1. No category

2, 6
7
11
15
www.zasavskitednik.si
[email protected]
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 6
Spet v šolo
Filmski svet Simona
Tanška
Romanje do
Nove Štifte
Čebula velikanka
četrtek, 28. avgust 2014
Šola in
prijatelji
Zidovi so lahko lepi. Foto: Gal Rojko
OŠ Trbovlje ponovno
odpira svoja vrata
Po šolskem letu, ko so se zaradi prenove OŠ Trbovlje morali
učenci, učitelji in tudi starši pošteno prilagoditi razmeram
obnove, odpira šola 1. septembra vrata v svoji sveži, prenovljeni podobi, pripravljena na novo šolsko leto in šolarje, ki
bodo z veseljem spet prihajali po znanje v skupne šolske klopi.
Da bo potrebno šolo, zgrajeno leta
1972, obnoviti, je bilo jasno že več let.
Ustanoviteljica šole Občina Trbovlje
je že od leta 2009 izvajala projekte, ki
so po korakih privedli do obnove šolske stavbe in njenih prostorov. Ta je
zajemala energetsko sanacijo objekta, prenovo električnih inštalacij in
sistema ogrevanja, delno sanacijo
vodovodnega sistema in prenovo telovadnice.
Potek in financiranje
obnove
Po besedah vodje oddelka za finance
in družbene dejavnosti Občine Trbovlje Kristjana Dolinška je obnova
celotnega objekta skupaj s telovadni-
co potekala eno leto. Dela je izvedla
idrijska družba Kolektor koling. »Rekonstrukcija starejših objektov, še
posebej takšna, ki vsebuje tudi prenovo električnih in strojnih instalacij ter gradbena in obrtniška dela, je
vedno težja od gradnje novih objektov,« pravi Dolinšek. »Med izvedbo
je bila potrebna stalna koordinacija
vseh udeležencev, potrebne pa so bile
tudi vmesne drugačne projektantske
rešitve od predvidenih.«
Vrednost pogodbenih del z izbranim
izvajalcem je znašala 2,7 milijona
evrov, celotna vrednost projekta pa 3
milijone. Nekaj denarja je Občina Trbovlje lahko zagotovila iz proračuna,
za 2,4 milijona evrov pa najela dolgoročni kredit. Uspelo ji je pridobiti
167.000 evrov nepovratnih sredstev
evropskega kohezijskega sklada ter
dobrih 900.000 evrov nepovratnih
sredstev Eko sklada. Sredstva Eko
sklada so na voljo po dokončanju
projekta, poraba bo tako namenska,
odvisna tudi od dogovora s predstavniki sklada. Po besedah Dolinška je
tako mogoče, da bo s tem denarjem
občina lahko predčasno poplačala
del kredita in tako zmanjšala delež
lastnih sredstev investicije.
Občina in šola z roko v
roki
Izvedba obnove je bila po mnenju
Občine Trbovlje skladna z izdelanim
projektom in proračunskimi možnostmi. »Tudi sodelovanje s šolo je
bilo skozi celotno izvajanje projekta
dobro,« pravi Dolinšek. S sodelovanjem je zadovoljna tudi ravnateljica
OŠ Trbovlje Klementina Šuligoj:
»Pri sami zasnovi projekta nisem
sodelovala, saj je bil ta zasnovan preden sem prišla na to delovno mesto,«
je povedala. »Glede na to, da je moja
naloga pedagoško vodenje šole, sem
zaupala strokovnjakom. Sicer sem
se celo leto tedensko udeleževala
sestankov na gradbišču z izvajalci in
Občino Trbovlje, ki je imela posluh
za določena dela in prilagoditve, ki
sem jih predlagala. Sicer nisem strokovnjak, a kljub temu vidiš in opaziš
stvari, ki niso opravljene, kot bi bilo
treba, na kar sem tudi opozarjala.«
Tatjana Polanc Kolander
Obnovljena šola. Foto: Gal Rojko
nadaljevanje na strani 8
Včasih je človek prazen. Včasih se
zgodi, da je sredi velike gužve sam.
Zamišljen. Tam, pa vendarle ne. Nasmešek, kakšna vljudnostna beseda
tu in tam, misli pa čisto drugje. Včasih enostavno ne gre drugače.
V življenju se zgodi, da te razočara tudi pravi prijatelj. No ja, v hecu
vedno lahko rečeš – bivši prijatelj. Saj
veste. Na prijatelje računaš takrat, ko
si v krizi, ko ti nekaj ne gre, ko enostavno rabiš pomoč. In brezpogojno
računaš nanjo. Nanj.
To se mi je zgodilo v preteklih dneh.
Počutim se zmedeno. Razočarano.
Saj veste, v stanju, ko ne veš kaj bi.
Zamera. Prijatelju pač ne zameriš.
Jeza. Na prijatelja se ja ne jeziš. Razočaranje. Ja, to pa. In, no, premislek, če
je prijatelj res prijatelj.
Pustimo to, danes je lep dan. Še malo,
pa bo počitnic konec. Čas bo za šolo.
Naš časopis je danes poln šole. Preveč? Morda, ampak, šola je pač sestavni del vseh prebivalcev Zasavja.
Najprej učencev in dijakov, ki jih je
več tisoč. Potem tistih, ki se z njimi
ukvarjajo v šoli, predvsem učiteljic in
učiteljev. Pa staršev, starih staršev…
In vseh ostalih, ki jim šola tako ali
drugače seže v življenje. Policistov,
voznikov šolskih avtobusov, prodajalcev štručk in sendvičev, delavcev v
različnih društvih. Prvega septembra
življenje pač steče v drugačne tirnice.
Želim vam čim bolj mirno vožnjo v
šolskem letu 2014/15.
V šoli praviloma dobiš prave prijatelje. Takšne za vse življenje. Tiste, ki te
spremljajo skozi mladostne zgode in
nezgode, s katerimi hodiš na piknike, igraš tenis ali kolesariš v odraslih
letih in takšne, s katerimi igraš karte
in balinaš v zrelih. Mladostni prijatelji te redko pustijo na cedilu.
Privoščim vam lepe šolske dni, dobre ocene. In ne pozabite na zabavo in
druženje s prijatelji. Ne preko neta,
družite se na feštah, v naravi, v kinu
ali pa ob kakšni pizzi, soku in starejši
ob kavi. Paše. Vedno.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 28. avgust 2014
Spet v šolo
Nočno
življenje v
Zasavju
Skoraj tisoč dijakov bo prvega septembra zmotilo počitniško
tišino med zidovi treh zasavskih srednjih šol. Prišli bodo z
različnimi pričakovanji, a skoraj zagotovo z enim upanjem:
uspešno se prebiti do prihodnjih počitnic. To željo z njimi
delijo tudi ravnateljice.
Srednješolci za razliko od nekaterih zasavskih osnovnošolcev in
vrtčevskih otrok v ponedeljek ne
bodo vstopili v nove prostore. Kljub
temu jih čaka vonj po svežem. Na
Gimnaziji in srednji ekonomski šoli
Trbovlje (GESŠ) in na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje (STPŠ)
so opravili redna vzdrževalna dela.
Na Srednji šoli (SŠ) Zagorje so med
počitnicami prenovili in prebelili tri
učilnice in vse hodnike. Uredili so
prostor za fotokopiranje in nakupili
nekaj opreme za kuhinjo, jedilnico in
specializirane učilnice za gastronomijo in zdravstveno nego.
Tudi trboveljska STPŠ se odziva na
spremembe v okolju in gospodarstvu. Hit šole je zagotovo program
tehnik računalništva, ki odločno
prednjači po številu vpisanih dijakov
pred programi strojni tehnik, elektrotehnik, avto serviser, inštalater
strojnih inštalacij, oblikovalec kovin
– orodjar in pomočnik v tehnoloških
procesih. »Tem sedmim programom
se je letos pridružil tudi program
poklicno tehničnega izobraževanja
strojni tehnik,« je povedala ravnateljica šole Marjetka Bizjak. »Program
je namenjen dijakom, ki so že končali
triletno poklicno šolo,« je še dodala.
Kdaj v šolo?
V ponedeljek 1. septembra, začnejo dijaki višjih letnikov GESŠ pouk ob 8. uri,
prvošolci pol ure kasneje. Informativni dan za interesente za maturitetni tečaj
bo ob 15. uri.
Dijaki vseh 1. letnikov, vsi dijaki nižjega in poklicnega izobraževanja ter začetnega letnika poklicno tehniškega izobraževanja na STPŠ začnejo pouk ob
7.30, ostali ob 11.30.
Zaradi izvedbe pisnega dela poklicne mature začnejo dijaki zaključnih letnikov SŠ Zagorje pouk ob 7.10, ostali dijaki ob 11.30.
Podrobnejše informacije so objavljene na šolskih spletnih straneh.
Raznoliki programi
Pomočnik v biotehniki in oskrbi,
gastronomske in hotelske storitve,
zdravstvena nega, ekonomski tehnik
in gastronomski tehnik so programi
SŠ Zagorje v tem šolskem letu. Davno
nazaj rudarska in elektro šola vztrajno sledi trendom srednjega izobraževanja in potrebam trga dela. Ravnateljica šole Aljaša Urbanija ugotavlja:
»Kljub nižanju populacije devetošolcev raste število dijakov, vpisanih
na SŠ Zagorje, kar je posledica dopolnjene izobraževalne ponudbe na
srednjem strokovnem izobraževanju
s programom zdravstvena nega in
veliko organiziranih dejavnosti na
področju poklicne promocije.« Dodaja: »Dijaki se odločajo predvsem za
program zdravstvena nega, opažamo
pa tudi povečano zanimanje za vpis
v program gastronomske in hotelske storitve. Manj interesa za vpis je
v programih trgovec in ekonomski
tehnik.«
Nočno življenje je odraz živosti, dogajanja, kulture, razgledanosti in nenazadnje turizma neke urbane destinacije. No, v Zasavju ne obstaja. Nič
več. Ni ga.
Ravnateljica GESŠ Jelena Keršnik. Foto:
osebni arhiv
dijaki, ki so se vpisovali v športni
oddelek gimnazije, šolati v Ljubljani,
Celju ali drugje. Nekateri so morali
zaradi tega zamenjati klub. Prizadevali si bomo, da bodo naši dijaki,
športniki uspešni na obeh področjih:
v šoli in pri športu. Glede na dober rezultat mnogih generacij naših maturantov na splošni in poklicni maturi
verjamemo, da nam bo uspelo.« Poleg
gimnazijcev se na GESŠ izobražujejo
še bodoči ekonomski tehniki.
Dijaki v številkah
327 dijakov bo obiskovalo
Gimnazijo in srednjo
ekonomsko šolo, od tega
72 prvošolcev. 360 dijakov,
od tega 105 prvošolcev, bo
obiskovalo Srednjo šolo
Zagorje. 304 dijaki bodo sedli
v klopi Srednje tehniške in
poklicne šole, kar je natančno
ista številka kot minulo šolsko
leto. 124 izmed njih je dijakov
začetnega letnika.
Zametke obstoja kaže ob vikendih. Pijača, morda jedača v baru, gostilni,
nato te najkasneje nekaj po polnoči prijazno pospremijo ven. Ali pa se
pospremiš sam skozi zadnja vrata. Za tem je možen premik na hrib tja
proti Zagorju, kjer generacija 25+ nima kaj iskati. A željan si nočnega
življenja. Poslušanja fajnih indie bandov, izštekanih kitar, samoučenih
glasbenikov, dj-ev, kakšne predstave kar tako. Lačen si zanimivih ljudi,
naključnih prišlekov, ki te mimogrede razsvetlijo s svojimi pogledi, idejami, početjem.
Ne razumite napak, v Zasavju se ogromno dogaja. A ne ponoči. Ko bi
nočne ptice letale in ostrile svoj vid. Ko se prekodnevne skrbi umaknejo
zvezdnemu nebu, svetu domišljije, nenavadnih zvokov, prebliskov, nepričakovanosti. Ko debata o filmu, dogodku ali knjigi spremeni tvoje dojemanje. Ko te poslušanje nekoga zmotivira in razvrednoti bolečo temačnost norega sveta. Nočno življenje je polno odkritij, zamaknjenih stanj,
dušnih spoznanj, iskrenih razmislekov.
Pretekli teden je na obisk prišel prijateljičin prijatelj iz Južne Koreje. Kako
je to dobro! Debatirati v angleškem jeziku, si izmenjevati življenjske izkušnje, se bogatiti, navdihovati s humorjem, odkrivati kulturne različnosti
in podobnosti, okušati eksotično hrano. Debata je med drugim odtekla v
špekuliranje kaj bo prinesla nova-stara lokacija nočnega prizorišča sredi
Trbovelj. V debati pretresamo scenarije in nazadnje sklenemo: naša situacija je ta, da ni dovolj ptic. Ni ljudi, ki bi v pozni mladosti in norosti
ali v modrosti starosti, ob večerih – v torek, sredo ali nedeljo - ko zaprejo
svoje računalnike in delavnice, sedli v fotelje ali na palete, ob fajni muziki
srknili pivo ali dva, nato z zadovoljnim nasmeškom rekli kakšno ostro na
račun lokalne politike in si izmislili nov projekt skupaj s korejskim dj-em,
ki je včeraj skuhal slastno večerjo na verandi v Kurji vasi. Medtem ko bi
se pozen večer prevesil v noč in ta bi se spogledovala z jutrom…
Ni. V Zasavju ni dovolj ljudi, ki bi krojili živahno nočno sceno. Se pa pri
nas v miru spi. Že od 21h dalje. To je res.
Tadeja Bučar
Nešteto možnosti
Ravnateljica STPŠ Marjetka Bizjak.
Foto: Gal Rojko
Visoka obletnica
Šolsko leto 2014/2015 bo
zaznamovala 70-letnica
gimnazijskega programa v
Trbovljah. Prva aktivnost
v sklopu praznovanja tega
jubileja bo 10. matematični
maraton 11. oktobra 2014.
Športni oddelek
Ravnateljica SŠZ Aljaša Urbanija. Foto:
osebni arhiv
Četrtek zvečer je in človek ne
more nikamor ven. Kjer bi
igrala fajna muzika, kamor bi
prihajali kul ljudje, ki debatirajo o fenomenih, trendih, idejah in možnih rešitvah. Na običajni četrtek ob 22:30 človek v Zasavju ne
more na pivo, niti ne po škatlo čikov ali na lov za svetovljansko sceno. Ne
vem za vas, a res pogrešam nočno urbano sceno. Noč ima svojo moč. In
to ni floskula.
Letošnja pomembna novost v programu GESŠ (plod dela in zavzetosti
strokovnih delavcev šole) je oddelek
športne gimnazije, kamor je vpisanih 18 zasavskih športnikov. Na šoli
so veseli, ravnateljica Jelena Keršnik
pravi: »Tudi zasavski športniki bodo
lahko izkoristili možnost, ki omogoča lažje prilagajanje šolskih in obšolskih obveznosti. Doslej so se morali
Če smo včasih hodili v šolo in po
pouku domov, eni k zboru ali godbi,
drugi na nogomet, je bilo to vse. Že
več kot desetletje pa so srednje šole
vključene v vse več aktivnosti in projektov, ki dijakom omogočajo pridobitev še več znanja in veščin.
Na STPŠ, je povedala Bizjakova,
bodo dijaki med drugim tudi letos
ustanovili svoje realno podjetje in z
njim poslovali – v okviru projekta
Junior Achievement. Lansko leto so
se postavili s podjetjem za izdelavo
termo copat. Med vsemi nacionalnimi in mednarodnimi projekti, ki jih
SŠ Zagorje ponuja svojim dijakom,
izstopa tisti z naslovom Zakaj me ni
prinesla štorklja. Z njim nameravajo
po besedah Aljaše Urbanija opredeliti pomen staršev in družine pri spolnem razvoju mladostnika, opredeliti
zdravo spolnost mladostnika in pomen vrstnikov ter spodbuditi zdravo
medvrstniško izobraževanje«.
Polona Siter Drnovšek
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje),
Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez
planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti),
Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi).
Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
GOSPODARSTVO
četrtek, 28. avgust 2014
3
Še zadnji dim iz dimnika TET?
Termoelektrarna Trbovlje spet daje električno energijo v
slovensko elektro omrežje. V dobrih štirinajstih dneh bodo
proizvedli okrog 35 gigavatnih ur električne energije ob tem
pa pokurili ves premog, ki ga še imajo na deponiji. Gre za
zadnji zagon bloka 4 na zasavski lokaciji? Kako in kaj po 10.
septembru? Vodstvo TET jasnih odgovorov nima, večinski
lastnik Holding slovenske elektrarne še vedno stavi na novega investitorja oziroma na prodajo. Nekaj manj kot 170
zaposlenih si želi dela.
Finančna
konsolidacija RTH
Vodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) je na sodišče vložilo načrt finančnega prestrukturiranja družbe, ki je usklajen tudi s štirimi bankami
upnicami. Njim dolgujejo 14,4 milijona evrov, navadnim upnikom pa nadaljnjih 1,1 milijona evrov. Banke bodo tudi z državno pomočjo poplačali
do konca leta 2018, navadne upnike pa takoj, ko bo sodišče odobrilo predlagano finančno prestrukturiranje.
»Vodstvo RTH od uvedbe prisilne poravnave marca letos vse svoje obveznosti poravnava rokih, tako do zaposlenih kot do dobaviteljev. Za letošnje leto moramo zagotoviti še 4 milijone evrov lastnih sredstev, ki jih
bomo dobili s prodajo premoženja,« pravi direktor Bojan Jelen. Viri za
poplačila so finančne naložbe, nepremičnine in rudarska oprema. »Prodaja hčerinskega podjetja M & P že poteka. Podjetje ima v lasti počitniško
naselje na Rabu in stanovanjsko stavbo, bivši dijaški dom, v Trbovljah,
zato ne dvomim v prodajo,« dodaja Jelen. Poleg tega bodo letos potrebni
denar zagotavljali še iz nerazporejenega dobička hčerinske družbe Spekter iz preteklih let, dobička iz prodaje stanovanj in prodajo nepremičnin
RTH.
Prokurist RTH Robert Biček pa pravi :«Načrt finančne reorganizacije je
posebnost v Sloveniji, saj predvideva stoodstotno poplačilo upnikov, seveda z nekoliko zamaknjenimi roki plačil. Z zamikom bodo poplačane
zgolj banke, navadni upniki bodo poplačani sto odstotno verjetno še letos, če bo sodišče sprejelo načrt.« Biček nadaljuje: »Naloga RTH je izvršiti
zapiralna dela, prisilna poravnava pa bo služila za poplačilo upnikov. Za
zapiralna dela bo šel del denarja iz proračuna del pa iz prodaje nepremičnih, finančnih naložb in opreme. Do konca leta 2015 je treba opraviti zapiralna dela pod zemljo, do konca 2018 pa sanirati površine. Lastnik se je
za prisilno poravnavo odločit tudi zaradi tega, ker je bila druga možnost,
stečaj, precej manj ugodna. Stečajni postopek bi lahko povzročil kaos tudi
na širšem področju Zasavja. Pojavile bi se težave pri zapiranju. Ta program pa omogoča dokaj normalno zapiranje podjetja. In daje tudi nekaj
razvojnih možnosti.«
V RTH je zaposlenih še okrog 140 zaposlenih, ki v glavnem opravljajo zapiralna dela v jami in sanirajo površine. Podjetje je zadolženo za okrog 16
milijonov evrov, likvidacijska vrednost je ocenjena na enkrat višjo vsoto.
»Skrben pregled, ki je bil opravljen ob izdelavi načrta finančne reorganizacije, je pokazal, da je premoženja za poplačilo vseh upnikov in izvedbo
sanacijskih del dovolj,« zatrjuje Biček.
MP
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
prodajalna mesa in mesnih izdelkov
MESARIJA KRAMŽAR
Ponoven zagon Termoelektrarne
Trbovlje je le še en manever za zagotavljanje likvidnosti družbe in
izplačilo plač v prihodnjem mesecu.
Tokrat bo blok 4 v slovensko elektro
omrežje dal okrog 35 gigavatnih ur
, za kar bodo porabili še preostanek
premoga, ki ga imajo na deponiji.
Okrog 35 tisoč ton, večinoma velenjskega lignita, nekaj pa je še češkega
in domačega zasavskega premoga.
Cena električne energije, ki jo bodo
trboveljski termaši iztržili, pa bo kar
precej pod proizvodno ceno, kar pomeni še dodatno izgubo v letošnjem
že tako »rdečem« letu.
Ob tem je še toliko bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da še ni odgovorov o nadaljnjem obratovanju TET. Poslovni
načrt družbe še ni sprejet. Prodaja
edinemu kupcu, Rusu Burlakovu, se
vleče že dve leti in pol. Jasno je le eno.
Večinski lastnik Holding slovenske
elektrarne ne bo vlagal v trboveljsko
termoelektrarno, kljub temu da gre
za sorazmerno »majhen«, okrog 70
milijonski nujen vložek v obnovo kotla. Drugo dejstvo pa je, da TET nima
več energenta. Iz Velenja bi sicer morali dobiti še 100 tisoč ton lignita, pa
so jim pogodbo zaradi lastnih težav
odpovedali, bi pa ta količina zadoščale le še za kakšen mesec obratovanja.
Uvoz premoga pa glede na trenutne
cene, ki se gibljejo, kot zatrjuje direktor TET Franc Blaznek od 3 in pol
evra za giga joule naprej, trenutno
28. 8. 2014 / 14.00
29. 8. 2014 / 15.00
Mladinski center Trbovlje
Mladinski center Zagorje
Moderne oblike
sodelovanja - coworking
Ustvarjalno razmišljanje,
lobiranje
Mladinski center Trbovlje
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Sklad dela
29. 8. 2014 / 9.00 - 17.00
30. 8. 2014 / 9.00 - 13.00
Karmen Štrancar Rajevec
2. 9. 2014 / 9.00
OOZ Trbovlje
Mladinski center Trbovlje
2. 9. 2014 / 13.00
VIKEND DOGODEK:
prodaja, marketing
2. 9. 2014 / 17.00
121 Marketing
OOZ Zagorje
OOZ Hrastnik
Ustanovitev d.o.o./s.p.
OOZ Trbovlje
3. 9. 2014 / 9.00 - 17.00
4. 9. 2014 / 9.00 - 13.00
4. 9. 2014 / 12.00
Podjetniški inkubator Hrastnik
NOVI PRODUKTI IN
INTELEKTUALNA
LASTNINA
Postani LEAN
podjetje
10. 9. 2014 / 9.00
12. 9. 2014 / 9.00
10. 9. 2014 / 13.00
12. 9. 2014 / 13.00
10. 9. 2014 / 17.00
12. 9. 2014 / 17.00
OOZ Zagorje
OOZ Trbovlje
Urejanje delovnih
razmerji
Poslovni načrt
Vikend dogodek: razvoj
poslovne ideje in
izdelava Poslovnega
načrta
RCR d.o.o.
5. 9. 2014 / 9.00
Mladinski center Zagorje
Tehnološki park Ljubljana
6. 9. 2014 / 9.00
Mladinski center Trbovlje
Pojavljanje v medijih in
socialnih omrežjih
121 Marketing d.o.o.
ZATO d. o. o.
Tehnološki park Ljubljana
9. 9. 2014 / 9.00
Tehnološki park Ljubljana
Mesarija Kramžar, Trg svobode 12a Trbovlje
Telefon: 041-55-66-45
[email protected]
družbe, gre predvsem za odprodajo stanovanj in počitniških zmogljivosti. Kar precej daleč pa so po
besedah Blazneka tudi v pogovorih
z ELES-om, ki jih bodo intenzivno
nadaljevali, če do prodaje ne pride,
o vzdrževanju stikališča ob elektrarni. Potekajo tudi pogovori okrog
plinskih blokov, s katerimi trenutno
TET, še do konca leta, zagotavlja sistemsko rezervo slovenskemu elektro
omrežju, kar elektrarni prinaša tudi
del dohodkov. Trboveljska elektrarna sicer mesečno potrebuje med 500
in 700 tisoč evri, da pokrije osnovne
stroške skupaj s plačami. Iščejo pa
se tudi možnosti za prezaposlovanje
delavcev.
V okviru operacije Podjetno Zasavje Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik
organizira naslednje brezplačne podjetniške delavnice:
Viri financiranja za MSP
Odprto: torek (7 – 13), sreda (7 – 14), četrtek (7 – 15),
petek (7 – 17), sobota (7 – 13)
glede na ceno električne energije, ta
je okrog slabih 50 evrov za GW, ni
rentabilen.
Po današnji skupščini naj bi bila slika
nekoliko bolj jasna. Konec meseca pa
naj bi bila znana tudi odločitev o prodaji družbe. Gre za ključno odločitev,
poudarja Blaznek: »To bo podlaga za
nadaljnje odločitve oziroma scenarije, ki so možni.«
V kolikor do prodaje ne bo prišlo,
Blaznek kot enega »najboljših možnih scenarijev«, ki je vključen tudi
v program finančnega prestrukturiranja družbe, vidi postopek redne
likvidacije družbe. Izključen pa ni
niti stečaj.
Za enkrat pa si bodo vsaj del sredstev
poskušali še zagotoviti s prodajo
poslovno nepotrebnega premoženja
Brezplačne podjetniške delavnice
OOZ Trbovlje
na trboveljski tržnici (Trg svobode 12 a)
Otvoritev: v sredo, 3. septembra od 8. ure naprej. Obiskovalci
bodo presenečeni.
Mesar Andrej in njegovi sodelavci se bodo trudili, da vas bodo tudi na
novi lokaciji razvajali s kompletnim žar programom, domačimi kolinami, suho mesnimi izdelki. še posebej z dobro znano domačo šunkarico. Na voljo bodo tudi vse vrste svežega slovenskega mesa po ugodnih
cenah. Pa še nekaj: priporočajo vam pečeno meso za malice in kosila.
TET spet obratuje. Foto: DV
OOZ Hrastnik
OOZ Trbovlje
OOZ Zagorje
12. 9. 2014 / 17.00
15. 9. 2014 / 12.00
Mladinski center Trbovlje
RCR d.o.o.
DELAVNICA: postani
START:UP Zasavja
Zaključna konferenca
projekta "Podjetno
Zasavje"
Tehnološki park Ljubljana
ZATO d.o.o.
OOZ Hrastnik
OOZ Zagorje
OOZ Hrastnik
13. 9. 2014 / 9.00
RCR d.o.o.
Izvajanje podjetniškega
svetovanja in izvedbe
podjetniških dogodkov
(podjetniške priložnosti
v turizmu)
ZATO d.o.o.
Prijave:
Vsaj en dan pred dogodkom
na tel. št.: 03/56-32-960 ali
031-660-067, oziroma na
elektronski naslov branka.
[email protected]. Več
informacij o delavnicah
najdete na spletni strani:
https://www.facebook.com/
podjetnozasavje.
4
ZASAVJE
četrtek, 28. avgust 2014
Operacija Hrastnik
Bo Hrastnik do leta 2020 dobil nov obraz? Bo operacija zgolj
lepotne narave ali pa bodo Hrastničani dokazali, da imajo dovolj volje, sposobnosti in znanja, da uresničijo sprejete
načrte svojega razvojnega programa v obdobju 2014-2020 in
preobrazijo Hrastnik v mesto, v katerem si bo vsak želel živeti, v njem poslovati in ga obiskovati.
V zloženki, ki so jo na dom prejela
hrastniška gospodinjstva, je župan
Hrastnika Miran Jerič zapisal, da
uresničevanja razvojne preobrazbe
občine ni mogoče prelagati na prihodnost ali na koga drugega. »Gre za
našo skupno stvar,« pravi Jerič. In nadaljuje: »Hrastnik potrebuje ljudi, ki
znajo izpeljati projekte. Potrebujemo
ustvarjalnost, podjetnost in dobro
sodelovanje za uresničevanje vizij.«
Program je usmerjen v merljive cilje
in naj bi v šestih letih občini prinesel
višjo zaposlenost, ustavil negativne
demografske trende, občanom pa nudil zdravo, varno in urejeno okolje.
Višja zaposlenost
Po podatkih Statističnega urada RS
(SURS) je bilo v Hrastniku februarja
letos 2.288 delovnih mest, brezposelnost je bila 19,7-odstotna. Leta 2020
naj bi bilo 10 odstotkov več delovnih
mest, kar bi dosegli z ukrepi, kot so
spodbujanje podjetništva z občinskimi in regionalnimi finančnimi
spodbudami, brezplačnim podjetni-
škim svetovanjem in zagotavljanjem
prostorskih pogojev, krepitev znanja
s podeljevanjem štipendij, inovativnimi zaposlitvami za brezposelne
in krepitvijo razvoja v že obstoječih
podjetjih, ter vzpostavljanje pogojev
za krepitev turizma ter zasavskega
podeželja.
Preprečevanje upadanja
števila prebivalstva
Po podatkih SURS-a je število prebivalcev Hrastnika od leta 2012, ko je
v občini bivalo 9.895 oseb, upadlo na
9.647 v drugem polletju 2013 in do
prvega polletja 2014 še na 9.580 oseb.
Da bi zajezili negativne demografske
trende, bodo v Hrastniku oblikovali prijazno skupnost za bivanje vseh
generacij. To naj bi dosegli z omogočanjem dostopa do znanja (družinam prijaznimi vrtci in osnovna šola,
boljšimi možnostmi ustvarjalnega
preživljanja prostega časa), skrbjo za
šibkejše (oskrbo starejših, prilagajanjem socialnih programov potrebam,
krepitvijo zdravja občanov), zagota-
Hrastnik. Foto: Fanči Moljk
vljanjem stanovanj za mlade, socialno šibke in osebe s prilagojenim programom, spodbujanjem trajnostne,
energetsko učinkovite gradnje ter
vzdrževanjem in prenovo športnih,
kulturnih in večnamenskih objektov.
Zdravo, varno in urejeno okolje
V Hrastniku je že danes 61 % gospodinjstev priklopljenih na čistilno
napravo, 90 % jih je priklopljenih na
javni vodovod, beležijo pa 15 preseganj koncentracije prašnih delcev
PM10. Do leta 2020 naj bi bilo na
čistilno napravo priključenih 88 %
gospodinjstev, 95 % pa na javni vodovod. Do povišanih koncentracij
prašnih delcev naj ne bi več prihajalo.
Da bodo cilje dosegli, bodo še naprej
urejali komunalno infrastrukturo v
naseljih, izboljšali prometno varnost
in dostopnost vseh naselij v občini,
uredili podeželski prostor in olepšali podobo mesta, izvedli sanacijo
degradiranih površin in izvajali monitoring stanja okolja oziroma kakovosti zraka.
Učinkovita občina
Če bodo v Hrastniku želeli uresničiti
vse zastavljene načrte in doseči cilje,
bo morala občinska uprava svoje delo
učinkovito upravljati in prav tako
učinkovito voditi razvojne procese.
Tudi to zavezo so svetniki na svoji redni seji 29. maja 2014 potrdili s
Hrastnik. Foto: Fanči Moljk
Urejeno mestno jedro
V Hrastniku se zaključuje urejanje
mestnega jedra. Celotni stroški obnove mestnega jedra znašajo 1 milijon 59 tisoč evrov, od tega je občina
Hrastnik prejela do 750 tisoč evrov
iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj. Urejene so ulice in okolice na
severnem delu jedra od križišča (lipa
- Pot Vitka Pavliča) mimo Upravne
stavbe Občine Hrastnik proti zahodu
do tovarne Sijaj (prva faza). V drugi
fazi so z urejanjem nadaljevali od Sijaja do Abecede, kjer so razširili cesto
in uredili dva križišča. Izvajalec je
podjetje AGM Nemec.
KM
Križišče na poti v Prapretno. Foto: Katja Markovič
sprejemom Razvojnega programa
občine Hrastnik, po katerem bo Občini uspelo do leta 2020 uspelo uresničiti 90 % zastavljenega programa.
To naj bi dosegla predvsem z učinkovitim upravljanjem javnih financ
in premoženja, učinkovitim delovanjem uprave, občinskega sveta in
krajevnih skupnosti, racionalizacijo
poslovanja zavodov in javnih služb
in prizadevanjem, da ohrani državne
javne službe na območju Hrastnika.
Občinska uprava se je zavezala, da
bo v naslednjih letih izboljšala tudi
komuniciranje z javnostmi, posodobila bo spletno komuniciranje in elektronske storitve, izdelala in izvedla
bo načrt komuniciranja za promocijo
nove razvojne vizije Hrastnika, širila
pa bo tudi sodelovanje z društvi, promovirala prostovoljstvo, spodbujala
medobčinsko in regionalno sodelovanje v Zasavju ter občino promovirala tudi mednarodno.
Celotna preobrazba Hrastnika v
obdobju 2014-2020 je ocenjena na
108.118.986 evrov in vključuje 130
operativnih projektov, katerih nosilci bodo poleg Občine Hrastnik tudi
drugi občinski javni zavodi, razvojna
agencija, društva, podjetja ter drugi,
ki so skupaj z Občino odgovorni za
uresničitev programa
Je pa ta uresničitev v veliki meri odvisna tudi od evropskih in državnih
sredstev, za katere bo potrebno še
kandidirati in zanje pripraviti kakovostne projekte.
»Občina Hrastnik bo na temeljih tradicije in načelih trajnostnega razvoja
gradila prodorno in odprto skupnost
ter privlačnejši Hrastnik,« je prepričan hrastniški župan Miran Jerič. Po
njegovem mnenju Razvojni program
predstavlja okvir delovanja občinski
upravi, občinskim javnim zavodom
in javnim podjetjem ter krajevnim
skupnostim. Občanom, podjetjem
in investitorjem pa sporoča, kakšno
življenjsko in poslovno okolje lahko
pričakujejo v Občini Hrastnik. Obenem je objavljeni program preobrazbe tudi poziv občanom, ki jih zanima
razvoj občine in imajo morda podjetniško ali kakšno drugo idejo, da se
vključijo v projekte in sodelujejo pri
uresničevanju zastavljenih ciljev.
Tatjana Polanc Kolander
Brezplačna pravna pomoč
Občina Zagorje ob Savi je 18. avgusta začela izvajati brezplačno pravno
pomoč za občanke in občane. Upravičencem so na spletni strani občine
Zagorje in na vložišču občine na voljo vloge, s katerimi lahko zaprosijo za
brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta. Vloge lahko oddajo po elektronski pošti. navadni pošti ali neposredno na vložišču
občine.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 7.00 do 17.00 bodo lahko upravičenci na podlagi vloge na občini dvignili napotnico, s katero se bodo
zglasili pri pravniku. V sistem je vključenih 5 pravnikov, upravičenec pa
se na podlagi napotnice z dodeljenim pravnikom sam dogovori za datum
in uro obiska. Napotnice morajo upravičenci dvigniti osebno in se izkazati z osebnim dokumentom ali pooblastilom, če napotnico dvigajo za
drugo osebo. Ker gre pri nudenju brezplačne pravne pomoči za socialno
kategorijo, ki bo občankam in občanom s šibkejšim socialnim statusom
olajšala dostop do pravnega nasveta, si občina pridržuje pravico, da bo
zavrnila vloge, ki ne bodo imele neposredne povezave z vprašanji iz delovnega okolja, vprašanji, ki izhajajo iz prejemanja socialnih pomoči, iz
naslova brezposelnosti, stanovanjskimi ali drugimi vprašanji, ki zadevajo
socialni status upravičenca ali njegove družine.
ZT
ZASAVJE
četrtek, 28. avgust 2014
5
Krajani Prapretna praznujejo
Praznik KS Prapretno, ki je sicer 5.
avgusta, so letos praznovali 22. avgusta. Krajani Prapretna in Pleskega
so se zbrali na igrišču Trata, kjer so
se družili, nekaj pojedli in spili, ter
tudi plesali ob glasbi ansambla Prva
liga. Mlajši so skakali po napihljivem
igralu, balinali in se dobro zabavali.
Krajan Nejc Plahuta pravi da je
takšno druženje krajanov pomembno. Nekateri se po dolgem času
spet srečajo in malce »počvekajo«, s
tem se tudi krepijo vezi med njimi.
»Pa tku nasploh… fajn je,« po domače pove Plahuta.
Zbrane krajane je pozdravil tudi
župan Miran Jerič, ki se je zahvalil
ljudem za njihov prispevek pri razvoju krajevne skupnosti, predstavil
opravljeno v tekočem letu in načrte
občine na tem področju. Predsednica KS Prapretno Simona Opresnik
je povedala, da je praznovanje pomembno zaradi druženja ljudi, zato,
da povedo, s kakšnimi težavami se
srečujejo in kaj bi še bilo potrebno
storiti v krajevni skupnosti. Pa seve-
Črna tabla
Na črno tablo bomo obešali tiste vsakodnevne drobne
težave, ki ljudi motijo. In iz table jih ne bomo sneli,
dokler odgovorni ne bodo stvari popravili. Prosimo
vas, pošljite nam svoje predloge za črno tablo.
Naslov: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik ali še bolje, po elektronski pošti: info@
zasavskitednik.si.
Morda bomo skupaj rešili kakšno težavo.
Krajani Prapretna se radi družijo. Foto: Katja Markovič
da, da se zabavajo, da jim je lepo in da
naslednje leto spet pridejo.
Krajan Ivo Restar je povedal, da je
lepo, da je še volja, da je toliko elana,
da se organizira praznovanje krajevnega praznika. Pa še vreme jim je bilo
tokrat naklonjeno. Dodal je še, da
pride vsako leto in po domače zaključil: »Js sm se tuki rodil in bom tuki
verjetno umrl«.
KM
Perkmandelc je vabil v svojo deželo
Turistično društvo Ruardi Zagorje in
tri KS: Jože Marn, Franc Farčnik in
Rudnik Toplice so skupaj pripravili
tradicionalno prireditev Perkmadelc
vabi v svojo deželo, s katero ohranjajo rudarsko dediščino v Zasavju. V
okviru prireditve, ki je potekala 16.
avgusta na ploščadi za zagorskim
RCR- om je bil tudi 8. skok čez kožo.
Prireditev se je začela z zanimivimi
otroškimi delavnicami in tekmova-
njem v metanju kuolma v hunt. Za
nagrado so se sodelujoči posladkali s
trojanskimi krofi in sladoledom. Proti večeru so se pred KC Delavski dom
zbrali pohodniki 5. Perkmandelčevega pohoda, ki je od tam vodil mimo
pokopališča, čez Ruardi do ceste za
Vine, spomenika rudarjem in vhoda
v jamo Vine, pa do prizorišča prireditve. V kulturnem programu so
sodelovali Pihalni orkester Svea Za-
Gasilska za spomin. Foto: Bojan Šibila
gorje, Rudarska godba iz Hrastnika,
PZ Loški glas, Knapovske punce in
Folklorna skupina iz Trbovelj.
Pred skokom čez kožo je po tradiciji
od Vašhave prispela povorka uniformiranih rudarjev. Na čelu povorke je
bilo električno vozilo helfar, potem
praporščaki, Rudarska godba Hrastnik, uniformirani rudarji RMED
Srečno Zagorje, kandidati za skok
in uniformirani rudarji iz Laškega.
Skok čez kože je potekal po protokolu, ki ga je vodil starešina uniformiranih rudarjev Franci Brinovec.
Letos je skočilo 11 kandidatov iz Zagorja in drugih krajev, ki so na različne načine povezani s knapi in rudarsko dediščino. Častni skakalec je
bil direktor Gostišča Trojane Bojan
Gasior, sin rudarja, ki je umrl v rudarski nesreči leta 1961. Med skakalci
je bil tudi Španec Valverde Viguera
Agustin.
Turistično društvo Ruardi, ki letos
polni 20 let uspešnega delovanja,
skrbi za ohranjanje rudarske dediščine, pohodništvo, izletništvo in nordijsko hojo. Idejni vodja prireditve je
podpredsednik društva Janez Lipec,
generalni pokrovitelj dogodka pa je
občina Zagorje.
TDR
Kolesarnica
A je to
Pohvalno je, da je ob desetinah avtomobilov na železniški postaji v
Zagorju parkiranih tudi nekaj koles.
Njihovim lastnikom gredo posebne
čestitke. Odsotnost ustreznega mesta
za parkiranje in zaščito koles jih ne
odvrne od skrbi za svojo kondicijo in
kakovost zraka v Zagorju. Ne preostane jim drugega, kot da kolo priklenejo na komunikacijski stolp. Naj bo
ta zapis klic Slovenskim železnicam,
da namestijo kakšno preprosto stojalo za kolesa ali dva. In poziv Občini
Zagorje, da ob obljubljeni ureditvi
parkirišča na železniški postaji postavi tudi pokrito in prostorno kolesarnico.
PSD
Obešena kolesa. Foto: PSD
Druženje na Kališču
Zadnjo soboto v juliju se je skupina
fantov, mož in žena, vajenih košnje
trave, zbrala na kmetiji Lampret na
Kališču pod Mrzlico. Po domače pri
Lemevškovih. Pred dvanajstimi leti
se je lastniku porodila ideja, da bi na
košnjo povabil več koscev. Delo postane zabavnejše in manj naporno.
Tako so se že tradicionalno kosci
spustili na travnik, kar lepo prislonjen v breg. Sodelovalo je dvaindvajset koscev iz Savinjske doline, Litije,
Kala, Čeč in Katarine. Da so travnik
obdelali, so rabili dve uri. Bilo pa je
tudi nekaj gledalcev in spodbujevalcev. Pokosili so dva hektarja travnika.
Da domov niso odšli lačni in žejni, so
za njihovo malico poskrbeli iz okre-
pčevalnice Lovski dom Knezdol. Pri
njih je tudi cilj kolesarskih poti iz doline. Iz Prebolda, Hrastnika ali Trbovelj. Lastnica Erika Jerman je že ob
dveh zjutraj pričela kuhati golaž za
približno petdeset oseb. Za pijačo in
hrano so poskrbeli pri Lampretovih.
Kaj pa so pili? Domače žganje, vino,
pivo. Ja, pa domači jabolčnik.
Po golažu dela še ni bilo konec. Pokošeno travo je treba tudi posušiti. To je
trajalo do večera in še naslednji dan.
Ampak kjer je dobra volja, nobeno
delo ni pretežko. Tako so udeleženci
s koristno opravljenim delom in druženjem preživeli dan, za katerega je
marsikdo iz zakajenih dolin prikrajšan.
NG
Vrt na bazenu
Veste, kje so se pred leti Zagorjani
zabavali ob vročih dnevih in prijetno toplih večerih? Na zagorskem bazenu na Selu, seveda. Verjetno tudi
veste, kakšna je podoba bazena in
njegove okolice danes. Manj znano
je, da tam že drugo sezono raste in
se razvija prvi skupnostni vrt. Zanj
skrbi Mladinski center Zagorje.
Vrt prostovoljcem, ki skrbijo zanj,
ponuja mnogo. Od izmenjevanja
znanja o permakulturnem vrtnarjenju do skupnega veselja ob prvih pridelkih. Letos so na vrt zasadili grah,
krompir, čebulo, buče in korenje. Pod
vtisom lanskega vročega in suhega
poletja, so posejali tudi dve stročnici,
ki imata radi takšna poletja, čičeriko
in dolgo vigno. Ampak to poletje je
hladno in deževno in dami, kot opažajo, nikakor ne moreta zasijati.
Spomladi, v času sajenja, je bilo delo
na vrtu organizirano delavniško.
Posebej privlačni sta bili delavnica
izdelave kompostnega kupa iz palet
in delavnica alternativnega sajenja
krompirja. Slednja je bila po besedah prostovoljcev in organizatorjev
zelo uspešna, saj je krompir, ki so ga
posadili v odslužene gume, lepo zrastel. Prav tako je uspel tudi tisti, ki so
ga položili na rob travnika, zasuli z
malo zemlje in prekrili s slamo.
Ena izmed prostovoljcev, ki skrbijo
za vrt, Nina Beja, je povedala: »Ideja
o skupnih vrtovih mi je zelo blizu in
Tako je v gumi zrastel krompir,
Foto: Rok Šifrer
sem komaj čakala, da izvem, kje bo
njihova lokacija v Zagorju. Všeč mi
je, da se z vrtičkom obuja za nekatere
že pozabljeno znanje ter da je prostor
bivšega bazena ponovno prostor druženja in veselih doživetij. Na vsakem
našem srečanju sem se naučila in
spoznala kaj novega, tako od mentorjev, kot tudi drugih soudeležencev in
narave, ki nas vedno preseneča.«
Zadovoljni kosci in grabljice. Foto: RF
Pridelek z vrta je namenjen uporabnikom lokalnega Rdečega križa. Pri
Mladinskem centru Zagorje dajejo
prednost projektom, ki vzpodbujajo sodelovanje v lokalni skupnosti,
sonaravni in trajnostni razvoj, pravi direktor centra Marko Pavlovič.
Tako bo tudi v prihodnje, nadaljuje
in napoveduje nov podvig: »Za pomlad prihodnje leto pripravljamo
mednarodni prostovoljski tabor, med
katerim bomo po Zagorju postavili
zeliščne visoke grede.«
Tjaša Polc
6
TEMA
četrtek, 28. avgust 2014
Šole odpirajo vrata
Pričenja se novo šolsko leto. V Zasavju bo prvič sedlo v šolske klopi 396 učencev, skupaj pa se bo šolalo v osmih zasavskih osnovnih šolah kar 3163 mladih. Ravnateljice (ja, ravnateljev ni več!?) smo povprašali o novostih in jih prosili, da
so nam posredovale nekaj podatkov. Večina jih je prijazno
privolila tudi, da jih predstavimo s fotografijo v našem časopisu.
OŠ Trbovlje
Število prvošolcev?
Matična šola 40, podružnična šola
Alojza Hohkrauta 29, podružnična
šola Dobovec 2.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 546, od tega matična
šola 415, podružnična AH 121, podružnična Dobovec 10.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Klementina Šuligoj:
»Posebnih novosti v letošnjem letu
ne načrtujemo, bi pa želeli v učencih
spodbuditi občutek odgovornosti za
skupno lastnino, zavedanje, da so bile
stvari obnovljene za njih, da so določene stvari na šoli nove in bi želeli
take še dolgo obdržati.«
Izvedene investicije?
(op. p.) Glejte članek OŠ Trbovlje ponovno odpira svoja vrata.
OŠ Tončke Čeč Trbovlje
Število prvošolcev?
Prvošolcev 30.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 292.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Katarina Pajer Povh:
»Naša šola opravlja osnovnošolsko
splošno izobraževanje, program redne osnovne šole, ter osnovnošolsko
prilagojeno izobraževanje, osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom. Največja programska novost v letošnjem šolskem
letu je, da bomo pričeli s postopnim
uvajanjem prvega tujega jezika v 2.
razredu, kar pomeni, da se bodo naši
drugošolci v okviru rednega programa učili tudi angleščino. V letošnjem
letu bodo, tako kot tudi po drugih
OŠ v Sloveniji, organizirani neobvezni izbirni predmeti v 4. (šport in
računalništvo) in 7. razredu (tuj jezik
nemščina). Nadaljevali bomo z že
utečenimi projekti (eko šola, zdrava
šola, kulturna šola), ki se izražajo skozi naše vzgojno izobraževalne dejavnosti. Programi vseh treh projektov
so zasnovani tako, da nam omogočajo optimalen in zdrav razvoj učencev.
Poudarjajo in razvijajo pozitiven odnos do okolja in živih bitij, hkrati pa
zagotavljajo, da se učenci ustvarjalno
izražajo, razvijajo pozitivne vrednote
in tako postajajo odgovorni in znanja
polni mladostniki.«
Katarina Pajer Povh, ravnateljica OŠ
Tončke Čeč. Foto: osebni arhiv
Izvedene investicije?
Ravnateljica Katarina Pajer Povh:
»Med počitnicami smo opravili redna vzdrževalna dela, nismo pa izvedli investicijskih vzdrževanj, saj v
proračunu Občine Trbovlje ni bilo
namenjenih sredstev za investicijsko
vzdrževanje.«
OŠ Ivana Cankarja
Trbovlje
Število prvošolcev?
Prvošolcev 30.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh vpisanih 226.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Mojca Lazar Doberlet:
»Uvajamo dva neobvezna izbirna
predmeta za učence 4. razreda, in
sicer umetnost in šport; to je po eno
uro tedensko, predmet se ocenjuje,
prisotnost je obvezna, tako kot pri rednem pouku obveznega predmetnika. Za predvidoma tri mesece nadaljujemo projekt SKK, v katerega bodo
posredno vključeni vsi učenci šole.«
Izvedene investicije?
Ravnateljica Mojca Lazar Doberlet:
»Posebnih investicij ni bilo, saj za to
nismo prejeli namenskih sredstev
ustanovitelja. Smo pa skrbeli za
vzdrževanje stare zgradbe z najmanjšimi možnimi stroški - pleskanje
učilnic, barvanje zunanje ograje,
polaganje laminata na poškodovane
stene itd. Pri tem so nam pomagali
delavci, ki opravljajo delo v družbeno
korist v sodelovanju s Centrom za socialno delo v Trbovljah.«
Ravnateljica pa je opozorila še na
to, da je prav zaskrbljujoče, da se je
med poletnimi počitnicami kar pet
družin z otroki, njihovimi (bivšimi)
učenci izselilo iz Trbovelj.
OŠ Toneta Okrogarja
Zagorje ob Savi
Število prvošolcev?
Matična šola 31, podružnična šola
Kisovec 22, podružnična šola Šentlambert 7.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 481, od tega matična
šola 342, podružnična šola Kisovec
115, podružnična šola Šentlambert
24.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Nataša Grošelj: »V naslednjem šolskem letu bomo v sodelovanju s starši pristopili k projektu
Prijazna šola. Namen projekta je,
da šolo naredimo prijaznejšo, da se
vsi skupaj navadimo staršem pošiljati tudi pohvale otrok. V projektni
skupini se je izkazalo, da ima projekt
zelo pozitiven vpliv na sodelovanje
šole s starši. Že v prejšnjem šolskem
letu smo, kljub temu, da nismo bili
izbrani v projekt, izvajali poučevanje
tujega jezika – angleščine v prvem
razredu po metodi Klil. S tem projektom bomo v letošnje šolskem letu
nadaljevali v prvih in tudi v drugih
razredih. Z uveljavitvijo nove zakonodaje bomo v okviru neobveznih
izbirnih predmetov izvajali v obsegu
2 ur tedensko še poučevanje nemščine v 4. razredu.
Izvedene investicije?
Ravnateljica Tatjana Krautberger:
»Poleg rednih vzdrževalnih del se
v času počitnic izvaja energetska
sanacija podružnične šole Mlinše,
ki jo investira Občina Zagorje ob
Savi. Vse ostale novosti, posebnosti,
ki jih bomo izvajali v šolskem letu
2014/2015, bodo zajete v letnem delovnem načrtu šole, ki se pripravlja
in dopolnjuje ter sprejme v mesecu
septembru.«
OŠ dr. Slavka Gruma
Zagorje ob Savi
Nataša Grošelj, ravnateljica OŠ Toneta
Okrogarja. Foto: osebni arhiv
Izvedene investicije?
Ravnateljica Nataša Grošelj: »Na
matični šoli smo med počitnicami
dokončali energijsko sanacijo objekta (menjava oken in vrat, popravilo
strehe ter izolacija ostrešja, montaža
novih nadstreškov), postavili smo
ograjo ob igrišče med šolo in telovadnico.«
Število prvošolcev?
Štirje, dodatno šola pričakuje usmeritve še za štiri učence.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 65, od tega 30 v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom in 35 v posebnem
programu vzgoje in izobraževanja.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
OŠ Narodnega heroja
Rajka Hrastnik
OŠ Ivana Skvarče
Zagorje ob Savi
Število prvošolcev?
Matična šola 64, podružnična šola
Podkum 7, podružnična šola Čemšenik 6.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 505, od tega matična
šola 465, podružnična šola Podkum
22, podružnična šola Čemšenik 18.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Alenka Ašič: »Šolski
program smo razširili s ponudbo dodatnih, novih interesnih dejavnosti,
z neobveznimi izbirnimi predmeti v
4. razredu na matični in podružnični
šoli Podkum in v 7. razredu na matični šoli ter s posodobljeno obravnavo
nadarjenih učencev.«
Izvedene investicije?
Ravnateljica Alenka Ašič: »Zamenjali smo okna v gospodinjski učilnici,
računovodstvu in zbornici, položili
oblogo na zunanjem stopnišču, namestili sredinsko ograjo in koše, nabavili pohištveno opremo za učilnico
1. razreda.«
OŠ Ivana Kavčiča Izlake
Število prvošolcev?
Matična šola: 34, podružnična šola
Mlinše: 8.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 358 (na matični in podružnični skupaj).
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Tatjana Krautberger:
»V novem šolskem letu uvajamo
neobvezne izbirne predmete v 4. in
7. razredu. Izbrani smo bili tudi na
razpisu MIZŠ za postopno izvajanje
poučevanje tujega jezika v 2. razredu
matične in podružnične šole.«
kazati, da tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju veliko znajo in zmorejo. S tem projektom želimo stkati
novo vez med našo šolo in okoljem.«
Izvedene investicije?
Ravnateljica Vanja Manfredo: »Prebelili smo en razred, hodnike smo
opremili z abecedo in števili, ki so
izdelani po načelih montessori pedagogike, en razred pa smo tudi
preuredili. Obnovili smo tudi snoezelen kabinet, namenjen sproščanju,
umirjanju ter razvijanju in utrjevanju senzomotoričnih sposobnosti. V
prihodnje bo potrebno obnoviti še
streho. Del sredstev je zagotovljenih
iz proračuna občine, za drugi del
sredstev pa smo bili prijavljeni na
razpis Fundacije za šport, a žal nismo
bili izbrani. Obnova strehe in nosilne konstrukcije je nujna, saj streha zamaka na več krajih in je kljub
rednemu vzdrževanju popolnoma
dotrajana. Tako trenutno čakamo na
rebalans proračuna naše občine, ki
ima sicer za posebne potrebe naših
učencev velik posluh.«
Vanja Manfredo, ravnateljica OŠ dr.
Slavka Gruma. Foto: osebni arhiv
Ravnateljica Vanja Manfredo: »V
tem šolskem letu uvajamo dve novosti. V posebnem programu vzgoje
in izobraževanja uvajamo program
Usposabljanje za življenje in delo.
Vanj bodo vključeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem
razvoju, stari med 18. in 26. leti. Program daje poudarek na izobraževanju odraslih, ki je temelj zagotavljanja
njihovih pravic do samouresničevanja in kakovosti življenja. Te osebe
lahko omenjene pravice dosežejo
samo z nadaljnjim izobraževanjem in
si s tem povečajo znanje, spretnosti,
kompetence in informiranost, ki jim
omogoča tudi ustreznejše odločanje
in boljše možnosti za vključitev v ožje
in širše okolje.
Druga novost je inovacijski projekt
Spoznaj me, ki smo ga prijavili na
Zavodu RS za šolstvo. Cilj projekta je
druženje in medsebojno spoznavanje
učencev rednih zagorskih OŠ, otrok
iz Vrtca Zagorja, dijakov in učencev
OŠ dr. Slavka Gruma. Program smo
zastavili v obliki različnih dejavnosti, ki jih bomo izvedli na naši šoli.
Ugotavljamo, da so osebe z motnjami v duševnem razvoju pogosto potisnjene na rob družbe. Z druženjem
in spoznavanjem populacije naših
učencev pa želimo obiskovalcem po-
Število prvošolcev?
Matična šola 50, podružnica Dol 26.
Na podružnično šolo Log s prilagojenim programom, bivšo OŠ Vitka
Pavliča, se učence usmerja na podlagi
odločb Zavoda RS za šolstvo med šolanje, zato prvošolcev ni, sta pa v šolo
na novo vpisana 2 učenca.
Število vseh vpisanih učencev?
Vseh učencev 690, od tega matična
šola 447, podružnica Dol 228, podružnica Log 15.
Morebitne novosti, spremembe v
šolskem programu?
Ravnateljica Marina Kmet: »Sprememb ni.«
Marina Kmet, ravnateljica OŠ narodnega heroja Rajka. Foto: osebni arhiv
Izvedene investicije?
Na OŠ Narodnega heroja Rajka poteka energetska sanacija. Ravnateljica
Marina Kmet: »Projekt izvaja investitor Občina Hrastnik, ki razpolaga
tudi z vsemi podatki, lahko pa rečem,
da bomo zaradi sanacije delali v veliko boljših pogojih.«
Tatjana Polanc Kolander
Vabljeni v bowling Planet300, Cesta zmage 9a
v Zagorje na rekreacijo in prijetno druženje z
družino in prijatelji. Odprto od pon.-čet. od
16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in
nedelja od 15.00-22.00. Rezervacije na telefon:
05-995-73-12 ali GSM 041-684-828
POGOVOR
četrtek, 28. avgust 2014
7
Filmski svet Simona Tanška
Simon Tanšek iz Hrastnika se je z dedom Milanom že zelo
zgodaj začel spoznavati s fotografskim aparatom. Po gimnaziji je nadgradil znanje v Pragi, ob študiju filmske in televizijske kamere na FAMU, kjer je leta 1999 tudi magistriral.
Od takrat ga spremljamo kot izvrstnega direktorja fotografije v vrsti uspešnih filmov kot so V leru, Ruševine, Od groba
do groba, Gremo mi po svoje, Ljubezen in ostali zločin, Srečen za umret. Malo je njegov tudi popularni Vučko. Večkrat
je dobil nagrado vesna in nagrado Kodak za najboljšo fotografijo, pravkar pa je posnel tudi film Dekleta ne jočejo z
režiserjem Matevžem Luzarjem iz Zagorja.
Fotografski aparat je torej zamenjala kamera. Kakšna je razlika med
fotografijo in filmsko fotografijo?
Tako je. Želel sem študirati klasično
fotografijo, pa je naneslo drugače. Pri
klasični fotografiji loviš trenutek, pri
filmu pa ni perfekcionalizma enega
trenutka, ampak v dinamiki gibanja.
Tu se pojavi problem perfektne svetlobe, ker se objekti premikajo, prav
tako kamera.
izbor za študentskega oskarja. Kot finalist se je udeležil podelitve oskarjev
v Los Angelesu tudi Matevž. Sledil je
njegov prvi celovečerni film Srečen
za umret, za katerega sva oba dobila
vesno, potem pa sva sodelovala v televizijski seriji trinajstih delov Mamin
dan. Pri filmu Dekleta ne jočejo imava torej peti skupni projekt, zanj pa je
to drugi celovečerni film.
S katerimi režiserji ste še delali
V obrazložitvi festivalske komisije ob podelitvi vesne za film
Srečen za umret med drugim piše, da je bil ob izrisovanju
svetlobe pozoren do zlitja svetlobe. „Z lučmi sem svetil v bele
odbijajoče površine in šele nato, po odboju, je bila svetloba
usmerjena na igralce pred kamero. Tako jih je osvetljevala
mehka, nekontrastna svetloba,“ je razložil Tanšek.
Pravkar sta z režiserjem Matevžem
Luzarjem zaključila snemanje filma
Dekleta ne jočejo. V čem se razlikuje od drugih filmov?
Vsak film ima scenarij, ki ga lahko
umestimo v nek žanr. V tem scenariju je tako, da se začne kot kriminalka, potem pa se razvije v komedijo.
To narekuje tudi svojo svetlobo, ki
se spreminja glede na zgodbo. V primerjavi z drugimi filmi se moje delo
razlikuje v tem, da sem delal kontrastno svetlobo. Nismo se bali ne močne beline, ne močne črnine.
zadnji dve leti?
Ponovno sva se srečala z Mihom Hočevarjem pri snemanju drugega dela
Gremo mi po svoje, z Mitjem Novljanom pa sva snemala predstavitev Zasavja. V eni minuti sva predstavila
posebej šport, industrijo in podeželje
v Zasavju, tri do štiri minute pa je
trajal kolaž vsega tega. Poleg tega sem
sodeloval z različnimi režiserji na
Hrvaškem. To so bile predvsem komercialne, predstavitvene zadeve. Ko
so vstopali v EU, so se predstavljali v
filmih, prav tako ob svetovnem nogo-
Simon Tanšek v prostorih fotografskega kluba. Foto: Fanči Moljk
Kako sta se našla z Luzarjem in koliko filmov sta že posnela skupaj?
Nekaj študentov z AGRTF mi je poslalo svoje scenarije. Niso me prepričali, tako da sem vse zavrnil. Matevž
je omenil nekemu sošolcu, da bo
poskusil še on. Dobrohotno so mu
svetovali, naj ne poskuša, saj ne bo
uspel. Vseeno mi je poslal scenarij za
film Prezgodaj dva metra spodaj. Bil
mi je všeč. Ko sva se srečala, sva se
ujela tudi kot človeka. Sledil je njegov
kratki študentski diplomski film Vučko, ki je prišel v finale oziroma ožji
metnem prvenstvu v Braziliji, kjer je
igrala tudi njihova nogometna ekipa.
Zasavsko lokacijo ste uporabili že v
vašem prvem filmu režiserja Janeza
Burgerja V leru.
Pravzaprav je izbral lokacijo Burger
sam. Pokazal sem mu nekaj posnetkov in izbral je Kal. Tako smo posneli
vožnjo avtobusa, ki pelje glavnega
junaka v študentski dom, v dolino.
Pa tudi eno izmed vlog je odigral Zasavčan.
Kot direktor fotografije ste bili
prejšnja leta razpeti med Slovenijo
Simon Tanšek v akciji. Foto: osebni arhiv
in Češko. Še snemate v Pragi?
Snemanje v Pragi je zaenkrat presahnilo. Režiserka se je poročila z
direktorjem fotografije, tako sem
pri njej odpadel. Drugi režiser pa se
je začel ukvarjati s trgovanjem umetnin. Tudi njega ne zanimam več kot
direktor fotografije, sva pa še vedno
zelo dobra prijatelja in hodim v njegovo galerijo opazovat slike. Tako
hodim v Prago samo še na dopust, ki
traja navadno od pet do petnajst dni.
Veliko mi pomeni, da se lahko posvečam sebi, dobivam inspiracije, se
Zasavje ni le vaše pribežališče. V
Foto klub Hrastnik vlagate veliko
svojega časa in energije. Pripravljate kakšno novo razstavo?
V Hrastniku niso ljudje moje branže kot v Ljubljani in Pragi. Tu živijo
moji sošolci iz osnovne in srednje
šole, družina, prijatelji. Kot tajnik
kluba pomagam pri organizaciji razstav, izboru fotografij za vitrino, pri
strokovnih srečanjih članov kluba.
Lani smo celo leto posvetili izdaji
monografije o industrijski dediščini, ki smo jo ob izidu predstavljali
V Zasavju so moje korenine in sem zato nanj navezan. Na
mnogo stvari sem zelo ponosen. Predvsem na ljudi, ki so
ponesli Zasavje v svet s svojimi deli. Pa na tiste, ki so pozitivno
nastrojeni, aktivni, dinamični, optimistični. Me pa mnogo stvari
tudi moti. Na primer nerganje.
odklopim. Ta mir si lahko privoščim
v mrtvi sezoni, ki traja od junija do
avgusta ter decembra in januarja. Seveda pa se lahko zgodi, da me v tem
času tudi pokličejo in sem naslednji
dan že na terenu. Sem na trgu.
