Zasavski tednik, številka 2
05 07 13 16 www.zasavskitednik.si [email protected] www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 2 Azbest v OŠ Hrastnik Pogovor: Andrej Božič Brečko: Mladim manjka želje in skromnosti Lepa točajka je zmagala četrtek, 19. junij 2014 Držim pesti Zagorska argonavtska ladja by night (nočna podoba) Finančno prestrukturiranje RTH Poslovodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik je pripravilo načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga zahteva sredi marca vpeljana delna prisilna poravnava v družbi. Načrt, ki predvideva 100 odstotno poplačilo upnikov, pa zaradi želje ene od upnic (Nove ljubljanske banke op.a.) za podaljšanje roka za podroben pregled načrta, še ni bil poslan na pristojno sodišče. To na poslovanje RTH, ki si bo moral za nemoteno delovanje in poslovanje v letošnjem in prihodnjem letu zagotoviti slabih 8 milijonov evrov, ne vpliva. Direktor RTH Bojan Jelen vidi realne možnosti pridobitve teh sredstev z odprodajo dela premoženja RTH, ki ga je po zadnjih cenitvah za 43,5 milijonov evrov. Od tega je vrednost hčerinske družbe Spekter z 2300 stanovanji ocenjena na 26,7 milijona evrov. Hčerinska družba M&P, ki ima v lasti počitniške zmogljivosti na Rabu, objekt samskega doma na Šuštarjevi in trgovino, pa je vredna 1,1 milijona. Družba GRO inženiring je vredna 70 tisoč. Izkupiček si obetajo tako od odprodaje dela tehnološke opreme, ki je skupaj ocenjena na 7,6 milijona, kot od prodaje posameznih zemljišč in proizvodnih hal, za katere se zanima, kot je povedal Jelen, tudi italijanski investitor. Načrt finančnega prestrukturiranja, jamstvo za njegovo izpeljavo je 43,5 milijona evrov premoženja RTH, predvideva 100 odstotno poplačilo dobaviteljev še v letošnjem letu. RTH jim skupaj dolguje za 1,2 milijona evrov. Dobaviteljem - upnikom pa ne bodo poplačane zamudne obresti. Z obrestmi pa bodo 100 odstotno poplačane banke upnice, ki naj bi z reprogramiranjem dolga denar prejele v letih 2015 do 2018. RTH bankam in dobaviteljem, dolguje okrog 16 milijonov evrov. Karmen Štrancar Rajevec Za delovanje RTH je v letošnjem letu država iz proračuna namenila po zakonu o uravnoteženju javnih financ 5 milijonov. Večino tega denarja je RTH za svoje delovanje porabil že lani, letos pa so dodatno prejeli še 4 milijone proračunskih sredstev, ki jih je država prerazporedila iz naslednjih let do zaprtja. Rudarji do poklicne upokojitve Zasavskim rudarjem je s sprejetjem dopolnitve Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik omogočena poklicna upokojitev. Rudarji se bodo tako lahko upokojili ob polni delovni dobi 40 let in starosti 49 let. S tem je izpolnjena še zadnja stavkovna zahteva zasavskih knapov iz marčevske stavke v jami Hrastnik. V državnem zboru sprejeta dopolnitev zakona o postopnem zapiranju RTH prinaša vsem tistim rudarjem, ki so bili 1. januarja letos zaposleni pri RTH in so v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2013 neprekinjeno vključeni v poklicno zavarovanje, pravico do poklice upokojitve. Tako se bodo vsi, ki izpolnjujejo po- goje, to je 40 let delovne dobe in starost najmanj 49 let, lahko poklicno upokojili. Ti pogoji veljajo do zaprtja rudnika, ki je predvideno za konec leta 2018. Tisti, ki se bodo odločili za tovrstno upokojitev, pa se bodo morali odpovedati odpravninam. Te znašajo vrednost treh zadnjih plač. Rudarji imajo, glede na vrsto dela, v letu dni priznanih največ 17 mesecev delovne dobe. »V letošnjem letu se bi lahko poklicno upokojilo 37 delavcev. Skupno do zaprtja rudnika pa 158,« je povedal direktor RTH Bojan Jelen. Koliko zasavskih rudarjev bo to pravico izkoristilo, še ni znano. RTH bi s tem privarčeval RTH, saj bi v na- sprotnem primeru, kot je poudaril Jelen, »morali število zaposlenih zniževati z odpuščanjem iz poslovnih razlogov«. Pri tem bi morala družba izplačati tudi odpravnine, te bi se gibale okrog višine desetih plač, saj je, po podatkih Jelena, večina delavcev na RTH zaposlena že dvajset in več let. Prihranili pa bodo tudi pri sredstvih za prezaposlovanje delavcev, ki jih morajo izplačati novemu delodajalcu, ki prezaposli delavca RTH. Gre za okrog 23 tisoč evrov za posameznika. Vodstvo RTH ocenjuje da bo na račun poklicnega upokojevanja rudarjev do zaprtja rudnika prihranilo med 4,4 in 6,2 milijona evrov. KŠR Prav zanimive odzive doživljam na naš Zasavski tednik. Od prešernih nasmehov in trepljanja po rami do zelo zadržanih stiskov rok. In, kje za hrbtom, prav gotovo tudi nevoščljivih komentarjev. Ti me ne brigajo, niti ne motijo. Se pa muzam ob tistih zadržanih »prijateljih«, ki časopisa raje ne omenijo, kot pa, da bi se morali pogovarjati o njem. Ob tem se spomnim kave z eno izmed najbolj iskrenih Zasavk, ki ti vedno pove v glavo, pa naj še tako boli. Vabil sem jo v ekipo, pa je po premisleku dejala: »Veš kaj, Marko, meni se ne da več biti teh bitk. Vedeti moraš, da boste marsikomu mešali štrene. Da se boste zaletavali v zid. Da nekaterim ne bo všeč, da bo izhajal časopis, ki ga ne bodo imeli pod kontrolo.« Hehe, mislil sem, da malo vseeno pretirava. Pa ja de. Niti malo se ni motila. Občutimo to, občutimo, draga Alenka. Vesel pa sem bil nadaljevanja, ko mi je rekla, da bo močno stiskala pesti, da nam uspe. Da ve, da bomo delali dobro. In iz tega črpam energijo. Začetki so vedno težki, začetki takšnega projekta, kot je regijski časopis, še posebej. Dolgo sem razmišljal, če bi sprožil akcijo podporništva projektu. Dokončno sem se odločil malo pred tem, ko sem pričel pisati uvodnik. Naj pojasnim: uvodnik vedno pišem, ko je časopis postavljen. To so zadnje napisane besede pred tiskom časopisa. Torej, preberite na zadnji strani, kako lahko podprete naš projekt. Vesel bom vaše dobre volje, vesel zaradi ljudi, ki bodo lahko dobivali naš izdelek brezplačno na dom. Veste, ni vedno kruh tisto, kar manjka na kuhinjski mizi. Včasih je to tudi časopis, kjer so fotke naših otrok, kjer so vesti iz mojega kraja, kjer je križanka, ki jo rešujem, ko žulim kruh. Mi smo na naš izdelek ponosni, čeprav vemo, da še ni takšen, kot bo čez čas. In se v njem najde tudi kakšna napaka. Je pač takšen, kot smo mi. Fajni, pa tudi s kakšno malenkostno napakico. Marko Planinc 2 ZASAVJE četrtek, 19. junij 2014 Čistilna naprava argonavtska ladja Vstop v zagorsko dolino ob mostu čez Savo jeseni ne bo drugačen le zaradi novozgrajene čistilne naprave. Na zagorski občini so se namreč odločili, da bodo industrijski objekt naredili bolj zanimiv, zato bo imel obliko - argonavtske ladje. Na občini pojasnjujejo, da se za spremembo sredi gradnje centralne čistilne naprave niso odločili zgolj zato, ker bi objekt radi oblikovali v obliki ladje, ampak je odločitev posledica potrebe po dodatni zaščiti pročelja pred vremenskimi vplivi. To bo namreč zaradi bližine regionalne ceste poleti izpostavljeno prahu, pozimi pa snežni brozgi, zato objekt potrebuje boljšo zaščito in materiale, ki bodo odporni proti tovrstnim zunanjim vplivom, je pojasnil Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe. Dodal je, da vzdrževanje tako izvedene fasade zagotavlja dolgo življenjsko dobo z minimalnim vzdrževanjem, kar sledi načelu trajnostne gradnje. Z izborom spremenjenih materialov za zaščito pročelja se je ponudila tudi možnost, da bi sicer industrijski objekt naredili oblikovno bolj zanimiv, je pojasnil Vrtačnik in dodal, da so se za argonavtsko ladjo odločili na podlagi legende, ki pravi, da se je Jazon na poti do Vrhnike ustavil na sotočju Save in potoka Medija, ki takrat še ni imel imena. Jazonova spremljevalka Medeja si je v njem umila obraz, nato pa je Jazon potok poimenoval Medeja, iz česar izvira današnje ime Medija. Tako zasnovano pročelje objekta bo občinski proračun stalo nekaj več kot pet odstotkov od 2,8 milijona evrov vrednosti projekta, kar znaša okoli 150.000 evrov, vendar pogajanja z izvajalcem, trboveljskim podjetjem Rudis, še potekajo, pojasnjujejo na občini. Dodatnim stroškom in idejam ne Kopno na vidiku oporekajo niti občinski svetniki, so pa v stranki NSi, v kateri zadnje čase najbolj glasno opozarjajo na odločitve pri porabi proračuna, poudarili, da projekta ne podpirajo, če bo ta namenjen sam sebi. »Ne bomo pa projekta omenjali v predvolilni kampanji in mu nasprotovali, če bodo gospodje z občine, ki so se spomnili legende o argonavtih, Jazonu in Medeji, zgodbo spremenili v turistično zanimivost. Torej, da se bo vsake toliko pri nas ustavil kakšne Nizozemec in šel od izliva Medije pa do izvira, ker bodo vmes še druge zanimivosti, povezane s to zgodbo,« je dejal Primož Štendler, predsednik občinskega odbora NSi. Gradnja čistilne naprave sicer poteka v skladu s terminskimi roki in bo končana do konca oktobra, nato se bo pričelo poskusno obratovanje, celotni projekt pa mora biti zaključen do 30. junija prihodnje leto, je še pojasnil Vrtačnik. Sabina Lokar Podoba ladje: Občina Zagorje Bolj kot to, ali je prav ali narobe, da ima bodoča zagorska čistilna naprava obliko ladje, me okupira misel, zakaj Zasavje nima enotne, ene, centralne, regionalne čistilne naprave. Kaj res potrebujemo v vsaki občini svojo? Čemu? Prijatelj elektroinženir mi je razložil, kako bi lahko bila ena sama čistilna naprava dovolj. Ne morem soditi njegovih kompetenc, a razlaga mi je bila razumljiva. Zakaj spet ena zabloda v luknji, zakaj? Ah, saj vemo vsi … aroganca je vidna na vsakem koraku, tako očitna in brezsramna je že, da se niti skriva ne več. Ceste se na veliko razkopavajo, golaži se smejoče kuhajo, čistilne naprave se gradijo. Vse zato, ker ljudje to potrebujemo. Jp, zagotovo. Ravno tisti čas v kolobarjenju je, ko nas je treba spomniti, kaj vse potrebujemo. Kar ljudje v Zasavju potrebujemo, je kolesarska steza v Trbovljah, da ljudi ne bo več strah s kolesom na cesto po mestu. Je delavska zadruga, ki nastane iz Svee in pri vsem lesu, ki ga mora Slovenija porabiti, njen obstoj ni vprašljiv, lastništvo pa v rokah zasavskega ljudstva. Zadruga Sijaj, zadruga TET, morda? Je brezplačna uporaba praznih prostorov za produkcijske namene. Je več povezave z okoliškimi kmeti, ne pa z germanskimi mega trgovci. Je spodbujanje inovativnosti, omogočanje razvoja idej. Je motivacija in brca v rit, da nehamo čakati. Je vodenje občin, ki krepi regijo. Je transformacija intelektualnega napuha v tveganje. So boljše, bolj ekonomične in zelene povezave javnih prevozov znotraj regije. Je usmeritev v zelene tehnologije, spodbujanje ustvarjalnosti in toleranco. Je pozaba starih časov, v katerih gospe v knjigovodstvih med službo kvačkajo prtičke, praktikantke jim iščejo turistične pakete za zimo in poletje, gospodje iz nabave pa vozijo kamione peska najprej v okoliške hribe, potem pa še prijatelju na Dolenjsko, ki ravno gradi zidanico. Saj nismo butasti, še manj slepi, jebela cesta. Teh časov v tej naši luknji NI VEČ, zato za božjo voljo že enkrat nehajmo živeti v njih. Kakšni časi pa so tukaj? Slikoviti in zabavni. Volitve prihajajo, hijene se cufajo. Pametnjakoviči, ki v gostilnah, na facebooku in iz daljave solijo pamet drznim in aktivnim, so vse bolj groteskni. Zasavje si kroji prihodnost, ki ustreza zgolj birokratskim zahtevam razvojnih razpisov in posvečenim, ljudstvo viha rokave po svoje, s svojo glavo. Civilna družba pritiska, mladi crkujejo za preživetje. Raufnk se pripravlja na izstrelitev nekaj pohlepnežev na Dob. Čistilna ladja kot zasavska turistična znamenitost? Ja, če se bo ponujena storitev do potankosti izdelala ter zgodba pravilno zapakirala. In bo - kdor odloča - profesionalno pristopil h gradnji blagovne znamke turističnega paketa. V kolikor tega razmisleka ter načrtovanja ne bo, in se bo mimoidoče turiste vleklo gledati čistilno napravo v obliki ladje, je priložnost izgubljena že sedaj. Grošelj ni več zdravnik, ambulanta brez koncesije Zagorski zdravnik Franc Grošelj, osumljen nedovoljenega prometa s psihoaktivnimi zdravili, je Zdravniški zbornici Slovenije podal izjavo, da vrača licenco za delo na področju splošne medicine. Zbornica je izdala ustrezno odločbo, na podlagi katere ne sme več samostojno opravljati zdravniške službe, so sporočili iz Zdravniške zbornice, Grošlja pa so izpustili iz pripora, saj je tako izključena možnost ponovitve kaznivega dejanja. Vodstvo Zdravstvenega doma Zagorje in zagorski župan Matjaž Švagan so se na podlagi tega odločili, da bodo zasebni ambulanti Vitasan, ki ima prostore v zagorskem zdravstvenem domu, odvzeli koncesijo. »Grošljeva soproga, otroška zdravnica Mara Grošelj, ki je svoje delo prav tako opravljala v okviru ambulante Vitasan, pa bo svoje delo lahko nadaljevala v okviru zdravstvenega doma, saj v policijsko preiskavo ni bila vključena,« je pojasnil Švagan. Dodal je, da občina novega koncesionarja ne bo iskala, saj bodo Grošljevim pacientom novega lečečega zdravnika zagotovili pri eni od zdravnic, ki bi sicer prenehala z delom. Policisti so Grošlja skupaj s tremi njegovimi bolniki konec maja priprli zaradi nadpovprečnega števila izdanih belih receptov za psihoaktivna zdravila, za katera naj bi Grošelj dobil tudi plačilo, bolniki pa so zdravila preprodajali. Za izdani recept je po ugotovi- tvah policije prejel od 5 do 50 evrov. Da so bile tablete, ki so jih osumljenci dobili na recept, namenjene za nadaljnjo prodajo, pa kaže tudi dejstvo, da se kriptirne številke pacientov niso ujemale s številkami na receptu. Grošljevo ravnanje so kot izrazito nestrokovno ocenili tudi v Psihiatrični kliniki Ljubljana, saj je tako z odmerki kot s kombinacijo predpisanih zdravil, med katerimi so bili najpogosteje apaurin, leksonin, helex, xanax, salval in dormicum, prekoračil odmerek varnega jemanja teh zdravil tudi za stokrat. Grošlju grozi do 12 let zaporne kazni, policisti pa preiskavo nadaljujejo, saj ga sumijo tudi drugih korupcijskih dejanj in zlorabe položaja. Sabina Lokar Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža) Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Tadeja Bučar Foto: Primož Kostanjšek Slaba udeležba Drugo junijsko nedeljo so se po le štirinajstih dneh ponovno odprla volišča. Referenduma o arhivih se je udeležilo zgolj 11,7% volilnih upravičencev in kljub temu, da se je večina udeležencev (67,28%) izrekla proti zakonu, bo ta obveljal, saj je bil tokratni referendum prvi, odkar je državni zbor lani spremenil referendumska pravila. V njih je najpomembnejša novost kvorum zavrnitve, ki predvideva, da mora za razveljavitev zakona proti njemu glasovati vsaj petina vseh volivcev. Občina Volilna udeležba ZA PROTI Trbovlje 10,19% 45,72% 54,28% Zagorje 11,71% 38,04% 61,96% Hrastnik 8,37% 51,24% 48,76% Tudi v vseh treh zasavskih občinah je bila udeležba na referendumu nizka. Najvišja je bila v občini Zagorje, kjer je znašala 11,71%, najnižja pa v Hrastniku, kjer je glasovalo zgolj 8,37% volilnih upravičencev. Proti zakonu je glasovala večina udeležencev v Trbovljah in Zagorju, medtem ko je v Hrastniku večina volivcev zakon podprla. GOSPODARSTVO četrtek, 19. junij 2014 3 Energetika z 20 milijoni evrov izgube Zasavske gospodarske družbe so v lanskem letu ustvarile 10,2 milijona evrov neto čiste izgube, kar je 1,5 milijona več kot v letu 2012. Na povečanje izgube v celotni regiji so najbolj vplivali slabi rezultati družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro in družb s področja rudarstva, ki so skupaj izkazale 20,2 milijona evrov neto čiste izgube. Ajpes je v začetku junija objavil rezultate poslovanja družb in podjetij, ko so jih pripravili iz podatkov letnih poročil za leto 2013, ki so jih družbe Občina Število družb Trbovlje 319 Zagorje 231 Hrastnik 99 in podjetniki Ajpesu predložili za namen državne statistike. Podatki kažejo, da zasavsko gospodarstvo slabi že zadnjih pet let, ko so zasavske družbe v povprečju poslovale negativno. V nasprotju z zasavskimi gospodarskimi družbami pa so podjetniki v regiji ustvarili 4 milijone evrov neto prihodka. Podjetniki v povprečju sicer že vrsto let poslujejo pozitivno, v lan- skem letu pa se je njihov poslovni izid v primerjavi z letom 2012 povečal kar za 29 odstotkov. Največ so k dobremu rezultatu poslovanja prispevali podjetniki s področja gradbeništva, področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter s področja predelovalne dejavnosti. Skupaj so ustvarili kar dve tretjini neto dohodka vseh podjetnikov. Na drugi strani so k povečanju čiste izgube poslovanja družb največ prispevale družbe s področja energetike. Te so izgubo v primerjavi z letom 2012 podvojile in brez tega povečanja bi bil končni rezultat poslovanja zasavskih družb pozitiven. K zmanjšanju izgube družb so pripomogle Družbe iz Trbovelj so ustvarile 18,6 milijonov evrov neto čiste izgube, 52 % več kakor v letu 2012. Družbe iz Zagorja so izkazale 5,6 milijonov evrov neto čistega dobička, 56 % več kot v letu 2012. Družbe iz Hrastnika, ki imele v letu 2012 še neto čisto izgubo v višini 97 tisoč evrov, pa so v letu 2013 ustvarile 2,7 milijona evrov neto čistega dobička. Saša Kisovec Iz ideje je nastala dežela Brezplačno za podjetnike Vedno več mladih se ob neuspešnem iskanju prve zaposlitve odloča za lastno podjetniško pot. Vendar ideja in želja večkrat nista dovolj za uspeh. Potrebno je znanje in ljubezen do dela, ki ga opravljaš. Jasmina Drolc je v poslovni ideji združila svoj hobi ter podjetniško znanje svojega fanta Blaža Božjaka in iz poslovnega načrta, ki je bil sprva le projektna naloga na faksu, se je rodila Čudežna dežela. Jasmina je pričela izdelovati nakit že v otroštvu, mama jo je spodbujala k ustvarjanju. Sama včasih ni nosila nakita, izdelovala ga je za druge in tako ugotovila, da lahko z ustvarjanjem tudi zasluži za kakšno kavo. Zanimanja za njene izdelke je bilo vse več in izdelovanje nakita ji je včasih vzelo tudi nekaj študijskega časa. Zato ji je pri izdelavi poslovnega načrta, ki ga je morala pripraviti pri predmetu podjetništvo, pomagal fant Blaž, ki je ravno zaključeval študij marketinga in trženja. Poslovni načrt, ki sta ga zasnovala za nalogo, je bil tako dober, da sta se odločila, da ga skupaj realizirata in odpreta trgovino, kjer bosta prodajala Jasminin nakit. »Delo sva si poskušala enakomerno porazdeliti in izkoristiti prednosti in sposobnosti vsakega od naju. Blaž zna s številkami in papirjem, meni pa bolj ležijo barve in oblike,« Jasmina pojasnjuje, kako sta se lotila odprtja trgovine Čudežna dežela, ki je prve obiskovalce gostila preteklo soboto. Če imaš dovolj močno voljo in željo, so vsake sanje uresničljive in vse poti premagljive!