom angelov je bilo pozitivno: »Sama sem že od nekdaj navdušena nad velikimi mesti in Los Angeles je bil tak, kot sem si ga predstavljala; glamurozen. Vidi se, da gre za prestolnico filmske industrije. Na vsakem koraku vidiš elegantne hiše, visoke stolpnice, nakupovalne centre in snemanje filmov ter reklam na ulici je tam nekaj povsem vsakdanjega.« Pravi, da zaradi časovne stiske ni imela priložnosti videti prav vseh znamenitosti, toda utrip mesta ji je bil zelo všeč in v prihodnosti se namerava vrniti. Laura na pločniku slavnih. Foto: Lilit Karapetyan umirjeno in bila sem zelo zadovoljna z načinom dela,« je povedala Laura. Končane izdelke bo univerza uporabila kot promocijsko gradivo. V prihodnje se Zelenškova kot dijakinja 4. letnika namerava posvetiti pripravam na maturo, nato pa jo bo pot vodila v Ljubljano, kjer bi rada študirala psihologijo. Čeprav zatrjuje, da ne bo nikoli prekinila stikov s filmsko umetnostjo. Vid Šteh 12 KULTURA četrtek, 11. september 2014 Ostri zarjaveli meči iz Zasavja Heavy metal. Besedna zveza, ki pomeni marsikaj. Mnogim predstavlja oznako za eno redkih glasbenih zvrsti, katere zvok se skozi desetletja ni bistveno spreminjal, a še danes pridobiva mnogo novih oboževalcev. Pa vendar heavy metal ne zajema samo glasbe, ampak tudi način življenja, ki ga mnogi pogosto pojasnijo z zloglasnim reklom o seksu, drogah in rock’n’rollu. Kljub pogosto napačnim interpretacijam pa je heavy metal v prvi vrsti sinonim za izražanje svobode, uporniškega duha in trmastega sledenja svojim sanjam. Tega se zavedajo tudi fantje iz zasavske metalske zasedbe Rusty Swords, ki jo sestavljajo Kristjan Pavlič (vokal), Urban Javoršek (kitara) in Edis »Edo« Atić (bobni). Skupina se ponaša z nenavadnim imenom, saj angleška beseda rusty v slovenskem jeziku pomeni zarjavelo, to pa pri poslušalcih nemudoma prebudi negativni predznak. Kristjan pravi, da temu ni tako: »Ime benda nima nekega globljega pomena. Leta 2008 sva z Urbanom igrala kitaro in prišla na idejo, da bi ustanovila skupino. Še preden je bilo sploh kaj konkretnega, sem si izmislil ime skupine in oba sva bila navdušena.« Skupina je uradno nastala leta 2009. Kristjan pravi, da je bilo pri iskanju članov prisotnih ogromno naključij: »Seveda sva z Urbanom naprej iskala kandidate med najinimi znanci, ki so bili glasbeno podkovani. Vendar sem našega prvega bobnarja spoznal na avtobusu, ko mi je mimogrede omenil, da igra bobne. Bil je bratranec našega Luke, kar je naključje še povečalo.« Skupina je v zadnjih le- petek, gledališka dvorana Delavskega doma Zagorje avla Delavskega doma Zagorje 12. 9. ob 19. uri sreda, 17. 9. ob 18. uri petek, 19. 9. ob 12. uri do sobote, 4. 10. ponedeljek, 15. 9. ob 18.30 uri torek, 23. 9. ob 18.30 uri Galerija Medija Zagorje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje tih doživela kar nekaj kadrovskih sprememb, med drugim jo je zaradi drugih obveznosti za kratek čas zapustil Luka Lavrin. Fantje trenutno nimajo rednega basista, zato jim na koncertih pomagajo glasbeni kolegi iz Zasavja. Prav tako aktivno iščejo novega kitarista. Skupina preigrava klasični heavy metal z elementi trash metala, ki je dosegel svoj vrhunec v 80. letih prejšnjega stoletja. Fantje kot vzornike navajajo znane skupine Iron Maiden, Megadeth, Dream Theater, Judas Priest, Metallica itd. Urban dodaja: »V določenih obdobjih nek bend vpliva na naš zvok bolj kot katerikoli drugi. To je pričakovano pri razvoju vsake skupine.« Skupina je prvi nastop opravila v neposredni bližini samostana Stične, kar je predstavljalo svojevrstno ironijo. V preteklosti so namreč cerkvene oblasti heavy metal vedno označevale za glasbo, ki promovira satanizem in besedila, uperjena proti veri. Rusty Swords so vse prej kot takšna glasbena skupina. koncert Gal Gjurin in Simfonični orkestrer Cantabile (dirigent Marjan Grdadolnik) gostje: Severa Gjurin, Domen Gracej (trobenta), skupina Čedahuči Tematska območna likovna razstava Rimski imperij – zrcalo sodobnega globaliziranega sveta JSKD Območna izpostava Zagorje Razstava - akademski slikar Rudi Skočir Razstava Stari radijski sprejemniki (avtor Jakob Medvešek) Srečanje članic Bralnega krožka Potopisno predavanje Staša Lepej: Kirgizija in Uzbekistan FESTIVAL NOVOMEDIJSKE KULTURE SPECULUM ARTIUM DIGITALBIGSCREEN 2. - 4. OKTOBER 2014 DELAVSKI DOM TRBOVLJE Nič kaj zarjaveli meči. Foto: arhiv skupine Rusty Swords Na prvih koncertih so igrali priredbe vzornikov, zadnja leta igrajo vse več avtorskih pesmi. Skupina ima za sabo že več kot 20 koncertov, med drugim v Orto Baru in na zasavskem glasbenem festivalu Kres Kisovec. Kristjanu je od vseh nastopov najljubši prvi samostojni koncert, ki ga je skupina organizirala leta 2011 v Kisovcu: »To je bil res edinstven dogodek, še posebej, ker smo igrali pred domačo publiko. Spomnim se, da je na začetku v dvorani bilo samo okoli 20, 30 ljudi, nakar je bila ta v zgolj nekaj minutah napolnjena do zadnje- ga kotička. Na koncu smo tako igrali pred 200 ljudmi. To je bilo res nepozabno doživetje.« Kljub temu, da preigravajo heavy metal, fantje priznavajo, da ne živijo tipičnega rockerskega življenja. Kristjan: »V bistvu bi lahko rekli, da smo dolgočasni. Spijemo kakšno pivo, to pa je tudi vse. Mogoče bomo bolj razvratni, ko postanemo prave zvezde (smeh).« Po besedah članov so njihovi koncerti vse prej kot dolgočasni, saj prinašajo pravo metalsko zabavo, polno adrenalina in pozitivne energi- je. Z nastajanjem avtorskih komadov je na mestu tudi vprašanje, kdaj bo skupina posnela prvi album, vendar je Kristjan previden: »Če bi v tem trenutku rekel, da gremo v studio, bi vsi pričakovali izid albuma v naslednjih nekaj mesecih. Vsekakor smo z mislimi tudi pri snemanju albuma, toda za to je potrebno ogromno financ in predanosti, nam pa glasba v tem trenutku predstavlja hobi.