6 7 10, 11 12, 13 www.zasavskitednik.si [email protected] www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 16 Zasavje v letu 2014 Marjan Frelih: Nagajiv dobri mož Zimski jamatlon v sliki Kultura in šport v 2014 torek, 30. december 2014 Voščila Okrašeno Trbovlje. Foto: Miha Biruš Božično-novoletne prireditve v Zasavju Prazniki so v Zasavje prinesli vse, kar se za praznike spodobi, tudi malo mraza in dobro porcijo snega, zato je praznično vzdušje še boljše, kot bi bilo sicer. To se odraža v veseli glasbi, pisanih lučkah, ki na večer zažarijo v vsem svojem sijaju in trgovinah, prepolnih dobrot in obiskovalcev. Da se bliža novo leto, se pozna tudi po številnih prireditvah v vseh treh občinah. Božič ni bil bel, nedeljski sneg pa je poskrbel vsaj za bele novoletne praznike. Pestro v Zagorju V Zagorju ob Savi se je praznično dogajanje začelo v sredo, 10. decembra, ko so se pridne roke zbrale na delavnici peke potice in prazničnega peciva. Takšnih delavnic, imenovanih Delavnice dobrih idej, je bilo v prazničnem času pet, na njih pa se je med drugim izdelovalo tudi popse (okrašeni sladki biskvit na paličicah) in božična darilca. Nadaljevalo se je z različnimi prireditvami, tako kulturnimi kot malce bolj športno obarvanimi. Ena takšnih je bil tradicionalni nočni pohod na Kum, ki se je odvil 20. decembra. V zagorskem kinu so se vrteli božični filmi, ki si jih je lahko ogledala vsa družina, v Mladinskem centru pa je potekal Festival urbane kulture z »Graffiti sessionom«, rolkarsko delavnico za dekleta, glasbenim eksperimentom, filmskim večerom in fotografsko razstavo. Za dva dni, torej petek, 19. in soboto 20. decembra, se je Park Janeza Drnovška prelevil v božično mesto, kjer so lahko mimoidoči nakupili še zadnja darila za svoje bližnje ali si privoščili čaj, vročo čokolado ali palačinke. Sejem, Dedek Mraz in Pravljična dežela Tudi Trbovlje so gostile nekaj prireditev. Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje je 4. decembra gostila tradicionalni dobrodelni Miklavžev sejem, kjer se je dalo za prostovoljni prispevek dobiti piškote, medico in drobna darilca. 19. in 20. decembra je parkirišče pred DPM in DDT postalo prizorišče Pravljične dežele – božičnega bolšjega sejma. 26. decembra zvečer se je odvila božično-novoletna zabava z DJ Dadyjem. Dva dni pred Silvestrovim se je Dedek Mraz s spremstvom že tradicinalno sprehodil po trboveljskih ulicah, sprevod pa se je zaključil z nastopom Ribiča Pepeta. Prireditev se je nadaljevala z nastopom Alye in Express banda. Tudi Hrastnik praznuje Veseli december so praznovali in še praznujejo tudi v Hrastniku. V okviru praznikov se tam odvijajo koncerti, delavnice, obiskal jih je Dedek mraz, pripravili pa so tudi različne stojnice. Na svoj račun pa niso prišli le mladi - na srečanju so namreč poskrbeli tudi za hrastniške starostnike. Še posebej dobro so bili obiskani koncerti obeh hrastniških godb, za glasbene užitke pa je poskrbel tudi Vlado Kreslin s svojimi muzikanti. Trbovlje ne bo silvestrovalo Leto bo vsaka občina zaključila po svoje. Hrastničani se bodo lahko na Silvestrov večer v Športni dvorani Hrastnik udeležili silvestrovanja v organizaciji KRC Hrastnik z različnimi meniji in show cookingom. Zagorjani bodo, kot že mnogo let poprej, prihod novega leta dočakali na prostem, tokrat ob ritmih narodnozabavnega ansambla Gadi, Dejana Vunjaka in Brendijevih barab. V Trbovljah silvestrovanja letos zaradi premajhne udeležbe v prejšnjih letih ne bo – prebivalci bodo lahko najdaljšo noč v letu preživeli za domačo mizo, ali pa sedli na brezplačni avtobus, ki jih bo popeljal v Zagorje. V vsaki občini so se po svojih močeh potrudili, da bi se občani v veselem decembru imeli kar najlepše. Morda se bodo lepe želje prenesle tudi v leto, ki prihaja. Martina Drobne Današnji časopis je poln dobrih želja. Naj se vas primejo. Zato danes ne bom trošil besed in prostora. Odstopil sem ga raje pesniku Vladu Garantiniju za pesem o sreči. Želim vam vse lepo v letu 2016. Za 2015 je važno le, da ga nekako preživimo. Marko Planinc Novoletna voščilnica za srečo 2015! Sreča je begava, nečimrna ljubljenka, ki se rada lišpa, crklja, z vsemogočimi mažami maže, z juhicami in čajčki se zdravi, z nežnimi besedami sladka, nerada dolgo na enem mestu vztraja, raje po svetu odrajža. Strašno je, če emigrira, domovino svojo zapusti in nazaj ne najde poti. Srečo je treba toplo odevati, da ne ozebe, se ne prehladi, neprestano jo moramo tihotapiti v žepe otrok in odraslih ljudi. Budno jo stražite, ji glejte naravnost v oči, da ne zadrema, ali za zmeraj zaspi. Uživajte jo vsakodnevno kot svež, poživljajoč sok, imejte jo tudi zase, naj vas boža vsak dan in vse večne čase! Vlado Garantini Bela idila za dušo, praznovanja za razpoloženje. Foto: Fanči Moljk 2 ZASAVJE torek, 30. december 2014 Pet Zasavcev z medaljami Med 48 dobitniki medalj policije za hrabrost in požrtvovalnost je tudi pet Zasavcev: Marjan Bebar, Nejc Vrabič, Jernej Groboljšek, Viktor Kovačič in Gorazd Medved. Medalje sta podelila 23. decembra v. d. generalnega direktorja policije Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Prejeli so jih policisti in občani za častna dejanja. Fank se je vsem policistom zahvalil za izjemen pogum, nesebičnost in več kot le strokovno opravljanje svojega dela ter jim čestital za prejeta priznanja in izrazil veselje, da ljudje ne pogledajo stran, ko je nekomu potrebna pomoč. Ministrica Györkös Žnidarjeva pa je dodala, da sta pomoč in občutek, da nihče ni sam in da se bo vedno našel kdo, ki bo pomagal, nekaj najlepšega, kar lahko človek ponudi sočloveku. Med prejemniki so bili tudi Zasavci. Marjan Bebar iz Trbovelj se je maja s službenim vozilom peljal po regionalni cesti in med potjo na vozišču zagledal ležati motorno kolo in za njim parkiran osebni avtomobil. Kasneje so ugotovili, da je motorist nenadoma zavil desno, trčil v varovalno ograjo in omahnil v potok. Bebar je šel do ponesrečenega, ki je z obrazom navzdol negibno ležal in ga potegnil iz vode na brežino. Motoristu je odpel čelado in mu z desno roko začel pritiskati na prsnico. Zara- di strme brežine je do prihoda reševalcev moral motorista močno držati in ob tem za pomoč prosil še dva občana. Bebar je s samoiniciativnostjo in strokovnim pristopom preprečil, da bi ponesrečenec izgubil življenje. Nejc Vrabič iz Trbovelj je marca med opravljanjem svojega dela opazil, da na robu strehe trgovine stoji starejši moški. Ta na klice in pozive ni odgovoril, zato je Vrabič splezal na streho in poskušal ugotoviti, kaj je narobe. Moški se je močno tresel in bil s telesom nagnjen čez rob strehe. Vrabiču je uspelo priti do neznanca in ga spraviti stran od tam. Z njim je počakal do prihoda gasilcev in mu preprečeval, da bi vstal in poskušal skočiti s strehe. Vrabič je s svojim nesebičnim in pogumnim dejanjem pri reševanju neznanca v nevarnost spravil tudi svoje življenje in zdravje, da je rešil drugo. Policist PP Trbovlje Jernej Groboljšek je februarja v večernih urah s policijsko patruljo po obvestilu pripeljal do stanovanjske hiše. Sin prijaviteljice je poskušal v garaži stanovanjske hiše storiti samomor. Garažna vrata so bila ob prihodu policistov odprta, iz prostora pa je prihajal gost dim. Oče je sina že poskušal izvleči iz avtomobila, vendar ni bil zadosti močan. Groboljšek je brez zaščitne maske takoj stekel v garažo, našel nezavestnega moškega in ga izvlekel iz vozila ter ga na tleh pred garažo oživljal vse do prihoda reševalcev. Jernej Groboljšek je ravnal nesebično, požrtvovalno, zavzeto in strokovno. Policista PP Zagorje ob Savi Viktor Kovačič in Gorazd Medved sta sredi septembra rešila življenje starejšemu moškemu. V stanovanjskem bloku je bil vonj po dimu, vrat stanovanja pa kljub klicem, zvonjenju in trkanju ni nihče odprl, zato sta policista na silo vstopila v stanovanje, polno dima. V spalnici sta na tleh našla okrvavljenega moškega, ki je kazal motnje v zavesti. Takoj sta ga odnesla iz stanovanja, mu nudila prvo pomoč in ga ohranjala pri zavesti. Kovačič je v kuhinji s štedilnika odstavil kuhinjsko posodo z močno zažgano hrano in zaprl dovod plina ter tako preprečil nadaljnje ogrožanje zdravja, življenja in premoženja stanovalcev. ZT Darila, novoletne obljube Zadnje tedne opazujem ljudi in njihovo početje. Vsem se mudi, nakupovalna središča so polna, povsod sta blišč in hrup, vsi nam nekaj ponujajo in prodajajo. Če pogledamo malo globlje, vidimo, da je vse več ljudi, ki so notranje prazni in skušajo to praznino zapolniti z nakupovanjem, delom, zabavami. Zakaj? Se res nismo sposobni ustaviti, se zazreti vase in sebi ter svojim bližnjim podariti nekaj resnično dragocenega, nekaj, kar nas bo povezalo v ljubezni, sočutju, iskrenosti in lepih spominih, nekaj, česar vse pogosteje ne utegnemo. In kaj je to nekaj? Čas. Čas je najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko nekomu podarimo (tudi sami sebi). Osebi, ki ji nameniš svoj čas, podariš del življenja, ki ga nikoli več ne dobiš nazaj. S podarjenim časom pa se napolni tudi naše srce in tudi praznina v nas se zmanjša. Toda ne pozabite, da mora biti podarjen čas preživet kvalitetno, iskreno in z ljubeznijo. Kaj ko bi si letos za praznike podarili čas, ki ga preživimo drug z drugim (in sami s seboj), skupne trenutke in lepe spomine? Za zaključek pa še beseda ali dve o novoletnih obljubah, ki jih tako radi dajemo. Kako star in preprost rek: »Obljuba dela dolg.« Tako kratek, vendar je njegov pomen tako mogočen, tako trajen. Obljuba. Tako enostavno jo je izreči, tako enostavno je nekomu nekaj obljubiti. Toda ali ste se kdaj vprašali, če lahko obljubo vedno, ko jo izrečete, tudi izpolnite? Ste kdaj razmišljali o tem, kakšna je moč dane obljube? Ste šli morda kdaj še dlje in pričeli razmišljati o tem, kakšne so lahko posledice, ko dane obljube ne moremo izpolniti? Obljuba, ki je enkrat dana, ima izredno močan energijski pomen in moč neizpolnjene obljube je lahko za tistega, ki jo je izrekel, uničevalna. V pravem pomenu besede lahko neizpolnjena obljuba človeka »poje«, kar se kaže v obliki bolečin, slabega počutja, bolezni, odvisno od tega, kakšna je bila dana obljuba. In to ne velja zgolj za obljube, ki jih damo drugim, enako je z obljubami, ki jih damo sami sebi. Ljudem se pogosto zdi zabavno ob vstopu v novo leto obljubljati stvari (sebi in drugim), vendar je moč izrečenega neverjetna, zato je potrebno paziti na to, kaj mislimo, kaj govorimo in še bolj na to, kaj obljubljamo. Ines Kolar Božični sejem v Hrastniku Dobitniki policijskih medalj. Foto: arhiv Policije Slovenije Kronika 11. 12. 2014 Policisti PP Trbovlje so na podlagi pisne odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 24-letni ženski iz Zasavja. Med hišno preiskavo sta bila odkrita dva prostora, prirejena (opremljena z lučmi, ventilacijo, filtri, časovnimi stikali, gnojila) za gojenje prepovedane droge konoplja rastlina v katerih ni bilo rastlin. So pa policisti med hišno preiskavo zasegli okrog 1,8 kg posušene rastline prepovedana droga konoplja (pakirano v več vrečkah in kartonskih škatlah). Prav tako sta bili najdeni dve elektronski tehtnici in manjše vrečke za pakiranje prepovedane droge. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi kaznivega dejanja. 18. 12. 2014 Ob 15.49 je zagorelo v transformator- ski postaji pri OŠ Toneta Okrogarjav Zagorju. Goreli so katodni odvodniki, ki so do prihoda gasilcev ugasnili. Gasilci PGD Zagorje mesto in dežurni delavec Elektro Zagorje so pregledali objekt. Zamenjavo zgorelih in poškodovanih delov so opravili delavci Elektra. 19. 12. 2014 Ob 12.06 je v naselju Retje v občini Trbovlje zagorel del gospodarskega poslopja velikosti 5 x 3 metrov. Posredovali so gasilci GZ Trbovlje in PGD Trbovlje mesto, ki so pogasili požar ter preprečili širitev ognja. Po neuradnih podatkih naj bi požar povzročil kratek stik na električni napeljavi. Ob 15.28 se je v podjetju Eti Izlake v centralnem skladišču pri nalaganju palet v kombinirano vozilo poškodoval delavec, ki je utrpel lažjo poškodbo glave. Ob 18.08 so na Cesti 20. julija v Zagorju gasilci PGD Zagorje mesto s tehničnim posegom odpr- Podrto drevo na cesti Trbovlje – Klek. Foto: arhiv GZ Trbovlje li vrata stanovanja, v katerem je bila preminula oseba. 