« Jasmina Drolc Začetek podjetniške poti ni lahek in tudi njima je na poti stalo kar nekaj ovir. »V Zasavju je glavni problem to, da imamo ogromno neizkoriščenih in praznih prostorov, v katerih bi lahko mladi ustvarjali in realizirali svoje ideje. Na žalost imajo lastniki raje prazne prostore, ki propadajo, kot pa da bi spustili cene najemnin,« težave z iskanjem prostora za trgovino opisuje Jasmina. Tudi država do mladih podjetnikov ni ravno prizanesljiva. Pred leti je podjetnikom, ki so prvič začenjali samostojno pot, nudila subvencije, vendar ta program že nekaj mesecev ni več aktiven in podjetniki morajo sami poskrbeti za celoten začetni kapital, kar pa je za mlade po končanem študiju in še brez rednih prihodkov težka naloga. Sodelovanje sta ponudila tudi drugim mladim ustvarjalcem, ki jih je Jasmina spoznala na sejmih in preko spleta. Ker želita, da je izbira v njuni trgovini čim bolj pestra, bosta v Čudežni deželi vsak mesec ponujala izdelke drugih ustvarjalcev in tako spodbujala njihovo kreativnost. »Ljudje se moramo danes med seboj povezovati in si pomagati. Ustvarjalci Čudežne dežele prihajajo iz celotne Slovenije, precej pa jih je tudi iz Zasavja,« pojasnjuje Jasmina. Oba z Blažem sta bila že med študijem aktivna kot prostovoljca. Tako sta pridobila delovne izkušnje in znanje, spoznala pa sta tudi ljudi, ki jima lahko pomagajo na njuni karierni poti. »Zdi se mi pomembno, da si nenehno aktiven,« razmišlja Jasmina o tem, kaj lahko storijo mladi, da predvsem družbe s področja predelovalnih dejavnosti, ki so 3,6 milijonov evrov visoko izgubo iz leta 2012 lani pretvorile v dobiček v višini 5,8 milijona neto. K boljšemu rezultatu so prispevale tudi družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, ki so izkazale 3,2 milijona evrov neto čistega dobička. Zasavske družbe so lani zaposlovale 5852 ljudi, podjetniki pa 580. Povprečna plača zaposlenega pri podjetnikih je lani znašala 909 evrov in bila za en evro višja kot v letu 2012. Povprečne plače zaposlenih v družbah pa so bile lani precej višje, kot tiste pri podjetnikih. Zaposleni v družbah so namreč v lanskem letu mesečno povprečno prejeli 1454 evrov. si povečajo možnosti za zaposlitev. Mlada podjetnika sta dokazala, da je s trdno voljo, znanjem in ljubeznijo do dela mogoče doseči marsikaj. Za več takšnih zgodb o uspehu mladih, pa sta potrebna tudi posluh za podjetništvo na ravni lokalne skupnosti in države. Razvoj podjetništva v Zasavju lahko prinese nova delovna mesta in s tem tudi izhod iz sedanje gospodarske krize, v kateri se je znašla regija. Pri tem je pomemben tudi pravilen pristop k ustvarjanju podjetja, za kar so koristna podjetniška znanja in izkušnje. Projekt Podjetno Zasavje združuje RCR ter Območne obrtno podjetniške zbornice Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. V okviru projekta v vseh treh mestih potekajo brezplačne delavnice podjetniškega usposabljanja. Udeleženci se spoznavajo z generiranjem in vrednotenjem podjetniške ideje, ustvarjalnim razmišljanjem in lobiranjem, gospodarskim pravom, trženjem in prodajnimi veščinami, ustanavljanjem d.o.o ali s.p., poslovnim načrtom, viri financiranja, razvojem poslovne ideje in izdelavo poslovnega načrta ter pojavljanjem v medijih in na socialnih omrežjih. Ta vikend bodo razvijali poslovne ideje in izdelovali poslovni načrt. V prihodnjem tednu organizirajo delavnice s področja marketinga in prodajnih veščin. Vse delavnice so za udeležence brezplačne, obvezna je le prijava en dan pred samim predavanjem na naslov: [email protected]. SK Saša Kisovec Foto: Matjaž Kirn Primas odhaja Dosedanji generalni direktor Lafarge Cementa Trbovlje Haimo Primas bo prevzel oskrbovalno verigo za Lafarge Srednja Evropa na Dunaju, so sporočili iz trboveljske družbe. Torej zapušča Trbovlje, v Lafargu pa so potrdili, da bo kar z Dunaja vodil postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za trboveljsko cementarno, ki bi v cementarniški peči dovoljevalo uporabo alternativnih virov energije oziroma so sežig odpadnih olj, plastike, gum. Dosedanji prvi mož Lafarge Cementa Trbovlje Haimo Primas odhaja iz Slovenije po slabem letu in pol. Še naprej pa bo vodil postopke za prido- bitev okoljevarstvenega dovoljenja za Lafarge Cementa Trbovlje, so sporočili iz trboveljske cementarne. Gre za dovoljenje, ki mu ostro nasprotujejo zasavski okoljevarstveniki. Z njim želi trboveljski Lafarge pridobiti dovoljenje za sosežig odpadkov, kar bi po njihovih besedah znižalo stroške energenta in pozitivno vplivalo na dvig konkurenčnosti podjetja. Haimo Primas iz Trbovelj odhaja zaradi nove organiziranosti v okviru Lafarge Srednja Evropa, ki bo pričela veljati s 1. julijem. Dosedanjo funkcijo generalnega direktorja družbe v Trbovljah bodo po novem enakopravno prevzeli štirje člani lokalnega vodstva, ki bodo postali tudi pravni zastopniki družbe. Novo ekipo bodo sestavljali Aljaž Kuzmanovski, direktor prodaje, Leopold Povše, finančni direktor, Sebastjan Ledinek, vodja oskrbovalne verige in Dušan Škalički, tehnični direktor. Vsi štirje so dolgoletni sodelavci družbe. Kadrovska direktorica bo Iva Dominkovič, Andrej Sopotnik pa ostaja vodja marketinga in komuniciranja. Podobne spremembe bodo v organiziranosti skupine tudi v Avstriji, na Madžarskem in Češkem. KŠR 4 ZASAVJE četrtek, 19. junij 2014 Rotarijci za poplavljene Poleg številnih zasavskih organizacij so pomoč v poplavljeno Bosno poslali tudi člani Rotary kluba Zagorje. Pomagali so prebivalcem Brčkega, saj so pobrateni s tamkajšnim rotary klubom. V treh pošiljkah so v mesto, ki sta ga poplavili Sava in Brka, poslali več kot tri tone hrane, vode, oblačil in higienskega materiala, člani pa so zbrali še 1500 evrov denarne pomoči. Zbiranju oblačil za prebivalce Brčkega, kamor je iz poplavljenih domov pribežalo tudi okoli 1100 ljudi iz hrvaške strani, so se pridružile tudi zasavske OŠ. “Tako smo vsi skupaj, tudi otroci, pokazali veliko solidarnost do človeka v stiski, ki mu veliko pomeni že beseda in dober namen,” je dejal predsednik Rotary kluba Zagorje Silvo Strmljan. Dodal je, da so veliko postorile soproge rotarijcev, njihove prijateljice in znanke, prevoz zbrane hrane, oblačil in higineskih pripomočkov pa sta omogočila Safet Crnovršanin in družba JE&GR iz Zagorja. Vse pošiljke so prevzeli v organizaciji Crveni krst križ Brčko Distrikt, kjer so jim pomagali tamkajšnji rotarijci. Še toliko bolj bo letos za otroke iz Brčkega razveseljiva tudi udeležba na enotedenskem taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah, ki ga že tretje leto zapored pripravljajo rotary klubi iz Zagorja, Brčkega in srbskega Zrenjanina. Iz Brčkega in Zrenjanina bo v Dolenjske Toplice prišlo osem otrok, iz zasavskih šol pa devet. Z ostalimi udeleženci, skupaj jih bo več kot 150, bodo letos preživljali angleške počitnice na temo hišni ljubljenčki. Zlati učenci, svetla prihodnost »Želim si živeti v svetu, ki je pravičen, svoboden ter spoštljiv do vseh ljudi. Upam na boljšo prihodnost, boljši svet. Spreminjanje življenj, risanje nasmehov na obraze mlajših, predstavljati upanje na boljši jutri. To je moj načrt za prihodnost, moj smisel življenja.« Tako je svoje misli ob prelomu iz osnovne v srednjo šolo strnila Julija Krautberger, učenka 9. b OŠ Ivana Skvarče. Julija je eno izmed 49 novih zlatih imen, vpisanih v Zlato knjigo Občine Zagorje ob Savi. Vpis najboljših učencev in dijakov se je pričel že leta 1977, skupaj se je v njej nabralo že 1500 imen. To so učenci, od katerih si starši, občina in država največ obetajo. So pogumni in se zavedajo, da je pred njimi še veliko dela. Tako kot Primož Pungartnik, učenec 9. a OŠ Ivana Skvarče, ki bo nadaljeval s šolanjem na gimnaziji, potem pa načrtuje študij medicine. »Na mladih svet stoji in mi bomo ustvarili boljši svet tudi za vse ostale,« poln optimizma pove Primož. Tri odličnjakinje so zaključile tudi program zdravstvene nege na Srednji šoli Zagorje. Pod okroglo številko 1500 je v zlato knjigo vpisana Medina Okić, ki namerava študij nadaljevati na Visoki zdravstveni šoli. Zaveda se, da bo tam več obveznosti se bo morala potruditi. »Važno je, da imaš pred sabo cilje, da se jih trudiš doseči. Tudi če ne uspeš takoj. Mladi se danes ne trudimo dovolj, zato se veliko talentov izgubi.« Ali kot je povedal raper Zlatko, ki je po končanem uradnem delu, nastopil na podelitvi v Delavskem domu Zagorje: »S trdim delom in močno voljo lahko uresničiš vse, kar si želiš! Imeti moraš le zaupanje vase in izkoristiti svoj talent.« Tekst in foto: Nina Ojsteršek SL Poletni festival knjižnice Letošnji tridnevni festival Knjižnice Antona Sovreta Šport v Hrastniku se je začel s pogovorom z vrhunskimi športniki. Odprl ga je župan Miran Jerič, pogovor pa je novinarka Anja Markovič. Peter Kauzer je razložil, kako je prišlo do poškodbe rame v Londonu in da ima operacijo 15. julija. Upa, da bo do naslednjega SP na divjih vodah že spet v formi in bo lahko tekmoval. Denis Šketako, prvi zasavski ironman, je svoj čas na triatlonih že večkrat izboljšal, sanja pa o točkah, ki bi ga pripeljale na Havaje. Naslednjo tekmo ima 28. junija v Celovcu. Vesna Ojsteršek je šestnajst let tekmovala v namiznem tenisu, enajst let trenirala v Hrastniku, zdaj pa uspešno opravlja se- lektorsko delo ženske reprezentance Slovenije. Sabina Fazlič je vrhunska karateistka, zaključuje pa tudi študij na Fakulteti za zdravstvo. V bodoče bi želela opravljati svoj polic in trenirati mlade. Miha Halzer je pred mesecem dni dosegel cilj, ki ga je že več let naskakoval: zmago v svetovnem pokalu. Čaka ga še nekaj manjših tekem gorskega kolesarstva, v jeseni pa svetovno prvenstvo. Valter Moljk se je spomnil, kako je začel s skoki v višino v mladosti in o vrhunskih dosežkih na veteranskih svetovnih in evropskih tekmovanjih. Meni, da je potrebno v šport čim več vlagati, sicer zaradi lagodnega življenja narodi propadajo. Tekst in foto: Fanči Moljk Lažje plačevanje Občina Hrastnik je ustanovila javno blagajno, ki občanom omogoča gotovinsko plačevanje položnic na enem mestu in brez provizije. Z novo pridobitvijo je moč plačevati položnice tistih podjetij, ki so občino pooblastila, da lahko sprejema vplačila za njihove storitve: OŠ NHR Hrastnik, Vrtec Hrastnik, Knjižnica Antona Sovreta, Kulturno rekreacijski center Hrastnik, Glasbena šola Hrastnik, Dom starejših Hrastnik, KSP Hrastnik, Mestni plinovodi Koper, Elstik in Elektro Celje Energija. V Javni blagajni lahko Hrastničani poravnajo tudi račune, ki jih fizičnim osebam izstavi občina. Javna blagajna deluje v avli občinske zgradbe, odprta je ob ponedeljkih od 8. do 11. ure ter ob sredah od 12. do 16. ure. Sredstva za delovanje Javne blagajne so večinoma zagotovili iz občinskega proračuna. ZT Show room 25 % popust na vse izdelke in storitve Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176 [email protected] Agencija in tiskarna Grafex je 30 let uspešnega obstoja obeležila z zajetno investicijo, vredno 900.000 evrov. Pred kratkim so v Podlipovici pri Izlakah odprli 600 m2 novih poslovnih prostorov. Glavna pridobitev novih prostorov je »show room«, v katerem bodo naročnikom lahko v celoti predstavili prodajni program, od oblikovanja do končne izvedbe - tiska in spletnih rešitev. Grafex se je sprva ukvarjal z grafično in tiskarsko dejavnostjo, sčasoma pa začel ponujati še spletne in agencijske storitve. Razvoj družinskega podjetja, z začetki v letu 1983, so spremljale stalne investicije v sodobno tehnologijo, ponašajo pa se tudi z visoko usposobljenim kadrom, s katerim Grafex ohranja dober položaj na trgu. Direktor Matej Sešlar poudarja, da so ključ do uspeha sistematične poslovne aktivnosti ter dobra notranja organizacija, ki natančno določa pristojnosti zaposlenih. Grafex je za svoje delo že prejel številna priznanja. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) jih je nagradila za urejenost podjetja, priznanje so dobili tudi na Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF). Leta 2000 je podjetje pridobilo certifikat sistema kakovosti po standardu ISO 9001. ZT Foto: Grafex ZASAVJE četrtek, 19. junij 2014 5 Prenova šole dviguje (azbestni) prah Energetska sanacija OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku je dvignila veliko prahu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko krog in predsednik sveta staršev šole so zaskrbljeni zaradi odstranitve kritine z elementi azbesta, ki je bila izvedena, medtem ko so bili učenci v šoli. Na občini in v šoli zatrjujejo, da zdravje otrok ni bilo ogroženo. "Odstranjevanje azbestne kritine in ostalih elementov, ki vsebujejo azbest je dopustna le pri izpraznjenem in ograjenem objektu," so v odgovor na dopis Eko kroga, ki je poslal dopis s prošnjo za preverjanje in ukrepanje, odgovorili pri NIJZ. "Med drugim je potrebno zelo previdno, mokro, odstranjevanje elementov, ki vsebujejo azbest. Po odstranitvi je potrebno objekt pred ponovno uporabo temeljito mokro očistiti. Ravnanje z azbestnimi odpadki zelo dobro ureja naša zakonodaja," so še dodali na inštitutu. Zasavske okoljevarstvenike je zmotila predvsem odstranitev stare kritine, ki je vsebovala elemente azbesta. Omenjena dela so opravljali tudi v času, ko so imeli otroci pouk. Medtem ko nekateri opozarjajo na pomanjkljivo obveščanje investitorja in izvajalca, ki stanovalcev bližnjih blokov niso seznanili z naravo del, pa so v šoli prepričani, da zdravje učen- cev ni bilo ogroženo. "Pred začetkom del na strehi so izvajalci zagotovili, da varstvo in zdravje otrok zaradi energetske sanacije ni ogroženo," je povedala ravnateljica hrastniške šole Marina Kmet. Do zdaj brez pripomb "Izvajalce del na strehi sem večkrat povprašala, kaj lahko storim, da v kar največji meri zaščitim otroke. Na najbolj izpostavljenih mestih smo postavili zaščitne ograje. Izvajalci so mi zagotovili, da za otroke ni nevarnosti, če so v času del v prostorih. Dogovorili pa smo se, da dela ne potekajo takrat, ko otroci odhajajo in prihajajo iz stavbe," je še povedala Kmetova, ki je dejala, da vseh del ni bilo mogoče opraviti med poletnimi počitnicami, v maju in juniju pa je veliko ekskurzij in športnih dni, zato so se odločili za takšen termin. Poudarila je še, da so staro kritino večinoma odstranjevali ob koncih tedna in da do dopisa Eko kroga ni slišala nobene pripombe gle- Brezplačne podjetniške delavnice Podjetno Zasavje vabi na brezplačne podjetniške delavnice (prijave vsaj en dan pred dogodkom na tel.: 03/56-32-960 ali 031-660-067 oziroma na e-naslov [email protected] 20. 6. 2014 / 17.00 19. 6. 2014 / 15.00 20. 6. 2014 / 9.00 Podjetniški inkubator Hrastnik Podjetniški inkubator Hrastnik Trženje in prodajne veščine, marketing – celoten pregled Poslovni načrt OOZ Hrastnik Poslovni načrt 20. 6. 2014 / 17.00 21. 6. 2014 / 9.00 - 17.00 22. 6. 2014 / 9.00 - 13.00 23. 6. 2014 / 15.00 Podjetniški inkubator Hrastnik Trženje in prodajne veščine, marketing – celoten pregled Območna obrtna zbornica Trbovlje Viri financiranja za mala in srednja podjetja Tehnološki park Ljubljana Vikend dogodek: Razvoj poslovne ideje in izdelava poslovnega načrta Podjetniški inkubator Hrastnik 121 Marketing Tehnološki park Ljubljana 24. 6. 2014 / 15.00 26. 6. 2014 / 17.00 2. 7. 2014 / 16.00 Podjetniški inkubator Hrastnik Podjetniški inkubator Hrastnik Mladinski center Zagorje Trženje in prodajne veščine, marketing – celoten pregled Pojavljanje v medijih in na socialnih omrežjih Moderne oblike sodelovanja – COWORKING 3. 7. 2014 / 10.00 4. 7. 2014 / 9.00 - 13.00 Delavski dom Hrastnik Mladinski center Zagorje 4. 7. 2014 / 15.00 - 20.00 5. 7. 