« Vid Šteh Poletno branje Romantični ljubezenski romani so letošnjega julija in avgusta prednjačili na lestvici največkrat izposojenih knjig v Zasavju. Polnočne užitke izpod peresa Eloise James si je izposodilo največ Hrastničanov. Na tretjem mestu in vsebinsko blizu je knjiga Spati z milijarderjem Ruth Cardello. Na seznamu izstopa roman na drugem mestu, Oktobrski otrok. Eric Wilson je v njem opisal resnično zgodbo in voljo do življenja dekleta, ki se je rodilo med splavom s solno razstopino. Knjiga je nova, izšla je lani v založbi Družina. V zagorski dolini so si člani knjižnice največkrat izposodili Nebeško vročico Sandre Brown in roman Vreden ljubezni Kathleen Woodiwiss. Za odtenek drugačen je roman na tretjem mestu. Philippa Gregory je v Posvetnih radostih opisala revolucijo na angleškem dvoru v 17. stoletju. Trboveljčani so v knjižnici največkrat posegli po romanu Ana Marija slovenske avtorice Terezije Justinek. Za njo je Mansfield park legendarne Jane Austen. Med tremi največkrat izposojenimi je še avstralsko-irska zgodba o iskanju lastnih korenin Ko se boš prebudila. Roman je napisala Maureen McCarthy in je namenjen starejšim mladostnikom in odraslim. Statistika ne poroča o tem, ali si romantično literaturo izposojajo predvsem moški ali ženske. Odgovor na to vprašanje naj bo zgolj domneva. Pa to niti ni pomembno. Direktorica Knjižnice Zagorje Irena Medvešek pravi, da je »poletje ravno pravi čas, da preberemo tisto, za kar je med letom zmanjkalo časa, po možnosti kaj zabavnega, za sprostitev«. Povedala je, da je to poletje »malo manj brala, kot po navadi, nekaj pa vseeno«. Knjige, ki jih je prebrala, so ji pripo- ročili bralci in ona jih priporoča dalje: Potepuški maček Bob, Ogenj, rit in kače niso igrače, Stoletnik, ki je splezal skozi okno in izginil ter Menih, ki je prodal svojega ferarija. Med njeno počitniško opremo sta našla svoje mesto še »kakšna dva, trije lahkotni ljubezenski romani«, je dodala, pa tudi nekaj strokovnih knjig, ki so po naključju pritegnile njeno pozornost. Polona Siter Drnovšek Irena Medvešek preživi s knjigami tudi dopust. Foto: osebni arhiv OGLASNA STRAN 13 četrtek, 11. september 2014 PROJEKT PODJETNO ZASAVJE Regionalni center za razvoj v sodelovanju z zasavskimi občinami in ob sofinanciranju Evropskega sklada za regionalni razvoj izvaja projekt Podjetno Zasavje, katerega cilj je spodbuditi razvoj svežih podjetniških idej, povečati konkurenčnost zasavskega gospodarstva, razširiti in izboljšati njegovo podporno okolje. Namen projekta je razvijati in izboljševati podjetniško kulturo v regiji, spodbuditi in omogočiti generiranje podjetniških idej, izobraževati in pomagati podjetjem v nastajanju. Temelji na tesnejšem povezovanja obstoječega podjetniškega podpornega okolja z nosilci novih podjetniških idej, delujočimi poslovnimi subjekti in tistimi v ustanavljanju ter potencialnimi vlagatelji. Hkrati želimo obstoječo podjetniško infrastrukturo nadgraditi z novimi instrumenti, ki temeljijo na medsebojnem mreženju in širjenju obstoječih poslovnih povezav z novimi subjekti. Projekt je oblikovan kot vsebinsko zaokrožena operacija, ki lahko z uspešno izvedbo bistveno prispeva k razvoju podjetništva, dvigu podjetniške kulture in konkurenčnosti, mreženju podjetij in potencialnih vlagateljev in vzpostavitvi ter izboljšanju podpornega okolja za razvoj podjetništva na dolgi rok. Znanje za Zasavje Izvedene so bile podjetniške delavnice, usposabljanja, dogodki, konferenci in individualna podjetniška svetovanja. Podjetniške delavnice, usposabljanja in individualna podjetniška svetovanja so bila namenjena novonastalim in potencialnim zasavskim podjetjem, nosilcem poslovnih idej in drugim, ki imajo željo po podjetniškem ustvarjanju. Podjetniško svetovanje je prinašalo usposabljanje predvsem za odprtje družbe ali samozaposlitev. Rasti in razvoju podjetij so bili namenjeni podjetniški dogodki in konference, ki so temeljila na obliki iskanja novih priložnosti pri razvoju novih produktov in oblikovanju skupnih ponudb. V času od 6. 6. 2014 do 5. 9. 2014 so bila v okviru operacije Podjetno Zasavje izvedene naslednje aktivnosti: 2 konferenci, 3 vikend dogodki in 34 podjetniških delavnic oz. usposabljanj, na katerih je bilo skupaj prisotnih preko 450 udeležencev. Kaj prinaša podjetniški portal Zasavja? Vzpostavitev podjetniškega portala Zasavja pomeni novo prido- Konferenca Lisac & Lisac Podjetniška natečaja Razpisana in objavljena sta bila 2 natečaja za najboljšo poslovno idejo Zasavja. Prvi natečaj je potekal od 30. 5. do 23. 6. 2014, drugi pa od 30. 7. do 29. 8. 2014. Razpisa za poslovno idejo sodita med aktivnosti primarnega spodbujanja podjetništva v Zasavju. Na podlagi prejetih vlog smo določili najboljše poslovne ideje, ki smo jih vključili v iniciativo start-up. bitev novega komunikacijskega orodja, ki bo nudilo informacije o podjetništvu v regiji, prvi stik s ponudbo poslovnih prostorov in zemljišč, podatke o razvojnih priložnosti, podpornem okolju, podjetniški ponudbi … Orodje bo seveda koristilo tudi vsem potencialnim podjetnikom in podjetjem v zasavski regiji, saj se sedaj večkrat srečujejo s težavami pri iskanju pravih informacij o ponudbi poslovnih prostorov in zemljišč, ki so na voljo na določenem območju. Delavnica o turizmu Podjetniški portal Zasavja je že vzpostavljen v testni različici. Poteka urejanje pridobljenih podatkov in pisanje besedil, priprava in oblikovanje podpornih tekstov, administratorski vnos vsebin, testiranje delovanja portala in drugo. Podjetniški portal Zasavja bo v celoti vzpostavljen do konca operacije. pogoje za sodelovanje na tujih trgih že uveljavljenih in uspešnih podjetij in takih, ki ocenjujejo, da imajo dober izdelek ali storitev, ki bi ga želeli plasirati v tujino. S tem namenom želimo izvajalci projekta sestaviti mrežo podjetij iz zasavske regije, ki bi se med seboj dopolnjevala, vzpodbujala in odpirala vrata novi poslovnim priložnostim. Nova publikacija, poslovni vodnik zasavskega gospodarstva V preteklem mesecu smo tako že izbrali in obiskali dvajset uspešnih izvoznih podjetij, ki so izrazila pripravljenost za sodelovanje in posredovanje konkretnih izkušenj in znanja z ostalimi zainteresiranimi udeleženci. Predstavitev regijskega gospodarstva v publikaciji poslovni vodnik zasavskega gospodarstva bo ponujala splošno sliko o regiji in njenem gospodarstvu, predstavitev gospodarskih panog in osnovne podatke o podjetjih, ki se želijo predstaviti morebitnim poslovnim partnerjem doma in predvsem v tujini. Publikacija je primerna za sejemske nastope, konference, tematska srečanja, izmenjave, za razpošiljanje po zbornicah in drugih gospodarskih združenjih. Njeno osnovno vodilo je zbuditi radovednost pri