Lambrechtov dom starejših

LAMBRECHTOV
številka 14, avgust 2014
Interno glasilo Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah
PESEM
Dobra dela nas bogatijo
Bila sem majhna deklica,
ko v službi v domu je moja teta bila.
Pomagala sem ji na Goliču pobirati kokošja jajca,
skupaj z mlekom sva jih na voz naložili,
da so se teh domačih dobrot v domu stanovalci naužili.
Tudi v »Grašino« me s sabo je vzela,
tam bilo ogromno je dela.
Ljudje ubogi, pomoči potrebni,
so me lepo sprejeli,
že samo pozdrava in nasmeška bili so veseli.
Že kot otroka so me doma vzgojili,
da je trebe vse ljudi spoštovati
in če potrebujejo pomoč,
jim pomagati.
Ta vrednota je v meni ostala
in ni mi bilo težko,
katero srednjo šolo bom izbrala.
Že mlada punca sem v dom v službo prišla.
Bili so lepi,
pa včasih tudi težki časi.
Še dobro, da slabo hitro pozabimo,
saj le dobro za lepo življenje rabimo.
Vsa leta sem v domu lepo se imela,
čeprav dela in skrbi
dekleta ogromno smo imela.
Energijo dobivamo od naših ljudi,
ki ob pomoči srečni so in so bili.
Nobena šola tega ne nudi,
tudi človeku ne uspe,
če se še ne vem kako trudi,
srčnost, empatija, spoštovanje
in poštenje so naše vrednote,
brez njih ni prave za dušo dote.
Vse je preprosto in lahko,
saj čutiš s človekom, ko mu je lepo,
seveda pa trpiš, ko mu je hudo.
Včasih komu nehote narediš krivico;
ker ni namerno,
je treba izreči opravičilo
in povedati resnico.
Vse se da pogovoriti;
le tako se obdrži trdna nit,
ki je osnova, da bo vez
med nami vsemi vedno zdrava in fit.
Nikoli mi ni bilo žal,
da v službi v domu sem pristala.
Dobra dela človeka obogatijo,
pa če si še tako utrujen,
ti smeh na ustih naredijo.
Seveda je vedno potrebna
strpnost med vsemi nami,
zato naj bo v življenju moto:
»Iz vsega samo dobro vzemi,
tako bo življenje lažje,
saj hitro odidejo vse težave vražje.«
I. P.
Zunanjim uporabnikom nudimo:
- pripravo malic in kosil,
- pedikuro,
- frizerske storitve,
- najemnine,
- dejavnost bifeja,
- pranje in likanje perila,
- fotokopiranje.
2
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
UVODNIK
NAMESTO UVODNIKA …
Pred Vami je 14. Lambrechtov glas, interno glasilo Lambrechtovega doma, v katerem
Vam poskušamo prikazati življenje in bivanje v naši ustanovi. Ritem obojega sestavljajo
stanovalci in zaposleni. Prav slednjim so v
večji meri namenjene letošnje strani glasila.
Saj so ravno zaposleni tisti, ki vsakodnevno
nudijo pomoč vsem, ki zaradi bolezni ali starosti niso zmožni več sami skrbeti zase.
Zaposleni so naše znanje, naš potencial in
dodana vrednost kvaliteti dela. Le cenjeni in
spoštovani zaposleni se lahko razdajajo naprej ter nudijo najboljšo oskrbo tistim, ki jo
potrebujejo. Ponosna sem na vsakega posameznika in kolektiv v celoti, ki dnevno skrbi
za prijetno bivanje starostnikov v Lambrechtovem domu in tudi izven njega, z obiski na
domu. Mnogokrat to počnejo tiho, mirno in
neopaženo, zato si zaslužijo iskren HVALA.
Direktorica, Irena Vozlič
Franc Saleški Lambrecht (27. 1. 1809, Konjice–15. 4. 1878, Gradec)
Veletrgovec, ustanovitelj doma, je 21. avgusta 1863 z ustanovitvijo
dobrodelne ustanove za reveže z imenom Ubožna ustanova Franca
Lambrechta v Konjicah potrdil svojo navezanost na domači kraj. V
posebni listini je zagotovil sredstva za gradnjo doma in kasneje za delovanje ustanove: k prvotni glavnici 50.000 goldinarjev je dodal še 6.000
goldinarjev. Stavba je bila dokončana leta 1870. Lambrechtov dom, ki
je sprejel svoj statut leta 1902, uspešno deluje še danes in je najstarejši
namenski objekt za ostarele na območju sedanje Slovenije.
LAMBRECHTOV GLAS
Izdajatelj: Lambrechtov dom, Slovenske Konjice
Šolska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice
Telefon: 03/ 75 74 200
E-mail: [email protected]
Spletna stran: http://www.lambrechtov-dom.si
Urednica: Darja Hostej
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Uredniški odbor: Irena Vozlič, Darja Hostej,
Katja Pem Sevšek, Darinka Štromajer
Lektorica: Marija Menih
Grafično oblikovanje: Epigraf, Blaž Prapotnik
Grafična izvedba in tisk: Epigraf
Natisnjeno avgusta 2014 v 500 izvodih
Brezplačno glasilo
3
ZAPOSLENI
Fotografija zaposlenih v Lambrechtovem domu
4
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
ZAPOSLENI
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
5
ZAPOSLENI
Seznam zaposlenih v Lambrechtovem domu
Direktorica
Irena Vozlič
Socialna delavka
Katja Pem Sevšek
Služba zdravstvene
nege in oskrbe
1. Nadja Kotnik,
vodja službe,
2. Lidija Ambrož,
3. Lijana Arbeiter,
4. Barbara Bezenšek,
5. Valentina Blazinšek,
6. Admira Bureić,
pripravnica,
7. Romanca Capl,
8. Silva Cvahte,
9. Vida Črešnar,
10. Irena Doberšek,
11. Estera Fijavž,
pripravnica,
12. Alojz Furman,
13. Olga Gande,
14. Karolina Golež,
15. Ivica Golob,
16. Sandra Gorinšek,
17. Romana Hren,
18. Marjeta Hrovat,
19. Simona Hrovat,
20. Tatjana Jurač,
21. Anica Jurić,
22. Marjeta Kamenik,
23. Mojca Klavž,
24. Danijela Kline,
25. Marija Kolar,
26. Danica Kos,
27. Kosaber Anja,
28. Maja Kotar,
29. Danica Lajhar,
30. Marija Lebič,
6
31. Marina Lončarević,
32. Laura Marinšek,
33. Petra Marzidošek,
34. Zvonka Mesarič,
35. Silva Mohorko,
36. Romanca Padežnik,
37. Alenka Plankl,
38. Ivica Podgrajšek,
39. Renata Pokržnik,
40. Mateja Povh,
41. Marinka Prosenak,
42. Karmen Ribič,
43. Vito Ribič,
44. Jasmina Rušnik,
pripravnica,
45. Marija Slapnik,
47. Ljudmila Stopar,
48. Emica Špeglič,
49. Polona Šprager,
50. Urška Veber,
51. Gloria Vene,
pripravnica,
52. Brigita Založnik.
Delovna terapija:
53. Darinka Štromajer,
54. Karmen Vidmar,
pripravnica.
8. Ljudmila Rak,
9. Jožefa Ravnak,
10. Marko Šimec,
11. Anita Vivod.
Služba pomoč družini na domu
1. Darja Hostej,
vodja službe,
2. Marta Brglez,
3. Barbara Dečar,
4. Alenka Flis,
5. Renata Hren,
6. Bogdana Grašič,
7. Helena Kotnik,
8. Simona Kralj,
9. Irena Križnik,
10. Dragica Operčkal,
11. Milena Sovič,
12. Jasmina Šmon,
13. Vida Ungar.
Finančno – računovodska služba
1. Metka Hrastnik,
vodja službe,
2. Slavica Auguštin,
3. Helena Sevšek-Podgrajšek,
4. Lidija Tabaković.
Fizioterapija:
55. Suzana Steble.
Splošno kadrovska služba
1. Vanja Vozel, vodja službe,
2. Darja Gaber,
3. Emilija Hribernik.
Služba prehrane
1. Jožica Kubot-Rak,
vodja službe,
2. Marija Cugmas,
3. Barbara Furman,
4. Albina Gaber,
5. Simonca Grifič,
6. Metoda Kovše,
7. Nada Lamut,
Program javnih del –
»Družabništvo in spremljanje«:
1. Olga Kotnik,
2. Samira Ličina,
3. Mila Mariyanova Brglez,
4. Anja Poteko,
5. Zinka Vrhovnik.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
LAMBRECHTOV DOM
KAKO SREČNI SMO RAVNOKAR?
Kako srečni smo ravnokar? Ali sploh
vemo? Večina ljudi ve, kaj osrečuje njihove
starše, otroke, partnerja…, ko pa gre za zavest
o tem, katere drobne, posebne reči v življenju
privabijo nasmeh na naš obraz in zadovoljstvo v naša srca, pa odpovemo.
To, kar v življenju pogosto pogrešamo, je
občutek, da uživamo v lastnem življenju. Težko je doživljati trenutke sreče, če se ne zavedamo, kaj je tisto, kar imamo resnično radi.
Naučiti se moramo, da uživamo v drobnih,
pristnih trenutkih, ki nam prinašajo zadovoljstvo. Mogoče mislimo, da bomo srečnejši,
ko bomo imeli novi avtomobil, novo službo
ali popolno osebo, s katero bi živeli …
Zakaj se ne bi takoj začeli navajati na to,
da smo srečni? Vsako jutro, ko se zbudimo,
prejmemo čudovito darilo - še en dan življenja, zato ga kar najbolje izkoristimo. Nihče
ne more tega storiti namesto nas. Resda smo
zaradi tega, ker smo npr. preuredili kuhinjo,
posodobili TV, kupili avtomobil …, vsaj trenutno srečnejši. Vendar pa so čarobna semena zadovoljstva posejana globoko v nas. Sreča, ki nam je nihče ne more vzeti, cveti le v
skrivnem vrtu naše duše. S tem, ko skrbimo
za svoj notranji vrt in izkoreninimo plevel
zunanjih pričakovanj, lahko gojimo pristno
srečo prav tako, kot bi gojili karkoli lepega in
živega. Sreča je živo čustvo, sreča ni površno
in potrošno razkošje. Iskanje sreče je pravica,
vendar jo moramo biti pripravljeni iskati.
Konec koncev lahko resnično srečo dosežemo le, ko se odločimo, da nam bo to postalo
najpomembnejše v življenju.
Irena Vozlič, direktorica
Sodobna stavba Lambrechtovega doma, avgust
2014 in detajl – obnovljen originalni portal
prvotne zgradbe iz 19. stoletja (1870).
Lambrechtov dom razpolaga s 160
posteljnimi kapacitetami, od tega:
– v negovalnem delu je 82 postelj v
• 18 enoposteljnih sobah,
• 28 dvoposteljnih sobah,
• 2 sobi sta štiriposteljni.
– v stanovanjskem delu ima
dom 78 postelj, in sicer:
• 22 enoposteljnih sob,
• 28 dvoposteljnih sob.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
7
ZDRAVJE
Promocija zdravja na delovnem mestu
Promocija zdravja na delovnem mestu je
ena izmed zakonskih obveznosti delodajalca
pri zagotavljanju varnosti in zdravja za zaposlene.
Vizija Lambrechtovega doma Slovenske
Konjice na kadrovskem področju je, da kot
uspešna organizacija temelji na delu zdravih delavcev, ki delajo v zdravem delovnem
okolju. S promocijo zdravja na delovnem mestu želimo prispevati k boljšemu počutju in
zdravju delavcev, da bi dosegli zmanjšanje
izostankov z dela iz zdravstvenih razlogov,
večjo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih ter splošno
pozitivno podobo doma.
Gre za proces, ki poteka
interaktivno med delodajalcem in delavci za spodbujanje in ozaveščanje dejstva,
da samo zdravi in zadovoljni delavci lahko opravljajo
kakovostno delo v domu in
s tem posledično prispevajo k svojemu zadovoljstvu in zadovoljstvu stanovalcev in vseh
strank doma. To je končni cilj izvajanja naše
dejavnosti v skrbi za starostnike. Promocija
zdravja na delovnem mestu je pomembna naložba za zagotovitev višje kakovosti zdravja
in dela prav vsakega od zaposlenih.
Ukrepe za promocijo zdravja načrtujemo
letno na osnovi analize stanja vseh dejavnikov tveganja v delovnem okolju in pri tem
izhajamo iz vsebine internega dokumenta
izjave o varnosti z oceno tveganja. Tako se v
praksi že izvajajo številne aktivnosti, kot so
npr. organiziranje pohodov v naravi vsak konec tedna po končanem delavniku,na pobudo namestnice direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe, Nadje Kotnik, mag.
zdr.-soc.managm., jutranja telovadba pod
vodstvom diplomirane fizioterapevtke Suzane Steble, predavanja in obveščanje z različnimi plakati o promociji zdravega prehranjevanja, zdravega življenjskega sloga, aktivni
8
odmori med delom, spodbujanje športnih
aktivnosti, predstavitev negativnih učinkov
škodljivih nezdravih navad uživanja škodljivih substanc (kajenje, prekomerno uživanje
alkohola, drog in poživil), delavnice na temo
zdravega življenjskega sloga, redno opravljanje obdobnih zdravstvenih pregledov in
spodbujanje k samokontroli z različnih zdravstvenih vidikov, in mnogi drugi.
Na svetovni dan zdravja, v ponedeljek,
dne 7.aprila, smo izvedli jutranjo telovadbo
za zaposlene pred začetkom dela na terasi
doma, ki je bila nedavno polepšana z nasadi belega gabra
v velikih koritih, s sadikami jagod, namenjenih sladkanju in
lepšanju trenutkov bo dnevu
stanovalcev. Telovadbo je vodila diplomirana fizioterapevtka Suzana Steble, ki je skrbno
pripravila program vaj in poskrbela za relaksacijsko glasbo
v ozadju. Zbralo se nas je približno 20 zaposlenih. Vestno smo ponavljali vaje in gibe, ki
nam jih je demonstrirala Suzana. Telovadba
je trajala približno 10 minut, dober učinek v
obliki poživitve in dobrega počutja pa je trajal
še ves dan.
Redno in sproti si bomo prizadevali za
izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih. V ta namen bomo izvajali ukrepe,
potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu, vključno s
preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in
usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Posebna skrb bo namenjena zagotovitvi
varnosti in zdravja nosečih in doječih delavk,
mladih in starejših delavcev ter delavcev
z zmanjšano delovno zmožnostjo ali zdravstvenimi omejitvami.
Vanja Vozel,
vodja splošno kadrovske službe
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
ZDRAVJE
Zakaj je najboljša
jutranja telovadba?
• Jutranja fizična aktivnost blagodejno
vpliva na telo in možgane, izboljšuje
psihično počutje in dviga samozavest.
PETKOVI POHODI
Zima se je počasi iztekala, odločila sem
se, da se podam v naravo, da razmigam
sklepe od zimske neaktivnosti. Izbrala sem
smer Skala. Na poti sem opazovala posledice žleda, ki so bile že skoraj odstranjene, tu
in tam so bili še vidni zadnji ostanki snega ,
ki se je poslavljal za to zimo. Tišino je zmotilo žvrgolenje ptic in oddaljen glas motorne
žage. In v tej idili se mi je utrnila misel in postavila sem si vprašanje: Zakaj ne bi teh trenutkov v naravi doživela skupaj s sodelavci?
Naslednji dan sem z navdušenjem in zanosom prenesla svoj predlog med sodelavce.
Ti so ga bolj ali manj z veseljem sprejeli, saj
nekateri še vedno niso pozabili neverjetno
dolgega in napornega pohoda do Konjiške
vasi, ki pa nas ni pripeljal do zastavljenega
cilja. Dozdevalo se mi je, da več ne zaupajo
mojim orientacijskim sposobnostim. Zagotovila sem, da so se te od zadnjega našega
pohodniškega podviga krepko izboljšale, in
jih povabila, da se prepričajo na lastne oči.
• Daje občutek zadovoljstva, da smo že
zjutraj naredili nekaj zase in aktivirali
pozitivno energijo.
• Telesna dejavnost v zgodnjih jutranjih
urah spodbuja metabolizem in druge
fiziološke procese v organizmu.
• Med vadbo se izloča hormon endorfin,
ki zmanjša apetit.
• Če se izvaja v skupini, je prava priložnost
za druženje in dobro voljo.
ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE
ODTELOVADITE V NOV DAN!
Suzana Steble,
fizioterapevtka
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Škalce - prvi pohod (Silva se nam je pridružila na
poti in tako zamudila zgodovinski posnetek)
Dogovorili smo se, da bodo petkovi popoldnevi namenjeni našemu druženju, sproščanju in rekreaciji. In že v mesecu marcu
smo začeli prvi pohod smer Škalce. Prvega
9
ZDRAVJE
pohoda smo se udeležile najkorajžnejše štiri:
Lidija, Ivica, Silva in jaz. Ivica je bila vso pot
zelo tiha, kar zanjo ni značilno. Zato smo jo
proti koncu naše poti s strahom vprašale, s
čim smo se ji zamerile. Odgovorila nam je:
»Ste tako hitro hodile, da sem komaj dihala,
ne da bi se lahko še pogovarjala ali kaj povedala!« In smo izvedele recept, kako lahko
človeka utišaš☺.
glasnem smehu, ki pomlajuje telo in duha.
Le dobro nas poglejte, kako smo pomlajene
že po nekaj skupnih petkih:
Pohodi pa nam nikakor ne bodo pomagali
k vitkemu stasu in manjši konfekcijski številki, saj poskrbimo, da si ob koncu pohoda
pri obloženi mizi izmenjamo doživetja (saj
še niste pozabili, da hitro hodimo in se med
hojo ne moremo pogovarjati☺), vrnemo po-
Lindeški grad - največja udeležba na pohodu (ne vem ali jih je spodbudilo zanimanje smeri pohoda ali
napovedana gobja juha in domač koruzni kruh ☺).
Pohode smo pridno nadaljevale. Od prvega pohoda do danes smo prehodile že kar
nekaj kilometrov in se povzpele na Golek,
Lindeški grad, Skalo, Špitalič, Straniške ribnike, Oplotniški vintgar … Vsako naše druženje je bilo posebno doživetje, ki smo ga
naslednji dan z veseljem delile med ostale
sodelavce in jih poskušale navdušiti, da se
nam pridružijo. Med sodelavkami smo bile
zelo uspešne, sodelavca pa do danes nismo
uspele prepričati. Le kaj jima brani?
S pohodi pridobivamo na kondicijski
vzdržljivosti, predihanosti pljuč, delujejo
antistresno in bistrijo misli. Največji pomen
pohodov je v sproščenem druženju, klepetu,
10
Golek – vse smo uspele!!!
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
ZDRAVJE
trošeno energijo in nekaj si je še dodamo za
naslednji petek.
Dragi sodelavci! Za tiste, ki se nam še niste
pridružili, sem napisala in posnela teh nekaj
utrinkov z naših pohodov, z namenom, da
bi vas navdušila in prepričala, da katerega
izmed petkovih popoldnevov preživite v nepozabni družbi svojih sodelavcev. Za nas, ki
pa smo skupaj ustvarjali to zgodbo, pa želim
podaljšati in narediti te naše skupne ure in
kilometre nepozabne.
Nadja Kotnik
Oplotniški vintgar –
kratka pot, ki je lahko zelo doživeta
Za nepozabne trenutke poleg naključnih doživetij in dobre hrane poskrbi tudi fotoaparat☺.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
11
ODDELEK
PREDEN VAM ZAŽELIMO
»DOBRO JUTRO«
»Dobro jutro, gospod Karli, dobro jutro,
gospa Milka!« so besede, ki nas spremljajo,
ko zjutraj pristopimo ob vašo posteljo, in nas
popeljejo v novi delovni dan.
V članku se vam želimo predstaviti sodelavci na oddelku, vam razkriti majhne
skrivnosti, ki bolj ali manj ostanejo prikrite
in o njih ne veste prav dosti, se pa mogoče v
sebi kdaj sprašujete, kaj se je danes zgodilo s
»sestro«, ki vas je zjutraj pozdravila, le zakaj
ima na obrazu nasmešek, ko pa še o ničemer
nista spregovorila … Danes pa moja sestra ni
videti dobre volje …, videti je zaskrbljena …
Pa ne tako glasno …, nič je ne razumem …
Med prvimi , ki zjutraj pridejo v službo, je
zagotovo naša glavna sestra Nadja. Je prva,
ki pozdravi sodelavke v nočni izmeni. Pogovor teče o pomembnejših dogodkih, ki so se
morebiti zgodili ponoči, o težavah in potrebah stanovalcev. Vidno zadovoljna je, kadar
dobi poročilo, da je noč minila mirno.
načrte. Takrat je pač potrebno poskrbeti za
kakšno menjavo.
Ob vseh naših izgovorih, izvirnih prepričevanjih ob sporedu sestra Nadja razumevajoče prikimava in popravlja razpored.
Pogosto izvede »misijo NEMOGOČE,« še
preden vstopi v svojo pisarno.
Medtem ko maloštevilni sodelavci vsakodnevno bijejo hud boj s časom in je njihova
edina misel, kako priti pravočasno v službo,
pa drugi v prijetnem sproščenem klepetu
popijemo prvo jutranjo kavo ali pa si privoščimo jutranji zajtrk, še preden se naše delovne obveznosti uradno začnejo.
Zagotovo nas že večina ve, katere sodelavke nam narišejo prvi smeh na obraz, ko«
prisopihajo« na jutranjo predajo službe, saj
za vožnjo z dvigalom pač ni več časa. Ampak, resnično nikoli ne zamudijo!
No, potem pridejo na vrsto naši problemi,
naše želje … Službene obveznosti se prepletajo z našim osebnim življenjem. Pogosto se
zgodi, da nam delovni urnik kdaj prekriža
12
Ko kazalci na uri pokažejo šest in štirideset minut, se naša služba na oddelku uradno
prične. Vodja izmene prebere predajo službe,
navodila za delo. Za glasno prebrano predaLAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
ODDELEK
Da pa bi se nov delovni dan začel čim
bolj sproščeno , se trudimo vsi. Spodbujamo
drug drugega na vse mogoče načine, naj si
bo to jutranja šala, ki jo je nekdo slišal po
radiu, star, že ničkolikokrat povedan »vic,«
včasih tudi kakšna izmišljotina na svoj račun, samo da vstanemo od mize nasmejanih
obrazov. Tik preden pridemo na oddelke, pa
poskrbimo še za svoje zdravje telesa in duha.
Skupna jutranja telovadba, ki jo vodita izmenjaje naša fizioterapevtka Suzana in delovna terapevtka Darinka, skrbi, da je naše
telo vsaj malo pripravljeno za začetek delovnega dne, ki pa je, kot se vsi dobro zavedamo, fizično precej naporno.
jo poskrbita sestra Romana in sestra Ivica.
Redno se nam pridruži še socialna delavka
Katja, tu pa tam pa nas z obiskom preseneti tudi gospa direktorica. Sledi še pogovor
o aktualnih dogodkih tistega dne, dodatna
pojasnila, pohvale, pobude, če je treba tudi
kakšna graja in konec.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
13
ODdelek
In tako se prične naše delo na oddelku.
Prepričani smo, da nas stanovalci takrat
že nestrpno pričakujete, poslušate, kdaj boste zaslišali korake in glas sestre, ki je bila
pri vas prejšnje jutro. Mogoče vam je celo povedala, da je naslednji dan ne bo v službo ali
pa da se vidita popoldan…
Še sami se ne zavedamo, da vam ničkolikokrat zaupamo kakšno osebno skrivnost,
željo, vas povprašamo za mnenje…
Nekaj pa zagotovo drži: ko zaslišite na ho-
dniku ropot, naše glasove in smeh, veste, da
bo vsak čas stopil nekdo v vašo sobo in vam
najprej zaželel DOBRO JUTRO!
Po svojih najboljših močeh se trudimo, da
s svojim znanjem, profesionalnim odnosom
in osebnim zadovoljstvom ustvarjamo trdne,
iskrene, pristne in zaupanja vredne odnose
med nami sodelavci in med vami, dragi naši
stanovalci.
Lidija Ambrož, Romana Hren,
Emica Špeglič, oddelek
Danes je idealen dan, da najdete svojo
srečo in sonce v sebi ... danes je dan,
ko se lahko ta trenutek nasmehnete in
zahvalite za vse v svojem življenju.
iz Knjige ljubezni
14
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
RAČUNOVODSTVO
IZKUŠNJE ME BOGATIJO
Mineva 37 let, odkar sem
se pri devetnajstih letih zaposlila v upravi Lambrechtovega doma kot blagajničarka,
obračun oskrbnin in obračun plač. Kot ena najmlajših
sem se pridružila 24 sodelavcem, danes pa je število
zaposlenih naraslo na kar
88. V tem obdobju sem opravljala skoraj vsa dela v splošni in računovodski službi.
Delo tajnice sem opravljala
od leta 1979 do 2004, po ponovni uvedbi tajništva v letu
2012 pa opravljam nekatera
tajniška dela. Dva mandata
sem bila predsednica sveta
zavoda, sedaj pa sem že več
let predsednica sindikata
delavcev v zavodu. Vseskozi se udeležujem različnih
izobraževanj, ki so potrebna
zaradi uvajanja sprememb
na področju zakonodaje in
delovanja zavoda. Od začetka zaposlitve z veseljem in
zagnanostjo opravljam dela,
za katera sem zadolžena, in
cenim pri ljudeh spoštova-
nje, poštenost, iskreno medsebojno preprosto pomoč.
Že od samega začetka zaposlitve sem bila kot mlada
delavka zelo zagnana, saj je
bil to čas uvajanja novih razmer pri oskrbi starejših, kajti
ob nastopu dela je bil dom
namenjen tistim, ki niso
imeli kje živeti, kasneje pa
se je populacija stanovalcev
spremenila. Danes je dom
podaljšana roka bolnišnične
oskrbe. Dom se je vseskozi
spreminjal, obnavljal in dograjeval ter tako prilagajal
razmeram na trgu. Zelo pa
se je spreminjal tudi način
mojih del, ki jih opravljam,
z uvedbo novejših računalniških tehnologij in programov. Sodelavci, oskrbovanci
in svojci so prihajali in odhajali. Spoznala sem ogromno
ljudi, različnih zgodb posameznikov, ki so se me globoko dotaknile.
Kljub temu da opravljam
delo v pisarni, ki sicer ne zajema tolikšnega stika z oskr-
bovanci, ohranjam stik z njimi kot voditeljica pogovorne
skupine Franca Lambrechta.
Pri delu me je vedno vodila misel, da štejejo majhni koraki: začnimo pri sebi,
nadaljujmo v svojem okolju,
ne na silo, pač pa z občutkom. Vsak posameznik in
malenkost je pomembna in
bo dodala kamenček v mozaiku splošnega zavedanja.
Dala bo tudi smisel našemu
življenju.
Lidija Tabaković
Pomoč družini na domu se izvaja v občinah Slovenske Konjice, Zreče in
Vitanje. Socialne oskrbovalke na domu v povprečju oskrbijo 85 uporabnikov na mesec. Vrsta in obseg storitev je odvisna od individualnih
potreb uporabnika. – Cenik ur za uporabnika pomoči na domu:
OBČINA
Cena za uporabnika
PON.–SOB.
Cena za uporabnika
NEDELJA IN PRAZNIK
Slovenske Konjice
4,79 €
8,57 €
Zreče
4,50 €
7,50 €
Vitanje
4,50 €
8,48 €
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
15
KUHINJA
Svoje delo rad
opravljam
Lambrechtov dom je
dom prijaznih ljudi
Sem trenutno najmlajši zaposleni v kuhinji,
kjer se dobro počutim. Vlada prijetno ozračje,
v katerem rad delam in kjer čas v službi hitro
mine.
»Prvi sončni dnevi, pomlad že trka na vrata.
Sodelavka iz recepcije je privarčevala bananine olupke, ki so dobro naravno gnojilo, in z njimi
bova pognojili vrtnice, da bodo lepo zacvetele in
bahavo krasile park Lambrechtovega doma. Ko se
lotiva dela, nama priskoči na pomoč stanovalec
Drago. Z veseljem nama pomaga pri urejanju našega parka in takoj opazi še druge stvari, ki jih je
potrebno postoriti. Tako se lotimo še zelenice, pograbimo listje, prekopamo breze. Pri delu nas opazujejo tudi drugi stanovalci, ki sedijo na klopci in
se veselo »martinčkajo« na soncu. Pripovedujejo
nam razne zgodbe, izkušnje, veliko vedo o delu na
zemlji in jaz z veseljem poslušam njihove nasvete.
Hkrati se jim iz srca nasmejim.«
Tako bi na kratko opisala sproščen, pomladni, delovni dan. Takih dni je v Lambrechtovem domu veliko. Ob različnih priložnostih
počnemo različne stvari in tako so dnevi vedno razgibani.
Lahko rečem, da sem ena tistih srečnica, ki
sem dobila priložnost eno leto delati v Lambrechtovem domu. Ta izkušnja me je obogatila. Ogromno sem se naučila in razširila svoja
obzorja. Spoznala sem, kako malo je potrebno, da osrečuješ druge in si srečen sam. Kako
z malenkostjo polepšaš človeku dan. Kako z
nasmehom spet pričaraš iskrice v očeh. Kako s
prijazno besedo vliješ pogum in voljo do življenja. Kako z rokami postoriš preprosta opravila, ki nekomu naredijo dan enostavnejši.
S sodelavkami lepo sodelujemo, saj je večina njih že babic - saj veste, z babicami pa
se človek ponavadi odlično razume. Vem, da
se moram še veliko naučiti, a rad pridem v
službo, ker je kolektiv prijeten. Varovanci
Lambrechtovega doma so zelo prijetni ljudje,
polni izkušenj in zanimivih zgodb, s katerimi
nam popestrijo marsikateri dan. Tudi direktorica doma ga. Vozlič odlično opravlja svoje
delo in je zelo korektna oseba. Najbolj mi je
ostalo v spominu presenečenje, ki ga nam je
pripravila ob sestanku za konec lanskega leta,
ko smo se res iz srca nasmejali na svoj račun.
Marko Šimec
Kuhinja v domu pripravlja prehrano, prilagojeno starostnikom.
Prav tako nudimo dietno prehrano, in sicer:
- hrano za diabetike,
- žolčno dieto,
- želodčno in vse druge diete po predpisu zdravnika.
Kuhinja dnevno pripravi približno 250 toplih obrokov
(tople malice in kosila) in 570 drugih obrokov
(zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico, hladno malico, večerjo).
16
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
MISLI ZAPOSLENIH
Vsak stanovalec, ki sem ga imela priložnost
spoznati, je v meni pustil svojo sled in od vsake sodelavke, s katero sem imela priložnost
delati, sem se ogromno naučila.
Vezi, ki sem jih stkala, bodo za vedno ostale
del mene. Lambrechtov dom je dom s srcem, v
katerem vedno sije sonce. Srce so ljudje, ki tu
živijo, in sonce so ljudje, ki tu delajo.
Ko me bo življenje odpeljalo še kdo ve kam,
bo spomin, ki bo ostal na ta čas, vedno lep.
Pogrešala bom vse in vsakega posebej.
Barbara Gorjup
MAVRICA
Sosedje imajo novega petelina. Že drugi
teden me pridno prebudi, pred mojo budilko.
Ni mi težko vstati, ker se zunaj že dela dan.
Preden se usedem v avto, pogledam proti
Celju, Dramljam in Šentjurju. Vse je ovito v
gosto meglo, le zvonik cerkve svete Uršule se
dviga čez meglice. Zunaj diši po dežju.
Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, je prva melodija, ki jo slišim, ko v avtu prižgem radio.
Spomnim se na vremensko napoved, ki napoveduje slabo vreme z grmenjem in nevihtami.
Po ozki makadamski cesti se peljem proti Žički kartuziji. Po navadi med vožnjo srečam kakšno gozdno žival, danes pa nič. Tudi cesta po
Dolini svetega Janeza je skoraj prazna.
Ko se pripeljem do Žič, se mi na obzorju
prikažejo prvi sončni žarki, ki se zlivajo v
nebo. Hitim proti Slovenskim Konjicam. Avto
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
parkiram na parkirišču pod cerkvijo in se odpravim proti Lambrechtovemu domu. Stavba
je obsijana s soncem. Žarki se upirajo v okna
stanovanjskega dela in po stenah sob rišejo
svoje mojstrovine. Pred domom kadi svojo
prvo cigareto gospod Polde. Danes me pozdravi drugače kot običajno. Stopim k njemu
in ga vprašam po počutju. »Nekaj je v zraku.
Slabo sem spal,« reče in se mi hudomušno
nasmeji. Odhitim proti garderobi in na negovalni oddelek, kjer imamo predajo službe. Po
predaji se vsi zaposleni odpravimo proti oddelkom, kamor smo razporejeni po urniku. S
sodelavci stopam proti stanovanjskemu delu.
Žive mavrične barve hodnikov in nekaterih
sob nam dajo vsak dan novih moči in energije.
Po končani jutranji negi se z zdravili odpravim v jedilnico. Vsak dan je unikaten. Opazujem naše stanovalce. Kot ženska, bolj opazim spremembe na naših stanovalkah. Prave
dame so. Na obroke v jedilnico prihajajo urejene, za kosilo drugače oblečene kot za zajtrk,
menjajo si nakit, skrbijo za urejene frizure .
Iz jedilnice polna novih, lepih vtisov hitim
nazaj na oddelek, kjer mojo pomoč potrebujejo bolni stanovalci. Vsak trenutek, preživet z
našimi stanovalci, je tako pomemben, da postane večen. Rek nekaterih je, da je na koncu
mavrice zaklad; mi imamo zaklad v našem
domu.
Ko odhajam iz službe, zunaj sije sonce, nevihte so verjetno kje drugje …
Ivica Golob
17
Razdelek
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje
na gradu Strmol
DELO V
AMBULANTI
Ko smo prišli na grad, so nam predstavili
njegovo zgodovino, nato pa smo si ogledali še
njegovo notranjost. Grajska vodnica nas je popeljala po gradu in nam pokazala najpomembnejše znamenitosti. Meni je bila najbolj všeč
razstava starih kuhinj. Zatem smo odšli v dvorano, kjer smo imeli predavanje z naslovom:
Povečanje vsebnosti esencialnih maščobnih
kislin v živilih živalskega porekla. Predaval
nam je dr. Mihael Gajser. Med drugim nam je
razložil, kako kmetje krmilom za živali dodajajo laneno in druga semena in tako mesu zvišajo vrednost pomembnih maščobnih kislin.
Nadaljevali smo s predavanji o dveh temah,
in sicer: Uporaba naravnih antioksidantov za
podaljšanje obstojnosti termično obdelanih
mesnih izdelkov in Zniževanje vsebnosti soli
v mesnih izdelkih. Pri tem smo izvedeli, da je
to zelo tvegan poseg v prehransko proizvodnjo, saj je s tem povezan upad povpraševanja
potrošnikov ter posledično manjši prihodek
podjetjem.
Po predavanjih je sledil premor; takrat pa
smo odšli v črno kuhinjo, kjer so nas pričakali
gobova juha in žganci. Predstavitev projekta
Salux je potekala po premoru. Salux je organizacija, ki se bori za zmanjšanje soli v prehrani.
Projekt so začeli pri najmlajših otrocih v vrtcu,
kjer so jim na igriv način in z lutko Bučko prikazali pomembna dejstva v prehrani. Sledile
so predstavitve uspešnih slovenskih podjetij
Mesnin Žerak, Pivke in Delamarisa, predstavili pa so nam tudi nekaj svojih izdelkov. Zahvaljujoč mesninam in perutninarstvu nas je
po predavanjih pričakala okusna degustacija.
Ambulanta splošne medicine v domu deluje v okviru ambulant zdravstvenega doma
Slovenske Konjice. Skupaj z zdravnico Jadranko Branović, dr.med., delava v domu vsak ponedeljek in četrtek med 7. in 12. uro. Na voljo
sva vsem stanovalcem, ki imajo kakršnekoli
zdravstvene težave, in njihovim svojcem. Ker
so te že v tretjem življenjskem obdobju, pa jih
ni malo. Kako poteka delo pri nas? Naj grem
kar po vrsti. Obvezno se začne z jutranjo kavico, s katero pogosti dom in zelo prijazne
kuharice. Ob kavi se z zdravnico pogovoriva,
kaj bova danes počela. Ker ambulanta zahteva veliko pisarniškega dela, je delo bolj ali
manj enolično. V ambulanti tiskamo recepte,
napotnice in urejamo drugo dokumentacijo.
Ob koncu dela pa je potrebno ambulanto pripraviti za naslednji teden.
Marko Šimec, kuhar
Ker sem zaposlen v zdravstvenem domu,
stanovalcev ne poznam podrobno, zato pa
pomagajo tudi sestre v domu. Sestra Nadja
in sestra Danica zdravnico obveščata o zdravstvenem stanju stanovalca, obveščata pa tudi
svojce. Veliko vlogo imata tudi pri čim boljši
obravnavi stanovalcev.
Glede na to, da sem nekoč že bil zaposlen
v domu starejših občanov, razumem stisko
starejših. Topel nasmeh na obrazu in prijazna
beseda vedno pripomoreta k lajšanju težav.
Oglasite se, tehnik Jernej in zdravnica dr.
Branović vas pričakujeva.
Jernej Novak, zdravstveni tehnik
18
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
DELO
MOJE SPOZNANJE
DELO V PRALNICI
Dobili smo nalogo, da napišemo članek za
naše domsko glasilo. Najprej pomislim: Ojej,
kaj pa naj napišem? Sedim na terasi, ob skodelici dobre kave in premišljujem. Gledam po
prelepi ozeleneli in razcveteli okolici in poslušam potok, ki žubori mimo naše hiše. Spreleti
me misel, kakšno srečo imam pravzaprav v življenju. Imam dom, čudovito družino, poklic,
ki sem si ga vedno želela, in službo, v katero
Že v zgodovini je veljal rek, da obleka naredi človeka. Za to se vedno znova in znova
trudimo tudi v našem domu.
rada hodim, ker se tam počutim dobro med
svojimi sodelavci in med stanovalci. In tokrat
se zavem, da je moje življenjsko poslanstvo izpolnjeno in da bi verjetno želela istega, če bi
morala še enkrat izbirati. Včasih samo hrepenimo po nečem, kar sploh ni pomembno, in
ne znamo ceniti tega, kar imamo. Upam, da
bom do takih spoznanj, da imam okrog sebe
ljudi, ki jih imam rada, pa naj bo to doma ali v
službi, kjer preživim veliko svojega časa, prihajala velikokrat.
V pralnici smo zaposlene tri delavke. Že
od nekdaj to delo opravljamo ženske. Vsi zaposleni v našemu domu se trudimo, da so ljudje pri nas srečni, zadovoljeni, predvsem pa
urejeni, čisti in lepo oblečeni. Zaradi vse te
čistosti nam seveda nikoli ne zmanjka dela.
Tako pri nas pralni in sušilni stroji delajo od
ranega jutra do poznga večera! Pri delu nam
pomaga tudi naša stanovalka Cvetka. Že zjutraj nas razveseli, ko nas pričaka s kavo. Veliko nam pomaga, delo pa opravlja skrbno in
odgovorno. Hvala vam, Cvetka!
Čas v službi pa nam zelo hitro mine, saj
delo opravljamo z veseljem. Veseli smo, ko na
hodniku srečamo vesele obraze naših stanovalcev.
Lep pozdrav, Marinka Prosenak
Romana Padežnik, šivilija
Vsak dan se opere, posuši in zloži
približno 500 kg perila.
pralnica je opremljena s 5 industrijskimi
pralnimi stroji, s 3 sušilnimi stroji, likalnikom,
ročnim likalnikom in šivalnim strojem.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
19
KNJIŽNICA
V DOMU IMAMO TUDI SVOJO KNJIŽNICO
Ponosni smo, da imamo
svojo lastno knjižnico, ki se
imenuje Knjižnica Franca
Lambrechta, v spomin in zahvalo našemu ustanovitelju.
Knjižnica je svoja vrata
prvič odprla na dan odprtih
vrat lansko leto. Izbor knjig
je pester, trenutno imamo na
razpolago preko 1100 knjig.
Knjige so iz domače in tuje
literature. So lepo ohranjene.
Naj poudarimo, da članarine za izposojo ni, tako da so
knjige dostopne na izposojo
vsem, tudi zaposlenim. Domska knjižnica je odprta vsak
petek popoldan od 14. do 15.
ure ali po predhodnem dogovoru. Vse knjige, ki so na
razpolago, so bile podarjene.
Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je v domu knjižnica
zaživela. Poleg našega dela z
veseljem prostovoljno skrbimo tudi za knjižnico, bralce
navdušujemo za izredno lepe
vsebine in jih vzpodbujamo
k branju. Zavedamo se, da
brez bralcev knjižnica ne bi
obstajala. Naj povemo, da se
imamo ob petkih, ko knjižnica obratuje, lepo, saj skupaj
ob kavici izberemo knjige,
debatiramo o prebranih vsebinah in se družimo. Nato
sledi veselo branje. V knjižnico z veseljem sprejmemo
vsakega bralca, tudi tistega,
ki ne more do knjižnice. Knjige dostavljamo tudi v sobe.
Ob tej priložnosti povabimo
tudi vse tiste, ki se zadržujete v sobicah in si želite brati. Prosimo vas, da sporočite
svojo željo v recepcijo našega
doma in v najkrajšem času se
bo ena od knjižničark oglasila pri vas.
Za konec se zahvaljujemo
vsem bralcem in vodstvu
Lambrechtovega doma. Naj
povemo še to, da vsak dan ni
samo lepo, vendar je v vsakem dnevu tudi nekaj lepega. Tudi knjiga.
Pozdravljamo vas in vas
pričakujemo v knjižnici.
Vaše knjižničarke:
stanovalka Štefka Juhart,
Zvonka Mesarič, Emilija Hribernik
Delovno terapijo predpiše zdravnik.
– presedanje na stol,
S pomočjo namenskih aktivnosti vpliva na
– uporabe toalete,
večanje posameznikove samostojnosti, in sicer:
– učenje premestitve s postelje na voziček,
– učenje dnevnih aktivnosti,
– učenje vožnje z invalidskim vozičkom
– hranjenje,
– učenje funkcionalne mobilnosti
– oblačenje zgornjega in spodnjega dela telesa,
in funb – funkcionalno usposabljanje
– umivanje rok,
nevrološkega bolnika.
20
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
OAZA
DOMSKA TERASA
– OAZA
V mesecu aprilu smo uredili na terasi
čudovito zasaditev z velikim drevjem GABROM, ki je posebej gojen in razvejan, v visokih lesenih koritih, zraven pa so nasajene
cvetoče jagode. Gospa Rezi Petan ima iz svoje sobe pogled na teraso, pa tudi balkonsko
okno, da se bo poleti lahko iz sobe zapeljala
ven na sveži zrak pod drevesa. »Zdi se mi,
kot da vidim gozd,« je povedala Rezi. »De»Dobro, se strinjam,« je rekla gospa Zofija. »Zasaditev je res super in ko bo vroče, se
bova hladili v senci pod drevesi. Veselim se
tudi zrelih jagod.« Ravno danes, 12. 5. 2014, je
gospa Petan utrgala prvo zrelo jagodo.
lovna terapevtka Darinka me je nagovorila,
da bi plela plevel okrog jagod; navajena sem
takega dela. Doma sem imela velik vrt in sem
ga do zadnjega, do 90 let urejala. Sadila sem
vse vrtnine: solato, korenček, peteršilj, por,
paradižnik, kumare. Vse mi je uspevalo in
zdaj ko sem v domu, bom z veseljem plela.
Sostanovalko gospo Zofijo Pungartnik sem
naprosila za pomočnico. Tako bova dve in bo
bolj kratek čas.«
Vsi skupaj upamo, da bo zasaditev dobro
uspevala. Gospe direktorici Ireni Vozlič pa
čestitamo za čudovito načrtovano zasaditev
terase, ki bo zagotovo OAZA smeha in veselja
za vse stanovalce in delavce doma.
Darinka Štromajer, delovni terapevt
Zdravstveni dom Slovenske Konjice ima v Lambrechtovem
domu svojo ambulanto, ki deluje dvakrat tedensko, in sicer:
– ponedeljek od 7. do 12. ure,
– četrtek od 7. do 12. ure.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
21
DOSEŽKI
Igrišče za odbojko na mivki oživelo
Na pobudo Zavoda za šport Slovenske Konjice smo se odzvali vabilu za sodelovanje na
1. turnirju v odbojki na mivki. Z veseljem smo
sprejeli izziv ter se pomerili s predstavniki še
osmih zavodov iz Slovenskih Konjic. Igrišče je
postavljeno ob športni dvorani v Slovenskih
Konjicah. Gre za novo športno pridobitev našega mesta. Identično igrišče je bilo zgrajeno
tudi v Ločah, ob Osnovni šoli. Želimo si, da
bi igrišči služili svojemu namenu, obenem pa
se ohranili v takšni meri, da ju bodo lahko
koristile še generacije za nami.
Turnirja, ki je potekal zadnji petek v mesecu juniju, smo se udeležili zaposleni iz podjetij: Zavod za šport, Javno komunalno podjetje, Zdravstveni dom, Glasbena šola, Vrtec,
Osnovna šola Pod goro, Šolski center Slovenske Konjice – Zreče in Stanovanjsko podjetje.
Ekipe so bile sestavljene iz treh igralcev in
rezerve. Turnir je potekal v zelo sproščenem
vzdušju z obilo dobre volje. Namen igre odbojke pa je bilo druženje, rekreacija in tudi
tekmovanje. Ekipo Lambrechtovega doma so
sestavljali Suzana Steble, Nadja Kotnik, Petra
Marzidošek in Alojz Furman. Potek igre je
spremljala tudi ekipa naših zaposlenih, ki so
prevzeli vlogo navijačev. Z odlično igro in pozitivnim vzdušjem si je naša ekipa priigrala 3.
mesto! Za nagrado smo prejeli pokal in povabilo, da se turnirja udeležimo spet prihodnje
leto, saj naj bi postal v našem mestu tradicija.
Čestitke naši odbojkarski ekipi!
Irena Vozlič, direktorica
V domu deluje 10 skupin starih ljudi za samopomoč, ki jih vodi 18
usposobljenih voditeljev. V skupine je vključenih 144 stanovalcev.
Skupine so:
• pogovorne,
• bralna skupina,
• skupina za zdravje,
• joga smeha,
• pevski zbor beli cvet,
• športna skupina.
Druge prostočasovne dejavnosti:
• jutranja telovadba,
• filmski popoldan,
• igranje tombole,
• družabne igre,
• kreativne delavnice,
• pekovske delavnice,
• sprehodi,
• izleti,
• pikniki (sladoledni, kostanjev),
• prireditve (nastopi pevcev in drugih gostov).
22
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
skromnost
Pomoč na domu
z druge perspektive
Bil je gospod 90. let. Živel je v neverjetni
skromnosti, a polnega srca. Z nasmehom je
pričakal prav vsak prihod »neznanke,« ki ga
je dostojno uredila. Bil je hvaležen za vsako
izrečeno besedo, za dejanja in posredovane
informacije iz zunanjega sveta.
S skromnostjo pa so se srečevale tudi socialne oskrbovalke. Od začetka so se nam
postavljala vprašanja, kje dobiti vodo, kje jo
segreti, ali bodo brisačke in čiste obleke pripravljene … Kako udejanjiti pričakovanja in
zadovoljiti najnujnejše potrebe ob pekočih
očeh in solzah od uhajajočega dima iz peči?
Z organizacijo znotraj službe, ob sodelovanju
pristojnih služb in skrbnika se je to počasi urejalo. Za naša pričakovanja prepočasi in izven
dostojnosti vsakdanjega življenja, a za našega
gospoda je bilo to nekaj nepopisnega. Prav
vsakdo, ki se je srečal z njegovo preprostostjo
in ljubeznijo do sočloveka, je bil napolnjen z
duhovno energijo. To so dejanja, za katera ne
potrebujemo denarnega plačila. Veliko več je
vreden prijazen pozdrav, izrečena hvaležnost,
močan stisk roke in iskren pogled v oči.
Ob življenju v danih razmerah je gospod
pozabil na vsakdanjo dnevno svetlobo. Le
korak je bil potreben, da mu je v črno sobico
posijalo sonce. Posekano grmičevje in umita
okna. »Zdaj spet vidim sonce,« je povedal od
sreče.
Svoje sreče v mali, propadajoči hiški, ni želel zamenjati za lepo urejeno, svetlo in čisto
sobico pri skrbniku. Zanj je bila sreča skromna postelja, redna prehrana, za katero je
skrbel skrbnik, in zvoki glasbe, ki so prihajali
iz radia.
Velikokrat mislim na to izkušnjo, ki me
notranje opolnomoča. Kako malo je potrebno za občutek ljubljenosti, sreče, veselja in
sprejetosti. Res sem hvaležna, da je tudi meni
bilo dano živeti v razmerah, ki so me naučile
spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in skromnosti. In žal, današnja družba nam narekuje
vse prej kot to. Ljudje vse bolj živimo zase, vse
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
bolj pa pozabljamo na druge. Vse bolj postajamo »sužnji« tehnologije in hitrega tempa življenja, vse manj pa vidimo možnosti za medsebojno povezovanje in druženje.
V službi pomoči na domu so zaposlene socialne oskrbovalke, ki jim je dano individualno
sprejemanje posameznika. To je tudi delo na
terenu. Individualni pristop, prilagajanje potrebam posameznika in njegovega življenja.
Ob prihodu socialne oskrbovalke na dom je
najprej potrebna organizacija obsega in vrste
opravil za čim lažje vključevanje v delo v domačem okolju. Služba pomoči na domu gradi
svoje trdne temelje z dolgoletnimi izkušnjami
pri delu z neposrednimi uporabniki in njihovimi svojci. Tako lahko danes rečemo, da smo
kvaliteten izvajalec socialne oskrbe. Z opravili
kot so pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih,
gospodinjska pomoč, pomoč pri ohranjanju in
vzdrževanju socialnih stikov, omogočamo, da
uporabnik ob opori svojcev čim dlje časa živi
v domačem okolju. Ne glede na to, ali uporabnik potrebuje telesno nego, pripravo zajtrka
ali drugo gospodinjsko pomoč, je izjemnega
pomena pogovor. Veliko uporabnikov živi samih, brez prepotrebnih stikov s sočlovekom,
in potrebujejo nekoga, ki jim brez obsojanja
prisluhne. Socialne oskrbovalke z uporabniki
delijo različne življenjske zgodbe. Z njimi so
ob smehu, joku, zaskrbljenosti, obupu. Največje plačilo za to izjemno, vsestransko delo pa
je hvaležnost uporabnika in njihovih svojcev.
In ja, kljub načinu življenja današnje družbe, hitenju in razvoju naše službe nekaj vendarle ostaja. Uporabnikova skromnost.
Darja Hostej, vodja službe pomoč družini na domu
23
SRČNOST
Moje poslanstvo je delo opravljati s srcem
Prijazen pozdrav in širok nasmeh sta velikokrat dovolj, da v
temno sobo posije sonce.
Moje baterije se napolnijo, ko
stopim v sobo in me uporabnik
veselo pozdravi, mi zaželi dobro
jutro in se mi ob odhodu iz srca
zahvali.
Moje delo se začne zjutraj ob
sedmi uri, ko obiščem prvega
uporabnika. Pomagam mu pri
osebni higieni in drugih življenjskih aktivnostih. Med mojim delom mu hčerka pripravi zajtrk, ki ga ob moji pomoči poje.
Ker pa ura zelo hitro teče, je že kar kmalu čas
za slovo.
Čez dobrih 10 minut sem že na domu druge uporabnice. Gospe pomagam iz postelje.
Ker ima amputirano nogo, potrebuje pomoč
pri transferju iz postelje na voziček in obratno. Pri umivalniku opraviva vse potrebno,
da je gospa zadovoljna in čista. Boleče noge je
potrebno dobro namazati, ne smem pa pozabiti na hrbtenico. Pripravim ji tudi zajtrk, za
sabo pa vedno pomijem in pospravim posodo. Tudi ta ura hitro mine.
24
Kmalu zatem sem že na
domu gospoda z Alzheimerjevo boleznijo, kjer se ves postopek ponovi. Opravim nego, ga
obrijem, namažem in nahranim.
Zajtrk pripravi žena. Tudi v času
nege je žena na voljo, če jo potrebujem. Sicer pa je zelo vesela, ko
vidi, kako negovan in zadovoljen je videti mož. Ob koncu mojega obiska skuha kavo, ob kateri
malo poklepetava, in že je čas za
odhod. »Adijo, lep dan, jutri se ponovno vidimo,« si rečeva.
In že sem pri moji zadnji uporabnici. Gospa se z mojo pomočjo stušira, urediva frizuro, se namaževa, oblečeva in že je pripravljena za sprehod.
Ob klepetu in v veselem, energičnem
vzdušju ji preoblečem posteljo, nato pa ji zaželim lep dan in že se poslovim.
Med delom slišim veliko različnih življenjskih zgodb, tako žalostnih kot veselih.
V to delo sem zašla po naključju. Po letu
dni iskanja službe se mi je nasmehnila sreča.
Lambrechtov dom mi je ponudil službo socialne oskrbovalke na domu in z veseljem sem
jo sprejela. Takoj mi je prirasla k srcu. Vsekakor lahko rečem, da to ni le delo z rokami,
temveč je prvotnega pomena, da razumeš
uporabnike in da delaš s srcem.
Poleg službe obiskujem tudi razne seminarje. Zelo sem ponosna na to, da sem letos
pridobila certifikat za socialno oskrbovalko
na domu.
To delo bi težko opravljala brez podpore
moža in hčerk, ki končujeta 3. letnik srednje
zdravstvene šole.
Imam tudi hobije. Zelo rada imam rože, veseli me delo na vrtu, imam hišne ljubljenčke,
rada pa grem tudi na morje, kjer si naberem
nove energije za vsak dan.
Marta Brglez, socialna oskrbovalka
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
PRIPRAVNIKI
Moje pripravništvo v
Lambrechtovem domu
Vsak dan grem
z veseljem v službo
Dosedanjih pet mesecev mojega pripravništva v Lambrechtovem domu zame ni, kot sem
pričakovala na začetku, samo delo in pridobivanje delovnih izkušenj, ampak tudi čudovita
možnost za spoznavanje različnih in zanimivih ljudi, bodisi v kolektivu bodisi med stanovalci doma.
Dobro se počutim med sodelavci, ki so v
vsakem trenutku pripravljeni pomagati in dati
koristen nasvet. V svojem poklicu uživam, v
domu pa me je posebej navdušila zelo kolegialna atmosfera in to, da si zaposleni pomagajo,
ne glede na to, na katerem oddelku delajo. To
pa, kot vemo, ni praksa vsepovsod.
Že po prvem tednu
v domu sem se počutila, kot da tu delam že
od nekdaj. Stanovalci
doma, čeprav zelo različni in z različnimi
potrebami, so ljudje, ki
nam dajo ogromno svoje pozitivne energije.
Nobeno presenečenje
ni, da se hitro navežemo eden na drugega in
da me delo s starejšimi
osebami še bolj privlači,
bolj kot drugi segmenti poklica medicinske
sestre.
V času svojega pripravništva sem sedem tednov delala tudi tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Čeprav sem se tudi tam odlično
počutila, sem komaj čakala, da se vrnem spet
v Lambrechtov dom, med svoje sodelavce in
znane obraze varovancev.
Že zdaj razmišljam o tem, kako bom, ko
končam pripravništvo, pogrešala svoje delo,
sodelavce in stanovalce doma. In vem, da bom
vsem vedno zelo hvaležna, da so me tako toplo
sprejeli in mi omogočili to čudovito izkušnjo.
Če greš v službo z veseljem in s pozitivno naravnanostjo, je delovni dan zagotovo
bolj izpopolnjen, kar posledično prinaša tudi
osebno zadovoljstvo. Že ob prihodu v dom si
zaposleni s stanovalci in stanovalkami izmenjamo pozdrave, nasmehe in kakšno besedo
ali klepet. V Lambrechtovem domu opravljam pripravništvo v socialni službi. Moje
delo je zelo zelo raznoliko, kar pripomore k
mojemu pestremu delovnemu dnevu. Tako je
vsak dan malo drugačen in zato tudi vsak po
svoje zanimiv.
Stik s stanovalci in stanovalkami ter njihovimi svojci pomeni resnično socialno delo,
kjer lahko uporabim različne koncepte in vrednote ter načela socialnega dela, pri čemer je
zame najpomembnejša zaupnost podatkov.
Starostniki se morajo pri pogovoru počutiti
kot enakovredni sogovorniki. Tako čutijo, da
so sprejeti, in tudi prej vzpostavijo zaupnost.
Starostnik ima in mora imeti predvsem vpliv
na svoje življenje, imeti mora možnost (so)odločanja in proste izbire. Vsak lahko in je tudi
zaželeno, da soodloča o poteku dni ter življenju v domu nasploh. Vsak tudi prosto izbira
in se odloča po svoji volji. Kar se mi zdi tudi
zelo pomembno pri mojem delu, pa je pravica
do socialne varnosti.
Vsak uporabnik je edinstven ter prihaja
s svojimi izkušnjami in svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Spoštujem in cenim različnost in razlike. Od vsakega se lahko marsikaj
naučim in spoznam ter znanja uporabim v
vsakdanjem življenju ali pri svojem delu. Poleg preteklosti je pomembna predvsem sedanjost, zato je prvi cilj socialne službe vedno
skrb za dobro počutje ter zadovoljstvo stanovalk in stanovalcev. Pomembne so tudi želje
za prihodnost, zato je tako v socialni službi
kot v drugih službah v domu pomemben individualni načrt, v katerem stanovalec opredeli želje in cilje za svojo bližnjo in daljno prihodnost. Dobrodošli so tudi predlogi, nasveti
in pripombe. Celoten kolektiv Lambrechto-
Admira Bureić, zdravstveni tehnik - pripravnica
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
25
PRIPRAVNIKI
V domu sem
opravljal prakso
vega doma se trudi upoštevati in uresničiti
različne želje ter omogočiti stanovalcem, da
izpolnijo svoje cilje.
Za uspešen kolektiv je pomemben vsak posameznik in lahko povem, da sem vesela in
ponosna, da sem del kolektiva Lambrechtovega doma, saj temelji na medsebojnem spoštovanju ter sodelovanju in dela strokovno ter
hkrati ustvarja domačnost. Ves trud je seveda
poplačan z zadovoljstvom naših stanovalcev
in stanovalk, kar hkrati pomeni tudi zadovoljstvo zaposlenih.
Pri svojem delu veliko sodelujem tudi z
drugimi službami, ki jih potrebujemo za
boljšo kakovost življenja naših stanovalcev
in stanovalk. Kot sovoditeljica sem vključena
tudi v skupino za samopomoč. Ta skupina je
prostor, kjer se obujajo spomini in se porajajo
nove ideje ter podeljujejo modrosti in znanja.
Sodelujem pri organiziranju kulturnih prireditev, predvajanju filmov in pripravi drugih
oblik družabnih dogodkov, ki pripomorejo k
pestrosti življenja v našem domu.
Spoštovani bralci in bralke! Moje ime je
Marko Miličevič in sem dijak Srednje zdravstvene šole Celje, v programu Bolničar/
Negovalec. Pravkar končujem 2. letnik in v
mojem izobraževalnem programu je tudi obvezen praktični pouk pri delodajalcu (PUD),
ki traja mesec in pol. To praktično usposabljanje sem opravljal v Lambrechtovem domu v
Slovenskih Konjicah. Tukaj pa je moje doživetje:
Že kot otrok sem kazal nekakšno posebno
radost do starejših in nekako sem se odločil,
da bo moj poklic bolničar/negovalec.
Ko sem prvi dan prišel v Lambrechtov
dom, sem spoznal ljudi, s katerimi sem naslednji mesec in pol imel neposreden stik.
Prvi dan pa sem tudi v »naglici« in v »grobem« spoznal osebje, ki mi bo stalo ob strani in mi pomagalo, da najbolje izvršim svoje
delo. Moj delavnik je postajal vsak dan bolj
pester in vsak dan sem se nekaj novega naučil. Na oddelku sem spoznal sestro, go. Ivico
Golob, ki mi je bila »ŠEF«, če se šaljivo izrazim, in me je vodila in usmerjala, kako naj
delo na pravilen in na kar se da prijazen in
nežen način opravim. Iz dneva v dan sem
spoznaval več ljudi in dnevi so tekli in tekli.
Tako sem se tega dela navadil in nekako sem
se že vsakega dne posebej veselil, saj so bile
»sestre« prijazne z mano, čeprav sem se včasih vedel kot nekakšen »klovn«. Česar sem
se tudi vsak dan veselil, je bila, haha, malica. Moram povedati, da je bila hrana odlič-
Maja Kotar, socialna delavka - pripravnica
Lambrechtov dom je učna baza študentom. Delo poteka pod nadzorom
mentoric iz Lambrechtovega doma in šolske koordinatorice.
Omogočamo tudi opravljanje pripravništva po programu za
tehnike zdravstvene nege, za diplomirane delovne terapevte,
program bolničar-negovalec in univ. diplomirane socialne delavke.
26
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Opravljanje prakse v
domu za starejše
na in da sem se vedno na oddelek vračal s
»polnim trebuščkom«. Na oddelku je bilo
zelo prijetno vzdušje. Čeprav je bilo včasih
veliko dela, sem se na oddelku počutil sprejetega in sem z veseljem opravljal delo. Zato
se kar težko vračam v šolske klopi, saj, če se
iskreno izrazim, sem se tukaj včasih kakšno
stvar prej naučil kot pa v šoli. Izpostavil bi
pa osebo, ki me je iz dneva v dan spravljala v
smeh. To je stanovalec Mirko Pančič *, s katerim sva, čeprav včasih nisem imel časa, rekla
kakšno šaljivo. Nekako sem se tega dela tako
navadil, da bi, če bi se le dalo, ostal raje tukaj,
kot pa šel v šolo. Ampak tudi šola ni slaba.
Se pa veselim, da bom moral naslednje leto
opravljati prakso pol šolskega leta. Iskreno
se zahvaljujem vodstvu doma, da sem lahko
opravljal prakso, in iskreno se zahvaljujem
tudi celotnemu kolektivu, da me je »prenašal«, ha-ha, in bil potrpežljiv z mano.
Hvala in vse dobro.
Marko Miličevič, dijak
* Mirko Pančič je avgusta žal umrl, op. ur.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Sem Uroš Žišt, študent 2. letnika aplikativne kineziologije v Kopru. Kineziologija je
znanost o gibanju človeškega telesa. Za opravljanje obvezne študijske prakse sem si izbral
Lambrechtov dom Slovenske Konjice in opravljal delo fizioterapevta. V tem prekrasnem
domu sem preživel dva zanimiva tedna, v
katerih sem se veliko naučil in pridobil kakovostne izkušnje, ki jih bom v svojem poklicu
zagotovo potreboval. Mentorici Suzani Steble
sem zelo hvaležen, da mi je delo fizioterapevta v domu za starejše predstavila do potankosti in mi omogočila ter pripravila, da
sem nekatera dela lahko opravljal samostojno.
Tako bi izpostavil jutranjo telovadbo za stanovalce, ki mi je bila zelo všeč, saj sem spoznal
veliko novih metod vodenja skupinskih vadb
in komuniciranja s skupino. Upam, da so bili
tudi stanovalci zadovoljni z mano. Vsak dan
na praksi sem izvedel kaj zanimivega in novega; če ne s področja fizioterapije, pa je bila
to kakšna zgodba, debata koga od stanovalcev ali pa zaposlenih, tako da delo ni bilo nikoli monotono ali dolgočasno. Za konec bi se
še rad zahvalil vsem ostalim zaposlenim ter
stanovalcem, da so me tako prijetno sprejeli
in mi še polepšali prakso, predvsem pa direktorici Ireni Vozlič da mi je omogočila opravljanje prakse pri vas. Delati v tako prijetnem
kolektivu in sproščenem okolju mi je obvezno
prakso spremenilo v dva zanimiva, poučna in
zabavna tedna. Ob ponujeni priložnosti pa se
bom z veseljem zopet vrnil.
Uroš Žišt, študent
27
UČNA BAZA
v lambrechtov dom sem prišla
kot študentka Višje strokovne šole Celje,
program organizator socialne mreže
K študiju sodi tudi 400 ur prakse. Najprej
nisem vedela, kje bi sploh lahko zaprosila za
opravljanje prakse, saj je naš študijski program zelo nerazvit. Nato sem se obrnila na
gospo direktorico Ireno Vozlič, ki me je z ve-
seljem sprejela in mi dala možnost opravljanja prakse v Lambrechtovem domu. Najprej
me je bilo dela s starejšimi zelo strah, saj sem
bila mnenja, da me glede na našo starostno
razliko ne bodo takoj sprejeli. Vendar sem
28
se o tem zelo zmotila. Najprej sem stanovalce pričela spoznavati ob igranju tombole, ki smo jo imeli vsak ponedeljek zjutraj.
Nato sem veliko pomagala pri delavnicah s
Karmen Ribič in ob tem spoznala še veliko
drugih stanovalcev. Veliko sem sodelovala
tudi pri skupinah za samopomoč. Ko sem se
v domu počutila že bolj domače, mi je moja
mentorica Katja Pem Sevšek zaupala posebno nalogo. Ta naloga je bila, da sem sama
imela svojo delavnico na oddelku s povečano
prisotnostjo. Ker je delavnica uspela, sem te
delavnice pripravljala vsaj enkrat tedensko.
Naše druženje je bilo zelo zabavno, saj smo
se veliko presmejali in ob tem vedno naredili
nekaj novega in zanimivega. Največ pa mi je
pomenilo, da smo postali kot ena velika družina.
Veliko pa sem delala tudi s posamezniki.
Z nekaterimi sem igrala šah, z drugimi pa
samo klepetala. Spoznala sem tudi različna
dela v Lambrechtovem domu. Veliko sem sodelovala tudi z vodjo pomoči na domu Darjo
Hostej, ki me je večkrat vzela s sabo na teren.
Moj delovni dan mi je iz dneva v dan hitreje mineval. Tudi predpisano število ur
prakse se je iz dneva v dan manjšalo. Najprej
sem mislila, da teh 400 ur ne bo nikoli minilo, vendar so mi zelo hitro. Dom bom res
zelo pogrešala, saj sem v njem zelo uživala
in se pri tem tudi veliko naučila. Dobila pa
sem tudi veliko modrosti, katero so prispevali oskrbovanci in tudi delavci Lambrechtovega doma. Srčno upam, da se bom v dom še
lahko vrnila kot prostovoljka ali pa mogoče
nekoč tudi kot delavka, saj bi z veseljem delala z ljudmi, kakršne sem spoznala tu.Vsem
sem zelo hvaležna za to izkušnjo.
LAMBRECHTOV
Nikolina Vajdič, študentka
LAMBRECHTOV
14/2014
UČNA BAZA
MOJA PRAKSA
Sem Mateja Rebernak, študentka prvega
letnika Fakultete za socialno delo Univerze
v Ljubljani. Pri predmetu praksa smo si študentje izbrali učno bazo, kjer smo prvič začeli
opravljati obvezno prakso in na ta način prvič stopili v stik z uporabniki socialnih storitev. Hkrati nam je bila to prva izkušnja, da
začnemo koncepte delovnega odnosa
uporabljat i
tudi v praksi.
Za svojo učno
bazo sem izbrala Lambrechtov dom
v Slovenskih
Konjicah,
saj sem želela spoznati,
kako poteka
vsakdanjik
osebe, ki se
je odločila za
življenje v instituciji. Veliko je k moji odločitvi pripomoglo tudi dejstvo, da sem imela dedka, ki je bil
tudi sam oskrbovanec doma za
starejše. Želela sem spoznati tudi
drugo plat delovanja domov, ne le
z uporabnikove perspektive.
Moja naloga je bila vodenje
tombole in druženje z uporabnicami. Tombola je ena najbolj
obiskanih dejavnosti v domu. Je
razvedrilo za stanovalce, ki jim
polepša ponedeljkova jutra, njen
namen pa je skupno preživljanje
časa. Na začetku sem bila malo
zmedena glede moje vloge voditelja tombole.
Nisem vedela, ali sem dovolj glasna ali sem
pretiha, ali sem prehitra ali prepočasna. Vendar smo se s stanovalci hitro ujeli in sedaj
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
smo že tako utečeni v igranje, da lahko v eni
uri odigramo veliko iger, včasih pa jo tudi
malo podaljšamo.
Pri praksi sem se družila tudi z uporabnicami, s katerimi smo si delile različne zgodbe
in anekdote. Seveda so naši pogovori zajeli
vse aktualne dogodke znotraj in zunaj doma.
Pri strnjeni praksi sem
z uporabniki
izvedla dve
delavnici. V
eni delavnici
smo izdelovali konse.
Stanovalci so
bili v začetku
presenečeni,
kaj to sploh
pomeni, vendar sem jim
razložila, kaj
je naš cilj.
Zelo zanimivo je bilo videti, kako so se igrali z besedami. V drugi
delavnici pa smo okraševali okvirje za slike.
Stanovalci so pokazali vse svoje umetniške talente in ustvarili
unikatne okvirje.
Ob tej priložnosti bi se rada
zahvalila mentorici Katji Pem Sevšek in pripravnici Maji Kotar, ki
sta odgovorili na vsa moja vprašanja in mi omogočili, da sem v tem
času pridobila in osvojila znanja,
ki mi bodo koristila na moji nadaljnji poklicni poti. Prav tako
velja zahvala vsem zaposlenim
Lambrechtovega doma ter seveda vsem stanovalcem, ki so mi polepšali dneve opravljanja prakse.
Mateja Rebernak, študentka
29
UČNA BAZA
OPRAVLJANJE STROKOVNE PRAKSE
SANITARNEGA INŽENIRJA
Sem Mateja Hribernik,
doma iz okolice Zreč. V letošnjem šolskem letu sem končala drugi letnik sanitarnega
inženirstva na Zdravstveni
fakulteti v Ljubljani. Sanitarni inženirji smo zdravstveni
delavci, ki se ukvarjamo z
zdravstveno - ekološko problematiko, rešujemo higiensko - tehnične probleme
človekovega okolja in obvladujemo higienske probleme
v objektih, procesih in dejavnostih, ki so pomembne za
ohranjanje zdravega življenjskega okolja. V mesecu juliju
sem v Lambrechtovem domu
Slovenske Konjice, ki je učna
baza za študente sanitarnega
inženirstva, opravljala obvezno strokovno prakso. Tako
sem imela možnost svoje
znanje preizkusiti na vseh
segmentih dela: v pralnici,
v kuhinji, na oddelkih …
Ukvarjala sem se z analizo
pitne vode (merila sem temperaturo in koncentracijo
klora v vodi), analizami delovnih mest, načrtom čiščenja
in obvladovanja bolnišničnih
okužb, spremljala, kakšni
so preventivni ukrepi za zatiranje zdravju škodljivih
mikroorganizmov, insektov
in glodavcev, kako potekajo
procesi oziroma delo v kuhinji in pralnici, delo na terenu
ter kakšne so prednosti, pa
tudi slabosti objekta Lambrechtovega doma kot celote.
Opravljanje strokovne prakse v domu je bilo zanimivo
in pestro, stanovalci so prijazni, zaposleni pa ustrežljivi in vedno nasmejani. Čas
opravljanja strokovne prakse
v Lambrechtovem domu bo
ostal nepozaben, saj sem pri-
dobila ogromno praktičnih
izkušenj in veliko novih poznanstev!
Mateja Hribernik, študentka
Zdravstveno nego in oskrbo izvaja
za to usposobljeno strokovno osebje, ki
delo načrtuje po procesu zdravstvene
nege v okviru zdravstveno negovalnega
tima, ki ga sestavljajo:
• dipl. medicinski sestri,
• višji delovni terapevt,
• dipl. fizioterapevt,
• tehniki zdravstvene nege,
• bolničarji-negovalci,
• gospodinja in
• strežniki.
V zdravstveno negovalni tim je vključen tudi zdravnik splošne medicine in
specialist psihiater.
30
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
UČNA BAZA
VADBA Z MALIMI ŽOGAMI
Vadba z malimi žogami poteka že vse od začetka marca in je namenjena
vsem stanovalcem doma.
Poteka dvakrat tedensko
in traja približno 40 minut.
Trenutno sodeluje že 15 stanovalcev. Avtor vadbe je dr.
Vojko Strojnik, profesor na
fakulteti za šport, izvajam
pa jo bodoči diplomant te
fakultete, Matevž Klevže.
S stanovalci, ki vadbo obiskujejo, teh je 15, se na njej
dobro počutijo in jo tudi
zelo radi obiskujejo. Čeprav je primarni cilj vadbe
izboljšati funkcionalne in
gibalne sposobnosti vadečih, na njej ne manjka
smeha in obilice dobre volje. Napredek v moči in gibalnih sposobnostih se pri
vadečih opaža zelo hitro.
Med delom je čutiti zelo
sproščeno vzdušje, za kar
poskrbijo vadeči kar sami.
Velikokrat je slišati kakšno
šalo na račun mene kot vaditelja ter tudi na račun
vadečih samih, kar poskrbi za pozitivno energijo
vadečih, ki potem delajo
še bolj vztrajno in zavzeto.
Vadba z malimi žogami
je torej odlična priložnost
za vse stanovalce Lambrechtovega doma, da skupaj s svojimi prijatelji v
odličnem in sproščenem
vzdušju poskrbijo za svoje
fizično in psihično zdravje.
Matevž Klevže, študent
Služba zdravstvene nege skrbi
za prve in kontrolne preglede pri
različnih specialistih, organizira
spremstvo stanovalcem na
preglede v druge zdravstvene
ustanove, zagotavlja
inkontinenčne pripomočke,
organizira preglede pri
zobozdravniku ali njegov
obisk v domu.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
31
VESELJE
VESELI PUST
Pust je čas, ko se našemimo v maškare z
namenom, da bi po starodavni tradiciji pregnali zimo. Vsako leto je ob drugem času določen je s prvo pomladno luno, na katero je vezana tudi velika noč. Včasih so se v
pustne šeme preoblačili predvsem otroci in
hodili od hiše do hiše. Veljala je vraža, da se
pustnih šem ne sme spoditi, ker naj bi to prineslo nesrečo. Tako so otroci dobili bombone, krof ali pa nekaj denarja.
Na pusta in pustno rajanje smo se pripravljali tudi v Lambrechtovem domu. Veliko
sem razmišljala, v kakšno skupinsko masko
bi se lahko našemili stanovalci in bi jo skupaj izdelovali. Želela sem nekaj, kar ne bi
bilo preveč zahtevno za izdelavo, saj časa ni
bilo ravno veliko, predvsem pa nekaj, kar bi
jih spominjalo na »stare čase«, kaj so počeli
včasih.
Naenkrat se mi je utrnila ideja, da bi se
lahko našemili v ovčke, zraven pa bi imeli še
dva pastirja: eden bi preganjal ovce, drugi pa
bi jih strigel s škarjami. Ideja se mi je utrnila
predvsem zato, ker mi je dedek, ko sem imela 7 let, večkrat pripovedoval, kako je on v
otroških letih pasel ovce, preden je šel v šolo.
32
In tako se je začela velika pustna priprava, kot je zapisal na tablo delovne terapije g.
Martin Kene. Vsak dan smo se s stanovalci
zbrali v prostorih delovne terapije, od 9. do
10. ure, včasih pa tudi od 13. do 14.30.
Najprej smo začeli pripravljati vato za izdelavo kape in telovnika. Nekateri so pripravljali vato na manjše krpice, drugi so pripravljali trakce iz selotejpa za lepljenje, tretji
pa so krpice oblikovali in zlepili v kroglice.
Kroglice smo porabili za izdelavo kape. Na
kape smo pripeli ušesa iz tršega papirja, ki
so jih prav tako izrezovali stanovalci. Ko je
bila vata pripravljena, smo jo začeli lepiti na
telovnike, ki smo jih oblikovali iz vrteksa, in
tako je počasi nastajala skupinska maska.
Pri stanovalcih po kapi so zelo pomembne
različne strategije in spretnosti za vse zgoraj
opisano. S prijemanjem različnih materialov
so pridobivali senzorične informacije. Pri rezanju s škarjami je potrebna določena mišična moč, odvisno od trdote materiala, ki ga
režemo, prav tako pa tudi manipulacija in
koordinacija s predmeti. Aktivnosti so bile
predvsem takšne, da so spodbujale bilateralno koordinacijo - soročnost in prečkanje
medialne linije. Vse te strategije vplivajo na
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
VESELJE
povečanje zavedanja okvarjene roke. Na dan
pustovanja smo se s stanovalci, ki so sodelovali pri izdelavi skupinske maske, zbrali v
prostorih delovne terapije, da se našemimo
v ovčke in pastirja. Bili so zelo presenečeni
nad končno podobo, saj je tematika ostala
skrivnost do pustovanja. Skupinska maska
je predstavljala 6 belih in 1 črno ovčko ter
dva pastirja. Pridružile so se tudi gospa direktorica Irena, delovna terapevtka Darinka,
obe našemljeni v beli ovčki, in jaz - pripravnica Karmen, ki sem bila našemljena v črno
ovčko. Nekdo pač mora biti črna ovca J. Ta
je nagajala pastirjema, ki sta se jo trudila
ukrotiti. Zbrali smo se v domski jedilnici in
pričeli rajanje. Bilo je zelo veselo. Plesali in
peli smo ob zvokih harmonike; igral nam je
muzikant. Posladkali smo se s krofi in pričeli
povorko po domu. Obiskali smo veliko sob,
skupaj peli pesmi in se poveselili. Obiskali
so nas otroci iz sosednje šole, našemljeni v
prikupne maškare in kurenti. In kaj je bilo
najlepšega videti na ta dan? Lahko bi rekla,
da veliko nasmejanih obrazov stanovalcev
ob pojavu maškar. To je bil tudi naš namen,
da se za pusta skupaj poveselimo.
Karmen Vidmar,
delovna terapevtka - pripravnica
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
33
PROSTOVOLJCI
Zaključek usposabljanja in izobraževanja za
vodenje skupin starih ljudi za samopomoč v
Lambrechtovem domu Slovenske Konjice
5. 6. 2014 se je v Slovenskih Konjicah slovesno zaključilo usposabljanje in izobraževanje
prostovoljk in prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, ki je potekalo
v našem domu v letu 2013/2014 in v katerem
so se povezovale prostovoljke in prostovoljci
iz Koroške, Savinjske in Štajerske regije. V to
usposabljanje sva bili iz našega doma vključeni dve prostovoljki: Jerneja Kodrič in Katja
Pem Sevšek.
Usposabljanje je skupno zajemalo 120 ur
teoretičnega in praktičnega dela. V času usposabljanja smo prostovoljci obiskovali predavanja, brali temeljno in dodatno gradivo, pisali refleksije na prebrano gradivo, hospitirali
pri že delujočih skupinah za samopomoč, se
pripravljali na ustanovitev lastne skupine za
samopomoč ali na izboljšave v že obstoječi
skupini ter napisali in zagovarjali zaključne
naloge.
V usposabljanje in izobraževanje je bilo
vključenih 14 prostovoljk in 1 prostovoljec
34
iz različnih lokalnih okolij, kot so: Štajerska
regija (Lambrechtov dom Slovenske Konjice,
OZRK Šmarje pri Jelšah in Dom dr. Jožeta
Potrča Poljčane), Koroška regija (Medgeneracijsko društvo Lučka, Ravne na Koroškem) in
Savinjska regija (Medgeneracijsko društvo za
samopomoč Oljka Polzela, Društvo za razvoj
civilnih iniciativ Most Žalec in Dom Nine
Pokorn Grmovje Žalec). Naša vodja usposabljanja je bila strokovna delavka gospa Petra
Cerinšek iz Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije v
Mariboru.
V času izobraževanja so se
med udeleženkami stkale pristne vezi, ustanovila se je prijateljska skupina, ki pomeni
razrešitev socialne mreže za
prostovoljke in vse ostale, ki
smo bili vključeni v proces prenosa osebnih izkušenj in teoretičnih znanj v času usposabljanja. Tako smo znova ozavestili
dejstvo, da je za kvaliteten odnos potreben pristen medčloveški odnos v obliki obojestranske
komunikacije, upoštevanja drug
drugega, aktivnega poslušanja
ter spoštovanja in sprejemanja
drugega takšnega, kot je. Možnost izbire nam
ponuja uresničitev lastnih želja in potreb ter
pomaga ohranjati našo avtonomnost v potrošniškem svetu.
Zaključno srečanje je bilo namenjeno zagovoru nalog, podelitvi potrdil o zaključenem
usposabljanju in izobraževanju ter druženju prostovoljk, financerjev in drugih podpornikov programa skupin starih ljudi za
samopomoč. V prijetnem okolju Lambrechtovega doma in med prijaznimi ljudmi smo
prisluhnili različnim govornikom. Začetek in
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
PROSTOVOLJCI
zaključek srečanja so popestrili člani domskega pevskega zbora Beli cvet z zborovodkinjo
gospo Olgo Kangler in delovno terapevtko
Darinko Štromajer. V program prireditve pa
so se vključili tudi Ljudski pevci iz Tepanja,
naša prostovljka, gospa Štefka Kovše s predstavitvijo svoje knjige Mi pa pesmi dosti znamo, predstavljeno nam je bilo besedilo knjige
Bajže s Koroške in delček poezije »Grmovskega poeta« Petra Benka.
Kot vodjo intervizijske skupine in vodjo
lokalne mreže me veseli, da živijo v našem
domu skupine v tako velikem obsegu in da
nam je naklonjena tudi lokalna skupnost.
Prostovoljstva ni nikoli preveč, zato se bomo
v našem domu še naprej zavzemali za vključitev novih prostovoljcev za vodenje skupin ter
uskladili vse potrebno za njihovo usposabljanje in delovanje.
Vsak prostovoljec s svojo edinstvenostjo,
enkratnostjo in neponovljivostjo prinaša
kamenček v mozaik spletanja novih vezi,
zmanjševanja osamljenosti stanovalcev in zadovoljevanju nematerialnih potreb naše velike družine.
Meni osebno v tej naglici, ki jo imamo iz
dneva v dan, še kako dobro dene ta ura z našimi člani, ki me umiri in popelje iz pisarne
socialne službe v čisto drugačen svet.
Na koncu naj povem samo še to, da sem
zelo vesela, da sem kljub vsakodnevnim obveznostim opravila to usposabljanje in pridobila
zelo veliko novega za delo s starimi ljudmi,
za odnose s sodelavci in svojci stanovalcev in
življenje nasploh.
Katja Pem Sevšek,
vodja intervizijske skupine v Lambrechtovem domu
Lambrechtov dom je dom odprtih ljudi.
Veseli smo srčnih prostovoljcev, ki svoj
prosti čas delijo s stanovalci doma.
V okviru prostovoljskega dela se opravlja:
- družabništvo,
- sprehodi,
- spremstvo pri najnujnejših opravkih,
- igranje družabnih iger,
- sodelovanje pri vodenju skupin
starih ljudi za samopomoč.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
35
PROSTOVOLJCI
SO SREČANJA IN SO POSEBNA SREČANJA,
KO PRAZNUJEMO
Članice in član skupine Trobentice se srečujemo vsak torek, in to skozi vse leto razen v
času počitnic, ko imamo tudi mi dopust. Zato
naj vam na kratko opišemo naša redna tedenska srečanja, še bolje rečeno, naša srečanja, ko
praznujemo. V tem letu smo skupaj praznovali
rojstne dni naših članic; od tega se lahko pohvalimo kar s tremi, ki smo praznovale okrogle obletnice. (Slavica - voditeljica skupine, Valentina in Justina).
In ko si je Slavica komaj opomogla od presenečenja, ki so ji ga pripravili njeni najdražji, njenesodelavke in tudi članice
skupine Trobentice, so se
praznovanja in presenečenja nadaljevala.
Tokrat izpostavljamo praznovanjev mesecu
marcu, ko je okrogli jubilej praznovala gospa
Justina Felicijan in nas vse člane povabila na
druženje v nedeljo popoldan, ko je praznovala
skupaj s svojimi najdražjimi svoj rojstni dan.
Da je bilo presenečenje popolno, nas je »Trobentice« v svojem govoru vsem prisotnim
predstavila kot prijatelje iz doma in vsem razložila, kako naša srečanja potekajo in kako
so se med nami spletle še močnejše prijateljske
vezi.
36
In v temle pisanju želimo izpostaviti in poudariti, da smo bile vse članice skupine zelo
presenečene, ko smo se nepričakovano znašle
v družbi s prijetnimi najožjimi člani družine
naše članice.
Zelo smo bile počaščene, čeprav sploh nismo dojele, da praznujemo skupaj in delimo
srečne trenutke z družino. Kar nismo mogle
verjeti, da je to mogoče in da spadamo zraven.
In ko strnemo občutke ob takih dogodkih,
le dojamemo, da imajo naša druženja globlji
pomen, ki se ga malokdaj zavemo, ko se tako rekoč dnevno
ali tedensko srečujemo. Človek
v svojem vsakdanu že s samo
prisotnostjo doprinese med ljudi poseben žar, ki se ga morda v
trenutkih druženja niti ne zaveda in ne ve kaj lahko to pomeni
za življenje in druženje nasploh.
Samo s svojo skromnostjo in
s srcem lahko med ljudmi spleteš vezi, ki se ne merijo z nobeno mersko enoto, ampak z občutkom, ko ti je toplo pri srcu,
ko ti nekdo s stiskom roke, pogledom, besedo
ali nasmehom pove, da je čas in energija, ki jo
dajemo drug drugemu in delimo drug z drugim, neskončna, trenutki pa trajajo in se jih
zavemo včasih šele, ko od dogodkov mine že
veliko časa.
Naj vam zaupam še, da je vsako naše srečanje posebno, da smo tudi v lanskem letu občutili, kaj pomeni prijateljstvo in navezanost,
čeprav je bila izkušnja povsem drugačna.
Ni pomembno, kaj, kdo in kdaj, pomembno
je, da se zavedamo, zakaj hodimo po isti poti.
Po vseh teh izkušnjah lahko vsem stanovalcem in zaposlenim rečem, da jim v svojem imenu in v imenu skupine Trobentice želimo čim
več moči in lepih skupnih trenutkov in da jim
lepa presenečenja naredijo čudovito življenje …
Slavica in Marta ter član in članice skupine Trobentice
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
PROSTOVOLJCI
Gospa Štefka Kovše naj prostovoljka leta 2013
»BELI CVET«
na prvem mestu
Dne 27. junija 2014 je potekala zaključna
prireditev projekta Prostovoljec leta 2013, katere organizator je Mladinski svet Slovenije
(MSS). Prireditev je v ljubljanskih Križankah
gostila Mestna občina Ljubljana. Podelili so
priznanja najboljšim prostovoljcem in prostovoljskim projektom za leto 2013.
Pevska skupina »Beli cvet« iz
Lambrechtovega doma Slovenske
Konjice na prvem mestu
V Lambrechtovem domu smo na natečaj
prijavili gospo Štefko Kovše. V naš dom prihaja kot zunanja prostovoljka že vrsto let. S
stanovalci se srečuje pri individualnem delu
z njimi, pri vodenju skupin za samopomoč
in pri aktivnem vključevanju na prireditve.
Gospa Štefka je ena naših prostovoljk, oseb
z obilico srčnosti, ki jo večkrat tedensko deli
s stanovalci doma. Veseli smo, da opravlja to
plemenito delo. Ob prejemu priznanja ji še
enkrat iskreno čestitamo.
Na zaključno prireditev sta jo pospremili
naši sodelavki, delovna terapevtka Darinka
Štromajer in negovalka Karolina Golež, za
kar sem jima neizmerno hvaležna.
Ne smemo pa pozabiti, da je med nami še
mnogo drugih prostovoljcev, ki bistveno prispevajo h kvaliteti življenja v domu. In zagotovo bo prihodnje leto ponovno priložnost,
da prijavimo enega izmed njih.
Katja Pem Sevšek, vodja intervizijske skupine
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Tako je bila objavljena novica ocenjevalne
komisije dne 16. maja 2014 v športni dvorani
Leona Štuklja v Mariboru.
Omenjenega dne, 16. maja, je bilo tekmovanje pevskih zborov socialno varstvenih
domov Slovenije v Mariboru, pod sloganom:
PO PESMI SE DANica POZNA.. Nastopili so
tekmovalci z območja celotne Slovenije; med
njimi je bil tudi naš Lambrechtov dom. Organizator letošnje revije je bil DOM DANICE
VOGRINEC V MARIBORU.
Za otvoritveno pesem letošnje revije smo
zapeli vsi zbori pesem: MOJ MARIBOR, tudi
naš zbor se je z veseljem naučil pesem v mariborskem narečju. Letošnje priprave pod
vodstvom pevovodkinje, gospe Olge Kangler, so bile nekaj posebnega; skupaj smo
si vsi stanovalci popestrili čas do revije še s
kratko premetanko. Iz črk DANICA in ALFI
je naša skupina sestavila 21 besed. Naj jih
nekaj omenim: LAN, DAN, FALA do daljših
besed: CIANID, LINICA, FIALA do najdaljše INICIALA. Vse te besede je skrbno pregledala v slovarju Slovenskega knjižnega jezika
gospa Katja Pem- Sevšek.
»Naš pevski zborček ima nežno ime BELI
CVET, ki spominja predvsem na naše glave,
polne spominov, na našo mladost, na pesmi,
ki smo jih takrat prepevali. Zato smo za nastop izbrali pesem, ki združuje kar nekaj
delčkov iz posameznih starih ljudskih pesmi. Za svoj moto pa smo si izbrali delček
iz stare ljudske pesmi, ki se glasi: Veseli bodimo, veselga srca, smo iz luštnega kraja, iz
Konjic smo doma«.
Skladba, s katero je »Beli cvet« zmagal,
je bila venček narodnih pesmi, ki je očitno
37
Aktivnosti
vzbudila pri navzočih in celotni komisiji dovolj razlogov za odločitev o razglasitvi
za najboljšo. Navdušenje med tekmovalci je
bilo nepopisno, pa tudi ostali udeleženci so
pokazali veliko odobravanje z burnim ploskanjem.
Strokovna komisija je direktorici
Lambrehtovega
doma Ireni Vozlič in voditeljici gospe Olgi Kangler poklonila simbolično nagrado
in priznanje. Druženje so popestrili mariborski glasbeniki. Prireditev je vodil Vinko
Šimek, ki je svojo vlogo voditelja opravil z obilo smeha. Za
glasbeni del je poskrbel in nas
razveseljeval znani slovenski
pevec Alfi Nipič. Pevska revija se je ob dobri pogostitvi in
nenehnem prepevanju nadaljevala vse do 16. ure. »S stiski rok in prisrčnim medsebojnim pozdravljanjem Na svidenje prihodnje leto v Slovenskih Konjicah
38
smo se počasi razšli s prijetnimi in lepimi
spomini,« je povedala udeleženka, članica
pevskega zbora gospa Justina Felicijan. Hvala organizatorjem. S prisluženo zmago so
nam zaupali organizacijo 22. revije pevskih
zborov stanovalcev domov naslednje leto.
Dejavnost pevskih vaj je
v domu že veliko let dobro
organizirana v okviru delovne terapije. Že vrsto let
jo uspešno vodi zunanja
strokovna delavka, glasbenica ga. Olga Kangler, ki je
imela pri tem že lepe uspehe. V imenu stanovalcev,
predvsem pevskega zbora »Beli cvet«, se ji iskreno
zahvaljujemo z željo, da bi
to dejavnost vodila enako
uspešno še naprej.
Prispevek pripravili:
stanovalka Justina Felicijan in
Darinka Štromajer, delovna terapevtka
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Aktivnosti
MEDGENERACIJSKI TABOR GOLTE 2014
Na medgeneracijskem taboru na Golteh so se v Mozirski koči tudi letos družile
tri generacije. Na taboru od
26.-28. junija 2014 sta ponovno sodelovala Lambrechtov
dom Slov. Konjice in Dom
za varstvo odraslih Velenje
kot tokratni organizator celotnega dogajanja. Prijetno
je bilo spletati vezi med 40
udeleženci mlajše, srednje in
starejše generacije, ki so razvijali občutek pripadnosti in
solidarnosti med generacijami.
Na taboru je bilo poskrbljeno za različne dejavnosti, ki so bile namenjene spoznavanju neokrnjene narave
našega alpskega sveta. Ude-
LAMBRECHTOV
ležence je ob odprtju pozdravila direktorica Lambrechtovega doma Slovenske
Konjice, naslednji dan pa je
sledil pozdrav direktorice
Doma za varstvo odraslih
Velenje. Udeleženci so se že
prvi dan srečali z gostoljubnim oskrbnikom koče, gospodom Filipom Vrabičem
in njegovo družino, ki je zelo
požrtvovalno sodeloval pri
celotni organizaciji in izvedbi tabora. Že prvi dan je veliko udeležencev popeljal na
razgledno točko, od koder
smo lahko opazovali lepote
planin, ter povedal veliko
novega o teh krajih in življenju na planini. Na prvem
spoznavnem srečanju smo
LAMBRECHTOV
14/2014
se spoznali med zanimivo
igro, druženje pa nadaljevali
z obiskom zeliščarke, ki nam
je predstavila veliko zelišč
Alpskega vrta in skuhala
zelo okusen čaj. Večer se je
kar hitro prevesil v noč. Naslednje jutro smo že po šesti uri skupaj z oskrbnikom
koče odšli na prvi pohod po
planini. Sledila je telovadba
in okusen domač zajtrk, pri
katerem so nam poleg vsega ostalega postregli tudi
žgance z ocvirki in mleko. V
dopoldanskem času smo si
ogledali Alpski vrt, kjer rastejo vse značilne rastline za
te kraje. S seboj smo v »culici« prinesli tudi domačo malico, ki se je še kako prilegla.
39
Aktivnosti
Po kosilu in počitku pa smo
se na delavnici lotili izdelave » Mozirske koče«. Za
zabavni večer in veliko presenečenje so poskrbeli člani glasbene zasedbe sekstet
Lindek s Francijem Žerdonerjem s Frankolovega. Petja
ni in ni zmanjkalo. Družabni večer je tako trajal dolgo v
noč. V soboto dopoldan pa je
župnik iz Mozirja v kapelici
na bližnjem travniku daroval sveto mašo, za petje pa
so prav tako poskrbeli člani
seksteta Lindek. Po maši se
je prilegla okusna domača
malica – kislo mleko in kruh.
Naše druženje smo nadaljevali s sprehodom do hotela
Golte, kjer smo si ogledali
zanimiv film. Sledilo je kosilo in še nekaj zadnjih minut
prostega druženja na soncu.
Naše druženje smo zaključili z vožnjo na nihalki Golte,
ki nas je odpeljala v dolino.
Druženje v osrčju neokrnjene narave je vsem ostalo
v zelo lepem spominu. Zagotovo si podobnih druženj
še želimo.
Iskreno se zahvaljujem
vsem, ki ste kakorkoli pripomogli h kvalitetni izvedbi
tabora, na katerem smo ponovno širili medgeneracijsko solidarnost.
Soorganizatorka tabora:
Katja Pem Sevšek,
socialna delavka
Fizioterapevtske storitve se samoplačniško
izvajajo tudi za zunanje uporabnike,
izvaja jih diplomirana fizioterapevtka.
Te storitve so:
- laserska terapija,
- elektroterapija (hitop terapija …),
- kinezioterapija,
- manualna terapija (bownova terapija …).
40
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
STROKOVNE Aktivnosti
MODEL KONGRUENTNE ODNOSNE NEGE
V LAMBRECHTOVEM DOMU
V letu 2014 se je v Sloveniji začel izvajati
dveletni program izobraževanja za uvedbo
KONGRUENTNE ODNOSNE NEGE v osem
domov za starejše. Kongruentno odnosno
nego je kot možnost nadaljnjega razvoja prepoznal tudi naš dom. Tako smo se v izobraževanja za uvedbo tega procesa v naš dom
imele priložnost vključiti Nadja Kotnik, Lidija
Ambrož in Katja Pem Sevšek. Izobraževalni
program poteka dve leti, vsako leto v obliki
šestih dvodnevnih seminarjev. Časovni obseg programa je 192 pedagoških ur. Med posameznimi seminarji udeleženci opravljamo
naloge skladno s programom oz. zadolžitvami in o njih poročamo.
Kot »koordinatorji« modela kongruentne
odnosne nege bomo s pridobljenimi teoretičnimi in praktičnimi znanji uvedle ter skrbele za učinkovito izvajanje modela v našem
domu.
Uvod
Kongruentnost je v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika razložena kot skladnost oziroma ujemanje. Torej pomeni kongruentni
model nege model, ki je skladen in temelji na
odnosih med negovalci in uporabniki negovalnega modela.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Kongruentni negovalni model je bil prvikrat formuliran leta 1992, objavljen pa leta
1997. Model je bil v teh petih letih bistveno
posodobljen. Sprva se je uporabljal le v psihiatrični negi, zatem pa se je pričel uveljavljati
tudi v številnih domovih za starejše.
Kongruentni model nege sledi tradiciji »caring« modelov oz. modelom »naklonjenosti«,
kot so jih opisali že J. Watson (1996), H. Peplau
(1996), Barker (2001, 2007).
Za lažje razumevanje kongruentnega negovalnega modela je potrebno poznati nekaj
pomembnih informacij. Kongruentni negovalni model je bil prvič opisan že leta 1979 in
se je od takrat dalje uveljavil v ustanovah za
starejše v Nemčiji, Avstriji in Švici. Bistveno
se je izpopolnil v zadnjih desetih letih. Z novimi instrumenti (skalo življenjskih doživetij,
načrtovanjem procesa…) so se odprle popolnoma nove možnosti za uporabo, dokumentiranje in ocenjevanje.
Avtor kongruentega negovalnega modela
je mag. Rüdiger Bauer.
V večini socialno varstvenih ustanov je negovalni model naravnan večini uporabnikov.
Deficit zaznamo v neindividualnosti negovalnega modela, to je modela kjer prezremo
individualne potrebe posameznika. Demenca je bolezen, ki lahko vodi v fazo popolne in
usodne odvisnosti. Ljudje se znajdejo v situaciji, ki so jo doživeli v otroštvu. Kako so (pre)
živeli otroško odvisnost in kako jo preživljajo
kot dementni stanovalci različnih ustanov?
Pri delu z dementnimi je potreben poseben
empatičen pristop in razumevanje. Skrb za
obolelega je huda psihična in fizična obremenitev negovalcev, saj dementni potrebujejo
veliko mero razumevanja in podpore. Zaposleni morajo biti seznanjeni z značilnostmi in
potekom bolezni, da lahko čim lažje in čim
bolj kakovostno skrbijo za obolelega. Problem
v naši ustanovi je neindividualna naravna-
41
STROKOVNE Aktivnosti
nost k uporabniku saj zaposleni ne poznamo
dovolj preteklih pozitivnih spominov uporabnikov. Ravno pozitivni spomini (sreča,
dobro počutje, uravnoteženost, zaupanje …)
imajo lahko zelo pozitivne učinke na počutje
in zdravje. Če negovalcu uspe načrtno usmeriti dražljaje na pozitivne spomine, se sproži
oksitocinski sistem, ki deluje zelo blagodejno.
Med uporabnikom in negovalcem bi bilo smiselno ustvariti zaupanje in motivacijo kar bi
lahko vodilo v zmanjševanje bolečin in težav
uporabnika.
Namen vpeljave kongruentne odnosne
nege v Lambrechtov dom
Osnovni namen uvedbe kongruentnega
negovalnega modela v Lambrechtov dom je
ustvariti skladnost (kongruenco) med horizontalno linijo (odnos med osebjem in stanovalci) in vertikalno linijo (odnos v vodstveni
hierarhiji) v celotni strukturi ustanove.
Model temelji (namesto na »obravnavi«
simptomov in naravnanosti na diagnozo) na
skladnem odnosu, ki je bistveni instrument
za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo odnosa med negovalcem in stanovalcem. Ustvariti
hoče odnos, ki na stanovalca deluje blagodejno. Negovalci in negovane osebe pri tem
doživijo učinke in spremembe, ki so jih oboji
doslej vselej opisali kot pozitivne. Predvsem
se pri tem sproščajo hormoni, npr. oksitocin
in dopamin in sredstva proti bolečinam, ki
jih razvije telo, npr. endogeni opioidi. Te snovi
povečujejo zaupanje in motivacijo stanovalcev in negovalcev. Drugi znaki, ki jih želimo
spodbuditi s tem modelom so boljše počutje,
antidepresivni učinki, protibolečinski učinki,
boljše celjenje ran in krepitev imunskega sistema.
Program je torej namenjen dvema ciljnima
skupinama:
Program A je namenjen: trem zaposlenim,
kot so diplomirane medicinske sestre in socialni delavec. Pomembno je, da so to osebe,
ki uživajo zaupanje sodelavcev in stanovalcev, da so strokovno kompetentne ter imajo
potrebne izkušnje s področja vodenja ali koordiniranja. Kot koordinatorji implementira-
42
mo model v domu, izobražujemo sodelavce
in vzdržujemo razvoj kongruentne odnosne
nege v domu.
Program B pa je namenjen: vodilnim osebam v domu za starejše, od direktorja do vodij oddelkov oz. bivalnih enot. Cilj tega dela
izobraževanja je ustrezno razumevanje vodstva in oblikovatnje organizacijskih ter sistemskih razmer, v katerih je možno razvijati
model. Zaradi narave dela in namena delavnice je minimalno število udeležencev 9. Ta
program pa je dvoleten, vsako leto v obliki
ene tridnevne delavnice.
Vsebina modela
Osnova modela so najnovejša spoznanja
na področju nevrologije. Zdaj vemo, v katerih
možganskih strukturah se ustvarjajo občutki,
npr. sreča, nagon, motivacija, dobro počutje,
in kako se lahko aktivirajo z načrtnim medsebojnim vplivanjem med ljudmi. Nobelov
nagrajenec Eric Kandel, raziskovalec možganov, nam je pokazal, kako nastane dolgotrajni
spomin in kako deluje. Drugi znanstveniki,
med njimi Jochim Bauer, so razkrili skrivnosti emocionalnega centra in pokazali, kako
sta spomin in čustvo med seboj povezana.
Ljudje so odvisni od pozitivne, naklonjene
družbene resonance, sicer se emocionalni
centri spremenijo in razvijejo se osamelost,
depresija ali agresija ter poveča verjetnost za
obolenje. To nakazujejo tudi dela Louisa Cozolina. Ta je obširno prikazal nevrobiologijo
človeških odnosov. Zelo poenostavljeno bi
lahko rekli, da kongruentni negovalni model
z načrtovanimi in izvajanimi ukrepi močneje
aktivira pozitivno delujoče nevrobiološke sisteme in s tem ustvarja pozitivne učinke.
S tem modelom
se dosegajo zelo
dobri učinki v domovih za starejše,
predvsem pri osebah z demenco.
Zelo učinkovit je
tudi pri starostnikih brez drugih
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
STROKOVNE Aktivnosti
zumevanja vodstva za organizacijske in sistemske razmere pa ni mogoče implementirati
modela.
obolenj in po dosedanjih izkušnjah tudi na
vseh drugih zdravstvenih področjih.
Vsebinsko je torej program sestavljen iz
dveh delov, za njegovo izvajanje pa je potrebno:
A - Usposobiti določeno število strokovnih delavcev, ki bodo implementirali model
v domu, izobraževali sodelavce in vzdrževali
razvoj kongruentne odnosne nege v domu.
Udeležencem bo model kongruentne nege
sistematično predstavljen, tako z vsebinskega
in organizacijskega vidika. Poudarek bo na
uvajanju in sistematičnem spremljanju izvajanja modela.
B – Vzpostaviti ustrezno razumevanje vodstva in oblikovati organizacijske ter sistemske
razmere, v katerih je model možno razvijati.
Osrednje vsebine programa:
• Vrednote, vezane na kulturo oblikovanja odnosov,
• Organizacijska struktura, ki podpira
model kongruentne odnosne nege,
• Organizacija dela, skladna z decentralizacijo in s poudarkom na kompetenci in
odgovornosti zaposlenih,
• Organizacija, pristojnosti in naloge delovnih timov,
• Koordinacija delovnih timov in vzpostavljanje kongruentnega odnosa med zaposlenimi in zaposlenimi ter vodstvom.
Programa A in B nista enaka, se pa dopolnjujeta in soomogočata. Brez temeljnega
poznavanja kongruentno odnosnega modela
ni mogoče vzpostaviti procesov in odnosov,
ki so imanentni modelu; brez temeljnega ra-
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Odnos negovalec - stanovalec
Kongruentna odnosna nega je biopsihološka, saj ima vsak človek nekaj biološkega
(kar prinesemo na svet), psihološkega (kar
smo pridobili v otroštvu od referenčne osebe)
in socialnega (kako je na nas vplivalo okolje).
Zaradi nepoznavanja uporabnika kot bio-psiho-socialne celote marsikdaj ne pride do
vzpostavitve optimalne vezi med njima, kar
ima za posledico neskladnost v razumevanju.
Odnosi do uporabnika so osebni, strokovni, moralno etični. Odnos je demokratičen, če
upošteva želje in potrebe bolnika, ali dinamičen, če se sproti prilagaja potrebam bolnika.
Odnos je lahko neposreden med medicinsko
sestro in uporabnikom, ali posreden, ko je
element odnosa poleg medicinske sestre tudi
okolje. Odnos medicinske sestre do uporabnika naj bi vseboval vse oblike odnosa in bil
v skladu s pričakovanji bolnika in zdravstvenega delavca.
Vzpostavljati in ohranjati individualno vez
med negovalcem in negovalno osebo je proces, ki se ga moramo najprej naučiti negovalci, saj ga le tako lahko prenesemo na negovalno osebo in pričakujemo rezultate.
Odnos med negovalcem in stanovalcem
vedno obstaja in traja do biološkega konca.
Razlika je le v njegovi kakovosti.
Kongruentne odnosne nege ne planiramo
vnaprej, ampak je vse to, kar počnemo s stanovalcem oz. v odnosu s stanovalcem. Je tudi
takrat, ko stanovalca negujemo, hranimo,
pospravljamo njegovo okolico… Negovalec
se ne more odstraniti iz odnosa, ker je povzročitelj odnosa. Vpliva pa na uspešnost oz.
neuspešnost tega odnosa.
Kakovost odnosa je odvisna od tega, kako
prepoznamo osebo: nam je simpatična ali
nesimpatična. Zavedati se moramo, da smo
povzročitelji tega, kar se zgodi. Negovalec je
instrument odnosa, zato se mora prilagoditi
stanovalcu. Potrebna je sprememba negovalca, in ne stanovalca. Npr: ko grem k nekemu
43
STROKOVNE Aktivnosti
stanovalcu, že naprej vem, kako se moram
notranje nastaviti, da bom v najboljšem odnosu z njim. Zato je potrebno, da poznamo
sebe. Največji dosežek je, da smo sposobni delovati kljub temu, da nam je kdo nesimpatičen
oz. simpatičen. Ko spoznamo sebe, naredimo
prvi korak, da se izboljšamo v odnosu.
Če delujemo tako odnosa ne ocenjujemo,
ampak ga opisujemo.
Pri uvajanju kongruentnega modela je torej potrebna usklajenost treh pojmov:
- ali hočem
- ali znam
- ali naj bi.
Te tri ravni morajo biti med seboj usklajene, da lahko vzpostavimo kongruentno odnosno nego.
Zaključek
Lambrechtov dom je znan po svoji dolgoletni tradiciji in delovanju na Slovenskem. Zaradi želje po zagotavljanju visoko kvalitetnih
storitev tudi v bodoče, se je potrebno vedno
znova izobraževati in slediti razvoju socialno
varstvene oskrbe.
Miselnost, da so vsi stanovalci v domovih
enaki in da imajo iste potrebe, je potrebno
popolnoma izkoreniniti. Vsak posameznik
je individium, zatorej se moramo izvajalci
socialno varstvenih storitev tega zavedati
ter se tako tudi obnašati. V primeru, da sta-
novalec zboli za demenco, mora biti deležen
posebnega odnosa zaposlenih. Če nam uspe
vzpostaviti pristen odnos med dementnim
in zaposlenim, smo na dobri poti, da bolniku
polepšamo bivanje in življenje v domu. Odnos
mora biti pristen, empatičen in individualno
naravnan. Takšnemu odnosu pravimo skladen oziroma kongruenten odnos. To je odnos,
v katerem sodeluje celotna organizacija oziroma vsi zaposleni v ustanovi. Cilj kongruentne organizacije pa je uskladitev odnosov
med vsemi zaposlenimi, vključno z direktorjem ter seveda med stanovalci. V kongruentni organizaciji se spremeni dinamika vse od
referenčne in odnosne nege do kongruence.
Uvedba kongruentnega modela nege v
ustanovo ni bistveno odvisna od kadrovskih
in prostorskih normativov ter finančnih zmožnosti, temveč od nas samih. Zaposleni smo
namreč tisti, ki dajemo domu bistvo življenja
in bivanja. Če smo sami naravnani optimistično, z veliko mero ljubezni do stanovalcev,
jo lahko dajemo tudi naprej.
Pomembno je, da model sprejmemo in ga
ozavestimo.
Se nadaljuje.
Pripravile:
Nadja Kotnik, namestnica direktorice za
področje zdravstvene nege in oskrbe,
Lidija Ambrož, dipl. m. s.,
Katja Pem Sevšek, socialna delavka
Delo Socialne službe
je priprava starejšega
človeka na domsko
varstvo, na prihod
v dom in na bivanje
v njem.
44
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
STROKOVNE Aktivnosti
Razstava o delovanju možganov
16. junija smo se s sodelavci Lambrechtovega doma odpravili v Ljubljano na razstavo
možganov. Sprejel nas je simpatični vodič razstave David. V trenutku smo si pričarali zgodbo o tem, kako naši možgani delujejo, čutijo,
čustvujejo, razmišljajo in se spreminjajo. S pomočjo interaktivnih prikazov, ugank, slik možganov in dognanih modelov smo lahko obiskovalci raziskali občutke, čustva, misli, razvoj
možganov ter celo njihovo prihodnost.
Ob vstopu v svet možganov smo najprej zagledali umetniško instalacijo iz žic, ki je predstavljala delovanje sinapse v možganih. Ogledali smo si uvodni video posnetek o plesalki
in doživljanje pred plesnim nastopom in hkrati dogajanje v njenih možganih tisti trenutek.
Nato smo se sprehodili do čutnih zaznav ter
kako informacije pridejo iz naših ušes do možganov. Naše čutne zaznave se prekrivajo. Sporočila o čutnih zaznavah pridejo v možgane,
nato pa vidimo, kako potujejo po možganih.
Podatke o čutnih zaznavah navadno najprej
obdela naš čustveni sistem. To je zelo star del
možganov in zgodba o njem je evolucijsko zelo
zanimiva.
Proces, v katerem nastajajo naša razpoloženja, ki nato vplivajo na naša dejanja, poteka s
pomočjo kemičnih snovi, imenovanih nevrotransmiterji. Ko pridejo podatki v možgane, jih
morajo ti obdelati; to je proces mišljenja.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Naslednja tema je bila jezik, spomin in sprejemanje odločitev. Vaje iz prevajanja, spominjanja in načrtovanja nam pokažejo, kako možgani ustvarjajo različne oblike spominov in
reševanja problemov. Za odločanje je potrebno
načrtovanje in ljudje smo ena od redkih vrst, ki
se odloča na podlagi načrta za prihodnost.
Razumljivo je, da se možgani z leti spreminjajo. Za to področje je bil postavljen poseben
razdelek z naslovom Možgani se spreminjajo,
ki prikazuje možgane vse od zarodka pa do
starosti. Postavili so veliko skulpturo, ki prikazuje, kako 250.000 možganskih celic (v povprečju) zraste vsako minuto zarodkovega razvoja.
V razdelku Možgani 21. stoletja smo poslušali še o prihodnosti naših možganov in možnostih, ki se v naslednjem desetletju odpirajo
v raziskovanju možganov ter v razvoju zdravja
možganov in njihove komunikacije. Ena bolj
spektakularnih tehnologij, ki jo razvijajo v zadnjem času je možgansko - računalniški vmesnik.
Možgani so čudovit organ; da se jih spreminjati in so zelo pomembni v našem vsakdanjem življenju.
Hipokrat je dejal: »Človek bi moral vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost,
smeh in razvedrilo, trpljenje, žalost, potrtost in
žalovanje.«
Pripravili: Mojca Klavž, Anja Kosaber,
Sandra Gorinšek, Urška Veber, Simona Hrovat,
Polona Šprager, Vito Ribič – oddelek
45
STROKOVNE Aktivnosti
KDO SMO DELOVNI TERAPEVTI?
Delovna terapija je pri nas še vedno premalo poznana stroka. Le počasi pridobiva veljavo znotraj tima strokovnjakov, ki obravnavajo posameznika z zmanjšano zmožnostjo,
še manj pa njihovo delo pozna širša javnost.
Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki
se ukvarja z različnimi problemi vseh starostnih skupin (od otrok do starostnikov).
Posamezniku se lahko po preboleli bolezni, poškodbi ali starostnih spremembah življenje močno spremeni. Vsakodnevna opravila, ki jih je prej opravljal brez večjih težav,
sedaj od njega zahtevajo veliko energije, napora, zmanjšani sta njegova učinkovitost in
varnost. Naloga delovne terapije je omogočiti
osebi čim bolj samostojno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti kljub okvaram in boleznim. S tem pa je človek tudi bolj zadovoljen,
kar pomeni večjo kakovost življenja.
Posebnost delovne terapije je, da za obravnavo uporablja aktivnosti.
46
Aktivnosti so medij, prek katerega osebi
omogočimo tisto, kar naj bi v obravnavi dosegli, to pa je čim večja samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kot so: skrb
zase, skrb za svoj dom, priprava obrokov, nakupovanje, rokovanje z denarjem, uporaba
javnih prevoznih sredstev.
Posameznika pojmujemo celostno. Pri človeku ne upoštevamo samo tisto, kar pri njem
trenutno je, torej njegovo diagnozo in primanjkljaj, ampak upoštevamo tudi njegove
želje, vrednote, okolje in pričakovanja.
Po nevrološkem obolenju se ljudje med
drugim soočajo s ponovnim učenjem uporabe pripomočkov za hranjenje in pitje. Včasih
prej dobro znanih predmetov niti ne prepoznajo, se ne spomnijo imen ali pa ne vedo,
čemu služijo. Mnogi imajo tudi zmanjšano
moč v rokah. Naloga delovnega terapevta je
poiskati načine za najlažji in najučinkovitejši
prijem npr. kozarca. Sliši se preprosto, v resnici pa takšni napredki zahtevajo veliko teoretičnega znanja z različnih področij ter ure
in ure potrpežljivosti, ponavljanja, vztrajnosti, spodbud, pohval, hkrati pa uvidevnosti in
spoštovanja.
Fizioterapija se osredotoči na funkcijo, delovna terapija pa le-to nadgradi, in to funkcijo
varovanec uporabi v vsakodnevnem življenju. Na primer: fizioterapevt usposobi osebo,
da dvigne roko, delovni terapevt pa jo usposobi, da se počeše.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
STROKOVNE Aktivnosti
Pri nas so zelo redko terapevti zaposleni
na primarni ravni (preventivi v zdravstvenih domovih, ki podaljša neodvisnost in preprečuje poslabšanje ali poškodbo). Večina jih
dela na sekundarni (v bolnišnicah) ali terciarni ravni (klinikah, inštitutih).
•
•
•
•
•
•
Delovna področja:
psihiatrija in mentalno zdravje, zdravljenje
odvisnosti,
motnje v telesnem in duševnem razvoju,
obravnava starostnikov v domovih upokojencev,
zdravljenje in rehabilitacija telesnih in
kombiniranih prizadetosti zaradi posledic
poškodb ali bolezni pri otrocih in odraslih,
osnovno zdravstveno varstvo (zdravstveni
dom, na bolnikovem domu),
poklicna rehabilitacija in usposabljanje ter
zdraviliško zdravljenje in rehabilitacija.
ker je na ta način mogoče definirati cilje nege,
varstva in rehabilitacije in jih uresničiti.
Velika obravnava v delovni terapiji zajema
obravnavo klienta – stanovalca, pri katerem
gre za težjo oviranost telesnih funkcij, ožjih
in širših dnevnih aktivnosti in vključitev v
življenjsko okolje, za bolezni in okvare OŽS
(osrednjega živčnega sistema), po možganski
kapi, amputacije zgornjih in spodnjih ekstremitet, spinalne bolezni in okvare ter za živčno mišična obolenja. Delovni terapevt uporablja specialne tehnike obravnave, pridobljene
na dodatnih izobraževanjih.
Pri izvedbi velike obravnave delovne terapije pri nepomičnih stanovalcih je sodelovala
tudi gospa Cecilija Višnar.
Karmen Vidmar,
delovna terapevtka - pripravnica
VELIKA
OBRAVNAVA V
DELOVNI TERAPIJI
Prednostni cilj sodobnega varstva starejših
je zagotovitev visokokakovostne ponudbe negovalnih in zdravstvenih storitev v domovih.
Tega priznanega cilja v praksi pogosto ni mogoče uresničiti tako, kot si mi, sodelavke in
sodelavci, to želimo. Da bi lahko sodelovanje
med vsemi poklici, ki so udeleženi pri negi,
med seboj bolje uskladili, bi morali pri načrtovanju potrebnih ponudb oskrbe in storitev
izhajati iz multidisciplinarnega ugotavljanja
potreb. Hkrati je potrebno vključiti stanovalce in njihove svojce v načrtovanje, izvedbo in
evalvacijo različnih ukrepov, še posebno zato,
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
Ta izvedba vključuje:
- pripravo stanovalca za sodelovanje in pripravo vseh pripomočkov (mreže in sobnega
dvigala - TRIKSI),
- pripravo ustrezno visokega invalidskega
vozička - počivalnika, ki omogoča nepomičnemu stanovalcu ustrezen terapevtski položaj telesa,
- pripravo ustreznega oblačila, ki ga izbere
stanovalec,
- učenje oblačenja zgornjega dela telesa,
- kompresijsko povijanje nog in oblačenje
spodnjega dela,
47
STROKOVNE Aktivnosti
- učenje obračanja na bok,
- nameščanje mreže za dvig nepomičnega
stanovalca,
- učenje in sodelovanje nepomičnega stanovalca pri transferju s sobnim dvigalom
- TRIKSI; pri tem sta potrebni dve osebi, da
se stanovalcu zagotovi ustrezno varnost in
pravilno nameščanje na voziček. Stanovalcu
se zagotovi dobro sedenje in ustrezen terapevtski položaj celega telesa z ustrezno višino
stopalk za noge, za zgornji del telesa pa pogosto potrebujemo dodatne valje ali terapevtsko
mizico, da mu zagotovimo ustrezen položaj
rok in s tem preprečujemo bolečine.
- Učenje dnevnih aktivnosti ob ustreznem
terapevtskem umivalniku z ogledalom; umivanje rok pod tekočo vodo, umivanje zob proteze in ureditev frizure. Ko se nepomični
stanovalec tako uredi, mu s tem omogočimo
ustrezno psihofizično počutje. S tem mu omogočimo ponovno vključitev v širše bivalno
okolje. Z vertikalizacijo mu omogočimo boljšo predihanost. Pogosto se tako s stanovalcem
kot z njihovim svojcem dogovorimo o času
izvedbe in jim s tem omogočimo kvalitetno
preživet dan v naši kavarni, v domskem parku ali pa ob lepem in toplem vremenu svojci
odpeljejo svoje drage v mesto. Ob tej priložnosti se vsem svojcem zahvaljujem za lepo
sodelovanje.
Darinka Štromajer, delovni terapevt
48
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
STROKOVNE Aktivnosti
UČENJE HRANJENJA
Spretnosti in sposobnosti za samostojno
prehranjevanje pridobivamo postopno z razvojem in učenjem. Ker je v Lambrechtovem
domu delo delovne terapevtke osredotočeno
predvsem na rehabilitacijo po možganski
kapi, bom v nadaljnjih vrsticah nekaj več pozornosti namenila nevrološkemu področju in
strategijam, ki se uporabljajo.
Pri osebah po okvari osrednjega živčevja je
osnovni cilj delovne terapije, da se oseba nauči oz. ponovno nauči postopka hranjenja in
pitja.
Pri hranjenju se lahko pojavijo naslednje
težave:
• motorične motnje (kontrola ust, prenos
hrane v usta, koordinacija, hiper ali hipotonija obrazne muskulature na prizadeti
strani),
• motnje požiranja,
• senzorične motnje na prizadeti strani (motnje okusa, temperature, dotika),
• perceptivne motnje (zmožnost prepoznavanja predmetov),
• motnje vida.
Naloga delovnih terapevtov je, naučiti osebo in negovalno osebje pravilnega položaja in
izbrati ustrezen pribor za hranjenje. Uspešno
in funkcionalno hranjenje je odvisno od koordiniranih gibov jezika, ustnic, obraznih mišic
in čeljusti, ki pa so odvisni od stabilnosti položaja trupa, glave in vratu.
POLOŽAJ PRI HRANJENJU V POSTELJI:
oseba naj leži čim bližje vzglavju. Nato dvignemo vzglavje do sedečega položaja, sedi
poravnano, kolena so podložena, glava ne
sme biti nagnjena na stran. Roki sta na mizici
v vidnem polju.
POLOŽAJ PRI HRANJENJU, KADAR
OSEBA LAHKO AKTIVNO SEDI: preko boka
posedemo osebo na rob postelje, stopala so na
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
tleh. V kolenu in gležnjih naj bo kot 90 stopinj,
v kolku pa zaradi nagiba naprej nekoliko več,
npr. 110 stopinj. Roki sta na mizi, v vidnem
polju. Glava je nagnjena naprej, ne sme pa
biti nagnjena nazaj ali na stran, saj ta položaja
otežujeta požiranje.
Aktivnost hranjenja vključuje veliko različnih strategij gibanj, npr. kontrolo trupa,
prečkanje sredinske linije, soročne prijeme, ki
imajo pri osebah z okvaro osrednjega živčevja, npr. hemiplegijo, velik pomen, saj vplivajo
na zavedanje prizadete strani in njeno aktiviranje.
Hrana je postavljena tako, da jo oseba vidi.
Kadar oseba nima dovolj moči, da izvede hranjenje samostojno, poteka hranjenje z asistenco. Velikost in konsistenco hrane ocenimo individualno, glede na sposobnost osebe. Žlico
vnašamo v usta naravnost. Ko pa povlečemo
žlico iz ust, počakamo, da oseba pobere hrano z zgornjo ustnico. Če tega ne zmore, z žlico
pritisnemo na spodnjo ustnico in počakamo,
da pobere hrano. Med hranjenjem počakamo toliko časa, da oseba prežveči in pogoltne
hrano. V primeru, da ima oseba večje oralno
- motorične težave, lahko uporabimo oralno-
49
STROKOVNE Aktivnosti
motorično kontrolo, kar terapevtu omogoča
večji vpliv na gibanje oralnih struktur. To
izvajamo tako, da kazalec položimo na brado in tako vplivamo na gibe spodnje čeljusti,
sredinec pa pod brado, kar spodbuja položaj
in gibanje jezika. Prilagoditev okolja in predmetov sta prav tako domena delovne terapije.
Pri zagotavljanju ustreznega položaja lahko
uporabljamo različne pripomočke, kot so mizica in prilagojen pribor (žlica z odebeljenim
ročajem).
ŽLICA Z ODEBELJENIM ROČAJEM je
terapevtski pripomoček za ohranjanje samostojnosti pri hranjenju, saj zaradi odebeljenega ročaja omogoča lažji in čvrstejši prijem. Prav tako pa pomaga pri zmanjševanju
tremorja.Vsaka žlica se naredi individualno.
Žlica z odebeljenim ročajem se izdeluje iz posebne mase, ki se zmehča v vroči vodi. Nato
pripravljeno maso ovijemo okoli žlice. Oseba
prime žlico v roko tako, da se v maso vtisne
anatomska oblika njene roke.
Karmen Vidmar,
delovna terapevtka - pripravnica
50
MEDIACIJA
Mediacija kot alternativni
odgovor na reševanje konfliktov
Konflikti so del današnje družbe in segajo
daleč v zgodovino. Človek je socialno bitje,
deluje na principu zaznavanja in učenja iz
svojih lastnih izkušenj, zato je razvil mnogo
načinov reševanja konfliktov. Najpogostejša
odziva sta še vedno umik ali napad. Z umikom konflikta ne razrešimo, učinek je ravno
nasproten. Nerazrešena čustva v nas se nabirajo, konflikt potenciramo in le vprašanje
časa je, kdaj »eksplodiramo«.
Na žalost se naša skupnost v vsakdanjem
življenju premalo zaveda pomena in uporabnosti mirnega načina reševanja sporov. Eden
izmed teh je mediacija.
Mediacija je odgovor na današnji način življenja ljudi po vsem svetu. Sodobna družba
se v vsakdanjem življenju srečuje z obilico
konfliktov, ki vsakemu posamezniku prinesejo trpljenje in stiske. Vendar pa konflikt ni
nujno negativen. Konstruktivno rešeni konflikti nam v prvi vrsti vzbujajo zadovoljstvo,
omogočijo osebno rast in potrebne spremembe v našem delovanju.
Mediacija je vsekakor eden izmed načinov, ki lahko sprtim stranem pomaga, da
energijo v konfliktu pretvorijo v miren, uglajen način reševanja spora. Udeleženci mediacije sta udeleženca v sporu – medianta - in
mediator kot tretja nevtralna oseba. Družinski mediator je vedno korak pred mediantoma. Na konflikt gleda iz ptičje perspektive.
Njegova osrednja naloga je, da z uporabo temeljnih tehnik in veščin mediacije ustvarja
prostor, ki mu omogoča usmerjanje mediantov k skupnim in za obe strani sprejemljivim
rešitvam.
Mediacija je eden izmed alternativnih načinov reševanja konfliktov. Temelji na ena-
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
STROKOVNE Aktivnosti
kovredni obravnavi vseh udeležencev, ki so
se znašli v sporu. Uporablja se za reševanje
sporov različnih vrst: spor med staršema –
zakoncema ali izvenzakonskima partnerjema, spora med starši in otroki, spora v zvezi
s skrbjo za starše, spora glede dediščine, delitve premoženja, spora med sodelavci – zaposlenimi, spora med sostanovalci posamezne skupnosti in
podobno.
Mediacija
je
vsekakor izziv za
vse udeležence;
je nekaj svežega,
nekaj, kar temelji
na kulturi odnosov. Vsak udeleženec – mediant
se v proces vključi
prostovoljno, s čimer izkaže osebni
interes po rešitvi
spora. Pri mediaciji ne gre za iskanje najboljših rešitev zase
kot pri pogajanjih, temveč je poudarek na
izboljšanju odnosa, rešitvi spora in obojestranskemu zadovoljstvu. Nihče v procesu
ničesar ne izgubi, vsakdo lahko le pridobi.
Pridobi lahko zadovoljstvo, razbremeni svoj
stres, izboljša medosebno komunikacijo, samopodobo, poišče rešitve, pozitivno pogleda
v prihodnost, kako je lahko tudi drugače.
Mediator s svojo prisotnostjo ustvarja zaupen prostor in deluje nepristransko. Ves čas
procesa aktivno in empatično posluša ter s
tem ustvarja razmere, da se medianta poslušata in slišita. Ob tem mora biti pozoren tako
na verbalno kot neverbalno komunikacijo
udeležencev. S tem omogoča, da se sliši tudi
tisto, kar je sicer zaradi močne čustvene vpletenosti zanemarjeno. Mediator z vprašanji
nikoli ne vsiljuje vsebine pogovora, ampak
zgolj sledi slišanemu. S povzemanjem dopolni informacijo, preveri razumljenost sporočil in mediantoma sporoča, da sta slišana,
kar ju navda z zadovoljstvom. Temelj dobre
komunikacije v mediaciji, ki se je v procesu
učita tudi medianta, je pozitivna komunika-
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
cija. S tem namenom mediator preokvirja TI
sporočila (negativna sporočila o tebi), ki delujejo destruktivno in uničujoče, v JAZ sporočila (sporočila o mojem doživljanju tvojega
vedenja) in poudari pozitivne, skupne točke
mediantov. Tako ublaži napetost, omogoči
nov pogled na konflikt in posledično boljšo
možnost za iskanje rešitev. Cilj mediacije je
tudi opolnomočenje udeležencev, da
doživljajo občutek,
da lahko vplivajo
in svobodno odločajo o dogajanju,
da lahko izbirajo,
izražajo svoje doživljanje, predvsem
pa začutijo moč, da
so sami sposobni
odločati o izidih in
sprejemati odgovornost zanje.
Ko je konflikt
razjasnjen, začnejo udeleženci iskati v praksi
izvedljive rešitve. Zaključni del mediacije
je preverjanje soglasja in zadovoljstva obojestransko sprejete rešitve. S tem mediator
omogoča mediantom, da domislijo še vse
podrobnosti glede uresničevanja sprejete
odločitve in se dokončno odločijo, če so z rešitvijo konflikta in izidom mediacije popolnoma zadovoljni.
Če kdaj, potem prav v današnjem času
potrebujemo takšne medsebojne odnose, v
katerih se bomo počutili sprejeti, upoštevani, razumljeni, enakovredni, samozavestni.
Večkrat v življenju in tudi pri družinski mediaciji velja, da merilo uspeha ni doseženi
cilj (sklenjen končni sporazum), ampak je
pomembna pot – medsebojno razumevanje,
opolnomočenje, večje sočutje do drugega,
prepoznavanje, priznavanje drugega, boljši
uvid v situacijo. Vse to je možnost in priložnost, da kvalitetno živimo v vseh svojih
vlogah in nalogah.
Darja Hostej,
družinska mediatorka
51
STROKOVNE Aktivnosti
DOTIK IMA ZDRAVILNO MOČ
Dotik je prispodoba bližine. Z dotikom
človek sprejema in daje sporočila v skladu z
izkušnjami, ki jih ima v medosebnih odnosih že od zgodnejših obdobij svojega življenja
naprej. Od njih in od njegovega vsakokratnega čustvenega stanja je odvisno, kako in kaj
zaznava in sporoča z dotikom in kaj mu ta
pomeni.
Dotik je zdravilo in najlepša možnost za
izražanje predvsem pozitivnih čustev. Je hrana za dušo in lahko pove več kot tisoč besed.
Učinkuje tudi takrat, ko z besedami ne moremo izraziti svojih čustev, misli.
Kadar smo žalostni, osamljeni ali nas obdajajo občutki tesnobe, nam lahko dotik ali
objem pomaga k boljšemu počutju, nas pomirja, sprošča. Le komu ne godi sproščujoča
masaža, ki sprošča naše mišice in celo telo?
Osnova strokovnega pristopa v fizioterapiji je neposredno vezana na dotik, ki je osnovna komunikacija med terapevtom in uporabnikom storitev. Dotik je specifičen način
komunikacije, ki jo fizioterapevt uporablja z
namenom, da bi dosegel zastavljene terapevtske cilje, pogosto pa služi samo kot podpora
pri vzpostavljanju pristnega medosebnega
odnosa s stanovalcem.
Pri dotiku velikokrat začutim napetost mišic, katere vzrok je lahko bolečina, strah, neugodje… Nekateri starejši ljudje so zelo hvaležni, če dobijo podporo z dotikom, posebno
takrat, ko jim je zelo hudo. Sama velikokrat
našim stanovalcem položim roko na ramo,
se jih dotaknem in jim s tem želim sporočiti,
povedati: tukaj sem, niste sami, poslušam vas
in vas razumem...Dotik roke ali rame ni samo
izraz vljudnosti, je izraz prijateljstva, topline
in pomaga utrditi zaupanje. Ker pa bližino
ljudje različno prenašajo, dopuščajo, potrebujejo ali želijo, se jih moramo dotikati z občutkom in preudarno.
Z dotiki blagodejno vplivamo drug na
drugega, na počutje in posledično zdravje.
Vsa ta naglica, želja, da bi imeli več materialnih dobrin, da bi bili srečni, nas je oddaljila
drug od drugega. Suzana Steble,
fizioterapevtka
PLJUČNIK
ali zaveznik pljuč
Pljučnik v teh spomladanskih dneh živahno cveti med grmovjem in živo mejo, ob potokih, gozdnih obronkih, v senčnih listnatih
gozdovih. Sprva so rdeči, nato se klobučasti
cvetovi obarvajo vijoličasto in na koncu še
modro. Pljučniki (Pulmonaria iz družine krhkolistovk - Boraginaceae) so zelnate trajnice.
52
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
ZDRAVJE
V rod pljučnikov sodi 10-18 vrst, predvsem
poleti zelenih trajnic. Njihova domovina so
predvsem senčna, gozdna in gorska rastišča
Evrope in zahodne Azije.
Pljučniki cvetijo zgodaj spomladi, še preden poženejo listi. Cvetna stebla imajo majhne liste, barvna paleta cvetov pa obsega rožnato, vijolično, modro in celo belo, cvetovi
pa se med cvetnim obdobjem pri večini vrst
spreminjajo. Večina vrst prenese tudi izrazito senčna rastišča, vendar tam ne cvetijo tako
bujno kot bi sicer. Nekatere vrste se ne vdajo
niti na polnem soncu.
V Sloveniji raste šest vrst pljučnikov, od teh
je najpogostejši navadni. Cvetočo rastlino nabiramo od marca do maja, in sicer cvetove in
zelene liste. Na lanskem rekreacijskem izletu
s sodelavci smo pod Konjiško goro na straniškem koncu spomladi nabrali veliko pljučnika. Tako pobranega nato sušimo v senci na
prepihu, ob tem pa pazimo, da rastlina ohrani lepo zeleno barvo. Le tako zelišče ohrani
vse zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje: čreslovine, kremenčevo kislino, saponozide, sluzi, eterično olje, rudninske snovi, polisaharide, flavonoide, alantoine. V mladih listih se
nahajata tudi vitamin C in provitamin A. Ker
v sledeh vsebuje tudi pirolizidinske alkaloide, moramo paziti, da pljučnik uporabljamo
le nekaj tednov na leto, podobno kot navadni
gabez in lapuh.
UPORABA
Kot že pove njegovo ime, pljučnik v ljudskem zdravilstvu uporabljajo za lajšanje težav z dihali. Učinkovine v zelišču in listih
zmanjšujejo draženje vnetih sluznic dihal,
zlasti pri bronhitisu, kroničnem kašlju in astmi, s čimer se spopadam že dolgo časa tudi
sama. Ko imam večje težave in se mi astma
poslabša, si pripravim čaj po spodnjem receptu (1. mešanica). Pomaga pa tudi pri drugih
tegobah – pri vnetem grlu in lajša simptome
gripe. Zelišče tudi rahlo odvaja vodo in pospešuje potenje. Zdravi hripavost in vnetja v
grlu, pomaga pri hemoroidih in driski, blaži
vnetje sluznice v želodcu in prebavilih ter v
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
ustih in žrelu. Dober je tudi za celjenje majhnih zunanjih ran, poleg tega pa utrjuje tkivo. Poleg tega pa je pljučnik uporaben tudi v
kuhinji. Mlade liste nabiramo za sveže mešane pomladanske solate. Starejše liste lahko
pripravimo kot kuhano zelenjavo samostojno, v zeliščnih kremnih juhah in za različne
nadeve. Imajo mil in nekoliko lepek okus.
Okrasne različke pljučnika pa vse pogosteje srečujemo v zasaditvah vrtov in zeliščnih
gredic, saj ni zahteven in prenese tudi pomanjkanje vode. Uporaben je kot prekrovna rastlina v močni senci grmovnic, dreves
ali visokih stavb. Navadni pljučnik dobro
medi in je dobrodošla zgodnja paša za čebele.
ČAJNE MEŠANICE
Čajno mešanico, ki jo pijemo pri boleznih
pljuč in bronhijev, pripravljamo tako, da skupaj zamešamo 200 gramov pljučnika, 200 gramov listov ozkolistnega trpotca, 100 gramov
listov koprive in 100 gramov njivske preslice.
Za skodelico čaja vzamemo eno žličko čajne
mešanice. Najbolje je, da zjutraj pripravimo
tri skodelice preliva, dodamo med in popijemo po požirkih čez dan.
Ko imamo obolela pljuča zabita in težko
dihamo, si lahko pripravimo tudi naslednjo
čajno mešanico. Skupaj zamešamo enako
količino različnih zelišč: pljučnika, lipovo in
bezgovo cvetje, slezove korenine, cvetove dišeče vijolice in janeževe plodove. Dve žlički
mešanice poparimo s skodelico vrele vode,
pustimo, da se nekoliko ohladi. Precedimo,
osladimo z žličko medu in dodamo limonin
sok. Čez dan popijemo do šest skodelic čaja.
Pri telesni oslabelosti, bledici in slabokrvnosti pa pripravimo mešanico iz enakih delov zeli, le da tokrat skupaj zamešamo timijan, pljučnik, lučnikove cvetove, ozkolistni
trpotec in ognjič. Dve čajni žlički zeli prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Precedimo in čaj sladkamo
z medom. Popijemo tri, štiri skodelice preko
dneva.
Vida Črešnar,
zdravstveni tehnik
53
PREHRANA
ZDRAVA PREHRANA NEKOČ IN DANES
Zdrava prehrana je za mnoge hrana, ki
preprečuje nastajanje bolezni ali zmanjšuje
možnosti nastanka različnih obolenj. Toda to,
kar se konkretno razume pod pojmom »zdrava hrana«, je zelo spremenljivo in v različnih
zgodovinskih obdobjih predstavlja različne
vzorce prehranjevanja, živila in diete. Kakšna
je torej danes zdrava ali pravilna prehrana?
Spremenljivost koncepta
zdrave prehrane
Zagotovo se še vsi spomnimo piramide
zdrave prehrane, ki so nam jo kazali v šolah. Ta naj bi predstavljala idealen način prehranjevanja. Pri tem naj bi bili največji delež
v naši prehrani kruh, žita in testenine, tem
naj bi sledila sadje in zelenjava, v nekoliko
manjših količinah naj bi uživali še mlečne in
mesne izdelke, vrh piramide pa je bil rezerviran za olja, maščobe in slaščice. Takšna piramida temelji na predpostavki, da naše telo
potrebuje veliko ogljikovih hidratov (žita) za
energijo, nekaj vitaminov in mineralov (sadja
in zelenjave) ter beljakovine (mlečne izdelke
Stara piramida zdrave prehrane
54
in meso) za normalno delovanje naših mišic.
Maščobe so v tej piramidi le »nujno zlo« in se
jim ne moremo izogniti, a jih v resnici niti ne
potrebujemo (so le dodaten vir energije).
Z urbanizacijo, individualizacijo življenjskih stilov in spremembami v proizvodnji
hrane (na primer gensko spremenjena hrana)
se je spreminjal tudi koncept zdrave prehrane in zdravega prehranjevanja. Razvili so
se alternativni vzorci prehranjevanja, med
katerimi so najbolj pogosti vegetarijanstvo,
veganstvo in presnojedstvo, nutricionisti in
drugi strokovnjaki pa so morali na podlagi
raziskav poseči tudi v staro piramido zdrave
prehrane.
Namen zdrave prehrane
Zdrava hrana manjša tveganje za nastanek bolezni, toda Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot »zdravo prehrano«
izpostavlja tisto, ki preprečuje nastanek le
nekaterih, tako imenovanih sodobnih bolezni, kot so: debelost, diabetes, srčne bolezni,
povišan krvni tlak in rak. Zato svetujejo, da:
• zaužijemo le toliko kalorij, kot jih porabimo;
• povečamo količino rastlinskih živil (sadja, zelenjave, oreščkov, polnozrnatih žit) v
naši prehrani;
• omejimo vnos maščob, še posebno nasičenih;
• nadomestimo beli sladkor z nerafiniranim
sladkorjem;
• zmanjšamo količino soli v prehrani.
Četudi Svetovna zdravstvena organizacija tega posebej ne izpostavi, moramo na tem
mestu poudariti, da moramo svojemu telesu
privoščiti le biološko in ekološko pridelano
hrano in se izogibati gensko spremenjenim
organizmom. Prav ti bodo lahko v prihodnosti tudi za Svetovno zdravstveno organizacijo
glavni vir bolezni.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
PREHRANA
Pri pripravi hrane je treba uporabljati
zdrava ekološka olja (na primer olivno olje).
Maščoba ni nujno slaba. Nenasičene maščobne kisline namreč pomembno prispevajo
k ohranjanju našega zdravja. Odpovedati pa
se je treba dodatnim maščobam živalskega
izvora.
Sestavni del zdrave prehrane pa je tudi
zdrava pijača: piti je treba veliko vode, razvajamo pa se lahko s čajem ali kavo (s čim manj,
še bolje pa nič sladkorja). Prav tako je priporočljivo piti čim manj sladkanih sokov.
Mleko in mlečne izdelke živalskega izvora
lahko čim bolj omejimo, saj lahko kalcij danes
dobimo tudi v drugih izdelkih. Del zdravega
načina življenja pa je tudi gibanje.
Bodimo aktivni, jejmo zdravo ekološko
hrano v primernih kombinacijah ter ostanimo zdravi in mladi!
Tudi v Lambrechtovem domu se trudimo
našim oskrbovancem nuditi raznoliko, ekološko, predvsem pa ZDRAVO prehrano!
Valentina Blazinšek,
dipl. m.s
Zdrava prehrana danes
Danes seveda še vedno potrebujemo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, toda
viri in razmerja med omenjenimi hranilnimi
snovmi so drugačni kot nekoč. Kako torej sestaviti krožnik zdrave prehrane? Strokovnjaki z univerze Harvard svetujejo:
Polovica zdravega krožnika mora biti sestavljena iz sadja in zelenjave (pri tem se ne
upošteva krompir). Izberimo čim bolj pisano
in ekološko sadje in zelenjavo.
Četrtina krožnika mora biti namenjena
polnozrnatim žitom. Danes žita niso pomembna le zaradi energije, temveč tudi zaradi vlaknin in uravnavanja sladkorja v krvi.
Preostala četrtina krožnika je namenjena
beljakovinam, a ne katerim koli, temveč zdravim beljakovinam: ribam, ki so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, belemu mesu ali
pa ekološko pridelanim soji, fižolu in drugim
stročnicam, ki so bogate z beljakovinami.
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
55
kuhinja
NEKAJ O SLOVENSKI NARODNI KUHINJI
V naši prehrani so že od nekdaj prevladovale slovenske narodne jedi, pripravljene
izključno iz domačih pridelkov. Vrednost domačih jedi spoznavamo vedno bolj, saj smo
vse bolj usmerjeni k zdravi prehrani. Hrana
in način prehranjevanja sta bila in sta še danes del splošne življenjske kulture in mislim,
da v zakladnici slovenskih narodnih jedi še
zdaleč nismo odkrili vsega, kar bi bilo za
zdravo prehrano, pa naj gre za vrste kruha,
zelenjave, močnatih jedi ali jedi juh in jedi na
žlico, ko radi poimenujemo enolončnice.
V slovenski narodni kuhinji so bile jedi
preproste, enostavne, vendar okusne. Raznoliko in pestro prehrano so naredili letni časi,
delo, verski, družinski in tradicionalni prazniki.
Danes je tempo življenja zelo hiter, obremenjeni smo z vsakdanjikom. Če je mogoče, pa
ne pozabimo, da je sprehod med zeliščnimi
gredicami vrta tudi sproščujoč in koristen, saj
bomo nabrali zelišča, ki jih bomo uporabljali
pri pripravi jedi.
Pripravili bomo jedi, pa naj gre za juhe,
mesne jedi, priloge, prikuhe, solate in nazadnje tudi sladke dobrote ter imenitne dišeče
domače kruhe.
Ne pozabimo, da so že naše babice in pridne gospodinje vedele, da je hrana jed, lepota
in razmišljanje.
hano jajce narežemo na krhlje ali kolobarje,
obložimo solato, dodamo nekaj kolobarjev
čebule in pokapamo z bučnim oljem. Tako
pripravljeno jed so včasih ponudili koscem za
malico, v današnjem času pa jo ponudimo kot
hladno predjed v sestavi z drugimi jedmi.
PEČENA KOKOŠ S KROMPIRJEM
IN JABOLKOM
Sestavine: (za 10 oseb) 4 do 4,5 kg kokoši (2
kokoši), 3 dag soli, vejica rožmarina, šatraja
ali majarona, peteršilj, 10 dag šalotke, 3 kg
krompirja, sol, sesekljan peteršilj.
Priprava: Očiščeno kokoš kuhamo z jušno
GOVEJI JEZIK Z AJDOVO KAŠO
IN MLADO ČEBULO
Sestavine: 3 dl ajdove kaše, 10 dag kuhanega prekajenega govejega jezika, 2 mladi čebuli, kis, olje, sol, poper (po okusu), 1 trdo kuhano jajce, 1 žlica bučnega olja.
Priprava: Ajdovo kašo skuhamo in jo ohladimo. Ohlajeni dodamo na rezance narezan
goveji jezik in na kolobarje narezano čebulo.
Solato naredimo poljubno po svojem okusu z
dodatkom olja, kisa, soli in popra. Trdo ku-
56
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
kuhinja
zelenjavo in začimbami 20 do 30 minut, nato
jo solimo in trebušno votlino napolnimo z vejicami zelišč, šalotko, prerezanimi kokošjimi
jetri, jabolki in kutino. Kokoš položimo v glinasti pekač, prelijemo z vročo maščobo, polijemo z juho in hrustljavo spečemo v krušni
peči. Krompir operemo, prerežemo čez polovico (majhnega pustimo celega), solimo, potresemo s kumino, prelijemo z vročim oljem
in spečemo zraven kokoši v glinastem pekaču
v krušni peči.
SESTAVLJANJE JEDILNEGA LISTA
V NAŠEM DOMU
V našem domu se enkrat mesečno (proti
koncu tekočega meseca) sestanemo s stanovalci doma, da sestavimo jedilni list za naslednji mesec. Vedno je zaželeno, da se sestavljanja (oblikovanja) jedilnega lista udeležijo
stanovalci v velikem številu. Izmenjamo si
mnenja, kaj je bilo tekoči mesec dobro in kaj
bi lahko bilo naslednji mesec še boljše za naše
občutljive želodčke.
Vsak, ki se tega skupnega sestavljanja udeleži, pove iz svojih izkušenj, kaj so pač radi jedli in pripravljali za prehrano v mlajših letih
in tudi kaj imamo radi sedaj pripravljeno na
naših krožnikih.
Velikega pomena je, da je hrana prilagojena človeškemu okusu in navadam. Razporejena mora biti v pravilnem ritmu hranjenja in
energetsko ter hranilno uravnotežena. Vsebovati mora tudi zadostno količino balastnih
snovi.
Zavedamo se, da s pravilno prehrano krepimo zdravje, lahko preprečimo obolenja ali
celo izboljšamo bolezensko stanje.
Srečanja s stanovalci ob sestavljanju jedilnega lista se vedno zelo rada udeležim, ker iz
prve roke izvem, kako so bili stanovalci pretekli mesec s hrano zadovoljni.
Zato stanovalci v največjem številu res vljudno vabljeni k sooblikovanju jedilnega lista.
PEKA »ŠTRUDLA«
Pred Domom kulture v Slovenskih Konjicah vsako leto organizirajo Jurjevanje, kjer se
odvija tudi tekmovanje v peki »štrudla«. Kuharice v Lambrechtovem domu smo se tega
tekmovanja z veseljem udeležile že tretje leto.
Letos sva »štrudl« spekli z Jožico. Porabili sva
pet kilogramov moke, deset kilogramov skute, zaboj jabolk, nekaj sladkorja, jajc in cimet.
Dodale pa smo tudi veliko dobre volje in
pomoč vseh, ki delamo v kuhinji.
Jožica Ravnak, dietna kuharica
Metka Kovše, dietna kuharica
Jožica Kubot Rak,
vodja službe prehrane
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
57
SVOJCI
OBISKUJEMO MAMO
V LAMBRECHTOVEM DOMU
Mama Štefanija Frim je
bila rojena leta 1925. Opravljala je poklic učiteljice, nazadnje pred upokojitvijo na
OŠ Tepanje. Po smrti moža
Milana leta 2005 je nekaj let
živela sama v stanovanjski
hiši na Cesti pod goro 8 v Slovenskih Konjicah, sedaj pa je
oskrbovanka Lambrechtovega doma Slovenske Konjice.
V mesecu oktobru 2010 je
v nočnem času padla na hodniku in si pri tem zlomila
kolk, zaradi česar je bila kasneje potrebna zdravniške
nege in pomoči, ki pa jo je dobila v Lambrechtovem domu
Slov. Konjice pri osebju.
Prav tako smo se sorodniki morali navaditi na nov življenjski ritem in obiskovanje
v domu. Mama nas je zelo
pogrešala in je bila ob snidenju pomirjena in srečna. To ji
je dalo novo spodbudo in voljo do življenja, saj se je bilo
potrebno na novo učiti hoditi
in skrbeti zase.
V začetku smo jo obiskovali vsak po svoje, vendar
se je dogajalo, da nas je bilo
na enem obisku več, zato se
sedaj sorodniki med seboj telefonsko dogovarjamo o obiskih v dopoldanskem času,
ostali pa se razporedijo preko dneva.
Mama Štefanija se je po
nekaj mesecih povsem navezala na svoj novi dom, na
zaposlene in oskrbovance,
58
tako da v pogovorih sploh ne
omenja več, da bi odšla domov. V začetku je govorila,
da je v domu samo začasno,
sedaj pa noče več domov.
V sobi 504 je z Agato Pinter, s katero si v večernem
času krajšata minute z gledanjem TV programov, čez dan
pa z branjem in reševanjem
križank, katere redno kupujeta s sestro Martino Stopar
v kiosku na tržnici, kjer jih
prodajalka že dobro pozna.
Mama Štefanija je bila vse-
skozi delovna in je imela voljo
do življenja, kar se ji je obrestovalo tudi sedaj v starosti
in ob nezgodi. V razgovoru
pa občasno nekaterim zaupa,
da se je navezala tudi na vse
nas, ki jo obiskujemo v domu
in bi ji bivanje v Lambrechtovem domu Slov. Konjice brez
naše pomoči bilo oteženo, saj
je odvisna od pripomočkov.
LAMBRECHTOV
Milan Frim,
svojec stanovalke
LAMBRECHTOV
14/2014
KO bom velika ...
KO BOM STAREJŠA - BOM ...
Rada prebiram glasilo Pokojnine so premajhne za
Lambrectovega doma. Ve- plačilo celotne oskrbe, neralikokrat mislim na delavce di pa zaupajo željo otrokom,
tega doma. V mojem srcu da ne bi bili v njihovo breme.
imajo posebno mesto, ker so
Se spomnite tistega prezame nekaj posebnega. Že govora: »Ko bom velik, bom
leta se srečujem s to ustanovo carinik na Kolpi«? To se je
in vedno bolj cenim sestre, te že zgodilo. Jaz temu pravim
neumorne ljudi, ki niti enkrat drugače: »Ko bom velika,
ne pokažejo utrujenega obra- bom šla v dom - Lambreza, slabe volje in se nikoli ne chtov dom«. Velika sem že
jezijo na stanovalce, ki jih vedno bila in sem se začela
ima družba zaradi starosti in počasi manjšati. Ta stavek
bolezni velikokrat zelo grdo.
Ne vem, če smem uporabljati
ta izraz, kajti bolezni so različne in jih ne obsojamo. Medicinske sestre občudujem
pri njihovem težkem delu,
saj vedo za vsako kretnjo, za
vsak gib, kaj stanovalec hoče
povedati.
Vedno znova mi je žal, ko
vidim njihov trud, pa je mnogo stanovalcev odsotnih in
se niti ne zavedajo, kako zelo
lepo skrbi osebje zanje in
kako zelo lep dom imajo. Le
malo je takih starostnikov,
ki se odločijo za dom zaradi
družbe. Tisti, ki to naredijo,
so redki in prav taki se še
najbolj zavedajo, kako lepo
se imajo med sovrstniki. Res
pa je, da se nekateri težko bom morala spremeniti. Še
odločijo za tak korak zaradi ne vem, kako. Razmišljam.
Ko zelo pogosto obiskujem
plačila oskrbnine.
Ko obiskujem starejše na Lambrechtov dom sama ali
domu ob različnih dogodkih, pa s kolegi iz Rdečega križa,
me mnogi vprašajo, kako je v nastajajo nepozabni posnetdomu. Mnogi bi šli med svo- ki. Vedno znova jih gledam
je sovrstnike zaradi družbe. in vedno znova ugotavljam,
LAMBRECHTOV
LAMBRECHTOV
14/2014
da vsakič nekdo manjka. In
vendar imam še veliko njih,
ki jih rada pozdravim. Te slike delim z vsemi vami, ki ste
v Lambrechtovem domu. Vedno se razveselim, ko me nekateri že ob prihodu spoznate. Razveselim se prijaznega
osebja, od kuharic do medicinskih sester in vodstva.
Hvala vam, da ste to, kar ste
- najboljši ljudje v moji okolici... Rada vas imam že preko
dvajset let, ko sem prvič začela zahajati k vam. Ko bom
vse opravila, kar moram še
postoriti, bom vaša sostanovalka in veselim se tega! Tatjana Kotnik,
predsednica Rdečega križa Zreče
59
PESEM
Življenje je lepo
Ko zjutraj človek se zbudi,
si najprej zaželi,
da lep dan preživi.
Še lepši pa je dan,
ves je s soncem obsijan,
takrat smo energije polni vsi,
tako so delavci kot naši stanovalci.
Najprej iz kuhinje nam kava zadiši,
potem v kopalnici urejanje sledi.
Ker pa ura mi ne ugodi,
že hitro proti službi moj avto drvi.
Je zjutraj res težko,
me skoraj vedno čas preganja,
potem pa še »parkir plac« mi možgane »kravžla«.
Proti domu še par metrov naredim,
preden pa »štemplar« me v roke dobi,
zeleni park pred domom me z energijo napolni.
V garderobi se mi uniforma smeji
in čaka, da jo nase dam,
tako pričnem svoj delovni dan.
Res lepo je jutro z nasmehi pričeti,
še lepše pa je kakšno dobro zgodbo poslušati
in se zraven od srca nasmejati.
Sto listov dovolj bi ne bilo,
da bi napisala,
kaj vse se v recepciji zgodi,
kaj vse človek v tem domu ne doživi.
So lepi dnevi, žalostnih je manj,
saj vsi skupaj poskrbimo,
da imamo se čim bolj »fajn.«
Recepcija je prvi stik z ljudmi,
zelo pomembno je,
da se prijaznost vedno obdrži.
Pomoč ljudem v domu nudimo,
ko jo potrebujejo.
Tudi kakšno šalo izustimo,
da se skupaj nasmejemo.
Opravil v domu ne zmanjka nam
in tako služba hitro mine nam.
Povem pa naj še to,
da stanovalci vsi res pridni so zelo,
da radi nam pomagajo, če le lahko.
Da radi se imamo, to se ve,
drugače bi ne bilo tako, kot je.
Res veliko je lepih, drobnih stvari,
ki nam življenje obogatijo
in z njimi dozorimo.
Pa kako še rek drži,
da luknjo nam v spominu
sto vzrokov naredi.
Mnogo bi še za povedati bilo,
a pustimo še nekaj za drugo leto.
Receptorki Emilija Hribernik in Darja Gaber
z nekdanjo sodelavko Ivanko Arčnik