2014 / 9.00 - 17.00 Konferenca: Prenos dobrih praks in B2B srečanje Lisac&Lisac Postani LEAN podjetje 121 Marketing ZATO d. o. o. 121 Marketing Tehnološki park Ljubljana Mladinski center Zagorje Mladinski center Zagorje Vikend usposabljanje: Gradnja podjetja po metodi Business model generation Tehnološki park Ljubljana "Občina Hrastnik je kot investitor in naročnik del vsa opozorila glede morebitnega vpliva na zdravje otrok skrbno preučila in še enkrat preverila skladnost z okoljskimi in zdravstvenimi predpisi tako pri projektantu kot pri izvajalcih, ki zatrjujejo, da zdravje otrok med obnovo šole nikakor ni ogroženo,“ so zagotovili na občini, kjer so ob nastali situaciji zahtevali dodatna pojasnila od izvajalcev. dal Pajić, ki priznava, da je bil projekt energetske sanacije nujen zaradi dotrajanosti objekta. "Azbestne kritine je v občini Hrastnik zelo veliko, kljub že več kot 20 let starem zakonu o odstranitvi le-te iz objektov zaradi škodljivosti za zdravje ljudi. Izvajalcem del moramo zaupati, da delajo s kritinami po pravilih za zmanjševanje tveganj, moramo pa jih vseskozi kontrolirati. Tu pa nastane problem, saj na papirju kontrole so, dejansko jih pa ni," še dodaja Pajić. Investitor energetske prenove je Občina Hrastnik, projekt sta s finančnimi sredstvi podprli tudi Evropska unija in Republika Slovenija. Dela na šoli so se začela 19. maja in bodo končana pred začetkom novega šolskega leta. Pogled menjave kritine so obnovili tudi okna, vrata in tesnila. OOZ Hrastnik 121 Marketing Podjetniški inkubator Hrastnik de obnove, o kateri so se sicer začeli pogovarjati že pred dvema letoma. Prihaja še več, zato spremljaj bogat program na www. facebook.com/ podjetnozasavje ali na www.rcr-zasavje.si In NE POZABI! Samo še do 27. junija imaš čas, da razgibaš svojo idejo in zmagaš! "Glede na nadaljnji terminski plan obnove smo od izvajalca in pooblaščenega nadzora zahtevali, da se poleg vseh obveznih zakonskih predpisov pri prenovi upoštevajo tudi vsa priporočila ustreznih zdravstvenih organizacij, ki na prvo mesto postavljajo zdravje otrok in zaposlenih,“ trdijo na občini in pomirjajo občane, da pri obnovi uporabljajo okolju prijazne materiale, ki jih v svojih razpisih priznavajo tudi EKO Sklad RS in ministrstva oz. kohezijski sklad. Le-ta zagotavlja tudi velik delež sredstev za izpeljavo tega približno 1,5 milijona evrov vrednega projekta. Svet staršev zaskrbljen Predsednik sveta staršev OŠ Hrastnik Gregor Pajić se je odzval, potem ko so ga o možnih nepravilnostih obvestili iz Eko kroga. "Takoj sem poslal vprašanja o možnih tveganjih ravnateljici in investitorju - občini Hrastnik. Kot predsednik sveta staršev sem vedno zaskrbljen zaradi vseh vrst negativnih tveganj za otroke. V občini imamo vrsto negativnih ekoloških problematik, vendar ni nikakršne volje za ukrepe," je pove- "Investitor in izvajalec bi morala ne samo pogodbeno, ampak tudi dejansko zagotoviti odstranitev azbestne kritine na zakonsko predviden način in v času, ko v šoli ne bi bilo otrok," je nadaljeval Pajić in opozoril, da zaradi azbesta niso bili izpostavljeni le šolarji. "Prav tako bi morala občina in izvajalec obvestiti občane o terminu del odstranitve škodljive kritine in v obvestilu navesti, da se ljudje ne bi zadrževali v bližini, stanovalci v bližini šole bi morali imeti okna zaprta in podobno," zatrjuje Pajić, ki je ob koncu še enkrat poudaril, da v Hrastniku ni pravega posluha za ekološke probleme in da v mestu skoraj ni družine, ki ne bi kakšnega člana izgubila zaradi raka. Izvajalec nedosegljiv Za dodatna pojasnila smo skušali stopiti v stik tudi z izvajalcem del, podjetjem Martin Mlakar d.o.o., a Mlakarja, ki je stoodstotni lastnik družbe, do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati. David Buovski Foto: Sabina Lokar 6 TEMA četrtek, 19. junij 2014 Inovatorji – gibalo napredka V Zasavju Območna gospodarska zbornica podeljuje priznanja inovatorjem od leta 1996. Doslej so na razpis prejeli 435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev. Letos so smetano na torti pobrali inovatorji iz največje zasavske gospodarske družbe Eti Izlake. Na razpis zasavske območne gospodarske zbornice za inovacije v letu 2013 je prispelo 23 inovacijskih prijav pri katerih je sodelovalo 58 inovatorjev iz zasavskih gospodarskih družb in institucij. Najuspešnejši so bili inovatorji izlaškega ETI-ja, ki so prejeli kar štiri od šestih zlatih priznanj. Še bolj spodbudno pa je sodelovanje obeh trboveljskih srednjih šol in Varstveno delovnega centra Zagorje. Eti ni presenečenje Uspeh ETI-jevih inovatorjev ni presenečanje, saj gre za poslovno okolje, kjer so že zdavnaj prepoznali pomen inovatorstva in so bili tudi med pionirji razvijanja zasavskega modela spodbujanja in nagrajevanja inovatorstva, ki ga že slabi dve desetletji V Zasavju območna gospodarska zbornica priznanja inovatorjem podeljuje od leta 1996. V teh letih so v Zasavju na razpis inovatorji prijavili 435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev. v okoljih, kjer ne delajo večinoma s stroji, ampak se ukvarjajo predvsem z ljudmi. Prav odziv teh okolij kaže da se inovacijski duh v Zasavju širi. Komisija je tokrat nagradila vseh 23 prijavljenih inovacij: dvanajst priznanj je odšlo v občino Zagorje ob Savi, sedem v Hrastnik, tri v Trbovlje in ena v Zidani Most. Pet najboljših inovacij Zasavja bo kandidiralo tudi na nacionalni ravni za podelitev najvišjih priznaj inovatorjem v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. V Zasavju območna gospodarska zbornica priznanja inovatorjem podeljuje od leta 1996. Doslej so v Zasavju na razpis prejeli 435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev. Pomoč uspešnim V okviru podelitve priznanj in diplom najboljšim inovatorjem Zasavja za leto 2013 je potekala tudi okrogla Posebej razveseljiv je odziv obeh srednjih šol iz Trbovelj Gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ) ter Srednje tehniške in poklicne šole ter Varstveno delovnega centra iz Zagorja. To kaže, da se inovacijski duh v Zasavju širi. vodi območna gospodarska zbornica Zasavje. Gre za uspešen inovativni model, ki ga je pred leti prevzela tudi Gospodarska zbornica Slovenije in razširila po vsej državi. Inovacijska dejavnost vodi do uspeha, do večje konkurenčnosti, do novih izdelkov in novih trgov. Vsega tega brez inovatorjev ne bi bilo. Zato ne preseneča, da med najboljšimi izstopajo tudi poslovno uspešne sredine. Izlačanom letos sledijo inovatorji hrastniške Steklarne, ki so prejeli eno zlato priznanje. Zlato priznanje je prejela še družba Aereforma iz Trbovelj. V obeh največjih zasavskih gospodarskih družbah sta vodstvi že zdavnaj prepoznali pomen spodbujanja inovativnosti, kar zagotavlja tudi dobre poslovne rezultate, inovatorjem pa ugodno in spodbudno inovacijsko okolje. Zato pa je toliko bolj razveseljiv prodor in prijava inovacij novih inovatorjev, na primer trboveljskega Aereforma. Inovacije v šolah Še posebej pa veseli odziv obeh srednjih šol iz Trbovelj - Gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ) ter Srednje tehniške in poklicne šole, pa tudi Varstveno delovnega centra iz Zagorja. Inovacije niso omejene le na industrijsko delovno okolje, inovacijski duh lahko nosi spremembe tudi miza z naslovom Razvojni izzivi zasavskega gospodarstva, ki se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja. Dragonja je v razpravi poudaril: »Zasavsko gospodarstvo mora svoje priložnosti iskati na temeljih dobrih oziroma uspešnih gospodarskih nosilcev v regiji (kot so ETI, Steklarna, Dewesoft…….op.avtorja) in delati na tem, da se ti naprej razvijajo, da jih podpremo z različnimi inštrumenti, da bodo ustvarili pogoje za večanje svoje konkurenčnosti in uspešen prodor na trge.« Dragonja je še dodal: »Prvo pravilo je, da je potrebno na obstoječih produktih in na obstoječih trgih tržne deleže povečevati in večati ekonomijo.« Pomembne pa so tudi nove dejavnosti, predvsem tiste z večjo dodano vrednostjo in novi trgi. Predsednik območne gospodarske zbornice Zasavje Stojan Binder je opozoril na negativno plat slovenske politike v zadnjih petnajstih letih: »Ta nima strategije za posamezna področja, s tem pa so gospodarstveniki prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Rezultati gospodarstva so tudi v zasavski regiji odvisni od uspešnosti direktorjev in vodstvenih struktur ter inoviranja, ki je spet odvisno od vodstva in njegove vključenosti v tovrstno razmišljanje.« Na okrogli mizi so razpravljalci ugotavljali, da v Zasavju deluje en del tistih, ki so uspešni, piše se pa tudi kar nekaj nesrečnih zgodb, ki se praviloma končajo s stečaji. Svoje k žalostnim zgodbam dodaja še zasavska Spodbudno je, da se inovacijska dejavnost širi tudi izven gospodarskih družb. Zato je srebrno priznanje za inovacijo Ekipno vodenje sistema kakovosti v varstveno delovnem centru (VDC) Zagorje ob Savi, ki ga je prejela Špela Režun, še toliko pomembnejše. Spodbudna je tudi inovacijska dejavnost na obeh trboveljskih srednjih šolah, ki navdaja z optimizmom. Srebrno priznanje za inovacijo Ustno ocenjevanje pri matematiki z vodeno razpravo so prejeli Majda Škrinar Majdič, Irena Kovač Gregorčič, Anton Leskovšek Gimnazije in ekonomska šola Trbovlje. Bronasto priznanje pa je prejela inovacija trboveljske Srednje tehniške in poklicne šole za inovacijo Razvojni komplet z mikrokontrolerjem ATMEGA 32 avtorja Ivana Pavliča. Zlata priznanja Nov instalacijski odklopnik ETIMAT P10 QC Inovativna rešitev hitrega priklopa vodnika instalacijskega odklopnika ETIMAT P10 QC dopolnjuje program instalacijskih odklopnikov ETIMAT. Inovatorja: Tadej Drnovšek (ETI d.d.) in Janez Škrabanja (RC NELA, podružnica Izlake). Nova generacija talilnih vložkov »Railway fuse« Nova generacija talilnih vložkov »Railway fuse« je namenjena za najsodobnejše inverterske lokomotive, program železniških talilnih vložkov se je pomembno razširil. Inovatorji: Brane Lebar, Anton Rome (RCeNeM d.o.o., Podružnica keramični elementi in varovalke), Viktor Martinčič (ETI d.d.). Nova generacija talilnih vložkov »Battery fuse« Baterijski talilni vložki so novost na svetovnem trgu. V blagovni znamki »Battery fuse« je ETI združil vse tehnične karakteristike, ki so potrebne za zaščito baterijskih sistemov na preobremenitev in kratek stik. Inovatorji: Brane Lebar, Janez Cirar in Anton Rome (RCeNeM d.o.o., Podružnica keramični elementi in varovalke). Projekt učenja na daljavo Pipistrel-online Podjetje Aereform d.o.o. je za svetovno znanega slovenskega proizvajalca letal Pipistrel pripravilo projekt učenja na daljavo. Tečaji so popolnoma prilagojeni tipu letala, kar je povsem nova praksa pri manjših letalih. Inovatorji: Sašo Knez, David Hanč, Jure Pocrnjič in družba AEREFORM Trbovlje. Nove recepture obarvanja transparentnega stekla z Eco materiali, ki jih najdemo v naravi Inovacija predstavlja nov postopek in recepturo obarvanja transparentnega stekla z zdravstveno in ekološko neškodljivimi snovmi, ki jih najdemo v naravi in se pri pripravi obarvanega stekla do sedaj še niso uporabljale. Inovatorji: Mateja Koritnik (RC eNeM d.o.o., Podružnica Steklarna Hrastnik), Branka Mušič in Nevenka Rajnar (Nanotesla Institut, Ljubljana), Zoran Drolc (Steklarna Hrastnik d.o.o.) in družba Razvojni center Novi Materiali, Podružnica Steklarna Hrastnik. Robotizirana justirno/merilna celica KZS-ROBO Robotizirana justirno/merilna celica je sestavni del vitke linije KZS stikal s katero so v ETI-ju nadomestili predhodne štiri naprave, na katerih je delo potekalo ročno s prelaganjem izdelkov iz stroja na stroj. Inovatorji: Blaž Pleterski in Dejan Ocepek (ETI d.d.), Darko Koritnik (DAX d.o.o. Trbovlje) energetika, ki ji država ni znala umestiti mesta in vloge. Rezultati zasavskega gospodarstva tako niso odvisni od generalne gospodarske politike države ampak od sposobnosti posameznih vodilnih struktur družb in vseh zaposlenih. Na okrogli mizi pa so si bili sodelujoči enotni, da makroekonomski pogoji gospodarjenja v Sloveniji niso ugodni, opozorili so na visoko ceno dela ter visoke dajatve in davke. Prav to bo morala naslednja vlada na novo urediti. Karmen Štrancar Rajevec Foto: Branko Klančar za OGZ Zasavje (inovatorji) in Stanislav Rožanc (Metod Dragonja) POGOVOR četrtek, 19. junij 2014 7 Ne rabimo kriznega, temveč menedžment sprememb Ko razmišljamo o viziji zasavskega gospodarstva, niso le mali podjetniki tisti, ki nam svetijo v prihodnost. Kot primer dobre prakse, kako lahko še vedno dobro posluje tudi “tradicionalna” zasavska industrija, se tako vedno izpostavlja tudi Steklarna Hrastnik. Iz globine rdečih številk jo je potegnil generalni direktor Andrej Božič, ki veliko priložnosti za razvoj gospodarstva vidi tudi drugje po Zasavju. Vedno poudarjate, da niste oklevali, da bi prišli delat v Hrastnik in da vas ne motijo slabe cestne povezave, za katere Zasavci menijo, da so ena glavnih konkurečnih pomanjkljivosti regije. Kaj o cestah pravijo vaši kupci in katere so po vašem mnenju v resnici pomanjkljivosti Zasavja? O tem ne razmišljam. Metodologija pristopa k sanaciji ali spremembam, ki jo imamo pri nas, deluje v katerem koli podjetju in kjer koli, ne samo v Sloveniji. Odvisno je samo od tega, ali najdeš tisto, kar stranke želijo kupovati, in če najdeš ljudi, ki se s tem želijo ukvarjati. Zagotovo je logistična cestna povezava, posebno za velika podjetja, ki imamo veliko transportov, slaba. Težko je dnevno transportirati veliko ton izdelkov, vendar se mi to ne zdi glavna pomanjkljivost Zasavja. Če se namreč primerjamo s Koroško, imamo mi še dobre pogoje. Tako da menim, da bi bilo za nas, ki se veliko vozimo, dovolj že, če bi uredili primestne železniške povezave. Od Ljubljane do Zidanega Mosta je po Katere pa so prednosti Zasavja, ki lahko pripomorejo k hitrejši gospodarski rasti? Zelo pomembno se mi zdi, da je delež industrije tukaj še zelo velik. Mislim, da se vsi zavedamo, da moraš za uspeh najprej trdo delati, tudi z glavo, ne samo z žulji. Imamo še vedno dovolj ljudi, ki so še pripravljeni delati na tri ali štiri izmene, ki se še trudijo pri 40 stopinjah Celzija in ne tulijo, Nisem krizni menedžer. Sem menedžer za spremembe. Ti pa delajo tudi v uspešnih podjetjih. V steklarni vidim še ogromno izzivov, tako da še ne nameravam oditi… mojem mnenju še vse predmestje, tako da bi s tem veliko naredili za dnevne migracije in bi bilo tako tudi na cesti precej manj prometa. Seveda pa je dejstvo, da Zasavje nima tretje razvojne osi in povezave z avtocesto, za gospodarstvo slabo. Ampak glede na trenutno stanje v Sloveniji, se to ne bo zgodilo tako hitro. Kar zadeva druge konkurenčne pomanjkljivosti Zasavja, pa menim, da je tukaj še vedno vse preveč razdrobljeno. Nekateri so z Dola pri Hrastniku, drugi so iz Hrastnika, tretji iz Trbovelj, Izlak… Večja podjetja se poskušamo povezovati in bomo v okviru gospodarske zbornice poskušali skupaj tržiti, izmenjujemo si dobre prakse… Kljub vsemu pa menim, da je takšnega povezovanja še vedno premalo. Znani ste kot krizni menedžer. Ali zdaj, ko je Steklarna splezala na zeleno vejo, že vidite izziv kje drugje? Nisem krizni menedžer. Sem menedžer za spremembe. Ti pa delajo tudi v uspešnih podjetjih. V steklarni vidim še ogromno izzivov, tako da še ne nameravam oditi, saj imamo z ekipo še veliko dela. Res je, da smo prišli iz akutne faze saniranja, zagotavljamo likvidnost in redno plačujemo vse obveznosti, tudi finančni rezultati so veliko boljši. Kljub vsemu pa ravno zdaj prihaja najbolj razburljivo obdobje še večje kreativnosti in prepoznavnosti. Steklarna Hrastnik bo postala podjetje, ki bo eno najbolj pomembnih igralcev v naši branži. Bi si morda upali prevzeti katero od zasavskih podjetij v težavah? da bi jim moral delodajalec v takšnih pogojih zagotoviti klimatsko napravo. V tem vidim prednost Zasavja. Že ko smo se odpovedali nekdanjim podjetjem, če se poistovetim z Zasavci, smo se zavedali, da smo odvisni samo od sebe. Vsa podjetja delajo sama in ne pričakujejo, da bo zanje kaj naredila država. Takšna so denimo podjetja Eti, Dewesoft in Studio Moderna, pa še cel kup jih je. Tudi zagonskih podjetij. Zato sam na prihodnost Zasavja gledam zelo optimistično. še. Po drugi strani pa iščemo nove priložnosti in se povezujemo s partnerji, ki so v nečem najboljši. Tako raziskujemo možnosti, kje bi skupaj s partnerji naredili velik obrat za proizvodnjo dekorativnih izdelkov, prav tako ustanavljamo spin-off podjetje za pregledovanje stekla, ki gre k najbolj zahtevnim kupcem. In seveda priložnosti iščemo tudi v stavbah, ki so ali bodo prazne, in imajo že urejeno vso potrebno infrastrukturo za našo proizvodnjo. Menim, da bomo to podrobneje opredelili že v prihodnjih mesecih. Kako v podjetništvo pritegniti mlade? Že v vrtcu bi morali otroke učiti prevzemanja odgovornosti in drugih vrednot. Prav tako bi jih morali učiti, da so pomembni tudi poklici, kot so steklar, čevljar, mizar ali ključavničar. Odnos družbe do teh poklicev se namreč začne razvijati že v vrtcu. Hkrati pa se mora spremeniti tudi sistem države, da bo spodbujal ljudi k podjetništvu, ne pa da si doma in delaš na črno. Ta sistem se bo moral