potencialnih partnerjih, povečevati prepoznavnost regije (s poudarkom na njenem gospodarstvu) ter odpiral možnosti povezovanja. Povezovanje, mreženje zasavskih podjetij S ciljem spodbujanja internacionalizacije zasavskih podjetij želimo v okviru projekta Podjetno Zasavje raziskati in vzpostaviti so v največji meri zasnovane tako, da spodbujajo povezovanje med podjetji v ustrezne oblike mrežnega povezovanja, da bi tako povečali konkurenčnost in nastopanje na tujih trgih. S predlaganimi aktivnostmi želimo doseči ustrezno analizo notranjega in zunanjega okolja, z namenom, da bodo podjetja v zasavski regiji postala bolj konkurenčna in bolj uspešno delovala, tako na trgih Slovenije kot tudi znotraj Evropske unije. Do konca operacije pa želimo izbrati še ostala zanimiva podjetja, ki imajo zanimive poslovne ideje in ponudbe, ki bi bile lahko zanimive tudi za tuje trge, jim pa morda manjkajo določena znanja, izkušnje, informacije, poslovni kontakti, morda pa samo pogum. Aktivnosti so predvsem usmerjene na dvig konkurenčnosti in petek, 12. 9. ob 9. uri ob 13. uri ob 17. uri petek, 12. 9. ob 17. uri torek, 16. 9. ob 12. uri četrtek, 18. 9. ob 12. uri Območna obrtna zbornica: Hrastnik Zagorje Trbovlje Podjetno Zasavje delavnica POSLOVNI NAČRT Mladinski center Trbovlje Podjetno Zasavje delavnica POSTANI START UP ZASAVJA RCR d.o.o. Zagorje Podjetno Zasavje konferenca POVEZOVANJE ZASAVSKIH PODJETIJ RCR d.o.o. Zagorje Zaključna konferenca: PODJETNO ZASAVJE 14 ZA MLADE četrtek, 11. september 2014 Tretji Želodkov festival Kdo so Želodki V soboto, 6. septembra 2014, so člani društva Želodki z Dola pri Hrastniku pripravili že tretji otroški festival, ki je privabil veliko obiskovalcev iz Zasavja. Ker je malo pršelo, so dogajanje prestavili z igrišča ob Dolanki v športno dvorano. Dogodek je bil nepozaben tako za mlade kot za starejše, saj vsi uživajo, če se njihova mladež zabava in ustvarja. To je tudi družabni dogodek. Po enem letu so se spet srečale mlade družine z otroki, ki so zrasli za eno glavo. Razgibano Dejavnosti je bilo toliko, da je bila izbira res težka. Vseh postaj itak ne bi mogli obiskati, čeprav so imeli na voljo dovolj časa - od 14. do 19. ure. Pela jim je otroška pevka Andreja Zupančič, zabaval klovn Jaka, za najmlajše sta bili na sporedu dve glasbeno animacijski predstavi, lutkovne in dramske predstave, cirkuški nastopi, delavnice. Izkušene oblikovalke iz Steklarne Hrastnik so na primer pokazale različne tehnike in možnosti poslikave stekla. Vsak si je lahko ustvaril svoj unikatni izdelek. Prizorišče Želodkovega festivala je postalo tudi gradbišče fantazijskih oblik, ki so jih otroci tvorili s pomočjo penastih kolačkov in lesenih paličic. S pomočjo starega prijatelja – masko- te Bojana in JUB delavnice so lahko barvali hiške iz stiroporja. Pa še kaj drugega. Za Želodkov festival si je treba urediti tudi praznične frizure. Prepustili so se čudežnim rokam frizerk iz SB Stayling. Pa še poslikave obraza in rok so si privoščili. Nekaj zamahov s čarobnimi čopiči v rokah umetniških animatork pa je bilo dovolj, da so otroci izginili, namesto njih pa so se prikazali pravljični junaki. Predstavili so se tudi gasilci, čebelarji, policisti,… Plezanju, atraktivni športni disciplini, so se posvečali na dveh koncih. Malčki na steni v dvorani, malo večji na čisto pravi plezalni steni, ki jo je postavil Plezalni klub Laško s svojimi izkušenimi inštruktorji športnega plezanja. Omeniti velja še stojnico Kulturno rekreacijskega centra, kjer so mlade Nagradni natečaj Naj fotografija letošnjih počitnic Še vedno vas vabimo k sodelovanju za naj fotografijo letošnjega poletja. Nagradni natečaj še nismo zaključili. Sodelujejo vsi Sodelujte tudi vi! Starost ni več omejena. Sprejemamo »fotke« vseh generacij. Pošljite po vašem mnenju najboljšo fotografijo tega poletja na naš elektronski naslov: [email protected] in pokažite jo celemu Zasavju. Če bo izbrana vaša fotografija, bo vsakokratno listanje po časopisu še bolj zanimivo. Pri pošiljanju predlogov upoštevajte, da je treba fotografijo posredovati v jpg formatu in v čim boljši resoluciji. Ob fotografiji pošljite tudi osebne podatke, naslov in telefonsko številko. Bogate nagrade Fotke, ki jih bo izbral uredniški odbor časopisa, bodo bogato nagrajene. Z visokimi nagradami. Leteli bomo, lebdeli, se sprehajali, vpili in se smejali nad zemljo. Nagrade je namreč prispeval Pustolovski park Geoss. Prva nagrada: orjaška vstopnica– vključuje vstopnino v park in dva spusta po orjaškem flying foxu Druga nagrada: odrasla vstopnica – vstopnina v park za odraslega Tretja nagrada: spust po orjaškem flying foxu Vstopnina v park vključuje sprehod po petih trasah Pustolovskega parka Geoss in 72 plezalnih elementov. Orjaški spust pa je spust po najdaljšem flying foxu v osrednji Sloveniji v skupni dolžini 915 m. Plezalna stena je bila magnet za obiskovalce. Foto: Fanči Moljk vaditeljice plavanja in animatorke seznanjale obiskovalce s svojo dejavnostjo. Jani Medvešek, predsednik društva Želodki, je poudaril, da so se tudi na letošnjem festivalu ogibali takih dejavnosti, ki bi udarile starše po žepu, saj vemo, kako znajo biti otroci vztrajni. Po ugodni ceni so prodajali le palačinke in pice, sladke dobrote, ki so jih pripravile članice aktiva kmečkih žena, pa so bile brezplačne. Če bi rekli, da imajo dolski Želodki svoje korenine v slikovitem kobariško-tolminskem delu Slovenije, bi malo pretiravali. Pa ne veliko. Od tam je namreč Kristina Čušin Medvešek, ki se je primožila v Zasavje. Saj ji je bilo všeč na Dolu, le nobenih aktivnosti ni za otroke, je govorila možu Janiju. Nekega dne so o tem govorili s prijateljem Tadejem Pušnikom in njegovo družico Simono Koren, ki se je priselila na Dol s Koroške. »Midva sva imela od svoje generacije največjega otroka,« pravi Tadej, »pa tudi Janijev Jaša je hitro rasel. Res smo morali nekaj ukreniti …« K delu so povabili še nekaj mladih parov in februarja 2011 ustanovili društvo Želodki. Želodki rastejo na hrastu, po katerem je Hrastnik dobil ime. Potem so se prireditve v naravi kar vrstile: v Gorah so pripravili zimsko želodkijado, kjer so družine izdelovale najbolj izvirnega snežaka, iskali so zaklad v okolici Dola. Zgodile so se Kracarije pod drevesi… »Najbolj me veseli, da se vse bolj vključujejo nove družine,« je nadaljeval Tadej. »Tudi za delo radi poprimejo. Upam, da se bo prostovoljska mreža društva uspešno širila. Najlepša nagrada prostovoljskega dela so zadovoljni otroci.