20. 12. 2014 Ob 2.10 so na lokalni cesti Trbovlje – Klek gasilci GZ Trbovlje razžagali in odstranili s ceste drevo, ki se je podrlo na vozišče. Ob 17.58 so v Ulici talcev v Zagorju ob Savi gasilci PGD Zagorje mesto s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja in kopalnice, kjer je bila preminula oseba. 24. 12. 2014 Ob 12.53 je v naselju Golovec v Trbovljah veter razkril del strehe enostanovanjske hiše, strešniki pa so ogrožali mimoidoče. Gasilci GZ Trbovlje so prekrili odkrit del strehe. Ob 18.18 se je na cesto Turje–Kopitnik v občini Hrastnik zaradi vetra podrlo drevo. Gasilci PGD Hrastnik so drevo razžagali in odstranili ter očistili cestišče. 25. 12. 2014 Ob 18.40 so na Novem Logu v Hrastniku gasilci PGD Hrastnik mesto s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja ter omogočili vstop policiji in reševalcem NMP. V stanovanju se je nahajala mrtva oseba. 27. 12. 2014 Ob 20.34 so v naselju Srečka Kosovela v Zagorju zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Zagorje mesto so zavarovali dimnik in pregledali prostore do prihoda dimnikarja. Zbrala in uredila: Katja Markovič Zasavski božični sejem je Mladinski center Hrastnik (MCH) v soboto, 20. decembra, pripravil na tržnici v Hrastniku. »Presenečeni smo nad številnimi prijavami ponudnikov, saj se jih je javilo kar za trideset stojnic,« je povedal direktor MCG Jani Medvešek. Ponudili so jih brezplačno. Na začetku so igrali člani rudarske godbe, ki vedno privabijo številne obiskovalce. Vabile pa so tudi stojnice s pisano ponudbo nakita, domačega peciva, pletenih izdelkov, želodove kave… Mnogi so si nabavili tudi artistični koledar, katerega izkupiček je šel v dobrodelne namene. »Lepo se mi zdi, da dajo ob takih dogodkih priložnost mladim iz okolja, da se lahko izkažejo in tako razvijajo svojo ustvarjalnost,« je napisal v svojem blogu Alberto, španski prostovoljec na MCH, ki je pridno sledil dogodkom s fotoaparatom. Na prizorišču so nastopale še mažoretke steklarske godbe, pel je otroški zbor OŠ NH Rajka Hrastnik, Vlado Pilja in Matej Železnik - Elvis Ginger. Ves čas so bila odprta tudi vrata prostorov v MCH, kjer so se otroci lahko udeležili raznih delavnic za ročne spretnosti. »Lepo je, da se je sejma udeležilo veliko ljudi, pa tudi prodajalci oziroma nastopajoči so bili zadovoljni,« je še dejal Medvešek. Fanči Moljk Velik obisk na božičnem sejmu v Hrastniku. Foto: arhiv MC Hrastnik Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Tatjana Polanc Kolander Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor). Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. OGLASNA STRAN torek, 30. december 2014 3 Stran s predsodki Kako bi opisali današnje slušne aparate? Današnji slušni aparati, tudi osnovni, ki jih v celoti plača ZZZS, nudijo individualne prilagoditve za več slušnih okolij. V kolikor oseba živi v razgibanem zvočnem okolju, kjer istočasno želijo spremljati vsa dogajanja in je kot moteč faktor prisoten hrup, je mogoče zahteve zadostiti z bolj izpopolnjenimi aparati. Ti bolj učinkovito zmanjšujejo moteč hrup okolja, poudarjajo govor, se usmerjajo na sprejem zvoka od koder prihaja glas, se brezžično povežejo z drugimi zvočnimi viri, kot na primer telefonom, radiom, televizijo. V današnjem času, v zelo hitrem tempu in načinu življenja pozabljamo nase in svoje resnične potrebe, saj se vse manj poslušamo. Na žalost je tudi vse več ljudi naglušnih, a si tega ne prizna. Ne zavedajo se, da z izgubo sluha ne zaznavajo vseh glasov v svoji okolici. Prvi pokazatelji slabega sluha se pokažejo pri komuniciranju, ko slabše slišane besede posameznik razume napačno, zato večkrat odgovarja povsem drugače kot je bilo postavljeno vprašanje. Ob poslušanju radia in gledanju televizije ostali negodujejo zaradi glasnosti, ki preglasi vse naokrog. Pot k otorinolaringologu, da preveri koliko preostalega sluha ima posameznik, je običajno dolga, zato ker se je težko odločiti zanjo. Podjetje AUDIO BM, s svojimi slušnimi centri, je zastopnik kanadsko – švicarskega proizvajalca blagovne znamke slušnih aparatov UNITRON. Slušni centri so odprti v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Trbovljah, na Rudarski cesti 2a. Posebej zanimivo je, da se lahko posamezniki dogovorijo za test sluha in tako v kratkem času izvedo, kako poškodovan je njihov sluh. V primerih, ko se z informativnim, brezplačnim testom ugotovi naglušnost, se posamezni- Franci Urankar - Direktor Audio BM. Foto: arhiv Audio BM ke napoti na specialistični pregled v Zdravstveni dom, da se natančno določi diagnoza. O tem kaj nam svetujejo strokovnjaki, smo se pogovarjali s Francijem Urankarjem, direktorjem AUDIO BM. Vaše podjetje AUDIO BM že v nazivu pove, da se ukvarjate z glasom, kaj pa pomeni BM? Naziv podjetja želi sporočiti, da je naša dejavnost tesno povezana s sluhom, da želimo na tem področju zagotavljati visoko kakovost, širok Ob pogovoru nehote razmišljamo, da se ljudje sploh ne zavedamo, kako pomembno je slišati, da se čim več pogovarjamo med sabo, da uživamo v naravi, poslušamo tišino, ptičje petje, žuborenje potokov… Kako malo je potrebno, da nismo prikrajšani za lepote glasu in tonov. spekter različnih tehničnih pripomočkov za boljše poslušanje in komunikacijo, za dostopno ceno. Zato pomeni B – the best, najboljše in M – more, še več. Ta več pomeni, da skušamo uporabnikom pripomočkov ponuditi v njihovi bližini kar največ. Nam lahko na kratko opišete pot od testiranja sluha v vašem centru in do slušnega aparata? Kot sem že povedal, v našem slušnem centru lahko testirate sluh in če rezultati kažejo na zadostno nagluš- nost, se naročite pri bližnjem otorinolaringologu, da opravite preglede pri njem. Tam se ponovno opravi test sluha z audiometrom. Na osnovi ugotovitev izgube sluha specialist otorinolaringolog izda naročilnico za testiranje slušnega aparata. V slušnem centru najprej naredimo odtis ušes, da izdelamo ušesni vložek po meri. Ko je vložek pripravljen, dobite testni slušni aparat v uporabo, in sicer za obdobje od štirinajst dni do treh mesecev. Pred zaključkom testiranja je potrebno ponovno obiskati specialista otorinolaringologa, ki izda naročilnico za stalni slušni aparat, ki ga potem dvignete v slušnem centru. V naših slušnih centrih uporabnikom tudi kasneje po zaključenem prevzemu slušnega aparata nudimo pomoč in svetovanje, da bodo njihove izkušnje s ponovno vključitvijo v svet zvokov kar najboljše. Lahko poveste nekaj več o znamki UNITRON? Znamka UNITRON je znana po vsem svetu, saj je na trgu prisotna že petdeseto leto. Značilnost znamke je, da sodobne rešitve v slušne aparate vgrajujejo za dostopno ceno. Razvoj slušnih aparatov je velik. Prvi aparati so bili zgolj ojačevalniki zvoka, kasneje, z razvojem računalništva, je prišlo do novih rešitev, ki so zvok prilagodile potrebam posameznikov. Matej Drnovšek - slušni akustik v slušnem centru Trbovlje. Foto: arhiv Audio BM Razpis ZaTe za podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike – ki so na začetku poti za nove programe Jagoda na torti Trgovino Jagoda v Hrastniku so odprli leta 1994. Ukvarjajo se z malo in vele prodajo sadja in zelenjave, imajo tudi lastno proizvodnjo grozdja ter posledično kvalitetnega vina. Njihova največja prednost je ta, da za svoje cenjene stranke vedno izberejo najkvalitetnejše sadje in zelenjavo. Podjetjem in gostinskim obratom dnevno dostavljajo sveže blago. Nekatera podjetja dajejo velik poudarek pravilni prehrani delavcev in jim poleg pripadajoče malice ponudijo tudi brezplačen sadni obrok. Glede na to, da je podjetje Jagoda na trgu že 20 let, sodelujejo s preverjenimi dobavitelji iz Slovenije, na primer z dobavitelji krompirja, jabolk, zelja, čebule in drugih pridelkov. Tako je znano poreklo, zagotovljena kvaliteta in najnižja cena. V podjetju, kjer se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave, jih moti predvsem to, da je merilo pri razpisih v šolah in vrtcih predvsem najnižja cena, kar pa se gotovo pozna pri kvaliteti in okusu hrane. Aktualen problem, s katerim se srečujejo, je tudi ta, da kmetje, ki naj bi prodajali na tržnicah le svoje izdelke, dejansko ne prodajajo le takšnih, ki so pridelani pri njih doma oziroma jih je le peščica. Takšne prodajalce srečujejo na italijanskih in slovenskih veletržnicah, kjer kupujejo in kasneje prodajajo kot svoje in precej dražje. Potrošnikom pa se ne zdi nenavadno, da pri minus temperaturah lahko kupijo svežo zelenjavo. Sodelavci podjetja Jagoda voščijo SREČNO NOVO LETO vsem svojim strankam in se zahvaljujejo vsem poslovnim partnerjem, s katerimi sodelujejo že vrsto let! V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo kako je začeti iz ničle. Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju. Razpisni pogoji: na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014, podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi). Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe. Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele prej. Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, ne bo utemeljevala odločitev za objavo. 4 ZASAVJE torek, 30. december 2014 Božič Zgodovina nas uči, da segajo korenine praznovanja božiča – zimskega solsticija - že v stoletja pred Kristusovim rojstvom. Takratna ljudstva so se veselila tega dne, ker se je tema začela umikati svetlobi in soncu – noči so počasi postajale krajše, dnevi pa daljši. Svetlobo in luč pa je vsemu svetu prineslo rojstvo božjega sina, ki se je rodil v revni betlehemski štalci. In spomin na Jezusovo rojstvo je bistvo praznovanja božiča; v katoliški in protestantski cerkvi je to 25. decembra, pravoslavna cerkev pa (zaradi uporabe julijanskega koledarja) praznuje božič 7. januarja. Praznovanje nobenega drugega praznika se ni razširilo tako hitro kot ravno praznovanje božiča. In okrog praznovanja tega praznika je toliko običajev, pripovedovanj, pesmi in različnih upodobitev kot ob nobenem drugem prazniku. Slovenci božič praznujemo že več kot dvanajst stoletij. V božično skrivnost smo vpletli posebnosti, običaje in obrede slovenskega naroda, ki temeljijo na cerkvenem bogoslužju in na ljudskih pobožnostih. In v vseh letih je ravno ob praznovanju božiča nastalo nešteto lepih božičnih pesmi, ki izražajo globoko vero in duhovno veselje slovenskega človeka. Razlike med načinom praznovanja božičnih praznikov danes in pred nekaj desetletji so zelo očitne. Priprave na božično noč se pričnejo nekje v začetku meseca decembra: na eni strani z adventnim časom in vzporedno z njim z »veselim decembrom«. Adventni čas je sveti čas, ko naj bi se v vsakdanje hitenje in življenje vpletalo pričakovanje njegovega rojstva – rdeča nit tega časa so večeri, ki naj bi jih družine preživele skupaj v zbranosti, v skupni družinski molitvi, prepevanju božičnih pesmi in ostalih, tudi zunanjih, pripravah na božič. »Veseli december« pa je čas, ko nas obiščejo trije dobri možje: Sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Sveti Miklavž je svetnik, ki je živel v četrtem stoletju in o njegovi dobroti pripovedujejo razne legende. Osrednja osebnost ameriškega božiča, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas December je čas obdarovanja, veselja, dobrih želja, človeške topline in lepih besed. Je čas, ko želimo na obraze najbližjih pričarati nasmeh. Pa ne samo najbližjih, ampak na obraz vsakega človeka. Dandanes je težko najti razlog za nasmeh, a se je vredno potruditi. Tega se zavedajo tudi dijaki in profesorji Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki so že sedmo leto zapored z Miklavževim sejmom mnogim pričarali nasmeh na obraz. »Cilj je bil jasen, zmogli smo nemogoče,« je zapisala ravnateljica Jelena Keršnik. 4. 