spremeniti, sicer bomo potonili. V Zasavju nastane veliko inovacij, tudi pri vas. So tudi dovolj zanimive za trg? Če ne bi imeli inovacij, ki prinašajo boljše proizvode, za katere se kupci pripravljeni več plačati, bi imeli slabše poslovne rezultate. Inovacije pa lahko delaš le v podjetju, v katerem se vsi počutijo vključene in so zato motivirani, da prispevajo k boljšim proizvodom. Inovacij in kreativnosti v podjetju, kjer zaposleni delajo čim več za čim manj denarja in morajo biti pri tem še tiho, ne boste našli. Pri nas smo pri tem še na začetku in se trudimo, da bomo na tem področju še boljši. Vsi zaposleni moramo čutiti, da smo na istem čolnu in da veslamo k istemu cilju. smo število zaposlenih zmanjšali relativno malo. Še vedno nas je skupaj s pogodbenimi delavci, ki so zaposleni prek zaposlitvene agencije, 723. Ko sem prišel, nas je bilo 765, tako da v bistvu nismo zmanjševali števila zaposlenih, smo pa izboljševali njihovo strukturo. Tiste, ki so šli v pokoj, smo nadomestili z mladimi z boljšo izobrazbo, s čimer omogočamo obvladovanje sodobnih tehnologij. Zagotovo je vodstvo odgovorno za ohranjanje delovnih mest, hkrati pa je treba primarni proizvodnji, ki ustvarja vrednost, na ravni države zagotoviti pogoje, ki bodo omogočali imam tudi s Poljsko in Anglijo, celo Ekvadorjem. Povsod pravna država funkcionira, kar pomeni, da delavec oziroma državljan dobi, kar mu pripada, sicer država hitro ukrepa. Tam torej ni zgodb, kakršne imamo pri nas, da podjetja ne plačujejo prispevkov zaposlenim ali dobaviteljem, pa še vedno lahko poslujejo. V tujini se torej ukvarjaš samo s tistim, za kar si plačan - kako bo podjetje poslovalo še boljše. Poleg tega so tam tudi lastniki takoj pripravljeni na investicije, če verjamejo, da bo denar dobro naložen. Pri nas pa je veliko lastnikov, ki nimajo sredstev za vla- V tujini je vse veliko bolj enostavno. Politika se zaveda, da je tam zato, da dela za interese državljanov. Če imaš problem, veliko prej dobiš pomoč. Tudi sicer ste nedavno na okrogli mizi o razvoju zasavskega gospodarstva našteli nekaj potencialov, kako bi denimo lahko uporabili rudniške objekte in površine… Imate ideje, kaj bi v njih delala steklarna? Z avtomatizacijo delovnih procesov se manjša tudi število delovnih mest. Kako za te ljudi ustvarjati nova delovna mesta, kolikšna odgovornost je pri tem na strani podjetja? dobre rezultate. Z davki, ki jih bomo plačevali od te uspešnosti, pa bomo tistim, ki želijo delati v civilnih iniciativah, omogočili zaposlovanje v tovrstnih organizacijah. Na ta način se ustvarja socialna kohezija in imajo vsi v družbi svojo dodano vrednost, ker se počutijo, da tudi oni nekaj prispevajo. Tu pa odgovornost za ustvarjanje pogojev, tako kot v podjetju vodstvo, nosi politika. Če se bomo pa v podjetjih soočali z administrativnimi ovirami in bomo težko zaposlovali ter plačevali visoke davke, pa tega ne bomo mogli financirati. Delali ste tudi v tujini. Kako bi primerjali delo v tujini in pri nas? Smo v fazi, ko širimo kapacitete. To pomeni, da bomo ob opustitvi cenejših proizvodov iskali podjetja, ki jih naredijo ceneje, mi pa jim bomo pomagali, da bodo naredili bolj- Zaposleni se ne bi počutili varne, če bi nekritično uvajali avtomatizacijo in bi vsakega, ki ga ne bi potrebovali več, takoj odpustili. V štirih letih in pol, odkar sem v Steklarni Hrastnik, V tujini je vse veliko bolj enostavno. Politika se zaveda, da je tam zato, da dela za interese državljanov. Če imaš problem, veliko prej dobiš pomoč. Delal sem v Nemčiji, izkušnje ganja, podjetja propadajo, upniki pa nimajo dovolj moči, da bi jih razlastili in sami podjetje spravili pokonci. Tako se vrtimo v začaranem krogu. V tujini pa je tako, da gre podjetje, ki je zrelo za stečaj, v stečaj, če nekdo verjame vanj, ga prevzame, sicer pa gredo delavci delat drugam. Stvari se torej v tujini odvijajo hitreje, procesi so bolj enostavni, s tem pa tudi pogoji za dobre rezultate. Sabina Lokar, Marko Planinc Foto: Steklarna Hrastnik Po drugi strani pa imamo v Sloveniji toliko kreativnosti, da če bi imeli takšne pogoje za delo, kot jih imajo v drugih urejenih državah, bi res lahko bili - pa čeprav sliši oguljeno - druga Švica. 8 POGLED ČEZ PLANKE četrtek, 19. junij 2014 Odprta vrata – le za obiskovalce Čeprav med fanti prevladuje splošno mnenje, da jim v zavodu ni všeč prav nobena stvar, saj so zaprti, po premisleku najdejo tudi lepše plati. »Pozitivno je to, da se imaš možnost popraviti, začeti znova, da prideš k sebi, da nekaj delaš na sebi. Najbolj negativno pa je to, da si zaprt, da nisi doma, da nisi z najbližjimi, ne moreš komunicirati s svetom,« pripoveduje eden izmed njih. »Pozitivno je to, da delam šolo v Radečah in da lepo napredujem,« doda drugi. Prevzgojni dom Radeče, ki je edini takšen zavod v Sloveniji, že več kot desetletje vsak prvi četrtek v mesecu juniju različnim obiskovalcem odpre svoja vrata. Vendar še vedno pod budnim očesom pravosodnih policistov, da se ne bi kakšen izmed 23 mladostnikov, ki trenutno bivajo v zavodu, nedovoljeno zmuznil skozi vrata. Med njimi v tem obdobju ni nobenega dekleta, po sklepu sodišča pa vzgojni ukrep prestajajo zaradi različnih kaznivih dejanj, med katerimi so najpogostejši premoženjski delikti, proizvodnja in preprodaja prepovedanih drog ter nasilništvo. Na drugi strani ekvatorja Tokratni dan odprtih vrat je minil v sodelovanju s člani društva Ekvator. V polletnem projektu, imenovanem Lesena predstava, so skupaj z mladostniki prenavljali staro pohištvo, glasbeno in gledališko ustvarjali, se učili cirkuških in akrobatskih veščin, grafično oblikovali ter se učili pisnega izražanja. V zaključni prireditvi so si številni obiskovalci lahko ogledali mladostnike, katere sicer strokovna terminologija opredeljuje kot mladoletnike, v različnih ustvarjalnih točkah. Organizirali so celo licitacijo restavriranega pohištva. Za mlade, ki so iz preteklega življenja vajeni lagodnega poležavanja pred televizijo, je zelo pomembno, da v času prestajanja vzgojnega ukrepa kvalitetno preživljajo prosti čas. Poleg rednega dela v učnih delavnicah in izobraževanja so jim dnevno ponujene različne oblike dejavnosti, v Ne za zaprtje zavoda katere se vključujejo po svojih željah in interesih. Denarja tudi v Radečah ni Največjo težavo, s katero se sooča zavod, direktor Franc Majcen vidi v tem, da je naša država že od leta 2008 tako v gospodarsko finančni kot tudi moralni krizi, imenovani krizi vrednot. »Tako vsi vitalni deli države ne delujejo kot bi morali ali pa sploh ne. Moda z zgodbo in zavestjo V središču Slovenije, v Slivni, so 7. junija odprli trgovino KNOF in butik Stara šola. Pri podvigu sta združila moči sevniško socialno podjetje Zavod KNOF in Mirjam Maurer Balant iz gostilne Vrabec. Koordinatorica socialnega inkubatorja pri Zavodu KNOF Nataša Rupnik je povedala: »Prodajalna je zasnovana kot prostor lokalne izmenjave. V prodajalno prinesete stvari, ki jih več ne potrebujete, vendar so še vedno uporabne. Prine- Stara šola tudi v Trbovljah Butik se nahaja na Ulici 1. junija 4. Tam sprejemajo stara oblačila, ki jih predelajo za ponovno uporabo. V prodajalni obratuje tudi popravljalnica oblačil. Na vseh ravneh se krčijo sredstva, posledično pa je za kvalitetno izvajanje vzgojnega programa in resocializacije tudi v Prevzgojnem domu Radeče na voljo vsako leto manj denarnih sredstev. Kriza se še posebej kaže v upadanju števila zaposlenih, predvsem v oddelku za vzgojo, saj niso možne nadomestne zaposlitve, kar se občuti v zmanjševanju določenih aktivnosti in kvaliteti,« pove Majcen. Pred časom se je govorilo tudi o zaprtju zavoda, saj se v prihodnjem letu izteče petletna najemna pogodba. »Prevzgojni dom Radeče kot edini v Republiki Sloveniji izvaja vzgojni program po spoznanjih stroke in načelih za mladoletnike in mladostnike s posebnimi potrebami na področju vedenjsko čustvenih težav in motenj, ki so največkrat kombinirane še z drugimi težavami in motnjami. Ob kvalitetnih vzgojnih vsebinah program vključuje tudi redno šolanje s praktičnim poukom in delovno usposabljanje, široko paleto srednjih in nižjih poklicnih programov, pedagoško vodene prostočasne aktivnosti, specifične obravnave in tudi v program integrirano obravnavo odvisnosti od psihoaktivnih snovi. V svoje delo verjamemo in vemo, da ga opravljamo dobro,« direktor Majcen utemeljuje nujnost in vrednost obstoja Prevzgojnega doma Radeče. Tekst in foto: Jerca Vučetič Nagode Prenovljeni kino mladim 2.700 litrov vode, 8 kilovatnih ur elektrike in pesticidi za vzgojo bombaža so potrebni za izdelavo ene bombažne majice. »Če bi vsak od nas samo 1 kilogram oblačil, namenjen na odlagališče, ponovno uporabil, predelal ali podaril, bi prihranili 6.000 litrov vode in oblačilom podaljšali življenjsko dobo,« pravi Nataša Rupnik. sene stvari kreativno predelamo ali pripravimo za nadaljnjo uporabo in jih prodamo po simbolični ceni. Izkupiček iz prodaje je namenjen zaposlovanju ljudi iz ranljivih ciljnih skupin. S ponovno uporabo omogočamo, da še uporabne stvari ne končajo na odpadu, temveč krožijo med ljudmi in pišejo novo zgodbo.« Svojo zgodbo je s KNOF-ovo uspešno prepletla Mirjam Maurer Balant. Na privlačni turistični lokaciji ima gostilno in gostje so jo vedno povpra- ševali po dekorativnih izdelkih, s katerimi jo je opremila. Želela je ustreči svojim strankam in se povezala z Zavodom KNOF. Tako je nastala trgovina z istim imenom. V njej so na prodaj izdelki, ki nastanejo pod okriljem Socialnega inkubatorja Posavja. Inkubator omogoča »podjetništvo v zavetju«. Posamezniki ali skupine v varnem okolju s strokovno podporo razvijejo svojo poslovno idejo preden odprejo podjetje. Inkubator je nastal pred enim letom in v tem času razvil kar trinajst podjetnih centrov, katerih izdelki so na voljo v Slivni. Odprtje obeh trgovin je pospremila neobičajna modna revija na travniku, ki so jo organizatorji poimenovali Re-fashion show, moda z zgodbo ali moda z zavestjo. Širši javnosti so predstavili koncept ponovne uporabe skozi modo. »Ljudem smo želeli povedati, da so lahko oblačila iz druge roke tudi moderna, omogočajo izžarevanje individualnosti in imajo svojo zgodbo, zgodbo preteklosti in zgodbo ekološke ozaveščenosti, ‘ je dodala Nataša Rupnik. Polona Siter Drnovšek Foto: Zavod KNOF V petek, 6. junija, so Laščani po dvajsetih letih mirovanja odprli prenovljeni mestni kino, v njem pa je dobil prostor ŠMOCL – študentski, mladinski in otroški center. Prenova objekta je trajala dve leti. Občina Laško je za nakup, gradbena dela in opremo namenila, kot je povedal župan Franc Zdolšek, približno 294.000 evrov. Prostori, v katerih je večnamenska dvorana in multimedijski center TV Laško, bodo čez dan namenjeni osnovnošolski mladini, ob večerih pa celotni lokalni skupnosti. Mladi in študenti bodo svoje aktivnosti še vedno izvajali v starih Šmoclovih prostorih pod občino. Tako imajo zdaj, po besedah predstavnika ŠMOCL-a Jurija Šuhla, ‘hruške in jabolka ločene v svojih košarah’. Čeprav je nakup in prenovo kina financirala Občina Laško, je največja vrednost projekta, kot je navdušeno povedal Šuhel, prostovoljno delo, ki so ga opravili mladi. Klepali so omete, čistili in prenovili staro pohištvo, ki je samevalo na podstrešju občinske zgradbe. »Še posebej so ponosni na to, da niso kupili niti enega novega kosa pohištva. Mladi, ki so sodelovali pri prenovi, so dobili občutek, da si lahko sami nekaj ustvarijo in da sami vplivajo na svojo usodo,« je dejal Šuher in dodal, da so mladi posvojili nov mladinski center, še preden je ta uradno odprl svoja vrata. Polona Siter Drnovšek Foto: Rok Remic DRUŠTVENO četrtek, 19. junij 2014 9 Resno smešen Funšterc team Igrajo turistom Peka funšterca je v Zasavju enostavna stvar. No, za starejše gospodinje že. Mlajšim je treba razložiti, kako se streže taki peki. Če ga pečeš z drvmi, v starem šporhetu in v starih oblačilih, s sočno kletvico na ustih in kozarcem jabolčnika v rokah… No, to je pa že podobno Funšterc teamu. Vse skupaj se je začelo, ko je mlado hrastniško društvo Rast septembra 2011 organiziralo Funšterc festival zasavske kulinarike. »Gremo pa še mi, za hec,« so rekli v Čečah. Zbrala se je skupina krajanov iz Bobna in Čeč, da pokaže, kakšen funšterc je bil poznan pri njih. Prireditvi primerno so si nadeli ime Funšterc Team Boben - Čeče. Nekateri so jim rekli „Bolj star, bolj nor“. »Pa kaj zato, saj tega norega v današnjem času potrebujemo vedno več,« pravijo v skupini. Funšterc z ocvirki Da bi lahko knapovsko jed funšterc prikazali v taki obliki, kot je v resnici bila, so se odločili tudi za kulise. Na prizorišče so s seboj pripeljali pravo knapovsko kuhinjo, kakršne so imeli včasih v knapovskih kolonijah. Družina se je oblekla v oblačila iz tistih časov, funšterc so pekli na šporhetu na drva, z obilico ocvirkov. Niso pozabili niti na ata, ki je bil knap in je precejšnji del plače pustil v bližnji gostilni. Obiskovalce in strokovno komisijo so s svojim početjem prepričali, da so jim oboji prisodili glavno nagrado. Knapi zakurili parlament Le nekaj dni po tej prireditvi so sodelovali v oddaji Dobro jutro, Slovenija (SLO 1) v živo izpred Maximarketa v Ljubljani. Poleg znamenitega funšterca so pripravljali tudi druge zasavske jedi, ki tonejo v pozabo. Ker v preddverju Maximarketa niso mogli Rex prinesel zlato Kinološko društvo Trbovlje je zadnjo majsko soboto pripravilo tradicionalno državno tekmovanje šolanih psov. Na društvenem prostoru se je tokrat zbralo 252 tačk, 42 vodnikov z njihovimi psi. Najprej so znanje pokazali tekmovalci, prijavljeni na disciplino A. Uspešno je štartalo 9 vodnikov s svojimi psi, njihov nastop pa je ocenil sodnik Marjan Polajnar. V disciplini b-Bh so se med 21 tekmovalci odlično odrezali tudi trije člani Kinološkega društva Trbovlje. Jože Gradišar je z zlatim prinašalcem Rexom osvojil prvo mesto in hkrati prejel nagrado za najboljšo poslušnost, drugo mesto pa sta osvojila Gašper Glas s staffordshire bull terierjem Bodyjem in Katarina Kovačič z labradorcem Timijem. Sodnik Roman Hoefferle je sodil tekmovalcem v programu VO (dve tekmovalki) in po višjih programih (IPO-1, 2 in 3). Ti obsegajo vaje iz poslušnosti, obrambe in sledi. Ker v Trbovljah poteka tekma brez sledi, so se tekmovalci tokrat pomerili zgolj v poslušnosti in obrambi. V disciplini IPO-3 je trboveljsko kinološko društvo zastopal Jože Bola, ki je z belgijskim ovčarjem (Malinois) Wynnom dosegel skupno 5. mesto. Prireditev so zaključili s podelitvijo pokalov. Člani trboveljskega kinološkega društva so se izkazali z organizacijo in pogostitvijo ter poskrbeli, da se bodo tekmovalci tudi naslednje leto z veseljem udeležili edine zasavske tekme šolanih psov v zgoraj omenjenih disciplinah. Pogrešali so le več gledalcev, ljubiteljev psov. Ogledi tekem so brezplačni, gledalci pa lahko preverijo, v kakšnih disciplinah v Sloveniji šolajo pse. Pri tekmovalcih lahko poiščejo nasvete za delo s svojim psom. V društvu lahko šolajo pse in poiščejo znanje pri vzgoji, saj so veseli vsake tačke. Tekst in foto: KK kuriti, so šporhet zakurili pred maxijem. Dim se je valil proti parlamentu. Nastala je fotografija, obiskovalci so ji dodali napis Knapi zakurili parlament. Zakurili ne, z domačo hrano pa so nahranili tudi nekaj parlamentarnih želodcev. Ljudje so humorne nastope dobro sprejeli in jih spodbujali. Pripravili so prvo igro, poimenovali so jo Knapuska colnga. Govori o življenju in najpogostejši jedi knapovske družine. Igrajo v hrastniškem žargonu, ne izogibajo se kletvicam, ki so se dokaj pogosto uporabljale v knapovskih krogih. V Mlakarjevem stanovanju v Hrastniku so igro posneli tudi na DVD. Dobrodelni sejem rabljene otroške opreme in oblačil za prodajalce. Upam, da ga bomo lahko ponovili še večkrat.« je povedala direktorica zavoda Metuljček Tjaša Kerin. »V času, ko smo ljudje odtujeni in vedno bolj navajeni kupovati preko spleta, se mi zdi to prijeten družaben dogodek. Lahko sem poklepetala z drugimi starši, hkrati pa sem v miru pregledala vse izdelke, medtem ko se je hči zamotila na ustvarjalnih delavnicah.