« Fanči Moljk Zlati – sami fantje V četrtek, 28. avgusta sta župan in podžupanja občine Trbovlje Vili Treven in Jasna Gabrič, v prostorih občine sprejela letošnje zlate maturante. Oba sta jima ob izjemnem uspehu čestitala in jim zaželela vse dobro na nadaljnjih poteh. Naziv “zlati maturant” si je z odlično opravljeno maturo v preteklem šolskem letu prislužilo pet dijakov Srednje tehniške in poklicne šole ter trije dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Peter Adamič, Tim Žlak in Črt Dragar ter Uroš Polc, Jure Matko, Domen Lanišnik, Matej Hacin in Alen Nemec so torej fantje, na katere so v Trbovljah iskreno ponosni in jim želijo vse najboljše v življenju. Župan Treven je zlatim maturantom podelil spominsko darilo. ZT Pustolovščina za vsakega Pustolovski park Geoss se nahaja v vasi Slivna v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije. Obiskovalcem nudijo sprehod med drevesnimi krošnjami po petih trasah različnih težavnostnih stopenj s kar 72 različnimi elementi, ki jih pustolovke in pustolovci premagajo v dveh do treh urah. Pustolovščine parka so primerne za otroke od četrtega leta dalje in odrasle. Vedno vas bodo prijazno sprejeli izurjeni inštruktorji, ki bodo skrbeli za vašo varnost, med drevesi pa vas bo varovala oprema proizvajalcev Petzl, Singing rock in pa Climbing Technology. Park je zgrajen skladno z EU standardi in kot zagotavlja 100 odstotno varnost vseh obiskovalcev. Zlati trboveljski mladci z županom in podžupanjo. Foto: arhiv občine Trbovlje Vede o življenju Medgeneracijsko in medregijsko sodelovanje dijakov, mentorjev ter vrhunskih znanstvenikov, pridobivanje znanja, zgodnje vključevanje v vrhunske raziskave in razmišljanje o etničnih vprašanjih znanosti so bili glavni cilji uspešnega projekta Nova generacija ved o življenju. Zaključili so ga v ponedeljek, 25. avgusta, z zaključno konferenco v Kongresnem centru Brdo, kjer so predstavili dosežke projekta (okrogle mize, ekskurzije, tabori, raziskovalne naloge, delavnice itd.). Trboveljska predstavitev na zaključni konferenci. Foto: arhiv GESŠ Visoko nad oblaki. Foto: Katja Lukšič, Trbovlje. Lina se čudi veliki vodi. Foto: Miha Zupančič, Trbovlje. Udeležence so nagovorili minister, profesorji, ravnatelji, koordinatorka projekta, direktor kemijskega inštituta in vodja projekta. V drugem delu pa so dijaki predstavili raziskovalne naloge, ugotovitve in spoznanja. V projektu so sodelovali tudi dijaki in profesorji GESŠ Trbovlje. Vsi upajo, da se z zaključkom projekta ni zaključilo tudi sodelovanje dijakov in vrhunskih znanstvenikov ter v projekt vključenih inštitucij. Jerneja Nimac ŽIVLJENJE 15 četrtek, 11. september 2014 Naročila ZT za podjetja in zavode Ali je pomembno, kaj si o meni mislijo drugi ljudje? Ste se kdaj vprašali: »Zakaj se mi zdi tako pomembno, kaj si o meni mislijo drugi ljudje?« Jaz pa vas vprašam: »Zakaj vam je zadnja skrb, kaj si o vas misli za vas najpomembnejša oseba na svetu?« Že veste, kdo je ta oseba? Ta oseba ste VI SAMI. Dragi moji, ljudje okoli vas imajo pravico, da mislijo, kar želijo. Ali bodo njihove misli in besede postale vaša resnica, pa je odvisno od vas samih. Samo vi imate izbiro, da se odločite, ali boste svojo moč podarili okolici ali pa jo boste zadržali zase. Vendar nikar ne pozabite – samo kadar delate s srcem in iz srca in kadar hodite po poti svojih sanj, ste lahko srečni. Če vaša sreča moti druge, to ni vaš »problem«. Vsi imamo vsak dan, vsako uro, vsako minuto možnost, da se odločimo in začnemo živeti svoje sanje. Ljudi boli, ko jim nastavimo ogledalo, ljudi boli, ko vidijo, da nekdo živi svoje sanje, oni sami pa si tega ne upajo in ne dovolijo, čeprav si želijo. Zato se pogosto branijo z besedami in dejanji, ki tiste, ki svoje sanje živijo, prizadenejo, vendar le, če to dovolijo. Ne dovolite tega – ne dovolite, da vam kdorkoli »uniči« vašo srečo in v vas zbudi slabe občutke, ker si dovolite biti srečni … Bodite vi vi – smejte se, plešite, pojte, ljubite, ljudem povejte, koliko vam pomenijo, rušite meje, dosegajte »nemogoče« in bodite SREČNI … Kaj si o tem mislijo drugi, ni vaš problem … Lep sončen dan vam želim. Zunaj dežuje? Tudi ples v dežju lahko prinese sonce v naše srce, če si to želimo in če to dovolimo. Ines Kolar Mali oglasi Oddajate, prodajate, ponujate, darujete, morda kupujete, jemljete v najem? Vaš mali oglas lahko sedaj oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika. Oddate ga lahko preko spleta [email protected] ali preko pošte: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Vaš oglas bomo objavili brezplačno. V kolikor želite pripeti k oglasu sliko, postane oglas plačljiv, cena: 15 €. Plačljivi (15 €) so tudi oglasi, ki so povezani s pridobitveno dejavnostjo. Ocena oglasa je prepuščena Zasavskemu tedniku. Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki. Splošni pogoji Oglas je potrebno oddati do petka pred izidom nove številke časopisa. Oglas, ki bo oddan kasneje, bomo upoštevali za naslednjo številko. V kolikor se odločite za plačljiv oglas, ga je potrebno oddati do srede en teden pred izidom nove številke in poravnati predračun do petka istega tedna. Preklic malega oglasa (vsaj dan pred objavo) ne spremeni cene oglasa. Besedilo malega oglasa ni oblikovano oz. kako drugače grafično obdelano. Pridružujemo si pravico do slovničnih in strukturnih popravkov. Pri fotografijah, ki imajo postavljene grafične ali tekstovne elemente, si pridružujemo pravico do zavrnitve. Pridružujemo si pravico, da naročilo tudi zavrnemo, če npr. nasprotuje prisilnim predpisom, morali ali programski zasnovi časopisa. Prodam zamrzovalno omaro Beko (v: 145, š: 54, g: 57) za 30 evrov. Tel: 041-835-875. Prodam 2,5-sobno stanovanje 61,1 m2, center Trbovelj, zelo funkcionalno, 2007 popolnoma obnovljeno. Bremen prosto. Cena po dogovoru. Tel.: 040625-924. V okolici Zagorja prodamo zidan vikend 40 m2 s pripadajočim zemljiščem velikosti 2880 m2. Informacije na telefonu: 041-591994. Aforizmi Obstajata dve vrsti odvetnikov, tisti, ki dobro poznajo zakone in tisti, ki dobro poznajo sodnika. Polovica