618,19. Smučanje? Novoletna zabava? Plača? Sejnina? Plašč? Nič od tega! Znesek, ki ljudem na robu pre- živetja pomeni bogastvo. Vsakdanje preživetje! V Zasavju! Znesek, ki so ga zbrali Zasavci za Zasavce. Nekomu kaplja v morje, drobiž v državni vreči brez dna, nekomu pa: plačane položnice, topel dom, poln hladilnik, topel in iskren objem! Da so dosegli nemogoče, ne priča le znesek, ampak tudi mnenja udeležencev že sedme pravljice. Vsako leto jih privabi čarobno in praznično vzdušje, lepe in bogate stojnice različnih zasavskih društev (TD Trbovlje, DPM Trbovlje, MC Trbovlje, Klub B, Lions Trbovlje, Leo Klub, Šent enota Trbovlje, Zveza socialnih društev in zavodov Zasavja, DU Franc Salamon Trbovlje, Dom starejših Hrastnik, Dom starejših občanov Polde Eberl - Jamski Izlake, KPD Tončke Čeč Klek Trbovlje in Lista za naše Trbovlje), praznični piškoti, praženi mandlji, stojnica profesoric matematike, srečanje s starimi znanci, srečelov in kulturni program. Slabega mnenja o sejmu ni, je le želja, da bi vzdušje popestril sneg. Dokazali so, da v Zasavju kljub ugašanju rudarske tradicije še vedno poganjata iz knapovskih korenin solidarnost in sočutje. Še vedno je prostor za sočloveka. Skupaj so dokazali, da Zasavje zmore! Trboveljčani, Zagorjani, Hrastničani, Kumljanci, Izlačani, Kisovčani, Radečani… Ne poznajo ovir, barv, drugačnosti, naših, vaših… Nemogoče je – mogoče! Kako? Preprosto! Brez veliko besed! 4. 618,19 Jaslice ob božiču polepšajo slovenske domove. Foto: Joža Sotenšek Lučke v male učke Živimo v času, ko je nemogoče biti nem spremljevalec splošne družbeno-politično-gospodarske klime. Nemogoče je »ne videti«, kako se sesuvajo temeljne družbene vrednote. Nikakor ne želimo kazati s prstom in iskati krivcev. Vemo, da ko pokažemo s prstom na druge, trije kažejo proti nam. Ustvarjalci akcije Lučke v male učke so želeli pomagati, kolikor je v njihovi moči, da stopijo naproti, olajšajo, razveselijo, nasmejijo. Želeli so narisati čim več nasmehov na otroška lica in posušiti čim več solzic, zato so v Zasavskem regijskem odboru Gibanja za dostojno delo in socialno družbo v novembru in decembru organizirali dobrodelno zbiralno ak- Otrokom so risali lučke. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje cijo, v okviru katere so zbirali igrače, knjige, šolske potrebščine in sladkarije. Povezali so se z GESŠ Trbovlje, kjer vsako leto za malčke družin, ki si daril za svoje otroke ne morejo privoščiti, pripravijo tradicionalni obisk dedka Mraza, dijaki pa za otroke pripravijo družabni program. Veliko je bilo dela, a vse je odtehtalo, ko so v več kot sto malih oči pričarali lučke, ko so nasmehi na otroških obrazih povedali svojo zgodbo. Tudi dijaki in profesorji GESŠ Trbovlje v šolski telovadnici pomagali prižigati luči. Pokazali so, da ni nič nemogoče, da se lahko doseže vse, ko se združijo moči in v ospredje stopijo sočutje, ljubezen do sočloveka, spoštovanje, solidarnost in empatija. Brez neverjetne odzivnosti Zasavčanov, ki so prispevali darila, sladkarije in finančne donacije, jim ne bi uspelo. Ni nemogočih sanj. Omejeno je le naše dojemanje vsega, kar je mogoče. Ines Kolar (čeprav nima nobene zveze s krščanskim božičem) in je predvsem potrošniško usmerjen, je Božiček, ki sploh ne obstaja, ampak je svojo zunanjo podobo dobil z oglasom za Coca Colo. In tretji dobri mož je Dedek Mraz, mitološki dobrotnik iz ruskih legend, ki se je pri nas uveljavil po drugi svetovni vojni. Vsi trije imajo radi otroke in jih tudi obdarijo. »Veseli december« pa je čas številnih prireditev in čas, ko trgovski centri na stežaj odprejo svoja vrata in vabijo na ugodne nakupe z akcijami, velikimi popusti in številnimi reklamami. Tudi Slovenci smo med tistimi narodi, ki za božične praznike pišejo voščila – in tudi to navado smo prevzeli iz Amerike. Ne, nič ni narobe, da pišemo prijateljem in sorodnikom, ki jim ne bomo mogli osebno izreči voščila, narobe je le to, da ta voščila velikokrat ne napišemo sami, s svojimi besedami, ampak so prepisana iz interneta in poslana preko SMS-ov in e-pošte. In tako dočakamo božični večer – v nekaterih družinah se ta večer moli, pokropi in pokadi po hiši in okrog nje; sledi božična večerja, pri kateri se zbere - če je le mogoče - vsa družina. In nato odhod k polnočnici….v razsvetljeni cerkvi so postavljene jaslice in ob petju Grubarjeve Svete noči srca ljudi napolni sveti mir. Joža Sotenšek Miklavžev sejem je obdaril obdarovalce in obdarovance. Foto: Gobec News Z majhnimi dejanji. Le stopimo skupaj in pomagamo! Prižigamo upanje – v srcu in očeh! Za ljudi. GobecNews Tončkov sejem Na OŠ Toneta Okrogarja vsako leto v decembru priredijo praznični sejem. Letos so ga poimenovali Tončkov sejem. Pripravili so stojnice, na katerih so prodajali izdelke učencev in učiteljev. Sredstva, ki so jih zbrali, so namenili v donatorski sklad in tako pomagali učenkam in učencem pri plačilu različnih dejavnosti. Nekaj pa so jih namenili tudi za nakup pripomočkov, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje šolskega dela. Na sejmu ni manjkalo dobre hrane in pijače, med drugim kokic, krofov, palačink, čaja in piškotov. Obiskovalci so lahko kupili doma sušeno suho sadje, otroške smučarske čelade ali knjige. Podružnična šola Kisovec se je predstavila z izdelki, ki so jih učenci in učitelji naredili pri oblikovalnem krožku. Učiteljice s Podružnice Šentlambert pa so ponudile domače dobrote. Sejemsko dogajanje je potekalo v telovadnici in na igrišču.Tam je bilo še posebej zabavno za najmlajše, saj so se lahko preizkusili v ježi konjev Konjeniškega kluba Kisovec. V telovadnici pa so imeli poleg stojnic tudi športno, fotografsko in ustvarjalno delavnico. Na slednji sta se s svojimi prostovoljci predstavila tudi MC Zagorje in DPM Zagorje. ZT Sejem je bil živ. Foto: Uroš Drnovšek ZASAVJE torek, 30. december 2014 Od Kuma do Medvedjeka Ples za hrano Zadnjo soboto v novembru so člani sekcije pohodnikov OZVVS Zasavje s pohodom povezali dve lokaciji bojnih spopadov junija 1991, Kum in Medvedjek. S tem so pričeli uresničevati že dalj časa tleči projekt povezati vse točke ognjenega delovanja junija leta 1991 v Sloveniji. Prvi korak je storjen, pot opisana, dokumentirana in opravljena. Hodili so nekaj malega po planinskih poteh, po stezah, brezpotjih, po cestah in kolovozih. Prehodili so dobrih 36 km od Kuma preko Malega Kuma, Borovaka in čez gozd proti Pungartu, skozi Sopoto proti Dolam, Brezovemu in Gabrovki, čez Čatež proti Krtini, Martinji vasi do Medvedjeka. Pri pomniku na Medvedjeku so jih pričakali veterani OZVVS Trebnje in še enkrat osvetlili potek dogodkov 27. in 28. junija 1991, ko je padlo osem ljudi, od tega pripadnik 21. OŠTO Franc Uršič, gospodar bližnje kmetije Anton Kotar in šest voznikov na cesti blokiranih tovornjakov. Člani ŠKD Feniks z Dola pri Hrastniku so 19. decembra pripravili tradicionalno božično revijo, ki je bila tokrat drugačna kot ponavadi. Že en mesec pred božično revijo so v sodelovanju s Fundacijo Anina zvezdica Zasavje zbirali hrano za socialno ogrožene družine v Zasavju, zaključek dobrodelne akcije pa je bila božična dobrodelna revija Podaj svojo dlan. Vstopnica: en kos hrane. Na reviji je nastopalo vseh pet skupin društva: Mini Miške, Miškolinke, Maksi miške, Mini Zverinice in Zverini- 5 ce, ki so v sodelovanju z vaditeljicami tudi povezovale program. Ob koncu prireditve so predali zbrano hrano predstavnicama Anine zvezdice Zasavje, ki sta se zahvalili za pomoč in neverjeten odziv pri zbiranju hrane. ZT MM Plesalke ŠKD Feniks. Foto: Anja Bajda Pester december DIT V Društvu invalidov Trbovlje so bili v zadnjem mesecu v letu precej aktivni. Sekcija ročnih del je pripravila samostojno razstavo, pripravili so tradicionalno prednovoletno srečanje rednih članov in simpatizerjev društva v avli Delavskega doma Trbo- Prijeten pohod od Kuma do Medvedjeka. Foto: Vojko Zupančič Čestitka Ljubezen je lepa, ko vzklije, še lepša, ko se razvije, poroka ji da vonjavo, ki spremeni jo v žlahtnost ta pravo. vlje. Srečanja se je udeležilo 168 članov. Med druženjem so organizirali dražbo marmelad iz mandarin, ki so jih prispevali udeleženci jesenskega izleta na Korčulo. Zbrana sredstva so namenili za izvajanje socialnih programov društva. Večer so popestrile Vajina skupna pot traja že 50 let zato Vama čestitamo in želimo nadaljnjih skupnih 50 let. trebušne plesalke. Član Vinko Krajnik je predstavil novoletno voščilo v obliki pesmi. Predsednik društva Rudi Janežič je v nagovoru povedal, da so v letu, ki je za nekoga minilo hitro in mirno, za drugega spet počasi in težko, prehodili skupaj kar nekaj poti. Lepo jim je bilo, ker znajo drug v drugem videti tudi sočloveka. V tednu pred božičem so poverjeniki obiskali težje invalide po domovih in v socialnih ustanovah, jih obdarili in jim zaželeli vse dobro. ZT Dobri mož Prijetno druženje trboveljskih invalidov. Foto: arhiv DI Trbovlje tr s l l i H in m i r Studio T vabita na ike T I F M I X TR ba krozna vad CILJ: z visokim srčnim utripom do povečanja aerobne in mišične vzdržljivosti, oblikovanja telesa, kurjenja maščob Praznično vzdušje je te dni povsod, ne primanjkuje ga niti v baru 50’s v Trbovljah. Tam se je v soboto, 20. decembra, mudil sam Božiček. Lokal se je hitro napolnil z majhnimi in malo starejšimi otroci ter njihovi starši, ki so prišli pozdravit dobrega moža. Božiček se je pred lokal skupaj s pomočnico pripeljal s kočijo, ki jo je vlekel konj. V baru je malo posedel in otrokom s pomočjo Meda, ročne lutke, povedal nekaj zgodbic, tudi o tem, kako lahko od sladkarij boli trebušček in kako dobra je zelenjava, nato pa jih povabil k petju in plesu. Na povabilo se je odzvalo precej otrok, ki so med drugim odpeli pesmici Zima, zima bela in Ringaraja. Rajanje se je nadaljevalo še kakšno uro in pol, potem pa je Božiček odšel nazaj domov na severni tečaj. MD BREZPLAČNA POSKUSNA VADBA: 7. 1. 2015 ob 19h, v Studiu Trim (letni bazen Trbovlje) Čistilni servis EKSTREM ČISTO d.o.o. PRIJAVE NA BREZPLAČNO VADBO IN INFO: 041 267 005 / [email protected] / facebook.com/studiotrim 031-453-401 051-346-292 6 TEMA torek, 30. december 2014 Zasavje v letu 2014 Januar Novoletnega pohoda na 1219 metrov visok Kum se je udeležilo okrog tisoč udeležencev. Sredi januarja je 136 od okrog 280 zaposlenih na RTH pristalo na čakanju. Delavci so bili ogorčeni, napovedovalo se je turbulentno knapovsko leto 2014. 19. januarja je voda poplavila ceste v Zagorju, pritekla v tovarno Svea, ogrozila mestno toplarno, pod vodo je bilo več objektov. Sprožilo so je nekaj plazov. Za več ur je bila zaprta cesta Trojane – Zagorje. Konec januarja se je pričela zgodba o Lafargu, okoljevarstvenem dovoljenju, Eko krogu in onesnaženem Zasavju, ki je imela v letu 2014 mnogo nadaljevanj, zasukov in zapletov. 22. januarja je Lafarge cement Trbovlje prejel okoljevarstveno dovoljenje za proizvodnjo cementa. Februar Dewesoft Trbovlje je v začetku februarja svetovni trg merilne tehnike presenetil z novim izjemnim izdelkom. »Titan je naslednja generacija merilnih instrumentov, ki ga lahko mečete po tleh, ki ga lahko utopite, ki ga lahko zmrznete, segrejete na visoke temperature, pa meri,« je dejal tehnični direktor Dewesofta dr. Jure Knez. Zasavje je 3. februarja okoval žled. Podrta drevesa so trgala električno napeljavo in onemogočila prevoz po lokalnih cestah. Brez električne energije se je znašlo več kot 6000 gospodinjstev, Največ težav so imeli prebivalci severnega dela občine Zagorje ob Savi v vaseh od Čolnišč do Trojan. Sredi februarja je Reifeisen Leasing zaradi stečaja prejšnjega najemnika oddala dom starostnikov v Preboldu v najem Domu starejših iz Trbovelj. Stečajni upravitelj zagorske Svee Tomaž Kos se je odločil proizvodne prostore v Zagorju in Litiji oddati v najem podjetju DIGA ING iz Ivančne Gorice v večinski lasti Arfana Saleha iz turške Dige Companies. Izkazalo se je, da je bil partner neresen, saj ni nikoli zagnal proizvodnje. V trboveljski bolnišnici so pričeli z aktivnostmi gradnje urgentnega centra, vrednega 3,2 milijona evrov. Dve tretjini so prispevali evropski skladi, tretjino pa država in bolnišnica. Marec Zasavski rudarji so prve dni marca izvedli osemurno opozorilno stavko. Njihove zahteve so bile jasne. »Zahtevamo plače, odpravnine in premije ter jasen odgovor, kar bo z RTH v naslednjih dveh letih, kakšne so možnosti prezaposlitve znotraj državnih podjetij ter opcije glede predčasnega upokojevanja rudarjev,« je povedal predsednik sindikata RTH Anton Lisec. Desetega marca so pričeli s stavko v jami Hrastnik. Tja so se odpravili v ponedeljek zjutraj, složno preživeli v njej več kot tri dni, preždeli tri noči in se v četrtek popoldan utrujeni vrnili na površino. Stavka je imela izjemen odmev v medijih. Vse njihove zahteve so bile sprejete, stavka je bila odlično pripravljena, vodena, rudarji pa so dokazali, da v Zasavju solidarnost, tovarištvo in borbeni duh še kako živi. Poleg izpolnitve zahtev so dosegli še podaljšanje zakona o zapiranju RTH, ki je prinesel bolj mirno poslovanje podjetja. April Težave so se pričele jasno kazati tudi v drugem energetskem stebru regije. V TET so aprila več kot 150 zaposlenih poslali na kolektivni dopust, kasneje pa na čakanje na delo. HSE se je temu objektu odpovedal, potekali so neplodni pogovori o prodaji podjetja ruskim kupcem, za zagotavljanje likvidnosti pa so pričeli prodajati premoženje. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je konec aprila zavrnilo pritožbo Uroša Macerla na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za proizvodnjo cementa v trboveljskem Lafargu. S tem so bili v cementarni tako zadovoljni, da so napovedali postopek za kurjenje odpadkov v cementarniški peči. Maj Ponoči na 12. maj je divjalo neurje s točo in močnim vetrom. V Trbovljah je na nekaterih področjih večkrat zmanjkalo elektrike, v Zagorju so morali ponoči odstraniti drevo, ki je obviselo na električnih kablih. Na ceste so se podirala drevesa, ki so jih odstranjevali delavci cestnega podjetja in gasilci. Največ dela so imeli v hrastniški občini, še posebej na cesti skozi sotesko Boben. Pri naložbi v regijski center za ravnanje z odpadki Ceroz v Uničnem se je zapletlo zaradi drugačnih pogojev pri izdaji okoljevarstvenega dovoljena, kot so veljali v začetku gradnje. Tako je projekt visel v zraku, s tem pa tudi skoraj 7 milijonov evropskega denarja, s katerimi je unija podprla več kot 12 milijonov evrov vredno naložbo. Maja je nov časopis Zasavski tednik razglasil Zasavca leta 2013. To sta postala dr. Jure Knez in Andrej Orožen, ki sta popeljala Dewesoft v svetovne višave. Med nominiranci so bili še drugi imenitni Zasavci: fantje iz Chipolo teama, filmski režiser Matevž Luzar, rolkar Tomaž Praunseis in profesorica matematike Majda Škrinar Majdič. Junij Ob trboveljskem občinskem prazniku so za častnega občana imenovali fotografa, brez katerega ne bi bilo vidne zgodovine Trbovelj, Milana Cerinška. V Zasavju je močno odmevala policijska preiskava nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, v okviru katere so priprli štiri osebe, med njimi tudi zdravnika Franca Grošlja. Ovadili so ga zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. V stečajnem postopku hrastniškega Sijaja so priznali za skoraj poltretji milijon evrov terjatev. Stečajni upravitelj Tomaž Kos je razpisal prvo prodajo premoženja podjetja. V Zagorju so se odločili, da bodo v spomin na Argonavte, ki so potovali po Savi navzgor, kot ladjo oblikovali centralno čistilno napravo. Projekt so podražili za okrog 100 tisoč evrov. Konec junija so v župniji Zagorje pripravili slovesnost ob 140 letnici zagorske cerkve. Julij Hrastniški občinski praznik je prinesel nekaj pomembnih pridobitev, med drugim so otvorili tudi nov dom krajevne skupnosti Steklarna. Ob rudarskem prazniku v Zasavju ni bilo večjih prireditev. Rudarji stanovskega praznika zaradi zaprtja rudnikov ne praznujejo več. Samo obeležujejo ga še. Ta dan so se zbrali na srečanju pred rudniško upravo v Hrastniku, pridružila se jim je tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Pred Savskim rovom so simbolično zaključili tudi marčevsko uspešno stavko v jami in razpustili stavkovni odbor, saj so dosegli vse stavkovne zahteve. V Sloveniji so potekale volitve v Državni zbor. V Zasavju so volilci vanj izvolili pet poslancev. Novi poslanci so postali Marjan Dolinšek, Vojka Šergan in Irena Grošelj Košnik iz SMC, Luka Mesec iz Združene levice in novi – stari poslanec Ivan Hršak iz Desusa. Sredi julija se je v jamah RTH odvila zanimiva prireditev kot zametek drugačne rabe jamskih prostorov – Jamatlon. Kar 180 udeležencev je premagalo več kot 5 kilometrov dolgo progo z jamskimi ovirami od Ajnzerja v Trbovljah do izhoda po Barbara vpadniku v Hrastniku. Avgust Ob prazniku občine Zagorje ob Savi so med drugim slovesno odprli vrtec Smrkci. Naložba je bila vredna okrog 5 milijonov evrov, v prostorih bivše tovarne Lisca pa so uredili 11 oddelkov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na Vlado RS poslalo predlog za uvrstitev novih projektov v Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Obvezali so se, da bo država do leta 2018 za programe v teh občinah namenila 4,8 milijona evrov. Avgusta so za dobrih 14 dni spet zagnali 125 megavatni blok trboveljske termoelektrarne. Proizvedli so okrog 35 gigavatnih ur električne energije in pokurili ves premog, ki so ga še imeli na deponiji. September V Trbovljah so za učence spet odprli prostore OŠ Trbovlje. V šolskem letu 2013/14 so bili šolarji razkropljeni po vsem mestu, saj so stavbo prenavljali. Energetsko so jo sanirali, prenovili električne inštalacije in sistem ogrevanja, delno sanirali vodovodni sistem in prenovili telovadnico. Celotna vrednost projekta je znašala 3 milijone evrov. Občina Hrastnik je postala otrokom prijazno Unicefovo mesto. Župan Miran Jerič in direktor Unicefa Slovenije Tomaž Bergoč sta pogodbo podpisala na Želodkovem festivalu, ki so ga na Dolu pri Hrastniku pripravili člani društva Želodki. Upravno sodišče je pritrdilo Eko krogu in razveljavilo januarja izdano okoljevarstveno dovoljenje za Lafarge Trbovlje. To je pomenilo, da cementarna lahko proizvaja cement po dovoljenju iz leta 1998, kot kurivo uporablja premog in dnevno proizvede največ tisoč ton klinkerja, so zagotavljali v Eko krogu. Kljub odločbi so v cementarni jeseni nadaljevali s kurjenjem petrolkoksa, kar je povzročilo nove napetosti. Časopisna hiša Dnevnik je v okviru izbora Gazela med gazele uvrstila Decembrski pogled z zasavskih vrhov. Foto: Katja Markovič tudi pet zasavskih podjetij, štiri trboveljska: Telkom, Dewesoft, Dukart in Hartwig ter Pavčnik Dol pri Hrastniku. Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanja za inovacije. Srebrna priznanja so romala tudi v Zasavje. Prejeli so jih Eti Izlake (tri, dva skupaj z eNeM), razvojni center eNeM Novi Materiali (podružnica Steklarna Hrastnik) in Aeroform Trbovlje. V poslovni coni v Kisovcu so odprli nove poslovne prostore podjetja Kum-plast, ki je preuredilo bivše prostore tovarne Pak4. Oktober Na lokalnih volitvah so Zagorjani za župana ponovno izvolili Matjaža Švagana, Hrastničani pa Mirana Jeriča. V Trbovljah dotedanji župan Vili Treven ni kandidiral, volilci so v drugem krogu za županjo izvolili Jasno Gabrič. Iz Radia Trbovlje so lastniki odpeljali vse fonoteko, plošče, kasete, diske in trakove. Zasavci so do konca leta izgubili še eno regionalni institucijo. Konec oktobra so v Tet pripravili svojevrsten protest. Delavci so zaprli most v TET, ko je prišel na pogovore o usodi podjetja direktor HSE Blaž Košorok. Kaj prida novega zaposleni niso izvedeli, vse je kazalo, da je usoda TET dokončno zapečatena, delavci pa bolj kot ne na cesti. November V začetku novembra so v Steklarni Hrastnik zaključili z obsežno naložbo v enoti Special, ki je bila vredna 8,5 milijona evrov. Z njo so v tovarni specialne steklene embalaže povečali proizvodne kapacitete s 110 na 138 ton stekla na dan. Proizvodnja je še bolj avtomatizirana, izboljšali so tehnološke postopke, poskrbeli za prihranke energije, vode in zmanjšali vplive na okolje. Sredi decembra je TET pristala v postopku redne likvidacije, ki jo vodi odvetnik Luka Podjed. Vodstvu RTH se je z bankami upnicami uspelo dogovoriti za reprogramiranje 14,4, milijona evrov posojil, zato je NLB umaknila zahtevo po delno prisilni poravnavi. V Kisovcu so odprli elektrarno na lesno biomaso, prvo v Zasavju in tretjo v Sloveniji. Naložba je bila vredna 750.000 evrov, izpeljalo jo je podjetje EVJ Elektroprom Kisovec. December V vsem Zasavju so pripravili vrsto prireditev, ki so običajne za zadnji mesec v letu. V Trbovljah so obeležili 210 let kopanja premoga z izjemno razstavo v Delavskem domu Trbovlje. Prikazali so delo pod zemljo, za razstavo pa so izkoristili tudi prostore v katakombah kulturnega hrama. V Rudniku Trbovlje-Hrastnik je Zasavski tednik v sodelovanju z RTH pripravil Zimski jamatlon, ki se ga je udeležilo 180 ekip iz celotne Slovenije. Ob koncu leta sta hrastniški in zagorski župan Miran Jerič in Matjaž Švagan pripravila srečanje z novinarji in se pohvalila predvsem z evropskimi naložbami. Švagan je izpostavil naložbo v čistilno napravo in kolektorski sistem, vredno 11 milijonov evrov, Jerič pa naložbe v energetske sanacije vrtcev in šol. Zasavje je obiskal predsednik vlade Miro Cerar s sodelavci. Ukvarjali so se predvsem z reševanjem TET, kaj prida rešitev pa obisk ni prinesel. Ustanovili so koordinacijsko skupino, ki je dobila zadolžitev, da najde rešitve, za vodjo pa so določili poslanca iz vrste Cerarjeve stranke Marjana Dolinška. Marko Planinc 25 % popust na vse izdelke in storitve Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176 [email protected] POGOVOR torek, 30. december 2014 7 Marjan Frelih »Dobri možje so lahko tudi nagajivi!« Trboveljčan Marjan Frelih je človek mnogih talentov. Zasavčani so ga že zdavnaj »posvojili« kot človeka, ki pooseblja nagajivega jamskega škrata Perkmandeljca, čeprav z lahkoto prevzame tudi vloge dobrih mož Božička in Dedka Mraza. Pa vendar to še ni vse; za njim je tudi bogata športna kariera, saj se še vedno intenzivno ukvarja s sojenjem na rokometnih tekmah, v mladih letih pa je treniral met kopja in krogle. Marjan Frelih je nedvomno velik človek, ki ohranja kulturno tradicijo Zasavja pri življenju. Kdaj in v kateri vlogi ste se ljudem prvič predstavili? Prvič sem nastopil v vlogi Božička in sicer na Zasavčevem sejmu leta 1992, ki se je takrat odvijal v Delavskem domu Trbovlje. Takrat je v gledališki dvorani potekal koncert pevke Hajdi (Hajdi Korošec, op.a.) in naročeno mi je bilo, naj vmes pridem na oder, oblečen v Božička in pozdravim vse prisotne. Govora nisem imel pripravljenega in zato je bilo potrebno improvizirati, kar je privedlo do precejšnje treme. Na srečo je ta izginila v trenutku, ko sem stopil na oder in tu se je vse začelo. Mislim, da sem to nastopanje podedoval od mojega očeta, katerega sem sicer izgubil pri desetih letih, vendar se ga še vedno spomnim, da je svoje čase na Rudniku zabaval ljudi kot Dedek Mraz. Kot Perkmandeljc nastopam v dveh kostumih oz. igram dva različna lika; zagorski je svečano oblečen in uglajen, ker se je že srečal z žalostno usodo zaprtja rudnika, medtem ko trboveljski škrat nosi ime Mando Kolmštuh III in predstavlja bolj nagajivega in zabavljaškega škratka. Obema pa je skupno to, da sta napolnjena s pristnim zasavskim duhom. Razlike med Božičkom, Dedkom Mrazom in Perkmandeljcem so očitne, pa vendar se zdi, da med njimi vendarle obstajajo podobnosti, kajne? Vsi so v osnovi dobri ljudje. Malce lumpasti, vendar vedno pripravljeni spraviti ljudi v dobro voljo in na takšen način se jih tudi trudim predstaviti občinstvu. Božičkov nagovor. Foto: osebni arhiv Ste takoj zatem prevzeli vloge treh likov, po katerih ste najbolj poznani? Najprej sem nekaj let nastopal kot prvi Božiček v Zasavju, leta 1998 pa mi je bilo prvič ponujeno, da se postavim v kožo Dedka Mraza. Perkmandeljc je prišel na vrsto šele leta 2004 ob 200. letnici rudarjenja v Trbovljah. Lik jamskega škrata, ki nagaja rudarjem, sem sicer dobro poznal, toda nikoli mi ni bilo znano, kako naj bi izgledal vizualno. Šele takrat sem prvič videl njegovo podobo in po spletu okoliščin me je Turistično društvo Trbovlje prosilo, da bi igral škrata in od tega danes mineva že deset let. Ljudem ste se s podobo nagajivega Perkmandeljca pošteno vtisnili v spomin. Kako bi sami opisali doživetje, ko postanete jamski škrat? Je zahtevno igrati vloge Božička ali Dedka Mraza? Kadar je potrebno delati z otroki, je vedno naporno. Moraš jih animirati in pripraviti do tega, da postanejo tvoji prijatelji in pri manjših otrocih zna biti problem, ker so precej nezaupljivi in prestrašeni. Vendar ko ti to uspe, je