Zdaj je torej mrtva sezona in ni načrtov?
Ni. Tako je v filmskem svetu.
Imate kake svoje, tihe načrte za snemanje?
Imenitno bi bilo posneti kako družinsko zgodbo rudarjev ali steklarjev
v preteklem času. Predstaviti štrajk.
Ali oživiti zgodbo Ane Dimnik, ki
je močno zaznamovala svoj čas. Ali
prikazati predvolilni čas, ko je v začetku prejšnjega stoletja kandidiral
v Zasavju Ivan Cankar. Veliko tem
bi lahko našli. Žal pa so taki filmi
dragi, ker je treba prilagoditi scenografske elemente. Treba bi bilo na
primer odstraniti električne žice, čez
asfalt napraviti makadam in podobno. Tako da bo najbrž ostalo le pri
sanjah, toda sanjati je treba.
Veliko časa preživite tudi v Ljubljani …
Samo kadar snemam. V Ljubljano
grem tudi enkrat tedensko, ker predavam na AGRTF dva predmeta
– kamero 1 ter svetlobo in razsvetljavo. Ker sem zunanji predavatelj, si
lahko na začetku šolskega leta sam
izberem termine predavanj.
tudi v drugih občinah. Letos se bolj
posvečamo posameznikom in tako
bosta imela v galeriji Delavskega
doma oktobra zelo zanimivo razstavo dva člana – Mitja Ličar in Tilen
Sotler. Sledila bo še klubska razstava.
Z veseljem počnem vse to. Brez Foto
kluba Hrastnik oziroma mojega deda
Milana ne bi bil to, kar sem.
Ostane kaj časa za fotografiranje?
Po kakšnem snemanju gotovo ne. Ko
čil mejo med delom in hobijem, saj se
nadaljuje tudi potem, ko ne snemam.
Opazujem naravo, ljudi in razmišljam, kako bi jih osvetlil, postavil v
ustrezen kader. Sem pa tudi akvarist.
Akvarist?
Imam dva akvarija. Eden je pri starših, drugi pri stari mami. Eden ima
120 litrov, drugi 250. Pravzaprav
imamo ta hobi v družini, že stari oče
ga je imel. Poleg ribic je v akvariju
tudi bujno rastje in lepo ga je opazovati. Seveda pa so potrebna vsakih
petnajst do dvajset dni tudi manjša
vzdrževalna dela.
Kako sicer doživljate Zasavje?
V Zasavju so moje korenine in sem
zato nanj navezan. Na mnogo stvari
sem zelo ponosen. Predvsem na ljudi, ki so ponesli Zasavje v svet s svojimi deli. Pa na tiste, ki so pozitivno
nastrojeni, aktivni, dinamični, optimistični. Me pa mnogo stvari tudi
moti. Na primer nerganje. Za vse so
drugi krivi. Malo ljudi se zaveda, da
je treba nekaj napraviti, če hočemo
odpraviti težave. Za začetek morda le
iti med ljudi ali pa obdelovati majhno
gredo. Poslušamo tudi pripombe, da
se nič ne dogaja, kadar pa so kakšne
prireditve, teh nergačev ni nikjer. Pogubno se mi zdi tudi to, da preživljajo
čas z igricami na internetu in sedenjem pred televizijo. Življenje pa teče
mimo njih. Menim, da je treba pos-
Imenitno bi bilo posneti kako družinsko zgodbo rudarjev ali
steklarjev v preteklem času. Predstaviti štrajk. Ali oživiti zgodbo
Ane Dimnik, ki je močno zaznamovala svoj čas. Ali prikazati
predvolilni čas, ko je v začetku prejšnjega stoletja kandidiral v
Zasavju Ivan Cankar.
pa si malo oddahnem, rad fotografiram – naravo, ljudi, objekte, odvisno
od dneva in inspiracije. V zadnjem
času sem delal portrete tipov iz Chicaga, gostišča na Logu, ki je obenem
tudi zbirališče navijačev Petra Kauzerja. Žal zadnjega pol leta nisem
napravil nič v tej smeri, vendar se
bom teh portretov spet lotil. Za zadeve, ki jih delam za svojo dušo, rabim
čisto glavo.
Pa drugi hobiji?
Pravzaprav je moj največji hobi delo
direktorja fotografije. Težko bi dolo-
krbeti zase tudi glede zdravja. Bolje
preventivno kot pa potem, ko smo že
zboleli. Zavedam pa se, da tudi v drugih krajih ni nič bolje.
Pa imamo vse pogoje, da si napravimo življenje lepše in bolj optimistično. Storiti je treba le prvi korak,
drugi in tretji bosta prišla sama od
sebe in vsak naslednji bo lažji. Dodal
bi še en stavek iz filma Gremo mi po
svoje: „Kam pa pridemo, če nikamor
ne gremo?“
Fanči Moljk
8
ZASAVJE
četrtek, 28. avgust 2014
OŠ Trbovlje ponovno odpira svoja vrata
ski poti, vsakodnevnega prilagajanja
različnim situacijam in pozitivne
naravnanosti vseh zaposlenih, tako
strokovnih kot tehničnih delavcev.
»Izpostavila bi razumevanje staršev
ter dobro delo in sodelovanje učiteljev, ki smo ga zaključili s skupno
prireditvijo za starše in učence v
mestnem parku,« je še dodala Šuligojeva.
nadaljevanje s strani 1
Pouka v izrednih
razmerah
V času obnavljanja šole so učenci obiskovali pouk na različnih lokacijah,
kar je terjalo od vodstva šole izjemno
organizacijsko spretnost, od staršev
in učencev pa tudi potrpežljivost in
razumevanje.
»Pri načrtovanju od spomladi 2013
smo razmišljali o lokacijah, ki bi bile
primerne za učence in ki za mlajše
ne bi bile preveč oddaljene od matične šole, da staršem ne bi povzročali
dodatnih skrbi s prevozi,« pravi Šuligojeva. »Potrebno je bilo spremeniti vozne rede šolskih avtobusov
in organizirati prevoze za učence
predmetne stopnje, za kar je poskrbela Občina Trbovlje. Treba je bilo
upoštevati, da imajo vsi učenci v šoli
malico, ki jo bo potrebno dostaviti
na lokacije. Večina mlajših učencev
je prijavljena na kosilo in potrebno
je bilo organizirati, da bo delitev in
uživanje kosila potekalo v primernih
prostorih. Veliko organizacije in prilagajanja je terjala tudi selitev šolske
kuhinje, močno smo bili omejeni s
prostori za športno vzgojo. Organizacija podaljšanega bivanja, kjer se
učenci združujejo ne glede na razred,
in varstva vozačev, je bila prav tako
zahtevna naloga, saj smo se zavedali, da gre v tem primeru za najmlajše
učence, ki so najbolj ranljivi, in jim
moramo v prvi vrsti zagotoviti občutek sprejetosti in varnosti. Glede na
to, da vodimo šolsko dokumentacijo
v elektronski obliki, je bilo potrebno
Novo šolsko leto
V novem šolskem letu bo za učence
OŠ Trbovlje vsekakor velika pridobitev poponoma obnovljena telovadnica. Vodstvo šole in investitor upata,
da bodo učenci in zunanji uporabniki znali ceniti delo in denar, vložena v
obnovo. Ravnateljica dodaja, kako bo
za vse njih veliko že to, da bodo lahko
zračili prostore z odpiranjem oken,
kar je bilo do zdaj zaradi dotrajanosti
stavbnega pohištva nemogoče. »Verjamem, da bodo zaradi nove fasade,
oken in prezračevanja tudi prihranki
pri energiji. Za nas pa so zelo dobrodošli tudi prenova električnih instalaciji, internetnega omrežja, optična
povezava in sistem ozvočenja.«
Notranjost dela šole kljub obnovi ostaja stara (vrata, podboji, tla), vendar
si bodo v šoli prizadevali, da v naslednjih letih obnovijo tudi te stvari.
»Glede na situacijo današnjega časa
smo izredno zadovoljni, da se je obnova zaključila. Preselili smo vse
pohištvo, še vedno urejamo internetne povezave v zgradbi, opremljamo
učilnice s projektorji, pripravljamo
prostore za nemoten šolski proces in
smo dnevno vpeti v delo, dogovarjanja in stvari, ki jih je do 1. septembra
še potrebno postoriti. In ko bo res vse
pripravljeno, si bomo lahko oddahnili in verjetno bodo šele takrat na dan
privreli tudi vsi prijetni občutki,«
pravi Klementina Šuligoj in tako tudi
odgovori na vprašanje, s kakšnimi
občutki šola pričenja letošnje novo
šolsko leto.
Nedvomno bodo ti prijetni, razmere
se bodo ustalile, učitelji bodo razbremenjeni dodatnih bremen preteklega šolskega leta, nadobudni šolarji
pa gotovo že navdušeno pričakujejo
prvi šolski dan in prvo uro športne
vzgoje.
Tatjana Polanc Kolander
Povsem obnovljena telovadnica. Foto: Gal Rojko
na nekaterih lokacijah, vzpostaviti
tudi internetno omrežje.«
Učenci OŠ Trbovlje so tako v preteklem šolskem letu nabirali znanje
v Domu Svobode, OŠ Ivan Cankar,
prostorih Elektra Trbovlje, v GESŠ
Trbovlje, podružnični šoli Alojza
Hohkrauta in v prostorih STT. »Starši niso imeli večjih pripomb na orga-
Raztresene
barvice
Urejena peresnica je bila redko
moj atribut. Običajno je v njej
kaj manjkalo. Enkrat brisalec,
drugič geo trikotnik, tretjič
rdeč kuli. A prvi šolski dan je
bil vendar nekaj drugega! Takrat je bila puščica popolna in
brezhibna. Vse barvice enako velike, špičaste in v vrsti, nalivnik s polno
bombico, pa še rezervno zraven, oster šilček in lepa, bela radirka. S to
predstavo v glavi sem sleherno poletje vzorno, kot znajo mame, sodelovala pri opremljanju osnovnošolskih peresnic svojih otrok. Kupček napol
porabljenih suhih barvic, ki smo jih vsakega avgusta odlagali v odsluženo
škatlo lego kock, pa je rasel in rasel. Letos, ko ni bilo mogoče več nobene
barvice stlačiti noter, sem se odločila, da gredo iz hiše.
Štefko Suša z zagorskega Rdečega križa sem vprašala, ali vzamejo za
»svoje« otroke tudi raztresene barvice ali samo takšne v paketih. Tako
hudo pomenljivo me je pogledala, da mi je postalo nerodno. Te raztresene
barvice, velike, male, debele, tanke, vseh možnih znamk in barv so zdaj
v eni drugi škatli, v skladišču Rdečega križa. Otroci, ki pridejo tja, ali
njihove zaskrbljene in skrbne mame jih izbirajo, eno po eno, sestavljajo
barvno lestvico in upajo, da bo puščica čim lepša in polna.
Ob tem razmišljam. Razmišljam in se počutim kot pesnik iz Zvezdice Zaspanke. Hodi po kabinetu gor in dol, si puli bele »ajnštajnovske« lase,
pogled upre zdaj v nebo, potem ga skrije v dlani. Obupuje. Ne najde rime
na besedo lonec.
Podobno jaz ne vem, katera zvezda tukaj manjka in dela nered na Zemlji. Da se ene peresnice bleščijo in pokajo po šivih, druge so raztrgane in
pol prazne. Eni otroci imajo za večerjo zdrob, posut s kakavom. Drugi
otroci imajo za večerjo pajčevino v želodcu. Ene mame zaspijo srečne,
druge pozno v noč tuhtajo, kje so zgrešile in jokajo v blazino. Pa smo se
vendar vsi rodili enaki: goli in praznih rok.
Razmišljam. So res krive zvezde? Ali človeški pohlep in grabežljivost? Pa
bo temu kdaj konec?
Polona Siter Drnovšek
nizacijo in prostore, zato mislim, da
to kaže na njihovo zaupanje šoli, da
bo poskrbela za izvedbo pouka in organizacijo vseh potrebnih razširjenih
vsebin. Učence na lokacijah sem med
letom večkrat obiskala in vedno so
povedali, da se počutijo dobro, si pa
želijo vrnitve na svojo šolo. Na vseh
lokacijah so bili naši učenci in učitelji dobro sprejeti in naši gostitelji so
nam pri marsičem pomagali. Čeprav
so bili tudi učitelji seznanjeni s predvideno organizacijo dela in smo se
vsi zavedali, da šolsko leto ne bo lahko, smo šele takrat, ko so bile stvari
preseljene in so se začele dokončno
urejati začasne učilnice, spoznali,
koliko prilagajanja bo dejansko potrebnega.«
Prehrana in telovadba
V februarju je šolo čakala selitev
šolske kuhinje, kar je terjalo veliko
organizacije in prilagajanja. »Del
obrokov smo pripravljali v kuhinji
Cementarne Lafarge, nekaj obrokov
je za naše učence pripravljal Vrtec
Trbovlje,« pravi Klementina Šuligoj.
Šolska kuhinja dnevno pripravi 1000
malic in preko 400 kosil za učence
vseh trboveljskih osnovnih šol, ki je
bilo potrebno dostaviti na nadomestne lokacije. Osebje kuhinje je močno prilagajalo delo in jedilnike, saj so
morali upoštevati sistem Haccp in
poskrbeti, da so bile urejene vse zahteve zdravstvene inšpekcije.
Šola je bila močno omejena tudi s prostori za športno vzgojo. »Lahko smo
koristili le telovadnico na podružnični šoli Alojza Hohkrauta, kamor so
morali učenci prihajati iz STT, zato
je bilo potrebno temu prilagoditi urnik in spremstva za učence. Učenci v
Domu Svobode in Elektro Trbovlje so
koristili gledališko dvorano v Domu
Svobode. Ob lepem vremenu smo se
posluževali zunanjih igrišč.«
Ravnateljica poudarja, da bi bilo preteklo šolsko leto še težje brez dobrega
sodelovanja in dnevnega obveščanja, ki je v večini teklo po elektron-
KULTURNI CENTER – DELAVSKI DOM
Cesta 9. avgusta 1, ZAGORJE OB SAVI
Tel./fax: (03) 566 41 71; gsm 041 489 305
e-pošta: [email protected]
VABI K VPISU V GLEDALIŠKI ABONMA
ZA SEZONO 2014-2015
POSLEDNJI TERMINAL - četrtek, 23. oktober 2014
CAFE TEATER, Revolucionarna komedija z blagoslovom
Igrata: Boris Kobal in Gojmir Lešnjak – Gojc
PUNCE – november 2014
ŠPAS TEATER, Premiera: predvidoma v novembru 2014
Avtorica: Tina Gorenjak, Režija: Lado Bizovičar, Igrata: Ana Marija
Mitić, Katarina Čas
TAK SI – januar 2015
SITI TEATER BTC, Nestrpna komedija izpod peresa Gorana
Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in
Tadejem Tošem.
Trikrat žlahtni na festivalu Dnevi komedije 2014
SEDEM LET SKOMIN – februar 2015
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Komedija
Igrajo: Sebastian Cavazza, Mojca Funkl / Anja Drnovšek, Ajda
Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden
POLICAJI – marec 2015
SLG CELJE, Komedija - Premiera: oktobra 2014
Absurdno smešna in neverjetna upodobitev človeške neumnosti,
pohlepa, borbe za oblast in političnega oportunizma.
Režiser Jernej Kobal
TRIJE VAŠKI SVETNIKI – april 2015
Predstava domače zagorske gledališke skupine, PROSVETNO
DRUŠTVO ČEMŠENIK
PREDSTAVE ZA IZVEN
GOVEJA ŽUPCA ZA DUŠO
ŠPAS TEATER, Premiera: predvidoma v oktobru 2014
Avtorja in režiserja: Jure Karas in Lado Bizovičar; Igrajo: Natalija
Verboten, Boštjan Gombač, Miha Brajnik, Mario Ćulibrk, Goran
Hrvaćanin in Gašper Konec
ZVERJASEC, lutkovna predstava - 9.oktober 2014 ob 17.uri
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, predstava je primerna za
otroke, starejše od 3 let
CENIK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA
• redna cena (6 predstav) 70 EUR
• dijaki, študentje, upokojenci 60 EUR
• podjetja, ustanove, skupine (več kot 20 vstopnic) 65 EUR
Cena vstopnice posamezne predstave je 18 EUR.
Gledališki abonma je plačljiv v enem ali več obrokih.
V primeru plačila dveh obrokov je rok plačila prvega obroka ob vpisu,
drugega obroka do konca leta 2014.
Nakup je mogoč tudi s plačilno kartico ali s kreditno kartico Karanta na
več obrokov. Rok plačila prvega obroka ali celotnega zneska je do prejema
letnih kartic.
Delavski dom Zagorje si pridržuje pravico do spremembe programa, če izvajalec
zaradi bolezni ali druge višje sile ne bo mogel izvesti predstave v dogovorjenem roku.
DRUŠTVENO
četrtek, 28. avgust 2014
9
Deset let pomoči
Projekt Starejši za starejše za višjo kakovost življenja doma«
obeležuje 10. leto delovanja. Prvo društvo v Zasavju, ki se je
priključilo projektu kot pilotni projekt, je bilo društvo upokojencev Zagorje, sledila sta društvo upokojencev Trbovlje,
društvo upokojencev Hrastnik ter ostala zasavska društva
upokojencev.
Bistvo programa je ta, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše ki so
stari 69 let in več v svoji okolici, jih
povprašajo o tem, kako živijo, nudijo
sprehode, prevoz k zdravniku, pomagajo pri hišnih opravilih, nudijo
druženje, dostavo hrane, branje, jim
poskušajo organizirati pomoč, če jo
potrebujejo.
Koordinatorka projekta starejši za
starejše za Zasavsko regijo je Marjana Bajda, ki že od samega začetka
skrbi za uspešno delovanje projekta,
in je tudi izobraževalka prostovoljcev na temo kakovostna starost. Za
uspešno izvajanje projekta so zelo
zaslužni še društveni koordinatorji:
Karmen Kočar v Trbovljah, Branka
Roglič v Hrastniku, Marjan Špacapan na Dolu. Vera Lipec v Radečah,
Štefka Gričnik in Marija Grošelj v
Zagorju, Nace Zore v Gabrovki in
Nada Pintar v Šmartnem pri Litiji.
V projektu zelo dobro sodelujejo tudi
organizacije kot so Rdeči Križ, Kari-
Nalovili 168 kg rib
Člani ribiške družine Zagorje že
vrsto let za občinski praznik prirejajo ribiško tekmovanje s številno
udeležbo in nagradami. Letošnja
tekma za Pokal občine Zagorje ob
Savi je bila v nedeljo, 17. avgusta, ob
ribniku ribiške družine v Zagorju.
Prvi tekmovalci so bili ob ribniku že
okrog sedme ure zjutraj, do začetka
tekmovanja ob devetih se jih je zbralo
46. Prišli so iz Laškega, Radeč, Litije,
Ludbrega, Ljubljane, Novega Marofa
in domačega Zagorja.
Dogodku so prisostvovali tudi župan zagorske občine Matjaž Švagan, predsedniki ribiških družin iz
Ludbrega, Novega Marofa, Radeč,
Laškega in Zagorja ter to izkoristili
za utrjevanje vezi in bodoče sodelovanje.
Pred tekmo so opravili žreb za razpoložljiva mesta ob ribniku in lovili do
trinajstih. Vsi skupaj so nalovili dobrih 168 kilogramov in pol rib, ki so
jih po tehtanju vrnili v ribnik. Zmagovalec Boštjan Janc je nalovil 11,58
kg rib, drugi je bil z 9,88 kg Alen Vavtar, oba RD Zagorje ob Savi, tretje
mesto pa je zasedel Maks Stopar, RD
Laško z ulovom, težkim 9,2 kg.
MM
Gabrovka, katerega prostovoljci so
obiskali 52 oseb in nudili 61 pomoči.
Glede na podatke da se prebivalstvo
po svetu in tudi v Sloveniji stara in
da je pri nas trenutno 340.000 prebivalcev, starejših od 65 let, in da so
napovedi Eurostata da naj bi se do
leta 2050 število podvojilo, starejši pa
si v večini primerov želijo preživeti
starost doma v svojih gospodinjstvih,
je program starejši za starejše velik
in pomemben člen, ki pripomore, da
starejši čim dalj časa preživijo jesen
življenja v domači oskrbi.
MJ
Zasavski
konjeniški dan
Stanislav Poznič, Alen Vavtar, Boštjan Janc, Matjaž Švagan in Maks Stopar. Foto:
Mojmir Maček
Golden Ranch je zaživel. Foto: Metka Šum
V soboto, 16. avgusta je Golden Ranch v Kisovcu zaživel. Na vsakem koraku
so obiskovalci srečevali prekrasne konje in postavne kavboje, ki so skupaj z
skupino Country Line Dancing Arizona odplesali tudi značilni ples v vrsti.
Konjeniški klub Vajkard Valvasor z Nedo Starman Ržišnik je organiziral že
9. Zasavski konjeniški dan in 4. mednarodni Western turnir, ki ga je sodil
avstrijski sodnik Franz Vorraber. Tekmovalci so se pomerili v različnih disciplinah kot so horsmanship, trail in reining in obiskovalcem pokazali sadove
svojega dela in čudovito sodelovanje človeka in konj.
Jutro je rodilo lep, vroč dan. Foto Mojmir Maček
Na Nanos
Članice in člani planinske sekcije Društva invalidov Hrastnik (DI Hrastnik) so 12. avgusta osvojili Nanos - visoko kraško planoto v zahodni Sloveniji nad Vipavsko dolino.
Kar 17 pohodnikov DI Hrastnik se z avtobusom pripeljalo do lepe travnate jase z lovsko kočo, od tam naprej pa so se peš odpravili proti Nanosu.
Uživali so v čudovitem sončnem dnevu in se počasi vzpenjali proti prvi
postojanki - cerkvi sv. Hieronima. Sčasoma so prispeli do Vojkove koče na
Nanosu, nato pa so se podali še na vrh Nanosa do oddajnika Pleša (1260
m). Tu je bil trud poplačan s čudovitim razgledom na Razdrto in celotno
Vipavsko dolino, pogled pa je segal tudi do planote Vremščica in morja.
RU in MS
Osvojili so Nanos. Foto: arhiv društva
tas, Center za socialno delo, patronažne službe in policija. V letu 2013
so v Zasavju skupno zabeležili 2296
obiskov starejših. Prostovoljci DU
Hrastnik so obiskali 313 starejših
in nudili 661 obiskov oz. pomoči. V
DU Zagorje so prostovoljci obiskali
297 starejših in 547 krat nudili pomoč. Sledi DU Trbovlje, kjer so prostovoljci obiskali 373 starejših oseb in
nudili 285 pomoči. Prostovoljci v DU
Radeče so obiskali 231 oseb in nudili
285 pomoči. Sledijo DU Šmartno pri
Litiji, katerega prostovoljci so obiskali 168 oseb in nudili 227 pomoči,
DU Dol pri Hrastniku so obiskali 137
starejših in nudili 151 pomoči in DU
MŠ
Diverzija v jamo
Ojstro
Že vrsto let, od leta 2000 dalje pa
vsako leto, se pohodniki Združenja
borcev za vrednote NOB Hrastnik
podajajo na pot v spomin na uspešno izvedeno diverzijo v jami Ojstro.
Pot jih je letos vodila čez Ano, preko
Studenc in Rudnika, po Poti NOB, po
soteski potoka Boben do Čeč, kjer so
se v Zadružnem domu tudi okrepčali. Ob poti sta dva spomenika v spomin na padle borce v NOB. Eden je
na Ani, drugi v Bobnu.
Pohoda se je udeležilo kakšnih 20
pohodnikov. Ob vhodu v jamo Ojstro je pohodnike pričakal prejšnji
predsednik ZB za vrednote NOB
Jože Zorčič. Pohodnikom je povedal,
kakšen je bil namen diverzije in kako
pomembno nalogo je opravilo deset
borcev tistega davnega 16. avgusta
1944. Spomnili so se dogajanj, ki so
v času bojev zaznamovali posamezni
kraj in se poklonili padlim.
Čeprav je minilo že toliko let, so spomini na padle še vedno živi in spoštovani. To dokazujejo med drugim tudi
z udeležbo na pohodih.
NG
Popolna harmonija človeka in konja. Foto: Maja Šum
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
10 REPORTAŽA
četrtek, 28. avgust 2014
Življenje v barvah
Vanessa po nemško
»Izdelava grafitov ni vandalizem, temveč sredstvo izražanja«, pravi Mitja Adamlje, vodja Mednarodnega tabora
ulične umetnosti. Potekal je od 18. do 27. avgusta v Trbovljah. Na njem je ustvarjala pisana druščina mladih s treh
celin, Amerike, Evrope in Azije.
Ta dan je bila na Trgu revolucije, ob
steni za Spektrovo vilo, posebna gneča. Grafitarsko kolonijo so obiskali
otroci, ki dopoldneve preživljajo v
družbi DPM. Razdeljeni v dve skupini so zavzeto ustvarjali podobe
planetov. Dvanajstletna Klara je
povedala, kaj se je naučila. »Najprej
potrebuješ podlago, sprej, rokavice in
delovno obleko. Potem na papir narišeš skico, izdelaš model in greš z njim
ustvarjati na steno.«
Na taboru sodeluje deset mladih iz
ZDA, Tajvana, Rusije, Poljske, Nemčije in Francija, ki so v povprečju stari
22 let. S tem projektom MCT presega
do sedaj uveljavljene sheme financiranja. »Da, to je nova praksa, kjer se
ne naslanjamo na sredstva Evropske
unije. Projekt je sofinanciral Spekter,
pa tudi udeleženci, saj so plačali kotizacijo«, je pojasnil Adamlje.
Glavni krivec za tabor ulične
umetnosti je Trboveljčan Tilen Časar. Pravi, da se je pred dvema letoma
oglasil v MCT, ker je iskal možnosti
za grafitiranje. Povabili so ga k sodelovanju. Kot umetniški vodja tabora
izbira ideje, udeležence uči tehnike
in pokaže kak trik ali dva. Nekoč je
bilo grafitiranje gverilska aktivnost,
grafitarji so svojo identiteto skrivali.
Še ena jezikoslovka grafitira v Trbovljah. Študentka nemščine s Tajvana,
Vanessa Chao. V Trbovlje je prišla
zaradi dveh razlogov. »Rada imam slikanje in Slovenija je država, ki sem jo
poznala le iz učbenikov.« V prostem
času riše z vodenkami in suhimi barvicami, uporaba spreja je za njo nova
tehnika. Poslikavo stene dela skupaj z
Nemko Meri Pirttilä. »Želeli sva naslikati nekaj srečnega. Obe imava radi
roza in sladke stvari in to se vidi tudi
na najini steni«, sta povedali. Čeprav
je delovni jezik tabora angleški, se vse
podrobnosti pomenita po nemško.
Otroci s svojo umetnino. Foto: Gal Rojko
Danes so grafiti uveljavljeno sredstvo
izražanja, umetniki pa dobrodošli
skoraj vsepovsod. »Grafitiranje ima
veliko vej, ki se vijejo iz umetnosti in
o tem bi lahko govorili ure in ure. Po
eni strani smo profitirali, ker smo dobili dovoljenje za izražanje, po drugi
Anna Minoga, Poljska. Foto: Gal Rojko
Potencial prazne stene
»V vsak projekt, ki ga izvajamo, vključimo tudi najmlajše«, je pojasnil
Adamlje, »osnovni namen tega tabora pa je vendarle pokazati, da sive
stene v Trbovljah nosijo ogromen
potencial za razvoj turizma ulične
umetnost. Poleg tega imajo na takem
taboru mladi možnost, da se umetniško izražajo v javnem prostoru.«
Mitja Adamlje (levo) in Tilen Časar držita v rokah vse niti tabora. Foto: Gal Rojko
strani pa je čar v ilegalnosti. To sta
dve plati medalje,« še pravi Časar.
Anna in Laibach Kunst
Anna Minoga s Poljske me je, še preden sem uspela spregovoriti z njo v
angleščini, ustavila in povedala, da
govori slovensko. In ne samo to. V
odlični slovenščini mi je povedala,
da ne ve natančno, ali je v Trbovljah
tretjič ali četrtič. Obožuje Laibach.
Na varšavski univerzi je študirala
slavistiko in diplomirala iz Laibach
Kunsta. Zdaj študira psihologijo, da
bo postala klinična psihologinja. Na
tem taboru se je znašla zato, ker se je
želela vrniti v Trbovlje. »Zelo mi je
všeč, da MCT organizira tabore. Prej
sem mislila, da se tu nič ne dogaja,
zdaj pa vidim, da je to precej živahno
mesto in tako je treba nadaljevati. Na
taboru je prijetno vzdušje, zabavamo
se in trudimo, da bi še malo spremenili podobo Trbovelj,« je povedala.
Vanessa Chao, Tajvan. Foto: Gal Rojko
Prvi, a ne zadnji
Tabor so spremljale številne druge
aktivnosti. Izobraževalne delavnice
tehnik slikanja, predavanja domačih
umetnikov, koncert skupine Dubletej
in medkulturni večer. Organizatorji
obljubljajo nadaljevanje. »Vsekakor
bomo naslednje leto ponovili tovrsten tabor,« je sklenil Adamlje. Torej
počakajmo, da dobi svoje pisane barve tudi prva, vhodna, najbolj siva in
vnebovpijoča stena v Trbovljah.
Polona Siter Drnovšek
Europark: gibanje, energija, adrenalin
V presledkih med dežnimi kapljami, ki so te dni redki, Europark v Zagorju zaživi. Po stezah in stezicah odmeva škripanje tekaških copat, ki ga vsake toliko časa zmoti petje ptičev. Europark obstaja že deset let, vendar je bil pred kratkim
prenovljen, da ustreza potrebam rekreativnih, pa tudi bolj
zahtevnih športnikov.
Kotredež,” pripoveduje. “V Europarku smo se dekleta pripravljala za DM
tek, katerega smo se tudi udeležile,
zdaj pa se pripravljamo za udeležbo
na Ljubljanskem maratonu.” In zakaj
Europark? “Ker predstavlja gibanje,
energijo, adrenalin in hkrati spokojnost in sproščenost, skratka vse, kar
je za tek potrebno,” doda Martina.
Tudi telovadni
pripomočki
V Europarku je steza, urejena za tek. Foto: Martina Drobne
Tekačem je všeč narava
Odgovori na vprašanje “Kako pogosto tečete v Europarku?” se razlikujejo, vsi tekači pa se strinjajo, da je
takšna okolica za športne aktivnosti
zelo primerna. Triindvajsetletni Jure
Gorjup iz Trbovelj se v Europark rad
vrača. Skupaj z prijateljem Sebastijanom Pešcem prideta v Zagorje teč
enkrat na mesec. “Všeč mi je okoli-
ca,” pove Gorjup: “Na trim stezi v
Trbovljah je po dežju vse blatno, v
Europarku pa je steza za tek lepo urejena.”
Tekaška zgodba štiridesetletne Martine Bolte se je začela prav v Europarku, zdaj pa se udeležuje večjih tekaških dogodkov. “Že več kot pol leta
tečem v skupini Urca teka s Tomažem, ki deluje v Športnem društvu
Tek ni edino, kar lahko obiskovalci Europarka počnejo za izboljšanje
telesne pripravljenosti. Medtem ko
se otroci igrajo na gugalnicah in toboganih, lahko le nekaj metrov stran
starejše generacije na telovadni napravi, ki je pravzaprav troje v enem,
poganjajo pedala na eliptiku, dvigujejo svojo telesno težo ali se vrtijo
na kovinskem krogu, kar izboljšuje
ravnotežje, koristi pa tudi stranskim
trebušnim mišicam. Na drugi strani
steze so drogovi različnih višin, ki so
prav tako uporabni za različne načine telovadbe. “Telovadnih naprav ne
uporabljam, a se mi zdi, da je še vseeno bolje telovaditi na eliptiku v naravi, na svežem zraku, kot v fitnesu,” je
prepričan Gorjup. Občasni uporabnik različnih naprav in pripomočkov
pa je štiriindvajsetletni Anže Anžel.
“Včasih uporabljam tudi telovadne
pripomočke, saj s tem krepim ročne
mišice in mišice telesnega jedra,” po-
Na drogovih lahko krepimo mišice rok. Foto: Martina Drobne
jasni. “Mislim, da je bila ideja, da so v
Europark postavili dvigovalne droge
in druge pripomočke, zelo dobra.”
Joga v naravi
Europark enkrat na teden od julija
do septembra ponuja tudi jogo. Anžel je sicer ne obiskuje, vendar vidi
prednosti, ki jih prinaša joga v naravi. “Z jogo sem se ukvarjal včasih,
zdaj imam za sprostitev tek in mi je
čisto dovolj. Sicer pa jo priporočam
vsem, ki bi se radi po naporni službi
ali šoli sprostili in vsaj malo napolnili baterije že pred koncem tedna.
Lepa narava pripomore k tem, da še
bolj uživamo v dejavnostih, ki nam
jih nudi Europark.” Vadbe se je udeležila devetindvajsetletna Katarina
Ržišnik, ki se tudi sicer s tovrstnimi
aktivnostmi raje ukvarja na prostem.
Joga se ji zdi “dobra priložnost, da
poleg vseh ostalih športnih aktivnosti, s katerimi se ukvarjam, še malo
drugače razgibam telo in duha”.
Ko se začne dan prevešati v noč, se
Europark počasi sprazni, glasove
pa zamenja zvok umirjene narave.
Gramoz na stezah se pripravlja, da
bo naslednji dan ponovno prijetno
zaropotal pod čevlji tekačev in sprehajalcev.
Martina Drobne
REPORTAŽA 11
četrtek, 28. avgust 2014
Romanje do Nove Štifte
Letošnje romanje Zagorjanov v Novo Štifto se je pričelo v
sredo, 13. avgusta. Za duhovno plat romanja je skrbel zagorski župnik, za logistiko romanja pa že več let skrbi vojvoda Alojz Pograjc. Najbolj pogumni so se izpred župnijske
cerkve ob treh zjutraj odpravili peš v Čemšenik.
svoji modri delovni halji. V časih, ko
so bili kozolci in seniki polni sena, je
romarje prijazno povabil k počitku v
hotele »mu«, zdaj pa lahko prenočijo
le še v farovžu in na okoliških kmetijah. Za romarje je bilo ob prihodu
pripravljeno veliko okusnega čaja. Po
napornem dnevu so kar kmalu legli
k počitku.
Jutro 14. avgusta je bilo deževno in
hladno. Romarji so dan začeli s sveto
mašo. Pred odhodom so si ogledali zakladnico mašnih plaščev, ki so
jih sredi 18. stoletja župniji podarili
avstrijski, francoski, poljski in neapeljski dvori. Radmirski župnik se od
romarjev vsako leto hudomušno poslovi z besedami: »Zelo vesel sem bil
ko ste prišli, vesel pa sem tudi zdaj,
ko odhajate.« Modra delovna halja in
ta župnikov stavek sta tradicionalni
del romanja.
To jutro se je 130 romarjem pridružilo še nekaj deset novih. V palerinah
in z dežniki so »odromali« proti največji katedrali v Sloveniji – katedrali
sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem
Gradu, zgrajeni med letoma l757
in 1763, kjer jih je čakal tamkajšnji
župnik. Po maši je bil čas za kosi-
Odhod iz Radmirja. Foto: Joža Sotenšek
Letošnje romanje se je pričelo v sredo, 13. avgusta. Za duhovno plat romanja je skrbel zagorski župnik, za
logistiko romanja pa že več let skrbi
vojvoda Alojz Pograjc. Najbolj pogumni so se izpred župnijske cerkve
ob treh zjutraj odpravili peš v Čemšenik. Po maši v cerkvi Marije Vnebovzete se je 130 romarjev različnih
starosti (od otrok, ki obiskujejo vrtec
do tistih z nekajletnim pokojninskim
stažem), poklicev in iz različnih krajev odpravilo z molitvijo in pesmijo
na pot, ki jih je vodila preko Vranskega na Lipo in naprej v Šmartno
ob Dreti. Po malici in počitku so pot
nadaljevali do Okonine, kjer so obiskali cerkev svetega Jakoba. Po krajšem počitku so odšli proti cilju prvega dneva romanja. V cerkvi svetega
Frančiška Ksaverja v Radmirju jih je
že triintridesetič z veseljem pričakal
in pozdravil tamkajšnji župnik msrg.
Jože Vratanar (pred mnogimi leti je
služboval na Dolu pri Hrastniku) v
lo in počitek. Popoldan je pot proti
Novi Štifti nadaljevalo okrog dvesto
romarjev. Dež je ponehal in molitve rožnega venca ter petja litanij ni
zmotilo nič, niti gost cestni promet.
Po nekaj več kot eni uri so prispeli do
cerkve sv. Miklavža, zgrajene v neogotskem slogu leta 1872. Po končanih
litanijah sta svoje izkušnje o življenju
v misijonih predstavila laična misijonarja Eva Kržišnik in Uroš Glavač.
Pred romarji je bilo še nekaj sto metrov poti do končnega cilja romanja
– do Marije Zvezde. Pri kapelici pod
cerkvijo so nanje že čakali ostali romarji, župnik iz Nove Štifte in domačini, ki so romarjem naproti prinesli
Marijin kip.
Romarjem so prenočišče prijazno ponudili v Podružnični OŠ Nova Štifta,
v župnišču in na bližnjih kmetijah. Za
okrepčilo po dolgi poti so poskrbeli
gostoljubni domačini. Zvečer so se
zbrali v župnijski cerkvi na slovesni
Sprejem pri kapelici v Novi Štifti. Foto: Joža Sotenšek
maši, ki jo je ob somaševanju drugih
duhovnikov daroval urednik tednika
Družina mag. Franci Petrič. Cerkev
je bila lepo okrašena, saj je prav v
času romanja praznovala 160. obletnico posvetitve - 13. avgusta l854
jo je posvetil blaženi Anton Martin
Slomšek. Župljani so bili hvaležni, da
je to leto dva nova duhovna poklica
Sloveniji »dala« družina Suhoveršnik
iz Nove Štifte. Hči Petra se je za vedno posvetila Bogu v frančiškanskem
samostanu Nazarje, sin Janez pa je
končal študij v salezijanskem bogoslovju in je novomašnik: Vsem romarjem je podelil novomašni blagoslov.
Ob koncu maše so zagorski romarji
bivšemu župniku Matjažu Križnarju,
ki je nekaj dni pred tem srečal Abrahama, in v zahvalo za skupna romanja, izročili darilo - maketo zagorske
cerkve, narejeno iz lesenih ščipalk za
perilo.
Sledila je procesija z lučkami okrog
cerkve, petje litanij Matere Božje in
molitev rožnega venca; po vrnitvi v
cerkev so zapeli zahvalno pesem in
prejeli blagoslov. Po končani slovesnosti so nekateri romarji šli počivat,
drugi pa domov.
Noč je bila za romarje kratka. Naslednje jutro so vstali zgodaj in se
odpravili na zadnji del poti: na Menino planino in v Spodnji Tuhinj. Pot
na Menino planino je strma in bila je
polna pričakovanj…na vrh so romarji namreč nesli nekaj manj kot sto kilogramov težak zvon in ga obesili poleg križa, ki so ga pred dvajsetimi leti
prinesli in postavili takratni romarji.
Pred enajstimi leti so v votlino poleg
križa prinesli in postavili še Marijin kip. Ideja za vse to se je porodila
Jožetu Smrkolju z Izlak, ki je sam
tudi poskrbel za njeno uresničitev.
Na vrhu so imeli romarji čas tudi za
počitek, malico in molitev. Nihče, ki
se prvič povzpne na planino, ne uide
tradicionalnemu krstu. Z Menine
Planine so se spustili v Spodnji Tuhinj, kjer so po kosilu v cerkvi svete
Marije Vnebovzete zapeli še litanije
in se nato vrnili domov.
Tridnevno romanje se je zaključilo
v petek, 15. avgusta na praznik Marijinega Vnebovzetja – veliki šmaren
(veliki šmaren je praznik, ki so ga
praznovali že v 6. stoletju kot dan,
ko je Marija »zaspala« v Gospodu) v
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
zagorski cerkvi. Mašo je ob somaševanju domačega župnika daroval domačin, salezijanec Janez Drnovšek.
Pogoji romanja so bili v preteklosti
precej slabši kot so danes. To dokazujejo posnetki in slike, za katere
je od leta 1957 naprej skrbel Tomo
Brezovar. A srca romarjev so danes
prav tako kot takrat polna ponižnosti, pobožnosti, molitve, medsebojne
pomoči, premišljevanj, bolečin, žalosti, sreče, prošenj, zahval, veselja.
Romarji so vedno kot velika družina,
ki čuti božjo bližino. Pravijo, da se z
besedami tega ne da opisati - to mora
preprosto doživeti vsak sam.
Ne da se izračunati, koliko romarjev je že romalo v vseh letih k Mariji
Zvezdi. Ne da se prešteti rožnih vencev, molitev, litanij, darovanih maš,
koliko prijetnih ur so romarji preživeli skupaj. To ni najpomembnejše,
kakor tudi ne žulji, utrujenost, dež
ali žgoče sonce. Edino, kar resnično
šteje, je občutek nepopisnega miru in
sreče v srcu romarja in vezi, ki so se
na teh romanjih spletle med mladimi
in so bile tako močne, da so mnoge
kasneje združile za vse življenje. Tudi
spominov se ne da prešteti. Če bi
vsak romar zapisal vsaj enega in bi jih
zbrali v knjigo, bi ta imela mnogo
nadaljevanj.
Joža Sotenšek
“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”.
Na Metuljskem griču, oddaljenem
dobrih pet kilometrov od Gornjega
Grada, so se sredi šestnajstega stoletja (zaradi prikazovanj čudežnih
znamenj) tamkajšnji prebivalci odločili in z dovoljenjem papeža Pija IV.
okrog leta 1560 postavili v čast devici Mariji prvo cerkev. Ko je ta leta
1850 pogorela do tal, so začeli gradili
novo, ki je bila zgrajena in posvečena že leta 1854. V njo se še danes
zgrinjajo številni romarji. Med nje že
več kot 270 let spadajo tudi romarji župnije Sv. Petra in Pavla Zagorje
ob Savi, ki so v prvih letih romanj
prosili za dobro letino, odvrnitev
požara, pozebe in žitne rje. Danes na
tridnevnem romanju (na eni najstarejših in najdaljših romarskih pešpoti v Sloveniji) prehodijo približno
60 km dolgo pot in obiščejo sedem
cerkva. Vsak nese s sabo svoje prošnje in zahvale; letošnji splošni namen
župnijskega romanja je bil molitev
za vse duhovnike in prošnja za nove
duhovniške poklice. Premalo jih je,
tudi Zagorju je bil po odhodu dveh
duhovnikov Matjaža Križnarja in
Martina Goloba dodeljen samo en
duhovnik. Maksimiljan Jani Tušak
je postal župnik župnije Zagorje in
soupravitelj župnije Sv. Planina.
Vesele urice vsak dan
od 6. popoldan do 9. zvečer
za 4,99 €
čevapčiči ali pleskavica
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
***
pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
Vabljeni !
Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l)
Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili.
12 KULTURA
četrtek, 28. avgust 2014
Dolgočasna je slabo zaigrana glasba
Flavtist Marko Zupan se je po Glasbeni šoli Zagorje izobraževal v Ljubljani, Parizu in Salzburgu ter že v času študija osvojil več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Zadnjih pet let živi in dela kot svobodni umetnik v Berlinu, kjer kot solo flavtist redno sodeluje v orkestrih Berliner
Symphoniker, Philharmonie der Nationen, Evian Festival
Orchestra in Neues Kammerorchester Potsdam. Od leta
2010 je asistent na umetniški akademiji v Splitu, igra pa tudi
v različnih komornih zasedbah.
Na začetku svoje kariere ste bili zaposleni v Operi, a ste dali odpoved?
Po enem letu. Če si glasbenik želi doseči več, raziskovati, se učiti, potem
ga igranje v istem orkestru lahko dolgoročno »poje«.
Pa bi lahko kot svobodni umetnik
delovali v Sloveniji?
Ne, v Sloveniji je premalo publike,
premalo zasedb in premalo koncertov. Če se želiš preživljati kot glasbenik, moraš imeti letno od 50 do 80
koncertov. Zelo redkim to uspe, pa še
ti se ne preživljajo le od nastopov.
Kako pa vam to uspeva v Berlinu?
Ko sem prišel v Berlin, sem šel najprej
na avdicijo v Staatstheater Cottbus
in sklenil pogodbo za solo flavto za
določen čas. Ko nekoga spoznajo in
ugotovijo, da je sposoben igrati na
primer solo flavto, se to zelo hitro
razve. Začnejo te vabiti v druge orkestre in če se obneseš, prihajajo vabila tudi od drugod. Če imam le čas,
igram redno v treh orkestrih. Sicer pa
zelo rad tudi v različnih zasedbah, saj
ne igram le klasične glasbe, temveč
tudi improvizacije, jazz ipd.
Poslušate tudi rock ali pop?
Raje rock, čeprav se najde tudi kakšen
kakovostni pop, če ga znaš izbrskati.
Koncerti klasične glasbe se včasih
komu zdijo dolgočasni?
Ljudje pridejo na koncert klasične
glasbe in jim je dolgčas, potem pa
mislijo, da zato, ker je ne razumejo. Dolgčas jim je zato, ker je glasba
slabo zaigrana. Za klasično glasbo
ne potrebuješ predznanja, to je predsodek, snobovstvo. Po moji oceni
poslušalca je tudi v Nemčiji samo 10
odstotkov dobrih koncertov klasične
glasbe, ostali so dolgočasni, ker so
slabo zaigrani.
Kako poteka v Berlinu vaš dan?
Zajtrk, vaja, kosilo, počitek, spet vaja
in zvečer koncert. Kadar vaje niso
tako intenzivne, je potrebno skrbeti
za telesno kondicijo. Igranje zahteva
določeno telesno moč, pravilno dihanje, držo, zato poležavanje ni ravno
priporočljivo. Sam najraje plavam.
Marko Zupan ceni dobro glasbo. Foto: osebni arhiv
Si lahko privoščite dopust?
Letošnje leto je bilo tako intenzivno,
da si ga še nisem. Z berlinskimi simfoniki sem bil na Japonskem in Kitajskem, prirejal sem festivala na otoku
Susku in v Podkumu.
Kako se je ideja za festival Ursus
sploh porodila?
V Zagorju imam družino in nekaj
redkih prijateljev, ki so mi tu še ostali.
Redko pridem sem, bolj na obisk. Ko
sem odkril odlično akustiko v skednju
domačije Medved, sem dobil idejo, da
bi v njem prirejali festival Ursus. Poznam ogromno vrhunskih glasbenikov.
Tudi sam igram v različnih zasedbah.
Luzar in Tanšek v MHC
Zasavski ljubitelji filma spremljajo Matevža Luzarja, režiserja in scenarista ter Simona Tanška, direktorja fotografije,
že od vsega začetka. Veselijo se nagrad, ki sta jih deležna za
svoje filmske stvaritve. MCH ju je gostil v sredo, 20. avgusta
2014, v svojih klubskih prostorih.
Simon Tanšek in Matevž Luzar v MHC. Foto: Fanči Moljk
»Že ob nastajanju filma računata na
kakšno nagrado?« je vprašala Mateja Jecl, ki je povezovala ta večer. »Če
bi razmišljala o nagradi, je gotovo ne
bi dobila,« je v imenu obeh odgovoril
Luzar. Spoznala sta se v študentskih
letih, ko je Tanšek posnel njegov prvi
kratki film Prezgodaj dva metra spodaj in požel navdušenje. Predvajali
so ga tudi ta večer. Luzarju je že na
začetku uspelo dobiti najuglednejše igralce. In tega se še vedno drži.
Nekateri, kot na primer Evgen Car, se
pojavljajo celo večkrat. Scenarije za
film piše Luzar najraje sam, čeprav
tega dela ne mara. A mu uspeva. S
Tanškom do potankosti načrtujeta projekt, saj so priprave zanju po-
membnejše kot samo snemanje. Tudi
okolje je načrtovano do potankosti.
»Noben parkiran avto ali človek, ki
gre mimo, ni tam po naključju.» Razložila sta tudi razliko med filmsko
in televizijsko produkcijo. Tanšek:
«Tehnično je televizijski film manj
zahteven. Na velikem platnu pa se
vidijo vse podrobnosti, zato je treba bolj paziti, da ne posnamemo kaj
motečega.« Na dan posnamejo za tri
minute uporabnega materiala, za TV
serijo pa deset minut.
Matevža Luzarja cenijo tudi po tem,
da je na snemanju sproščeno in
ustvarjalno vzdušje. »Rad imam red
in disciplino,« je razložil, »vendar
ne s terorjem. Če vlada v ekipi dobra
energija, gredo vsak dan delat z veseljem. To je pomembno, saj je dvanajst
ur dela na dan hud napor. Snemalni
dnevi so dragi, zato jih je treba pametno izkoristiti.« Gotovo mu pomaga
tudi psihologija, ki jo je osvajal na
teološki fakulteti, ko je tri leta čakal
na sprejem na AGRTF. Zaradi stoodstotne koncentracije v času snemanja
ne hodita domov. Kako pa se počutita
potem, ko snemanje zaključijo? Odbito. Kot zombiji. Izgubljeni v vesolju. Nastopi neke vrste post snemalna
depresija. Ne veš, kaj bi sam s sabo.
Iz nerealnega sveta padeš v realnost
… Nekaj tednov traja, da se pobereta.
Šele septembra bo režiser Luzar lahko začel z montažo filma Dekleta ne
jočejo, ki bo gotova do naslednjega
filmskega festivala.
Kako pa gledata druge filme? Kritično? Ocenjujeta, kako bi bilo lahko
bolje? »Ne,« pravi Luzar, «ob filmih
predvsem uživam …!« Navdušujejo
ga razne serije pa tudi slovenske filme si rad pogleda. Tanšek pa si zelo
poredko vzame čas za filme, ki ga
zanimajo. Kot član EFA - Evropske
filmske akademije, si mora na leto
ogledati okoli šestdeset filmov in dati
svoje glasove za najboljši film, režijo,
kamero, montažo in glasbo. Pa še za
najboljšega igralca in igralko. To ocenjuje okoli tri tisoč članov.
Obiskovalci večera so si lahko ogledali tudi film Vučko, prvi film pri
nas, ki je prišel v ožji izbor petih za
študentskega oskarja. Nekateri so ga
gledali desetič, drugi prvič – vsi pa z
enakim navdušenjem.
Fanči Moljk
Pogosto se dogaja, da se glasbeniki
zberejo samo za določen projekt, pridejo, odigrajo in se razidejo. V Podkumu pa je prostor primeren tudi za
druženje, to sem si želel. Zbrali smo
se, preživeli skupaj nekaj dni, si skupaj
skuhali, pojedli, se družili, pa seveda
tudi vadili. Nekdo je igral pod drevesom, drugi se je z inštrumentom
umaknil na jaso ... ta povezanost med
glasbeniki se potem čuti tudi v glasbenem izrazu in možnost, kako se to sliši, sem želel dati tukajšnji publiki. Ne
pravim, da glasbeniki niso sposobni
profesionalno odigrati programa, tudi
če pridejo le na nastop, vendar pa se to
druženje, ta energija med glasbeniki,
na nastopu gotovo odrazi na drugačnem nivoju.
Se na festivalu Ursus prihodnje leto
obetajo kakšne novosti?
Seveda, vendar je to odvisno tudi od
financiranja. Zelo rad bi pritegnil
kakšne uspešne zasavske družbe, da
bi denar namenile festivalu, saj potem
lahko izvajaš boljše in večje projekte.
Festivali ne morejo živeti od prodaje
vstopnice, temveč od sponzorjev in
državnih sredstev. Letos nam je malo
pomagala tudi že Občina Zagorje.
Vsekakor so cilji dolgoročni.
Tatjana Polanc Kolander
Ars Prvine
V soboto, 23. avgusta se je v hotelu Dom Utrip z uvodnim
koncertom pričela poletna glasbena šola Ars Prvine. Natopili so Matej Zupan na flavti, Jože Kotar na klarinetu in Janez Podlesek na violini. Pri klavirju sta jih spremljala Tadej
Horvat in Hermina Hudnik.
Zupan, Kotar in Podlesek so mentorji na seminarju, letošnja izvedba
je peta po vrsti, ki omogoča mladim
glasbenikom nadgradnjo in poglobitev znanja. Vadijo individualno
in komorno igro. Vendar v sproščenem in prijetnem vzdušju. »Imamo
dosti dodatnih aktivnosti, jahanje,
zumbo, jogo. Prideš na počitnice in
hkrati delaš,« je povedala flavtistka,
dijakinja Konzervatorija za glasbo
in balet Maribor Doroteja Senica.
»Program seminarja in spremljevalne aktivnosti so prilagojene tako, da
vzpodbujajo celostni razvoj mladih
glasbenikov,« pravi predstavnica KD
Ars Prvine, ki seminar organizira,
Metka Podpečan. Poseben čar poletne šole je narava, ki obkroža hotel.
V lanskem vročem poletju so udeleženci vadili celo zunaj. Poučevanje na
poletni šoli je posebna izkušnja tudi
za mentorje. Koncertni mojster orkestra Slovenske filharmonije Janez
Podlesek, ki na seminarju poučuje
violino, pravi, da je to enkraten čas
druženja, muziciranja, pogovarjanja
o glasbi. Mentorji spoznavajo nove
mlade glasbenike. Z njimi delajo le
en teden, zato morajo uporabiti druge pristope k poučevanju, kot sicer, je
pojasnil redni profesor za klarinet na
ljubljanski Akademiji za glasbo Jože
Kotar. »V kratkem času je treba zaznati probleme in težave udeležencev
in se potruditi, da se odpravijo, medtem ko s svojimi študenti delam celo
leto,« je dodal.
Poletna šola se bo sklenila v soboto,
30. avgusta, ko bodo na zaključnih
koncertih nastopili mladi udeleženci.
Polona Siter Drnovšek
Od leve proti desni: Tadej Horvat, Matej Zupan, Jože Kotar in Janez Podlesek so
nastopili na Prvinah. Foto: URD
ŠPORT 13
četrtek, 28. avgust 2014
Vozlova za pričakovanji
Trboveljska plavalka Tjaša Vozel je
pretekli teden s slovensko reprezentanco nastopala na evropskem prvenstvu v Berlinu. Pred odhodom v
Nemčijo je selektor Miha Potočnik
napovedal njen preboj med najboljše, ki pa se ni zgodil. »Tjaša je
malce zaostala za pričakovanji,« je
po vrnitvi v domovino povedal Potočnik.
Trboveljčanka, sicer članica kranjske
Zvezde, je z nastopi začela v kvalifikacijah na 100 m prsno in osvojila 25.
mesto ter tako ostala brez uvrstitve v
polfinale. Podobna usoda je 20-letnico doletela na enkrat daljši razdalji,
na 200 m prsno je osvojila 24. mesto.
Njen zadnji nastop je bil na najkrajši
razdalji, tudi na 50 m prsno je Vozlova zasedla 24. mesto s časom 32,20.
Njen najboljši letošnji izid (31,82) bi
zadostoval za preboj v polfinale, tako
pa je ostala brez odmevnejše uvrstitve.
“Izmed vseh treh je bil nastop na
50 m prsno še najboljši, toda ne morem biti zadovoljna. To ni bilo to, kar
sem sposobna. Polfinale je bil realen,”
je zamujeno priložnost obžalovala
Trboveljčanka. Dodala je, da je morda pričakovala preveč in da ji je zato
manjkalo sproščenosti.
DB
Herman Kolar
(8. avgust 1929 – 7. avgust 2014)
Vsak januar zadnjih enajst let sva se dobila na zajtrku: dve kavici, dva rogljiča, dva
kozarčka soka. Letos sva zatajila, prijatelj.
Pravzaprav naju je izdala tvoja bolezen. Zaradi nje sva v dvanajstih letih poznanstva
zbrala le enajst in ne dvanajstih zajtrkov.
Zaradi tistega, kar običajno sledi bolezni, se
ne bova dobila nikoli več. Nesrečni dvanajsti zajtrk si bom januarja 2015 privoščila sama. V tvoj spomin, Herman. Dvanajst let si me popravljal, ko sem te
vikala. Danes te končno tikam. In ti si najbrž končno zadovoljen.
Kratkih dvanajst let sva se poznala: legenda trboveljskega rokometa in tvoja
Tjaša Vozelj bo iskala nove priložnosti.
Foto: Boštjan Tacol
tesna sodelavka iz uredniškega odbora, kakor si me imenoval. In se zraven
vidno zabaval. Moja zadrega te je zabavala. Kar slišim, kako bi me zdajle spet
popravil: »Samo midva nisva manjkala na nobenem uredniškem sestanku. To-
Zagorjani prestrašili
tekmece
rej se nima nihče pravice jeziti, če vztrajava, da sva najtesnejša sodelavca.«
Danes te moram popraviti jaz: bivša najtesnejša sodelavca. Reci, kar hočeš, a
vselej je težje tistim, ki ostajajo.
Poznala sva se leto dlje, kolikor sva si privoščila zajtrkov. Najino prvo rokovanje sega v leto 2002. Se ga spomniš? To je bilo leto, v katerem je šport, ki si mu
posvetil življenje in mu podredil mladostne sanje, trboveljski rokomet, slavil
pol stoletja obstoja. Saj vem, da nisi maral pretiravanja, visokodonečih besed,
poklonov in hvale na svoj račun. Za kaj takega si bil preveč, kako naj rečem,
S prvenstvenimi nastopi so začeli
tudi nogometni tretjeligaši. Zagorjani so začeli z visoko zmago v gosteh, Trboveljčani pa so presenetljivo
klonili doma.
Pred prvim kolom 3. SNL - center se
je zdelo, da bo trboveljski Rudar do
točk prišel lažje od Zagorja. Obe moštvi sta se pomerili z novinci v ligi,
toda Zagorjani so gostovanje pri Kolpi opravili z odliko in visoko slavili
(0:5), Rudar pa je doma izgubil proti
kranjskemu Britofu (0:1).
športno preprost. Ampak če držijo vse prigode, vsi tvoji pogledi na svet in na
ljudi, s katerimi si me kratkočasil med enajstimi kavicami, si upam reči, da sta
ti bila vendarle rokomet in družina prva ljubezen. Celo prva obveza. Običajno
si me že pri drugem požirku kave opozoril, da se predolgo ne smeš zadržati »v
dolin’«, ker te čaka žena. Nisi rekel »čaka me kosilo«. Rekel si: »Žena me čaka.«
In potem si naštel vse, kar ti je tistega dne naročila prinesti ­iz doline. Uživala
sem poslušati starejšega gospoda ­ kar glej postrani! ­, kako s spoštovanjem
govori o ženi. O vseh ženskah, pravzaprav. Kar v najinih Trbovljah pač ni običaj. Ušesa je božalo. In vselej se mi je tako dobro zdelo, ko si mi v maniri stare
dunajske šole pridržal vrata ali stol. Vsakič si mi prepustil, da izberem mizo, pri
kateri bova sedela. Nekaj desetletij naju je delilo. Ampak s tabo, z gentlemanom skoraj pozabljenega kova, sem še jaz postala en konec dunajske gospe.
Čeprav nisva nikoli nič dala ne na nobleso ne na nazive. Sva pa visoko cenila
prijateljstvo.
Slabo igrišče ni ovira
V Metliki se je ob gostovanju »proletarcev«, ki so eni glavnih favoritov
za prvo mesto, zbralo nekaj sto gledalcev, ki so videli katastrofo domače
Kolpe. Gostje so prevladovali skozi
celotno srečanje in ob petih doseženih golih zapravili še nekaj priložnosti. Kar trikrat je zadel Anže Krajnc,
In memoriam
Manj, kot je sposobna
Sodelovala sva v odboru, ki je pripravil in vodil prireditve ob petdesetletnici
trboveljskega rokometa. V uredniškem odboru si bil senior. Starejši gospod
... Enako v upravnem odboru kluba. Vsak ponedeljek ste se dobivali v Rudar-
Zagorjani slavijo zmago. Foto: Saša Despot
ju. Sestankovali. Enkrat sem vpadla. Zdeli ste se mi bolj zarotniški prijatelji
kot resni možje uprave, ki odločajo o obstoju trboveljskega rokometa. Gojko,
enkrat Ivica Perić, za končnih 0:5 pa
je lastnega vratarja premagal še domači branilec Dejan Kolenac.
»Tekmo smo začeli malce nervozno,
pomagalo ni niti slabo pripravljeno
igrišče, a smo vseeno ves čas imeli kontrolo nad igro. Že pred prvim
golom smo zapravili dve veliki priložnosti. Sedaj sledi obračun proti
Ivančni Gorici, ki je močnejša od
Kolpe in po tej tekmi se bo že bolje
videlo, koliko smo vredni v tej sezoni,« je po srečanju povedal zagorski
kapetan Nejc Vozelj.
Jalova premoč Rudarja
Anže Krajnc je sezono začel s tremi goli proti Kolpi. Foto: David Buovski
Nogometaši Rudarja so bili skozi celoten obračun boljši v polju, v prvem
polčasu so si po predložkih s strani
priigrali tudi tri lepe priložnosti, ki
so ostale neizkoriščene. Kazen za
neučinkovitost je prišla v končnici
prvega dela, ko je Jan Logar v enem
redkih nevarnih napadov Britofa
streljal z razdalje in s pomočjo odboja od branilca srečno premagal domačega vratarja Mateja Martinčiča.
V drugem polčasu je okrog 350 gledalcev spremljalo jalovo premoč Rudarja, domači igralci pa so postajali
vse bolj nervozni. V 86. minuti je bil
zaradi »čelne« tako izključen Amel
Mrvoljak, kljub temu pa bi močan
strel Denisa Bašića v sodnikovem
dodatku »knapom« lahko prinesel
vsaj točko, a je končal v bloku Gorenjcev.
V drugem kolu bodo Zagorjani gostili Ivančno Gorico, Rudar pa se odpravlja na stadion Gaj, kjer jih čaka
Kočevje.
David Buovski
Toni, Marjan, Aleš, Ivek, Bine, Andrej, Matjaž, Lojz, Džeri ... En čez drugega
so govorili. Ko si spregovoril ti, so prisluhnili. Glasu ti ni bilo treba povzdigniti. In ga menda tudi nikoli nisi. Enostavno so utihnili. Ne zaradi emša, verjemi. Ampak zato, ker si tudi z besedo ravnal kot z rokometno žogo. Oziroma
z nasprotnikom: spoštljivo, tehtno, preudarno, preden si se odločil za ­gol. Če
vtkem malce ženske logike: je sploh mogoče še kako drugače doseči zadetek?
Se da poraziti nasprotnika, če ga ne spoštuješ? Nisi se strinjal z vsem, kar se je
zadnja leta dogajalo z rokometom v Trbovljah. Na napake si opozarjal z meni
nerazumljivo prizanesljivostjo. Govoril, da je treba razumeti tako »levičarje«
kot »desničarje«, celo tiste, ki vedno zgrešijo; da je treba razumeti poraze in
zmage, da so stvari, ki jih človek mora vzeti kot izvršeno dejstvo. Eno takih je
bil potop trboveljskega rokometa. Ki zdaj kot Feniks spet vstaja iz pepela. Tega
si se veselil, si rekel ob 60. obletnici trboveljskega rokometa.
Pomagal si mu do zvezd. Od trnja do zvezd. Od cotarce in od velikega rokometa naprej. Bil si član sploh prve postave v zgodovini trboveljskega rokometa.
Septembra 1952 ste na Rudarju odigrali prvo tekmo s Krimom, eno najboljših
ekip takrat in izgubili za vsega dva gola. Nato so sledila leta »izgradnje«, čas
solz in smeha. Čas slave in ponosa, ko je mali rokomet zamenjal velikega. Ti si
zaznamoval oba. Zgodi se, pravijo. To je v naravi človeka: da ima vsak od nas
svoj začetek in svoj konec. Da na začetku si, na koncu je le še ­ločitev. Posloviti
se od tebe, Herman, je, posloviti se od športnika po duši, ki je enako kot z zmagami znal tudi s porazi, od človeka z veliko začetnico, ki ni nikoli silil v ospredje,
a je bil vedno med prvimi.
Zato si bil vsem, ki so te poznali, drag. Zato si bil drag tudi meni. Le da te poslej
noben januar ne bom več iskala »v dolin’«. Zdaj si utirjen v večnost. Kakor si bil
večno utirjen v ­rokomet.
Polona Malovrh
Rokometni klub
Dol TKI Hrastnik
vabi fante letnikov od 2004 do
2010 v rokometno
šolo Rokozavri.
Vpis v rokometno
šolo in prvi
sestanek s starši
bo v četrtek, 4.
septembra ob 18. uri v prostorih
kluba v dvorani Dolanka na Dolu pri
Hrastniku. Vabljeni
VABILO ZA VPIS
NOVIH ČLANOV IN ČLANIC
V TWIRLING KLUB
SAVA ZAGORJE
Ogled treninga in vpis 2014
bo potekal vsako
sredo v septembru
od 16:00 do 16:30 ure
v veliki telovadnici
OŠ Toneta Okrogarja.
Podrobnosti najdete na spletni strani:
www.twirlingklubsava.si
14 ZA MLADE
četrtek, 28. avgust 2014
Jure Dolar v Estoniji
Mnogi ob misli na delo brez plačila vihajo nos. Najde pa se
več ljudi, ki prostovoljstvu pripisujejo velik pomen. Preko
tovrstnega dela posameznik dobiva izkušnje in krepi osebnostno rast, s tem pa prispeva k aktivnemu državljanstvu in
ohranjanju medčloveške solidarnosti.
Jure Dolar iz Zagorja je že od nekdaj
povezan s prostovoljstvom. Po letih
prostovoljnega sodelovanja z Mladinskim centrom Zagorje (MCZoS) se
je Jure septembra lani za 11 mesecev
preselil v Estonijo, kjer je v okviru
projekta Mladi v akciji nudil svojo pomoč pri izpeljavi različnih dogodkov
v enem od tamkajšnjih mladinskih
centrov: »Sodeloval sem pri mnogih
dejavnostih. Pomagal sem pri delavnicah za otroke, fotografiral dogodke,
organiziral glasbene koncerte, včasih
sem sodeloval pri večerih poezije,
koncertih itd.« Jure je opravljal svoje
delo v revnejšem predelu mesta, imenovanem Kopli. Tam večina prebivalstva govori rusko. Po Juretovih besedah gre za precej problematičen del
mesta, saj v njem prevladuje socialna
beda; večina družin je potisnjenih na
rob preživetja, na ulicah je moč srečati
preprodajalce mamil in nekdanje zapornike, preživetje pa pogosto predstavlja zaposlitev v bližnji ladjedelnici.
Ob tem Jure dodaja: »Kljub nižjemu
standardu sem se okolju zelo hitro
prilagodil, mene so namreč zaradi
podobnostih v jezikih že od začetka
imeli za Rusa, kar me je posledično
vzpodbudilo k učenju osnov ruskega
jezika.« Zaradi problematičnih razmer je bila organizacija in izvajanje
programa za najmlajše bistvenega
pomena, saj so preko tega otroci vsaj
za nekaj trenutkov pozabili na bremena težkega vsakdanjika. »Če otroku vsaj malce polepšaš dan, je izredno hvaležen in to je ključni motiv pri
tovrstnem delu.«
Nagradni natečaj
Naj fotografija
letošnjih počitnic
To poletje je sicer precej deževno, vendar lahko kljub slabemu vremenu naredimo kakšno odlično fotografijo s počitnic. V objektiv lahko ujamemo prave
trenutke ležernih ali aktivnih počitnic, lepega sončnega oziroma deževnega
dne, mirnega sprehoda po naravi ali divjanja po plaži ali kje drugje. Tudi doma,
zakaj pa ne. Tudi tam so lahko počitnice zanimive in fotoaparat pri roki ravno
v najboljšem mogočem trenutku. V Zasavskem tedniku razpisujemo nagradni
natečaj za naj fotografije letošnjih počitnic.
Sodelujejo vsi
Sodelujte tudi vi! Starost ni več omejena. Sprejemamo fotke vseh generacij, ne
le mladoletnih. Pošljite po vašem mnenju najboljšo fotografijo tega poletja na
naš elektronski naslov: [email protected] in pokažite jo celemu Zasavju.
Če bo izbrana vaša fotografija, bo vsakokratno listanje po časopisu še bolj
zanimivo. Pri pošiljanju predlogov upoštevajte, da je treba fotografijo posredovati v jpg formatu in v čim boljši resoluciji.
Ob fotografiji pošljite tudi osebne podatke, naslov in telefonsko številko.
Jure Dolar v Estoniji Foto: arhiv Tallinn
Youthwork.
Jure priznava, da se je za odhod v tujino odločil predvsem zaradi velike
Konj in zadovoljen obraz. Za pokušino fotka sodelavke Metke Šum
Med bivanjem v Estoniji je Jure med
drugim opazil tudi bistvene razlike
med tamkajšnjimi prebivalci in Slovenci. Čeprav velja, da smo Slovenci
bolj zaprt narod, je Jure mnenja, da se
v tem ne morejo primerjati z Estonci.
Pri tem poudarja: »Nočem reči, da
Estonci ne marajo družbe, daleč od
tega, ampak bolj to, da potrebujejo
precej časa, da se nekomu odprejo in
sprostijo. Ko sem nastopal na koncertih in večerih poezije, je občinstvo
večinoma mirovalo in poslušalo glasbo, na kar nisem bil navajen. Kljub
začetni zadržanosti pa sem v Estoniji
spoznal veliko dobrih ljudi, s katerimi bom – vsaj upam tako – še sodeloval v prihodnosti.«
Vid Šteh
Mesto živi
V Hrastniku se letošnje poletje ne
morejo pritoževati, da je dolgčas in
da je premalo prireditev. Še zlasti ne
takšnih, ki so namenjene mladim in
mladim po srcu. Od srede, 20. avgusta, do petka, 22. avgusta, je v okviru
prireditve Mesto živi v organizaciji
Mladinskega centra Hrastnik potekal
niz dogodkov. Pripravili so otroške
ustvarjalne delavnice (Pogled v vesolje, Pridi med lutkarje - društvo Šula,
Hokus pokus, Sim salabim), pogovor
s filmskima ustvarjalcema Simonom
Tanškom in Matevžem Luzarjem,
za smeh sta poskrbela Peter Frankl
in Vid Sodnik, člana improvizacijskega gledališča IGLU.
Prireditve so bile dobro obiskane, še
zlasti otroške delavnice. Otroci so
ustvarjali pod strokovnim vodstvom
sodelavcev MCH. Nekateri osnovnošolci bodo lahko tudi sami postali
mentorji. Podpirajo jih tudi starši, saj
so lahko brez skrbi, ker vedno vedo,
kje so in kaj počnejo njihovi otroci.
Zato bodo s to obliko dejavnosti še
Bogate nagrade
Fotke, ki jih bo izbral uredniški odbor časopisa, bodo bogato nagrajene. Z visokimi nagradami. Leteli bomo, lebdeli, se sprehajali, vpili in se smejali nad
zemljo. Nagrade je namreč prispeval Pustolovski park Geoss.
Prva nagrada: orjaška vstopnica– vključuje vstopnino v park in dva spusta
po orjaškem flying foxu
Druga nagrada: odrasla vstopnica– vstopnina v park za odraslega
Tretja nagrada: spust po orjaškem flying foxu
Vstopnina v park vključuje sprehod po petih trasah Pustolovskega parka Geoss in 72 plezalnih elementov. Orjaški spust pa je spust po najdaljšem flying
foxu v osrednji Sloveniji v skupni dolžini 915 m.
želje po pobegu iz Slovenije: »Klima
v Sloveniji mi je bila v določenem
trenutku moreča in čutil sem željo
po spremembi okolja. Ko se mi je
dobesedeno čez noč ponudila priložnost za bivanje v Talinu, sem jo takoj
sprejel.« Med Estonijo in Slovenijo
je našel podobnosti: »Rekel bi, da je
življenjski standard obeh držav enak,
čeprav sem mnenja, da je Estonija na
določenih področjih naprednejša kot
npr. pri gospodarstvu in politiki.«
Ob vrnitvi domov je Jure prišel še do
enega spoznanja: »Slovenci premalo
cenimo lastno domovino.« V Talinu
je namreč srečal ogromno posameznikov, ki so poznali Slovenijo in
njene znamenitosti (ljubljanski grad,
Postojnska jama), medtem ko se po
njegovem mnenju Slovenci lepot domovine ne zavedamo.
Pustolovščina
za vsakega
Pustolovski park Geoss se
nahaja v vasi Slivna v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije. Obiskovalcem nudijo sprehod
med drevesnimi krošnjami
po petih trasah različnih
težavnostnih stopenj s kar
72 različnimi elementi, ki
jih pustolovke in pustolovci premagajo v dveh do treh
urah. Pustolovščine parka
so primerne za otroke od
četrtega leta dalje in odrasle. Vedno vas bodo prijazno
sprejeli izurjeni inštruktorji, ki bodo skrbeli za vašo
varnost, med drevesi pa vas
bo varovala oprema proizvajalcev Petzl, Singing rock
in pa Climbing Technology.
Park je zgrajen skladno z EU
standardi in kot zagotavlja
100 odstotno varnost vseh
obiskovalcev.
Za smeh sta poskrbela Peter Frankl in Vid Sodnik. Foto: Mile Plahuta
nadaljevali. Odprti pa so tudi za vse
druge dejavnosti mladih. Po besedah
Janija Medveška, direktorja MCH, se
ne ukvarjajo le s svojimi projekti. Dobrodošli so vsi, ki imajo dobre ideje
in projekte v korist mladih. Pomagali
jim jih bodo uresničiti. MCH že zdaj
postaja stičišče idej in generacij. Projekt Mesto živi je letos trajal samo tri
dni, glede na dobre izkušnje vse kaže,
da bo prihodnje leto traja dlje.
Mile Plahuta
Bravo Kristina
in Peter
Na svetovnem srednješolskem debatnem turnirju v Bangkoku se je odlično
odrezala slovenska ekipa, v kateri sta sodelovala tudi dijaka GESŠ Trbovlje
Kristina Rožanc in Peter Adamič. Čeprav v skupni uvrstitvi niso posegli po
prvih mestih, so tekmovali odlično, saj so bili tretji najboljši med državami,
kjer materni jezik ni angleščina. Za uspeh je poleg izjemnega nastopa Kristine in Petra zaslužen tudi mentor debatnega kluba na trboveljski šoli Jakob
Štrovs, profesor angleščine.
ZT
Debaterji v Bangkoku. Foto: osebni arhiv
ŽIVLJENJE 15
četrtek, 28. avgust 2014
Naročila ZT za podjetja in
zavode
V zasavskem tedniku smo
se ob pričetku izhajanja odločili, da časopis brezplačno
izhaja samo za gospodinjstva. Saj verjamemo, da si
lahko podjetja, zavodi in
lokali v Zasavju privoščijo
našo skromno naročnino, ki
znaša 2,5 € na številko s poštnino vred.
Za naročilo našega časopisa
obiščite spletno stran in kliknete na naročilo.
Foto: Ines Kolar. Foto: Neja Berger
Sprejemanje
Zadnje čase sem veliko ljudi slišala govoriti naslednje besede: “Partner/ka
me ne sprejema takšne/takšnega, kot sem. Prijatelji si me želijo »podrediti« in me spremeniti. Starši me ves čas učijo, kaj je prav zame in me skušajo preoblikovati po svojih željah. Okolica me ne sprejema in mi sodi.”
Ste se morda vprašali, kakšna je situacija pri vas? Ali vi partnerja, starše,
prijatelje in okolico sprejemate brezpogojno? Vse sprejemate točno takšne,
kot so? Si želite tudi vi podrediti druge? Tudi vi sodite?
In kar je najpomembnejše: “ALI SPREJEMATE SEBE TOČNO TAKŠNE,
KOT STE? Brez sodb, brez iskanja lastnih pomanjkljivosti, brez občutka
nevrednosti, brez občutka slabe vesti, da ste ravnali »napačno« …?”
Sprejmite najprej sami sebe in drugi vas bodo sprejeli. Sprejmite tudi ljudi
okoli vas točno takšne, kot so, saj so z namenom takšni in z namenom so
del vašega življenja, saj vas želijo nečesa naučiti, v vas želijo nekaj prebuditi …
Naj bo današnji dan takšen, da boste sprejeli vse in vsakogar takšnega,
kot je, da se boste na vse, kar se vam zgodi, odzvali z besedico »PRAV« …
in videli boste, dogajalo se bo marsikaj, dogajale se bodo stvari, za katere
boste težko verjeli, da so se zgodile … a se bodo …
Sprejmite sebe in svoje življenje, ki je lepo takšno, kot je, saj je vaše …
Ines Kolar
Mali oglasi
Oddajate, prodajate, ponujate, darujete, morda kupujete, jemljete v najem?
Vaš mali oglas lahko sedaj oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu
kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika.
Oddate ga lahko preko spleta www.zasavskitednik.si, [email protected] ali preko pošte na naslov Zasavski tednik, cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik.
Vaš oglas bomo objavili brezplačno. V kolikor želite pripeti k oglasu sliko,
postane oglas plačljiv, cena: 15 €.
Plačljivi (15 €) so tudi oglasi, ki so povezani s pridobitveno dejavnostjo.
Ocena oglasa je prepuščena Zasavskemu tedniku.
Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki
Splošni pogoji
Oglas je potrebno oddati do petka pred izidom nove številke časopisa. Oglas, ki bo oddan
kasneje, bomo upoštevali za naslednjo številko.
V kolikor se odločite za plačljiv oglas, ga je potrebno oddati do srede en teden pred
izidom nove številke in poravnati predračun do petka istega tedna.
Preklic malega oglasa (vsaj dan pred objavo) ne spremeni cene oglasa.
Besedilo malega oglasa ni oblikovano oz. kako drugače grafično obdelano.
Pridružujemo si pravico do slovničnih in strukturnih popravkov.
Pri fotografijah, ki imajo postavljene grafične ali tekstovne elemente, si pridružujemo
pravico do zavrnitve.
Pridružujemo si pravico, da naročilo tudi zavrnemo, če npr. nasprotuje prisilnim predpisom, morali ali programski zasnovi časopisa.
Koza za zakol, lepa, lahko tudi
očistimo, 30 €. Tel: 070 724 858.
Drva mešana metrska 34,00 €/
m3. Tel.: 070 724 858.
Ročna prsna črpalka Philips avent, uporabljena 5x, v originalni
embalaži, 25€. Tel.: 041 270 470.
Prodam Angelsound – poslušalec srčka, s katerim lahko poslušate glasove razvijajočega se
dojenčka v maternici, skoraj nerabljen 25€. Tel.: 041 270 470.
Kumare za
ozimnico
1 kg kumaric
6 dag soli
2,5 dl vinskega kisa
strok česna
1 čebula
1,5 dl olja
½ žlice sladkorja
1 žlica gorčice
Zasavski tednik kot darilo
Če želite prijetno presenetiti
svoje najdražje, prijatelje ali
znance, ki so Zasavci, živijo
pa izven Zasavja in jim želite
omogočiti branje svežih novic iz Zasavja in okolice, jim
lahko odslej podarite celoletno ali polletno naročnino
na časopis Zasavski tednik.
Več ne internetni strani
www.zasavskitednik.si
Kumarice olupimo, narežemo
na tanke kolobarje in posolimo.
Pustimo stati eno uro. Kumarice precedimo in preložimo v
drugo posodo. V večji lonec zlijemo kis, ki smo ga po okusu razredčili z vodo, olje in dodamo na tanke
lističe narezano čebulo, sladkor, gorčico in strt česen. Vse skupaj naj zavre, dodamo še odcejene kumarice in kuhamo še 5 minut. Vroče kumare
damo v tople kozarce in zapremo. Vložene narezane kumare lahko uporabimo kot solato, prilogo ali pa z njimi osvežimo sendvič.
Poklon, gospa Čebula
Saj poznate zgodbo o repi velikanki.
Vsi so vlekli: dedek, babica, dva prašička, tri muce, štiri putke in še miška. Pa so jo zvlekli.
Skoraj tako je bilo pri novo pečenih
kmetih v Bobnu, kjer je Milka Vučajnik začela kmetovati kar v vrtu. Malo
za šalo, malo za res.
Na njeni gredi so zrasle čebule velikanke. Eni od njih je tehtnica pokazala 1,47 kg. Pa to še ni vse. V
Čečah se je pojavila tudi sliva, težka
88 gramov, ki jo je obral gospodar
Stane Smodej. Čisto je podobna jajcu, ali bolje rečeno pisanici. Ob takih primerih pa se človek vpraša: Le
kaj imajo v Čečah v zraku, da imajo
takšne pridelke? Kaj le. Pridne roke,
pametne ljudi in dobro voljo.
NG
Pozdravljeni!
V vaši zadnji številki je bilo po naslovom Dobrodelna prireditev za Patricijo napačno navedeno naše ime.
Namesto Kumske punce ste objavili
Punce iz Podkuma. Bile bi zelo vesele, če nas lahko predstavite v vasem
tedniku in objavite našo predstavitev,
ki smo vam jo poslale.
S prijaznimi pozdravi
Kumske punce
Čebula velikanka. Foto: Nuša Gregorčič
Kumske punce
Smo ansambel Kumske punce, stare
od 13 do17 let. Prihajamo iz Dobovca,
idilične vasice pod Kumom v Zasavju. Skupaj smo začele igrati decembra
2013. Za vse nas je to prva taka izkušnja. Naša zasedba šteje štiri članice.
Teja hodi v srednjo ekonomsko šolo.
V glasbeni šoli se uči kitaro, za potrebe ansambla pa je poprijela za bas
kitaro. Janja bo nadaljevala šolanje
Aforizmi
Vsak cigan svojega konja hvali,vsak
politik pa svojo stranko.
Sad ga ima,sad ga nema, mislim na
Rusa v TET, vmes pa lokalci odnašajo,
odnašajo……
na srednji kozmetični šoli. Po opravljeni glasbeni šoli iz violine, pa se
je odločila za frajtonerico, ki je sedaj
njena prva ljubezen. Tjaša nadaljuje
šolanje na srednji glasbeni šoli. Njen
glavni inštrument je klavir, trenutno
pa je v ansamblu glavna vokalistka.
Katja je najmlajša med vsemi in obiskuje osnovno šolo. Po uspešnem zaključku glasbene šole, bo znanje pri
kitari še nadgradila, kar ji bo tudi pri
ansamblu zelo koristilo. V ansamblu
tudi poje.
V tem času smo se že predstavile
domači in pa tudi širši publiki. Naši
vzorniki so skupina Gadi. Zato smo
se odločile, da posnamemo našo prvo
pesem z naslovom Frajer pri basistu
skupine Gadi Primožu Ilovarju. Avtor besedila in glasbe je Nejc Žepič,
ki je tudi naš mentor.
Spoštovane Kumlanke!
Opravičujemo se za neljubo napako,
ki ni naša krivda, Pa vseeno, lepo, da
smo vas spoznali, za boljši občutek pa
objavljamo še vašo fotografijo.
Nekateri naši politiki se obnašajo kot
kukavice, podtikajo jajca drugim.
Rdeči Tajfel
Kumske punce z Dobovca. Foto: arhiv skupine
Uredništvo
16 ZABAVA, ŽIVLJENJE
četrtek, 28. avgust 2014
Štuor 2014 zvest tradiciji
»Glede na okoliščine smo s samo
izvedbo festivala Štuor zadovoljni.
Petkov glasbeni večer je bil dobro
obiskan. V soboto nam je nekoliko ponagajal dež, zato smo morali odpovedati dnevno dogajanje v
okviru festivala, ki naj bi bilo po
tradiciji nekoliko bolj športno in
kulturno obarvano. Zvečer smo se
kljub dežju odločili izvesti načrtovane koncerte, kar se je izkazalo za
dobro odločitev,« je povedal predsednik Študentske organizacije Šoht
iz Hrastnika Žiga Čudovan. Dober
obisk tudi v malo slabših okoliščinah je dokaz, da mladi in tudi malo
Kaj
podaljšuje
življenje
starejši dobro poznajo Štuor in se
radi odpravijo v Hrastnik v športni
park na Logu, kjer je v minulem vikendu že devetič potekal festival.
V petek so festival začeli z nastopom
čarovnika Wladimirja. Potem pa so
se predstavile glasbene skupine Baby
Octopus, Artenigma, Koala voice,
Happy Ol’McWeasel in Fuck logic.
Največ obiskovalcev se je na igrišču
zbralo ob nastopu osrednje skupine
Happy Ol’McWeasel, ki je z živahnimi ritmi irsko-keltskega punk rocka
dobro razvnela občinstvo. Ostali nastopajoči so mlade zasavske skupine,
ki so jih izbrali za nastop na festiva-
Zaklonišče je prepevalo tudi v Hrastniku. Foto: Festival Štuor
AC/DC Real Tribute na hrastniškem odru. Foto: Festival Štuor
lu že v začetku junija v Mladinskem
centru Trbovlje. Takrat jih je ocenjevala štiričlanska komisija: vodja glasbenega programa na Festivalu Štuor,
predstavnica Kluba B, član zasedbe Bohem in član zasedbe Orlek. V
okviru tega predizbora so bili izbrani
še Pozitiv Spin. V soboto je bilo predvideno celodnevno dogajanje, mladi
in mladi po srcu naj bi se zabavali in
rekreirali z odbojko, malim nogometom, badmintonom, zumbo ter streetballom. Predvideli so tudi otroške
delavnice ter body painting. Ker naj
bi se vse odvijalo zunaj na prostem,
teh dejavnosti ni bilo moč izvesti. V
S pomočjo joge lažje
Življenje je lepo, hkrati pa nas bolj
ali manj pogosto obiščejo problemi
in težave, ki lepoto življenja okrnijo.
Kako ravnati, da nas omenjene tegobe čim manj prizadenejo? Modreci
priporočajo neke vrste distanco do
problemov. To ne pomeni, da od problemov bežimo ampak da ne pademo
na glavo v njih. Da smo kot gasilci;
ko nastane požar, gasilci ne skočijo v
ogenj ampak gasijo z distance.
Problemi in težave imajo svoj smisel
- so naši učitelji. Glavni namen in
smisel našega obstoja na tem planetu
je učenje, izkušnje, napredek. Zemlja
predstavlja učilnico, poligon za napredovanje, ki nastaja skozi razumevanje osnovnih principov življenja.
Na izbiro imamo, ali se bomo učili
samo na podlagi lastnih izkušenj, nas
bo učilo življenje samo kar je pogosto
povezane z bolečino, trpljenjem, solzami? Ali pa se bomo učili s pomočjo
učiteljev, ki nas učijo, kako se izogniti
problemom in zaživeti srečno? Svoboda izbire in prav je tako.
Vsak izmen nas ima svojo osebno
zgodovino, polno različnih težav,
stisk in problemov. Vendar se je vedno nekako razrešilo. Na probleme,
ki so nam nekoč predstavljali nepremagljive ovire, gledamo danes z
nasmehom, kot na velike življenjske
izkušnje. In tudi težave, ki jih imamo
danes in se zdijo tako težke, bodo čez
čas bogate izkušnje, na katerih smo
se brusili in rasli. Vsak problem se
nekako reši, potrebno je imeti zaupanje do življenja in modro ukrepati.
Problemi v življenju imajo močno
povezavo z našimi osebnostnimi lastnostmi. Koliko problemov in težav
imamo zaradi lastne pretirane navezanost, odvisnosti, pohlepa, jeze,
maščevalnosti, pretiranih ambicij,
ega in predvsem neznanja?
Ljudje z notranjimi kvalitetami drugače gledajo na svoje probleme in jih
tudi drugače rešujejo. Še večja verjetnost pa je, da se jim bodo zaradi
modrosti, uvida v osnovne življenjske zakonitosti in principe, izognili.
S pomočjo joge si lahko bistveno
olajšamo različne situacije v življenju. Joga ne predstavlja samo določenih tehnik in pristopov do zdravja,
večernih urah so se opogumili, vremenska napoved je obetala, da bo
večerne koncerte vendarle možno izvesti. Dobra novica za vse je bila, da
je bilo na vse sobotne koncerte, za katere je bila prvotno predvidena vstopnina, moč priti brezplačno. Nastopili
so Pozitiv Spin, Pigs Parlament, Sell
Out, Zaklonišče prepeva ter AC/DC
Real Tribute. Ob nastopu osrednjega benda večera Zaklonišče prepeva
se je pod odrom zbralo precej zabave željnih obiskovalcev, ki niso bili
razočarani. Kot zadnji pa so nastopili
posnemovalci skupine AC/DC.
Nina Ojsteršek
dobrega počutja, dolgoživosti. Joga je
predvsem sistematična, postopna pot
do modrosti. S pomočjo modrosti veliko laže rešujemo težave, se jim izognemo. S pomočjo joga principov se
odpremo za pozitivne tokove, ki nam
prinašajo zdravje, mir in blaginjo ter
držijo na distanci neugodne življenjske udarce. To so izkušnje mnogih,
ki so sklenili, da vzamejo življenje v
svoje roke. Drugače smo kot plutovinasti zamaški na razburkanem morju, malo nad gladino in malo pod,
malo udarjanja ob čeri in malo ribanja ob pesek. In malo mirnega morja
seveda tudi.
Dr. Danilo Kosi – Dayalpuri, prof.
Kaj obenem podaljšuje dolžino
in kakovost življenja, zagotavlja
boljše zdravje in boljše počutje,
povečuje produktivnost in zaslužek, povečuje kreativnost in
inovativnost, izboljšuje zaposljivost in fleksibilnost na trgu dela,
zmanjšuje stopnjo kriminala in
neenakosti, povečuje državljansko aktivnost, povečuje zaupanje vase in druge, toleranco in
empatijo? Odgovor na vsa vprašanja je: učenje.
Zasavska ljudska univerza
(ZLU) že več kot petdeset let
skrbi za učenje in izobraževanje
odraslih v Zasavju. Pri njih je
možno dokončati osnovno šolo
za odrasle, pridobiti poklic prodajalca, bolničarja, elektrikarja,
ekonomskega ali logističnega
tehnika. V zadnjih letih se veliko
odraslih odloči za prekvalifikacijo na področji vzgoje predšolskih otrok ali zdravstvene nege.
Glede na veliko pomanjkanje
delovnih mest v Zasavju marsikdo vidi priložnost za zaposlitev
v novem poklicu, npr. kot medicinska sestra v Ljubljani ali tujini. Vpisi in prijave v omenjene
programe že potekajo. Primere
uspešnih zgodb njihovih bivših
udeležencev, ki so si skozi izobraževanje izboljšali zaposlitvene možnosti, si lahko preberete
na njihovi spletni strani v rubriki dobre zgodbe.
Odrasli pa lahko poklic pridobijo tudi na drugačen način, skozi
sistem nacionalnih poklicnih
kvalifikacij (na kratko NPK).
Ta odraslim omogoča uveljavljanje znanja in izkušenj, ki so
jih pridobili izven šole: pri delu,
doma, pri ukvarjanju s hobiji,
na različnih tečajih… Postopek
pridobitve NPK je enostaven.
Svetovalka na ZLU kandidatom
pomaga pri zbiranju potrebnih
dokumentov, s katerimi kandidati dokazujejo svoja znanja in
izkušnje ter izpolnjevanje vseh
predpisanih pogojev. Po zaključenem usposabljanju kandidati
svoje znanje pokažejo še na izpitu pred komisijo. Vsi, ki uspešno opravijo izpit, pridobijo za
izbrani poklic certifikat NPK, ki
je javno veljavna listina.
Jeseni 2014 bo na ZLU skozi sistem NPK možno pridobiti štiri
poklice: socialni oskrbovalec
na domu, maser, računovodja
in pomočnik natakarja. Za kandidate bomo izvedli ustrezna
usposabljanja ter jim pomagali
pri pripravi dokumentacije. Za
tri poklice, socialni oskrbovalec
na domu, računovodja in pomočnik natakarja, bo vključitev
v programe mogoča tudi preko
Zavoda RS za zaposlovanje in bo
za izbrane kandidate brezplačna.
Polona Trebušak
OGLASNO SPOROČILO
OGLASNA STRAN 17
četrtek, 28. avgust 2014
STROSSMAYERJEVA 1, 1000 LJUBLJANA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
IZREDNO GIMNAZIJSKO IZOBRAŽEVANJE
PRIPRAVE NA SPLOŠNO MATURO
Vabljeni k vpisu v programe:
» GIMNAZIJA
» MATURITETNI TEČAJ
» PRIPRAVE NA SPLOŠNO MATURO
» PRIPRAVE NA 5. PREDMET K POKLICNI MATURI
» JEZIKOVNI TEČAJI
Informacije: http:// io.gimnazija-poljane.com
Tel.: 01 /432 83 27 • E-pošta: [email protected]
Na Golden Ranchu v Kisovcu
se pričnejo tečaji šole jahanja
za pridobitev naziva Jahač I in
II pod vodstvom licencirane
inštruktorice KZS.
Nudimo tudi terensko jahanje.
Vse informacije dobite na
www.golden-ranch.si
SPROŠCENO
ZABAVNO
ŽIVAHNO . . .
do znanja angleščine in nemščine
1. septembra 2014 ob 15. uri.
Vas vleče v tujino?
Želite izpopolniti svoje znanje
angleščine in nemščine?
Tečaji angleščine in nemščine
Specializirane jezikovne delavnice za
podjetja in posameznike
Prevodi
Več informacij po telefonu 03 564 60 26 vsak
dan od 7. do 14. ure.
Obiščite: http://stinovtujino.com
Pišite na: [email protected]
Želiš igrati na inštrument, plesati ali peti?
Pridi v Glasbeno šolo Hrastnik,
Glasbena šola Hrastnik
Cesta 1. maja 61
1430 Hrastnik
Z veseljem te pričakujemo!
ZA VSE STAROSTI OD 4. LETA DALJE
IGRALNE URICE
TEČAJI
INDIVIDUALNE URE
PRIPRAVA NA MATURO
INŠTRUKCIJE
Za najmlajše – osnovnošolce srednješolce - odrasle
Šola s tradicijo –
23 let v zagorski občini.
Informacije in prijave na
tel. 051 396 780
(Nevenka Kump) do 10. 9. 2014.
MAAL, Željko Kump s.p.
Marjana Kozine 60 • 8000 Novo mesto
Vrtec
Zagorje ob Savi
vabi starše, da otroke,
ki ne obiskujejo vrtca, vpišejo
v program
Cicibanovih uric
(za otroke od 3. do 5. leta)
in v program
Igrajmo se skupaj –
otroci in starši
(za otroke od 1. do 2. in
od 2. do 3. leta)
Vpis za vse
enote bo potekal
v novi enoti Smrkci,
Cesta 9. avgusta 111,
1410 Zagorje ob Savi,
v torek, 2. 9. 2014,
ob 16. uri.
K vpisu vabljeni tudi starši in
otroci iz sosednjih občin.
vrtec-zagorje.si
OGLASNA STRAN
Popust, da te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite
strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo
časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu
03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
četrtek, 28. avgust 2014
Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje
Tel. + 386 (0)3 56 31 190
Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi
Tel. + 386 (0)3 56 55 120
20 € popusta pri vpisu v
program Zdravstvena nega
www.zlu-trbovlje.si
Velja do 30. 9. 2014
10 % popusta
na tečaje in delavnice.
Tujina? Zakaj pa ne?!
http://stinovtujino.com
Kupon velja do 11. 9. 2014
18
Jahalni klub Golden Ranch
podarja spoznavno uro jahanja.
Vse informacije dobite na
www.golden-ranch.si
Velja do 11. 9. 2014
Kupon
za predstavitveno oz.
individualno brezplačno uro.
Šola angleščine in nemščine
MAAL 051/396-780 (Nevenka Kump)
Velja do 11. 9. 2014
ZABAVA 19
četrtek, 28. avgust 2014
Nagradna križanka 7
7
POLJSKI
LJUDSKI
PLES
NEKD. NEM- AROMATSKI
ŠKI SMUČAR OGLJIKOARMIN
VODIK
JUPITROV
SATELIT
PRIMOR-SKI
VZKLIK
VOJAŠKI
NOŽ NA
PUŠKI
ANCONA
IRSKA
(ORIG.)
AVT. OZN.
ZA JUŽNO
AFRIKO
JETRNA
KLOBASA
Vpis gledališkega, filmskega
abonmaja ter lutkovnih matinej
od 1. do 19. septembra.
PIJAČA
IZVIRNI
STARIH
KRAK REKE
SLOVANOV
MENAM
MOČNO
RAZSTR.
IZUMRLA
PTICA
O. STEKLO
(POPAČ.)
RIM. ŠT. 101
KDOR JE
STAR ENO
LETO
N. ZGOD.
KURT
(OBRATNO)
LJUBLJ.
BANKA
SODA Z
MALIN.
KAR KOGA
ZADRŽUJE
HOTEL V
MILANU
STANE
SEVER
VNANJI
ZNAK,
ZNAMENJE
TROPSKI
VIHAR
ZNAM. Š.
OPREME
KILOMETER
KRVNOM.
ORGAN
NAUK O
GIBANJU
KRAJ PRI
LJUBLJ.
CIGANI
VISOK GORSKI VRH,
HRBET
GESLO
PREBIV. G.
BRD
AVSTRIJA
(ORIG.)
DOKTOR
ORNA
ZEMLJA
NATRIJ
NAHTIGAL
ANDREJ
MEDM. ZA
PRI. KONJ
NEON
GRŠKA
ČRKA
PLAČILO ZA
VSTOP
PREŠUŠTVO
ENCIM PRI
PRESNOVI
AVT. OZ. ZA
REKO
VOLTAMPER
POVEZA-VA,
ČLEN
REPUB.
SLOVEN.
ORODJE ZA
ŽLEBLJENJE
ELEKTRON
SKA INDUSTRIJA
MEDNAR.
KOLESAR.
ZVEZA
AVT. OZ.
KARLOVCA
POKOJNI
TV VOD.
MATJAŽ
AVT. OZ. ZA
KRANJ
IZUMIT. STENOGRAFIJE
ISAAC
SL. POL.
ANDREJ
DALMAT. Ž.
IME
DAVOR
RADOLFI
MEST. V S.
GRČIJI
IRIDIJ
MOŠKI
(ANGL.)
KRAJ OB
SOČI
IZMIŠLJEN
SVET
SPODBUDILO
OVČJE
KRZNO
ORGAN. URA
SLONOV
ČEKAN
ERA, EPOHA
MOT. VOZ. S
PEDALI
GORA V
ŠVICI
OSEBNI
ZAIMEK
DEL LASIŠČA
BREZ LAS
ZMIKAVT
SKAND.
DROBIŽ
TENIŠKI
REKVIZIT
PLES. FIG.
PRI ČETV.
TAKŠEN
(KRAJŠE)
LATINSKI
PREDLOG
DROG
SLOVEN.
JEZIKOSLOVEC JERNEJ
EGIP. BOG
SONCA
(KRAJŠE)
KRATICA ZA
MILIGRAM
PRISLOV
ČASA
UGANDSKI
DIKTATOR
AMIN
ANTAUER
OLIVER
PRAŽEN
KROMPIR S
TESTENINAMI
MARMELADA, DŽEM
OMEJEN,
NEUMEN
ČLOVEK
(EKSPR.)
1410 Zagorje ob Savi). Iskrene čestitke!
Rešitev nagradne križanke št. 6:
ud, anapest, ni, Paerson, isto, ta, SA
Kopitnik, tl, ona, EB, tarok, mramor,
nakazilo, ugasek, rapir, OZNA, ako,
Mostar, zlo, Legros, ATN, RO, RV, li,
Kam, ro, pav, velesila, IJ, Vraz, RM,
Sudoku 7
7
1
5
4
3
2
7
9
6
3
1
5
8
6
9
8
4
2
7
5
9
2
1
3
7
6
4
6
3
7
8
4
2
5
9
7
4
9
5
6
1
8
3
9
1
8
6
5
3
7
2
3
8
4
2
1
5
9
6
2
6
3
7
9
8
4
1
2
5
8
1
3
9
7
6
8
5
3
2
4
4
9
5
2
2
7
5
5
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
ANANKE (Jupitrov satelit),
BADT (nemški zgodovinar Kurt),
ADULTERIJ (prešuštvo, kršitev
zakonske zveze)
1
4
Ime in priimek:
SLOVARČEK:
4
7
8
2
5
1
9
8
6
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 7 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik
ali na elektronski naslov (obvezno tudi
tu napišite naslov in telefonsko številko)
[email protected]
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli nagrade Delavskega doma Trbovlje – kino vstopnice.
3
2
3
vrhovi, ISV, Cavazza, AE, Starr, eo, si,
Andreas, tek, jbo, škloc, Čemšeniška
planina, Bohor, ia, ti, in, NL, RI, Mesec,
uk, ikrica, Garcia, Ra, kantor, opaas, al
Geslo: ZASAVSKI VRHOVI
6
4
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
DEL GROZDA
9
Prejeli smo 144 rešitev za nagradno
križanko 6. Nagrajenci bodo prejeli nagrade Zasavske turistične organizacije:
knjiga Poglavja iz Zasavja: Jože Kotar
(Prapretno 24, 1430 Hrastnik), predpasnik V tri krasne Marija Zupanec
(Novi dom 63, 1420 Trbovlje) in majica V tri krasne: Vida Bosner (Polje 30,
PESNIŠKI
POLNI STIK
SNOV
KAR SE DOBI
Z ŽGANJEM
APNENCA
NEKDAN.
RUSKA
OBVEŠČ.
SLUŽBA
PRVI ČLOVEK (BIBL.)
S. MAKAR.:
SOVICA
ATENSKO
ŠPORTNO
DRUŠTVO
AVT. OZ. ZA
SAN MARINO
DENARNI
POLOM,
PREPAD
STIK DVEH
PLOSKEV
ZDRAVILO
ZA VNETO
ŽRELO
NIKELJ
GLINASTA
PIŠČAL
OVALNE
OBLIKE
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
[email protected]
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
četrtek, 28. avgust 2014
E
K
A
N
U
J
E
J
O
V
S
E
T
J
U
R
A
tijo.
V
e
l
d
ZA
o
p
s
h
i
s
a
č
deje v
ri
e
p
u
s
o
k
h
a
l
r
e
K
Majica ši
i
riši-br
zato
svojih otrok,
ti
va
ro
va
za
o
i
n
skupaj z vam
more nezgod
in
e
i
n
č
v
o
e
m
rš
li
a
ži
st
ru
bomo zd
varujte
času veliko
kcijo, v kateri
družin. Vi za
a
V današnjem
o
ih
ln
n
e
že
d
ro
ro
g
b
o
o
rili.
ili za d
k iz socialno
nje eno poda
o
va
tr
o
ro
smo se odloč
č
va
ve
za
o
n
im
no nezgod
varovali č
vsako sklenje
nezgodno za
jemko.
za
o
m
o
b
a
p
riši majico Vza
a , mi
-b
ši
ri
o
vn
ti
k
a
svojega otrok
i z atr
nagradili tud
8 819.
Vas pa bomo
evilko 031 69
št
o
sk
n
fo
le
ktirate na te
as lahko konta
n
h
ri
e
m
ri
p
V nujnih
ZASTOPSTVA TRBOVLJE
MESTNI TRG 5A
1420 TRBOVLJE
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana.
Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
tel.: 03/56 25 171
Vzajemna_ZOT_oglas-270x202_(22-8-2014)-PE LJ.indd 1
nitvi
Darilo ob skle
a katero
n
,
ja
n
zavarova
pišejo s
otroci rišejo in
tabli.
kredo kot po
080 20 60
www.vzajemna.si
DELOVNI ČAS:
ponedeljek od 8:00 do 12:00 in 13.00 do 17:00
torek od 8:00 do 12:30 in od 13:00 do 15:00
sreda od 8:00 do 12:00 in 13.00 do 17:00
četrtek od 8:00 do 12:30 in od 13:00 do 15:00
petek od 8:00 do 14:00
22.8.2014 10:17:22
Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika
Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za
pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko
sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected]
Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v
naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni
in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja
poslanih prispevkov.
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak
dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na
banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo
pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak
časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več
kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko
nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite:
podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne
želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V
tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern,
Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana
Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic
Ristič, Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva
Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer,
Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner
Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika