Nasmeh poletje 2014
I S S N 18 5 5 - 6 6 3 9 POLETJE 2014 POENOSTAVITE STROJNO POMIVANJE POSODE. Detergent Izpiralo Sredstvo za strojno pomivanje posode in sredstvo za izpiranje. Končno skupaj. Nekaterim stvarem je bilo namenjeno, da so skupaj. Zahvaljujoč podjetju Diversey, sta sredstvo za strojno pomivanje posode in sredstvo za izpiranje končno skupaj v sredstvu Suma Combi™. Pridobite dosledne rezultate čiščenja, za katere ste se zanašali pri ločenih sredstvih, ki so zdaj na voljo s prikladnostjo in učinkovitostjo enega detergenta za strojno pomivanje posode z vgrajenim izpiralom. Za več informacij, obiščite spletno stran www.diversey.com/sumacombi UVODNIK VSEBINA 4 Prevzem Mercatorjevih restavracij 8 TRO Prevalje 9 Ali vem, koliko sladkorja popijem s tremi kozarci soka? 10 Srečanje s poslovnimi partnerji 11 Slorest Dolenjska 2014 12 9. dm tek za ženske 13 Oh, ta naša (uboga) hrbtenica! 17 Poletno dogajanje v PE Ravne na Koroškem 18 Vodstvena konferenca 19 Naj sodelavka v tretjem četrtletju 2013 20 Naj sodelavka v četrtem četrtletju 2013 21 Naj sodelavka v prvem četrtletju 2014 22 Jamajška kuhinja 24 Orkan Maraja 26 Nagradna križanka Izdaja: Slorest d.o.o., Glavna in odgovorna urednica: Irena Primožič Uredniški odbor: Gregor Stipančevič, Kata Vidović, Marko Ponikvar, Martina Orel Tisk: ZIP center d.o.o., Spoštovani zaposleni in poslovni partnerji, Slorest vsak dan utrjuje svoj položaj sodobnega ponudnika gostinskih storitev, saj ves čas razvijamo nove rešitve tako na področju priprave hrane, sestave menijev kot tudi uvajanja sodobnih informacijskih rešitev, ki podpirajo naše poslovanje. Hkrati ves čas iščemo nove lokacije, ki bi bile primerne za našo ponudbo, ter spremljamo in uvajamo v restavracije svetovne in lokalne trende na področju kulinarike. V preteklih letih je bilo v regiji vse prevečkrat zaslediti izraz gospodarska kriza, ki pa očitno prehaja v neko novo stanje na trgu in postavlja meje med dobrimi in slabimi. Vsaka kriza v poslovanje podjetja prinaša spremembe in ga postavlja pred nove izzive. Hkrati so za podjetje ravno te spremembe gonilo napredka in izziv ugotoviti, kako poslovanje in poslovne procese še izboljšati in optimizirati. Prav to pa naredi podjetje še boljše in večje. Zato je potrebno take spremembe na trgu pravočasno zaznati, se na njih pripraviti in se prilagoditi. Leto 2013 je bilo tako polno malih prilagoditev v vsakodnevnem poslovanju, saj je veliko podjetij bilo primorano skrčiti svoj obseg poslovanja, nekatera so tudi naši naročniki, tako da smo bili v taka prilagajanja v določenih obratih prisiljeni tudi mi. Popravljali smo tudi napačne odločitve preteklih let, tako da smo prenehali poslovati v okviru študentskih restavracij v Mariboru. V juliju je v podjetju prišlo do zamenjave direktorja, kasneje pa tudi do reorganizacije in poenotenja poslovanja podjetja. Tekom leta je bila konsolidirana tudi lastniška struktura podjetja, kar je podjetju dalo nov elan. V septembru smo v podjetju začeli pomemben projekt prenove poslovnih procesov, za katerega računamo, da nam bo v prihodnjih letih prinesel napredek k še boljšemu poslovanju podjetja in večjemu zadovoljstvu naših gostov. Tako ta projekt pomeni začetek novih vlaganj v infrastrukturo podjetja, ki naj bi razbremenila zaposlene in jim omogočila usmeriti vso pozornost v skrb za zadovoljstvo naših gostov in pripravo najboljših jedi. Načrti za leto 2013 so bili zaradi negotovega ekonomskega okolja postavljeni nekoliko bolj konservativno. Načrtovali smo, da bodo prihodki od prodaje za 1,87 odstotka manjši kot leta 2012, dejansko pa smo dosegli 2,5 odstotka nižje prihodke od prodaje kot leta 2012. Na srečo smo uspeli nižje prihodke ublažiti z boljšo kontrolo stroškov, tako da izid iz poslovanja znaša 345.400 evrov, kar predstavlja 285-odstotno povišanje glede na doseženi izid iz poslovanja v letu 2012. Odstotek ohranitve obstoječih pogodb za leto 2013 znaša 99,06 odstotka. Ostali ključni kazalci poslovanja, ki jih redno spremljamo in za katere v smislu koncepta »vodenja s cilji« skrbijo in odgovarjajo določeni nosilci, so: indeks zadovoljstva gostov, indeks varnosti živil, fluktuacija, bolniška odsotnost, indeks skladnosti ravnanja z okoljsko politiko in drugi. Ti kazalci kažejo na delno izboljšanje ali vsaj zadržanje ravni iz leta poprej. Naše poslanstvo je osnovano na naših ljudeh, zato se zavedamo, da je ključno pritegniti in razviti odlične ljudi, ki lahko učinkovito vodijo posel. S pomočjo zaposlenih, z medsebojnim spoštovanjem in spoštovanjem gostov, timskim delom ter predanostjo kakovosti bomo lahko pridobivali nove poslovne partnerje in še naprej sodelovali s sedanjimi. Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p. Generalni direktor Rok Ponikvar Uredništvo: Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana Telefon: 01 300 42 40 Elektronska pošta: [email protected] www.slorest.si ISSN 1855-6639 3 NOVO Prevzem Mercatorjevih restavracij Irena Primožič Po letošnjih prvomajskih praznikih smo prevzeli kar devet Mercatorjevih restavracij. Dve restavraciji sta zaprtega tipa in sta namenjeni le zaposlenim v Mercatorju v Ljubljani in na Ptuju. Ostale restavracije so odprtega tipa in so namenjene vsem gostom. Te restavracije so: • • • • • • • Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Ljubljani Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Kranju Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Novi Gorici Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Mariboru Restavracija v poslovni stavbi Mercator v Ljubljani, na Dunajski c. 107 Okrepčevalnica Olmo v Kopru Okrepčevalnica Šalara v Kopru Mercatorjeve restavracije bomo preimenovali v restavracije in poskrbeli za ustrezno označevanje. Delno smo spremenili tudi ponudbo in jo obogatili z novimi jedmi, novimi okusi in dodatno ponudbo. V ponudbi imamo otroške menije, pri katerih otroci dobijo igračko. Vsak dan so v ponudbi tudi malice po akcijskih cenah. Ob obrokih si vsak gost lahko natoči tudi pijače, kolikor si želi. Prvi odzivi naših gostov so zelo spodbudni in nas spodbujajo k še večji kreativnosti na področju kulinarike. Restavracija v Mercator centru Ljubljana Šiška Restavracija v Mercator centru Maribor 4 POLETJE 2014 NOVO Okrepčevalnica Olmo Okrepčevalnica Šalara 5 NOVO Restavracija v Mercator centru Kranj Sami si pripravite sladoled v Mercator centru Kranj Restavracija v Mercator centru Kranj Letni vrt v Mercator centru Kranj 6 POLETJE 2014 NOVO TRO Prevalje Marjan Tertinek V poslovni enoti Ravne na Koroškem smo 5. maja 2014 začeli z malicami oskrbovati podjetje TRO – Rezalna orodja in industrijski noži na Prevaljah. Podjetje ima 140 zaposlenih in sodi med največje proizvajalce industrijskih nožev ter lesnoobdelovalnega orodja v Evropi. Svoje izdelke prodajajo v več kot petdesetih državah širom Evrope. različne vrste sendvičev, v poletnih mesecih pa bomo ponudili tudi osvežilne solatne krožnike. Po prvih informacijah so zaposleni z našimi storitvami izredno zadovoljni. Vemo, da nosimo veliko odgovornost. Zavedamo se, da mora biti malica pripravljena po načelih zdrave prehrane in vsebovati vse sestavine, ki jih naš organizem potrebuje pri napornem delovniku. Sodelavcem se zahvaljujem za prizadevnost in trud pri odpiranju obrata. Prvi korak, ki smo ga morali storiti, je bilo generalno čiščenje jedilnice in razdelilne kuhinje. Dosedanji oskrbovalci so namreč objekt zapustili v zelo slabem stanju. Čiščenje in opremljanje jedilnice je potekalo v sproščenem delovnem vzdušju. V podjetju vsak dan razdelimo do petdeset obrokov po sistemu prednaročanja. Za novo lokacijo vzorno skrbi delilka Danica Tratnik. Z njeno prijaznostjo in ustrežljivostjo so izredno zadovoljni tudi gostje. Izbirajo lahko med tremi toplimi meniji, od tega je en brezmesni, ter tremi hladnimi meniji, med katerimi je tudi sadni meni. Vsi meniji vsebujejo juho in dnevno sladico. Nudimo tudi 8 POLETJE 2014 PROMOCIJA ZDRAVJA Ali vem, koliko sladkorja popijem s tremi kozarci soka? Bojana Oražem Zaposleni v Odelu vedo. V Slorestu smo 1. julija pripravili promocijski dan o prehrani za zaposlene v Odelu. v Slorestu zagotavljamo gostom polnovredne in uravnotežene obroke, hkrati pa se trudimo ustreči željam gostov. Namen promocije je bil informiranje gostov o ustrezni izbiri malice, njene količine in vsebnosti. Delavci v industrijskih obratih opravljajo srednje težko do težko delo, prikazane količine pa so primerne za moške in ženske: Prehrana je pomemben dejavnik v uspešnosti vsakega zaposlenega in podjetja. Delavcu daje zadovoljstvo, dobro počutje in vodi v boljšo delovno storilnost. Prehrano delavcev načrtujemo skladno s Smernicami zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Jedilniki so načrtovani glede na težavnost in vrsto dela ter oblikovani skladno s priporočili za energijsko in hranilno vrednost živil. Malica na delovnem mestu je pomemben obrok ne glede na čas izmene in nekaterim predstavlja edini topli obrok v dnevu. Zato 5 lončkov sadnih jogurtov vsebuje 10 kavnih vrečk sladkorja (50 g). Priporočen dnevni vnos mlečnih izdelkov so trije lončki jogurta. Primer malice za žensko 1 plastenka (0,5 l) kokakole vsebuje skoraj 11 kavnih vrečk sladkorja (53 g). Priporočen dnevni vnos sladkorja je manj kot 16 g. Z 0,15 dcl kokakole torej zadovoljimo dnevne potrebe po sladkorju. Čez dan naj bi zaužili najmanj 0,5 kg sadja (in zelenjave). Uživanje izključno sadne malice ni priporočljivo, saj vsebuje samo oglji- Primer malice za moškega 9 kove hidrate, manjkajo pa nujno potrebne beljakovine in maščobe. Ob vsakem obroku pa je bolje zaužiti sadje kot sladico. S tremi kozarci soka (6 dcl) zaužijemo 7 kavnih vrečk sladkorja (35 g). Ob malici se zato priporoča pitje vode. Priporočen dnevni vnos soli je ena čajna žlička ali 5 g. Z dvema kosoma kruha zadovoljimo dnevne potrebe po soli. Dosoljevanje hrane je prej razvada kot potreba. DRUŽENJE Srečanje s poslovnimi partnerji Irena Primožič Konec maja smo poslovne partnerje znova povabili na druženje v SiTi Teater, kjer smo si ogledali komedijo. V SiTi Teatru smo že slišali izpoved sveže pečenega fotra in se smejali tegobam starega fotra, letošnje leto pa je besedo dobil mulc. O svetu odraslih, pasteh sodobne vzgoje, odnosih v družini in prvi ljubezni nam je skozi otroške oči z zvrhano mero navihanega humorja spregovoril Bojan Emeršič kot Mulc. Po predstavi smo dobre volje zapustili gledališko dvorano in v preddverju so nas pričakale bogato obložene in lepo dekorirane mize. Ekipa ljubljanske enote 1 z Radano Gončin na čelu nas je razvajala s kulinaričnimi dobrotami, ki so pripomogle k odličnemu vzdušju. Mulc vas gleda je monokomedija, v kateri nastopajo vse ključne osebe, ki navihanemu mulcu poskušajo razložiti pravila sveta. Vendar pa pogled na odrasle razkriva vrsto nasprotujočih si zgledov, ki dajejo misliti, da vse le ni tako črno-belo. Monokomedijo, ki je nastala po besedilu Roka Vilčnika in Bojana Emeršiča je režiral Jaša Jamnik. 