zadovoljstvo resnično ogromno. Nasmeh otrok, ki priletijo do tebe in te močno objamejo, je nekaj, kar me spravi v jok in to povem čisto brez sramu. Ravno zato sem v preteklosti velikokrat nastopal zastonj, ker mi je v prvi vrsti važno predvsem to, da s svojim obiskom polepšam dan slehernega otroka. Se iz vseh teh let nastopanj spomnite kakšne zabavne anekdote? Enkrat se mi je zgodilo, da mi je med nastopom nek otrok ponesreči iz glave zbil kučmo Dedka Mraza in lasu- Frelih kot rudarski škrat Perkmandeljc. Foto: osebni arhiv ljo. Takrat je v prostoru nenadoma zavladala grozna tišina, jaz pa sem si kučmo in lasuljo nadel nazaj na glavo in mirno nadaljeval s predstavo, kot da se ni nič zgodilo in sčasoma je na ta spodrsljaj pozabilo tudi samo občinstvo. Nekaj podobnega se mi je zgodilo pred kratkim, ko sem nastopal v dvorani, kjer je tik pred mojim prihodom zmanjkalo elektrike in je bil ves prostor v temi. Takrat sem stopil na oder in se pošalil, da se je jelenček Rudolf ponesreči zaletel v telegrafski stolp in povzročil izpad elektrike, kar je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Včasih pa seveda tudi sam naredim kakšno lumparijo, da popestrim program in se npr. na oder pripeljem s skirojem in povsem spontano sprašujem nastopajoče razna vprašanja. Imam to srečo, da sem precej dober improvizator in lahko še tako slabo ali nepričakovano stvar obrnem v nekaj dobrega. Kako pa se Perkmandeljc odzove na trenutni položaj rudarstva v Zasavju, ki počasi doživlja svoj žalostni konec z zaprtjem rudnika? Težko mu je pri srcu. Res je žalostno gledati, kaj se dogaja z dejavnostjo, ki je nekoč predstavljala eno najmočnejših gospodarskih panog v državi. Spomnim se, da sem ob rudarski stavki marca letos kot Perkmandeljc krenil v rudnik, kjer so zaposleni stavkali in jim s svojim obiskom izrazil podporo. Moj prihod jih je zelo razveselil in tudi sam sem bil tik pred tem, da bi z rudarji kar ostal dol v jami vse do konca. Šlo je za zelo ganljiv, vendar žalosten prizor. Upam vsaj, da se bo ohranila rudarska dediščina z namenom, da jo spoznajo prihodnji rodovi. Vaše življenje je močno zaznamoval tudi šport, s katerim ste prepotovali praktično celo Jugoslavijo. Kako se spominjate teh dni? Moj prvi uspeh na športnem področju sega v leto 1978, ko sem bil star 15 let in sodeloval na osnovnošolskem tekmovanju v metu manjše žogice, kjer sem s postavljenim novim rekordom tudi zmagal. Kasneje sem vrsto let treniral rokomet v Trbovljah in Zagorju, obenem pa me je pot zanesla tudi na področje atletike, predvsem met krogle in kopja. Pri slednjem sem bil tudi trikrat državni prvak, na kar sem še danes ponosen. Dandanes sem aktiven predvsem kot sodnik na rokometnih tekmah, čeprav gre za precej naporno opravilo. Naporno v kakšnem smislu? Na tekmah je s strani navijačev večkrat prisotna vroča kri in mnogo energije je usmerjeno v norčevanje iz sodnikov. Se mi je že zgodilo, da so me navijači provocirali z žaljivkami na račun moje postave, vendar je v tistih trenutkih najbolj pomembno to, da obdržiš mirne živce. Resda se zgodi, da včasih samega sebe vprašaš, če ti je tega res treba, vendar na srečo še vedno rad sodim na tekmah, to mi predstavlja prav poseben izziv. Od leta 1991 ste kot zastopnik zaposleni v firmi Elektro industrijska montažna dejavnost (EIMD). Katera področja dela v podjetju pokrivate? V EIMD nas je zaposlenih 11 in smo vsi po poklicu električarji. Ukvarjamo se predvsem z elektroinštalacijo od A do Ž. Borba na trgu je danes resnično težka, ker ljudje večkrat gledajo bolj na ceno kot kvaliteto storitve, zato v šali rečem, da nas ljudje pokličejo šele takrat, ko nekdo drug opravi delo, vendar s slabimi rezultati, kar moram potem mi popravljati. Trudimo se, da bi bili pri našem delu korektni in zanesljivi, kar nam je doslej uspevalo. Ste se po vseh teh letih nastopanja že naveličali vlog nagajivih dobrih mož? Nikakor. Kot sem že rekel; še pred začetkom decembra sprejmem odločitev, da bom ta mesec vse svoje moči usmeril v igranje Dedka Mraza, Božička ali Perkmandeljca. Včasih se mi res zgodi, da samega sebe zalotim pri razmišljanju, če imam še dovolj motivacije za to delo, vendar ko si nadenem škornje na noge, sem že dobesedno noter v samem liku. Gre za resnično edinstven občutek. Vse to pa mi ne bi uspelo brez podpore moje mame, ki je mnogo prezgodaj izgubila moža in morala sama skrbeti zame. Največja zahvala gre predvsem njej. Marjan Frelih razvesljuje ljudi v vlogi Dedka Mraza. Foto: osebni arhiv Vid Šteh OGLASNA STRAN PV H S RT P torek, 30. december 2014 PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA Hrastnik Trbovlje Radeče ▶ za BREZPOSELNE iz Hrastnika in Trbovelj ▶ BREZ OMEJITEV GLEDE STAROSTI IN IZOBRAZBE ROK ZA ODDAJO VLOG: KD AJ ▶ zaposlitev za 4 MESECE ▶ oblikovanje lastne podjetniške / zaposlitvene poti ▶ urejeno delovno okolje 8. 1. 2015 ob 9.00 Č VE REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ v RR centru Hrastnik (Cesta 1. maja 83) 9. 1. 2015 ob 9.00 na Zavodu za zaposlovanje Trbovlje (Ulica 1. junija) !! ! R IL VO A O JO B ŽN I O ST ▶ preverjeno učinkovit program PR 16. januar 2015 predvideni začetek dela prve skupine: FEBRUAR 2015 ▶ strokovna pomoč mentorjev ZA G S 8 Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi PODJETNIŠTVO pomeni zaupati vase, upati si uresničiti svoje ideje in izkoristiti priložnosti. PETRA 03-56-60-504, [email protected] MIŠO 03-56-60-530, [email protected] www.rcr-zasavje.si PVSP HRT sodi med ukrepe razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, ki ga pesti visoka brezposelnost. Sredstva za njegovo izvajanje zagotavlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 1804-2014 210 let rudarjenja RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje obvešča vse zainteresirane kupce, da pričenja s postopki javne prodaje: opreme, materiala, nepremičnin. Vse javne objave prodaje in pogoji prodaje v postopkih zbiranja ponudb bodo objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.: www.rth.si; javne objave-prodaja. ČESTITKE IN ZIMSKI JAMATLON torek, 30. december 2014 9 Spoštovane Hrastničanke in Hrastničani, dragi Zasavčani! Ob vstopu v novo leto vam želimo veliko zdravja, uspehov, dobre volje in osebne sreče. Preživite praznične dni v družbi vaših najbližjih, v prihodnjem letu pa naj vam bo sreča naklonjena. Stopimo skupaj in spoštujmo drug drugega. Z razumom in pozitivno energijo nam bo uspelo premagati vse težave, ki so pred nami. Občina Hrastnik in župan Miran Jerič vam želijo srečno novo leto 2015. Naj želje prebudijo vse dobro v nas, da z upanjem stopimo v novoletni čas. Naj se odprejo dlani, da razvedrijo vse ljudi. Vse dobro in lepo v letu 2015 vam želi Agnes Kumlanc s.p. Masaže in animacijski program za otroke gsm: 041-225-566 | [email protected] Na zimskem Jamatlonu 6. decembra 2014 je sodelovalo 79 ekip – 237 udeležencev. Denis Šketako, Jaroslav Kovačič, Gregor Sikošek (Jama borci), Peter Kauzer, Luka Božič, Sašo Taljat (Slovenija elite team), Aleš Venko, Miran Jerič, Vinko Žagar (občina Hrastnik), Rasim Ahmetović, Alenka Bratušek, Jernej Pavlič (Zavezništvo), Mitja Tori, Martin Tori, Niko Tori (Bratje Tori), Irena Planinšek, Matej Plevčak, Matija Brodar (MucArt), Barbara Deželak, Sabina Potrbin, Mojca Prelogar (Vesele huntarce), Goran Kozole, Karmen Kovačič, Urša Kmetec (Krtki), Matija Vidmar, Blaž Černuta, Sašo Prislan (The Thunder Down Under), Rok Šintler, Dejan Pavlovič, Dušan Dolinšek (A.T.S.), Irena Orožen, Sašo Knez, Aljoša Vozel (Frendi), Klemen Matko, David Novak, Roman Ožir (Vojaki), Lara Hodej, Maša Stanič, Maja Lindič (Taprave knapouke), Danijela Gerjol, Anja Paš, Manca Drnovšek (Donfarce), Ana Grum, Ana Grobelnik, Branka Mavri (Don- farce2), Tomas Koželj, Damir Kitak, Aljoša Grobeljnik (KT Team), Sara Planinc, Gregor Petelin, Ervin Planinc (3P), Iztok Naglič, Samo rozman, Nejc Pavlič (popolni tujci), Gregor Lenarčič, Urška Domadenik, Vida domadenik (stari, mladi imejmo se radi ali (S.M.I.S.R)), Rok Fabijan, Manuel Podmenik, Staš Jevševar (Dva trbouca in Čečen), Tina Centa, Nataša Borštnar, Matjaž Hribar (Mišice), Damjan Šolman, Mojca Šolman, Tamara Srebot (Kt Team2), Matej Topovšek, Maja Omladič, Nataša Omladič (Kt Team3), Uroš Požar, Vojko Požar, Erika Rožnik (Trio porkodijo), Donovan Skubic, Sašo Taškar, Tilen Kozamernik (Via ofenziva), Mitja Rak, Mateja Baš, Anton Potočnik (vaška runda 2), Sašo Benetek, David Kreinz, Klavdija Potočnik (Hribolazec), Primož Potočnik, Lovro Potočnik, Gregor Razpotnik (vaška runda), Anja Višnikar, Maja Višnikar, Istok Lenarčič (cmočki), Tomaž Muhič, Blaž Kešnar, Boštjan Petek (bunkuc prtija), Mojca Seručnik, Nedeljko Tkalec, Mitja Zakonšek (jamski hroščki), Urban Stopinšek, Marko Zaletel, Tadej Tomšič (Ognjeni fantje), Marko Holešek, Jani Hrovat, Robi Peklar (Holi, Janč & Peklezi), Primož Pajnkihar, Nejc Plahuta, Andrej Žilnik (Krti), Alojz Rozman, Damjan Glogovšek, Mitja jeršin (PGD Hrastnik mesto), Vid Trebše, Marjan Vilhar, Primož Vilhar (Jamarji), Matej Branda, Tomo Podlesnik, Matija Feguš (Žejn “pa lačn”), Maja Strnad Cestar, Nataša Medvešek, Mateja Čatak (Medis1), Denis Vidic, Urška Pintar, Bojan Cestar (Medis2), Igor Bizjak, Damjan Štritof, Janez Jarc (Kobilca), Matjaž Manfredo, Marko Barlič, Milenko Prcaš (3M), Tamara Gregorčič, Domen Hrovat, Tilen Kovač (DaTeKap), Urban Krevl, Tadej Zupan, Matjaž Kostanjšek (Ognjeni fantje 2), Ivo Muhič, Boštjan Muhič, Andrej Fijačko (Sfukana lupata, zmahan krmp in skrhana kroca), Luka Zupan, Žiga Kovačič, Jernej Levičar (Južni Vjetar), Ana Butara, Alex Udovc, Gašper Stanisa (Potica), Špela Princ, Tjaša Šink, Gašper Princ (Fjrbci), Branka Zupančič Flisek, Branka Kovačič, Tjaša Lavbič (Srečno), Mojca Vidmar Šinkovec, Špela Sedej, Majda Berčič (Zjale), Nejc Likar, Peter Grlica, Matej Orbanič (Od Kidriča sosedi, pa ud brata prjatli. Prešernih 19.), Ana Pahor, Lucija Avguštin, Klemen Čepar (3rouke), Tanja Podržaj, Mateja Podržaj, Brigita Podržaj (Zmajevke), Urh Kovačič, Silvija Gregorčič, Kaja Štojs (Kus Kus), Miha Flisek, Rok Drnovšek, Mojca Juteršek (rdeče radirke), Miha Lavrinec, Alberto Esquiva Vidal, Tadej Rifel (Bienes importados), Ivan Zdolšek, Martin Gornjec (Vztrajniki), Danilo Petrovič, Žan Urankar, Nevenka Likar (Gorski krti), Dejan Taškar, Robert Vogel, Mitja Veteršek (Marš na Čel), Maja Volk, Sandra Flisek, Gorazd Suhadolnik (ekipa Finance), Uroš Rok Drnovšek, Zlatko Suzić, Sašo Celarc (Bron), Ervin Grošelj, Rudi Južina, Miloš Kukovec (Grovez vezenje), Andrej Škrabar, Jure Sluga, Miha Brvar (All stars Zasavje), Maja Rozman, Anžej Sticher, Kristjan Rihter (Jejži), Miran Čepin, Marko Kopitar, Marko Zabukovnik (M&M&M), Urška Končar, Damjan Končar, Katja Hedžek (Krtek a giroskop), Gorazd Jurkovič (Krtek a kamaradi), Tomaž Kovačič, Gregor Ferk, Tibor Orač (Tenis), Rajko Klančišar, Vlado Dolničar, Tim Klančišar (Lblanski Perkmandlci), Adam Vran, Matej Kerin, Polona Senčar (Masleni), Borut Jamšek, Nino Alauf, Uroš Celestina (Eisernes Kreuz), Jernej Vrtek, Lino Šalamon, Patrick Wedra (3 skratje), Primož Lapi, Helena Orožen, Maja Lindič (DURHCUG), Klemen Javšovec, Anže Javšovec, Nejc Legat (Dream team bisterca), Urška Škrabec, Sandra Zemljak, Kim Fajdiga (Mačke), Damjan Zupančič , Mitja Ocepek, Aleš Ocepek (Martin Krpan), Martin Gradišek, Klemen Trček, Andrej Mehle (Črne mambe), Blaž Špec, Jaka Bizjak, Mihael Lukanocvič (Hitri in žejni), Davor Čikič, Petra Jerman, Rok Drobnak (Leteči puži), Blaž Smolnikar, Jan Pinter, Jože Čuk (AKS). 10 REPORTAŽA torek, 30. december 2014 KT team: »Proga je bila seksi« Zimski jamatlon - izjave ekip Zimski jamatlon je še vedno tema marsikaterega pogovora. Predvsem se ga radi spominjajo tisti, ki so se udeležili adrenalinske preizkušnje pod zemljo. Tokrat objavljamo več fotografij in izjav udeležencev, ki smo jih posneli takoj po prihodu iz jame. Ekipa Jama borci (Denis Šketako, Jaroslav Kovačič in Gregor Sikošek) »Proga se je izkazala za zanimivo preizkušnjo. Naporna, malce blatna, vendar super narejena. Najtežji del je bil pri rovih, kjer moraš samo teči in popolnoma nič drugega. No, ne smemo pa pozabiti tudi na končni klanec, vendar možgani tega napora še niso registrirali (smeh). Je pa bila preizkušnja bistveno težja kot na prvem Jamatlonu.