politikov so zgube, ostali so pripravljeni na vse. Izdajalec je politik, ki zamenja svojo stranko in se vpiše v kakšno drugo. Spreobrnjenec je politik, ki zapusti svojo stranko in se vpiše v našo. Rdeči Tajfel V Zasavskem tedniku smo se ob pričetku izhajanja odločili, da časopis brezplačno izhaja samo za gospodinjstva, saj verjamemo, da si lahko podjetja, zavodi in lokali v Zasavju privoščijo našo skromno naročnino, ki znaša 2,5 € na številko s poštnino vred. Za naročilo našega časopisa obiščite spletno stran in kliknete na naročilo. Zasavski tednik kot darilo Če želite prijetno presenetiti svoje najdražje, prijatelje ali znance, ki so Zasavci, živijo pa izven Zasavja, in jim želite omogočiti branje svežih novic iz Zasavja in okolice, jim lahko odslej podarite celoletno ali polletno naročnino na časopis Zasavski tednik. Več ne internetni strani www.zasavskitednik.si Kava jutranja prijateljica Jabolčna marmelada s kivijem in banano 1 kg sadja (jabolka, banane in kivi) 0,5 do 1 kg sladkorja 25 g želirnega sredstva limona Sestavine so pisane. Foto: Marija Razpotnik Kava izvira iz tropskih gozdov vzhodne Afrike. V naravi raste v svetlih, tropskih krajih do nadmorske višine okrog 1800 metrov. Poznamo tri vrste kavovca. Po domače: arabika, robusta in liberika. Kar 2/3 svetovnega pridelka kave zavzema arabika. Robusta v primerjavi z arabiko vsebuje le pol toliko kofenina. Arabika je močnejše arome in polnejšega okusa. Čista robusta je v večini primerov skoraj nepitna in ima dražeč učinek na želodec. Ker je pridelava robuste manj zahtevna, je cenejša in jo uporabljajo predvsem za »polnilo« v mešanicah z arabiko. V kvalitetnih mešanicah kave je okoli tri četrtine arabike in le četrtina robuste. Najkakovostnejše mešanice pa vključujejo izključno arabiko. V Evropi so prve kavarne odprli v 17. stoletju. Pražena kavna zrna vsebujejo od 0,7 do 3 % kofeina, sledi teofilin in teobromin, do 9 % je beljakovin, okrog 25 % ogljikovih hidratov, okrog 13 % maščob ter 5 % organskih kislin. Vsebujejo še nikotinsko kislino, vodo, rudnine, celulozo, aromatične in druge sestavine. V zmernih količinah, kar po splošnih priporočilih pomeni skodelico do dve na dan, je kava zaradi kofeina, ki spodbuja delovanje centralnega živčnega sistema, pospešuje delovanje srca in delovanje krvnega obtoka, priporočljiva. Kava pospešuje prebavo in spodbuja presnovo. Pripravite si SPICE CAFFEE V džezvi pogrejemo 2 žlički kave, ¼ žličke strtega kardamoma, ¼ žličke ingverja in ¼ žličke cimeta ali klinčkov. Ko zadiši, prelijemo z vrelo vodo in pokrito pustimo stati tekaj minut. Njami! Arabci in Indijci kavi takoj dodajo kardamom. Na skodelico dodamo 1 plod ali za noževo konico mletega kardamoma. Takšna kava ima boljšo aromo in je bolj zdrava, saj jo želodec lažje sprejme. CD Jabolka olupimo in zrežemo na krhlje. Pokapamo jih z limoninim sokom in z malo vode dušimo. V posodo, kjer se dušijo jabolka, dodamo na manjše koščke narezan kivi, ki smo ga prej olupili, nato dodamo še na koščke narezane banane. Po 20 minutah sadje pretlačimo ali s paličnim mešalnikom zmiksamo. V sadje stresemo sladkor in želirno sredstvo. Kuhamo, da se sladkor raztopi in marmelada zgosti. Polnimo v čiste in segrete kozarčke in takoj zapremo. Še nekaj nasvetov Kozarčke ali steklenice, ki jih uporabimo za toplo konzerviranje, segrejemo v pečici in vroče sproti polnimo. Najbolje je uporabiti nove pokrovčke za kozarce. Poškodovani pokrovčki ne tesnijo. Predno pokrovček zapremo na kozarec, ga namažemo z alkoholom. Včasih so gospodinje na marmelado pred zaprtjem prilile rum. Najboljše marmelade so iz mešanega sadja, zato lahko poljubno in po okusu izberemo sadje za marmelado. Jabolčni marmeladi s kivijem in bananami lahko dodamo breskve ali zamenjamo kivi z breskvami ali z drugim sadjem. Količina sladkorja je odvisna od vrste sadja. Več pektina vsebuje sadje, manj je potrebno sladkorja in želirnega sredstva. Pektin je v olupkih in peščišču, zato kuhamo sadje neolupljeno in s peščiščem. Marija Razpotnik Koruza Se še spomnite dni, ko ste kot otroci komaj čakali, da boste konec poletja pekli koruzo? Najverjetneje pa niste nikoli pomislili, kakšne so njeni pozitivni učinki na telo. Poleg vitaminov A, B, E in vrste potrebnih mikronutrientov (fosfor, magnezij, cink, železo, baker, selen) koruza vsebuje polno prehransko pomembnih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavila. Vlaknine vplivajo na peristaltiko črevesja ter stimulira- Koruza je zdrava. Foto: Jasmina Škrabar jo nastanek prebavnih sokov in rast črevesnih resic. Njena antioksidativna lastnost se v primerjavi z drugimi živili pri kuhanju (ali pečenju) še poveča. Uživanje koruze je priporočljivo, saj zmanjšuje število prostih radikalov, ki so povzročitelji rasti rakavih celic, polna je folne kisline, ki je pomembna pri nosečnicah za pravilen razvoj ploda in preprečevanje okvare nevralne cevi, vzdržuje zdravje živčevja, mikronutrienti pa skrbijo za zdrave kosti, pravilno delovanje ledvic, vzdrževanje pravilnega srčnega utripa, dober vid in lepo kožo ter povečujejo in vzdržujejo pravilno delovanje imunskega sistema. Priprava Še mlečno koruzo lahko skuhate ali spečete. Preden pa jo postrežete, jo solite in dodajte kapljico ali dve olivnega, konopljinega ali kokosovega olja. Vitamina A in E sta topna v maščobi, tako se bosta lahko uspešno absorbirali v telesu. Ustvarite sebi in svojim otrokom nepozabne spomine s skupnim druženjem ob ognju, prežetim s sladkim vonjem pečene koruze. Jasmina Škrabar 16 OGLASNA STRAN ODRASLI V ŠOLO – ZAKAJ PA NE Najbolj normalna stvar na svetu je, da otroci in mladi septembra sedejo v šolske klopi. Da gredo jeseni v šolo tudi odrasli, pa ni tako zelo običajno. Odrasli, ki razmišljajo o šolanju, so pogosto postavljeni pred številne izzive (stereotipi o primerni starosti za učenje, prezahtevnosti in nekoristnosti učenja, težave pri usklajevanju šole z delom in družinskimi obveznostmi …). Pa vendar odrasli, ki se šolajo izredno, vedno znova dokazujejo, da je za učenje vedno pravi čas. Kajti učimo se ne le v šoli, pač pa tudi v službi, pri vsakdanjih opravilih, v odnosu z drugimi, v prostem času … Znanje je posameznikov zaklad, ki mu ga nihče ne more vzeti, in odpira vrata v boljšo prihodnost. četrtek, 