10 POLETJE 2014 DRUŽENJE Slorest Dolenjska 2014 Mojca Gorenjc Gerjevič Vsakoletno Slorestovo srečanje smo letos pripravili v obratu Novo mesto. Na lepo sobotno jutro sredi junija smo se zbrali na športnem letališču Prilozje v prelepi Beli krajini. Udeležence srečanja je pričakala naša ekipa deklet in fantov z aperitivom, kavo, belokranjsko pogačo in darilom dobrodošlice. tile, in prav vse zaslužile pohvalo za borbeno sodelovanje. Zmagala je ekipa Gorenjske, sledili pa sta ekipa Ravne in ekipa ŠKL. Prve tri ekipe so dobile pokale in praktične nagrade. Zahvaljujemo se upravitelju Športnega letališča Prilozje ter vsem donatorjem, ki so nam omogočili znižanje stroškov priprave dogodka. Dan se je prevesil v pozno popoldne in počasi so se pričele priprave na odhod. Zaposleni v obratu Novo mesto se zahvaljujemo vsem udeležencem srečanja za dobro voljo, ki so jo delili z nami, ter za prijetno družbo. Se že veselimo prihodnjega leta, ko se srečanje seli na Gorenjsko. Ko smo se zbrali v polnem številu, je sledilo okrepčilo z enolončnico. S polnimi želodci smo bili pripravljeni na nadaljevanje dneva. Po pozdravnih govorih direktorja regije in generalnega direktorja je sledil sprehod do reke Kolpe. Najbolj pogumni so se celo kopali. Sprehod nam je vzbudil prijeten občutek lakote, zato smo po vrnitvi na letališče z veseljem uživali v kulinaričnih dobrotah naših kuharic in kuharjev. Ker ni prave zabave brez torte, so v naši slaščičarni spekli torto za vse udeležence srečanja. Suvereno jo je razrezal generalni direktor. Po kosilu smo bili pripravljeni na sproščeno druženje. Zabaval nas je lokalni bend Ful špon, ki je na plesišče zvabil prenekaterega slorestovca. Pripravili smo tudi zabavne igre, ki so se jih ekipe pogumno lo- 11 CATERING 9. dm tek za ženske Ana Kuhar in Anja Kristan Pred kratkim sva se zaposlili v enem od obratov v gorenjski regiji. Že v prvih dneh sva ugotovili, da se pripravlja velik projekt, in sicer organizacija vseh prehranskih storitev na dm teku za ženske. Dm tek za ženske je potekal že deveto leto. Za gostinsko ponudbo na dogodku že pet let skrbi Slorest, v zadnjih dveh letih pa je organizacijo prevzela gorenjska regija, ki poskrbi za topel obrok za udeleženke teka, pijačo, pogostitev v VIP-šotoru in à la carte ponudbo. Gre za zelo velik dogodek. Letos je bilo prijavljenih več kot 8500 tekačic, skupno število obiskovalcev pa je bilo več kot 15.000. Priprava prehrane na tako veliki prireditvi je zahtevna predvsem zaradi velikega števila obrokov za tekačice, pestrosti ponudbe in velikega števila zaposlenih, ki pri tem sodelujejo – letos kar 76. Za uspešno izvedbo projekta je bilo potrebno vložiti veliko časa in energije. Glavni ključ do uspeha je bilo prav gotovo timsko delo celotne regije. Direktor regije je skrbel za usklajeno delo ekipe, vodje pa vsak za svoje področje. Tisto »nekaj več« pa je bila prav gotovo profesionalnost in dobra volja vseh zaposlenih, ki so pri dogodku sodelovali. Dokaz, da skupinsko delo da boljše ideje, predloge in večjo kreativnost, je vsakoletna popestritev za VIP-goste. Lansko leto je bila to ledena skulptura dm tekačice, letos pa smo jih presenetili s čokoladno fontano in eksotičnim sadnim bifejem s skulpturo iz sadja v obliki palme. Z dobrim načrtovanjem smo se ognili vsem zapletom, projekt je bil uspešen in je po besedah vodje stekel BP – »brez problema«. Po napornem koncu tedna smo bili najbolj veseli pohval obiskovalcev in udeleženk teka. Na naju pa je največji vtis naredila učinkovitost ekipe, ki je brez večjih težav izpeljala dogodek in v nekaj urah postregla več kot 8000 obiskovalcev. Uspešnost priprave dogodka kaže na zrelost podjetja, zato se že veseliva izkušenj in znanja, ki ga lahko pridobiva v Slorestu. 12 POLETJE 2014 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Oh, ta naša (uboga) hrbtenica! Bojana Oražem Slorestovi gostje in zaposleni v službi pogosto opravljajo delo, pri katerem je hrbtenica v neugodnem položaju. Skoraj ni človeka, ki ga kdaj ne bi zabolelo v križu ali vratnem delu hrbtenice. sarnah, kjer pri delu pretežno sedijo. Zaradi nepravilne drže pri sedenju opažamo ukrivitev prsnega dela hrbtenice (t. i. pojav grbe) in napetosti vratu. Dolgotrajno sedeče delo in prisilna drža lahko vodita do okvare hrbtenice. Kje je rešitev? Večina naših gostov dela v industrijskih obratih, kjer dvigujejo in prenašajo težka bremena, ali delajo v pokončnem položaju – stoje. Tem se pridružujejo tudi naši zaposleni v kuhinji. Ročno prenašanje bremen, pripogibanje in prisilna drža so dejavniki, ki lahko povzročijo okvaro hrbtenice. Na drugi strani pa del naših gostov in zaposlenih dela v pi- Delo stoje: Delavci v proizvodnji, kuharji, natakarji Največ poškodb oz. vzrokov za bolečino v križu povzroči ravno nepravilno dvigovanje bremen. Običajno začnemo bremena dvigovati sključeni in jih dvigamo predvsem na račun obremenitve hrbta, kar je za našo hrbtenico zelo neugodno. Precej manj okvar hrbtenice bi bilo, če bi bremena dvigali čim bolj vzravnani v hrbtenici in si pomagali z mišicami nog, zadnjice in trebušnimi mišicami. Delo sede: Pisarniški uslužbenci Vir: http://www.ambulanta-selnica.si/sl/iskrice/bolecina-v-krizu/ in http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/bolecine.pdf. Eden najpogostejših vzrokov za bolečine v zatilju, ramah, med lopaticami in glavi so prisilne drže (neporavnana hrbtenica med sedenjem) in ponavljajoči se gibi (delo za računalnikom). Zato se med delom večkrat pretegnimo. budimo telo od znotraj navzven (preverjeno deluje bolj celovito kot skodelica kave!). Ostali načini vadbe, kot so tek, kolesarjenje, aerobika itd., skrbijo bolj za našo vzdržljivost; boks, fitnes, bootcamp ipd. pa za mišično moč in maso mišic. Tako kot se priporoča raznolika in uravnotežena prehrana, se priporoča tudi raznolikost in zmernost v športu. Športno udejstvovanje nam prinese tudi pozitiven čustven odgovor na naše življenje in izboljša oksigenacijo – preskrbo telesa s kisikom. Pomanjkanje časa je prej izgovor kot resnica, vse je stvar interesa in navad. Zato naj nam skrb za svoje telo postane bolj pomembna, kot je zdaj. Poskrbimo zase na delovnem mestu in doma. Pa vendar, ali je za okvaro hrbtenice res krivo le naše delovno okolje? Ljudje z boljšo fizično kondicijo imajo manj težav z hrbtenico. Ker pri športu krepijo mišice. Temeljne mišice za pokončno in samozavestno telo so tako imenovani stabilizatorji. To so: hrbtne mišice, trebušne mišice, mišice zadnjice in stegenske mišice. Najbolj se na te mišice osredotoča vadba pilatesa in joge. Vadba je umirjenega tipa, zato se lahko usmerja na pravilno izvedbo vaj. Za učinkovito krepitev telesa in ohranjanje moči je potrebno vaditi vsaj trikrat tedensko, če pa nam to ne uspe, se priporoča vsaj 10- do 20-minutno vsakodnevno jutranje raztezanje z nekaj krepilnimi vajami (10 do 15 ponovitev trebušnjakov za trebušne mišice, počepov za zadnjico, izpadnih korakov za stegenske mišice in dvigov zgornjega dela trupa za hrbtne mišice). S tem pre13 Vsak položaj zadržimo 5 do 15 s in delamo simetrično: desna, leva stran. Raztezne vaje v pisarni 14 10 11 8 5 4a 4b Igranje pianina 7a 7b Kroženje z rameni 2 1a 1b) Dodamo upogib hrbtenice, hrbtenico usločimo nazaj. 12 9 Stresanje z rokami 6 3 3b) Odklon hrbtenice vstran – desno, levo 3c) Upognemo glavo še navzdol, nežen pritisk z dlanmi na zatilje. PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU POLETJE 2014 15 Ne pozabite na sprostitev stopal, privoščite jim kopel in masažo. Ko pridete z dela domov, si privoščite nekaj minut počitka leže, pri tem naj bodo noge dvignjene, da izboljšate cirkulacijo krvi. 20 17 14 Vir: http://www.ambulanta-selnica.si/sl/iskrice/bolecina-v-krizu/ in http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/bolecine.pdf. 19a 19b Z ravno hrbtenico upognemo trup navzdol in primemo dvignjene nožne prste. 19c Sonožno dvigovanje na prste 16 13 21 18 15 22 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Raztezne vaje za stoječe delo Vsak položaj zadržimo 5 do 15 s in delamo simetrično: desna, leva stran. 1 Nagibanje hrbtenice iz stoječega položaja počasi v predklon, vretence za vretencem, hrbtenica sproščena 4 7 9 hrbtenica napeta, objameš kolena, glava spuščena. 2 3 5a 5b Zasuk vstran 6a 6b Kroženje z rameni 8 10a Počep 10b Počivanje v počepu, 11 16 12 13 POLETJE 2014 CATERING Poletno dogajanje v PE Ravne na Koroškem Marjan Tertinek V PE Ravne na Koroškem pripravljamo poleg malic, ki spadajo med vsakdanja opravila, tudi cateringe. V mesecu maju smo pripravili catering na Osnovni šoli Prevalje, kjer smo v dveh dneh oskrbeli s toplo malico 700 tekmovalcev 34. tekmovanja slovenskih godb na pihala. Gostje so bili s pogostitvijo izredno zadovoljni, zato že imamo rezerviran termin za naslednje leto. Julija smo pripravili pogostitev na podelitvi spričeval maturantom na Gimnaziji Ravne, v času poletnega judo kampa pa bomo pripravljali zajtrke, kosila in večerje za udeležence kampa. Dogajanje bo potekalo v športni dvorani na Ravnah. delovnikom in začela s štiriurnim. Konec poletja zato načrtujemo zaposlitev dveh delilk in šoferja. Zavedam se, da je najboljši delavec zadovoljen delavec, zato za naš kolektiv načrtujem športne dejavnosti (bovling, odbojka), ker verjamem, da bo sproščeno druženje prineslo še več vedrine in nas še bolj povezalo. Na začetku julija smo na otvoritvi Srednje šole Ravne pripravili hladni bife za 700 oseb, v naslednjem šolskem letu pa bomo pripravljali malico za 300 do 350 dijakov te šole. V podjetju Metal imamo redne tedenske pogostitve njihovih poslovnih partnerjev. Zavedam se, da je zadovoljstvo gostov in naročnikov naš uspeh. Na svoje sodelavce sem zelo ponosen, saj poleg priprave malic uspejo z dobro voljo pripraviti in postreči tudi dobrote izven centralne kuhinje. V kratkem nas bosta zapustili sodelavki, ki se bosta upokojili, še ena sodelavka pa bo zaradi zdravstvenih omejitev prenehala z osemurnim 17 IZOBRAŽEVANJE Vodstvena konferenca Martina Orel Eno izmed stalnih izobraževanj za vodje je vodstvena konferenca, ki jo organiziramo dvakrat letno. Rdeča nit zadnje konference je bilo poznavanje procesov in njihov kontroling. V uvodnem nagovoru je generalni direktor orisal bistvo vseh tem, predstavil letošnje poslovne aktivnosti ter prenovljeno vizijo podjetja. predstavil potek in faze sprememb ter poudaril, kakšna je vloga vodij pri njihovem uvajanju. Vsebina drugega dneva konference je bila povsem drugačna. Kot že nekajkrat smo drugi dan namenili timskim aktivnostim. Pri tem smo udeleženci spoznavali drug drugega, sodelovali in spoznavali okolico (konferenca je bila v Portorožu). Interaktivna igra »Save it« temelji na priljubljeni orientacijski igri, ki vključuje scenarij, na podlagi katerega mora skupina v vnaprej določenem času razrešiti problem, zapisan v scenariju igre. Najpomembnejše pri igri je razumevanje, da lahko skupina z ustrezno timsko dinamiko doseže bistveno več kot posameznik (sodelovanje nasproti tekmovanju), kot igro opišejo v podjetju Koren Sports. V prvi temi je zunanji sodelavec predstavil pomen kontrolinga kot nadzorstva v podjetju. Cilj nadzorstva je ureditev stanja in izboljšanje razmer ter pogojev, ne pa sankcioniranje. Pri tem je za izboljšanje stanja potrebno, da se nadzorstvo izvaja stalno ter da dobro poznamo kritične točke procesa. Za še boljše spoznavanje poslovnih procesov in njihovo poenotenje smo letos v podjetju popisali poslovne procese. Popis se je začel z uvodno delavnico na jesenski konferenci ter zaključil s predstavitvijo rezultatov na tokratni konferenci. Predstavljene so bile ključne ugotovitve, ki nam lahko služijo kot iztočnica za uvedbo postopnih sprememb v procese dela v podjetju. Spremembe in vodenje sprememb pa so bile glavna tema v popoldanskem delu, ko smo gostili zunanjega predavatelja Roberta Lična. Ličen nam je nazorno 18 POLETJE 2014 NA J SODEL AVK A Naj sodelavka v tretjem četrtletju 2013 Ana Biber Paš V tretjem četrtletju 2013 je priznanje naj sodelavka prejela Kata Setnikar, samostojna kuharica v obratu Dol. Kati je vestna delavka, deljeno delo ji ne predstavlja težav. Je izredno delavna in sposobna ter kadar koli pripravljena priskočiti na pomoč ostalim v ekipi. Kati je že dolgo zaposlena v obratu Dol in lahko rečemo, da je na neki način duša te lokacije. Gostje jo spoštujejo in jo imajo radi, s ponosom pove vodja obrata Robi Pulin. Ekipa obrata Dol je izredno dobro povezana. Ko sem obiskala Kati, so ravno končali delo in se zbrali ob kavici, ki so jo seveda prijazno ponudili tudi meni. Sproščeno smo poklepetali in začutiti je bilo povezanost brez razlik, ne glede na njihovo delovno mesto, kar je prednost pri manjših obratih. Po kratkem pogovoru z zaposlenimi in vodjo obrata se s Kati presedeva v restavracijo, da se lahko v miru pogovoriva ter da ji predam še kako zasluženo nagrado za naj sodelavko. Restavracija je prijetna, domača, seveda tudi po zaslugi Kati. Kati pove, da ji je nagrada v izredno zadovoljstvo ter ponos, še več pa ji pomeni, ko jo pohvalijo gostje. Ti jo imajo radi, kar ji tudi povejo, in to ji pomeni več kot kar koli drugega. Zaradi njih in ekipe, s katero se odlično razume, vsak dan z veseljem prihaja na delo. Trudi se za pestrost in okusnost ponudbe. V podjetju je že osem let, delo kuharice jo izpopolnjuje, ker izredno rada kuha, rada ima ljudi, rada je v gibanju, ne prenese mirovanja. V ponos in veselje so ji seveda tudi zelo dobri rezultati obrata, ki je bil lani zasluženo ponovno tim leta in je prejel posebno nagrado ter izlet po lastni izbiri. Izlet je bil prijeten, zabaven in sproščen, kar lahko potrdim tudi sama. Na kratko se pogovoriva še o njenem življenju. Pri rosnih štirinajstih letih je sama prišla v Slovenijo ter z močno voljo zaključila šolanje na srednji gostinski šoli v Ljubljani in se izučila za kuharico. Slovenski jezik in Slovenija nasploh sta ji bila takoj blizu, sama se je brez težav znašla v Ljubljani. Svoje bližnje je občasno obiskovala, pač kolikor so ji čas ter finančne zmožnosti dopuščale, še danes pa ohranja dobre odnose z mamo in sestro. Pri devetnajstih se je poročila. Z možem sta zgradila hišo, imata dva odrasla otroka. Vsi se odlično razumejo in so zelo povezani. Še posebej je ponosna na svojega vnučka, s katerim poleg družine in prijateljev najrajši preživlja prosti čas. Veliko se sprehaja ter seveda kuha za svojo družino in prijatelje. Kati je preprosta, prijazna, delavna in zanesljiva in nanjo smo v podjetju ponosni. 19 NA J SODEL AVK A Naj sodelavka v četrtem četrtletju 2013 Ana Biber Paš V zadnjem četrtletju 2013 je naj sodelavka postala Janja Mostar, pomožna kuharica v obratu Ljubljana 4. Janja svoje delo opravlja skrbno, je delavna, komunikativna in pripravljena pomagati sodelavcem. Rada sodeluje pri novostih, ki jih vnašamo v gostinsko ponudbo, o njej pove vodja obrata Toni Koleša. Ob prihodu v obrat srečam ravno Janjo in takoj opazim njeno neverjetno energijo, že od daleč namreč sveti kot sonček. Takoj se poveževa, čeprav se od prej ne poznava. Malo poklepetava in se odpraviva v pisarno, kjer se pobliže spoznava. Čestitam ji v imenu podjetja ter ji predam simbolično nagrado, ki se je razveseli. Vesela je, da jo v podjetju spoštujejo ter cenijo njeno delo in prizadevanje. Čeprav že čaka na zasluženo upokojitev, je še vedno zelo aktivna in svoje delo opravlja zelo skrbno. V Slorestu je začela delati, ko je podjetje prevzelo kuhinjo (in zaposlene) v Slovenijalesu. V podjetju dela že sedemnajst let, od tega je že deset let njen vodja Toni Koleša, s katerim se odlično razume. Najpomembnejše v odnosu je namreč medsebojno spoštovanje in razumevanje. Dela, kjerkoli jo potrebujejo, je namreč vsestranska delavka, kakršnih si lahko samo želimo: pomaga pri pripravi jedi v kuhinji, cateringih, sladicah, pripravlja solatni bar … Ima odrasli hčerki, moža ter veliko prijateljev, kar me glede na odprtost, komunikativnost in pozitivnost sploh ne preseneča. Z možem se najrajši odpravita v gore, ki so njena strast in kjer se počuti kot doma. Janja, iskrene čestitke, želimo ti vse najlepše! 20 POLETJE 2014 NA J SODEL AVK A Naj sodelavka v prvem četrtletju 2014 Dejan Hauko Mateja Maček je vodja kuhinje v obratu Murska Sobota, kjer je zaposlena tri leta. Kot sodelavca sva prvič delala pred leti v Eurestu, kjer je bila zaposlena od pripravništva naprej, potem pa sem zamenjal delodajalca in se preizkusil kot vodja kuhinje. Po desetih letih dela v Eurestu se je Mateja – mama dveh otrok – odločila poiskati službo bližje domu. Ker sem kot vodja kuhinje potreboval izkušenega kuharja, sem se na njeno prošnjo za delovno mesto odzval in jo predlagal za zaposlitev. Tako se je začelo najino sodelovanje. Junija 2011 je Slorest prevzel nudenje prehrane v centralni kuhinji v Agromerkurju. Kot vodji kuhinje mi ni bilo težko izbrati, katere sodelavce bom potreboval. Mateja je bila zanesljiva in marljiva. Nekaj časa je bila neuradni vodja kuhinje, potem pa je to postala tudi uradno. Je delavna in marljiva, nobeno delo ji ni pretežko. Ve, kaj mora biti narejeno, zato bo to naredila ali pa pomagala narediti. Dobro voljo in smeh prenaša na sodelavce, včasih pa raztresa – priznajmo – tudi malce slabe volje. Ampak takšno je življenje! Ker kot vodja kuhinje poleg dela v CK pokriva še delitev v RK, je stalno v stiku z gosti, s katerimi preživlja slabe in dobre trenutke. Tako imam desno roko v kuhinji in na terenu. Pri delu v kuhinji uživa in zna v hrano vnesti tisti kanček ljubezni, ki je potreben, da je končni izdelek takšen, kot mora biti. Še posebno enolončnice! Svojega znanja, ki ga je pridobila v vseh teh letih, ne drži zase. Deli ga med nove sodelavce, pa tudi med stare, če slučajno kdo potrebuje kakšen nasvet. Pred kratkim smo sprejeli dva dijaka 2. letnika SŠGT Radenci, ki bosta zagotovo kar nekaj znanja dobila od nje. Ker ni rada preveč v ospredju, jo je predlog za naj sodelavca sprva presenetil in povzročil kar nekaj nelagodja, potem pa se je le sprijaznila. Taka pač je. Je ključni igralec ekipe MS, brez katerega gre vse težje, ampak če ostala ekipa funkcionira, kot mora, ni nič pretežko. 21 PROSTI ČAS Jamajška kuhinja Anja Majcen Jamajka, otok sredi Karibskega morja, ki slovi po svojih naravnih lepotah. Otok, obdan z zelenim morjem ter prekrit z mogočnimi tropskimi gozdovi, je z leti postal sinonim za raj na zemlji. Ni naključje, da ravno Jamajka od vseh otoških držav v Karibskem morju žanje največjo svetovno prepoznavnost. Poleg naravnih lepot ima tudi druge zanimivosti. Ena izmed njih je reggae – glasba, ki jo je v svet popeljal legendarni Bob Marley. Bob je s svojo glasbo in rastafarijansko kulturo naredil Jamajko še prepoznavnejšo. Jamajka se ponaša tudi z odličnimi atleti, ki so že desetletja nepremagljivi v paradnih disciplinah atletike. Ne smem pa pozabiti na svetovno znano kavo iz Modrega gorovja. Zaradi svoje specifičnosti je postala ena najbolj zaželenih in cenjenih kav med poznavalci te opojne pijače. Jamajko pa je potrebno izpostaviti tudi zaradi odlične kulinarike. Jamajčani živijo z naravo. Rodovitna zemlja in tropska klima skrbita, da na Jamajki ni lačnih ljudi. Plodovi rastejo na vsakem koraku. Jamajška hrana je znana kot zdrava, raznolika, pridelana na tradicionalen način. Praktično ni jedi, ki ne bi vsebovala sestavin z domačega vrta ali iz bližnjega gozda. Jamajčani imajo radi dobro začinjeno hrano, ki ji dodajajo lokalne začimbe, kot so karibska rdeča pekoča paprika, ingver in kalalu, ki je zelo podoben naši špinači. Vse te začimbe dajejo jedem specifičen in plemenit okus. Na jamajško hrano zelo vplivajo rastafarijanci, pripadniki rastafarijanske vere, ki so večinoma vegetarijanci. Raste imajo svoj pogled na to, kako naj živijo Afričani, in si prizadevajo za obnovitev kulture, ki jim je bila odvzeta, ko so njihove prednike na ladjah kot sužnje pripeljali na Jamajko, v domovino gibanja. Pripravljajo številne edinstvene vegetarijanske jedi in verjamejo v kuhanje z malo ali brez soli oziroma kuhanje na način »ital« – zdravo z naravo. Jamajški moto je »Out of many, one people«, kar pomeni »Iz mnogih eno ljudstvo«. Pregovor bi lahko uporabili tudi za jamajško hrano. Med številnimi etničnimi skupinami, ki so naseljevale Jamajko skozi zgodovino, je nastala ena izmed najbolj prepoznavnih kuhinj. V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj jamajških jedi, ki so posebnost otoka in se razlikujejo od kreolske hrane, ki je značilna za karibske otoke. 1.Aki s slano ribo Aki je nacionalno drevo Jamajke. Iz njegovih plodov pripravljajo nacionalno jed aki s slano ribo. To je kombinacija akija in ribe, kot sta trska in polenovka. Obrok, ki ga pripravljajo za zajtrk, je poln vitaminov in beljakovin, po okusu pa je podoben jajčni omleti. Aki s slano ribo je stalnica v vseh jamajških domovih ne glede na družbeni sloj. 2. Kruhovec To je »kruh«, ki raste na drevesu. Kruhovec je stalnica v jamajški kuhinji. Sadež, ki raste vse leto, je po svoji sestavi na las podoben kruhu, kot ga poznamo mi. Sadež razpolovijo, popečejo na ognju in postrežejo kot prilogo različnim jedem. 