« Ekipa Občina Hrastnik (Miran Jerič, Aleš Venko in Vinko Žagar) »Proga je bila fantastična. V primerjavi s knapovskim delom je bila preizkušnja nekoliko lažja, vendar še vedno naporna. Udeležili se bomo tudi naslednjega Jamatlona, saj menimo, da dogodek pomembno prispeva k ohranitvi knapovske tradicije. V prihodnosti pa upamo, da bi dogodek postal celo mednaroden. Pustimo se presenetiti.« Ekipa Slovenija Elite Team (Peter Kauzer, Sašo Taljat in Luka Božič) »Sama preizkušnja ni bila niti enostavna, niti zahtevna. Zdi se nam, da nam je proga predstavljala ravno pravšnji izziv, z njo smo bili zelo zadovoljni. Največjo oviro nam je predstavljal tek ob ceveh, drugih težav pa ni bilo. Prvo, na kar smo pomislili ob prihodu iz jame, je bilo samo to, kdaj bo naslednji Jamatlon (smeh).« Ekipa Zavezništvo (Alenka Bratušek, Rasim Ahmetović in Jernej Pavlič) »Že ob stavki rudarjev marca letos sem pokazala svoj spoštljiv odnos do rudarske tradicije, zato sem se tega dogodka tudi udeležila. Sama proga je bila dokaj zahtevna, vendar je predstavljala zanimivo izkušnjo. Če se bom udeležila naslednjega Jamatlona, še ne morem reči, ker bom šla naprej domov spočit (smeh).« Ekipa KT Team (Damir Kitak, Aljoša Grobeljnik in Tomaš Koželj) »Proga je bila po svoje seksi, ker smo bili med tekom ves čas v ženski družbi. Vseeno pa zaradi zahtevnosti ni za vsakogar in zna biti kar naporna, če nisi nanjo pripravljen. Je pa res, da smo pričakovali nekoliko daljšo progo, mogoče bi v prihodnje tekli iz Trbovlje v Hrastnik, nato pa še nazaj (smeh), da bi vse skupaj trajalo tri ure.« Ekipa Frendi (Aljoša Vozel, Irena Orožen in Sašo Knez) »Dogodka smo se udeležili zato, ker kaj takšnega prej še nismo izkusili, obenem pa smo želeli na edinstven način izkusiti tek iz Trbovelj v Hrastnik. Upamo, da bo Jamatlon postal tradicionalen, ker bi radi sodelovali na njem tudi v prihodnje.« Organizatorja Zimskega jamatlona: Zasavski tednik in Rudnik Trbovlje-Hrastnik Ekipa Vesele Huntarce (Barbara Deželak, Mojca Prelogar in Sabina Potrbin) »Sicer smo tu že drugič, tako da nam je bil teren že malce znan, čeprav je bilo za popestritev postavljenih nekaj novih ovir. Ker smo vse iz Trbovelj, smo se dogodka udeležile tudi iz spoštovanja do rudarske tradicije, katero smo Zasavčani zaradi katastrofalnega stanja regije žal v zadnjih letih nekoliko zanemarili. Menimo, da takšni dogodki kot je Jamatlon pomembno prispevajo k obujanju zasavskega turizma in ohranjanju že omenjene dediščine.« Zimski jamatlon Winter Edition so omogočili Spekter Trbovlje, Dewesoft Trbovlje, MOL Slovenija, Občina Hrastnik, Občina Trbovlje, Pivovarna Laško, Integral Zagorje, K-M@ RK Hrastnik, 3D-sign Trbovlje, As design Andraž Sajovic s.p. Zagorje ob Savi, Hilstrajk Matic Hribar s.p. Hrastnik, Oberč Zagorje Tekst in foto: Vid Šteh Ekipa Leteči puži (Petra Jerman, Rok Drobnak in Davor Čikič) »Prihajamo iz Kopra in smo na Jamatlonu prvič. Glede na to, da nas Zasavci pridete večkrat pogledat na obalo, smo si rekli, da zdaj naredimo ravno obratno in mi obiščemo vas. Čeprav smo puži (polži), smo hiške tokrat pustili doma in bili zato nekoliko hitrejši (smeh). Priznati pa moramo, da smo pričakovali nekoliko bolj adrenalinsko progo, zato si v prihodnje želim malce več izzivalnih ovir.« REPORTAŽA 11 torek, 30. december 2014 Najstarejši, najbolj oddaljen, naj ime ekipe, najbolj simpatična, herc šafla, kumaratke, naj prestrašena, naj Katja… Na Zimskem jamatlonu smo podelili tudi nekaj priznanj udeležencem, ki so se tako ali drugače izkazali. Priznanja so bolj hudomušne narave, tako so jih sprejeli tudi dobitniki. Najbolj izviren naslov ekipe Sfukana lupata, zmahan krmp in skrhana kroca (Ivo Muhič, Boštjan Muhič, Andrej Fijačko) Upamo, da ne potrebujete prevoda naslova ekipe. Zapisali smo ga tako, kot so ga tekmovalci… in malo rdečico imamo sedajle na obrazu. Ob prejemu priznanja so celo povedali, kdo je kdo, ampak si nismo zapomnili. Najbolj simpatična udeleženka Polona Senčar (ekipa Masleni) Izbral jo je Perkmandeljc, pritožb ne sprejemamo. Najstarejša udeleženka Vida Domadenik (ekipa Mladi, stari, imejmo se radi skupaj z Gregorjem Lenarčiče, in Urško Domadenik) »Naši pradedje in dedje so bili rudarji in že od nekdaj smo si želeli izkusiti vsaj del življenja v jami, zato je bila tole res odličen dogodek, še posebej, ker smo vsi malce zanemarili rudarsko tradicijo. Jamatlon se mora ohraniti, v njem je ogromno potenciala. Upamo, da se ga bodo udeležili tako mladi kot stari, saj se moramo imeti vsi radi (smeh),« so dejali po prihodu na cilj. Najboljše kumaratke (najbolj tovariška ekipa) Donfarce in Donfarce 2 (Danijela Gerjol, Anja Paš, Manca Drnovšek, Ana Grum, Ana Grobelnik in Branka Mavri) Punce so preizkušnjo premagale v šest. Po prihodu iz jame so povedale: »Me smo knapovske punce, zato smo tu že drugič. Proga je bila zahtevna, vendar fantastična, še boljša kot prvič. Jamatlon sicer dojemamo kot edinstven dogodek z jasnim sporočilom, da nam v Zasavju lahko vzamejo vse, samo rudnika pa nikoli.« Priznanje za najboljšega organizatorja Katja Markovič (ekipa Jamatlončki) Katja je prejela priznanje iz rok direktorja RTH Bojana Jelena zaradi izjemno dobro opravljenega dela pri organizaciji prireditve. Vse je štimalo predvsem zaradi nje. Herc šafla (najbolj srčna ekipa) Mačke (Urška Škrabec, Sandra Zemljak, Kim Fajdiga) Z zašiljenimi ušesi in repi so iz jame pregnale tudi jamske podgane. Perkmandeljčevo priznanje za najbolj prestrašenega udeleženca Urška Končar (Krtek a giroskop) Urška si je prislužila priznanje s prijetnim nasmeškom. Ja, to je verjetno prepričalo Perkmandeljca, da jo je hotel objeti in še enkrat videti bolj na blizu. Udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja Alberto Esquiva Vidal (Bienes Importados) Žal nam je Alberto, ki je na izmenjavi v Mladinskem centru Hrastnik, prehitro zbežal in je dobil priznanje naknadno, mi pa smo ostali brez njegove fotografije v bojni opremi. Na Jamatlon pa je prišel iz več kot dva tisoč kilometrov oddaljene Španije. Vse foto: Miha Biruš 12 KULTURA torek, 30. december 2014 Kulturni sprehod skozi leto 2014 Župane smo v Sloveniji volili jeseni, a že na začetku leta smo lahko v literarni uspešnici Županski kandidat Gams uživali v pripravi, mešanju in okušanju predvolilnega golaža. Če smo seveda prebrali roman pisatelja Romana Rozine, za katerega je prejel nagrado Mladinske knjige Modra ptica. Zagorjani so slavili ponovno, ko je na natečaju za napitnico in poskočnico v oddaji Raketa zmagala Lepa točajka v izvedbi Pihalnega orkestra Svea pod vodstvom Petra Kudra. Pod zmagovalno skladbo so se podpisali avtorji Matic Jere, Sandi Ritter in Klemen Benko. ko Drobne, zadnjo soboto v avgustu pripravili Grajske štorije. Te potekajo bienalno, letos so bile devete zapovrstjo. Oktobra je svojo življenjsko pot sklenil Edvard Eberl, bivši dirigent Pihalnega orkestra Svea, ki je dirigentsko palico vihtel skoraj trideset let. Z Trio Susak na Festivalu Ursus. Foto: arhiv festivala Potočan je tudi gonilna sila enega največjih zasavskih kulturnih dogodkov, festivala Rdeči revirji, ki le maja dodobra pretresel kulturno in siceršnjo sceno v vseh treh revirskih občinah. Odvili so se številni plesni, filmski, glasbeni, gledališki in drugi kulturni dogodki visoke umetniške vrednosti. Roman Rozina je postal lastnik modre ptice. Foto Lovro Rozina Morda se bo Lepa točajka prijela tako, kot se je Bela snežinka, legendarna skladba hrastniškega ansambla Veter, ki je letos proslavil 40 let svojega delovanja. Ženska vokalna skupina Iris ima krajšo zgodovino, a zato nič manj elana. Pevke, ki jih vodi Irena Hudi, so junija navdušile občinstvo v Valvazorjevi kapeli na Medijskem gradu s koncertom Grajski večer zimzelenčkov. orkestrom je dosegel velike rezultate, bil je utemeljitelj moderne glasbe za pihalne orkestre in častni občan občine Zagorje ob Savi. Speculum Artium 2014 je festival, ki na svojevrsten način združuje umetnost in znanost. Skupaj s priznanimi umetniki in znanstveniki iz Slovenije in tujine ga organizira Delavski dom Trbovlje. Letošnji, šesti, je odstiral pogled v jutrišnji svet, na njem pa je Sir James Galway na Festivalu flavtistov. Foto: arhiv Festivala flavtistov Slovenije občinstvo najbolj osupnil in navdušil humanoidni robot ASIMO, ki je izjemno verodostojno imitiral človeške gibe in vedenje. Slikar in ilustrator Jože Ovnik je v Trbovljah pripravil razstavo karikiranih portretov domačih in tujih znanih oseb pod naslovom Kariportret. Kolinearnost pa je naslov razstave, s katero sta navdušila Mitja Ličar in Tilen Sotler. Oba sta člana Foto kluba Hrastnik, ki ga vodi Vinko Žagar. Poleg literature, glasbe, gledališča, slikanja in fotografije, smo bili Zasavci v letu 2014 deležni tudi plesa. Za orientalskega so poskrbele članice trboveljske skupine orientalskih plesov Al Saiph ob svoji deseti obletnici delovanja. Zimzelena je tudi že slikarska kolonija Izlake Zagorje, ki poteka od leta 1964 in vsako leto julija gosti domače in tuje slikarje. Letošnja se je od preteklih razlikovala po tem, da je na njej ustvarjal tudi stripar. Med dolgoletnimi dogodki v Zasavju je tudi citrarski na Kopitniku z naslovom Popoldne ob citrah. Letos so ga pripravili že štiriindvajsetič. Na njem je nastopilo 26 glasbenikov, med njimi udeleženka oddaje Slovenija ima talent Tanja Lončar, vse pa je spet vešče vodil Peter Napret. V Gamberku so člani prosvetnega društva Čemšenik, ki ga vodi Mar- Marko Brdnik razkrivata dve plati iste teme, človekovega gibanja in mirovanja. Rdeči revirji iz vsega sveta. Foto: Fanči Moljk Hrastničan Branko Potočan, gibalec svetovnega formata, pa je v stari mestni elektrarni v Ljubljani decembra pripravil premierno plesno prireditev Solo za dva (Tudi počasi se daleč pride, kaj šele, če bi stekli). V njej plesalec Branko Potočan in glasbenik Zasavje so umetniki in organizatorji razveselili letos še z bolj ali manj tradicionalnimi prireditvami. V Zagorju so nadaljevali s serijo odličnih jazzovskih koncertov v okviru Jazzagorja in z Valvasorjevimi večeri z odličnimi klasičnimi koncerti. V Trbovljah so pripravili konec junija tridnevno prireditev Domfrca z vrsto koncertov na različnih odrih in pestro izbiro drugih prireditev za široko paleto obiskovalcev. Maja je na desetem festivalu flavtistov Slovenije, katerega gonilna sila je Matej Zupan, s koncertom počastil eden najboljših flavtistov sveta sir James Galway. Na Medvedovini na Podkumu so poleti pripravili mednarodni festival klasične glasbe Ursus, v Hrastniku pa junija Festival hrastniške knjižnice, rdeča nit pa je bila to leto športna dejavnost v občini. Naj nas vsi kulturniški in umetniški uspehi letošnjega leta ter seveda njihova sporočilnost navdihujejo, da bomo v prihodnjem letu tudi sami aktivni v gibanju, ustvarjanju in poustvarjanju. Srečno. Letos je energetsko in funkcionalno prenovo doživel kulturni dom v Kisovcu. V njem delujejo člani medgeneracijske sekcije Mavrica, likovne sekcije Liki, lutkovne sekcije Luki, sekcije ročnih del Roki in glasbena skupina Koala Voice. Asimo in ekipa Delavskega doma Trbovlje. Foto: Robert Ahlin Jubilejnih 50 let je obeležilo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje s številnimi dogodki, ki se bodo zvrstili do junija 2015. Novembra je gledališče navdušilo s ponovno uprizoritvijo drame Jeklene magnolije, ki jo je režirala Nanda Guček, in sicer na domačem odru in na 27. Čufarjevih dnevih na Jesenicah. Jeklene magnolije iz Trbovelj. Foto: Lovro Rozina Tatjana Polanc Kolander ŠPORT 13 torek, 30. december 2014 Športno leto 2014 Letošnje leto je bilo zelo športno obarvano. Slovenski športniki in ekipe so dosegale vrhunske rezultate in našo malo, a raznoliko državo zopet postavile na zemljevid prvakov oziroma širile glas naših uspehov v vse kotičke sveta. Slovenski narod ima razvit tako ekipni kot individualni šport in vseskozi postajamo boljši. Letos so tako nogometaši NK Maribor prišli v elitno ligo prvakov, košarkarji so na svetovne prvenstvu v Španiji klonili komaj v četrtfinalu proti favorizirani ekipi ZDA, ki je kasneje