11. september 2014 Po statističnih podatkih se v Sloveniji v programe za pridobitev izobrazbe vsako leto vključi preko 14.000 odraslih. Preko 340.000 pa se jih vključi v različne neformalne programe, kot so računalništvo, tuji jeziki, slovenščina, usposabljanja za delo in prosti čas. Tudi v Zasavju je vseživljenjsko učenje postalo pomemben del vsakdanjika marsikatere družine. Del zaslug za to ima zagotovo tudi Zasavska ljudska univerza, ki je s svojo ponudbo prisotna že preko petinpetdeset let. S svojimi dejavnostmi promovira in širi kulturo vseživljenjskega učenja in izobraževanja v Zasavju. OD OSNOVNE ŠOLE DO FAKULTETE Odrasli, ki morda še niso zaključili osnovne šole, jo lahko na ljudski univerzi dokončajo brezplačno. V enem šolskem letu opravijo kar dva razreda! Vsi, ki se odločijo za to pot, šolo praviloma uspešno končajo, če se le udeležujejo predavanj in vložijo potreben trud in čas v učenje. slitev v novem poklicu, npr. kot medicinska sestra v Ljubljani ali tujini. Vpisi potekajo še ves september. Vsi ti programi so plačljivi. Zasavska ljudska univerza ima konkurenčne cene in ponuja obročno plačevanje šolnine. Odrasli lahko poklic pridobijo tudi na drugačen način, skozi sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (na kratko NPK). Postopek pridobitve NPK je enostaven. Po zaključenem usposabljanju kandidati svoje znanje dokažejo pred komisijo in pridobijo certifikat ter ustrezen poklic. Na Zasavski ljudski univerzi jeseni 2014 vabimo k vpisu v programe socialni oskrbovalec na domu, maser, računovodja in pomočnik natakarja. Zasavska ljudska univerza Zasavčanom omogoča tudi nadaljevanje šolanja v izrednih višješolskih programih. Z Višjo strokovno šolo Abituro iz Celja ponujajo višješolske programe ekonomist, poslovni sekretar in varovanje. Letos ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA - OSEBNA IZKAZNICA Zasavska ljudska univerza je javni zavod za izobraževanje odraslih, ki so ga pred dobrimi 55 leti ustanovile vse tri zasavske občine. Sedež ima ljudska univerza vsa leta v Delavskem domu v Trbovljah, pisarne in učilnice pa že več kot petnajst let tudi v Graščini v Zagorju. Mnogi Zasavsko ljudsko univerzo še vedno poznajo kot delavsko ali revirsko univerzo. Trenutno je na ljudski univerzi šest redno zaposlenih, trije pa so zaposleni preko javnih del. Pri izvedbi programov letno sodeluje več kot šestdeset zunanjih učiteljev. V šolskem letu 2013/14 se je v programih za pridobitev izobrazbe izobraževalo 107 odraslih, 29 je bilo vključenih v splošne formalne programe in kar 129 v neformalne programe. V njih so pridobivali znanja s področja računalništva in uporabe sodobne digitalne tehnologije, slovenščine, tujih jezikov, podjetništva, socialnih in kulturnih veščin. Na srednješolski stopnji je trenutno največ zanimanja za pridobitev poklicev trgovec, medicinska sestra, pomočnik vzgojiteljice predšolskih otrok, ekonomski in logistični tehnik. Glede na veliko pomanjkanje delovnih mest v Zasavju marsikdo vidi priložnost za zapo- je Abitura pripravila posebno presenečenje – šolnino za letnik kateregakoli programa so znižali na samo tisoč evrov! Vsi, ki jim ležita naravoslovje in tehnika, pa lahko preko Višje strokovne šole ŠC Novo mesto pridobijo nazive inženir strojništva, varstva okolja in komunale, informatike in logistike. Del študija poteka s predavanji, del pa preko interneta. KLJUČ JE V KAKOVOSTI Zasavska ljudska univerza je ena izmed 38-ih izobraževalnih ustanov v Sloveniji, ki se ponaša z znakom kakovosti POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje). Z njim dokazuje, da skrbi za kakovost izobraževanja odraslih. OGLASNA STRAN 17 četrtek, 11. september 2014 PO ANGLEŠKO IN PO NEMŠKO Za vse, ki potrebujejo znanje tujih jezikov, so na ljudski univerzi letos pripravili tri zanimive in cenovno ugodne novosti. Jezikajmo angleško je tečaj angleške konverzacije. Odlična predavateljica Lidija Š. Tadić pravi, da je mnogo ljudi strah spregovoriti v tujem jeziku, zato jim vse znanje, ki ga imajo, nič ne koristi. Na tečaju boste teoretično znanje preizkusili v praksi in premagali strah pred govorjenjem v tujem jeziku. Cena 30-urnega tečaja je samo 175 €, z možnostjo plačila v dveh obrokih. Tečaj Nemščine za zdravstvene delavce priporočamo vsem, ki imajo spričevalo ali diplomo iz zdravstvene stroke in iščejo delo v nemško govorečih državah, osnove nemščine pa so dobrodošle tudi za ostale iskalce zaposlitve v tujini. Začetni intenzivni tečaj nemščine, ki je prilagojen potrebam poklicnega vsakdana zdravstvenih delavcev, bo vodil izkušen predavatelj Dejan Kramžar. Cena 60-urnega tečaja je 330 €, tečajnino lahko poravnate v treh obrokih. V prostorih ljudske univerze v Zagorju tudi letos deluje Središče za samostojno učenje (SSU), opremljeno s sodobno učno tehnologijo. Občani se v Središču za samostojno učenje ob pomoči mentorja lahko učijo dela z računalnikom, tujih jezikov, slovenščine in drugih splošnoizobraževalnih vsebin. Za brezposelne in upokojence pa organizirajo tudi brezplačne delavnice s področja računalniškega opismenjevanja in tujih jezikov (angleščine, nemščine in ruščine). Zasavska ljudska univerza je bila in je tu za ljudi, ki so potrebovali in še potrebujejo znanje za delo, poklic, kariero ali za prosti čas. Ljudska univerza je v vseh pogledih zanesljiv in varen partner na področju izobraževanja odraslih v regiji. Svojo energijo usmerjajo v ljudi. Prisluhnejo individualnim potrebam udeležencev, upoštevajo želje in potrebe ter poskušajo v okviru možnosti svetovati in pomagati. Povezujejo se z različnimi organizacijami in zavodi v lokalnem okolju ter so družbeno odgovorni. Pridružite se, kajti za učenje je vedno pravi čas. Tretja novost je možnost učenja poslovne angleščine ali nemščine za odrasle, ki potrebujejo tekoče znanje jezika v stikih s poslovnimi partnerji. V 60-urah se bodo naučili najpomembnejših veščin poslovnega komuniciranja, razširili besedni zaklad in se suvereno sporazumevali v različnih situacijah. Vsi tečaji bodo potekali v Zagorju ali Trbovljah enkrat tedensko v popoldanskem času od 17. do 20. ure. Več informacij o programih je na voljo na prenovljeni spletni strani www.zlu-trbovlje.si in Facebook profilu. Zasavska ljudska univerza ZAGOTAVLJA • dolgoletno tradicijo, znanje