« Tako je dobrodelni sejem rabljene otroške opreme in oblačil, ki se je odvijal v zavodu za prosti čas družin Metuljček v Trbovljah, opisala mamica Eva iz Zagorja. Po prvem uspešnem sejmu, ki se je odvijal v mesecu aprilu, sta tokrat dobrodelni sejem pripravila DPM Trbovlje in Metuljček. Izkupiček od prodaje so namenili za organizacijo počitniških dejavnosti DPM Trbovlje. »Ideja za sam sejem se mi je porodila, ker sem tudi sama mamica in se soočam z vsakdanjimi vprašanji staršev, kako zadovoljiti otrokove potrebe in pri tem porabiti manj denarja. Menila sem, da je lahko takšen dogodek zanimiv tako za kupce kot NO Srečanje žrtev vojnega nasilja Veliko Trboveljčanov je med drugo svetovno vojno spoznalo grozote okupatorja, saj je mnoge izgnal iz njihovih domov. Pred desetimi leti so v parku pred Občino Trbovlje odkrili spomenik žrtvam vojnega nasilja. Od takrat se srečujejo žrtve vojnega nasilja, njihovi družinski člani in drugi na proslavi ob dnevu izgnancev, 7. juniju. Enajstega srečanja so se 6. ju- S predstavami ohranjajo kulturno in kulinarično dediščino Rdečih revirjev. Za člane ekipe pa je še bolj pomembno, da razvedrijo ljudi. Igro so na raznih prireditvah odigrali že več kot dvajsetkrat. Vse več pa je tudi turističnih obiskovalcev, ki si poleg znamenitosti Hrastnika ogledajo še igro, pomalicajo knapovski funšterc in popijejo divko, jabolčnik ali domači šnopček. V letošnjem aprilu in maju so sprejeli, nasmejali, zabavali in postregli s funštercom udeležence petih takšnih ekskurzij. »Ob odhodu so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Spoznali so, da Hrastnik ni črno, mrko in turobno mesto, ampak pokrajina polna zelenja, bogate kulturne, industrijske in kulinarične dediščine ter veselih in prijaznih ljudi,« so zadovoljni člani Funšterc teama, ki so našli prav zanimivo tržno turistično nišo. NG Foto: Funšterc team nija udeležili vsi, ki jim to še dopušča zdravje, saj se vrste članov Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 vse bolj redčijo. Letošnje srečanje je bilo posvečeno vrnitvi domov leta 1945. Mnoge je pričakala porušena ali zažgana hiša in izropano vse, kar je bilo kaj vredno. Njihova volja, da obnovijo ali postavijo na ruševinah nove domove, je bila velika in ni jim bilo težko poprijeti za delo. Predsednik društva Ivan Tolar se je zahvalil nekdanjemu županu Bogdanu Baroviču za pomoč pri postavitvi spomenika. Predstavnik Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 Franc Žnidaršič je opisal težke dneve, ki so jih žrtve doživele, pa prizadevanja za priznanje statusa in pravic, ki jim pripadajo po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Še vedno ostaja odprto vprašanje plačila odškodnine za nepremično in premično premoženje, izgubljeno zaradi izgnanstva. Upajo lahko le, da že pridobljene pravice ne bodo ukinjene. V kulturnem delu programa so nastopili Rogisti Zasavje Trbovlje in pevci MPZ Zarja. IV Športno društvo Čemšenik AED Avtomatski zunanji defibrilator REŠUJE ŽIVLJENJA Povezovanje programa: Brane Grobljar Hedvika Kovač Organizacija prireditve: Športno društvo Čemšenik Krajevna skupnost Čemšenik Čemšenik, 19. 06. 2014 NA PRIREDITVI PREVZEM DEFIBRILATORJA in Krajevna skupnost Čemšenik OB DNEVU DRŽAVNOSTI organizirata V kulturnem programu bodo nastopili učenci Podružnične šole Čemšenik in Folklorna skupina Prosvetnega društva Čemšenik Družabno srečanje krajanov bomo združili • z zaključkom pouka v šoli • s tekmovanjem ekip iz okoliških vasi v različnih spretnostih • s srečelovom Otroci bodo imeli na voljo zračni tobogan, lahko se bodo sladkali s palačinkami Nakup naprave so omogočili: Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Slovenski express Krajevna skupnost Čemšenik Rdeči križ Slovenije Območno združenje Zagorje ob Savi Prostovoljno gasilsko društvo Čemšenik v torek, 24. junija 2014, ob 17. uri na športnem igrišču v Čemšeniku Sodelujoče ekipe: Dobrljevo, Čemšenik, Jesenovo, Znojile, Razbor, Brezje, Ržiše PRISRČNO VABLJENI V ČEMŠENIK SLOVENIJA Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj. Naj domuje mir med nami, srčnost naj bo v naših dejanjih, zrelost v naših potrebah. Da bi si zaupali med seboj, pomnili dobro in pozabili zlo. Se veselili sreče drug drugega. (p. Pavle Jakop) 10 REPORTAŽA četrtek, 19. junij 2014 Sodobni starodobniki Ljubezni do starodobnikov se ne da opisati. Pretaka se ti po krvi in teh “bacilov” se ne moreš znebiti. Tako so vsi po vrsti razlagali lastniki starodobnih avtomobilov in motorjev, ki so svoje jeklene konjičke na ogled postavili v soboto, 7. junija, pred trboveljsko občino. S tem so obeležili tudi 10. obletnico delovanja Magneta, društva ljubiteljev starodobnih vozil iz Zasavja. Člani društva so pripravili dirko za državno prvenstvo starodobnih motornih koles. Za tekmo je bilo bolj malo prijavljenih, zato so prireditev popestriti še z razstavo starodobnih vozil, v sodelovanju s Porsche klubom Slovenija pa so organizirali promocijske vožnje s porscheji, je pojasnil predsednik društva Magnet Franc Malgaj. Dvajset, trideset let stare avtomobile in motorje si je pred popoldansko tekmo v Čeče ogledovalo staro in mlado. Morda so bili najbolj navdušeni ravno starejši, ki so ob vozilih obujali spomine na mladost, otrokom na drugi strani pa so bila vozila zanimiva, ker jih cesti vidijo le malokdaj. Zbiratelji so ponosno opazovali obiskovalce in hiteli razkazovati vsak kotiček avtomobila, pri tem pa pojasnjevali, od kje so pripeljali vozilo, kaj vse je še originalno in koliko takšnih modelov je še v Sloveniji ali na svetu. Titovo darilo – coupe Ivan Rančigaj iz Ojstrške vasi v Savinjski dolini je v Trbovlje pripeljal fiata bertone coupeja, letnik 1982, ki si ga je ogledoval že vse od mladih let. “Imel ga je prijatelj Ervin Pepel z Vranskega, podaril mu ga je pa Tito,” se spominja Rančigaj, ki se je s starodobniki pričel ukvarjati, ko se je upokojil. Do avta, ki je eden od dveh v Sloveniji, je prišel prek prijateljevega prijatelja v Švici, sicer Slovenca, nato pa se je pričelo. Zdaj ima doma in pri prijatelju - ker je v treh garažah zmanjkalo prostora - še tri avtomobile, dva motorja, tri traktorje in kmečke stroje. “Tako kot se ne da opisati, koliko to stane, se ne da opisati, kakšna je ljubezen do starodobnikov. Ko ga pripelješ domov, komaj čakaš, da dobi drugo obliko,” je dejal Rančigaj. A na cesto kljub vsemu skorajda ne gre z nobenim od starodobnikov, razen na takšna srečanja, kot je bilo trboveljsko. “S fiatom sem lani naredil okoli 1000 kilometrov, z motorjem skoraj nič. Zadnje čase dam toliko za popravilo, da za vožnjo zmanjka denarja,” je povedal v smehu in dodal, da ravno restavrira fičota. Ravno nakup in restavriranje namreč sežeta najgloblje v žep, je povedal tudi Boris Zupan, Trboveljčan, ki je na razstavo pripeljal oba svoja konjička, Jaguarja panterja in MG-ja. “Ko je vozilo končano, pa je strošek minimalen. Tudi rezervne dele dobiš iz Anglije hitro in precej ugodno,” je povedal Zupan in dodal, da je morda še bolj kot denar pomemben čas, ki ga vložiš v delo. Večinoma se namreč lastniki restavriranja lotevajo sami, ker je to pač nekaj za dušo, pravijo. Poleg tega pa je restavriranje pri nekomu drugemu lahko zelo drago, saj delo ni enostavno in tako hitro kot pri novih vozilih, je pojasnil Malgaj, ki se prav tako z vsemi starodobniki ukvarja sam. Pri hiši jih imajo okoli 20, saj se ljubezen do starodobnih vozil v moškem delu družine prenaša že četrto generacijo, zdaj pa se navdušujejo tudi vnukinje, je še povedal sogovornik. Motoristi “prve faze” Med obiskovalci pa ni vladalo le zanimanje za starodobne avtomobile, saj so starejši podoživljali tudi mladost, ki so jo preživeli na motornih kolesih. “Smo stari motoristi. Še prva faza,” je smeje dejal Ivan Kos. Na vprašanje, kaj pomeni ta “prva faza”, je odgovoril, da so mu motorji zlezli v kri že v mladih letih, ko so s koles presedlali na mopede, potem čez leta pa na “prave” motorje. “To ti ne gre nikoli iz krvi. Sicer nisem tako zelo okužen in se z motorjem vozim samo še ob vikendih, če je lepo vreme, rad pa si ogledam tudi takšne razstave,” je dejal. Prijatelj Franc Hudomalj pa svojega motorja zdaj nima, saj pravi, da za to ni ne časa ne denarja, kljub vsemu pa motoristični duh v sebi ohranja s spremljanjem dirk Moto GP, z veseljem pa si ogleda tudi starodobnike, s kakršnimi se je v mladosti vozil sam. Da je res mladost tista, ki te zasvoji s hrumenjem in hitrostjo, je potrdila tudi Blažka Cerar. Na prireditvi je sicer spremljala očeta, ki je dirkal, a je hitro pojasnila, da jo zanima vse, kar je povezano z motorji. Čeprav ima oče doma okoli 20 starodobnikov in si želi, da bi jih kasneje obdržala ona, jo vseeno bolj privlačijo hitrejši sodobniki, je priznala. Ne izključuje pa možnosti, da bi se iz ljubezni do motorjev razvila tudi ljubezen do starodobnikov. Sabina Lokar Foto: Dominik Kužnik S helfarjem v zagorski Europark V nedeljo, 22. junija ob 18. uri, vas vabimo na prireditev ob dnevu državnosti, združeno z odprtjem nove proge, na kateri bo obiskovalce europarka iz središča mesta vozil električni avto, helfar poimenovan. Nastopila bosta Pihalni orkester SVEA in skupina Bohem in prvič boste lahko v živo v Zagorju slišali naj slovensko napitnico Lepa točajka. Praznujmo skupaj v Europarku Zagorje, ki je že 10 let priljubljeno stičišče vseh generacij. Občina Zagorje ob Savi REPORTAŽA 11 četrtek, 19. junij 2014 Veter – od viharja do vetriča »Obdobje 40 let je kot veter. Včasih je bolj viharno, drugič pa piha samo vetrič. Tako kot pri vsaki stvari v življenju so težka in lažja obdobja. Na sceni je bilo težko ostati tako dolgo. To zahteva ogromno dela, moraš biti vztrajen in pogumen,« je ob okroglem jubileju skupine dejal vodja in duša ansambla Veter Slobodan Filipovič. »Vsako obdobje v zgodovini Vetra ima svoje lepe trenutke. V prvem obdobju smo bili še mladi, na mladost ima vsak lepe spomine. V drugem smo šli med profesionalce, igrali smo skoraj po celi Evropi od Italije, Avstrije, Nemčije. Spoznali smo ogromno krajev in ljudi. Sledil je čas, ko smo začeli več snemati. Vsak posnetek ti da nov navdih in nov zagon. Ko smo posneli Belo snežinko, se mi je zazdelo, da se je ves trud iz preteklosti poplačal. Sem človek, ki se rad spominja dobrih stvari, slabe pa po- zabi, zato pa mi je tudi uspevalo to, kar mi je,« še doda Filipovič. Obletnico so začeli s sprehodom skozi čas in razstavo v galeriji delavskega doma. Razstavili so fotografije, prospekte, glasbila in uniforme. Pretekli petek so v športni dvorani Hrastnik pripravili koncert. Člani, kar 53 se jih je zvrstilo v 40 letih, so se menjali zaradi različni vzrokov. Šest bivših članov je že pokojnih, prav toliko jih živi v tujini. »Z večino smo še vedno v kontaktih, smo kolegi. Večina je prišla na obletnico na skupen nastop. Koncert bi lahko bil bolj obiskan, ampak mi smo bili zelo zadovoljni, bilo je kvalitetno izvedeno in imeli smo se fantastično,« pravi Slobodan. Pesmi ostale v ušesih Večina ljudi se ob imenu Veter spomni na pesem Bela snežinka, vendarle so v svoji dolgi karieri izvajali veliko pesmi, ki smo jih lahko pogosto slišali na radijskih postajah: Bela nevesta, Ona me ljubi kot ti, Hrastniška deklica, Beli cvet in druge. Danes Veter piha v naslednji zasedbi: Neva Marn Hafner (vokalistka in saksofonistka), Zoran Košir (kitara), Srečko Erjavec (bobni), Jernej Bevk (vokal in klaviature), Ljubo Prešeren (bas kitara) in legendarni Slobodan Filipovič (klaviature). V skupini je pomembna medsebojna kemija. Slobodan pravi, da je večinoma uspelo, da so se med seboj razumeli. Neva Marn Hafner se v tej zasedbi počuti odlično. »V njej so dobri glasbeniki s kilometrino. Z Vetrom sodelujem kakšne dve leti, ampak Bela snežinka in Bela nevesta sta me spremljali skozi mojo mladost. Vetrove kasete smo imeli doma in se včasih sploh nismo zavedali, da jih izvajajo ljudje iz naših krajev. So pa te pesmi še danes del našega železnega repertoarja« pove Neva. Mikrofon za odliko Začelo se je leta 1974, ko se je skupina 5 glasbenikov in 5 pevcev, ki so svoj čas radi namenili glasbi, odločila ustanoviti ansambel v Mladinskem klubu Hrastnik. Jože Buden, sedanji pevec ansambla Zasavci, se spominja: »To so bili najlepši časi, bili smo mladi, polni entuziazma in veselja do glasbe. Na koncertu ob 40 obletnici smo bili vsi iz tiste stare zasedbe razen enega kitarista. Jaz sicer še aktivno pojem, večina pa ni več aktivnih pevcev.« Mojca Ulaga, Anita Kauzer in Mira Buden so bile ženski del vokalne ekipe iz tistega prvega obdobja. Tistih časov se spominjajo z nostalgijo: »To je bila lepa mladost, brez računalnikov. Peli smo večglasno vse, kar je bilo takrat popularno, od Abbe do Beatlesov, Tine Turner, Les Hampers Singersov in drugo. Imeli smo kar dosti nastopov, ampak ti so se začeli ob osmih in končali ob polnoči. Takrat še nismo bili profesionalci.« Spominjajo se tudi, kako težko je bilo pri nabavi opreme in aparatur. »Meni je oče prinesel mikrofon iz Nemčije. Če boš odlična, ga boš dobila, mi je rekel.« pove Anita. Sedaj so drugi časi, bivši člani Vetra pa se še vedno srečajo vsakih deset let in obujajo spomine. Tekst in foto: Nina Ojsteršek 90 let nogometa v Hrastniku Preteklo soboto in nedeljo, 14. in 15. junija 2014, so organizirali v Hrastniku ob 90 - letnici NK Hrastnik nogometne dneve. »Oba dneva so potekali turnirji,« je povedal vodja trenerjev Franci Pavšek, vodja trenerjev, »ker smo želeli, da se predstavijo vse štiri selekcije: U9, U11, U13 in prvič tudi U15. Povabili smo dvajset ekip vseh tistih, s katerimi veliko sodelujemo. Ena je bila tudi s Hrvaške, s Krka.« »Za spremljevalni program smo pripravili ob nogometnem igrišču še razne ustvarjalne delavnice, nastopale so plesno navijaške skupine, pa še akcijske prodaje razne športne opreme so lahko na stojnicah izbirali obiskovalci,« je dodala podpredsednica NK Hrastnik Valentina Moljk. Iz brošure, ki je izšla ob tej priložnosti, je razvidno, da je imel hrastni- ški nogomet v preteklosti vzpone in padce, kar je značilno za vse vrste športa. Včasih so se tudi po štirje klubi v Hrastniku ukvarjali s to najbolj postransko stvarjo na svetu – v Steklarni, na Rudniku in v Sijaju. Ob derbijih so privabili tudi po štiri tisoč gledalcev, ki so bili strastni navijači. Najstarejši klub je bil ustanovljen oktobra 1924, imenoval se je ŠK Edinost. Prvo igrišče je bilo ob sedanji glasbeni šoli, stadion na Logu so zgradili kasneje. Zvrstilo se je na desetine entuziastov in prostovoljcev, ki so vzgajali mlade nogometaše in jim namenjali svojo energijo, čas in včasih tudi denar. Med njimi je bil tudi 58-letni Blaž Dvornik, ki smo ga opazili v teh dneh na Logu med gledalci. Z nogometom je bil povezan od leta 1972, ko je pri šestnajstih letih začel igrati pri NK Hrastnik. »Aktiven sem bil do leta 1990. Takrat smo bili na višku moči. Vse smo imeli urejeno, tako da tudi uspehi niso izostali. Žal pa je v tem času nenadoma umrl Niko Oberčkal in za njim je šlo potem vse navzdol. V klubu sem delal še do leta 1998 in reševal zadeve, kolikor se je dalo.« Pravijo, da je bil deklica za vse - od predsednika kluba do čistilke. Vendar so člani počasi prenehali z igranjem. Zadnji dve leti pa so pri NK spet začeli z resnim delom, kar daje upanje, da se obeta hrastniškemu nogometu nov razcvet. »Najbolj me veseli, da smo se znali povezati s starši,« je dejala Magdi Šurina, člani- ca UO NK Hrastnik. »Vedno več jih hodi na nogometne tekme in tudi v teh dneh so nam pomagali pri delu. Otroci čutijo to povezanost in pozitivno energijo, kar gotovo vpliva na njihovo športno zagnanost.