postala prvak, naši hokejisti pa so se udeležili prvih olimpijskih iger, kjer so takoj postali ljubljenci občinstva in kljub slovesu v četrt finalu postali junaki naše deželice. Da ne govorimo o osmih olimpijskih kolajnah v Sočiju in dveh olimpijskih naslovih Tine Maze. Tudi zasavski športniki so v letu 2014 dosegali zavidljive uspehe. Med drugim smo držali pesti za reprezentantko v smučarskih skokih na olimpijskih igrah v Sočiju. Našo regijo je zastopala Katja Požun iz Zagorja, ki je dosegla 11. mesto na posamezni tekmi. Požunova je letos postala tudi državna prvakinja v Planici, v svetovnem pokalu 2013/2014 pa je zasedla 12. mesto, z najboljšo uvrstitvijo v Oslu, kjer je stala na stopničkah Zasavska olimpijka Katja Požun. Foto: arhiv ZT kot druga. Tudi Anja Javoršek iz SK Zagorje, sicer Kisovčanka je letos pokazala željo in motivacijo po preboju v A žensko skakalno reprezentanco, saj je nanizala kar nekaj lepih uspehov. V skokih pa je potrebno omeniti še Andraža in Manjo Pograjc ter očeta Zvonka, ki vsako leto žanjejo uspehe v celinskem pokalu. Zvonko pa uspešno trenira odlične skakalce in skakalk na kisovških skakalnicah. Od skakalnic se je pred leti poslovil še en nadobudni Kisovčan Primož Roglič, ki si je našel nov šport. Sedel je na kolo in kmalu postal zelo zanimiv tekmovalec, tako ga je v profesionalno ekipo povabila ekipa Adria Mobile. V letošnjem letu je dokazal, da podpis pogodbe ni bil naključje, saj je zmagal na 7. dirki Hrvaška – Slovenija z zaključkom v Novem mestu, dobil etapo v Azerbajdžanu, v decembru pa odlično formo pokazal v Katarju, kjer je na prologu dosegel 3. mesto na zadnji etapi je bil drugi, njegova ekipa pa je bila najboljša na dirki. Hrastničani so že leta ponosni na svojega svetovnega asa Petra Kauzerja, ki vedno posega po najvišjih mestih v slalomu na divjih vodah z njegovim kajakom. Letos je bila zanj sam vrh tega športa. Vsi pa se že veselimo novih uspehov naših bork in borcev. To sezono so bili uspešni tudi šahisti ŠD Zagorje, saj so se uvrstili v prvo ligo, kjer bodo drugo leto poskušali, kar se da najbolje predstavljati svoj klub. Spomnimo še na uspešne trboveljske plavalce, hrastniške namizno teniške igralce in strelce, trboveljske atlete in plesalke ter plesalcev v vseh treh zasavskih občinah. Odličen kolesar Miha Halzer. Foto: arhiv ZT sezona zaradi poškodbe rame kratka, a Pero, kot ga kličejo kolegi in navijači, se ne da. Vsi upamo na njegovo vrnitev med najboljše naslednjo leto, ko ne je na sporedu svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. V Zasavju imamo tudi odlične ekstremne športnike. Poleg vzpenjajočega trboveljskega triatlonca Domna Dornika je tu že uveljavljen Denis Šketako iz Hrastnika. Šketako, sicer študent Ekonomske fakultete v Ljubljani, je letos pokazal veliko mero vzdržljivosti, saj je na tekmovanju Iron Man v Celovcu dosegel zelo dobro 24. mesto, v Budimpešti je bil le mesto slabši. Njegov cilj še vedno ostajajo stopničke na tekmovanju Iron Man. Izjemno uspešen je tudi kolesar Miha Halzer, ki sodi v svetovno špico v disciplini eliminator. Klubi borilnih veščin: Karate klub Trbovlje, Karate klub Hrastnik, pa Pon Do Kwan Zagorje in Pon Do Kwan Izlake so že stalnica v našem tedniku. Tudi letos so borci in borke domov prinesli ogromno nagrad in naslovov in tako na domači kot mednarodni sceni dokazali, da spadajo v V Zasavju imamo poleg odličnih individualnih športnikov tudi odlične predstavnike v moštvenih športih. Letošnje leto so zaznamovali tako nogometaši kot rokometašice/rokometaši. Nogomet se v Zagorju in Trbovljah zopet prebuja in dosega rekordne obiske, predvsem na medsebojnih derbijih. A zasavski derbi bi se lahko že z novo sezono končal, saj NK Zagorje letos igra odlično in po jesenskem delu sezone drži visoko četrto mesto s točko razlike do drugouvrščenih in 5 točk zaostanka za vodilno kranjsko Zarico. NK Rudar Trbovlje pa zaseda prav tako odlično 5. mesto, a za večnimi rivali zaostajajo krepkih 7 točk. A pomladanski del sezone oba kluba še čaka, prav tako ju čaka povratna tekma v Zagorju. Jesenski derbi je pripadel domačinom iz Trbovelj. Torej sezona je še dolga in mi bomo v pričakovanju čakali na razplet. O rokometašicah smo letos že pisali, saj so svojo pot v evropskih tekmovanjih po neugodnem žrebu zaključile že novembra, a letošnje leto je bilo za njim vseeno zelo uspešno. V 1. A ženski ligi so zopet osvojile 2. mesto, s tem so si priborile možnost nastopanja v evropskem pokalu. Novo sezono so letos dobro otvorile saj se na zimski premor odpravljajo kot drugouvrščene v ligi z le enim porazom. Decembra pa bile udeleženke mednarodnega turnirja v Švici in domov prišle kot tretje. Ko govorimo o rokometu velja omenitiše moški rokometni klub iz Dola pri Hrastniku, ki v 1. B moški ligi trenutno zaseda 4. mesto, uspelo pa se jim je uvrstiti med štiri najboljše ekipe v državnem pokalu. Hrastniški košarkarji še naprej uspešno tekmujejo v 1. B slovenski košarkarski ligi, kegljači Sineta pa v prvi kegljaški ligi. Leto 2014 je bilo torej za Slovenijo in Zasavje izjemno uspešno športno leto, upamo in verjamemo, da bodo naši športniki bodisi v individualnih bodisi v moštvenih športih v letu 2015 dosegli še boljše in vidnejše rezultate. Pri tem pa bodo imeli absolutno podporo svojih someščanov in someščank, ki se bodo veselili prav vsakega njihovega dosežka. Kristjan Pavlič Najprej skakalec, sedaj odličen kolesar Primož Roglič. Foto: arhiv ZT Dolski rokometaši na »final four« Večer 17. decembra v dvorani Dolanka je bil prav gotovo večer za zgodovino. Zmaga domačih rokometašev RK Dol TKI Hrastnik v četrtfinalu pokalnega tekmovanja bo fantom omogočil udeležbo na »final four« turnirju skupaj s slovenskimi rokometnimi velikani: RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje in RK Koper. Dolani so očitno pravi specialisti za pokalno tekmovanje. Že lani so bili na pragu finalnega turnirja, ko so imeli zmago proti prvoligašu Trebnjemu že v roki, pa so jo tudi zaradi strahospoštovanja sodniške dvojice do prvoligaša, izgubili v zadnji minuti. Tokrat priložnosti niso izpustili iz rok. Že v prvem polčasu proti ekipi Črnomlja so z odlično igro v obrambi in učinkovitim napadom povedli, zaključili polčas s 16 : 10, konec tekme pa so pričakali z nasmehi na obrazu ob stoječih ovacijah polne dvorane in zmago 37 : 25. Dolanka je bila na zgodovinski tekmi povsem polna. Dolane je vzpodbujalo 500 gledalcev, ki so z bučnim navijanjem poskrbeli za odlično vzdušje. Poleg igralcev, trenerja Aleša Filipčiča in vodstva kluba so bili tudi mnogi na tribuni udeleženi pri zgo- dovinskem uspehu kluba. Trideset let trdega dela in sanj je bilo vpetih v ta uspeh. Zato ni čudno, da so bile zadnje minute, ko so gledalci stoje in z aplavzom spremljali zaključek tekme, orošene tudi oči. V tej sezoni so rokometaši dolskega kluba na tekmah, ki so bile pomembne, odigrali odlično. In tako je bilo tudi tokrat. Vratar Primož Cenkar je odigral eno najboljših tekem v svoji karieri, zbral je neverjetnih 22 obramb. Ob koncu tekme je mladi, 16-letni Žiga Seme, slovenski kadetski reprezentant, poskrbel za nove ovacije z dvema obrambama. V obrambi sta osrednji blok tvorila Janez Guček in Gregor Klepej, ki je kljub temu, da so ga v napadu vso tekmo tesno krili, dodal dva zadetka in prislužil nekaj izključitev nasprotnikov ter sedemmetrovk. Mrežo so tresli Amal Ajdari z devetimi zadetki, Domen Hribšek s sedmimi ter Jasmin Ramič in Aljaž Zore s po petimi. Z zvitimi streli in tremi zadetki sta se izkazala tudi Kristjan Bauerheim in David Jakopič. Fantje so garali v ob- rambi, proti koncu tekme pa so se veselili golov še Tomaž Ribič, Rok Pintar in Jernej Moljk. Trener Filipčič je ob koncu dal priložnost, da so okusili spektakel, tudi mlajšim igralcem. Pred tekmo je v dvorani potekala Ekipa RK Dol TKI Hrastnik, ki je dosegla zgodovinski uspeh. Foto: Anja Bajda klubska slovesnost Botrovanje, na katerem so mladi rokometaši dobili svoje botre, drese s svojim imenom in s tem tudi uradno postali tudi člani rokometnega kluba. Marko Planinc 14 NOVOLETNA VOŠČILA torek, 30. december 2014 SREČNO 2015 ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE Želimo vam medene in sladke praznične dni Vse kar upate naj se vam Naj vam v letu 2015 sije sonce za vaše zdravje in boljše počutje. Naj sije sonce na balkone, terase in gredice, da čim lepše uspevale bodo vaše cvetlice. Tanja Kandolf Žekar s.p. (domača obrt in čebelji izdelki) Turistično društvo Hrastnik 041 472 678 Je čas za tople domove, za prisrčna voščila in pisana darila. Je čas za nove korake, svetlo prihodnost, katero si lahko zgradite in prenovite z nami! GIB ROK BLAŽKO S.P. Draga 3, 1430 Hrastnik [email protected] 041-507-327 izpolni,vse kar iščete naj se vam odkrije,vse kar v srcu čutite, naj se vam v srečo zlije. Želimo vam, da vas leto 2015 obdari s številnimi lepimi trenutki, obilico zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva. Zlatarstvo Mešiček že od leta 1980 Delovni čas: ponedeljek - petek: 8 - 12 in 16 - 19 sobota: 8 - 12 tel:(03) 563 01 59 e-pošta: [email protected] Bartec Varnost s svojimi komponentami in sistemi ščiti ljudi, okolje, stroje in naprave. V našem podjetju se ukvarjamo z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi; (0)3 56 64 366 [email protected]; http://www.bartec-varnost.si ŽIVLJENJE 15 torek, 30. december 2014 Aforizmi Človek pokaže svoje pravo lice v treh primerih: v besu, bogastvu in v pijanem stanju. Lokalne volitve so mimo in je vse - po starem. Ubogi naši zgodovinarji, zdaj jim že vsak pisun razkriva vedno nova kraljestva. Izumili so cigarete brez nikotina, kavo brez kofeina, avione brez pilotov, ampak nikakor ne morejo sestaviti vlade brez idiotov. Končno imamo krivca za vse zablode v Zasavju. To je moj bratranec Perkmandeljc. Pa srečno v letu 2015 vam želi Kaj skuhati za silvestrovo Velja do 15. 1. 2015 Z U J N M P U O Z A 9 5 4 3 8 2 1 7 5 9 3 6 2 4 6 8 9 1 7 6 7 9 1 4 8 3 2 5 2 1 5 4 7 3 9 6 8 3 9 8 6 2 5 1 7 4 7 6 4 8 1 9 5 3 2 8 2 6 3 5 1 7 4 9 5 7 2 6 4 8 1 3 R 1 4 3 9 8 7 2 5 6 U P N O M Z J N P R A R N A M P J J J 5 M U A Z 6 A O 7 P 2 R N Z 8 3 J 8 M O Z N M A 1 Z J 7 Z N R U O 2 4 R A O M P U M 3 5 O J 1 J P N A M R O U 9 Z Z U U R A 1 J R A U P N 5 Delovni čas: ponedeljek - petek: 8 - 12 in 16 - 19 | sobota: 8 - 12 tel:(03) 563 01 59 A J 9 N Ob predložitvi kupona 10% popust na srebrni nakit. N U M P O Z 6 UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). J 2 7 4 Marija Razpotnik Popust, da te kap M Z O 4 Ocvrte olive s tatarsko omako izkoščičene zelene olive moka, jajca, drobtine Olive paniramo po dunajsko in jih v vročem olju ocvremo. Omako pripravimo tako, da majonezi dodamo sesekljane kumarice, peteršilj, čebulo ali šalotko, v trdo kuhano jajce, gorčico in poper. Želim vam nalezljive pozitivne energije in srečo v letu 2015 Novoletni godoku Sudoku 16 1 žemo z jajcem v katerega smo vlili malo mleka. Listnato testo prodajajo v trgovinah že razvaljano. Cena za 1 zavitek je približno 0,90 evra. M O Zelenjavni zavitek 1 kg mešane zelenjave (brokoli, cvetača, korenje) sol bešamel (maslo, moka in mleko) 1 jajce listnato razvaljano testo jajca in mleko za namaz V trgovini kupimo zelenjavno mešanico zmrznjene zelenjave. V slanem kropu skuhamo zelenjavo. Ohlajeni kuhani zelenjavi dodamo bešamel, ki ga skuhamo ali pa kupimo že narejenega. Dodamo še jajce in sol. Če je masa preredka jo zgostimo s kruhovimi drobtinami. Nadev nadevamo po testu in zvijemo v zavitek. Zavitek prebodemo z zobotrebcem in nama- J Nadevana svinjska rebra 1 čebula šop peteršilja sol, poper, paprika rožmarin 1 kg belega kruha Rdeči Tajfel R A Z N U 3 jajca 2 dl mleka svinjska rebra olje Pripravimo nadev kot za kruhove cmoke. Kruh narežemo na kocke. Zamudno delo s pripravo čebule nadomestimo s ocvrto čebulo, ki jo kupimo v vsaki trgovini. 