3. Kalalu Kalalu je preprosta rastlina za vzgojo in raste na vsakem jamajškem vrtu. Je nekakšna različica špinače. Jamajčani jo uporabljajo na več načinov: v omletah, kot prilogo ali pa iz nje skuhajo tradicionalno juho. Vanjo dodajo čili in sladek krompir, imenovan »jam«. 4. »Jerk« Kot sem že poudarila, je za Jamajčane znano, da imajo radi začinjeno hrano. Meso najrajši pripravljajo na tradicionalen način. Močno začinjeno ter pikantno meso piščanca, svinjine ter rib počasi pečejo in smodijo 22 POLETJE 2014 PROSTI ČAS Jerk Sveže sadje v posebnih sodih za peko. Za ogenj uporabljajo les mangovega drevesa, kar daje jedem imeniten dimljen okus. Meso pred peko marinirajo v pekoči marinadi ter ga, ko je pečeno, postrežejo s tradicionalnim rižem z rdečim fižolom, ki je kuhan v kokosovem mleku, zaradi česar je jed kremasta, sladka, s tropskim okusom. Skoraj na vsakem koraku srečaš značilne žare za »jerk«, kjer strežejo pripravljeno meso. 8. Sveže sadje 5. Jamajški žepki (»Jamaican patty«) 9. Kava iz Modrega gorovja Za karibsko otočje je znano, da ima najboljše sadje, tako da ne pričakujte dolgočasnih jabolk in pomaranč. Na Jamajki lahko okušate eksotično in nenavadno sadje naravnost z drevesa. Nikjer še nisem jedla boljšega manga, papaje in ananasa. Če nisi ljubitelj sadja, potem to postaneš na Jamajki. Jamajški žepki so jed iz vlečenega testa, nadevana z mletim mesom, ribo, jastogom, piščancem ali pa samo z zelenjavo. Pomembna začimba, ki jed naredi še bolj posebno, je kari. Jamajčani žepkom dodajo še prilogo in okusen obrok je pripravljen. Če ste že kdaj v kavarni ali trgovini videli kavo »blue mountain«, ste bili verjetno šokirani zaradi njene cene. Kavna zrna, ki rastejo v Modrem gorovju, so med najboljšimi na svetu. Kava je znana po svojem izrazitem, negrenkem okusu. Za vse ljubitelje kave je skodelica kave »blue mountain« zagotovo prava odločitev za začetek dneva. 6. Banana za kuhanje (»plantain«) Verjetno ste v trgovini že kdaj videli velike zelene banane. To niso navadne banane, ampak sladki sadeži, ki so okusna priloga za vsak pikanten jamajški obrok. Pogosto jih ocvrejo, prelijejo z maslom ter dodajo še sol in poper. Jamajka je otok sonca, narave in morja, kar se nedvomno odraža v jamajški kulinariki. Kljub globalizaciji in vse lažji dostopnosti uvožene hrane se Jamajčani odločajo za tisto, kar jim je najbližje. Gozdovi, polni užitnih plodov, domači vrtovi in njive, kjer že stoletja gojijo kulture, ki se prenašajo iz roda v rod, in seveda morje s svojim neskončnim virom dobrot, so zagotovilo, da na otoku res ne ostaneš lačen. Jamajški jedilnik je raznolik, poln barv in temperamenta, ki se odraža v začimbah – je tak, kot je življenje na Jamajki. Če imate željo obiskati Jamajko, si vzemite čas in poskusite čim več specialitet, ki vam jih otok ponuja, ob tem pa ne pozabite spiti tudi stekleničke jamajškega piva »red stripe«. 7. »Gizzada« To je krhko testo, napolnjeno z maslom, kokosom, ingverjem in muškatnim oreščkom. Je hrustljavo, lepljivo in zelo sladko pecivo. Če ga boste kdaj poskusili, boste veseli, da je večina jamajške hrane sestavljena iz zelenjave in sveže ribe. One Love! 23 PROSTI ČAS Orkan Maraja Sonja Rigler Letošnje počitnice preživljam v eni od kostelskih vasi. Tukaj sem rada iz preprostega razloga: ker je narava lepa, prvinska in ker lahko uživam v obilici miru. Spoznala sem čudovito in za moje pojme pogumno žensko, Marijo Zalar, ki že trinajst let živi v Rajšelah, vasici z desetimi hišami, kjer je edina prebivalka. V Rajšelah se makadamska cesta konča in ne vodi nikamor več. V tej vasi je, kot pravijo, v najboljših časih živelo do 60 duš, sedaj pa v njej stalno prebiva le Marija. Zaradi slabih razmer za življenje in slabih prometnih povezav so bili vaščani prisiljeni oditi drugam, kjer so lahko dobili delo. Tudi Marija se je odselila, a se je pred trinajstimi leti vrnila v rojstno vasico, v hišo svojih staršev. Pove, da rada živi tukaj, da ničesar ne pogreša in da je ni ničesar strah. Živeti sam sredi divjine, kjer je polno divjih živali, pomeni, da moraš verjeti v svoje sposobnosti in znanje in da za normalno življenje ne potrebuješ nikogar. Ko steče pogovor o različnih temah, ugotovim, s čim vse se ukvarja Marija in da ima pravzaprav zelo malo časa. Skrbi za kmetijo, poleg tega pa se ukvarja tudi z žganjekuho. Kdor se spozna na to, ve, da je potrebnega zelo veliko truda, preden lahko žganje postrežeš, ga postaviš na mizo. Da pa njena pijača ni kar tako, mi Marija pokaže nekaj priznanj, po večini zlata in srebrna, ki jih je prejela za žganje. Koliko dela je potrebnega vse leto samo za vzdrževanje kmetije, si lahko samo predstavljam; vprašam se, kako lahko vse to opravi sama? Od kod črpa vso to energijo? Odgovor je enostaven. Moč ji daje neskončna ljubezen do vasice, v kateri živi, in ljubezen do narave, ki je že sama po sebi vir energije. Istočasno dobim odgovor, zakaj ima Marija vzdevek, ki so ji ga dali njeni sodelavci: »orkan Maraja« (po filmu, ki je bil posnet o omenjenem orkanu). Povedala mi je veliko zgodb, med katerimi mi je bila zanimiva tista o medvedih, ki so pogosto prihajali pred njeno hišo. Eni so si postregli s hruškami, drugi so se kar zlepa pojavili pred vhodnimi vrati. Enega je celo fotografirala za dokaz lovcem. Ali jo je bilo strah? Odgovor je ne, ker tukaj je to sestavni del vsakdanjika. Živali je veliko, pridejo in grejo in to je treba sprejeti. V zimskem času se življenje nekoliko ustavi, upočasni. Takrat je čas za pletenje, kvačkanje, in kar je najpomembneje – za druženje. Ob vikendih, ko vasica zaživi, ker pridejo vikendaši, se jutranja kava spije enkrat pri enem sosedu, drugič pri drugem. Večere velikokrat preživijo ob različnih družabnih igrah. Takrat se ne gleda televizije, pozabijo se vsakdanje skrbi. Veliko je smeha in zabave. Kaj je lepšega od tega, da dan končaš z lepimi mislimi ob pogovoru s prijatelji. Mogoče zveni idilično, ampak to človek potrebuje, ker se potem lažje spopada z novimi izzivi. Verjemite mi, da življenje v zimskem času v tej vasici prinese tudi velikokrat kakšno težavo, kot je na primer podrto drevo, in če želi Marija priti do zdravnika ali trgovine, mora drevo odstraniti, zato je motorka v avtu njena glavna spremljevalka. 24 Marijo neizmerno spoštujem in jo občudujem, kako rešuje svoje težave, ki se bistveno razlikujejo od naših v mestih. Ko se nam karkoli zgodi, zavrtimo telefon, pokličemo nekoga in zadeva je že skoraj urejena. Na koncu sem jo še vprašala, če mi lahko zaupa recept za kakšno tipično kostelsko jed. Kostelski želodec je velikonočna jed, ki jo za ta praznik pripravi skoraj vsaka gospodinja. Za 5 oseb potrebujemo: • 1 svinjski želodec • 1,5 kg belega kruha, starega dan ali dva • 30 jajc • 5 dag kvasa, pol žličke soli in popra po okusu • 0,2 kg domače šunke • 0,3 kg domače suhe slanine Ko želodec napolnimo z vsemi sestavinami (dobro premešanimi), ga damo peči v pečico za uro in pol. »Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi.« POLETJE 2014 Naša kmetija stoji na zelo lepe kraju pod vznožjem Kamniško Savinjskih Alp blizu smuèarskega središèa Krvavec. Smod družinska kmetija z dolgo tradicijo, kjer pri delu pomagata starša in brat z družino. Naša kmetija je srednje velika kmetija in je pretežno usmerjena v pridelavo zelenjave. Imamo zelo raznoliko ponudbo. Glavni vir dohodka na kmetiji je še vedno pridelava krompirja. Sledita mu pridelava svežega zelja, solate ter ostale zelenjave. Za èim bolj zgodno pridelavo smo postavili rastlinjake, kjer se proizvodnja zaène že v zimskem èasu. Spomladi, kjer se zaène sajenje na prostem, pa v rastlinjake posadimo plodovke, kot sta paradižnik in paprika. Temeljimo na lastni proizvodnji in temu primerni kakovosti, za katero se trudimo, da je èim višja. Zaradi raznolikosti naših kupcev med katerimi je tudi Slorest d.o.o. in zaradi zelo široke mreže dostave, saj ta pokriva celo Slovenijo, smo dnevno prisotni na tržišèu. Naša dostava je dnevna, oziroma po dogovoru s kupcem. Vso zelenjavo pa se lahko kupi tudi pri nas doma. Za potrebe Sloresta smo razvili proizvodno linijo za olupljen krompir in oèišèeno solato. Krompir se najprej oèisti, olupi v posebnem stroju in se potem vakuumsko pakira. Solata se prav tako oèisti, razreže, osuši v centrifugi in vakuumsko pakira. Te proizvodi imajo kar nekaj prednosti za goste Slorestovih restavracij: oba proizvoda sta pripravljena brez roènega dela, kar poveèuje varnost živil, èas priprave v restavracijah je krajši, prav tako je krompir na ta naèin lepše olupljen. Izdelki imajo rok trajanja nekaj dni pod ustreznimi temperaturnimi pogoji. Proizvodnja je tudi ekološka, saj se vsi odpadki, ki pri tem nastajajo, kot krma za domaèe živali ali kompostirajo. Na naši kmetiji se najbolj trudimo pridelati kakovostno zelenjavo, cene pa prilagajamo konkurenènim cenam na tržišèu. Seveda naša raznolikost in kakovost pripomoreta k temu, da smo na tržišèu zelo dobro prepoznavni in zastopani, saj je naš cilj dobra kakovost. 25 KUHARSKI NASVETI Kaj storiti, da čebula pri rezanju ne bo dražila oči? Če čebulo pred sekljanjem hranite v hladilniku, bodo njeni sokovi zgoščeni in rezanje ne bo zelo pekoče in neprijetno. Kaj storiti, če je juha preslana? Če je juha preslana, dodajte narezan surov krompir. Ko bo krompir kuhan, ga odstranite. Krompir bo nase vezal sol. Kaj storiti, če je juha preveč mastna? Maščobo iz juhe odstranite tako, da dodate nekaj kock ledu. Maščoba se bo sprijela na kocke. Odstranite jih, preden se stopijo. Kako odstraniti košček jajčne lupine? Ubili ste jajce, pa se vam je odlomil majhen košček jajčne lupine. Najlažje jo odstranite tako, da najprej zmočite prst, nato se bo jajčna lupina brez težav ujela na prst. Kako zmehčati rjavi sladkor? Če se je rjav sladkor strdil, mu dodajte rezino svežega kruha in dobro zaprite embalažo. V nekaj urah bo sladkor ponovno svež. Kako očistiti zažgano posodo? V zažgano posodo dajte limono, kis in malo detergenta za čiščenje posode. Vsebino zavrite in splaknite pod vodo. Posoda bo čista. NAGRADNA KRIŽANKA GESLO: Sponzor križanke je podjetje Mlinotest Živilska industrija d.d., ki bo izžrebanim nagrajencem podarilo 3 darilne pakete: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Geslo: Ime: Priimek: Davčna številka: Naslov: Telefon: e-pošta: Odgovore pošljite do 20. oktobra 2014 na naslov: Slorest d.o.o. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrado podjetja Mlinotest Živilska industrija d.d. Pravilno geslo iz prejšnje številke je: MLINOTESTOVE DOBROTE Nagrajenci, ki so pravilno napisali geslo in so prejeli nagrado podjetja MLINOTEST d.d. so: 1. Veronika Radi, ul. Cirila Debeljaka 2, 3000 Celje 2. Jožica Bokša, Pavlovci 12, 2270 Ormož 3. Frančišek Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik 26 ČESTITAMO! POLETJE 2014 NAGRADNA KRIŽANK A 27
© Copyright 2024