in izkušnje pri organizaciji izobraževanj, • kvalitetno in prijazno »šolo« za odrasle, • aktualne izobraževalne programe, ki jih vodijo izkušeni in kompetentni predavatelji, • znanje, ki ga udeleženci pridobijo med izobraževanjem, je praktično in uporabno, • prisluhnejo individualnim potrebam udeležencev, izdelajo individualni osebni načrt izobraževanja, upoštevajo želje in potrebe ter poskušajo v okviru možnosti svetovati in pomagati, • udeleženci dosegajo zelo dobre rezultate na izpitih, zaključnih izpitih in pri poklicni maturi, • profesionalne in prijazne in strokovne sodelavce, • primerljive cene, ugodne plačilne pogoje, možnost plačila na obroke in popuste. BREZPLAČNO ZA ZASAVCE Zasavska ljudska univerza je v preteklih letih na račun razpisov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izvajala več projektov (Center vseživljenjskega učenja Zasavje, Neformalno izobraževanje odraslih, Dvig ravni pismenosti ter Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja), preko katerih je ponujala vključitev v različne zanimive in uporabne brezplačne tečaje s področja računalniške in digitalne pismenosti, tujih jezikov in slovenščine, številna predavanja za zdravo življenje, kreativne delavnice itd. Vidik brezplačnosti je izjemnega pomena, kajti ljudje v Zasavju imajo čedalje manj denarja za izobraževanje. V letu 2014 je bila večina projektov zaključenih, novih razpisov, ki jih tudi na ljudski univerzi nestrpno pričakujejo, pa zaenkrat žal še ni na vidiku. Kljub neugodnim razmeram je Zasavska ljudska univerza tudi letos pripravila precej brezplačnih možnosti za občane. Na Zasavski ljudski univerzi že več kot 10 let deluje Svetovalno središče Zasavje (ISIO), kjer odrasli dobijo celovito pomoč pri izobraževanju. Poleg informacij in nasvetov o možnostih izobraževanja za odrasle v Svetovalnem središču nudijo tudi pomoč pri ugotavljanju poklicnih interesov, pomoč pri urejanju osebne zbirne mape (portfolija), pomoč pri pripravi europass življenjepisa (tudi prevoda v nemščino ali angleščino), ugotavljanje in razvijanje temeljne zmožnosti učenje učenja ter samovrednotenje kompetenc, kot so sporazumevanje v tujih jezikih, digitalna pismenost in načrtovanje kariere. Najnovejša pridobitev na ljudski univerzi je Center medgeneracijskega učenja (CMU), ki nekako nadaljuje zgodbo vseživljenjskega učenja za vse generacije Zasavčanov. V okviru CMU septembra že potekajo prve računalniške delavnice za starejše. Delavnice vodi Dušan Malić, ki že vrsto let sodeluje z ljudsko univerzo in ga nekoliko starejši računalniški navdušenci že zelo dobro poznajo. Svetovalni telefon Tel.: 03 56 31 191 Odrasli, ki so vključeni v javno veljavne programe ali druga usposabljanja, imajo na Zasavski ljudski univerzi tudi možnost dostopa do brezplačne dodatne pomoči pri učenju (individualne in skupinske). SEDEŽ Trg svobode 11 a 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190 Fax.: + 386 (0)3 56 31 192 enota Grajska 2 1410 ZAGORJE OB SAVI Tel. + 386 (0)3 56 55 120 Fax.: + 386 (0)3 56 55 130 [email protected] www.zlu-trbovlje.si 18 OGLASNA STRAN četrtek, 11. september 2014 GLEDALIŠKI ABONMA 1. PREVARE / Jera Ivanc Komedija / Mestno gledališče ljubljansko / 16.oktober 2014 2. POLICAJI / Sławomir Mrožek Komedija / SLG Celje / premiera oktobra 2014 / 11. november 2014 3. NORCI IZ VALENCIJE / Lope de Vega Komedija / SNG Nova Gorica / premiera maj 2014 / 2. december 2014 4. LJUBLJANSKA KOMEDIJA / Jože Moškrič Komedija v treh dejanjih / Mladinsko gledališče svoboda Trbovlje 5. MAME / avtorski projekt Komedija / Siti teater / premiera oktobra 2014 6. SRCE NA DLANI / Draga Potočnjak Drama / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana / premiera junij 2014 TEK IN HOJA ZA UPANJE LUTKOVNE MATINEJE 1. TI in JAZ / Brata Grimm interaktivna predstava / Gledališče za dojenčke in malčke AEIOU Ljubljana / 11. oktober 2014 2. PIKA GRE V ŠOLO Zavod Enostavno Prijatelji Ljubljana / 8. november 2014 3. KAM SE JE SKRIL DEDEK MRAZ Lutkovnem gledališču Makarenko Radovljica / 6. december 2014 4. OBLAKOVO POTOVANJE glasbena predstav / Glasbena dežela Maribor / 3. januar 2015 5. KDO JE KRIV Lutkovna skupina Lučka Trbovlje / 7. februar 2015 6. PRAVLJICA O ZLATEM LONČKU ekološka tematika / Gledališče Smejček Ljubljana / 7. marec 2015 ZASAVJE 2014 EUROPARK ZAGORJE OB SAVI SREDA, 1. OKTOBER 2014, OB 10.00 ROK ZA PRIJAVE TRASA JE PRIMERNA TUDI ZA INVALIDE, STAREJŠE, OTROKE SREDA, 24. 9. 2014 I N S TA R Š E Z V O Z I Č K I INFO: WWW.VDC-ZAGORJE.SI / 051 334 860 FILMSKI ABONMA ZASAVSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO RTH, RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o., 1420 Trbovlje, Trg revolucije 12, objavlja namero o javni prodaji materiala iz zalog. 1804-2014 210 let rudarjenja Prodaja se bo vršila predvidoma po 22. septembru 2014, na lokaciji RTH d.o.o., Ulica prvoborcev 1 a, Hrastnik. Pred prodajo bo možen ogled. Seznam materiala, način prodaje ter točen datum prodaje bo objavljen na spletni strani družbe RTH d.o.o.: www.rth.si Vse zainteresirane obveščamo, da lahko pridobijo informacije o prodaji na tel. številki: 03 56 44 211 int. 112 – tajništvo Hrastnik 03 56 26 144 - komercialni oddelek. FILMSKI ABONMA je sestavljen iz 7 filmskih predstav, ena na mesec, od oktobra do aprila. Predstave bodo na sporedu vsako prvo sredo v mesecu ob 20.00. GLEDALIŠKI VEČERNI ABONMA Abonmajske predstave bodo potekale ob torkih ob 19.30. VPIS: Vabljeni k vpisu od 1. do 19. septembra 2014 oz. do zasedbe mest. Odrasli 70 € Upokojenci, študentje, dijaki 65 € Cena vstopnice za izven v sezoni 2014-2015 je 15 €. KLUB B – člani kluba imajo popust v vrednosti 10 €, pri nakupu vstopnic za izven 5 €. LUTKOVNE MATINEJE (abonma) Pri nakupu vstopnic za vseh 6 predstav je cena 20 €. Vstopnina za izven: otroci in odrasli 4 € FILMSKI ABONMA Cena abonmaja je 22 €, plača se ob prejemu abonmajske vstopnice. Informacije, vpis in prodaja: Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje, inna blagajni v času kinopredstav. http://www.dd-trbovlje.si/ / (03) 56 33 481 elektonska pošta: [email protected] Tr g o v i n a i n p api rni ca RTH, RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o., 1420 Trbovlje, Trg revolucije 12, oddaja v najem: 1804-2014 210 let rudarjenja Poslovne prostore na lokaciji Trbovlje, Nasipi 45 (zelena stavba), površine cca 2 x 400 m2, s parkirnimi prostori. Poslovne prostore na lokaciji Trbovlje, Trg revolucije 14, s parkirnimi prostori, površina posameznega prostora od 15 do 25 m2. Prostori so opremljeni. Pokrita parkirna mesta na lokaciji Trbovlje, Ribnik b.š. (»Gvido«). Parkirna mesta so primerna za hranjenje prikolic, čolnov in podobnega. Vse informacije so interesentom na voljo na tel. številki: 03 56 44 144 int. 400 – premoženjski oddelek ali 03 56 26 144 int. 258 – premoženjski oddelek. Vabljeni v bowling Planet300, Cesta zmage 9a v Zagorje na rekreacijo in prijetno druženje z družino in prijatelji. Odprto od pon.-čet. od 16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in nedelja od 15.00-22.00. Rezervacije na telefon: 05-995-73-12 ali GSM 041-684-828 Trgovina in papirnica v Hrastniku ponuja: pisarniški material, šolske potrebščine, fotokopiranje, tiskanje iz usb-ključkov, vezavo in plastificiranje. Ženske obleke, zadrge in ostali darilni program. Vljudno vabljeni v našo trgovino na Log 9 v Hrastniku, ki je odprta: od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure, ter od 16. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure, nedelja zaprto. Telefon: 03 56 44 200 elektronski naslov: [email protected] ZABAVA 19 četrtek, 11. september 2014 Nagradna križanka 8 8 GIBANJE OKOLI ČESA SREBRNI KOVANCI JUŽNI SADEŽ ZAČETEK GESLA AKTINIJ ZAČETEK AZBUKE ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA Ž. IME KDOR PRITRKAVA KAR JE SPLETENO IRSKI PEVEC-U2 MILKA PLANINC ZIMSKA PADAVINA NENAD STEKIĆ OKRASNA CVETICA PROŠNJA ZA USM. OKUSNA M. RIBA KONEC GESLA KALCIJ POVRŠ. MERA PODRED. VEZNIK STAR GERMAN R. SKOZI TRBOVLJE KILOMETER JUTRANJA ZARJA IR. KRALJ BRIAN GORA NAD BOVCEM RENIJ GRŠKI M. LETALEC S. SMUČ. ANA AVT. OZ. TURČIJE TEKOČINA V ŽILAH LATINSKI PREDLOG PRITDILNICA 7. DAN V TEDNU PTICA IZ DRUŽINE ROPARIC NAŠA NAJDALJŠA REKA NEGA MESTO V ITALIJI GRŠKI HEROJ ŽIVALSKE USTNICE EKOLOŠKO (KRAJŠE) POGON NA DIVJAD PODZEMELJSKI HODNIK MEDMET BOLEČINE KORIST (STAR.) AMERICIJ NAJV. SL. PISATELJ ORODJA ZA LES MESTO OB SAVINJI DELAVCI, PERSONAL MESTO V NEMČIJI SL. PISAT. JANČAR EVA ŠKOFIČ (MAURER) VRATA, VHOD, DURI ČRKI IZ ZAČ. AB. GLAS PRI PRELOMU 4., 5., 1. SAMOGL. TANKA TKANINA FRAN. NAZIV ZA VODO DREVO S CIGARAM PODOBN. PLODOVI NATRIJ RAZVOJNA REGIONAL. AGENCIJA IZPADANJE LAS, DLAKE ALI PERJA pantoč, apno, on, ete, lopar, Kopitar, že Idi, grenadirmarš, jam, bedak, jagoda, ama Geslo: ZASAVSKE JEDI Prejeli smo 84 rešitev za nagradno križanko 7. Nagrajenci bodo prejeli kino vstopnice Delavskega doma Trbovlje: Sudoku 8 4 7 5 9 8 8 6 2 7 2 4 1 1 5 6 4 9 3 2 7 3 9 8 6 3 9 7 2 8 4 5 1 4 2 9 8 6 5 1 3 8 6 3 7 5 9 4 2 9 5 2 1 4 8 6 7 2 5 7 4 3 1 6 8 9 4 6 3 8 9 7 1 2 5 9 1 8 6 5 2 3 7 4 2 3 7 1 6 7 4 6 3 5 8 3 5 Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 8 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) [email protected] do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli knjigo avtorja Romana Rozine z naslovom Štirje v vrsti. 8 4 2 JUNAK VERGILOVEGA EPA JUNAK IZ HUM. TV ODDAJE EVA ČERNE VZDEVEK S. BALON. Ime in priimek: Naslov: Tel.: Geslo: V Zasavju vas ni, če vas ni v Zasavskem tedniku! Svojo dejavnost predstavite Zasavju. SLOVARČEK: 9 8 Matic Tratar (Gimnazijska cesta 23, 1420 Trbovlje), Alojz Kumer (Ulica mladih borcev 4, 1430 Hrastnik) in Lojzka Novak (Izlake 58, 1411 Izlake). Iskrene čestitke! 50.000 ljudi lahko vidi vaš oglas KIRIELEJSON (prošnja za božje usmiljenje v liturgičnem obredu), ALOPECIJA (izpadanje las, dlake ali perja), ADER (francoski letalski pionir Clement) 3 ČRKA Š PREBIVALCI ITALIJE MEDMET ČUSTV. PRIZADETOSTI 6 POTOK SKOZI KOTREDEŠ ENOTE ZA MERJENJE PODRED. VEZNIK SLOVEN. DRAMATIK GRUM 1 VELIKA, MONAR. UREJENA DRŽAVA FRAN. LETALSKI PIONIR CLEMENT RAST. DO KALITVE DIREKTOR RTH BOJAN 9 VOLTAMPER PRIMOŽ ENOTA TRUBAR ZA MERJ. JAKOSTI EL. ODLOČILNA TOKA TEKMA PETRA ŠKOFIC EVA (FRAN.) OTOK V PRESPANSKEM JEZERU ORANJE OTOK JUŽNO OD LOŠINJA ENICA ANGLEŠKO SVETLO PIVO Rešitev nagradne križanke št. 7: ma, bajonet, AN, Ireland, ZA, TNT, moa, funšterc, LB, orkan, Nike, km, zasavske jedi, rtina, rob, Austria, Bric, angal, Oka, dr, ral, Na, NA, hi, Pitman, renin, Ri, VA, AEK, Ocvirk, žlebilo, RSM, DR, Avaa, Ir, EI, UCI, stimulans, runo, KA, Tanko, okel, vek, tat, krum- KRALJ ŽIVALI ENAKA SAMOGL. GOSPODARSKA DEJAVNOST SREDINA BESEDE PONIREK SPECIALIST ZA OPTIKO KRAJ S P. STENO AM. IGR. ANTHONY SPOLNO SAMOZADOVOLJEVANJE V HRIB USEKAN PROSTOR SKLADBA ZA DVA INSTRUMENTA POTOK SKOZI BRNICO RICINOVO OLJE KRAJ PRI HRASTNIKU 18.000 izvodov prejmejo zasavska gospodinjstva 15 evrov je vredna najcenejša predstavitev 14 dni boste na ogled celemu Zasavju Oglašujte v Zasavskem tedniku [email protected] Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure. 20 ZADNJA četrtek, 11. september 2014 S SKYACTIV TEHNOLOGIJO NOVO - Avtopralnica najboljše vseh svetov preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK +5 letna garancija že od 13.990 EUR Prenovljeni KIA Sportage 7-letna garancija - avtomatska pralnica - možnost self-service - ročno pranje - poliranje vozil - voskanje - pranje podvozja - magična pena - globinsko čiščenje Avtopralnica krzisnik Suzuki Sx4 S-CROSS Unovčite svoje jokerje in pridobite najboljšo ceno! Nepremagljivi pogoji financiranja! Akcija popust + tretjine brez obresti* Avtohiša Kržišnik Zagorje 30 LET Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene! nov{ m{zd{ 3 Avtohiša Kržišnik Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500 www.avtohisa-krzisnik.si Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik. Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected] Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva) Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern, Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic Ristič, Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer, Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov in Katja Kuder. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika
![[.pdf] Navodila za varstvo pred požarom](http://cdn3.abcdocz.com/store/data/002676538_1-965f073773c8177a1c87e1c6a2a7f918-250x500.png)
© Copyright 2024