« Pozornost dajejo tudi medsebojnemu spoštovanju, spoštovanju do trenerja in soigralcev, je povedal Franci Privšek na zaključni prireditvi, ko je dobil za svoje prizadevno delo posebno priznanje. Za dolgoletno sodelovanje in podporo jih je podelil predsednik kluba Darko Šergan še Športni zvezi Hrastnik, županu Miranu Jeriču in MNZ Celje. Sprejel ga je Aleksander Janžovnik, član UO Medobčinske nogometne zveze. Spomnil je, da je bil med osmimi ustanovitelji MNZ Celje leta 1939 tudi hrastniški nogometni klub. V teh dneh je nogomet zaradi svetovnega prvenstva v Braziliji med nogometnimi navdušenci še posebno v ospredju. Z navdušenjem spremljajo virtuozne predstave bolj ali manj znanih nogometnih zvezdnikov. Vendar – vsak je nekoč začel v nekem manjšem klubu. Mogoče bomo nekoč dobili vrhunskega igralca tudi iz mladih hrastniških vrst nogometašev. Na vsak način pa jim bodo trenerji, člani UO in starši privzgojili zdrav odnos do športa in učenja, kar je v življenju zelo pomembno. Tekst in foto: Fanči Moljk Druga fotografija iz arhiva kluba 12 KULTURA četrtek, 19. junij 2014 Ponosni na svoje lutke Lutkovna predstava za otroke in odrasle Mizica pogrni je svojo premiero doživela na letošnjem Festivalu Rdeči revirji. Pravljico bratov Grimm so na način, kot znajo le oni, izvedli lutkarji iz Marionetnega gledališča Jurček iz Hrastnika. Hrastniške marionete so že veliko otrok in tudi odraslih odpeljale v čarobni svet pravljic, kjer je vse mogoče. Lutke na svojih predstavah v hrastniškem muzeju v roke vzamejo lutkarji, ki so približno takšne starosti, kot tudi one same. Tam nekje 60 let imajo v povprečju. Lutkarji se delijo na animatorje, ki lutke spretno premikajo po odru, in na recitatorje, ki jim dodajo glas. Tako s skupnimi močmi lutke oživijo. Kot radi rečejo sami, imajo starinski način igre, recitatorji namreč besedilo berejo, tako kot včasih. Igrajo klasične predstave, ne modernistične, saj želijo na ta način ohranjati tradicijo. V društvu Jurček je 22 članov, 18 od tega je aktivnih, so v letih, a še vedno polni elana. Vsi pa so amaterski lutkarji. Milko Plahuta, ki na odrih stoji že skoraj celo življenje, s hrastniškim marionetami sodeluje od leta 2008. »Igranje v lutkovnem gledališču mi pomeni ogromno. Tam se lahko izražam in ustvarjam. Odlično funkcioniramo kot ekipa, včasih pa se tudi malo skregamo. Ampak to je konstruktiven prepir, zaradi tega smo še bolj ustvarjalni,« pove Milko. Zelo si želijo, da bi med njih prišli tudi mlajši člani, saj premikanje lutk zahteva kar nekaj fizičnega napora, je povedala predsednica društva Jerica Ulaga. Lutke in bager Vse se je začelo, ko je skupina fantov iz hrastniškega rudnika kmalu po drugi svetovni vojni po naključju začela oblikovati lesene lutke. Postavili so prvo predstavo Začarani gozd in od takrat naprej je gledališče doživelo velik razcvet. Ljudje so si želeli gledati njihove predstave v nekdanjem Konzumu. Tega se spominja tudi naša sogovornica Jerica Ulaga, ki je bila pri lutkarjih že v svoji mladosti, pred več kot 30 leti. »To je bilo veliko gledališče, imeli so ogromno odrsko ozadje in več kot 100 lutk. Bilo je čarobno in nekaj posebnega,« z zanosom pove. Težko je bilo sploh priti zraven, kajti imeli so visoke standarde in ni bil kar vsak primeren kandidat. Leta 1977 so odigrali zadnjo predstavo, potem pa lutke pospravili. Minilo je deset let. Takrat pa je pripeljal pred Konzum bager in ne da bi lutkarje obvestili, so začeli rušiti stavbo. Veliko lutk je bilo uničenih, le del so jih uspeli rešiti. Te so spravili na podstreho stare šole, kjer je zdaj muzej. Tam jih je odkrila kustosinja Zasavskega muzeja Trbovlje Jana Mlakar Adamič. Po njeni zaslugi in s pomočjo lutkarjev so lutke obnovili in vrnili v življenje. Lutke so zdaj muzejski eksponati, zato se jih načeloma ne bi smeli dotikati, a so sklenili, da nimajo pravega pomena, če so le v vitrinah. Zato jih hrastniški lutkarji z veseljem uporabljajo. Navdušeni otroci in odrasli Leta 2010 so ustanovili društvo in od takrat naprej delajo s polno paro. Vadijo in pripravljajo nove predstave, trenutno igrajo sedem različnih. Nekatere so namenjene otrokom, druge so bolj primerne za odrasle. Igrajo tudi tiste, ki so se igrale pred leti, tako kot npr. Jurček zdravnik in Sovji grad. Te med ljudmi niso tako poznane. Zadnje čase v predstave vključujejo tudi veliko glasbe in petja kot npr. pri Žogici nogici. Na razpolago imajo približno 50 lutk. V zad- njih letih je nastalo nekaj novih. Pri izdelavo so jim pomagali v Ljubljanskem lutkovnem gledališču, nekatere pa so naredili sami. Pravi mojster za lesena telesa je Rudi Križanec, glave je naredila Špela Ulaga, Roman Rupnik pa v gledališču skrbi za manjše drobne scenske rekvizite. Lani so dodelali tudi oder. Za ozadje uporabljajo poslikane vezane plošče, sedaj imajo na razpolago tudi vrtečo sceno. Premičen oder uporabljajo za gostovanja. Ponašajo se z zvesto publiko in na to lutkarji posebej ponosni. Njihovo gledališče sprejme približno 50 gledalcev. Obiskovalci so otroci iz vrtcev, nižjih razredov osnovnih šol, na predstave redno prihajajo tudi zaposleni iz Upravne enote Hrastnik. »Otroci so nad predstavami navdušeni, gledajo jih z velikimi očmi. Starejši pa so predvsem nostalgični, vrnejo se v preteklost. Če si predstav niso ogledali, ko so bili otroci, si jih pa lahko sedaj,« pravi Jerica. Vsi skupaj se strinjajo, da lutke dejansko živijo na odru v gledališču med ljudmi. Tam se ustvari magija in tam je njihov prostor. Nina Ojsteršek Foto: Franči Moljk Vašhau središče Noisefesta dvorišču. Ličar in Sotler sta v svojih fotografijah prav tako poustvarila in prikazala okolje, ki v realnem svetu ne obstaja. Kot pravita avtorja, gre za osebno izpoved, ki gledalca spodbudi k presoji o pravi resničnosti fotografij. »Bolj kot za koncept, gre pri seriji za skupen pogled na življenje in za transformacijo mentalnih fiktivnih pogledov v konkretno vizualno obliko«, še dodaja Ličar. Njuna serija fotografij je do 14. julija na ogled v Muzeju Občine Šenčur. Saša Kisovec Foto: Matjaž Kirn V.A.T. v Ljubljani Vizualna alternativa Trbovlje (V.A.T.) je skupina mladih novomedijskih umetnikov, ki raziskuje realne in virtualne svetove ter prehajanje med njimi. Deluje pod okriljem Delavskega doma Trbovlje. S svojimi deli se s spoštovanjem in tudi nostalgijo dotika preteklosti, vendar ne le na vizualni ploskvi, temveč prodrejo globlje in prvič v zgodovini sebi in gledalcem postavljajo vprašanje, kaj je realno in kaj je »mirage«. V razstavi Trbovlje novomedijsko mesto so na ogled zbrani projekti in dela avtorjev Maše Jazbec, Matica Plevčaka, Fabrizia Lamoncha, Ioana Cerneia, Andreja Uduča, Primoža Zakrajška, Špele Pavli, Tanje Hanžič, Katje Sovre, Manje Ključevšek, Đejmi Hadrović in Barbare Jazbec do 17. julija v galeriji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije v Ljubljani. SK Zvok razbijanja pohištva in motorne žage kot uvertura, zraven pa avtorjeva predstava, ki temelji na improvizaciji in domišljiji. To je le en vidik noise festivalov, ki imajo v svetu in tudi Sloveniji že pestro zgodovino. Trboveljski rudniški Vašhau je 6. in 7. junija gostil prvi zasavski Noisefest, na katerem so se poleg domačih predstavili tudi ustvarjalci zvoka iz številnih evropskih držav, Združenih držav in Japonske. Kot pravi organizator, Zasavčan Neven M. Agalma, je Vašhau odlično prizorišče, ki zaradi industrijske zgodovine, ki preveva naše kraje, izvajalcem in njihovim izvedbam vdahne še poseben čar. Noise sodi v kategorijo glasbe, za katero je značilna ekspresivna uporaba hrupa v glasbenem kontekstu. S tem noise izpodbija razliko, ki običajno obstaja med glasbenim in neglasbenim zvokom. Zajema širok spekter glasbenih slogov in zvokov, ki v ospredje izvajanja postavljajo hrup. Izvajalci uporabljajo tradicionalna in nekonvencionalna glasbila, kot so stroji, pohištvo in orodje. Izvajalci se ne obremenjujejo z umetniškimi konvencijami in pričakovanji poslušalcev, pač pa le s svojo domišljijo. »Eksperimentalna zvrst glasbe kot je noise, velja za vejo glasbe, ki ni dobro promovirana in je s tem javnosti tudi manj poznana« (Neven M. Agalma) V okviru festivala sta v nekdanji rudniški kopalnici v soju rdečih luči serijo svojih fotografij, ki sta jih združila v razstavo Prizori iz knjižnice, predstavila avtorja in člana Fotokluba Hrastnik Mitja Ličar in Tilen Sotler. »Razstavo sva pripravila že pred dobrim letom, vendar ni zaživela v okviru belih galerij. Želela sva, da fotografije živijo v pravem prostoru in trenutku. Z Noisefestom sva dobila pravo okolje, saj noise glasba združuje čustva in eksperimentalno glasbo«, pravi Sotler. Razstava se navezuje na delo Williama Hanryja Foxy Talbota “A scene in a library” iz prve polovice 19. stoletja. Avtorju je bil všeč ambient njegove knjižnice, a zaradi slabih svetlobnih pogojev v njej ni mogel posneti fotografij. Zato je okolje knjižnice poustvaril kar na svojem S pesmijo za Zambijo V Delavskem domu Trbovlje so v petek, 13. junija, pripravili dobrodelni koncert treh sopranistk z medicinske fakultete. Sanja Zupančič, Nadia Ternifi in Ana Berus so zapele ob spremljavi pianistov Nene Rion ter Andreja Vivod. Izkupiček so namenili humanitarni odpravi študentov Medicinske fakultete v Zambijo. ZT Cici koncert Zgodba o življenju v Petelinji vasi se je pričela s pesmicama Jaz imam pa goslice in Biba raja. Nastopi najmlajših učencev Glasbene šole Zagorje na Cici koncertu 7. junija v zagorskem delavskem domu so pletli rdečo nit zgodbe. Petelinja vas je prijetna vasica s trgovino, gostilno in PGD. Mladi instrumentalisti in plesalke so občinstvo navdušili za nastopi, ki so pripovedovali zgodbo vasi pod Petelinjim grebenom. S pomočjo glasbe in gasilcev so se spopadli s požarom, burjo, neurjem, poplavami, žledom. Veselili pa so se jeseni, snega, pomladi, okrašenega mlaja in velikega kresa ter zanimiv koncert zaključili s pravo gasilsko veselico, nastopom narodno zabavnega ansambla GŠ in s skladbo Gasilci smo. Obiskovalci so vse nastopajoče, ki so jih za predstavitev na velikem odru pripravili mentorji, pospremili z glasnim aplavzom. JS ŠPORT 13 četrtek, 19. junij 2014 Mladim manjka želje in skromnosti Naš nogomet ni na dobri poti Trboveljčan Mišo Brečko, nogometni reprezentant Slovenije, se je po prijateljskih tekmah slovenske reprezentance z Urugvajem in Argentino je strnil vtise po uspešni sezoni. Kapetan Kölna Mišo Brečko je s svojimi soigralci osvojil prvo mesto v drugem kakovostnem rangu nemškega nogometa in se tako vrnil v elitno Bundesligo. Slovenski reprezentant je imel eno najbolj pomembnih vlog v ekipi ‘kozličkov’, številni navijači pa so navdušeno proslavili povratek med najboljše. “Evforijo je bilo čutiti vse od začetka, saj nam je Mišo Brečko je v Sloveniji igral za trboveljski Rudar, ljubljanski Factor in Šmartno. Leta 2004 je prestopil v Hamburger SV, ki ga je posodil Hansi iz Rostocka in moštvu Erzgebirge Aue. Leta 2008 je prestopil v Köln, za katerega je v pretekli sezoni na 26 ligaških tekmah dosegel tri gole in tri asistence. Za Slovenijo je do sedaj zbral 65 nastopov. kazal v pretekli sezoni. “Z mojimi igrami sem zadovoljen, izpolnili smo vse cilje. Bila je kakšna tekma, kjer bi lahko odigral bolje, ampak gledano v celoti sem zelo zadovoljen,” je dejal Brečko, ki je kot kapetan kluba eden najbolj izpostavljenih članov moštva. “Vodilna vloga mi prija, je pa res, da to včasih pomeni dodaten pritisk.” Za nastope proti najboljšim nemškim klubom se je Köln že okrepil. Spet so se pojavile tudi govorice, da bi se v svoj matični klub lahko vrnil eden najbolj znanih nemških napadalcev reprezentant Lukas Podolski. “Klub se je že okrepil s sedmimi nogometaši, tako da so prihodi zaenkrat zaključeni, še vedno pa se lahko zgodi kakšna sprememba. Podolski se bo prej ali slej želel vrniti, je pa vprašanje, kakšne načrte bo imel klub: konec koncev je Köln z njim dvakrat izpadel iz prve lige,” je dogajanje v poletnem prestopnem roku opisal otrok trboveljskega Rudarja. celo sezono šlo zelo dobro in kmalu je bilo jasno, da smo na dobri poti k vrnitvi v prvo ligo. O tem priča tudi obisk tekem doma in v gosteh. Po odločilni tekmi so navijači vdrli na igrišče, bila je prava norišnica. Celo mesto so preplavili navijači,” je privržence Kölna pohvalil desni bočni branilec, ki je zadovoljen tudi z individualnimi predstavami, ki jih je Ni tekal za Argentinci Izbranci Srečka Katanca so v začetku junija v gosteh odigrali dve prijateljski tekmi proti dvema izmed najmočnejših reprezentanc sveta - Urugvaju in Argentini. Slovenska izbrana vrsta je obe tekmi izgubila z 2:0, čeprav je na zelenici, sploh v Montevideu, delovala solidno. Brečka južnoameriški zvezdniki niso fascinirali, je pa zpostavil Lionela Messija: “Messi je poglavje zase, drugače pa tudi v Bundesligi mrgoli zvezdnikov, tako da glede tega ni bilo nič posebnega. Argentina, pravzaprav vsa Južna Amerika, je dežela nogometa in lepo je videti, kako so ljudje obsedeni z njim,” je povedal hitronogi nogometaš, ki iz Buenos Airesa ni prinesel spominka v obliki dresa. “Dresa nisem menjal, saj Argentinci niso izgledali preveč zainteresirani za to, sam si pa nisem želel dresa tako močno, da bi tekal za njimi,” je nadaljeval Brečko, ki je Zagorje : Rudar 40 : 40 Navijači obeh največjih zasavskih nogometnih klubov so z mešanimi občutki pospremili konec sezone. Tako Zagorje kot trboveljski Rudar sta končala v zgornji polovici lestvice 3. SNL – zahod, a obe ekipi bi lahko posegli višje. uvodu v spomladanski del prvenstva, ko so na prvih petih tekmah zbrali le eno točko, kar je bil razlog za zamenjavo trenerja Miloša Breznikarja z izkušenim Rajkom Jeršinom. Posebna zgodba so zasavski derbiji. Obe moštvi sta slavili na svoji domači zelenici – Zagorje s 3:0, Rudar pa z 1:0. Na obeh tekmah se je zbralo precej več kot 1500 gledalcev, oba stadiona sta bila zopet premajhna za vse V zadnjih dveh sezonah so se vsi štirje zasavski derbiji končali z zmago domačinov. V sezoni 2012/13 je Rudar doma slavil z 2:1 in v gosteh izgubil z 2:0, v sezoni 2013/14 pa je Zagorje doma deklasiralo Trboveljčane (3:0) in klonilo v gosteh (1:0). se seli prvak Tolmin, v nižji rang pa Calcit Kamnik. Zagorjane so višje uvrstitve stale nestanovitne predstave na domačem Mestnem stadionu, kjer so zbrali celo manj točk kot v gosteh. Trboveljčani so stik z vrhom izgubili po slabem David Buovski Foto: osebni arhiv Miša Brečka Prošt slavil v Velenju Derbija navdušila Zasavski moštvi sta ob koncu prvenstva zbrali po 40 točk, toda kljub temu je Zagorje končalo na tretjem, Rudar pa šele na šestem mestu zaradi slabšega izkupička medsebojnih tekem. Po 40 točk sta zbrali tudi ekipi Ivančne Gorice in Izole. V drugo ligo bil delno zadovoljen s predstavama Slovenije: “V celoti gledano sta bili tekmi v redu, manjkali so predvsem goli.” Slovenska reprezentanca bo jeseni začela pohod na Euro 2016. V kvalifikacijah Slovence čakajo izbrane vrste Anglije, San Marina, Litve, Estonije in Švice. “Z vsemi nasprotniki se da igrati in tudi vse premagati. Sploh doma moramo zmagovati, če bomo pravi, lahko to tudi storimo. Začetek je zelo pomemben, po prvih treh tekmah bo jasno že marsikaj. Moramo pa se zavedati, da mi nismo velesila in se nekaj naučiti iz prejšnjih kvalifikacij, kjer smo izgubili nekatere tekme, kjer bi nam neodločen rezultat prinesel zelo veliko - na primer z Estonijo in Islandijo doma,” je pred novim izzivom zmerno optimističen edini Zasavec, ki je v zadnji letih redni član reprezentance. Mišo je v Trbovljah igral do svojega 15. leta, še vedno pa spremlja igre Rudarja in celotno situacijo v slovenskem klubskem nogometu. Rudar ima solidno mlado ekipo, ki se je ustalila v tretji ligi, a to je daleč od stare slave najstarejšega zasavskega kluba. “Slovenski nogomet ni na dobri poti, razmere so zelo slabe, normalno funkcionirajo mogoče trije klubi. V celoti pa le Maribor,” je stanje v nogometu na sončni strani Alp pokomentiral Brečko in v nadaljevanju malce okrcal tudi sedanje mlade igralce, ki imajo včasih neprave prioritete. “Trbovlje si zaslužijo najmanj drugo ligo, kar se tiče gledalcev in navijačev pa najmanj prvo. Mladim manjka želje in skromnosti. Vse preveč je pomembna barva in model nogometne obutve namesto treninga in želje po uspehu,” meni Mišo. Brečko, ki je letos dopolnil 30 let, ima pred seboj še nekaj let aktivne nogometne kariere. Kaj bo počel, ko bo kopačke obesil na klin, še ne ve. “Po karieri še ne vem, kaj bom delal, želim pa si ostati zvest nogometu,” pravi dolgoletni slovenski reprezentant, ki se vedno rad vrne v domači kraj. “Težko je reči, kje bomo z družino živeli (po koncu kariere, op. a.), vprašanje je tudi, koliko časa in kje bom še igral. Dejstvo pa je, da se vsi zelo radi vrnemo v Trbovlje, kjer se resnično počutimo doma,” je pogovor sklenil Mišo, ki je še vedno v stikih s prijatelji iz otroštva. zasavske ljubitelje nogometa. Knapovski obračun po povratku Rudarja v tretjo ligo spet vzbuja veliko zanimanja in je eden redkih zasavskih športnih dogodkov, ki odmeva tudi izven Rdečih revirjev. Tekst in foto: David Buovski Slovenska rokometna reprezentanca se je v nedeljo zvečer z zmago na odločilni tekmi proti Madžarski uvrstila na svetovno prvenstvo (SP) v Katarju. Povratno tekmo dodatnih kvalifikacij je v Velenju dobila za šest golov (32:26). Prvo tekmo na Madžarskem so domači dobili za tri (25:22) in bili tudi večji del tekme v Rdeči dvorani na dobri poti do uspeha. Varovanci Borisa Denića so do odločilne prednosti prišli v zadnjih sedmih minutah, ko so naredili delni izid 6:0. V vratih Slovenije je v končnici blestel Gorazd Škof, v ekipi slovenskih junakov pa se je veselil tudi Trboveljčan Primož Prošt, stalni slovenski rokometni reprezentant. Slovenija je na zadnjem SP v Španiji zasedla četrto mesto. DB Kauzer končal sezono Najboljši slovenski kajakaš Peter Kauzer je najbrž že zaključil z letošnjo sezono. Hrastničan si je na začetku junija v Londonu izpahnil ramo, potem ko je zadel ob vodno oviro. Magnetna resonanca je pokazala, da bo potrebna operacija, ki bo Kauzerja od tekmovališč oddaljila za več mesecev. Pretekli konec tedna je na tekmi svetovnega pokala v Tacnu nastopal Kauzerjev klubski kolega Janoš Peterl in in izpadel v polfinalu, pristal je na 30. mestu. Slavil je Nemec Fabian Dörfler. Peterlin je ekipno tekmo skupaj z Martinom Albrechtom in Simonom Brusom končal na četrtem mestu za Nemci, Francozi in Poljaki. DB Zajc navdušil Pred dnevi se je v italijanskem Lignanu končalo tekmovanje Bestfighter, ki šteje za svetovni pokal. Udeležila sta se ga tudi slovenska reprezentanta in člana izlaškega karate kluba Pon Do Kwan Aleksander Maselj in Tilen Zajc. Ekipa starejših kadetov je z Masljem v postavi osvojila tretje mesto. Izlačan je v posamičnih bojih v kategorijah do 52 kg in 57 kg zasedel 5. - 8. mesto, čeprav je pričakoval več. Zato pa je bil bolj uspešen Zajc. Slednji je s petimi zmagami slavil v kategoriji do 74 kg, v kategoriji do 79 kg pa klonil v finalu. To je že tretja letošnja zmaga Zajca na tekmah za svetovni pokal. PR 14 ZA MLADE četrtek, 19. junij 2014 Mladi v olimpijskem slogu Naš svet naša bodočnost Kaj imata skupnega sedmošolki Nika Cirar in Nika Erjavec? Ime, seveda. Šolo in razred, saj sta sošolki. Ljubezen do slikanja in prvo nagrado na natečaju za Plakat miru. Natečaj vsako leto s katero od zagorski osnovnih šol, letos je bila to OŠ Toneta Okrogarja, priredi Lions klub Trbovlje. Plakati so del velikega mozaika, saj pod okriljem lionističnih klubov ustvarjajo otroci širom Slovenije in sveta. Tokrat pod naslovom Naš svet naša bodočnost. Natečaj se je v Zagorju sklenil z odprtjem razstavo 11. junija v avli DD Zagorje. Razstavlja več kot 40 učence, ki so ustvarjali pod mentorstvom likovne pedagoginje Jadranke Kačič. Odprtje so popestrili učenci in učenke GŠ Zagorje. Lanski predsednik LK Trbovlje Miloš Vengust je v nagovoru povedal: »Otroci skozi likovno izražanje sporočajo, katere so vrednote, ki jih moramo ponovno osvojiti: družina, ljubezen, srečno otroštvo, prijateljstvo med narodi in skrb za ohranitev narave.« Prva nagrada je pripadla obema Nikama, tretja Maši Horvat. Obe prvonagrajeni deli sta bili v družbi še 22 najboljših slovenskih plakatov razstavljeni tudi na razstavi slovenske lionistične organizacije na Brdu pri Kranju. Nika Cirar je povedala: »Zelo rada in veliko slikam, slikanje Mladinski center Trbovlje je resno vzel grafit, ki se je pred leti pojavil na fasadi telovadnice OŠ Alojz Hohkraut »Trbovlje OI 2020«. Olimpijado so v Trbovlje in Zasavje pripeljali že osem let prej in olimpijski cikel skrajšali na leto dni. me umiri, kadar sem vznemirjena. Najraje slikam z vodenimi barvicami.« Tudi Nika Erjavec se v tej zgodbi ni znašla naključno, saj pogosto slika, tudi doma, za sprostitev. Na svojem plakatu je prikazala različne ljudi na skupni poti, nad katero plapolajo zastave držav. Na vprašanje, koliko bo še treba narediti, da bo ta slika postala resničnost, je odgovorila: »Veliko, zelo veliko.« Razstava je na ogled do konca junija. PSD Foto: Uroš Drnovšek Šola brez šole ni šala Začetek junija je bila v mestnem parku v Trbovljah sklepna prireditev projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, v okviru katerega je izpod peres učencev OŠ Trbovlje med drugim nastalo veliko pripovedk o naših krajih. Park se je spremenili v veliko veselo učilnico, ki so jo učenci v tem šolskem letu Novice iz šol eTwinning projekt YES eTwinning projekt YES iz osnovne šole Toneta Okrogarja Zagorje je prejel nagrado Zlati kabel 2014 v starostni skupini 12 - 15 let. Koordinator projekta je bil učitelj Dejan Kramžar. Zlati kabel se podeljuje projektom, ki dosegajo pomembne rezultate na področju pedagoških inovacij, sodelovanja med šolami ter kreativne rabe IKT-orodij. Prav tako je pomembno, kakšen vpliv ima projekt na šolo kot celoto. Projekt YES (Young Europeans Speak) je dokaz, da je možno med učenci povečati motivacijo za učenje tujih jezikov na preprost in zabaven način, brez dodatnih ur, v skladu z učnim načrtom. Mesečno so obravnavali različne teme in se o njih pogovarjali, snemali video filme, jih pošiljali partnerjem v tujino ter ustvarjali kvize, pri katerih se je krepila sposobnost aktivnega poslušanja. Odpiranje šole za mednarodne projekte vedno prinese tudi celo vrsto nenačrtovanih dodanih vrednosti od kulturne strpnosti, večje povezanosti zelo pogrešali. Veselili so se pogleda na šolo, ki se obnavlja in je že dobila novo, svetlo podobo. Prireditev z naslovom Šola brez šole ni šala je potekala v sklopu občinskega praznika, s tem pa so se učenci občini želeli zahvaliti za vso pomoč ob obnovi šole. Strnili so nekaj vtisov o šolskem letu, ki so ga zaradi obnove šole preživeli na različnih koncih Trbovelj. »Čeprav smo bili za leto dni ločeni, so in zaupanja med učenci in učitelji kot tudi učiteljskimi timi na šoli. DK Nagrajeni igralci Dve skupini učencev OŠ Trbovlje, ki obiskujejo gledališki krožek pod mentorstvom Alme Knaus, sta se udeležili državnega srečanja lutkovnih in gledaliških skupin Slovenije, ki je potekalo na Jesenicah. Skupina Ime mi je igra se je predstavila z igro Tiatara in sraka, ki govori o današnjih otrocih in njihovem preživljanju prostega časa in raziskovanjem sveta, medtem ko so starši v službi. Igra je bila nagrajena z zlatim priznanjem, igralka Lana Gombač pa je prejela zlato priznanje za najbolj obetavno igralko leta. Skupina Špilčki pa se je predstavila z igro Mreža. Predstava opozarja na fizično in psihično nasilje mladostnikov, njihovo stisko in nemoč ter osamljenost, ko jih sošolci izključujejo iz svoje sredine. Igra spodbuja mladostnike k razmišljanju o sovrstnikih, ki so drugačni in nakazuje vrsto pomoči, na katero se lahko obrnejo. Igra je bila nagrajena s srebrnim priznanjem. OŠ Trbovlje »Pri nas so olimpijske igre vsako leto, ne le na 4 leta,« pravi Rada Drnovšek iz Mladinskega centra Trbovlje (MCT), kjer so prvo Mlado olimpijado prvič organizirali pred tremi leti. Najprej je bila zasnovana na lokalni ravni, lani so jo razširili na celotno Zasavje, letos so se vrnili v lokalne okvire. Kljub temu pri različnih športih sodelujejo tudi tekmovalci iz sosednjih mest. S športnimi dogodki so pričeli preteklo soboto, celotno dogajanje se bo zaključilo to soboto, 21. junija, s tradicionalnim koncertom na parkirišču med Mladinskim centrom in Delavskim domom. Poleg športnih dogodkov se je letos MCT povezal tudi z Varstveno delovnim centrom Zagorje in skupaj z njihovimi uporabniki pripravil specialno olimpijado. V kavarni MCT pa bo nocoj tudi pogovorni večer z mladima lokalnima športnikoma. Ne le tekma »Namen olimpijade je promocija zdravega načina življenja in rekreacije med vsemi generacijami, s posebnim poudarkom na mladih,« pravi Drnovškova. S pestrim naborom športnih panog želijo povezati različne skupine in generacije ter ob igriščih vzpodbuditi druženje, tekmovalnost pa postaviti v ozadje. Drnovškova še dodaja, da olimpijada popestri zadnje šolske dni učencem in dijakom. V MCT-ju že razmišljajo tudi o novih športnih disciplin. Saša Kisovec Foto: Matjaž Kirn V urbanih športih Udeleženci letošnje olimpijade so tekmovali v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, teku, plezanju in tekmovanju z bmx-om. Še en urbani šport – skate contest bo potekal jutri na igrišču Partizan Trbovlje. Mlada olimpijada se bo zaključila v soboto z mini olimpijado, ki je namenjena najmlajšim in bo dopoldan potekala v Mestnem parku, popoldan pa bo potekalo še tekmovanje v košarki. nas povezovali ustvarjalnost, družabni dogodki in ideje, ki so kar vrele iz nas. Učitelji in učenci smo skupaj dosegli cilj: okrepili smo vezi med učenci, šolami in učitelji v lokalni skupnosti. Učenci obeh podružničnih šol in matične šole so nam pokazali, kako vešči in sposobni so, ter dokazali, da tudi »brez« šole lahko uresničujemo naše poslanstvo,« je zapisala Emi Klenovšek. Četrtošolka Lana Gombač Verižni eksperiment Konec maja je v Cankarjevem domu potekala 10. prireditev Verižni eksperiment. Predstavilo se je več kot 30 osnovnih in srednjih šol ter fakultet s svojimi členi verižnega eksperimenta. Uspešno se je predstavila tudi OŠ Trbovlje in dobila priznanje za izdelavo. Namen verižnega eksperimenta je, da kroglica preko različnih zanimivih fizikalnih pojavov pride do konca verige vseh členov. Vsaka šola pripravi svoj člen in trboveljskega so izdelovali na podružnični šoli Dobovec. »Naš člen smo poimenovali Kumlanci, ker smo doma pod Kumom. Člen smo izdelovali osem mesecev, vsak petek po eno uro. Pri delu smo zelo uživali. Eksperiment sestavljajo različni deli, ki smo jih poimenovali po delih Kumljanskega,« je delo opisala članica ekipe Klavdija Kuharič. Z njo so sodelovali še Tim Dolanc, Žan Simončič in Matija Trošt Čebela. Eksperiment so pripravili pod mentorstvom učitelja Gregorja Gune. SK Švabski uri Na GESŠ Trbovlje v šolskem letu 2013/2014 dela prostovoljka Rima pa pravi: »Ko sem poleti zvedela, da bodo našo šolo prenavljali, sem se spraševala, kje bomo. Nato sem se pomirila in zvedela, da bomo na GESŠ Trbovlje. V gimnaziji se dobro počutim. Naša učilnica je zelo velika. Iz nje se vidi naša šola, ta nova. Leto se bliža koncu in že komaj čakam, da bo naša šola narejena in prebarvana do konca«. Njen sošolec Lenart Zmrzlak pa je dodal: »Najprej me je skrbelo, kje bomo imeli razred. Še dobro, da je mami imela sestanek. Ko je prišla domov, mi je povedala, da bomo na gimnaziji. Prvi šolski dan so nam gimnazijci pripravili predstavo. Najbolj mi je všeč telovadnica. Imamo pogled na našo šolo, ki jo popravljajo. Moj najljubši predmet je angleščina. Na tej šoli mi je všeč, a vseeno komaj čakam, da grem nazaj na našo šolo«. Bittar. Dijaki so z njo preživeli dve »švabsko« obarvani uri. S predstavitvijo različnih krajev in zanimivih turističnih točk je dijake popeljala po svojem rojstnem kraju in celotni zvezni deželi Baden-Württemberg. Spoznali so, da morajo med potovanjem v ta del Evrope poskusiti Matthew’s Orginal hot dog, se pozabavati v Europa parku, ki je tematsko razdeljen na evropske države, se odpočiti in sprostiti pri Bodenseeju, Titiseeju, na Sky Beachu ali v Baden- -Badenu. Ne smejo pozabiti niti na ogled vseh vrst motornih vozil v Mercedes-Benz muzeju ter zvezd in planetov v Carl-Zeiss planetariju. Rimo jim je pripravila tudi švarcvaldske specialitete, tako slane kot sladke, dijaki pa so se preizkusili v iskanju in razumevanju besed v švabskem dialektu. Danke Rima, es war ein schee Nachmittag! SK Anamarija Čančar Foto: GESŠ Trbovlje ZASAVJE 15 četrtek, 19. junij 2014 Prste polizat Funšterc z divjimi šparglji Količine za 4 osebe Testo 25 dag moke 2 jajci 3 dcl vode olje ščep soli Nadev 30 dag špargljev slan krop 3 dag masla Šparglje operemo in odstranimo olesenelo steblo. V vrelem slanem kropu jih skuhamo do mehkega. Skuhane šparglje narežemo na 2 cm dolge koščke in jih na hitro popečemo na maslu. V vodi razžvrkljamo jajca, dodamo sol in moko. Vse dobro zmešamo. V ponvi segrejemo olje in prilijemo testo. Rahlo pečenemu potresemo na maslu prepražene šparglje. Pokrijemo s pokrovko in počasi pečemo. Funšterc obrnemo in ga še na drugi strani zlato rumeno spečemo. 14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL Aforizmi Za nekatere naše pisune bi bilo bolje če bi ostali nepismeni. Nekoč so vladali fevdalci, danes vladajo zajedalci. STUDENEC 2014 Poletno gledališče Studenec petek 20. junij 2014 ob 21. uri Cena vstopnice: 15 € Otroci so naše največje bogastvo, te pa hitro spravijo ob njega. Koncert CODA EXPRESS Pri nekaterih slovenskih glasbenikih so mi najbolj všeč pavze. Prave ljudi na prava mesta, pa je na Dobu dovolj mesta? Oto Pestner in Tolkalna skupina Stop Gost večera bo smučarski skakalec Peter Prevc. petek 27. junij 2014 Rdeči Tajfel ob 21. uri Cena vstopnice: 19 € Tekst in foto: Marija Razpotnik Narodno-zabavni muzikal z glasbo ansambla bratov AVSENIK Študijska razstava v lokalnem parku nedelja 29. junij 2014 ob 21. uri Cena vstopnice: 15 € Člani in članice likovne skupine Liki iz društva Svoboda Kisovec so 12. junija 2014 krajanom predstavili svoja likovna dela, nastala v mesecu maju. Razstava študijskih del z naslovom Vodice, ki je bila na ogled kar v lokalnem parku, je pritegnila veliko obiskovalcev. Opera SKGG Cankarjev dom in Akademija za glasbo Lj. NIKOGARŠNJA HČI Niccolò Piccinni Komična opera v treh dejanjih. Uprizoritev opere v italijanskem jeziku z nadnapisi. Tekst in foto: Metka Šum PREMIERA: petek Dolska noč Največja zabava v Zasavju Sobota, 28. junija ob 20. uri Dol pri Hrastniku, ob dvorani Dolanka Pop design Vlado Pilja Od 12. ure naprej v Dolanki veteranski rokometni turnir moških in ženskih ekip 18. julij 2014 ob 21. uri PONOVITVE: 19. , 20. julij 25. , 26. , 27. julij 31. julij, 1., 2. avgust 7., 8., 9., 10. avgust 14., 15., 16. avgust Vse predstave ob 21. uri Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 € nedeljske predstave: popust 2 € Domača gledališka predstava s petjem KOMEDIJA VESELICA V DOLINI TIHI Avtor: Roman Končar Priredba in režija: Alojz Stražar Glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. Letošnja domača gledališka predstava bo sodobna odrska postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in izvajanja domače glasbe. Komedijo, ki bo krstno izvedena to poletje v Poletnem gledališču na Studencu, je napisal Roman Končar. V njej se je približal našim ljudem in navadam, govorica igralcev pa je iz teh krajev in današnjega časa. Komedija na svojstven način postavi v razmislek številne humorne, pa tudi resnejše zaplete, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, kjer ne manjka težav. Te si pogosto postavljamo sami, nato pa jih z velikim hrupom na očeh javnosti skušamo reševati. Takih zapletov se je avtor lotil v letošnji predstavi, seveda na prikupen, šaljiv in všečen način. Nedvomno si ponovno lahko obetamo predstavo za sprostitev, še posebej pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji ljudske in narodno-zabavne glasbe, za katere bo ogled predstave velik in prijeten praznični užitek. Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta: 051 / 61 61 51(Marjana) 051 / 61 41 41(Urša) www.studenec.net 16 ZABAVA četrtek, 19. junij 2014 Lepa točajka je zmagala Matic Jere, Sandi Ritter, Klemen Benko in Pihalni orkester Svea so se izkazali za zmagovalno kombinacijo v natečaju za naj napitnico in poskočnico, ki je potekala v oddaji Raketa na Planet TV. Z Lepo točajko so osvojili publiko, pobrali največ glasov in zmagali. V začetku je bila to bolj štosna zgodba, pravi Matic Jere. „Nekega dne mi je Sandi Ritter v Fejst Pubu, ko smo prišli fantje gledat nogomet, rekel, da bodo v oddaji Raketa izbirali najboljšo napitnico, ki jo bo izvajal solist s pihalno godbo. Imel je pripravljen osnutek teksta in mi ga dal, naj ga uglasbim. Priznam, da sem sprva vzel zadevo bolj z levo roko, ko pa me je čez par dni že klical, sem videl, da misli resno. Vzel sem v roke kitaro in začel skladati. Ne vem kako, ampak melodija mi je stekla v eni uri. Sandi je bil zadovoljen. Poklicala sva Klemna Benka, ki je bil pripravljen spisati aranžma, in tako se je začelo. Tudi besedilo je bilo hitro napisano. V pol ure, pravi Sandi Riter. “Govori o odnosu gostov do osebja in ni osebno izpovedna, kaj bi pa žena rekla.” Sandi Ritter je ob Lepi točajki napisal že kar nekaj avtorskih skladb, ki jih izvajajo Čuki. Njegovo Želim znati v hrvaščini bodo po aranžmaju Igorja Podpečana zapeli pevci Zagorskega okteta. Za skupino Bohem, v kateri ustvarja in poje Matic Jere, še ni pisal. Matic pa se mu je v enem od cd-jev zahvalil za kadilsko sobo v Fejst Pubu, ker lažje ustvarja, če lahko ob pivu tudi kakšnega pokadi. Sandi Ritter: “V skupini tako prekaljenih in priznanih glasbenikov, kot so Matic, Klemen in orkester Svea, mi je bilo kot glasbenemu laiku v ponos sodelovati.” Matic je v Fejst Pubu redni gost v času nogometnih tekem Lige prva- kov, drugače pa zaradi službenih in družinskih obveznosti malo manj. Je pa vedno, pove, zadovoljen tudi z naborom točajk v lokalu. Izvedba Lepe točajke v oddaji Raketa je publiko v studiu in doma navdušila s pristno energijo, ki jo lahko pričarajo najbolj ubrani zvoki in odnosi. po nogometni tekmi. Fantastičen občutek.“ Kot je bil fantastičen občutek zmagati. „To je bila potrditev,“ pravi Matic, „da lahko nekaj dobrega ustvarim tudi v drugačnih vodah. Rad imam razgibano življenje in me zelo veseli, Zmaga je izvajalcem in avtorjem prinesla nagrado v vrednosti 3000 evrov, ki jo podarja Pivovarna Uninon ob 150-letnici delovanja. Zmagovalna ekipa bo del te nagrade namenila letovanju treh otrok na Debelem Rtiču prek območne organizacije RK Zagorje. Seveda so največ vaj zanjo imeli člani orkestra, Matic se jim je pridružil na dveh vajah, več je vadil pred snemanjem pesmi v studiu. Vidi se, kako vsi uživajo ob izvedbi in to so začutili tudi gledalci, ki so pesem izglasovali za zmagovalno. “Upam, da se bo Lepa točajka dovolj predvajala, da jo slišijo tudi tisti, ki so prireditev zamudili,” pravi Matic. “Pesem pa je trenutno najbolj popularna v Fejst Pubu. Zadnjič pa sem jo slišal, ko sem pred hišo ležal na ležalniku in je odmevala s Proletarca, kjer so jo večkrat zapovrstjo zavrteli Matic Jere: “Veliko privržencev Bohemov mi je čestitalo, pohvalilo pesem, tako, da sem zadovoljen, saj sem se sprva malce bal, kakšni bodo odzivi, da sem šel v čisto drugo zvrst in prostor.” ko delam nekaj novega. Ta zmaga me je tudi spodbudila, da bom naredil še kakšen podoben projekt, saj sem spoznal mnogo novih, zanimivih ljudi in s skupnimi močmi se res da marsikaj ustvariti. Že od nekdaj so mi všeč zvoki pihalnih orkestrov, simfoničnih orkestrov, tako, da mi je ta kombinacija super.” In ta kombinacija, kot pravi Sandi Ritter, ni zmagovalna samo za napitnice. „Imamo že nekaj pesmi na zalogi, le ujeti moramo pravi trenutek in spet bo veselo.” Še prej pa bo veselo v nedeljo, 22. junija 2014, na ploščadi v Evroparku v Zagorju, ko ima Pihalni orkester Svea nastop, v katerega bodo vključili tudi Lepo točajko. “Zagorjani, ki so nas podpirali in glasovali za nas,” pravi Matic, “si zaslužijo, da jo slišijo v živo sredi Zagorja. Če bo treba, tudi dvakrat.” Avtor: Tatjana Polanc Kolander Foto: osebni arhiv Matica Jereta Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561 ali 03-56-60-568). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, socialne zgodbe, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. četrtek, 19. junij 2014 FOTOREPORTAŽA 17 Mlada olimpiada Fotografije: Matjaž Kirn 18 REKLAMNA OBVESTILA četrtek, 19. junij 2014 poslikava obraza / Domfrca zeliščni otroški vrt / delavnica izdelovanja lutk 11.00: kino predstava 13.00: lutkovna predstava Program izvajajo: DPM Trbovlje, DPM Zagorje ob Savi, Zavod Metuljček, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, marionetno gledališče Jurček, Darila nakit Luci. PREDAVANJA, DELAVNICE / 14.00 – 19.00 = HIŠNI SVET 14.00 – 15.00: Ustvarjalnica kolaža 15.00 – 15.30: Turistične znamenitosti Zasavja 15.30 – 16.00: Samozdravljenje in dvig življenjske energije s pomočjo energetske medicine 16.00 – 17.00: Bobnarska delavnica 17.00 – 18.00: Zasavje na kolo 18.00 – 19.00: Tranzicijska mesta: primer tranzicijsko mesto Trbovlje, socialno podjetništvo 18.00 – 20.00: Odkrivanje postapokaliptične zgodbe 14.00 – 19.00: Kiparske delavnice Delavnice izvajajo: Tranzicijsko mesto Trbovlje, Mladinski center Zagorje ob Savi, PUNKT-Laboratorij za kreativne industrije, Trbovlje na kolo, Muslauf, Tolkalna skupina Perkakšns, Turistično informacijski center - TIC, Tadeja Perpar. STOJNICE, RAZSTAVE / 9.00 – 20.00 = MAGACIN, GALERIJA USTVARJANJE / DELAVNICE ZA OTROKE / PREDSTAVE / KONCERTI AKTIVIZEM / RAZSTAVE / PREDAVANJA / KAMPIRANJE / UČENJE PIKNIK / LENARJENJE / ŠPORT ADRENALIN / ART / ZABAVA DRUŽENJE PRAZNIK ZA NOVE ČASE WWW.DOMFRCA.ORG-NA SVEŽIH OBRATIH 14.00 – 19.00: Coworking kotiček 14.00 – 19.00: Kiparske delavnice 9.00 – 13.30: Likovne delavnice / Športni poligon / Razstava izdelkov / Izdelava lutk / Družabne igre / Poslikava obraza / Domfrca zeliščni otroški vrt 9.00 – 11.00: Ježa konj 9.00 – 14.00: Knjižna igrarija (s knjigami na potovanju med igro in branjem) 11.00 – 12.00: Bukmandeljc, pravljica za male in velike otroke 12.30: Kino predstava Program izvajajo: ŠHD Človek, Tranzicijsko mesto Trbovlje, Mladinski center Zagorje ob Savi, Relik, PUNKT-Laboratorij za kreativne industrije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Turistično informacijski center - TIC, Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije – sekcija Trbovlje, Živa Lipičnik, Radioamaterji. Program izvajajo: DPM Trbovlje, DPM Zagorje ob Savi, Zavod Metuljček, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Konjeniško društvo Trbovlje, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Darila nakit Luci. PREDAVANJA, DELAVNICE / 14.00 – 19.00 = HIŠNI SVET 14.00 – 15.00: Ustvarjalnica kolaža 15.00 – 15.30: Turistične znamenitosti Zasavja 15.30 – 16.00: Igre naših babic in dedkov 16.00 – 17.00: Delavnica izdelave keramičnega nakita 17.00 – 18.00: Novodobno suženjstvo – prekerne oblike dela 18.00 – 19.00: Gibanje, zdravje in motivacija Program izvajata: Zavod KŠTM Trbovlje, Relik in VAT (+Fotoklub Hrastnik in Foto društvo Goga). KULTURNI ODER / 15.00 – 20.00 = DOM SVOBODE PETEK, 27. JUNIJ OTROŠKI PROGRAM / 9.00 – 14.00 = PESKOVNIK 15.00 – 19.00: Bolšji sejem / Ex Tempore Trbovlje / Fotografski natečaj “Cicka” 9.00 – 20.00: Ex Tempore Trbovlje 9.00 – 20.00 (06.00): Fotografski natečaj “Cicka” STOJNICE, RAZSTAVE / 9.00 – 20.00 = MAGACIN, GALERIJA 15.00 – 19.00: Sejem unikatnih izdelkov 9.00 kulturni nastop skupine Sava Hrastnik – 20.00: Ex Tempore Trbovlje 9.00 – 20.00 (06.00): Fotografski natečaj “Cicka” Program izvajajo: Zavod KŠTM Trbovlje, Relik, VAT (+Fotoklub Hrastnik in Foto društvo Goga). KULTURNI ODER / 14.00 – 20.00 = DOM SVOBODE 16.00 – 16.30: Storytelling: pripovedništvo za odrasle, ki mu lahko prisluhnejo tudi otroci 17.00 – 17.30: Nastop vokalne skupine IRIS 17.30 – 18.00: Un s Trboul 18.00 – 18.30: Mažoretni nastop 18.30 – 19.00: Godba na pihala 19.00 – 20.00: Gledališka igra Prasica debela Program izvajajo: Kulturno-umetniško društvo Sava Hrastnik, mažorete Steklarne Hrastnik, Un s Trboul, Rudarska godba Hrastnik, vokalna skupina IRIS, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, Uršula Godec. VEČERNI PROGRAM GLAVNI ODER / 20.00 – 02.00 = ŠPIL d.d. Bohem / U3 / Rusty Swords / Divje rože / Koala Voice / Soul Duality / Bajta 13 in raperji AMD – ODER Z NARODNOZABAVNO GLASBO / 19.00 - 24.00 = DOMAČIJA Veter / Tu pa tam / Kr en band ELEKTRONSKI ODER / 02.00 - 06.00 = ŠTROM TANC Kaizer the DJ / Stanny Abram / Marco Mandarri / Sevenborn & Rasturen 15.00 – 15.30: nastop mladinskega pevskega zbora Mlinše 16.30 – 17.00: KUD Zagorski biser 17.00 – 17.30: folklorni nastop 17.30 – 18.00: Elvis Iron Ginger 18.00 – 19.00: bobnarski nastop Perkakšns 19.00 – 19.15: orientalske plesalke Mladinski pevski zbor Mlinše / Elvis Iron Ginger / KUD Zagorski biser / Muslimanska folklorna skupina Trbovlje / Tolkalna skupina Litija Perkakšns / Orientalska skupina Al Saiph / Folklorna skupina Svoboda Center Trbovlje VEČERNI PROGRAM GLAVNI ODER / 20.00 – 02.00 = ŠPIL d.d. Orlek / KLT (Kukr lhk ti) by Whiteman feat. GF / Datura / Fallen Idea / Terminal Disease / Trifail / Dislocated / Bajta 13 in raperji ODER Z NARODNOZABAVNO GLASBO / 19.00 - 24.00 na AMD = DOMAČIJA Navihani muzikantje / Poklon SOBOTA, 28. JUNIJ OTROŠKI PROGRAM / 9.00 – 14.00 = PESKOVNIK 9.00 – 13.30: likovne delavnice / pirografija / športni poligon / razstava izdelkov / družabne igre / PETEK, SOBOTA - ŠPORT ŠPORTNE AKTIVNOSTI: dvorana AMD = ŠVIC PETEK: 9.00 – 19.00: balinanje (uporaba balinišča) badminton in tenis zumba SOBOTA: 9.00 – 19.00: balinanje (uporaba balinišča) 9.00 – 14.00: badminton in tenis (uporaba dvorane) 14.00 – 17.00: speedminton 17.00 – 17.45: Insanity (intenzivna vadba) 18.00 – 19.00: Gladiator (zelo zahtevna vadba moči) ŠPORTNI PROGRAM: 9.00 - 20.00 (na PROSTEM – okolica AMD) = KURBL PLAC, TRAJBN PLAC in BAM,BAM,BAM! PETEK ob 16.00: Airsoft polygon 9.00 – 20.00: Slidetrike - freeride na lastno odgovornost 9.00 – 20.00: Bmx, freeride na lastno odgovornost 9.00 – 20.00: Skate - freeride na lastno odgovornost 17.00 – 20.00: Bmx contest – tekmovanje, predhodne prijave 17.00 – 20.00: contest – skate tekmovanje, predhodne prijave 19.00 – 20.00: Tek po okoliških hribih VSAKO URO: Fmx show - ogled Motokros – predstavitev Slackline Program izvajajo: ŠHD Človek, Airsoft team Scorpions, društvo Motokros Trbovlje, skejterji z Ledenice, Hilstrajk Matic Hribar s.p., Jure Saviozzi. NEDELJA, 29. JUNIJ 9.00 – 18.00: Družinski piknik 9.00 – 16.00: Funšterc 9.00 – 18.00: Manjši oder z glasbo 9.00 – 18.00: Fotografski natečaj “Cicka”. 9.00 – 10.30: Vadba joge 15.00 – 16.00: Tečaj prve pomoči Program izvajajo: VAT (+ Fotoklub Hrastnik in Foto društvo Goga), Ines Gama in Rdeči križ, društvo Rast. PETEK, SOBOTA, NEDELJA Camping = KOLONIJA Parking = PRKJR PLAC Speaker’s Corner = LAUTŠPREHER Počitek in lenarjenje = HOUDRE FREE ZONE Sunset View = KIČ Bosonogi fuzbal plac = FUZBAL Šank (hrana in pijača) = KANTINA, MALA KANTINA, EKSKLUZIVNA KANTINA DOBRODELNOST Tekom praznika se bodo zbirala sredstva za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Sredstva bodo predana zasavskim Društvom prijateljev mladine. ELEKTRO ODER / 02.00 - 06.00 = ŠTROM TANC DJ Addity / DJ Nitevision / DJ Martin White/ Matej Ocepek & friends SPREMEMBE PROGRAMA SO MOŽNE. HVALA ZA POTRPEŽLJIVOST. ZABAVA 19 četrtek, 19. junij 2014 Nagradna križanka 2 2 UŽITEN MORSKI ČRV SLOVEN. PESNIK JOŽE ŽUŽKOJEDA ŽIVAL EDEN PREMIK TELESA STOJA PLESALKE NA ENEM PRSTU KOLIČEK, KOLIČ UGASEL OGNJENIK KILOMETER MESTO NA HRVAŠKEM GRAD PRI LITIJI SVETEL MINERAL KAČA UDAV TITO (JOSIP) SMUČARKA MAZE MESTO V MAKED. KRAJ PRI SEVNICI KRVOL. ZVER JAVATA BREZ A VELIKA BRITANIJA ALUMINIJ ANG. NOGOM. FRANK GOSTIŠČE BLIZU GEOSSA PIJAČA ST. SLOV. JUŽNOAM. ŽELVA ČLAN ORJUNE NIOBIJ VRSTA ŽITA NEZNANEC PRIREDITEV NA BOGENŠPERKU BAKTER. MOLIERJEV GOMOLJ NA JUNAK RASTLINI MOZOLJAVOST ODTENEK ZAČETEK AZBUKE BRITAN. PREMIER TONY SL. GLAS. SKUPINA SKAND. M. IME ROČNO PRANJE PERILA (POG.) PROIZVAJALEC RAČUN. MOLDAVIJA SRBEČE KOŽNO VNETJE HUDOBIJA ARABSKI PESNIK AHMED SOLMIZ. ZLOG RAZSTRELIVO DEJSTVO, OKOLIŠČINA AKAD. P. ZBOR VAS PRI JESENIC. AMERIŠKI IGRALEC QUINN NADALJEVANJE GESLA DEL LASIŠČA BREZ LAS POLN DOBROTE ZBIRKA STARIH LIRSKIH PESMI TEŽKE SANJE MOŠKI SUKNJIČ ČUDAŠKI ČLOVEK POG. V ŠPANIJI PRVA POMOČ ORG. ZD. NAROD. ZMAGOSLAVNI VZKLIK JAPON. DRUŠTVO PODEŽEL. UTEŽNA MERA ZASTAVA POV. BIT. GORSKI ŠČINKAV. R. NOG. IGOR KRAVJI PASTIR TIP AM. AVTOM. TROPSKA OVIJALKA VOGAL (POG.) DOKTOR IGRALNA KARTA PRI TAROKU HIT. VOJ. FORMAC. UK. ATL. KRAVEC IT. UMET. ZGODOV. JEZ. NA FINSKEM OZN. ZA LIRO ODPRTINA V STENI PALEC, COLA RIMSKI HIŠ. BOG NEMŠKI POLITIK JOHANNES ANCONA NEGAT. ION ESTONEC KOSITER (POBRATENO) MESTO V SRBIJI 5 TOLST. ROMAN (KARENINA) JAPON. ATLET. JUNKO NEBESA, PARADIŽ ZAČETEK GESLA 4 2 4 7 8 4 3 4 6 8 5 2 7 9 4 4 2 8 7 3 1 SLOVARČEK: IZRAZ IZ WRESTLINGA NEMŠKI ZGOD. GEORG Sudoku št. 2 3 POTEG Z OSTRIM PREDMETOM 2 NODULA (bakterijski gomolj na rastlini), ZERI (ital. umetnostni zgodovinar), BANZAJ (zmagoslavni vzklik Japoncev) Nagrajenka nagradne križanke 1 (geslo: Zasavski tednik) je: Barbara Vučko, Turje 73, Dol pri Hrastniku Kupone s pravilno izpolnjenim geslom pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) info@zasavskitednik. si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo prejemnika majice z logotipom Zasavskega tednika. AMER. IGRALEC DAVID ZELENICA V PUŠČAVI Ime in priimek: Naslov: Tel.: Geslo: Popust, da te kap Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). Kupon velja do 3. 7. 2014 Še je čas za pomladansko čiščenje 60 € 30 € Čiščenje sedežnih garnitur T: 040 903 073 Kupon velja do 3. 7. 2014 Gostišče Zadružni dom v Čečah v času prenosov nogometnih tekem iz SP v Braziliji nudi 10 % popust na pivo Kupon velja do 3. 7. 2014 3 6 8 5 9 4 1 7 2 5 4 9 1 2 7 3 6 8 2 7 1 6 8 3 4 9 5 7 5 4 9 3 8 6 2 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 8 9 6 7 1 2 5 3 4 6 1 5 2 7 9 8 4 3 4 3 2 8 6 5 9 1 7 9 8 7 3 4 1 2 5 6 20 ZADNJA četrtek, 19. junij 2014 Podporniki Zasavskega tednika Spoštovani bralci! Dovolite, da vam vzamem nekaj trenutkov. Časopis Zasavski tednik smo snovali več let. Pravzaprav od takrat, ko ni bilo več tedenskega zasavskega časopisa. Močno smo razmišljali, kako ga zastaviti. Odločili smo se za časopis. Odločili smo se, da ga razdelimo na domove vseh prebivalcev Zasavja. Precej smo kolebali, ali naj časopis prodajamo ali ne. V situaciji, kakršna je v Zasavju, se nam to ni zdela najboljša rešitev. Vemo, da je nekaj ljudi, ki bi ga z veseljem kupovali, precej pa je takšnih, ki bi ga z veseljem brali, vendar težko kupili. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Zato smo se odločili, da bo Zasavski tednik darilo Zasavju in ga bomo financirali s trženjem oglasnega prostora. Vsak začetek je težak. Tudi naš ni enostaven. Izdelek ste spoznali. Skušamo delati dobro, kvalitetno, novinarsko korektno. Imamo ogromno energije, veliko načrtov in idej. Radi bi prinesli v Zasavje dober veter. Vse Zasavke in Zasavce, ki so pripravljeni vložiti v naš projekt nekaj dobre volje (beri: denarja), pozivam, da to storijo. Podprite projekt Zasavskega tednika in omogočite vsem prebivalcem naših lepih krajev, da bodo imeli v rokah svoj časopis. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, torej, prosim, nakažite 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. V našem časopisu bomo redno objavljali podpornike. Če objave ne želite, prosim, to pripišite v plačilu. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Ne bi rad, da tole zveni kot prosjačenje. Zasavski tednik bo izhajal tudi brez podpornikov. Z njimi bo pač lahko izhajal bogatejši in boljši. Srečno! Marko Planinc Sodelujte oblikujte vsebino vašega časopisa po rudniku od Trbovelj do Hrastnika 12. julij 2014 Si upaš premagovati ovire pod zemljo? Se upaš spopasti s skoraj 5 kilometrov dolgo progo od Ajnzerja v Trbovljah do Barbara rova v Hrastniku? Si sposoben premagati razmetane jamske vozičke, tone železja, porušene lesene podpornike, zrušek, blato, temo, jamske kure in Perkmandeljca? Letošnji rudarski praznik bomo obeležili z Jamatlonom – tekom čez jamske ovire po rudniku. Prijavi se na: www.zasavskitednik.si *Prijavijo se lahko posamezniki in trojke Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561 ali 03-5660-568). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Zasavskega tednika ni bilo v vašem nabiralniku? Vsako gospodinjstvo v Zasavju je upravičeno do darila Zasavju. Vsake roke lahko Zasavski tednik začutijo pod prsti, vsake oči se lahko sprehodijo po njegovi vsebini. Če niste prejeli svojega izvoda, se obrnite na vašo matično pošto. Tam boste lahko ugotovili, zakaj Zasavskega tednika ni bilo v vašem nabiralniku. Prijetno branje! Kdo si upa na Jamatlon? Jamatlon je unikaten dogodek za ljubitelje adrenalina in rekreacije. V specifičnem okolju zasavskega premogovnika bodo udeleženci s pomočjo spremljevalcev na 5 kilometrov dolgi progi premagovali različne ovire s pridihom rudarstva. Zasavski tednik bo s pomočjo Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) 12. julija organiziral premierni Jamatlon. Dogodek je odlična priložnost za ohranjanje knapovske tradicije in nov, inovativen način uporabe rudarske infrastrukture. Udeleženci bodo s čeladami in svetilkami na glavah pod zemljo pretekli pot od Trbovelj do Hrastnika in tako ob spoznavanju Start proge je na Ajnzerju v Trbovljah, udeležence najprej čaka 500 metrov ravnine brez ovir, ki bo služila za aklimatizacijo na prostor. Nato se bodo ‘jamatlonci’ spustili po Bedija vpadniku, kjer bo nameščena prva ovira. Glavnina ovir bo postavljenih na Savskem obzorju, po katerem bo rahlo vzpenjajoča se pot vodila do zaključnega vzpona po Barbara vpadniku. Na progi bodo razporejeni izkušeni knapi, ki jamo poznajo do potankosti. ti, svetovali pa vam bodo tudi glede premagovanja ovir. Za morebitne poškodovance bo poskrbela visoko usposobljena rudarska reševalna četa. Proga je v celoti zavarovana in obokana, gre za stalna delovišča zasavskih rudarjev. Možnosti zastrupitve s strupenimi plini ni, trasa je zelo dobro prezračena. s pestro kulturno dediščino rudarstva nekaj storili tudi za svojo telesno pripravljenost. Na slabih pet kilometrov dolgi progi bodo ‘jamatlonci’ premagovali ovire z rudarskim pridihom: plazili se bodo pod vrvmi, potiskali vozičke in plezali prek njih, vlekli in nosili bremena, gazili po vodi in blatu ter se morda soočili tudi z jamskim škratom - Perkmandeljcem. Pobeg pred poletno vročino V jami je stalna temperatura okrog15 stopinj Celzija, ponekod tudi kakšna stopinja manj, tako da kratke hlače in majice s kratkimi rokavi ne pridejo v poštev. Ozračje je malce bolj vlažno kot na površju, po progi pa tečejo tiri, zato je potrebno biti pri teku previden. Stalen spremljevalec rudarjev je tudi blato, obutev mora biti temu primerna. Na progi ga ni v izobilju, na določenih delih pa je kakšna luža in blatna zaplata. Ob progi bodo razporejeni spremljevalci, ki bodo v primeru poškodb ali drugih problemov vedeli, kaj stori- Tudi za rekreativce Zagorjan Matic Jere, pevec ansambla Bohem in zmagovalec tekmovanja za naj napitnico v oddaji Raketa skupaj s Pihalnim orkestrom Svea: “Jamatlona se bom z veseljem udeležil, kot pravi Zasavec. Končno bom lahko videl jamo! Posebej se veselim ovir s knapovskim pridihom, takšen koncept se mi zdi zelo zanimiv. Že dolgo sem se želel spustiti pod zemljo in malce okusiti življenje rudarjev, zdaj je končno prišla priložnost za to. Draž dogodka je zame tudi v tem, da so v teh rovih naši očetje in dedki pustili dušo in srce.” Za udeležbo na Jamatlonu ni potrebno, da ste vrhunsko fizično pripravljeni - progo lahko v celoti tudi prehodite. V primeru, da bo kakšna ovira pretežka, pa si boste lahko izbrali lažjo pot. Jamatlon ni tekmovanje, gre za pustolovščino, ki vam bo ostala še dolgo v spominu. Prijave se zbirajo v dveh kategorijah: prijavite se lahko kot posameznik, ali pa kot član tričlanske ekipe. Vsak udeleženec Jamatlona bo prejel majico, ob progi pa se bo lahko okrepčal. Organizator bo poskrbel za predhodno vizualno predstavitev trase in za prevoz ‘jamatloncev’ iz Hrastnika na start v Trbovlje. Vse podrobnejše informacije o dogodku, ki bo na svoj način obeležil tudi julijski rudarski praznik, si lahko preberete na spletni strani jamatlon.zasavskitednik.si, prijavite pa se lahko na elektronskem naslovu [email protected]. Hrastničan Denis Šketako, eden najboljših slovenskih triatloncev: “Sodelovanje na Jamatlonu mi bo v veliko veselje. Moj oče je delal v rudniku, zato bo imela preizkušnja zame tudi čustveno vsebino, bom na ‘domačem’ terenu (smeh, op. a.). Jamatlon bo gotovo drugačen, kot so triatlonske preizkušnje. Premagovanje ovir v rudniku je zelo zanimivo tudi za moje kolege, saj smo vsi po naravi taki, da imamo radi ekstreme in iščemo nevsakdanje stvari. Vsi poznamo maratone, triatlone in oviratlone, Jamatlon pa bo nekaj posebnega. Ne bo šlo le za tekmovalnost, bolj kot fizična pripravljenost bo pomembno to, da se bo vsak udeleženec psihično pripravil na pogoje v jami. Okolje bo specifično, treba bo predvideti vsak naslednji korak.“
![[.pdf] Navodila za varstvo pred požarom](http://cdn3.abcdocz.com/store/data/002676538_1-965f073773c8177a1c87e1c6a2a7f918-250x500.png)
© Copyright 2024