2 žlici ocvrte čebule damo v terilnik in stremo. Sesekljamo in dodamo peteršilj, mleko, jajca sol, poper in rožmarin. Nadev narahlo premešamo. Žepek v rebrih solimo in nadevamo z nadevom. Lahko ga zašpalimo s špilami za ražnjiče, zašijemo ali pa pustimo, da nadev med peko zleze iz mesa in se na pekaču zapeče. Rebra povrhu solimo in namažemo z rdečo sladko papriko. Polijemo z vročim oljem, da beljakovine zakrknejo in meso ostane sočno. Pečemo v pečici pri 170 stopinjah C. Med peko polivamo z juho ali vodo v katera nam je ostala od kuhanja zelenjave. P Po tradiciji, ki velja za večji del Slovenije naj bi se za Božič ali Novo leto pripravilo svinjsko meso, zato ker svinja rine naprej, piščanca ali pa kokoš pa ne pripravljamo, ker razbrska srečo. Zato sem se odločila, da vam podam nekaj idej, ki jih boste lahko uporabili v prazničnih dneh. Nadevana svinjska rebra so dokaj enostavna a okusna jed, ki jo lahko jemo toplo ali hladno. Ko kupujemo meso, mesarja prosimo naj nam naredi žepek v rebrih katerega bomo polnili z nadevom. Cena za 1 kg reber je približno 6 evrov. Za prilogo naredimo zelenjavni zavitek. Priporočilo za predjed pa so ocvrte olive s tatarsko omako. 16 NOVOLETNA VOŠČILA torek, 30. december 2014 Plesni center Zasavja VABI K VPISU DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLE Urnik plesnih tečajev ZAČETNI: sobota 17. 1. 2015 od 17. do 19. ure NADALJEVALNI: sobota 17. 1. 2015 od 19.10 do 21.10 ure IZPOPOLNJEVALNI: nedelja 18. 1. 2015 od 17. do 19. ure VIŠJI IZPOPOLNJEVALNI: nedelja 18. 1. 2015 od 19.10 do 21.10 ure ZELENI KLUB 50, 60 ali več let: ponedeljek 19.1.2015od 19. do 21. ure Občankam in občanom občine Hrastnik želimo veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2015. KJE? Večnamenski prostor Osnovne šole Trbovlje, Mestni trg 6, Trbovlje Informacije in vpis: Tel.: 03 56 41 249; gsm: 041 512 558; 041-368-769 www.plesnicenter.si | [email protected] KSP HRASTNIK, d.d. Ob iztekajočem se letu se Vam za izkazano zaupanje najlepše zahvaljujemo ter Vam želimo srečno, zdravo in sreče polno leto 2015. Direktorica Nives Venko s sodelavci Namesto voščilnic smo sredstva namenili OŠ Ivana Cankarja za izvedbo šole v naravi. Veliko zdravja v letu 2015! Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov. Na področju Zasavja smo vodilni avtobusni prevoznik z dolgoletno tradicijo. S stalnim posodabljanjem voznega parka, z izkušnjami in kakovostnim delom bomo še naprej skrbeli za varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje naših storitev ter za prepoznavnost in ugled družbe. Dragim Zasavčanom želimo v letu 2015 vse dobro, obilo zdravja ter sreče v osebnem in poslovnem življenju. Želimo, da doživite tudi z nami lepe in nepozabne trenutke. Srečno 2015! Integral Zagorje d.o.o. * Cesta Zmage 4 * 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 565 5100 * e-mail: [email protected] HOGI d.o.o. Gradbeništvo in računovodske storitve, d.o.o. Naselje Aleša Kaple 20 1430 Hrastnik E-mail: [email protected] GSM: +386 (0)40-696-210 Priporočamo se za izvajanje: • adaptacij kopalnic in kompletnih stanovanj • gradbeno obrtniških del • polaganje keramike • vodoinstalaterska dela • urejanje okolice NOVOLETNA VOŠČILA 17 torek, 30. december 2014 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TRBOVLJE Želi vsem članom ZŠAM Trbovlje, njihovim družinam, šoferjem in avtomehanikom, vsem organom Zveze ZŠAM Slovenije, občanom Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in vsem udeležencem v prometu, varno v prometu ter zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2015. Srečno! Prihaja čas ko začutimo vsi, da sreča le pozabljena ni. Ljubezen in mir nam polni srce, dobrota steguje svoje roke. Najbližje objameš, jih stisneš močno in v srcu želiš jim vse lepo. Srečno 2015 Dom upokojencev Franc Salamon Srečno v 2015 Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj! Dom starejših Hrastnik V ZIMSKIH MESECIH VAM PONUJAMO POSEBNO PRILOŽNOST, POPUST V VREDNOSTI 10% NA VSA GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA. Vsem Zasavčanom in Zasavčankam ter članicam in članom ZŠAM želimo veliko varnih in prevoženih kilometrov ter preživetih lepih trenutkov z bližnjimi, Naj vam božični čas prinese veliko veselja in novo leto 2015 veliko sreče. Komunala Zagorje, d.o.o. Cesta zmage 57 | 1410 Zagorje ob Savi Tel.: (03) 56-67-700 | Faks: (03) 56-67-714 www.komunala-zagorje.si predvsem pa obilo zdravja v letu 2015 Vsak projekt je zgodba zase. Mi smo tu, da se ta zgodba konča uspešno. Vse lepo in dobro v letu 2015! Društvo ZŠAM Hrastnik Cesta 1. maja 77 | 1430 Hrastnik Toliko je lepih želja, ki se porajajo v pričakovanju novega leta. Vsaka nosi v sebi košček lepše prihodnosti. Srčnejše. Prijaznejše. Srečnejše. Polne zdravja. Naj se najljubše uresničijo že v prihajajočem letu 2015. Lepe praznike in uspešno novo leto. Poslovalnica Trbovlje Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje Telefon: 03/ 56 25 171 Voščilo 2015 270x94_(15-12-2014).indd 1 15.12.2014 13:17:49 18 NOVOLETNA VOŠČILA torek, 30. december 2014 V novem letu vse najbolje, naj prav vsak bo dobre volje. D'narja, zdravja, polno vreče, Veliko smeha in ogromno sreče. vsem občanom Trbovelj želimo, Društvo upokojencev Trbovlje OBČINSKI ODBOR HRASTNIK Želi ob prihajajočih praznikih vsem veliko topline in medsebojnega razumevanja, v letu, ki prihaja, pa predvsem veliko sreče in poslovnih uspehov. Želimo Vam vesele Božične praznike in srečno 2015! ZASAVSKI GURMAN "PRAVA KAKOVOST" družinska kosila - pizze iz krušne peči poroke - srečanja Dol pri Hrastniku pri športni dvorani Dolanka t: 03/56-42-707 e: [email protected] Želimo vam vesele praznike in vse dobro v novem letu. V pričakovanju novega leta, se iskrijo želje, ki o sreči govorijo. Naj se uresniči jih čim več, da ne bo težav nič več. Ssrečno, zdravo predvsem pa mirno leto 2015, vam želijo ZB za vrednote NOB Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. . Čudeži obstajajo, le verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto polno čudežev za vse Odprto od pon.-čet. od 16.0022.00 petek in sobota od 15.0002.00 in nedelja od 15.00-22.00. Rezervacije na telefon: 05-995-73-12 ali GSM 041-684-828 Združila nas je misel na uspeh. Potem smo vztrajali. Vi in mi skupaj. Sodelovali iz dneva v dan, da v obilju dela pogosto ni bilo časa za toplo besedo. Danes nas druži misel prijateljstva. To niso več le iskrene poslovne želje, temveč tudi želja za vaše zdravje in osebno srečo… Da bilo bi leto pravo, da bilo bi leto zdravo, veliko radostnih dni naj novo leto podari. Srečno naj bo novo leto, radostno in brez težav, četudi ga kdaj kaj skrbi, naj od zdravja, veselja in ljubezni prekipi! Vse to vam v letu 2015 želi Gostišče Močivnik Veliko gurmanskih užitkov še naprej vam želi Gostilnica Pr’Roš Gostilnica Pr’roš Tel.: 03-564-65-70 E-mail: [email protected] Cesta 1. maja 76, 1430 Hrastnik Mihaela Močivnik s.p. Okroglice 33 | 1434 Loka pri Zidanem Mostu Telefon: 03-56-84-123 | Mobitel: 041-849-231 ZABAVA 19 torek, 30. december 2014 Nagradna križanka 16 16 ODRTINA V STENI SLOV. ZGOD. JANEZ VAJKARD ARABSKI ŽREBEC LJUBLJANA  Unikatna kuhinjska posoda Delimano vok POKVEKA, VRTNINA (ZA OZEK PAS NAKAZA JUHE) KOPNEGA REDOVNICA STROKOVNJAK ZA VINA VEZI KROŽNIK OVALNE OBLIKE Ž. VLOGA V PLESU V MASKAH TRB. SM. SKAKALKA, UDELEŽENKA OI NOVAK LJUDMILA ZAČETEK RUSKE ABECEDE NELI (KRAJŠE) OVČJA PASMA RADOLJUBKA KRALJEVIČ IZ IND. EPA SRB. Ž. IME  KDOR DELA PIJAČA IZ S STROJI POMARANČ KIT. FIL. LAO OKRASNA RASTLINA PIJAČA ST. SLOVANOV ŽELODČNI ENCIM GRŠKI ASTRONOM KALCIJEV OKSID PLES, KI GA PLEŠE KDO SAM GRŠKA ČRKA LETOVIŠČE V ISTRI JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE PUSTOVANJE FAKUL. ZA STROJN. AM. IGR. FARROW TERITORIALNA OBRAMBA ENAKA SAMOGL. LATINSKI PREDLOG DIVJAŠTVO VERSKE RESNICE TEKOČA ZMES REKA V NEMČIJI AMER. ČASOPIS NIKELJ MAD. OB. MESTO SREDNJI SUROVINA ZA BARVE ŠV. GLAS. SKUPINA FR. DIRKAČ ALAIN CELOVEC (ORIG.) OLIVER ANTAUER ANTON TRSTENJAK NANAŠ. SE NA AKCIJO OPOMBA SOGLAS. SKLOP KAVELJ, KLJUKA (EKSPR.) NAJ. ST. NASLADE AMER. POROČEVALSKA AGENCIJA KIRURŠKA IGLA OTOK PRI ZADRU GLASBENA SKUPINA GL. MESTO PAKISTANA ANG. IG. CHARLES SIVI MEDVED IZ SEV. AMERIKE NEZNANEEC ZAČIMBAŠNITLOH POT ČEZ REKO JUG. NAR. ARMADA GROB GLAVNI ŠTEVNIK ERA JEZERO V KANADI TURŠKI VELIKAŠ TIBETANSKI PLES R. MESTO V BOSNI DENARNI ZNESEK ZA PRID. POSOJILA  KARLOVAC NATRETI S SOLJO RDEČE BARVILO, KNA  NARAVA KRAVJI PASTIR LANTAN POVRŠINSKA MERA CENTRALNI KOMITE TELEVIZIJA PANSLAVIST POMOL, PRIZIDEK LADJED. NAPRAVA POGOVOR ZA OBJAVO EG. PRED. ANVAR ZELEN PRT ZA SEJNO M. SNEGU POD. SNOV NEON TEKM. V 5 DISCIPL. TOV. SMU. ČEVLJEV BIV. ŠOL. MIN. ZVER POGREB SL. PIS. MILOŠ NOR. MESTO ŠP. T. IG. CHONCITA DUHOVNI VODJA ANTON ZAKRAJŠEK EVROP. DRŽAVA (AMSTERDAM) UČENEC BALETA KRADLJIVEC ANTON OCVIRK KAREL VELIKI SREDIŠČE VRTENJA NAMERNO POVZROČENA SMRT ZASAVCA ODOBRITEV, LETA PODPIS (ANDREJ IN POGODB JURE) VRSTA PREMOGA DOBITNIK »MODRE PTICE« NAPAD, NASKOK, PRISTISK MNOŽICE GORA NA KRETI, ŽENSKO IME EG. BOG SONCA VISOKOTLAČNI ČISTILEC PREMETANKA OD PARI VELIK TEKTONSKI JAREK OSEBNI ZAIMEK IVAN VIDAV BIRO ZA AGITACIJO MESTO V KAMERUNU RASTLINE Z DOLGIMI OZKIMI LISTI OLJE IZ MARUSKO ŠČOB KITOV, LJUDSKO DELFINOV GLASBILO KRAJ V ČRNI GORI AMERIŠKI REŽISER KEVIN PODELJENA PRAVICA ČREVESNA BOLEZEN VOZNIK BAGRA ALOI POD. RASTLINA ZAČETEK ABECEDE BIZMUT LITER. RAZPRAVE MEHANIČNA V UMET. NAPRAVA OBLIKI NEBO AGAMEMNONOV MORILEC ERBIJ OLEG VIDOV KRAJ PRI LJUBLJANI GORA NAD ST. MORITZOM TEMELJNI POST. OŽIV. NAZIV MAVRAH (NAR.) STVARNIK SVETA IGRAČKA NA VRVICI NIZOZ. G. SKUPINA LITVA STEBLO ŽIT, TRAV LEDENA DOBA KAREL VUKOVIČ NIZOZEMSKA PRIPADNIK EVROKOMUNIZMA     2 GESLO Rešitev nagradne križanke št. 15: jamatlonec, anonimnost, mil, tnala, Taljat, Nadi, saj, knof, Nabl, maltarka, INRI, Austria, Etruščan, mi, zum, kirurg, Na, Loa, GO, anagram, Nea, Ato, emisija, labodka, Rudnik Trbovlje, mona, LJ, Hrastnik, jadro, živina, ak, ud, Poe, banditizem, Denis, Katančić, ŽA, Šketako, on, OČ, T, rja, ira, avt, ril, AK, kvartopirstvo, Na, Winter edition Geslo: JAMATLON, WINTER EDITION Prejeli smo 90 rešitev za nagradno križanko 15. Nagrajenci bodo prejeli po en izvod koledarjev ognjenih fantov: Zdenka Deželak (Ojstro 12, 1420 Trbovlje), Tatjana Vahtar (Polje 29, 1410 Zagorje ob Savi) in Franc Bombek (Log 22, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke! Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 15 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) [email protected] do prve srede po objavi križanke. Tokrat bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli unikatno kuhinjsko posodo Delimano vok. Ime in priimek: Naslov: SLOVARČEK: Tel.: AJGIST (Agamemnonov morilec), ELEVE (učenec baleta), ERATOSTENES (grški astronom) Geslo: 0 1 4 20 ZADNJA torek, 30. december 2014 Avtopralnica Kržišnik najboljše vseh svetov preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK +5 letna garancija že od 13.990 EUR avtomatska pralnica možnost self-service ročno pranje poliranje vozil voskanje pranje podvozja magična pena globinsko čiščenje Privoščite kopel tudi svojemu jeklenemu konjičku Avtopralnica krzisnik Vesele Božične praznike in vse najlepše v Novem letu 2015! Suzuki Sx4 S-CROSS Vrhunski�terenec�Sportage že�od�16.990 € in�večnamenski�karavan�Cee’d�Sportswagon že�od�12.190 € TOTALNA ODPRODAJA Avtohiša Kržišnik Zagorje 30 LET * Brezobrestno financiranje EOM=0% * Zimski komplet koles z jeklenimi platišči - DARILO Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km��*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene! nov{ m{zd{ 3 S SKYACTIV TEHNOLOGIJO Avtohiša Kržišnik Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500 www.avtohisa-krzisnik.si Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje Šus v 2015 OD PO VE DA NO Otroško silvestrovanje Šus v 2015, ki smo ga pripravljali DPM Trbovlje in naš časopis v sodelovanju s številnimi društvi in prostovoljci, smo morali zaradi premalo prijav žal odpovedati. Razmišljamo o novi podobni prireditvi, ki jo bomo predstavili v naslednji številki. Vsi, ki ste se prijavili, ste prejeli obvestilo o odpovedi in ostala nujna navodila po elektronski pošti. Ekipa Šusa v 2015 Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva) ... Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Boris Drstvenšek, Nataša Burger, Marinka Drolc, Anton Leskvar. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika