LAMBRECHTOV številka 14, avgust 2014 Interno glasilo Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah PESEM Dobra dela nas bogatijo Bila sem majhna deklica, ko v službi v domu je moja teta bila. Pomagala sem ji na Goliču pobirati kokošja jajca, skupaj z mlekom sva jih na voz naložili, da so se teh domačih dobrot v domu stanovalci naužili. Tudi v »Grašino« me s sabo je vzela, tam bilo ogromno je dela. Ljudje ubogi, pomoči potrebni, so me lepo sprejeli, že samo pozdrava in nasmeška bili so veseli. Že kot otroka so me doma vzgojili, da je trebe vse ljudi spoštovati in če potrebujejo pomoč, jim pomagati. Ta vrednota je v meni ostala in ni mi bilo težko, katero srednjo šolo bom izbrala. Že mlada punca sem v dom v službo prišla. Bili so lepi, pa včasih tudi težki časi. Še dobro, da slabo hitro pozabimo, saj le dobro za lepo življenje rabimo. Vsa leta sem v domu lepo se imela, čeprav dela in skrbi dekleta ogromno smo imela. Energijo dobivamo od naših ljudi, ki ob pomoči srečni so in so bili. Nobena šola tega ne nudi, tudi človeku ne uspe, če se še ne vem kako trudi, srčnost, empatija, spoštovanje in poštenje so naše vrednote, brez njih ni prave za dušo dote. Vse je preprosto in lahko, saj čutiš s človekom, ko mu je lepo, seveda pa trpiš, ko mu je hudo. Včasih komu nehote narediš krivico; ker ni namerno, je treba izreči opravičilo in povedati resnico. Vse se da pogovoriti; le tako se obdrži trdna nit, ki je osnova, da bo vez med nami vsemi vedno zdrava in fit. Nikoli mi ni bilo žal, da v službi v domu sem pristala. Dobra dela človeka obogatijo, pa če si še tako utrujen, ti smeh na ustih naredijo. Seveda je vedno potrebna strpnost med vsemi nami, zato naj bo v življenju moto: »Iz vsega samo dobro vzemi, tako bo življenje lažje, saj hitro odidejo vse težave vražje.« I. P. Zunanjim uporabnikom nudimo: - pripravo malic in kosil, - pedikuro, - frizerske storitve, - najemnine, - dejavnost bifeja, - pranje in likanje perila, - fotokopiranje. 2 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 UVODNIK NAMESTO UVODNIKA … Pred Vami je 14. Lambrechtov glas, interno glasilo Lambrechtovega doma, v katerem Vam poskušamo prikazati življenje in bivanje v naši ustanovi. Ritem obojega sestavljajo stanovalci in zaposleni. Prav slednjim so v večji meri namenjene letošnje strani glasila. Saj so ravno zaposleni tisti, ki vsakodnevno nudijo pomoč vsem, ki zaradi bolezni ali starosti niso zmožni več sami skrbeti zase. Zaposleni so naše znanje, naš potencial in dodana vrednost kvaliteti dela. Le cenjeni in spoštovani zaposleni se lahko razdajajo naprej ter nudijo najboljšo oskrbo tistim, ki jo potrebujejo. Ponosna sem na vsakega posameznika in kolektiv v celoti, ki dnevno skrbi za prijetno bivanje starostnikov v Lambrechtovem domu in tudi izven njega, z obiski na domu. Mnogokrat to počnejo tiho, mirno in neopaženo, zato si zaslužijo iskren HVALA. Direktorica, Irena Vozlič Franc Saleški Lambrecht (27. 1. 1809, Konjice–15. 4. 1878, Gradec) Veletrgovec, ustanovitelj doma, je 21. avgusta 1863 z ustanovitvijo dobrodelne ustanove za reveže z imenom Ubožna ustanova Franca Lambrechta v Konjicah potrdil svojo navezanost na domači kraj. V posebni listini je zagotovil sredstva za gradnjo doma in kasneje za delovanje ustanove: k prvotni glavnici 50.000 goldinarjev je dodal še 6.000 goldinarjev. Stavba je bila dokončana leta 1870. Lambrechtov dom, ki je sprejel svoj statut leta 1902, uspešno deluje še danes in je najstarejši namenski objekt za ostarele na območju sedanje Slovenije. LAMBRECHTOV GLAS Izdajatelj: Lambrechtov dom, Slovenske Konjice Šolska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice Telefon: 03/ 75 74 200 E-mail: [email protected] Spletna stran: http://www.lambrechtov-dom.si Urednica: Darja Hostej LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Uredniški odbor: Irena Vozlič, Darja Hostej, Katja Pem Sevšek, Darinka Štromajer Lektorica: Marija Menih Grafično oblikovanje: Epigraf, Blaž Prapotnik Grafična izvedba in tisk: Epigraf Natisnjeno avgusta 2014 v 500 izvodih Brezplačno glasilo 3 ZAPOSLENI Fotografija zaposlenih v Lambrechtovem domu 4 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 ZAPOSLENI LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 5 ZAPOSLENI Seznam zaposlenih v Lambrechtovem domu Direktorica Irena Vozlič Socialna delavka Katja Pem Sevšek Služba zdravstvene nege in oskrbe 1. Nadja Kotnik, vodja službe, 2. Lidija Ambrož, 3. Lijana Arbeiter, 4. Barbara Bezenšek, 5. Valentina Blazinšek, 6. Admira Bureić, pripravnica, 7. Romanca Capl, 8. Silva Cvahte, 9. Vida Črešnar, 10. Irena Doberšek, 11. Estera Fijavž, pripravnica, 12. Alojz Furman, 13. Olga Gande, 14. Karolina Golež, 15. Ivica Golob, 16. Sandra Gorinšek, 17. Romana Hren, 18. Marjeta Hrovat, 19. Simona Hrovat, 20. Tatjana Jurač, 21. Anica Jurić, 22. Marjeta Kamenik, 23. Mojca Klavž, 24. Danijela Kline, 25. Marija Kolar, 26. Danica Kos, 27. Kosaber Anja, 28. Maja Kotar, 29. Danica Lajhar, 30. Marija Lebič, 6 31. Marina Lončarević, 32. Laura Marinšek, 33. Petra Marzidošek, 34. Zvonka Mesarič, 35. Silva Mohorko, 36. Romanca Padežnik, 37. Alenka Plankl, 38. Ivica Podgrajšek, 39. Renata Pokržnik, 40. Mateja Povh, 41. Marinka Prosenak, 42. Karmen Ribič, 43. Vito Ribič, 44. Jasmina Rušnik, pripravnica, 45. Marija Slapnik, 47. Ljudmila Stopar, 48. Emica Špeglič, 49. Polona Šprager, 50. Urška Veber, 51. Gloria Vene, pripravnica, 52. Brigita Založnik. Delovna terapija: 53. Darinka Štromajer, 54. Karmen Vidmar, pripravnica. 8. Ljudmila Rak, 9. Jožefa Ravnak, 10. Marko Šimec, 11. Anita Vivod. Služba pomoč družini na domu 1. Darja Hostej, vodja službe, 2. Marta Brglez, 3. Barbara Dečar, 4. Alenka Flis, 5. Renata Hren, 6. Bogdana Grašič, 7. Helena Kotnik, 8. Simona Kralj, 9. Irena Križnik, 10. Dragica Operčkal, 11. Milena Sovič, 12. Jasmina Šmon, 13. Vida Ungar. Finančno – računovodska služba 1. Metka Hrastnik, vodja službe, 2. Slavica Auguštin, 3. Helena Sevšek-Podgrajšek, 4. Lidija Tabaković. Fizioterapija: 55. Suzana Steble. Splošno kadrovska služba 1. Vanja Vozel, vodja službe, 2. Darja Gaber, 3. Emilija Hribernik. Služba prehrane 1. Jožica Kubot-Rak, vodja službe, 2. Marija Cugmas, 3. Barbara Furman, 4. Albina Gaber, 5. Simonca Grifič, 6. Metoda Kovše, 7. Nada Lamut, Program javnih del – »Družabništvo in spremljanje«: 1. Olga Kotnik, 2. Samira Ličina, 3. Mila Mariyanova Brglez, 4. Anja Poteko, 5. Zinka Vrhovnik. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 LAMBRECHTOV DOM KAKO SREČNI SMO RAVNOKAR? Kako srečni smo ravnokar? Ali sploh vemo? Večina ljudi ve, kaj osrečuje njihove starše, otroke, partnerja…, ko pa gre za zavest o tem, katere drobne, posebne reči v življenju privabijo nasmeh na naš obraz in zadovoljstvo v naša srca, pa odpovemo. To, kar v življenju pogosto pogrešamo, je občutek, da uživamo v lastnem življenju. Težko je doživljati trenutke sreče, če se ne zavedamo, kaj je tisto, kar imamo resnično radi. Naučiti se moramo, da uživamo v drobnih, pristnih trenutkih, ki nam prinašajo zadovoljstvo. Mogoče mislimo, da bomo srečnejši, ko bomo imeli novi avtomobil, novo službo ali popolno osebo, s katero bi živeli … Zakaj se ne bi takoj začeli navajati na to, da smo srečni? Vsako jutro, ko se zbudimo, prejmemo čudovito darilo - še en dan življenja, zato ga kar najbolje izkoristimo. Nihče ne more tega storiti namesto nas. Resda smo zaradi tega, ker smo npr. preuredili kuhinjo, posodobili TV, kupili avtomobil …, vsaj trenutno srečnejši. Vendar pa so čarobna semena zadovoljstva posejana globoko v nas. Sreča, ki nam je nihče ne more vzeti, cveti le v skrivnem vrtu naše duše. S tem, ko skrbimo za svoj notranji vrt in izkoreninimo plevel zunanjih pričakovanj, lahko gojimo pristno srečo prav tako, kot bi gojili karkoli lepega in živega. Sreča je živo čustvo, sreča ni površno in potrošno razkošje. Iskanje sreče je pravica, vendar jo moramo biti pripravljeni iskati. Konec koncev lahko resnično srečo dosežemo le, ko se odločimo, da nam bo to postalo najpomembnejše v življenju. Irena Vozlič, direktorica Sodobna stavba Lambrechtovega doma, avgust 2014 in detajl – obnovljen originalni portal prvotne zgradbe iz 19. stoletja (1870). Lambrechtov dom razpolaga s 160 posteljnimi kapacitetami, od tega: – v negovalnem delu je 82 postelj v • 18 enoposteljnih sobah, • 28 dvoposteljnih sobah, • 2 sobi sta štiriposteljni. – v stanovanjskem delu ima dom 78 postelj, in sicer: • 22 enoposteljnih sob, • 28 dvoposteljnih sob. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 7 ZDRAVJE Promocija zdravja na delovnem mestu Promocija zdravja na delovnem mestu je ena izmed zakonskih obveznosti delodajalca pri zagotavljanju varnosti in zdravja za zaposlene. Vizija Lambrechtovega doma Slovenske Konjice na kadrovskem področju je, da kot uspešna organizacija temelji na delu zdravih delavcev, ki delajo v zdravem delovnem okolju. S promocijo zdravja na delovnem mestu želimo prispevati k boljšemu počutju in zdravju delavcev, da bi dosegli zmanjšanje izostankov z dela iz zdravstvenih razlogov, večjo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih ter splošno pozitivno podobo doma. Gre za proces, ki poteka interaktivno med delodajalcem in delavci za spodbujanje in ozaveščanje dejstva, da samo zdravi in zadovoljni delavci lahko opravljajo kakovostno delo v domu in s tem posledično prispevajo k svojemu zadovoljstvu in zadovoljstvu stanovalcev in vseh strank doma. To je končni cilj izvajanja naše dejavnosti v skrbi za starostnike. Promocija zdravja na delovnem mestu je pomembna naložba za zagotovitev višje kakovosti zdravja in dela prav vsakega od zaposlenih. Ukrepe za promocijo zdravja načrtujemo letno na osnovi analize stanja vseh dejavnikov tveganja v delovnem okolju in pri tem izhajamo iz vsebine internega dokumenta izjave o varnosti z oceno tveganja. Tako se v praksi že izvajajo številne aktivnosti, kot so npr. organiziranje pohodov v naravi vsak konec tedna po končanem delavniku,na pobudo namestnice direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe, Nadje Kotnik, mag. zdr.-soc.managm., jutranja telovadba pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Suzane Steble, predavanja in obveščanje z različnimi plakati o promociji zdravega prehranjevanja, zdravega življenjskega sloga, aktivni 8 odmori med delom, spodbujanje športnih aktivnosti, predstavitev negativnih učinkov škodljivih nezdravih navad uživanja škodljivih substanc (kajenje, prekomerno uživanje alkohola, drog in poživil), delavnice na temo zdravega življenjskega sloga, redno opravljanje obdobnih zdravstvenih pregledov in spodbujanje k samokontroli z različnih zdravstvenih vidikov, in mnogi drugi. Na svetovni dan zdravja, v ponedeljek, dne 7.aprila, smo izvedli jutranjo telovadbo za zaposlene pred začetkom dela na terasi doma, ki je bila nedavno polepšana z nasadi belega gabra v velikih koritih, s sadikami jagod, namenjenih sladkanju in lepšanju trenutkov bo dnevu stanovalcev. Telovadbo je vodila diplomirana fizioterapevtka Suzana Steble, ki je skrbno pripravila program vaj in poskrbela za relaksacijsko glasbo v ozadju. Zbralo se nas je približno 20 zaposlenih. Vestno smo ponavljali vaje in gibe, ki nam jih je demonstrirala Suzana. Telovadba je trajala približno 10 minut, dober učinek v obliki poživitve in dobrega počutja pa je trajal še ves dan. Redno in sproti si bomo prizadevali za izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih. V ta namen bomo izvajali ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Posebna skrb bo namenjena zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih in doječih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ali zdravstvenimi omejitvami. Vanja Vozel, vodja splošno kadrovske službe LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 ZDRAVJE Zakaj je najboljša jutranja telovadba? • Jutranja fizična aktivnost blagodejno vpliva na telo in možgane, izboljšuje psihično počutje in dviga samozavest. PETKOVI POHODI Zima se je počasi iztekala, odločila sem se, da se podam v naravo, da razmigam sklepe od zimske neaktivnosti. Izbrala sem smer Skala. Na poti sem opazovala posledice žleda, ki so bile že skoraj odstranjene, tu in tam so bili še vidni zadnji ostanki snega , ki se je poslavljal za to zimo. Tišino je zmotilo žvrgolenje ptic in oddaljen glas motorne žage. In v tej idili se mi je utrnila misel in postavila sem si vprašanje: Zakaj ne bi teh trenutkov v naravi doživela skupaj s sodelavci? Naslednji dan sem z navdušenjem in zanosom prenesla svoj predlog med sodelavce. Ti so ga bolj ali manj z veseljem sprejeli, saj nekateri še vedno niso pozabili neverjetno dolgega in napornega pohoda do Konjiške vasi, ki pa nas ni pripeljal do zastavljenega cilja. Dozdevalo se mi je, da več ne zaupajo mojim orientacijskim sposobnostim. Zagotovila sem, da so se te od zadnjega našega pohodniškega podviga krepko izboljšale, in jih povabila, da se prepričajo na lastne oči. • Daje občutek zadovoljstva, da smo že zjutraj naredili nekaj zase in aktivirali pozitivno energijo. • Telesna dejavnost v zgodnjih jutranjih urah spodbuja metabolizem in druge fiziološke procese v organizmu. • Med vadbo se izloča hormon endorfin, ki zmanjša apetit. • Če se izvaja v skupini, je prava priložnost za druženje in dobro voljo. ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE ODTELOVADITE V NOV DAN! Suzana Steble, fizioterapevtka LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Škalce - prvi pohod (Silva se nam je pridružila na poti in tako zamudila zgodovinski posnetek) Dogovorili smo se, da bodo petkovi popoldnevi namenjeni našemu druženju, sproščanju in rekreaciji. In že v mesecu marcu smo začeli prvi pohod smer Škalce. Prvega 9 ZDRAVJE pohoda smo se udeležile najkorajžnejše štiri: Lidija, Ivica, Silva in jaz. Ivica je bila vso pot zelo tiha, kar zanjo ni značilno. Zato smo jo proti koncu naše poti s strahom vprašale, s čim smo se ji zamerile. Odgovorila nam je: »Ste tako hitro hodile, da sem komaj dihala, ne da bi se lahko še pogovarjala ali kaj povedala!« In smo izvedele recept, kako lahko človeka utišaš☺. glasnem smehu, ki pomlajuje telo in duha. Le dobro nas poglejte, kako smo pomlajene že po nekaj skupnih petkih: Pohodi pa nam nikakor ne bodo pomagali k vitkemu stasu in manjši konfekcijski številki, saj poskrbimo, da si ob koncu pohoda pri obloženi mizi izmenjamo doživetja (saj še niste pozabili, da hitro hodimo in se med hojo ne moremo pogovarjati☺), vrnemo po- Lindeški grad - največja udeležba na pohodu (ne vem ali jih je spodbudilo zanimanje smeri pohoda ali napovedana gobja juha in domač koruzni kruh ☺). Pohode smo pridno nadaljevale. Od prvega pohoda do danes smo prehodile že kar nekaj kilometrov in se povzpele na Golek, Lindeški grad, Skalo, Špitalič, Straniške ribnike, Oplotniški vintgar … Vsako naše druženje je bilo posebno doživetje, ki smo ga naslednji dan z veseljem delile med ostale sodelavce in jih poskušale navdušiti, da se nam pridružijo. Med sodelavkami smo bile zelo uspešne, sodelavca pa do danes nismo uspele prepričati. Le kaj jima brani? S pohodi pridobivamo na kondicijski vzdržljivosti, predihanosti pljuč, delujejo antistresno in bistrijo misli. Največji pomen pohodov je v sproščenem druženju, klepetu, 10 Golek – vse smo uspele!!! LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 ZDRAVJE trošeno energijo in nekaj si je še dodamo za naslednji petek. Dragi sodelavci! Za tiste, ki se nam še niste pridružili, sem napisala in posnela teh nekaj utrinkov z naših pohodov, z namenom, da bi vas navdušila in prepričala, da katerega izmed petkovih popoldnevov preživite v nepozabni družbi svojih sodelavcev. Za nas, ki pa smo skupaj ustvarjali to zgodbo, pa želim podaljšati in narediti te naše skupne ure in kilometre nepozabne. Nadja Kotnik Oplotniški vintgar – kratka pot, ki je lahko zelo doživeta Za nepozabne trenutke poleg naključnih doživetij in dobre hrane poskrbi tudi fotoaparat☺. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 11 ODDELEK PREDEN VAM ZAŽELIMO »DOBRO JUTRO« »Dobro jutro, gospod Karli, dobro jutro, gospa Milka!« so besede, ki nas spremljajo, ko zjutraj pristopimo ob vašo posteljo, in nas popeljejo v novi delovni dan. V članku se vam želimo predstaviti sodelavci na oddelku, vam razkriti majhne skrivnosti, ki bolj ali manj ostanejo prikrite in o njih ne veste prav dosti, se pa mogoče v sebi kdaj sprašujete, kaj se je danes zgodilo s »sestro«, ki vas je zjutraj pozdravila, le zakaj ima na obrazu nasmešek, ko pa še o ničemer nista spregovorila … Danes pa moja sestra ni videti dobre volje …, videti je zaskrbljena … Pa ne tako glasno …, nič je ne razumem … Med prvimi , ki zjutraj pridejo v službo, je zagotovo naša glavna sestra Nadja. Je prva, ki pozdravi sodelavke v nočni izmeni. Pogovor teče o pomembnejših dogodkih, ki so se morebiti zgodili ponoči, o težavah in potrebah stanovalcev. Vidno zadovoljna je, kadar dobi poročilo, da je noč minila mirno. načrte. Takrat je pač potrebno poskrbeti za kakšno menjavo. Ob vseh naših izgovorih, izvirnih prepričevanjih ob sporedu sestra Nadja razumevajoče prikimava in popravlja razpored. Pogosto izvede »misijo NEMOGOČE,« še preden vstopi v svojo pisarno. Medtem ko maloštevilni sodelavci vsakodnevno bijejo hud boj s časom in je njihova edina misel, kako priti pravočasno v službo, pa drugi v prijetnem sproščenem klepetu popijemo prvo jutranjo kavo ali pa si privoščimo jutranji zajtrk, še preden se naše delovne obveznosti uradno začnejo. Zagotovo nas že večina ve, katere sodelavke nam narišejo prvi smeh na obraz, ko« prisopihajo« na jutranjo predajo službe, saj za vožnjo z dvigalom pač ni več časa. Ampak, resnično nikoli ne zamudijo! No, potem pridejo na vrsto naši problemi, naše želje … Službene obveznosti se prepletajo z našim osebnim življenjem. Pogosto se zgodi, da nam delovni urnik kdaj prekriža 12 Ko kazalci na uri pokažejo šest in štirideset minut, se naša služba na oddelku uradno prične. Vodja izmene prebere predajo službe, navodila za delo. Za glasno prebrano predaLAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 ODDELEK Da pa bi se nov delovni dan začel čim bolj sproščeno , se trudimo vsi. Spodbujamo drug drugega na vse mogoče načine, naj si bo to jutranja šala, ki jo je nekdo slišal po radiu, star, že ničkolikokrat povedan »vic,« včasih tudi kakšna izmišljotina na svoj račun, samo da vstanemo od mize nasmejanih obrazov. Tik preden pridemo na oddelke, pa poskrbimo še za svoje zdravje telesa in duha. Skupna jutranja telovadba, ki jo vodita izmenjaje naša fizioterapevtka Suzana in delovna terapevtka Darinka, skrbi, da je naše telo vsaj malo pripravljeno za začetek delovnega dne, ki pa je, kot se vsi dobro zavedamo, fizično precej naporno. jo poskrbita sestra Romana in sestra Ivica. Redno se nam pridruži še socialna delavka Katja, tu pa tam pa nas z obiskom preseneti tudi gospa direktorica. Sledi še pogovor o aktualnih dogodkih tistega dne, dodatna pojasnila, pohvale, pobude, če je treba tudi kakšna graja in konec. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 13 ODdelek In tako se prične naše delo na oddelku. Prepričani smo, da nas stanovalci takrat že nestrpno pričakujete, poslušate, kdaj boste zaslišali korake in glas sestre, ki je bila pri vas prejšnje jutro. Mogoče vam je celo povedala, da je naslednji dan ne bo v službo ali pa da se vidita popoldan… Še sami se ne zavedamo, da vam ničkolikokrat zaupamo kakšno osebno skrivnost, željo, vas povprašamo za mnenje… Nekaj pa zagotovo drži: ko zaslišite na ho- dniku ropot, naše glasove in smeh, veste, da bo vsak čas stopil nekdo v vašo sobo in vam najprej zaželel DOBRO JUTRO! Po svojih najboljših močeh se trudimo, da s svojim znanjem, profesionalnim odnosom in osebnim zadovoljstvom ustvarjamo trdne, iskrene, pristne in zaupanja vredne odnose med nami sodelavci in med vami, dragi naši stanovalci. Lidija Ambrož, Romana Hren, Emica Špeglič, oddelek Danes je idealen dan, da najdete svojo srečo in sonce v sebi ... danes je dan, ko se lahko ta trenutek nasmehnete in zahvalite za vse v svojem življenju. iz Knjige ljubezni 14 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 RAČUNOVODSTVO IZKUŠNJE ME BOGATIJO Mineva 37 let, odkar sem se pri devetnajstih letih zaposlila v upravi Lambrechtovega doma kot blagajničarka, obračun oskrbnin in obračun plač. Kot ena najmlajših sem se pridružila 24 sodelavcem, danes pa je število zaposlenih naraslo na kar 88. V tem obdobju sem opravljala skoraj vsa dela v splošni in računovodski službi. Delo tajnice sem opravljala od leta 1979 do 2004, po ponovni uvedbi tajništva v letu 2012 pa opravljam nekatera tajniška dela. Dva mandata sem bila predsednica sveta zavoda, sedaj pa sem že več let predsednica sindikata delavcev v zavodu. Vseskozi se udeležujem različnih izobraževanj, ki so potrebna zaradi uvajanja sprememb na področju zakonodaje in delovanja zavoda. Od začetka zaposlitve z veseljem in zagnanostjo opravljam dela, za katera sem zadolžena, in cenim pri ljudeh spoštova- nje, poštenost, iskreno medsebojno preprosto pomoč. Že od samega začetka zaposlitve sem bila kot mlada delavka zelo zagnana, saj je bil to čas uvajanja novih razmer pri oskrbi starejših, kajti ob nastopu dela je bil dom namenjen tistim, ki niso imeli kje živeti, kasneje pa se je populacija stanovalcev spremenila. Danes je dom podaljšana roka bolnišnične oskrbe. Dom se je vseskozi spreminjal, obnavljal in dograjeval ter tako prilagajal razmeram na trgu. Zelo pa se je spreminjal tudi način mojih del, ki jih opravljam, z uvedbo novejših računalniških tehnologij in programov. Sodelavci, oskrbovanci in svojci so prihajali in odhajali. Spoznala sem ogromno ljudi, različnih zgodb posameznikov, ki so se me globoko dotaknile. Kljub temu da opravljam delo v pisarni, ki sicer ne zajema tolikšnega stika z oskr- bovanci, ohranjam stik z njimi kot voditeljica pogovorne skupine Franca Lambrechta. Pri delu me je vedno vodila misel, da štejejo majhni koraki: začnimo pri sebi, nadaljujmo v svojem okolju, ne na silo, pač pa z občutkom. Vsak posameznik in malenkost je pomembna in bo dodala kamenček v mozaiku splošnega zavedanja. Dala bo tudi smisel našemu življenju. Lidija Tabaković Pomoč družini na domu se izvaja v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Socialne oskrbovalke na domu v povprečju oskrbijo 85 uporabnikov na mesec. Vrsta in obseg storitev je odvisna od individualnih potreb uporabnika. – Cenik ur za uporabnika pomoči na domu: OBČINA Cena za uporabnika PON.–SOB. Cena za uporabnika NEDELJA IN PRAZNIK Slovenske Konjice 4,79 € 8,57 € Zreče 4,50 € 7,50 € Vitanje 4,50 € 8,48 € LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 15 KUHINJA Svoje delo rad opravljam Lambrechtov dom je dom prijaznih ljudi Sem trenutno najmlajši zaposleni v kuhinji, kjer se dobro počutim. Vlada prijetno ozračje, v katerem rad delam in kjer čas v službi hitro mine. »Prvi sončni dnevi, pomlad že trka na vrata. Sodelavka iz recepcije je privarčevala bananine olupke, ki so dobro naravno gnojilo, in z njimi bova pognojili vrtnice, da bodo lepo zacvetele in bahavo krasile park Lambrechtovega doma. Ko se lotiva dela, nama priskoči na pomoč stanovalec Drago. Z veseljem nama pomaga pri urejanju našega parka in takoj opazi še druge stvari, ki jih je potrebno postoriti. Tako se lotimo še zelenice, pograbimo listje, prekopamo breze. Pri delu nas opazujejo tudi drugi stanovalci, ki sedijo na klopci in se veselo »martinčkajo« na soncu. Pripovedujejo nam razne zgodbe, izkušnje, veliko vedo o delu na zemlji in jaz z veseljem poslušam njihove nasvete. Hkrati se jim iz srca nasmejim.« Tako bi na kratko opisala sproščen, pomladni, delovni dan. Takih dni je v Lambrechtovem domu veliko. Ob različnih priložnostih počnemo različne stvari in tako so dnevi vedno razgibani. Lahko rečem, da sem ena tistih srečnica, ki sem dobila priložnost eno leto delati v Lambrechtovem domu. Ta izkušnja me je obogatila. Ogromno sem se naučila in razširila svoja obzorja. Spoznala sem, kako malo je potrebno, da osrečuješ druge in si srečen sam. Kako z malenkostjo polepšaš človeku dan. Kako z nasmehom spet pričaraš iskrice v očeh. Kako s prijazno besedo vliješ pogum in voljo do življenja. Kako z rokami postoriš preprosta opravila, ki nekomu naredijo dan enostavnejši. S sodelavkami lepo sodelujemo, saj je večina njih že babic - saj veste, z babicami pa se človek ponavadi odlično razume. Vem, da se moram še veliko naučiti, a rad pridem v službo, ker je kolektiv prijeten. Varovanci Lambrechtovega doma so zelo prijetni ljudje, polni izkušenj in zanimivih zgodb, s katerimi nam popestrijo marsikateri dan. Tudi direktorica doma ga. Vozlič odlično opravlja svoje delo in je zelo korektna oseba. Najbolj mi je ostalo v spominu presenečenje, ki ga nam je pripravila ob sestanku za konec lanskega leta, ko smo se res iz srca nasmejali na svoj račun. Marko Šimec Kuhinja v domu pripravlja prehrano, prilagojeno starostnikom. Prav tako nudimo dietno prehrano, in sicer: - hrano za diabetike, - žolčno dieto, - želodčno in vse druge diete po predpisu zdravnika. Kuhinja dnevno pripravi približno 250 toplih obrokov (tople malice in kosila) in 570 drugih obrokov (zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico, hladno malico, večerjo). 16 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 MISLI ZAPOSLENIH Vsak stanovalec, ki sem ga imela priložnost spoznati, je v meni pustil svojo sled in od vsake sodelavke, s katero sem imela priložnost delati, sem se ogromno naučila. Vezi, ki sem jih stkala, bodo za vedno ostale del mene. Lambrechtov dom je dom s srcem, v katerem vedno sije sonce. Srce so ljudje, ki tu živijo, in sonce so ljudje, ki tu delajo. Ko me bo življenje odpeljalo še kdo ve kam, bo spomin, ki bo ostal na ta čas, vedno lep. Pogrešala bom vse in vsakega posebej. Barbara Gorjup MAVRICA Sosedje imajo novega petelina. Že drugi teden me pridno prebudi, pred mojo budilko. Ni mi težko vstati, ker se zunaj že dela dan. Preden se usedem v avto, pogledam proti Celju, Dramljam in Šentjurju. Vse je ovito v gosto meglo, le zvonik cerkve svete Uršule se dviga čez meglice. Zunaj diši po dežju. Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, je prva melodija, ki jo slišim, ko v avtu prižgem radio. Spomnim se na vremensko napoved, ki napoveduje slabo vreme z grmenjem in nevihtami. Po ozki makadamski cesti se peljem proti Žički kartuziji. Po navadi med vožnjo srečam kakšno gozdno žival, danes pa nič. Tudi cesta po Dolini svetega Janeza je skoraj prazna. Ko se pripeljem do Žič, se mi na obzorju prikažejo prvi sončni žarki, ki se zlivajo v nebo. Hitim proti Slovenskim Konjicam. Avto LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 parkiram na parkirišču pod cerkvijo in se odpravim proti Lambrechtovemu domu. Stavba je obsijana s soncem. Žarki se upirajo v okna stanovanjskega dela in po stenah sob rišejo svoje mojstrovine. Pred domom kadi svojo prvo cigareto gospod Polde. Danes me pozdravi drugače kot običajno. Stopim k njemu in ga vprašam po počutju. »Nekaj je v zraku. Slabo sem spal,« reče in se mi hudomušno nasmeji. Odhitim proti garderobi in na negovalni oddelek, kjer imamo predajo službe. Po predaji se vsi zaposleni odpravimo proti oddelkom, kamor smo razporejeni po urniku. S sodelavci stopam proti stanovanjskemu delu. Žive mavrične barve hodnikov in nekaterih sob nam dajo vsak dan novih moči in energije. Po končani jutranji negi se z zdravili odpravim v jedilnico. Vsak dan je unikaten. Opazujem naše stanovalce. Kot ženska, bolj opazim spremembe na naših stanovalkah. Prave dame so. Na obroke v jedilnico prihajajo urejene, za kosilo drugače oblečene kot za zajtrk, menjajo si nakit, skrbijo za urejene frizure . Iz jedilnice polna novih, lepih vtisov hitim nazaj na oddelek, kjer mojo pomoč potrebujejo bolni stanovalci. Vsak trenutek, preživet z našimi stanovalci, je tako pomemben, da postane večen. Rek nekaterih je, da je na koncu mavrice zaklad; mi imamo zaklad v našem domu. Ko odhajam iz službe, zunaj sije sonce, nevihte so verjetno kje drugje … Ivica Golob 17 Razdelek IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje na gradu Strmol DELO V AMBULANTI Ko smo prišli na grad, so nam predstavili njegovo zgodovino, nato pa smo si ogledali še njegovo notranjost. Grajska vodnica nas je popeljala po gradu in nam pokazala najpomembnejše znamenitosti. Meni je bila najbolj všeč razstava starih kuhinj. Zatem smo odšli v dvorano, kjer smo imeli predavanje z naslovom: Povečanje vsebnosti esencialnih maščobnih kislin v živilih živalskega porekla. Predaval nam je dr. Mihael Gajser. Med drugim nam je razložil, kako kmetje krmilom za živali dodajajo laneno in druga semena in tako mesu zvišajo vrednost pomembnih maščobnih kislin. Nadaljevali smo s predavanji o dveh temah, in sicer: Uporaba naravnih antioksidantov za podaljšanje obstojnosti termično obdelanih mesnih izdelkov in Zniževanje vsebnosti soli v mesnih izdelkih. Pri tem smo izvedeli, da je to zelo tvegan poseg v prehransko proizvodnjo, saj je s tem povezan upad povpraševanja potrošnikov ter posledično manjši prihodek podjetjem. Po predavanjih je sledil premor; takrat pa smo odšli v črno kuhinjo, kjer so nas pričakali gobova juha in žganci. Predstavitev projekta Salux je potekala po premoru. Salux je organizacija, ki se bori za zmanjšanje soli v prehrani. Projekt so začeli pri najmlajših otrocih v vrtcu, kjer so jim na igriv način in z lutko Bučko prikazali pomembna dejstva v prehrani. Sledile so predstavitve uspešnih slovenskih podjetij Mesnin Žerak, Pivke in Delamarisa, predstavili pa so nam tudi nekaj svojih izdelkov. Zahvaljujoč mesninam in perutninarstvu nas je po predavanjih pričakala okusna degustacija. Ambulanta splošne medicine v domu deluje v okviru ambulant zdravstvenega doma Slovenske Konjice. Skupaj z zdravnico Jadranko Branović, dr.med., delava v domu vsak ponedeljek in četrtek med 7. in 12. uro. Na voljo sva vsem stanovalcem, ki imajo kakršnekoli zdravstvene težave, in njihovim svojcem. Ker so te že v tretjem življenjskem obdobju, pa jih ni malo. Kako poteka delo pri nas? Naj grem kar po vrsti. Obvezno se začne z jutranjo kavico, s katero pogosti dom in zelo prijazne kuharice. Ob kavi se z zdravnico pogovoriva, kaj bova danes počela. Ker ambulanta zahteva veliko pisarniškega dela, je delo bolj ali manj enolično. V ambulanti tiskamo recepte, napotnice in urejamo drugo dokumentacijo. Ob koncu dela pa je potrebno ambulanto pripraviti za naslednji teden. Marko Šimec, kuhar Ker sem zaposlen v zdravstvenem domu, stanovalcev ne poznam podrobno, zato pa pomagajo tudi sestre v domu. Sestra Nadja in sestra Danica zdravnico obveščata o zdravstvenem stanju stanovalca, obveščata pa tudi svojce. Veliko vlogo imata tudi pri čim boljši obravnavi stanovalcev. Glede na to, da sem nekoč že bil zaposlen v domu starejših občanov, razumem stisko starejših. Topel nasmeh na obrazu in prijazna beseda vedno pripomoreta k lajšanju težav. Oglasite se, tehnik Jernej in zdravnica dr. Branović vas pričakujeva. Jernej Novak, zdravstveni tehnik 18 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 DELO MOJE SPOZNANJE DELO V PRALNICI Dobili smo nalogo, da napišemo članek za naše domsko glasilo. Najprej pomislim: Ojej, kaj pa naj napišem? Sedim na terasi, ob skodelici dobre kave in premišljujem. Gledam po prelepi ozeleneli in razcveteli okolici in poslušam potok, ki žubori mimo naše hiše. Spreleti me misel, kakšno srečo imam pravzaprav v življenju. Imam dom, čudovito družino, poklic, ki sem si ga vedno želela, in službo, v katero Že v zgodovini je veljal rek, da obleka naredi človeka. Za to se vedno znova in znova trudimo tudi v našem domu. rada hodim, ker se tam počutim dobro med svojimi sodelavci in med stanovalci. In tokrat se zavem, da je moje življenjsko poslanstvo izpolnjeno in da bi verjetno želela istega, če bi morala še enkrat izbirati. Včasih samo hrepenimo po nečem, kar sploh ni pomembno, in ne znamo ceniti tega, kar imamo. Upam, da bom do takih spoznanj, da imam okrog sebe ljudi, ki jih imam rada, pa naj bo to doma ali v službi, kjer preživim veliko svojega časa, prihajala velikokrat. V pralnici smo zaposlene tri delavke. Že od nekdaj to delo opravljamo ženske. Vsi zaposleni v našemu domu se trudimo, da so ljudje pri nas srečni, zadovoljeni, predvsem pa urejeni, čisti in lepo oblečeni. Zaradi vse te čistosti nam seveda nikoli ne zmanjka dela. Tako pri nas pralni in sušilni stroji delajo od ranega jutra do poznga večera! Pri delu nam pomaga tudi naša stanovalka Cvetka. Že zjutraj nas razveseli, ko nas pričaka s kavo. Veliko nam pomaga, delo pa opravlja skrbno in odgovorno. Hvala vam, Cvetka! Čas v službi pa nam zelo hitro mine, saj delo opravljamo z veseljem. Veseli smo, ko na hodniku srečamo vesele obraze naših stanovalcev. Lep pozdrav, Marinka Prosenak Romana Padežnik, šivilija Vsak dan se opere, posuši in zloži približno 500 kg perila. pralnica je opremljena s 5 industrijskimi pralnimi stroji, s 3 sušilnimi stroji, likalnikom, ročnim likalnikom in šivalnim strojem. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 19 KNJIŽNICA V DOMU IMAMO TUDI SVOJO KNJIŽNICO Ponosni smo, da imamo svojo lastno knjižnico, ki se imenuje Knjižnica Franca Lambrechta, v spomin in zahvalo našemu ustanovitelju. Knjižnica je svoja vrata prvič odprla na dan odprtih vrat lansko leto. Izbor knjig je pester, trenutno imamo na razpolago preko 1100 knjig. Knjige so iz domače in tuje literature. So lepo ohranjene. Naj poudarimo, da članarine za izposojo ni, tako da so knjige dostopne na izposojo vsem, tudi zaposlenim. Domska knjižnica je odprta vsak petek popoldan od 14. do 15. ure ali po predhodnem dogovoru. Vse knjige, ki so na razpolago, so bile podarjene. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je v domu knjižnica zaživela. Poleg našega dela z veseljem prostovoljno skrbimo tudi za knjižnico, bralce navdušujemo za izredno lepe vsebine in jih vzpodbujamo k branju. Zavedamo se, da brez bralcev knjižnica ne bi obstajala. Naj povemo, da se imamo ob petkih, ko knjižnica obratuje, lepo, saj skupaj ob kavici izberemo knjige, debatiramo o prebranih vsebinah in se družimo. Nato sledi veselo branje. V knjižnico z veseljem sprejmemo vsakega bralca, tudi tistega, ki ne more do knjižnice. Knjige dostavljamo tudi v sobe. Ob tej priložnosti povabimo tudi vse tiste, ki se zadržujete v sobicah in si želite brati. Prosimo vas, da sporočite svojo željo v recepcijo našega doma in v najkrajšem času se bo ena od knjižničark oglasila pri vas. Za konec se zahvaljujemo vsem bralcem in vodstvu Lambrechtovega doma. Naj povemo še to, da vsak dan ni samo lepo, vendar je v vsakem dnevu tudi nekaj lepega. Tudi knjiga. Pozdravljamo vas in vas pričakujemo v knjižnici. Vaše knjižničarke: stanovalka Štefka Juhart, Zvonka Mesarič, Emilija Hribernik Delovno terapijo predpiše zdravnik. – presedanje na stol, S pomočjo namenskih aktivnosti vpliva na – uporabe toalete, večanje posameznikove samostojnosti, in sicer: – učenje premestitve s postelje na voziček, – učenje dnevnih aktivnosti, – učenje vožnje z invalidskim vozičkom – hranjenje, – učenje funkcionalne mobilnosti – oblačenje zgornjega in spodnjega dela telesa, in funb – funkcionalno usposabljanje – umivanje rok, nevrološkega bolnika. 20 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 OAZA DOMSKA TERASA – OAZA V mesecu aprilu smo uredili na terasi čudovito zasaditev z velikim drevjem GABROM, ki je posebej gojen in razvejan, v visokih lesenih koritih, zraven pa so nasajene cvetoče jagode. Gospa Rezi Petan ima iz svoje sobe pogled na teraso, pa tudi balkonsko okno, da se bo poleti lahko iz sobe zapeljala ven na sveži zrak pod drevesa. »Zdi se mi, kot da vidim gozd,« je povedala Rezi. »De»Dobro, se strinjam,« je rekla gospa Zofija. »Zasaditev je res super in ko bo vroče, se bova hladili v senci pod drevesi. Veselim se tudi zrelih jagod.« Ravno danes, 12. 5. 2014, je gospa Petan utrgala prvo zrelo jagodo. lovna terapevtka Darinka me je nagovorila, da bi plela plevel okrog jagod; navajena sem takega dela. Doma sem imela velik vrt in sem ga do zadnjega, do 90 let urejala. Sadila sem vse vrtnine: solato, korenček, peteršilj, por, paradižnik, kumare. Vse mi je uspevalo in zdaj ko sem v domu, bom z veseljem plela. Sostanovalko gospo Zofijo Pungartnik sem naprosila za pomočnico. Tako bova dve in bo bolj kratek čas.« Vsi skupaj upamo, da bo zasaditev dobro uspevala. Gospe direktorici Ireni Vozlič pa čestitamo za čudovito načrtovano zasaditev terase, ki bo zagotovo OAZA smeha in veselja za vse stanovalce in delavce doma. Darinka Štromajer, delovni terapevt Zdravstveni dom Slovenske Konjice ima v Lambrechtovem domu svojo ambulanto, ki deluje dvakrat tedensko, in sicer: – ponedeljek od 7. do 12. ure, – četrtek od 7. do 12. ure. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 21 DOSEŽKI Igrišče za odbojko na mivki oživelo Na pobudo Zavoda za šport Slovenske Konjice smo se odzvali vabilu za sodelovanje na 1. turnirju v odbojki na mivki. Z veseljem smo sprejeli izziv ter se pomerili s predstavniki še osmih zavodov iz Slovenskih Konjic. Igrišče je postavljeno ob športni dvorani v Slovenskih Konjicah. Gre za novo športno pridobitev našega mesta. Identično igrišče je bilo zgrajeno tudi v Ločah, ob Osnovni šoli. Želimo si, da bi igrišči služili svojemu namenu, obenem pa se ohranili v takšni meri, da ju bodo lahko koristile še generacije za nami. Turnirja, ki je potekal zadnji petek v mesecu juniju, smo se udeležili zaposleni iz podjetij: Zavod za šport, Javno komunalno podjetje, Zdravstveni dom, Glasbena šola, Vrtec, Osnovna šola Pod goro, Šolski center Slovenske Konjice – Zreče in Stanovanjsko podjetje. Ekipe so bile sestavljene iz treh igralcev in rezerve. Turnir je potekal v zelo sproščenem vzdušju z obilo dobre volje. Namen igre odbojke pa je bilo druženje, rekreacija in tudi tekmovanje. Ekipo Lambrechtovega doma so sestavljali Suzana Steble, Nadja Kotnik, Petra Marzidošek in Alojz Furman. Potek igre je spremljala tudi ekipa naših zaposlenih, ki so prevzeli vlogo navijačev. Z odlično igro in pozitivnim vzdušjem si je naša ekipa priigrala 3. mesto! Za nagrado smo prejeli pokal in povabilo, da se turnirja udeležimo spet prihodnje leto, saj naj bi postal v našem mestu tradicija. Čestitke naši odbojkarski ekipi! Irena Vozlič, direktorica V domu deluje 10 skupin starih ljudi za samopomoč, ki jih vodi 18 usposobljenih voditeljev. V skupine je vključenih 144 stanovalcev. Skupine so: • pogovorne, • bralna skupina, • skupina za zdravje, • joga smeha, • pevski zbor beli cvet, • športna skupina. Druge prostočasovne dejavnosti: • jutranja telovadba, • filmski popoldan, • igranje tombole, • družabne igre, • kreativne delavnice, • pekovske delavnice, • sprehodi, • izleti, • pikniki (sladoledni, kostanjev), • prireditve (nastopi pevcev in drugih gostov). 22 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 skromnost Pomoč na domu z druge perspektive Bil je gospod 90. let. Živel je v neverjetni skromnosti, a polnega srca. Z nasmehom je pričakal prav vsak prihod »neznanke,« ki ga je dostojno uredila. Bil je hvaležen za vsako izrečeno besedo, za dejanja in posredovane informacije iz zunanjega sveta. S skromnostjo pa so se srečevale tudi socialne oskrbovalke. Od začetka so se nam postavljala vprašanja, kje dobiti vodo, kje jo segreti, ali bodo brisačke in čiste obleke pripravljene … Kako udejanjiti pričakovanja in zadovoljiti najnujnejše potrebe ob pekočih očeh in solzah od uhajajočega dima iz peči? Z organizacijo znotraj službe, ob sodelovanju pristojnih služb in skrbnika se je to počasi urejalo. Za naša pričakovanja prepočasi in izven dostojnosti vsakdanjega življenja, a za našega gospoda je bilo to nekaj nepopisnega. Prav vsakdo, ki se je srečal z njegovo preprostostjo in ljubeznijo do sočloveka, je bil napolnjen z duhovno energijo. To so dejanja, za katera ne potrebujemo denarnega plačila. Veliko več je vreden prijazen pozdrav, izrečena hvaležnost, močan stisk roke in iskren pogled v oči. Ob življenju v danih razmerah je gospod pozabil na vsakdanjo dnevno svetlobo. Le korak je bil potreben, da mu je v črno sobico posijalo sonce. Posekano grmičevje in umita okna. »Zdaj spet vidim sonce,« je povedal od sreče. Svoje sreče v mali, propadajoči hiški, ni želel zamenjati za lepo urejeno, svetlo in čisto sobico pri skrbniku. Zanj je bila sreča skromna postelja, redna prehrana, za katero je skrbel skrbnik, in zvoki glasbe, ki so prihajali iz radia. Velikokrat mislim na to izkušnjo, ki me notranje opolnomoča. Kako malo je potrebno za občutek ljubljenosti, sreče, veselja in sprejetosti. Res sem hvaležna, da je tudi meni bilo dano živeti v razmerah, ki so me naučile spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in skromnosti. In žal, današnja družba nam narekuje vse prej kot to. Ljudje vse bolj živimo zase, vse LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 bolj pa pozabljamo na druge. Vse bolj postajamo »sužnji« tehnologije in hitrega tempa življenja, vse manj pa vidimo možnosti za medsebojno povezovanje in druženje. V službi pomoči na domu so zaposlene socialne oskrbovalke, ki jim je dano individualno sprejemanje posameznika. To je tudi delo na terenu. Individualni pristop, prilagajanje potrebam posameznika in njegovega življenja. Ob prihodu socialne oskrbovalke na dom je najprej potrebna organizacija obsega in vrste opravil za čim lažje vključevanje v delo v domačem okolju. Služba pomoči na domu gradi svoje trdne temelje z dolgoletnimi izkušnjami pri delu z neposrednimi uporabniki in njihovimi svojci. Tako lahko danes rečemo, da smo kvaliteten izvajalec socialne oskrbe. Z opravili kot so pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjska pomoč, pomoč pri ohranjanju in vzdrževanju socialnih stikov, omogočamo, da uporabnik ob opori svojcev čim dlje časa živi v domačem okolju. Ne glede na to, ali uporabnik potrebuje telesno nego, pripravo zajtrka ali drugo gospodinjsko pomoč, je izjemnega pomena pogovor. Veliko uporabnikov živi samih, brez prepotrebnih stikov s sočlovekom, in potrebujejo nekoga, ki jim brez obsojanja prisluhne. Socialne oskrbovalke z uporabniki delijo različne življenjske zgodbe. Z njimi so ob smehu, joku, zaskrbljenosti, obupu. Največje plačilo za to izjemno, vsestransko delo pa je hvaležnost uporabnika in njihovih svojcev. In ja, kljub načinu življenja današnje družbe, hitenju in razvoju naše službe nekaj vendarle ostaja. Uporabnikova skromnost. Darja Hostej, vodja službe pomoč družini na domu 23 SRČNOST Moje poslanstvo je delo opravljati s srcem Prijazen pozdrav in širok nasmeh sta velikokrat dovolj, da v temno sobo posije sonce. Moje baterije se napolnijo, ko stopim v sobo in me uporabnik veselo pozdravi, mi zaželi dobro jutro in se mi ob odhodu iz srca zahvali. Moje delo se začne zjutraj ob sedmi uri, ko obiščem prvega uporabnika. Pomagam mu pri osebni higieni in drugih življenjskih aktivnostih. Med mojim delom mu hčerka pripravi zajtrk, ki ga ob moji pomoči poje. Ker pa ura zelo hitro teče, je že kar kmalu čas za slovo. Čez dobrih 10 minut sem že na domu druge uporabnice. Gospe pomagam iz postelje. Ker ima amputirano nogo, potrebuje pomoč pri transferju iz postelje na voziček in obratno. Pri umivalniku opraviva vse potrebno, da je gospa zadovoljna in čista. Boleče noge je potrebno dobro namazati, ne smem pa pozabiti na hrbtenico. Pripravim ji tudi zajtrk, za sabo pa vedno pomijem in pospravim posodo. Tudi ta ura hitro mine. 24 Kmalu zatem sem že na domu gospoda z Alzheimerjevo boleznijo, kjer se ves postopek ponovi. Opravim nego, ga obrijem, namažem in nahranim. Zajtrk pripravi žena. Tudi v času nege je žena na voljo, če jo potrebujem. Sicer pa je zelo vesela, ko vidi, kako negovan in zadovoljen je videti mož. Ob koncu mojega obiska skuha kavo, ob kateri malo poklepetava, in že je čas za odhod. »Adijo, lep dan, jutri se ponovno vidimo,« si rečeva. In že sem pri moji zadnji uporabnici. Gospa se z mojo pomočjo stušira, urediva frizuro, se namaževa, oblečeva in že je pripravljena za sprehod. Ob klepetu in v veselem, energičnem vzdušju ji preoblečem posteljo, nato pa ji zaželim lep dan in že se poslovim. Med delom slišim veliko različnih življenjskih zgodb, tako žalostnih kot veselih. V to delo sem zašla po naključju. Po letu dni iskanja službe se mi je nasmehnila sreča. Lambrechtov dom mi je ponudil službo socialne oskrbovalke na domu in z veseljem sem jo sprejela. Takoj mi je prirasla k srcu. Vsekakor lahko rečem, da to ni le delo z rokami, temveč je prvotnega pomena, da razumeš uporabnike in da delaš s srcem. Poleg službe obiskujem tudi razne seminarje. Zelo sem ponosna na to, da sem letos pridobila certifikat za socialno oskrbovalko na domu. To delo bi težko opravljala brez podpore moža in hčerk, ki končujeta 3. letnik srednje zdravstvene šole. Imam tudi hobije. Zelo rada imam rože, veseli me delo na vrtu, imam hišne ljubljenčke, rada pa grem tudi na morje, kjer si naberem nove energije za vsak dan. Marta Brglez, socialna oskrbovalka LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 PRIPRAVNIKI Moje pripravništvo v Lambrechtovem domu Vsak dan grem z veseljem v službo Dosedanjih pet mesecev mojega pripravništva v Lambrechtovem domu zame ni, kot sem pričakovala na začetku, samo delo in pridobivanje delovnih izkušenj, ampak tudi čudovita možnost za spoznavanje različnih in zanimivih ljudi, bodisi v kolektivu bodisi med stanovalci doma. Dobro se počutim med sodelavci, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati in dati koristen nasvet. V svojem poklicu uživam, v domu pa me je posebej navdušila zelo kolegialna atmosfera in to, da si zaposleni pomagajo, ne glede na to, na katerem oddelku delajo. To pa, kot vemo, ni praksa vsepovsod. Že po prvem tednu v domu sem se počutila, kot da tu delam že od nekdaj. Stanovalci doma, čeprav zelo različni in z različnimi potrebami, so ljudje, ki nam dajo ogromno svoje pozitivne energije. Nobeno presenečenje ni, da se hitro navežemo eden na drugega in da me delo s starejšimi osebami še bolj privlači, bolj kot drugi segmenti poklica medicinske sestre. V času svojega pripravništva sem sedem tednov delala tudi tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Čeprav sem se tudi tam odlično počutila, sem komaj čakala, da se vrnem spet v Lambrechtov dom, med svoje sodelavce in znane obraze varovancev. Že zdaj razmišljam o tem, kako bom, ko končam pripravništvo, pogrešala svoje delo, sodelavce in stanovalce doma. In vem, da bom vsem vedno zelo hvaležna, da so me tako toplo sprejeli in mi omogočili to čudovito izkušnjo. Če greš v službo z veseljem in s pozitivno naravnanostjo, je delovni dan zagotovo bolj izpopolnjen, kar posledično prinaša tudi osebno zadovoljstvo. Že ob prihodu v dom si zaposleni s stanovalci in stanovalkami izmenjamo pozdrave, nasmehe in kakšno besedo ali klepet. V Lambrechtovem domu opravljam pripravništvo v socialni službi. Moje delo je zelo zelo raznoliko, kar pripomore k mojemu pestremu delovnemu dnevu. Tako je vsak dan malo drugačen in zato tudi vsak po svoje zanimiv. Stik s stanovalci in stanovalkami ter njihovimi svojci pomeni resnično socialno delo, kjer lahko uporabim različne koncepte in vrednote ter načela socialnega dela, pri čemer je zame najpomembnejša zaupnost podatkov. Starostniki se morajo pri pogovoru počutiti kot enakovredni sogovorniki. Tako čutijo, da so sprejeti, in tudi prej vzpostavijo zaupnost. Starostnik ima in mora imeti predvsem vpliv na svoje življenje, imeti mora možnost (so)odločanja in proste izbire. Vsak lahko in je tudi zaželeno, da soodloča o poteku dni ter življenju v domu nasploh. Vsak tudi prosto izbira in se odloča po svoji volji. Kar se mi zdi tudi zelo pomembno pri mojem delu, pa je pravica do socialne varnosti. Vsak uporabnik je edinstven ter prihaja s svojimi izkušnjami in svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Spoštujem in cenim različnost in razlike. Od vsakega se lahko marsikaj naučim in spoznam ter znanja uporabim v vsakdanjem življenju ali pri svojem delu. Poleg preteklosti je pomembna predvsem sedanjost, zato je prvi cilj socialne službe vedno skrb za dobro počutje ter zadovoljstvo stanovalk in stanovalcev. Pomembne so tudi želje za prihodnost, zato je tako v socialni službi kot v drugih službah v domu pomemben individualni načrt, v katerem stanovalec opredeli želje in cilje za svojo bližnjo in daljno prihodnost. Dobrodošli so tudi predlogi, nasveti in pripombe. Celoten kolektiv Lambrechto- Admira Bureić, zdravstveni tehnik - pripravnica LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 25 PRIPRAVNIKI V domu sem opravljal prakso vega doma se trudi upoštevati in uresničiti različne želje ter omogočiti stanovalcem, da izpolnijo svoje cilje. Za uspešen kolektiv je pomemben vsak posameznik in lahko povem, da sem vesela in ponosna, da sem del kolektiva Lambrechtovega doma, saj temelji na medsebojnem spoštovanju ter sodelovanju in dela strokovno ter hkrati ustvarja domačnost. Ves trud je seveda poplačan z zadovoljstvom naših stanovalcev in stanovalk, kar hkrati pomeni tudi zadovoljstvo zaposlenih. Pri svojem delu veliko sodelujem tudi z drugimi službami, ki jih potrebujemo za boljšo kakovost življenja naših stanovalcev in stanovalk. Kot sovoditeljica sem vključena tudi v skupino za samopomoč. Ta skupina je prostor, kjer se obujajo spomini in se porajajo nove ideje ter podeljujejo modrosti in znanja. Sodelujem pri organiziranju kulturnih prireditev, predvajanju filmov in pripravi drugih oblik družabnih dogodkov, ki pripomorejo k pestrosti življenja v našem domu. Spoštovani bralci in bralke! Moje ime je Marko Miličevič in sem dijak Srednje zdravstvene šole Celje, v programu Bolničar/ Negovalec. Pravkar končujem 2. letnik in v mojem izobraževalnem programu je tudi obvezen praktični pouk pri delodajalcu (PUD), ki traja mesec in pol. To praktično usposabljanje sem opravljal v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah. Tukaj pa je moje doživetje: Že kot otrok sem kazal nekakšno posebno radost do starejših in nekako sem se odločil, da bo moj poklic bolničar/negovalec. Ko sem prvi dan prišel v Lambrechtov dom, sem spoznal ljudi, s katerimi sem naslednji mesec in pol imel neposreden stik. Prvi dan pa sem tudi v »naglici« in v »grobem« spoznal osebje, ki mi bo stalo ob strani in mi pomagalo, da najbolje izvršim svoje delo. Moj delavnik je postajal vsak dan bolj pester in vsak dan sem se nekaj novega naučil. Na oddelku sem spoznal sestro, go. Ivico Golob, ki mi je bila »ŠEF«, če se šaljivo izrazim, in me je vodila in usmerjala, kako naj delo na pravilen in na kar se da prijazen in nežen način opravim. Iz dneva v dan sem spoznaval več ljudi in dnevi so tekli in tekli. Tako sem se tega dela navadil in nekako sem se že vsakega dne posebej veselil, saj so bile »sestre« prijazne z mano, čeprav sem se včasih vedel kot nekakšen »klovn«. Česar sem se tudi vsak dan veselil, je bila, haha, malica. Moram povedati, da je bila hrana odlič- Maja Kotar, socialna delavka - pripravnica Lambrechtov dom je učna baza študentom. Delo poteka pod nadzorom mentoric iz Lambrechtovega doma in šolske koordinatorice. Omogočamo tudi opravljanje pripravništva po programu za tehnike zdravstvene nege, za diplomirane delovne terapevte, program bolničar-negovalec in univ. diplomirane socialne delavke. 26 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Opravljanje prakse v domu za starejše na in da sem se vedno na oddelek vračal s »polnim trebuščkom«. Na oddelku je bilo zelo prijetno vzdušje. Čeprav je bilo včasih veliko dela, sem se na oddelku počutil sprejetega in sem z veseljem opravljal delo. Zato se kar težko vračam v šolske klopi, saj, če se iskreno izrazim, sem se tukaj včasih kakšno stvar prej naučil kot pa v šoli. Izpostavil bi pa osebo, ki me je iz dneva v dan spravljala v smeh. To je stanovalec Mirko Pančič *, s katerim sva, čeprav včasih nisem imel časa, rekla kakšno šaljivo. Nekako sem se tega dela tako navadil, da bi, če bi se le dalo, ostal raje tukaj, kot pa šel v šolo. Ampak tudi šola ni slaba. Se pa veselim, da bom moral naslednje leto opravljati prakso pol šolskega leta. Iskreno se zahvaljujem vodstvu doma, da sem lahko opravljal prakso, in iskreno se zahvaljujem tudi celotnemu kolektivu, da me je »prenašal«, ha-ha, in bil potrpežljiv z mano. Hvala in vse dobro. Marko Miličevič, dijak * Mirko Pančič je avgusta žal umrl, op. ur. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Sem Uroš Žišt, študent 2. letnika aplikativne kineziologije v Kopru. Kineziologija je znanost o gibanju človeškega telesa. Za opravljanje obvezne študijske prakse sem si izbral Lambrechtov dom Slovenske Konjice in opravljal delo fizioterapevta. V tem prekrasnem domu sem preživel dva zanimiva tedna, v katerih sem se veliko naučil in pridobil kakovostne izkušnje, ki jih bom v svojem poklicu zagotovo potreboval. Mentorici Suzani Steble sem zelo hvaležen, da mi je delo fizioterapevta v domu za starejše predstavila do potankosti in mi omogočila ter pripravila, da sem nekatera dela lahko opravljal samostojno. Tako bi izpostavil jutranjo telovadbo za stanovalce, ki mi je bila zelo všeč, saj sem spoznal veliko novih metod vodenja skupinskih vadb in komuniciranja s skupino. Upam, da so bili tudi stanovalci zadovoljni z mano. Vsak dan na praksi sem izvedel kaj zanimivega in novega; če ne s področja fizioterapije, pa je bila to kakšna zgodba, debata koga od stanovalcev ali pa zaposlenih, tako da delo ni bilo nikoli monotono ali dolgočasno. Za konec bi se še rad zahvalil vsem ostalim zaposlenim ter stanovalcem, da so me tako prijetno sprejeli in mi še polepšali prakso, predvsem pa direktorici Ireni Vozlič da mi je omogočila opravljanje prakse pri vas. Delati v tako prijetnem kolektivu in sproščenem okolju mi je obvezno prakso spremenilo v dva zanimiva, poučna in zabavna tedna. Ob ponujeni priložnosti pa se bom z veseljem zopet vrnil. Uroš Žišt, študent 27 UČNA BAZA v lambrechtov dom sem prišla kot študentka Višje strokovne šole Celje, program organizator socialne mreže K študiju sodi tudi 400 ur prakse. Najprej nisem vedela, kje bi sploh lahko zaprosila za opravljanje prakse, saj je naš študijski program zelo nerazvit. Nato sem se obrnila na gospo direktorico Ireno Vozlič, ki me je z ve- seljem sprejela in mi dala možnost opravljanja prakse v Lambrechtovem domu. Najprej me je bilo dela s starejšimi zelo strah, saj sem bila mnenja, da me glede na našo starostno razliko ne bodo takoj sprejeli. Vendar sem 28 se o tem zelo zmotila. Najprej sem stanovalce pričela spoznavati ob igranju tombole, ki smo jo imeli vsak ponedeljek zjutraj. Nato sem veliko pomagala pri delavnicah s Karmen Ribič in ob tem spoznala še veliko drugih stanovalcev. Veliko sem sodelovala tudi pri skupinah za samopomoč. Ko sem se v domu počutila že bolj domače, mi je moja mentorica Katja Pem Sevšek zaupala posebno nalogo. Ta naloga je bila, da sem sama imela svojo delavnico na oddelku s povečano prisotnostjo. Ker je delavnica uspela, sem te delavnice pripravljala vsaj enkrat tedensko. Naše druženje je bilo zelo zabavno, saj smo se veliko presmejali in ob tem vedno naredili nekaj novega in zanimivega. Največ pa mi je pomenilo, da smo postali kot ena velika družina. Veliko pa sem delala tudi s posamezniki. Z nekaterimi sem igrala šah, z drugimi pa samo klepetala. Spoznala sem tudi različna dela v Lambrechtovem domu. Veliko sem sodelovala tudi z vodjo pomoči na domu Darjo Hostej, ki me je večkrat vzela s sabo na teren. Moj delovni dan mi je iz dneva v dan hitreje mineval. Tudi predpisano število ur prakse se je iz dneva v dan manjšalo. Najprej sem mislila, da teh 400 ur ne bo nikoli minilo, vendar so mi zelo hitro. Dom bom res zelo pogrešala, saj sem v njem zelo uživala in se pri tem tudi veliko naučila. Dobila pa sem tudi veliko modrosti, katero so prispevali oskrbovanci in tudi delavci Lambrechtovega doma. Srčno upam, da se bom v dom še lahko vrnila kot prostovoljka ali pa mogoče nekoč tudi kot delavka, saj bi z veseljem delala z ljudmi, kakršne sem spoznala tu.Vsem sem zelo hvaležna za to izkušnjo. LAMBRECHTOV Nikolina Vajdič, študentka LAMBRECHTOV 14/2014 UČNA BAZA MOJA PRAKSA Sem Mateja Rebernak, študentka prvega letnika Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Pri predmetu praksa smo si študentje izbrali učno bazo, kjer smo prvič začeli opravljati obvezno prakso in na ta način prvič stopili v stik z uporabniki socialnih storitev. Hkrati nam je bila to prva izkušnja, da začnemo koncepte delovnega odnosa uporabljat i tudi v praksi. Za svojo učno bazo sem izbrala Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah, saj sem želela spoznati, kako poteka vsakdanjik osebe, ki se je odločila za življenje v instituciji. Veliko je k moji odločitvi pripomoglo tudi dejstvo, da sem imela dedka, ki je bil tudi sam oskrbovanec doma za starejše. Želela sem spoznati tudi drugo plat delovanja domov, ne le z uporabnikove perspektive. Moja naloga je bila vodenje tombole in druženje z uporabnicami. Tombola je ena najbolj obiskanih dejavnosti v domu. Je razvedrilo za stanovalce, ki jim polepša ponedeljkova jutra, njen namen pa je skupno preživljanje časa. Na začetku sem bila malo zmedena glede moje vloge voditelja tombole. Nisem vedela, ali sem dovolj glasna ali sem pretiha, ali sem prehitra ali prepočasna. Vendar smo se s stanovalci hitro ujeli in sedaj LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 smo že tako utečeni v igranje, da lahko v eni uri odigramo veliko iger, včasih pa jo tudi malo podaljšamo. Pri praksi sem se družila tudi z uporabnicami, s katerimi smo si delile različne zgodbe in anekdote. Seveda so naši pogovori zajeli vse aktualne dogodke znotraj in zunaj doma. Pri strnjeni praksi sem z uporabniki izvedla dve delavnici. V eni delavnici smo izdelovali konse. Stanovalci so bili v začetku presenečeni, kaj to sploh pomeni, vendar sem jim razložila, kaj je naš cilj. Zelo zanimivo je bilo videti, kako so se igrali z besedami. V drugi delavnici pa smo okraševali okvirje za slike. Stanovalci so pokazali vse svoje umetniške talente in ustvarili unikatne okvirje. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mentorici Katji Pem Sevšek in pripravnici Maji Kotar, ki sta odgovorili na vsa moja vprašanja in mi omogočili, da sem v tem času pridobila in osvojila znanja, ki mi bodo koristila na moji nadaljnji poklicni poti. Prav tako velja zahvala vsem zaposlenim Lambrechtovega doma ter seveda vsem stanovalcem, ki so mi polepšali dneve opravljanja prakse. Mateja Rebernak, študentka 29 UČNA BAZA OPRAVLJANJE STROKOVNE PRAKSE SANITARNEGA INŽENIRJA Sem Mateja Hribernik, doma iz okolice Zreč. V letošnjem šolskem letu sem končala drugi letnik sanitarnega inženirstva na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Sanitarni inženirji smo zdravstveni delavci, ki se ukvarjamo z zdravstveno - ekološko problematiko, rešujemo higiensko - tehnične probleme človekovega okolja in obvladujemo higienske probleme v objektih, procesih in dejavnostih, ki so pomembne za ohranjanje zdravega življenjskega okolja. V mesecu juliju sem v Lambrechtovem domu Slovenske Konjice, ki je učna baza za študente sanitarnega inženirstva, opravljala obvezno strokovno prakso. Tako sem imela možnost svoje znanje preizkusiti na vseh segmentih dela: v pralnici, v kuhinji, na oddelkih … Ukvarjala sem se z analizo pitne vode (merila sem temperaturo in koncentracijo klora v vodi), analizami delovnih mest, načrtom čiščenja in obvladovanja bolnišničnih okužb, spremljala, kakšni so preventivni ukrepi za zatiranje zdravju škodljivih mikroorganizmov, insektov in glodavcev, kako potekajo procesi oziroma delo v kuhinji in pralnici, delo na terenu ter kakšne so prednosti, pa tudi slabosti objekta Lambrechtovega doma kot celote. Opravljanje strokovne prakse v domu je bilo zanimivo in pestro, stanovalci so prijazni, zaposleni pa ustrežljivi in vedno nasmejani. Čas opravljanja strokovne prakse v Lambrechtovem domu bo ostal nepozaben, saj sem pri- dobila ogromno praktičnih izkušenj in veliko novih poznanstev! Mateja Hribernik, študentka Zdravstveno nego in oskrbo izvaja za to usposobljeno strokovno osebje, ki delo načrtuje po procesu zdravstvene nege v okviru zdravstveno negovalnega tima, ki ga sestavljajo: • dipl. medicinski sestri, • višji delovni terapevt, • dipl. fizioterapevt, • tehniki zdravstvene nege, • bolničarji-negovalci, • gospodinja in • strežniki. V zdravstveno negovalni tim je vključen tudi zdravnik splošne medicine in specialist psihiater. 30 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 UČNA BAZA VADBA Z MALIMI ŽOGAMI Vadba z malimi žogami poteka že vse od začetka marca in je namenjena vsem stanovalcem doma. Poteka dvakrat tedensko in traja približno 40 minut. Trenutno sodeluje že 15 stanovalcev. Avtor vadbe je dr. Vojko Strojnik, profesor na fakulteti za šport, izvajam pa jo bodoči diplomant te fakultete, Matevž Klevže. S stanovalci, ki vadbo obiskujejo, teh je 15, se na njej dobro počutijo in jo tudi zelo radi obiskujejo. Čeprav je primarni cilj vadbe izboljšati funkcionalne in gibalne sposobnosti vadečih, na njej ne manjka smeha in obilice dobre volje. Napredek v moči in gibalnih sposobnostih se pri vadečih opaža zelo hitro. Med delom je čutiti zelo sproščeno vzdušje, za kar poskrbijo vadeči kar sami. Velikokrat je slišati kakšno šalo na račun mene kot vaditelja ter tudi na račun vadečih samih, kar poskrbi za pozitivno energijo vadečih, ki potem delajo še bolj vztrajno in zavzeto. Vadba z malimi žogami je torej odlična priložnost za vse stanovalce Lambrechtovega doma, da skupaj s svojimi prijatelji v odličnem in sproščenem vzdušju poskrbijo za svoje fizično in psihično zdravje. Matevž Klevže, študent Služba zdravstvene nege skrbi za prve in kontrolne preglede pri različnih specialistih, organizira spremstvo stanovalcem na preglede v druge zdravstvene ustanove, zagotavlja inkontinenčne pripomočke, organizira preglede pri zobozdravniku ali njegov obisk v domu. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 31 VESELJE VESELI PUST Pust je čas, ko se našemimo v maškare z namenom, da bi po starodavni tradiciji pregnali zimo. Vsako leto je ob drugem času določen je s prvo pomladno luno, na katero je vezana tudi velika noč. Včasih so se v pustne šeme preoblačili predvsem otroci in hodili od hiše do hiše. Veljala je vraža, da se pustnih šem ne sme spoditi, ker naj bi to prineslo nesrečo. Tako so otroci dobili bombone, krof ali pa nekaj denarja. Na pusta in pustno rajanje smo se pripravljali tudi v Lambrechtovem domu. Veliko sem razmišljala, v kakšno skupinsko masko bi se lahko našemili stanovalci in bi jo skupaj izdelovali. Želela sem nekaj, kar ne bi bilo preveč zahtevno za izdelavo, saj časa ni bilo ravno veliko, predvsem pa nekaj, kar bi jih spominjalo na »stare čase«, kaj so počeli včasih. Naenkrat se mi je utrnila ideja, da bi se lahko našemili v ovčke, zraven pa bi imeli še dva pastirja: eden bi preganjal ovce, drugi pa bi jih strigel s škarjami. Ideja se mi je utrnila predvsem zato, ker mi je dedek, ko sem imela 7 let, večkrat pripovedoval, kako je on v otroških letih pasel ovce, preden je šel v šolo. 32 In tako se je začela velika pustna priprava, kot je zapisal na tablo delovne terapije g. Martin Kene. Vsak dan smo se s stanovalci zbrali v prostorih delovne terapije, od 9. do 10. ure, včasih pa tudi od 13. do 14.30. Najprej smo začeli pripravljati vato za izdelavo kape in telovnika. Nekateri so pripravljali vato na manjše krpice, drugi so pripravljali trakce iz selotejpa za lepljenje, tretji pa so krpice oblikovali in zlepili v kroglice. Kroglice smo porabili za izdelavo kape. Na kape smo pripeli ušesa iz tršega papirja, ki so jih prav tako izrezovali stanovalci. Ko je bila vata pripravljena, smo jo začeli lepiti na telovnike, ki smo jih oblikovali iz vrteksa, in tako je počasi nastajala skupinska maska. Pri stanovalcih po kapi so zelo pomembne različne strategije in spretnosti za vse zgoraj opisano. S prijemanjem različnih materialov so pridobivali senzorične informacije. Pri rezanju s škarjami je potrebna določena mišična moč, odvisno od trdote materiala, ki ga režemo, prav tako pa tudi manipulacija in koordinacija s predmeti. Aktivnosti so bile predvsem takšne, da so spodbujale bilateralno koordinacijo - soročnost in prečkanje medialne linije. Vse te strategije vplivajo na LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 VESELJE povečanje zavedanja okvarjene roke. Na dan pustovanja smo se s stanovalci, ki so sodelovali pri izdelavi skupinske maske, zbrali v prostorih delovne terapije, da se našemimo v ovčke in pastirja. Bili so zelo presenečeni nad končno podobo, saj je tematika ostala skrivnost do pustovanja. Skupinska maska je predstavljala 6 belih in 1 črno ovčko ter dva pastirja. Pridružile so se tudi gospa direktorica Irena, delovna terapevtka Darinka, obe našemljeni v beli ovčki, in jaz - pripravnica Karmen, ki sem bila našemljena v črno ovčko. Nekdo pač mora biti črna ovca J. Ta je nagajala pastirjema, ki sta se jo trudila ukrotiti. Zbrali smo se v domski jedilnici in pričeli rajanje. Bilo je zelo veselo. Plesali in peli smo ob zvokih harmonike; igral nam je muzikant. Posladkali smo se s krofi in pričeli povorko po domu. Obiskali smo veliko sob, skupaj peli pesmi in se poveselili. Obiskali so nas otroci iz sosednje šole, našemljeni v prikupne maškare in kurenti. In kaj je bilo najlepšega videti na ta dan? Lahko bi rekla, da veliko nasmejanih obrazov stanovalcev ob pojavu maškar. To je bil tudi naš namen, da se za pusta skupaj poveselimo. Karmen Vidmar, delovna terapevtka - pripravnica LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 33 PROSTOVOLJCI Zaključek usposabljanja in izobraževanja za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč v Lambrechtovem domu Slovenske Konjice 5. 6. 2014 se je v Slovenskih Konjicah slovesno zaključilo usposabljanje in izobraževanje prostovoljk in prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, ki je potekalo v našem domu v letu 2013/2014 in v katerem so se povezovale prostovoljke in prostovoljci iz Koroške, Savinjske in Štajerske regije. V to usposabljanje sva bili iz našega doma vključeni dve prostovoljki: Jerneja Kodrič in Katja Pem Sevšek. Usposabljanje je skupno zajemalo 120 ur teoretičnega in praktičnega dela. V času usposabljanja smo prostovoljci obiskovali predavanja, brali temeljno in dodatno gradivo, pisali refleksije na prebrano gradivo, hospitirali pri že delujočih skupinah za samopomoč, se pripravljali na ustanovitev lastne skupine za samopomoč ali na izboljšave v že obstoječi skupini ter napisali in zagovarjali zaključne naloge. V usposabljanje in izobraževanje je bilo vključenih 14 prostovoljk in 1 prostovoljec 34 iz različnih lokalnih okolij, kot so: Štajerska regija (Lambrechtov dom Slovenske Konjice, OZRK Šmarje pri Jelšah in Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane), Koroška regija (Medgeneracijsko društvo Lučka, Ravne na Koroškem) in Savinjska regija (Medgeneracijsko društvo za samopomoč Oljka Polzela, Društvo za razvoj civilnih iniciativ Most Žalec in Dom Nine Pokorn Grmovje Žalec). Naša vodja usposabljanja je bila strokovna delavka gospa Petra Cerinšek iz Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije v Mariboru. V času izobraževanja so se med udeleženkami stkale pristne vezi, ustanovila se je prijateljska skupina, ki pomeni razrešitev socialne mreže za prostovoljke in vse ostale, ki smo bili vključeni v proces prenosa osebnih izkušenj in teoretičnih znanj v času usposabljanja. Tako smo znova ozavestili dejstvo, da je za kvaliteten odnos potreben pristen medčloveški odnos v obliki obojestranske komunikacije, upoštevanja drug drugega, aktivnega poslušanja ter spoštovanja in sprejemanja drugega takšnega, kot je. Možnost izbire nam ponuja uresničitev lastnih želja in potreb ter pomaga ohranjati našo avtonomnost v potrošniškem svetu. Zaključno srečanje je bilo namenjeno zagovoru nalog, podelitvi potrdil o zaključenem usposabljanju in izobraževanju ter druženju prostovoljk, financerjev in drugih podpornikov programa skupin starih ljudi za samopomoč. V prijetnem okolju Lambrechtovega doma in med prijaznimi ljudmi smo prisluhnili različnim govornikom. Začetek in LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 PROSTOVOLJCI zaključek srečanja so popestrili člani domskega pevskega zbora Beli cvet z zborovodkinjo gospo Olgo Kangler in delovno terapevtko Darinko Štromajer. V program prireditve pa so se vključili tudi Ljudski pevci iz Tepanja, naša prostovljka, gospa Štefka Kovše s predstavitvijo svoje knjige Mi pa pesmi dosti znamo, predstavljeno nam je bilo besedilo knjige Bajže s Koroške in delček poezije »Grmovskega poeta« Petra Benka. Kot vodjo intervizijske skupine in vodjo lokalne mreže me veseli, da živijo v našem domu skupine v tako velikem obsegu in da nam je naklonjena tudi lokalna skupnost. Prostovoljstva ni nikoli preveč, zato se bomo v našem domu še naprej zavzemali za vključitev novih prostovoljcev za vodenje skupin ter uskladili vse potrebno za njihovo usposabljanje in delovanje. Vsak prostovoljec s svojo edinstvenostjo, enkratnostjo in neponovljivostjo prinaša kamenček v mozaik spletanja novih vezi, zmanjševanja osamljenosti stanovalcev in zadovoljevanju nematerialnih potreb naše velike družine. Meni osebno v tej naglici, ki jo imamo iz dneva v dan, še kako dobro dene ta ura z našimi člani, ki me umiri in popelje iz pisarne socialne službe v čisto drugačen svet. Na koncu naj povem samo še to, da sem zelo vesela, da sem kljub vsakodnevnim obveznostim opravila to usposabljanje in pridobila zelo veliko novega za delo s starimi ljudmi, za odnose s sodelavci in svojci stanovalcev in življenje nasploh. Katja Pem Sevšek, vodja intervizijske skupine v Lambrechtovem domu Lambrechtov dom je dom odprtih ljudi. Veseli smo srčnih prostovoljcev, ki svoj prosti čas delijo s stanovalci doma. V okviru prostovoljskega dela se opravlja: - družabništvo, - sprehodi, - spremstvo pri najnujnejših opravkih, - igranje družabnih iger, - sodelovanje pri vodenju skupin starih ljudi za samopomoč. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 35 PROSTOVOLJCI SO SREČANJA IN SO POSEBNA SREČANJA, KO PRAZNUJEMO Članice in član skupine Trobentice se srečujemo vsak torek, in to skozi vse leto razen v času počitnic, ko imamo tudi mi dopust. Zato naj vam na kratko opišemo naša redna tedenska srečanja, še bolje rečeno, naša srečanja, ko praznujemo. V tem letu smo skupaj praznovali rojstne dni naših članic; od tega se lahko pohvalimo kar s tremi, ki smo praznovale okrogle obletnice. (Slavica - voditeljica skupine, Valentina in Justina). In ko si je Slavica komaj opomogla od presenečenja, ki so ji ga pripravili njeni najdražji, njenesodelavke in tudi članice skupine Trobentice, so se praznovanja in presenečenja nadaljevala. Tokrat izpostavljamo praznovanjev mesecu marcu, ko je okrogli jubilej praznovala gospa Justina Felicijan in nas vse člane povabila na druženje v nedeljo popoldan, ko je praznovala skupaj s svojimi najdražjimi svoj rojstni dan. Da je bilo presenečenje popolno, nas je »Trobentice« v svojem govoru vsem prisotnim predstavila kot prijatelje iz doma in vsem razložila, kako naša srečanja potekajo in kako so se med nami spletle še močnejše prijateljske vezi. 36 In v temle pisanju želimo izpostaviti in poudariti, da smo bile vse članice skupine zelo presenečene, ko smo se nepričakovano znašle v družbi s prijetnimi najožjimi člani družine naše članice. Zelo smo bile počaščene, čeprav sploh nismo dojele, da praznujemo skupaj in delimo srečne trenutke z družino. Kar nismo mogle verjeti, da je to mogoče in da spadamo zraven. In ko strnemo občutke ob takih dogodkih, le dojamemo, da imajo naša druženja globlji pomen, ki se ga malokdaj zavemo, ko se tako rekoč dnevno ali tedensko srečujemo. Človek v svojem vsakdanu že s samo prisotnostjo doprinese med ljudi poseben žar, ki se ga morda v trenutkih druženja niti ne zaveda in ne ve kaj lahko to pomeni za življenje in druženje nasploh. Samo s svojo skromnostjo in s srcem lahko med ljudmi spleteš vezi, ki se ne merijo z nobeno mersko enoto, ampak z občutkom, ko ti je toplo pri srcu, ko ti nekdo s stiskom roke, pogledom, besedo ali nasmehom pove, da je čas in energija, ki jo dajemo drug drugemu in delimo drug z drugim, neskončna, trenutki pa trajajo in se jih zavemo včasih šele, ko od dogodkov mine že veliko časa. Naj vam zaupam še, da je vsako naše srečanje posebno, da smo tudi v lanskem letu občutili, kaj pomeni prijateljstvo in navezanost, čeprav je bila izkušnja povsem drugačna. Ni pomembno, kaj, kdo in kdaj, pomembno je, da se zavedamo, zakaj hodimo po isti poti. Po vseh teh izkušnjah lahko vsem stanovalcem in zaposlenim rečem, da jim v svojem imenu in v imenu skupine Trobentice želimo čim več moči in lepih skupnih trenutkov in da jim lepa presenečenja naredijo čudovito življenje … Slavica in Marta ter član in članice skupine Trobentice LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 PROSTOVOLJCI Gospa Štefka Kovše naj prostovoljka leta 2013 »BELI CVET« na prvem mestu Dne 27. junija 2014 je potekala zaključna prireditev projekta Prostovoljec leta 2013, katere organizator je Mladinski svet Slovenije (MSS). Prireditev je v ljubljanskih Križankah gostila Mestna občina Ljubljana. Podelili so priznanja najboljšim prostovoljcem in prostovoljskim projektom za leto 2013. Pevska skupina »Beli cvet« iz Lambrechtovega doma Slovenske Konjice na prvem mestu V Lambrechtovem domu smo na natečaj prijavili gospo Štefko Kovše. V naš dom prihaja kot zunanja prostovoljka že vrsto let. S stanovalci se srečuje pri individualnem delu z njimi, pri vodenju skupin za samopomoč in pri aktivnem vključevanju na prireditve. Gospa Štefka je ena naših prostovoljk, oseb z obilico srčnosti, ki jo večkrat tedensko deli s stanovalci doma. Veseli smo, da opravlja to plemenito delo. Ob prejemu priznanja ji še enkrat iskreno čestitamo. Na zaključno prireditev sta jo pospremili naši sodelavki, delovna terapevtka Darinka Štromajer in negovalka Karolina Golež, za kar sem jima neizmerno hvaležna. Ne smemo pa pozabiti, da je med nami še mnogo drugih prostovoljcev, ki bistveno prispevajo h kvaliteti življenja v domu. In zagotovo bo prihodnje leto ponovno priložnost, da prijavimo enega izmed njih. Katja Pem Sevšek, vodja intervizijske skupine LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Tako je bila objavljena novica ocenjevalne komisije dne 16. maja 2014 v športni dvorani Leona Štuklja v Mariboru. Omenjenega dne, 16. maja, je bilo tekmovanje pevskih zborov socialno varstvenih domov Slovenije v Mariboru, pod sloganom: PO PESMI SE DANica POZNA.. Nastopili so tekmovalci z območja celotne Slovenije; med njimi je bil tudi naš Lambrechtov dom. Organizator letošnje revije je bil DOM DANICE VOGRINEC V MARIBORU. Za otvoritveno pesem letošnje revije smo zapeli vsi zbori pesem: MOJ MARIBOR, tudi naš zbor se je z veseljem naučil pesem v mariborskem narečju. Letošnje priprave pod vodstvom pevovodkinje, gospe Olge Kangler, so bile nekaj posebnega; skupaj smo si vsi stanovalci popestrili čas do revije še s kratko premetanko. Iz črk DANICA in ALFI je naša skupina sestavila 21 besed. Naj jih nekaj omenim: LAN, DAN, FALA do daljših besed: CIANID, LINICA, FIALA do najdaljše INICIALA. Vse te besede je skrbno pregledala v slovarju Slovenskega knjižnega jezika gospa Katja Pem- Sevšek. »Naš pevski zborček ima nežno ime BELI CVET, ki spominja predvsem na naše glave, polne spominov, na našo mladost, na pesmi, ki smo jih takrat prepevali. Zato smo za nastop izbrali pesem, ki združuje kar nekaj delčkov iz posameznih starih ljudskih pesmi. Za svoj moto pa smo si izbrali delček iz stare ljudske pesmi, ki se glasi: Veseli bodimo, veselga srca, smo iz luštnega kraja, iz Konjic smo doma«. Skladba, s katero je »Beli cvet« zmagal, je bila venček narodnih pesmi, ki je očitno 37 Aktivnosti vzbudila pri navzočih in celotni komisiji dovolj razlogov za odločitev o razglasitvi za najboljšo. Navdušenje med tekmovalci je bilo nepopisno, pa tudi ostali udeleženci so pokazali veliko odobravanje z burnim ploskanjem. Strokovna komisija je direktorici Lambrehtovega doma Ireni Vozlič in voditeljici gospe Olgi Kangler poklonila simbolično nagrado in priznanje. Druženje so popestrili mariborski glasbeniki. Prireditev je vodil Vinko Šimek, ki je svojo vlogo voditelja opravil z obilo smeha. Za glasbeni del je poskrbel in nas razveseljeval znani slovenski pevec Alfi Nipič. Pevska revija se je ob dobri pogostitvi in nenehnem prepevanju nadaljevala vse do 16. ure. »S stiski rok in prisrčnim medsebojnim pozdravljanjem Na svidenje prihodnje leto v Slovenskih Konjicah 38 smo se počasi razšli s prijetnimi in lepimi spomini,« je povedala udeleženka, članica pevskega zbora gospa Justina Felicijan. Hvala organizatorjem. S prisluženo zmago so nam zaupali organizacijo 22. revije pevskih zborov stanovalcev domov naslednje leto. Dejavnost pevskih vaj je v domu že veliko let dobro organizirana v okviru delovne terapije. Že vrsto let jo uspešno vodi zunanja strokovna delavka, glasbenica ga. Olga Kangler, ki je imela pri tem že lepe uspehe. V imenu stanovalcev, predvsem pevskega zbora »Beli cvet«, se ji iskreno zahvaljujemo z željo, da bi to dejavnost vodila enako uspešno še naprej. Prispevek pripravili: stanovalka Justina Felicijan in Darinka Štromajer, delovna terapevtka LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Aktivnosti MEDGENERACIJSKI TABOR GOLTE 2014 Na medgeneracijskem taboru na Golteh so se v Mozirski koči tudi letos družile tri generacije. Na taboru od 26.-28. junija 2014 sta ponovno sodelovala Lambrechtov dom Slov. Konjice in Dom za varstvo odraslih Velenje kot tokratni organizator celotnega dogajanja. Prijetno je bilo spletati vezi med 40 udeleženci mlajše, srednje in starejše generacije, ki so razvijali občutek pripadnosti in solidarnosti med generacijami. Na taboru je bilo poskrbljeno za različne dejavnosti, ki so bile namenjene spoznavanju neokrnjene narave našega alpskega sveta. Ude- LAMBRECHTOV ležence je ob odprtju pozdravila direktorica Lambrechtovega doma Slovenske Konjice, naslednji dan pa je sledil pozdrav direktorice Doma za varstvo odraslih Velenje. Udeleženci so se že prvi dan srečali z gostoljubnim oskrbnikom koče, gospodom Filipom Vrabičem in njegovo družino, ki je zelo požrtvovalno sodeloval pri celotni organizaciji in izvedbi tabora. Že prvi dan je veliko udeležencev popeljal na razgledno točko, od koder smo lahko opazovali lepote planin, ter povedal veliko novega o teh krajih in življenju na planini. Na prvem spoznavnem srečanju smo LAMBRECHTOV 14/2014 se spoznali med zanimivo igro, druženje pa nadaljevali z obiskom zeliščarke, ki nam je predstavila veliko zelišč Alpskega vrta in skuhala zelo okusen čaj. Večer se je kar hitro prevesil v noč. Naslednje jutro smo že po šesti uri skupaj z oskrbnikom koče odšli na prvi pohod po planini. Sledila je telovadba in okusen domač zajtrk, pri katerem so nam poleg vsega ostalega postregli tudi žgance z ocvirki in mleko. V dopoldanskem času smo si ogledali Alpski vrt, kjer rastejo vse značilne rastline za te kraje. S seboj smo v »culici« prinesli tudi domačo malico, ki se je še kako prilegla. 39 Aktivnosti Po kosilu in počitku pa smo se na delavnici lotili izdelave » Mozirske koče«. Za zabavni večer in veliko presenečenje so poskrbeli člani glasbene zasedbe sekstet Lindek s Francijem Žerdonerjem s Frankolovega. Petja ni in ni zmanjkalo. Družabni večer je tako trajal dolgo v noč. V soboto dopoldan pa je župnik iz Mozirja v kapelici na bližnjem travniku daroval sveto mašo, za petje pa so prav tako poskrbeli člani seksteta Lindek. Po maši se je prilegla okusna domača malica – kislo mleko in kruh. Naše druženje smo nadaljevali s sprehodom do hotela Golte, kjer smo si ogledali zanimiv film. Sledilo je kosilo in še nekaj zadnjih minut prostega druženja na soncu. Naše druženje smo zaključili z vožnjo na nihalki Golte, ki nas je odpeljala v dolino. Druženje v osrčju neokrnjene narave je vsem ostalo v zelo lepem spominu. Zagotovo si podobnih druženj še želimo. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli h kvalitetni izvedbi tabora, na katerem smo ponovno širili medgeneracijsko solidarnost. Soorganizatorka tabora: Katja Pem Sevšek, socialna delavka Fizioterapevtske storitve se samoplačniško izvajajo tudi za zunanje uporabnike, izvaja jih diplomirana fizioterapevtka. Te storitve so: - laserska terapija, - elektroterapija (hitop terapija …), - kinezioterapija, - manualna terapija (bownova terapija …). 40 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 STROKOVNE Aktivnosti MODEL KONGRUENTNE ODNOSNE NEGE V LAMBRECHTOVEM DOMU V letu 2014 se je v Sloveniji začel izvajati dveletni program izobraževanja za uvedbo KONGRUENTNE ODNOSNE NEGE v osem domov za starejše. Kongruentno odnosno nego je kot možnost nadaljnjega razvoja prepoznal tudi naš dom. Tako smo se v izobraževanja za uvedbo tega procesa v naš dom imele priložnost vključiti Nadja Kotnik, Lidija Ambrož in Katja Pem Sevšek. Izobraževalni program poteka dve leti, vsako leto v obliki šestih dvodnevnih seminarjev. Časovni obseg programa je 192 pedagoških ur. Med posameznimi seminarji udeleženci opravljamo naloge skladno s programom oz. zadolžitvami in o njih poročamo. Kot »koordinatorji« modela kongruentne odnosne nege bomo s pridobljenimi teoretičnimi in praktičnimi znanji uvedle ter skrbele za učinkovito izvajanje modela v našem domu. Uvod Kongruentnost je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika razložena kot skladnost oziroma ujemanje. Torej pomeni kongruentni model nege model, ki je skladen in temelji na odnosih med negovalci in uporabniki negovalnega modela. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Kongruentni negovalni model je bil prvikrat formuliran leta 1992, objavljen pa leta 1997. Model je bil v teh petih letih bistveno posodobljen. Sprva se je uporabljal le v psihiatrični negi, zatem pa se je pričel uveljavljati tudi v številnih domovih za starejše. Kongruentni model nege sledi tradiciji »caring« modelov oz. modelom »naklonjenosti«, kot so jih opisali že J. Watson (1996), H. Peplau (1996), Barker (2001, 2007). Za lažje razumevanje kongruentnega negovalnega modela je potrebno poznati nekaj pomembnih informacij. Kongruentni negovalni model je bil prvič opisan že leta 1979 in se je od takrat dalje uveljavil v ustanovah za starejše v Nemčiji, Avstriji in Švici. Bistveno se je izpopolnil v zadnjih desetih letih. Z novimi instrumenti (skalo življenjskih doživetij, načrtovanjem procesa…) so se odprle popolnoma nove možnosti za uporabo, dokumentiranje in ocenjevanje. Avtor kongruentega negovalnega modela je mag. Rüdiger Bauer. V večini socialno varstvenih ustanov je negovalni model naravnan večini uporabnikov. Deficit zaznamo v neindividualnosti negovalnega modela, to je modela kjer prezremo individualne potrebe posameznika. Demenca je bolezen, ki lahko vodi v fazo popolne in usodne odvisnosti. Ljudje se znajdejo v situaciji, ki so jo doživeli v otroštvu. Kako so (pre) živeli otroško odvisnost in kako jo preživljajo kot dementni stanovalci različnih ustanov? Pri delu z dementnimi je potreben poseben empatičen pristop in razumevanje. Skrb za obolelega je huda psihična in fizična obremenitev negovalcev, saj dementni potrebujejo veliko mero razumevanja in podpore. Zaposleni morajo biti seznanjeni z značilnostmi in potekom bolezni, da lahko čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za obolelega. Problem v naši ustanovi je neindividualna naravna- 41 STROKOVNE Aktivnosti nost k uporabniku saj zaposleni ne poznamo dovolj preteklih pozitivnih spominov uporabnikov. Ravno pozitivni spomini (sreča, dobro počutje, uravnoteženost, zaupanje …) imajo lahko zelo pozitivne učinke na počutje in zdravje. Če negovalcu uspe načrtno usmeriti dražljaje na pozitivne spomine, se sproži oksitocinski sistem, ki deluje zelo blagodejno. Med uporabnikom in negovalcem bi bilo smiselno ustvariti zaupanje in motivacijo kar bi lahko vodilo v zmanjševanje bolečin in težav uporabnika. Namen vpeljave kongruentne odnosne nege v Lambrechtov dom Osnovni namen uvedbe kongruentnega negovalnega modela v Lambrechtov dom je ustvariti skladnost (kongruenco) med horizontalno linijo (odnos med osebjem in stanovalci) in vertikalno linijo (odnos v vodstveni hierarhiji) v celotni strukturi ustanove. Model temelji (namesto na »obravnavi« simptomov in naravnanosti na diagnozo) na skladnem odnosu, ki je bistveni instrument za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo odnosa med negovalcem in stanovalcem. Ustvariti hoče odnos, ki na stanovalca deluje blagodejno. Negovalci in negovane osebe pri tem doživijo učinke in spremembe, ki so jih oboji doslej vselej opisali kot pozitivne. Predvsem se pri tem sproščajo hormoni, npr. oksitocin in dopamin in sredstva proti bolečinam, ki jih razvije telo, npr. endogeni opioidi. Te snovi povečujejo zaupanje in motivacijo stanovalcev in negovalcev. Drugi znaki, ki jih želimo spodbuditi s tem modelom so boljše počutje, antidepresivni učinki, protibolečinski učinki, boljše celjenje ran in krepitev imunskega sistema. Program je torej namenjen dvema ciljnima skupinama: Program A je namenjen: trem zaposlenim, kot so diplomirane medicinske sestre in socialni delavec. Pomembno je, da so to osebe, ki uživajo zaupanje sodelavcev in stanovalcev, da so strokovno kompetentne ter imajo potrebne izkušnje s področja vodenja ali koordiniranja. Kot koordinatorji implementira- 42 mo model v domu, izobražujemo sodelavce in vzdržujemo razvoj kongruentne odnosne nege v domu. Program B pa je namenjen: vodilnim osebam v domu za starejše, od direktorja do vodij oddelkov oz. bivalnih enot. Cilj tega dela izobraževanja je ustrezno razumevanje vodstva in oblikovatnje organizacijskih ter sistemskih razmer, v katerih je možno razvijati model. Zaradi narave dela in namena delavnice je minimalno število udeležencev 9. Ta program pa je dvoleten, vsako leto v obliki ene tridnevne delavnice. Vsebina modela Osnova modela so najnovejša spoznanja na področju nevrologije. Zdaj vemo, v katerih možganskih strukturah se ustvarjajo občutki, npr. sreča, nagon, motivacija, dobro počutje, in kako se lahko aktivirajo z načrtnim medsebojnim vplivanjem med ljudmi. Nobelov nagrajenec Eric Kandel, raziskovalec možganov, nam je pokazal, kako nastane dolgotrajni spomin in kako deluje. Drugi znanstveniki, med njimi Jochim Bauer, so razkrili skrivnosti emocionalnega centra in pokazali, kako sta spomin in čustvo med seboj povezana. Ljudje so odvisni od pozitivne, naklonjene družbene resonance, sicer se emocionalni centri spremenijo in razvijejo se osamelost, depresija ali agresija ter poveča verjetnost za obolenje. To nakazujejo tudi dela Louisa Cozolina. Ta je obširno prikazal nevrobiologijo človeških odnosov. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da kongruentni negovalni model z načrtovanimi in izvajanimi ukrepi močneje aktivira pozitivno delujoče nevrobiološke sisteme in s tem ustvarja pozitivne učinke. S tem modelom se dosegajo zelo dobri učinki v domovih za starejše, predvsem pri osebah z demenco. Zelo učinkovit je tudi pri starostnikih brez drugih LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 STROKOVNE Aktivnosti zumevanja vodstva za organizacijske in sistemske razmere pa ni mogoče implementirati modela. obolenj in po dosedanjih izkušnjah tudi na vseh drugih zdravstvenih področjih. Vsebinsko je torej program sestavljen iz dveh delov, za njegovo izvajanje pa je potrebno: A - Usposobiti določeno število strokovnih delavcev, ki bodo implementirali model v domu, izobraževali sodelavce in vzdrževali razvoj kongruentne odnosne nege v domu. Udeležencem bo model kongruentne nege sistematično predstavljen, tako z vsebinskega in organizacijskega vidika. Poudarek bo na uvajanju in sistematičnem spremljanju izvajanja modela. B – Vzpostaviti ustrezno razumevanje vodstva in oblikovati organizacijske ter sistemske razmere, v katerih je model možno razvijati. Osrednje vsebine programa: • Vrednote, vezane na kulturo oblikovanja odnosov, • Organizacijska struktura, ki podpira model kongruentne odnosne nege, • Organizacija dela, skladna z decentralizacijo in s poudarkom na kompetenci in odgovornosti zaposlenih, • Organizacija, pristojnosti in naloge delovnih timov, • Koordinacija delovnih timov in vzpostavljanje kongruentnega odnosa med zaposlenimi in zaposlenimi ter vodstvom. Programa A in B nista enaka, se pa dopolnjujeta in soomogočata. Brez temeljnega poznavanja kongruentno odnosnega modela ni mogoče vzpostaviti procesov in odnosov, ki so imanentni modelu; brez temeljnega ra- LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Odnos negovalec - stanovalec Kongruentna odnosna nega je biopsihološka, saj ima vsak človek nekaj biološkega (kar prinesemo na svet), psihološkega (kar smo pridobili v otroštvu od referenčne osebe) in socialnega (kako je na nas vplivalo okolje). Zaradi nepoznavanja uporabnika kot bio-psiho-socialne celote marsikdaj ne pride do vzpostavitve optimalne vezi med njima, kar ima za posledico neskladnost v razumevanju. Odnosi do uporabnika so osebni, strokovni, moralno etični. Odnos je demokratičen, če upošteva želje in potrebe bolnika, ali dinamičen, če se sproti prilagaja potrebam bolnika. Odnos je lahko neposreden med medicinsko sestro in uporabnikom, ali posreden, ko je element odnosa poleg medicinske sestre tudi okolje. Odnos medicinske sestre do uporabnika naj bi vseboval vse oblike odnosa in bil v skladu s pričakovanji bolnika in zdravstvenega delavca. Vzpostavljati in ohranjati individualno vez med negovalcem in negovalno osebo je proces, ki se ga moramo najprej naučiti negovalci, saj ga le tako lahko prenesemo na negovalno osebo in pričakujemo rezultate. Odnos med negovalcem in stanovalcem vedno obstaja in traja do biološkega konca. Razlika je le v njegovi kakovosti. Kongruentne odnosne nege ne planiramo vnaprej, ampak je vse to, kar počnemo s stanovalcem oz. v odnosu s stanovalcem. Je tudi takrat, ko stanovalca negujemo, hranimo, pospravljamo njegovo okolico… Negovalec se ne more odstraniti iz odnosa, ker je povzročitelj odnosa. Vpliva pa na uspešnost oz. neuspešnost tega odnosa. Kakovost odnosa je odvisna od tega, kako prepoznamo osebo: nam je simpatična ali nesimpatična. Zavedati se moramo, da smo povzročitelji tega, kar se zgodi. Negovalec je instrument odnosa, zato se mora prilagoditi stanovalcu. Potrebna je sprememba negovalca, in ne stanovalca. Npr: ko grem k nekemu 43 STROKOVNE Aktivnosti stanovalcu, že naprej vem, kako se moram notranje nastaviti, da bom v najboljšem odnosu z njim. Zato je potrebno, da poznamo sebe. Največji dosežek je, da smo sposobni delovati kljub temu, da nam je kdo nesimpatičen oz. simpatičen. Ko spoznamo sebe, naredimo prvi korak, da se izboljšamo v odnosu. Če delujemo tako odnosa ne ocenjujemo, ampak ga opisujemo. Pri uvajanju kongruentnega modela je torej potrebna usklajenost treh pojmov: - ali hočem - ali znam - ali naj bi. Te tri ravni morajo biti med seboj usklajene, da lahko vzpostavimo kongruentno odnosno nego. Zaključek Lambrechtov dom je znan po svoji dolgoletni tradiciji in delovanju na Slovenskem. Zaradi želje po zagotavljanju visoko kvalitetnih storitev tudi v bodoče, se je potrebno vedno znova izobraževati in slediti razvoju socialno varstvene oskrbe. Miselnost, da so vsi stanovalci v domovih enaki in da imajo iste potrebe, je potrebno popolnoma izkoreniniti. Vsak posameznik je individium, zatorej se moramo izvajalci socialno varstvenih storitev tega zavedati ter se tako tudi obnašati. V primeru, da sta- novalec zboli za demenco, mora biti deležen posebnega odnosa zaposlenih. Če nam uspe vzpostaviti pristen odnos med dementnim in zaposlenim, smo na dobri poti, da bolniku polepšamo bivanje in življenje v domu. Odnos mora biti pristen, empatičen in individualno naravnan. Takšnemu odnosu pravimo skladen oziroma kongruenten odnos. To je odnos, v katerem sodeluje celotna organizacija oziroma vsi zaposleni v ustanovi. Cilj kongruentne organizacije pa je uskladitev odnosov med vsemi zaposlenimi, vključno z direktorjem ter seveda med stanovalci. V kongruentni organizaciji se spremeni dinamika vse od referenčne in odnosne nege do kongruence. Uvedba kongruentnega modela nege v ustanovo ni bistveno odvisna od kadrovskih in prostorskih normativov ter finančnih zmožnosti, temveč od nas samih. Zaposleni smo namreč tisti, ki dajemo domu bistvo življenja in bivanja. Če smo sami naravnani optimistično, z veliko mero ljubezni do stanovalcev, jo lahko dajemo tudi naprej. Pomembno je, da model sprejmemo in ga ozavestimo. Se nadaljuje. Pripravile: Nadja Kotnik, namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe, Lidija Ambrož, dipl. m. s., Katja Pem Sevšek, socialna delavka Delo Socialne službe je priprava starejšega človeka na domsko varstvo, na prihod v dom in na bivanje v njem. 44 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 STROKOVNE Aktivnosti Razstava o delovanju možganov 16. junija smo se s sodelavci Lambrechtovega doma odpravili v Ljubljano na razstavo možganov. Sprejel nas je simpatični vodič razstave David. V trenutku smo si pričarali zgodbo o tem, kako naši možgani delujejo, čutijo, čustvujejo, razmišljajo in se spreminjajo. S pomočjo interaktivnih prikazov, ugank, slik možganov in dognanih modelov smo lahko obiskovalci raziskali občutke, čustva, misli, razvoj možganov ter celo njihovo prihodnost. Ob vstopu v svet možganov smo najprej zagledali umetniško instalacijo iz žic, ki je predstavljala delovanje sinapse v možganih. Ogledali smo si uvodni video posnetek o plesalki in doživljanje pred plesnim nastopom in hkrati dogajanje v njenih možganih tisti trenutek. Nato smo se sprehodili do čutnih zaznav ter kako informacije pridejo iz naših ušes do možganov. Naše čutne zaznave se prekrivajo. Sporočila o čutnih zaznavah pridejo v možgane, nato pa vidimo, kako potujejo po možganih. Podatke o čutnih zaznavah navadno najprej obdela naš čustveni sistem. To je zelo star del možganov in zgodba o njem je evolucijsko zelo zanimiva. Proces, v katerem nastajajo naša razpoloženja, ki nato vplivajo na naša dejanja, poteka s pomočjo kemičnih snovi, imenovanih nevrotransmiterji. Ko pridejo podatki v možgane, jih morajo ti obdelati; to je proces mišljenja. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Naslednja tema je bila jezik, spomin in sprejemanje odločitev. Vaje iz prevajanja, spominjanja in načrtovanja nam pokažejo, kako možgani ustvarjajo različne oblike spominov in reševanja problemov. Za odločanje je potrebno načrtovanje in ljudje smo ena od redkih vrst, ki se odloča na podlagi načrta za prihodnost. Razumljivo je, da se možgani z leti spreminjajo. Za to področje je bil postavljen poseben razdelek z naslovom Možgani se spreminjajo, ki prikazuje možgane vse od zarodka pa do starosti. Postavili so veliko skulpturo, ki prikazuje, kako 250.000 možganskih celic (v povprečju) zraste vsako minuto zarodkovega razvoja. V razdelku Možgani 21. stoletja smo poslušali še o prihodnosti naših možganov in možnostih, ki se v naslednjem desetletju odpirajo v raziskovanju možganov ter v razvoju zdravja možganov in njihove komunikacije. Ena bolj spektakularnih tehnologij, ki jo razvijajo v zadnjem času je možgansko - računalniški vmesnik. Možgani so čudovit organ; da se jih spreminjati in so zelo pomembni v našem vsakdanjem življenju. Hipokrat je dejal: »Človek bi moral vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo, trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje.« Pripravili: Mojca Klavž, Anja Kosaber, Sandra Gorinšek, Urška Veber, Simona Hrovat, Polona Šprager, Vito Ribič – oddelek 45 STROKOVNE Aktivnosti KDO SMO DELOVNI TERAPEVTI? Delovna terapija je pri nas še vedno premalo poznana stroka. Le počasi pridobiva veljavo znotraj tima strokovnjakov, ki obravnavajo posameznika z zmanjšano zmožnostjo, še manj pa njihovo delo pozna širša javnost. Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki se ukvarja z različnimi problemi vseh starostnih skupin (od otrok do starostnikov). Posamezniku se lahko po preboleli bolezni, poškodbi ali starostnih spremembah življenje močno spremeni. Vsakodnevna opravila, ki jih je prej opravljal brez večjih težav, sedaj od njega zahtevajo veliko energije, napora, zmanjšani sta njegova učinkovitost in varnost. Naloga delovne terapije je omogočiti osebi čim bolj samostojno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti kljub okvaram in boleznim. S tem pa je človek tudi bolj zadovoljen, kar pomeni večjo kakovost življenja. Posebnost delovne terapije je, da za obravnavo uporablja aktivnosti. 46 Aktivnosti so medij, prek katerega osebi omogočimo tisto, kar naj bi v obravnavi dosegli, to pa je čim večja samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kot so: skrb zase, skrb za svoj dom, priprava obrokov, nakupovanje, rokovanje z denarjem, uporaba javnih prevoznih sredstev. Posameznika pojmujemo celostno. Pri človeku ne upoštevamo samo tisto, kar pri njem trenutno je, torej njegovo diagnozo in primanjkljaj, ampak upoštevamo tudi njegove želje, vrednote, okolje in pričakovanja. Po nevrološkem obolenju se ljudje med drugim soočajo s ponovnim učenjem uporabe pripomočkov za hranjenje in pitje. Včasih prej dobro znanih predmetov niti ne prepoznajo, se ne spomnijo imen ali pa ne vedo, čemu služijo. Mnogi imajo tudi zmanjšano moč v rokah. Naloga delovnega terapevta je poiskati načine za najlažji in najučinkovitejši prijem npr. kozarca. Sliši se preprosto, v resnici pa takšni napredki zahtevajo veliko teoretičnega znanja z različnih področij ter ure in ure potrpežljivosti, ponavljanja, vztrajnosti, spodbud, pohval, hkrati pa uvidevnosti in spoštovanja. Fizioterapija se osredotoči na funkcijo, delovna terapija pa le-to nadgradi, in to funkcijo varovanec uporabi v vsakodnevnem življenju. Na primer: fizioterapevt usposobi osebo, da dvigne roko, delovni terapevt pa jo usposobi, da se počeše. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 STROKOVNE Aktivnosti Pri nas so zelo redko terapevti zaposleni na primarni ravni (preventivi v zdravstvenih domovih, ki podaljša neodvisnost in preprečuje poslabšanje ali poškodbo). Večina jih dela na sekundarni (v bolnišnicah) ali terciarni ravni (klinikah, inštitutih). • • • • • • Delovna področja: psihiatrija in mentalno zdravje, zdravljenje odvisnosti, motnje v telesnem in duševnem razvoju, obravnava starostnikov v domovih upokojencev, zdravljenje in rehabilitacija telesnih in kombiniranih prizadetosti zaradi posledic poškodb ali bolezni pri otrocih in odraslih, osnovno zdravstveno varstvo (zdravstveni dom, na bolnikovem domu), poklicna rehabilitacija in usposabljanje ter zdraviliško zdravljenje in rehabilitacija. ker je na ta način mogoče definirati cilje nege, varstva in rehabilitacije in jih uresničiti. Velika obravnava v delovni terapiji zajema obravnavo klienta – stanovalca, pri katerem gre za težjo oviranost telesnih funkcij, ožjih in širših dnevnih aktivnosti in vključitev v življenjsko okolje, za bolezni in okvare OŽS (osrednjega živčnega sistema), po možganski kapi, amputacije zgornjih in spodnjih ekstremitet, spinalne bolezni in okvare ter za živčno mišična obolenja. Delovni terapevt uporablja specialne tehnike obravnave, pridobljene na dodatnih izobraževanjih. Pri izvedbi velike obravnave delovne terapije pri nepomičnih stanovalcih je sodelovala tudi gospa Cecilija Višnar. Karmen Vidmar, delovna terapevtka - pripravnica VELIKA OBRAVNAVA V DELOVNI TERAPIJI Prednostni cilj sodobnega varstva starejših je zagotovitev visokokakovostne ponudbe negovalnih in zdravstvenih storitev v domovih. Tega priznanega cilja v praksi pogosto ni mogoče uresničiti tako, kot si mi, sodelavke in sodelavci, to želimo. Da bi lahko sodelovanje med vsemi poklici, ki so udeleženi pri negi, med seboj bolje uskladili, bi morali pri načrtovanju potrebnih ponudb oskrbe in storitev izhajati iz multidisciplinarnega ugotavljanja potreb. Hkrati je potrebno vključiti stanovalce in njihove svojce v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo različnih ukrepov, še posebno zato, LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 Ta izvedba vključuje: - pripravo stanovalca za sodelovanje in pripravo vseh pripomočkov (mreže in sobnega dvigala - TRIKSI), - pripravo ustrezno visokega invalidskega vozička - počivalnika, ki omogoča nepomičnemu stanovalcu ustrezen terapevtski položaj telesa, - pripravo ustreznega oblačila, ki ga izbere stanovalec, - učenje oblačenja zgornjega dela telesa, - kompresijsko povijanje nog in oblačenje spodnjega dela, 47 STROKOVNE Aktivnosti - učenje obračanja na bok, - nameščanje mreže za dvig nepomičnega stanovalca, - učenje in sodelovanje nepomičnega stanovalca pri transferju s sobnim dvigalom - TRIKSI; pri tem sta potrebni dve osebi, da se stanovalcu zagotovi ustrezno varnost in pravilno nameščanje na voziček. Stanovalcu se zagotovi dobro sedenje in ustrezen terapevtski položaj celega telesa z ustrezno višino stopalk za noge, za zgornji del telesa pa pogosto potrebujemo dodatne valje ali terapevtsko mizico, da mu zagotovimo ustrezen položaj rok in s tem preprečujemo bolečine. - Učenje dnevnih aktivnosti ob ustreznem terapevtskem umivalniku z ogledalom; umivanje rok pod tekočo vodo, umivanje zob proteze in ureditev frizure. Ko se nepomični stanovalec tako uredi, mu s tem omogočimo ustrezno psihofizično počutje. S tem mu omogočimo ponovno vključitev v širše bivalno okolje. Z vertikalizacijo mu omogočimo boljšo predihanost. Pogosto se tako s stanovalcem kot z njihovim svojcem dogovorimo o času izvedbe in jim s tem omogočimo kvalitetno preživet dan v naši kavarni, v domskem parku ali pa ob lepem in toplem vremenu svojci odpeljejo svoje drage v mesto. Ob tej priložnosti se vsem svojcem zahvaljujem za lepo sodelovanje. Darinka Štromajer, delovni terapevt 48 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 STROKOVNE Aktivnosti UČENJE HRANJENJA Spretnosti in sposobnosti za samostojno prehranjevanje pridobivamo postopno z razvojem in učenjem. Ker je v Lambrechtovem domu delo delovne terapevtke osredotočeno predvsem na rehabilitacijo po možganski kapi, bom v nadaljnjih vrsticah nekaj več pozornosti namenila nevrološkemu področju in strategijam, ki se uporabljajo. Pri osebah po okvari osrednjega živčevja je osnovni cilj delovne terapije, da se oseba nauči oz. ponovno nauči postopka hranjenja in pitja. Pri hranjenju se lahko pojavijo naslednje težave: • motorične motnje (kontrola ust, prenos hrane v usta, koordinacija, hiper ali hipotonija obrazne muskulature na prizadeti strani), • motnje požiranja, • senzorične motnje na prizadeti strani (motnje okusa, temperature, dotika), • perceptivne motnje (zmožnost prepoznavanja predmetov), • motnje vida. Naloga delovnih terapevtov je, naučiti osebo in negovalno osebje pravilnega položaja in izbrati ustrezen pribor za hranjenje. Uspešno in funkcionalno hranjenje je odvisno od koordiniranih gibov jezika, ustnic, obraznih mišic in čeljusti, ki pa so odvisni od stabilnosti položaja trupa, glave in vratu. POLOŽAJ PRI HRANJENJU V POSTELJI: oseba naj leži čim bližje vzglavju. Nato dvignemo vzglavje do sedečega položaja, sedi poravnano, kolena so podložena, glava ne sme biti nagnjena na stran. Roki sta na mizici v vidnem polju. POLOŽAJ PRI HRANJENJU, KADAR OSEBA LAHKO AKTIVNO SEDI: preko boka posedemo osebo na rob postelje, stopala so na LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 tleh. V kolenu in gležnjih naj bo kot 90 stopinj, v kolku pa zaradi nagiba naprej nekoliko več, npr. 110 stopinj. Roki sta na mizi, v vidnem polju. Glava je nagnjena naprej, ne sme pa biti nagnjena nazaj ali na stran, saj ta položaja otežujeta požiranje. Aktivnost hranjenja vključuje veliko različnih strategij gibanj, npr. kontrolo trupa, prečkanje sredinske linije, soročne prijeme, ki imajo pri osebah z okvaro osrednjega živčevja, npr. hemiplegijo, velik pomen, saj vplivajo na zavedanje prizadete strani in njeno aktiviranje. Hrana je postavljena tako, da jo oseba vidi. Kadar oseba nima dovolj moči, da izvede hranjenje samostojno, poteka hranjenje z asistenco. Velikost in konsistenco hrane ocenimo individualno, glede na sposobnost osebe. Žlico vnašamo v usta naravnost. Ko pa povlečemo žlico iz ust, počakamo, da oseba pobere hrano z zgornjo ustnico. Če tega ne zmore, z žlico pritisnemo na spodnjo ustnico in počakamo, da pobere hrano. Med hranjenjem počakamo toliko časa, da oseba prežveči in pogoltne hrano. V primeru, da ima oseba večje oralno - motorične težave, lahko uporabimo oralno- 49 STROKOVNE Aktivnosti motorično kontrolo, kar terapevtu omogoča večji vpliv na gibanje oralnih struktur. To izvajamo tako, da kazalec položimo na brado in tako vplivamo na gibe spodnje čeljusti, sredinec pa pod brado, kar spodbuja položaj in gibanje jezika. Prilagoditev okolja in predmetov sta prav tako domena delovne terapije. Pri zagotavljanju ustreznega položaja lahko uporabljamo različne pripomočke, kot so mizica in prilagojen pribor (žlica z odebeljenim ročajem). ŽLICA Z ODEBELJENIM ROČAJEM je terapevtski pripomoček za ohranjanje samostojnosti pri hranjenju, saj zaradi odebeljenega ročaja omogoča lažji in čvrstejši prijem. Prav tako pa pomaga pri zmanjševanju tremorja.Vsaka žlica se naredi individualno. Žlica z odebeljenim ročajem se izdeluje iz posebne mase, ki se zmehča v vroči vodi. Nato pripravljeno maso ovijemo okoli žlice. Oseba prime žlico v roko tako, da se v maso vtisne anatomska oblika njene roke. Karmen Vidmar, delovna terapevtka - pripravnica 50 MEDIACIJA Mediacija kot alternativni odgovor na reševanje konfliktov Konflikti so del današnje družbe in segajo daleč v zgodovino. Človek je socialno bitje, deluje na principu zaznavanja in učenja iz svojih lastnih izkušenj, zato je razvil mnogo načinov reševanja konfliktov. Najpogostejša odziva sta še vedno umik ali napad. Z umikom konflikta ne razrešimo, učinek je ravno nasproten. Nerazrešena čustva v nas se nabirajo, konflikt potenciramo in le vprašanje časa je, kdaj »eksplodiramo«. Na žalost se naša skupnost v vsakdanjem življenju premalo zaveda pomena in uporabnosti mirnega načina reševanja sporov. Eden izmed teh je mediacija. Mediacija je odgovor na današnji način življenja ljudi po vsem svetu. Sodobna družba se v vsakdanjem življenju srečuje z obilico konfliktov, ki vsakemu posamezniku prinesejo trpljenje in stiske. Vendar pa konflikt ni nujno negativen. Konstruktivno rešeni konflikti nam v prvi vrsti vzbujajo zadovoljstvo, omogočijo osebno rast in potrebne spremembe v našem delovanju. Mediacija je vsekakor eden izmed načinov, ki lahko sprtim stranem pomaga, da energijo v konfliktu pretvorijo v miren, uglajen način reševanja spora. Udeleženci mediacije sta udeleženca v sporu – medianta - in mediator kot tretja nevtralna oseba. Družinski mediator je vedno korak pred mediantoma. Na konflikt gleda iz ptičje perspektive. Njegova osrednja naloga je, da z uporabo temeljnih tehnik in veščin mediacije ustvarja prostor, ki mu omogoča usmerjanje mediantov k skupnim in za obe strani sprejemljivim rešitvam. Mediacija je eden izmed alternativnih načinov reševanja konfliktov. Temelji na ena- LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 STROKOVNE Aktivnosti kovredni obravnavi vseh udeležencev, ki so se znašli v sporu. Uporablja se za reševanje sporov različnih vrst: spor med staršema – zakoncema ali izvenzakonskima partnerjema, spora med starši in otroki, spora v zvezi s skrbjo za starše, spora glede dediščine, delitve premoženja, spora med sodelavci – zaposlenimi, spora med sostanovalci posamezne skupnosti in podobno. Mediacija je vsekakor izziv za vse udeležence; je nekaj svežega, nekaj, kar temelji na kulturi odnosov. Vsak udeleženec – mediant se v proces vključi prostovoljno, s čimer izkaže osebni interes po rešitvi spora. Pri mediaciji ne gre za iskanje najboljših rešitev zase kot pri pogajanjih, temveč je poudarek na izboljšanju odnosa, rešitvi spora in obojestranskemu zadovoljstvu. Nihče v procesu ničesar ne izgubi, vsakdo lahko le pridobi. Pridobi lahko zadovoljstvo, razbremeni svoj stres, izboljša medosebno komunikacijo, samopodobo, poišče rešitve, pozitivno pogleda v prihodnost, kako je lahko tudi drugače. Mediator s svojo prisotnostjo ustvarja zaupen prostor in deluje nepristransko. Ves čas procesa aktivno in empatično posluša ter s tem ustvarja razmere, da se medianta poslušata in slišita. Ob tem mora biti pozoren tako na verbalno kot neverbalno komunikacijo udeležencev. S tem omogoča, da se sliši tudi tisto, kar je sicer zaradi močne čustvene vpletenosti zanemarjeno. Mediator z vprašanji nikoli ne vsiljuje vsebine pogovora, ampak zgolj sledi slišanemu. S povzemanjem dopolni informacijo, preveri razumljenost sporočil in mediantoma sporoča, da sta slišana, kar ju navda z zadovoljstvom. Temelj dobre komunikacije v mediaciji, ki se je v procesu učita tudi medianta, je pozitivna komunika- LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 cija. S tem namenom mediator preokvirja TI sporočila (negativna sporočila o tebi), ki delujejo destruktivno in uničujoče, v JAZ sporočila (sporočila o mojem doživljanju tvojega vedenja) in poudari pozitivne, skupne točke mediantov. Tako ublaži napetost, omogoči nov pogled na konflikt in posledično boljšo možnost za iskanje rešitev. Cilj mediacije je tudi opolnomočenje udeležencev, da doživljajo občutek, da lahko vplivajo in svobodno odločajo o dogajanju, da lahko izbirajo, izražajo svoje doživljanje, predvsem pa začutijo moč, da so sami sposobni odločati o izidih in sprejemati odgovornost zanje. Ko je konflikt razjasnjen, začnejo udeleženci iskati v praksi izvedljive rešitve. Zaključni del mediacije je preverjanje soglasja in zadovoljstva obojestransko sprejete rešitve. S tem mediator omogoča mediantom, da domislijo še vse podrobnosti glede uresničevanja sprejete odločitve in se dokončno odločijo, če so z rešitvijo konflikta in izidom mediacije popolnoma zadovoljni. Če kdaj, potem prav v današnjem času potrebujemo takšne medsebojne odnose, v katerih se bomo počutili sprejeti, upoštevani, razumljeni, enakovredni, samozavestni. Večkrat v življenju in tudi pri družinski mediaciji velja, da merilo uspeha ni doseženi cilj (sklenjen končni sporazum), ampak je pomembna pot – medsebojno razumevanje, opolnomočenje, večje sočutje do drugega, prepoznavanje, priznavanje drugega, boljši uvid v situacijo. Vse to je možnost in priložnost, da kvalitetno živimo v vseh svojih vlogah in nalogah. Darja Hostej, družinska mediatorka 51 STROKOVNE Aktivnosti DOTIK IMA ZDRAVILNO MOČ Dotik je prispodoba bližine. Z dotikom človek sprejema in daje sporočila v skladu z izkušnjami, ki jih ima v medosebnih odnosih že od zgodnejših obdobij svojega življenja naprej. Od njih in od njegovega vsakokratnega čustvenega stanja je odvisno, kako in kaj zaznava in sporoča z dotikom in kaj mu ta pomeni. Dotik je zdravilo in najlepša možnost za izražanje predvsem pozitivnih čustev. Je hrana za dušo in lahko pove več kot tisoč besed. Učinkuje tudi takrat, ko z besedami ne moremo izraziti svojih čustev, misli. Kadar smo žalostni, osamljeni ali nas obdajajo občutki tesnobe, nam lahko dotik ali objem pomaga k boljšemu počutju, nas pomirja, sprošča. Le komu ne godi sproščujoča masaža, ki sprošča naše mišice in celo telo? Osnova strokovnega pristopa v fizioterapiji je neposredno vezana na dotik, ki je osnovna komunikacija med terapevtom in uporabnikom storitev. Dotik je specifičen način komunikacije, ki jo fizioterapevt uporablja z namenom, da bi dosegel zastavljene terapevtske cilje, pogosto pa služi samo kot podpora pri vzpostavljanju pristnega medosebnega odnosa s stanovalcem. Pri dotiku velikokrat začutim napetost mišic, katere vzrok je lahko bolečina, strah, neugodje… Nekateri starejši ljudje so zelo hvaležni, če dobijo podporo z dotikom, posebno takrat, ko jim je zelo hudo. Sama velikokrat našim stanovalcem položim roko na ramo, se jih dotaknem in jim s tem želim sporočiti, povedati: tukaj sem, niste sami, poslušam vas in vas razumem...Dotik roke ali rame ni samo izraz vljudnosti, je izraz prijateljstva, topline in pomaga utrditi zaupanje. Ker pa bližino ljudje različno prenašajo, dopuščajo, potrebujejo ali želijo, se jih moramo dotikati z občutkom in preudarno. Z dotiki blagodejno vplivamo drug na drugega, na počutje in posledično zdravje. Vsa ta naglica, želja, da bi imeli več materialnih dobrin, da bi bili srečni, nas je oddaljila drug od drugega. Suzana Steble, fizioterapevtka PLJUČNIK ali zaveznik pljuč Pljučnik v teh spomladanskih dneh živahno cveti med grmovjem in živo mejo, ob potokih, gozdnih obronkih, v senčnih listnatih gozdovih. Sprva so rdeči, nato se klobučasti cvetovi obarvajo vijoličasto in na koncu še modro. Pljučniki (Pulmonaria iz družine krhkolistovk - Boraginaceae) so zelnate trajnice. 52 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 ZDRAVJE V rod pljučnikov sodi 10-18 vrst, predvsem poleti zelenih trajnic. Njihova domovina so predvsem senčna, gozdna in gorska rastišča Evrope in zahodne Azije. Pljučniki cvetijo zgodaj spomladi, še preden poženejo listi. Cvetna stebla imajo majhne liste, barvna paleta cvetov pa obsega rožnato, vijolično, modro in celo belo, cvetovi pa se med cvetnim obdobjem pri večini vrst spreminjajo. Večina vrst prenese tudi izrazito senčna rastišča, vendar tam ne cvetijo tako bujno kot bi sicer. Nekatere vrste se ne vdajo niti na polnem soncu. V Sloveniji raste šest vrst pljučnikov, od teh je najpogostejši navadni. Cvetočo rastlino nabiramo od marca do maja, in sicer cvetove in zelene liste. Na lanskem rekreacijskem izletu s sodelavci smo pod Konjiško goro na straniškem koncu spomladi nabrali veliko pljučnika. Tako pobranega nato sušimo v senci na prepihu, ob tem pa pazimo, da rastlina ohrani lepo zeleno barvo. Le tako zelišče ohrani vse zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje: čreslovine, kremenčevo kislino, saponozide, sluzi, eterično olje, rudninske snovi, polisaharide, flavonoide, alantoine. V mladih listih se nahajata tudi vitamin C in provitamin A. Ker v sledeh vsebuje tudi pirolizidinske alkaloide, moramo paziti, da pljučnik uporabljamo le nekaj tednov na leto, podobno kot navadni gabez in lapuh. UPORABA Kot že pove njegovo ime, pljučnik v ljudskem zdravilstvu uporabljajo za lajšanje težav z dihali. Učinkovine v zelišču in listih zmanjšujejo draženje vnetih sluznic dihal, zlasti pri bronhitisu, kroničnem kašlju in astmi, s čimer se spopadam že dolgo časa tudi sama. Ko imam večje težave in se mi astma poslabša, si pripravim čaj po spodnjem receptu (1. mešanica). Pomaga pa tudi pri drugih tegobah – pri vnetem grlu in lajša simptome gripe. Zelišče tudi rahlo odvaja vodo in pospešuje potenje. Zdravi hripavost in vnetja v grlu, pomaga pri hemoroidih in driski, blaži vnetje sluznice v želodcu in prebavilih ter v LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 ustih in žrelu. Dober je tudi za celjenje majhnih zunanjih ran, poleg tega pa utrjuje tkivo. Poleg tega pa je pljučnik uporaben tudi v kuhinji. Mlade liste nabiramo za sveže mešane pomladanske solate. Starejše liste lahko pripravimo kot kuhano zelenjavo samostojno, v zeliščnih kremnih juhah in za različne nadeve. Imajo mil in nekoliko lepek okus. Okrasne različke pljučnika pa vse pogosteje srečujemo v zasaditvah vrtov in zeliščnih gredic, saj ni zahteven in prenese tudi pomanjkanje vode. Uporaben je kot prekrovna rastlina v močni senci grmovnic, dreves ali visokih stavb. Navadni pljučnik dobro medi in je dobrodošla zgodnja paša za čebele. ČAJNE MEŠANICE Čajno mešanico, ki jo pijemo pri boleznih pljuč in bronhijev, pripravljamo tako, da skupaj zamešamo 200 gramov pljučnika, 200 gramov listov ozkolistnega trpotca, 100 gramov listov koprive in 100 gramov njivske preslice. Za skodelico čaja vzamemo eno žličko čajne mešanice. Najbolje je, da zjutraj pripravimo tri skodelice preliva, dodamo med in popijemo po požirkih čez dan. Ko imamo obolela pljuča zabita in težko dihamo, si lahko pripravimo tudi naslednjo čajno mešanico. Skupaj zamešamo enako količino različnih zelišč: pljučnika, lipovo in bezgovo cvetje, slezove korenine, cvetove dišeče vijolice in janeževe plodove. Dve žlički mešanice poparimo s skodelico vrele vode, pustimo, da se nekoliko ohladi. Precedimo, osladimo z žličko medu in dodamo limonin sok. Čez dan popijemo do šest skodelic čaja. Pri telesni oslabelosti, bledici in slabokrvnosti pa pripravimo mešanico iz enakih delov zeli, le da tokrat skupaj zamešamo timijan, pljučnik, lučnikove cvetove, ozkolistni trpotec in ognjič. Dve čajni žlički zeli prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Precedimo in čaj sladkamo z medom. Popijemo tri, štiri skodelice preko dneva. Vida Črešnar, zdravstveni tehnik 53 PREHRANA ZDRAVA PREHRANA NEKOČ IN DANES Zdrava prehrana je za mnoge hrana, ki preprečuje nastajanje bolezni ali zmanjšuje možnosti nastanka različnih obolenj. Toda to, kar se konkretno razume pod pojmom »zdrava hrana«, je zelo spremenljivo in v različnih zgodovinskih obdobjih predstavlja različne vzorce prehranjevanja, živila in diete. Kakšna je torej danes zdrava ali pravilna prehrana? Spremenljivost koncepta zdrave prehrane Zagotovo se še vsi spomnimo piramide zdrave prehrane, ki so nam jo kazali v šolah. Ta naj bi predstavljala idealen način prehranjevanja. Pri tem naj bi bili največji delež v naši prehrani kruh, žita in testenine, tem naj bi sledila sadje in zelenjava, v nekoliko manjših količinah naj bi uživali še mlečne in mesne izdelke, vrh piramide pa je bil rezerviran za olja, maščobe in slaščice. Takšna piramida temelji na predpostavki, da naše telo potrebuje veliko ogljikovih hidratov (žita) za energijo, nekaj vitaminov in mineralov (sadja in zelenjave) ter beljakovine (mlečne izdelke Stara piramida zdrave prehrane 54 in meso) za normalno delovanje naših mišic. Maščobe so v tej piramidi le »nujno zlo« in se jim ne moremo izogniti, a jih v resnici niti ne potrebujemo (so le dodaten vir energije). Z urbanizacijo, individualizacijo življenjskih stilov in spremembami v proizvodnji hrane (na primer gensko spremenjena hrana) se je spreminjal tudi koncept zdrave prehrane in zdravega prehranjevanja. Razvili so se alternativni vzorci prehranjevanja, med katerimi so najbolj pogosti vegetarijanstvo, veganstvo in presnojedstvo, nutricionisti in drugi strokovnjaki pa so morali na podlagi raziskav poseči tudi v staro piramido zdrave prehrane. Namen zdrave prehrane Zdrava hrana manjša tveganje za nastanek bolezni, toda Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot »zdravo prehrano« izpostavlja tisto, ki preprečuje nastanek le nekaterih, tako imenovanih sodobnih bolezni, kot so: debelost, diabetes, srčne bolezni, povišan krvni tlak in rak. Zato svetujejo, da: • zaužijemo le toliko kalorij, kot jih porabimo; • povečamo količino rastlinskih živil (sadja, zelenjave, oreščkov, polnozrnatih žit) v naši prehrani; • omejimo vnos maščob, še posebno nasičenih; • nadomestimo beli sladkor z nerafiniranim sladkorjem; • zmanjšamo količino soli v prehrani. Četudi Svetovna zdravstvena organizacija tega posebej ne izpostavi, moramo na tem mestu poudariti, da moramo svojemu telesu privoščiti le biološko in ekološko pridelano hrano in se izogibati gensko spremenjenim organizmom. Prav ti bodo lahko v prihodnosti tudi za Svetovno zdravstveno organizacijo glavni vir bolezni. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 PREHRANA Pri pripravi hrane je treba uporabljati zdrava ekološka olja (na primer olivno olje). Maščoba ni nujno slaba. Nenasičene maščobne kisline namreč pomembno prispevajo k ohranjanju našega zdravja. Odpovedati pa se je treba dodatnim maščobam živalskega izvora. Sestavni del zdrave prehrane pa je tudi zdrava pijača: piti je treba veliko vode, razvajamo pa se lahko s čajem ali kavo (s čim manj, še bolje pa nič sladkorja). Prav tako je priporočljivo piti čim manj sladkanih sokov. Mleko in mlečne izdelke živalskega izvora lahko čim bolj omejimo, saj lahko kalcij danes dobimo tudi v drugih izdelkih. Del zdravega načina življenja pa je tudi gibanje. Bodimo aktivni, jejmo zdravo ekološko hrano v primernih kombinacijah ter ostanimo zdravi in mladi! Tudi v Lambrechtovem domu se trudimo našim oskrbovancem nuditi raznoliko, ekološko, predvsem pa ZDRAVO prehrano! Valentina Blazinšek, dipl. m.s Zdrava prehrana danes Danes seveda še vedno potrebujemo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, toda viri in razmerja med omenjenimi hranilnimi snovmi so drugačni kot nekoč. Kako torej sestaviti krožnik zdrave prehrane? Strokovnjaki z univerze Harvard svetujejo: Polovica zdravega krožnika mora biti sestavljena iz sadja in zelenjave (pri tem se ne upošteva krompir). Izberimo čim bolj pisano in ekološko sadje in zelenjavo. Četrtina krožnika mora biti namenjena polnozrnatim žitom. Danes žita niso pomembna le zaradi energije, temveč tudi zaradi vlaknin in uravnavanja sladkorja v krvi. Preostala četrtina krožnika je namenjena beljakovinam, a ne katerim koli, temveč zdravim beljakovinam: ribam, ki so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, belemu mesu ali pa ekološko pridelanim soji, fižolu in drugim stročnicam, ki so bogate z beljakovinami. LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 55 kuhinja NEKAJ O SLOVENSKI NARODNI KUHINJI V naši prehrani so že od nekdaj prevladovale slovenske narodne jedi, pripravljene izključno iz domačih pridelkov. Vrednost domačih jedi spoznavamo vedno bolj, saj smo vse bolj usmerjeni k zdravi prehrani. Hrana in način prehranjevanja sta bila in sta še danes del splošne življenjske kulture in mislim, da v zakladnici slovenskih narodnih jedi še zdaleč nismo odkrili vsega, kar bi bilo za zdravo prehrano, pa naj gre za vrste kruha, zelenjave, močnatih jedi ali jedi juh in jedi na žlico, ko radi poimenujemo enolončnice. V slovenski narodni kuhinji so bile jedi preproste, enostavne, vendar okusne. Raznoliko in pestro prehrano so naredili letni časi, delo, verski, družinski in tradicionalni prazniki. Danes je tempo življenja zelo hiter, obremenjeni smo z vsakdanjikom. Če je mogoče, pa ne pozabimo, da je sprehod med zeliščnimi gredicami vrta tudi sproščujoč in koristen, saj bomo nabrali zelišča, ki jih bomo uporabljali pri pripravi jedi. Pripravili bomo jedi, pa naj gre za juhe, mesne jedi, priloge, prikuhe, solate in nazadnje tudi sladke dobrote ter imenitne dišeče domače kruhe. Ne pozabimo, da so že naše babice in pridne gospodinje vedele, da je hrana jed, lepota in razmišljanje. hano jajce narežemo na krhlje ali kolobarje, obložimo solato, dodamo nekaj kolobarjev čebule in pokapamo z bučnim oljem. Tako pripravljeno jed so včasih ponudili koscem za malico, v današnjem času pa jo ponudimo kot hladno predjed v sestavi z drugimi jedmi. PEČENA KOKOŠ S KROMPIRJEM IN JABOLKOM Sestavine: (za 10 oseb) 4 do 4,5 kg kokoši (2 kokoši), 3 dag soli, vejica rožmarina, šatraja ali majarona, peteršilj, 10 dag šalotke, 3 kg krompirja, sol, sesekljan peteršilj. Priprava: Očiščeno kokoš kuhamo z jušno GOVEJI JEZIK Z AJDOVO KAŠO IN MLADO ČEBULO Sestavine: 3 dl ajdove kaše, 10 dag kuhanega prekajenega govejega jezika, 2 mladi čebuli, kis, olje, sol, poper (po okusu), 1 trdo kuhano jajce, 1 žlica bučnega olja. Priprava: Ajdovo kašo skuhamo in jo ohladimo. Ohlajeni dodamo na rezance narezan goveji jezik in na kolobarje narezano čebulo. Solato naredimo poljubno po svojem okusu z dodatkom olja, kisa, soli in popra. Trdo ku- 56 LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 kuhinja zelenjavo in začimbami 20 do 30 minut, nato jo solimo in trebušno votlino napolnimo z vejicami zelišč, šalotko, prerezanimi kokošjimi jetri, jabolki in kutino. Kokoš položimo v glinasti pekač, prelijemo z vročo maščobo, polijemo z juho in hrustljavo spečemo v krušni peči. Krompir operemo, prerežemo čez polovico (majhnega pustimo celega), solimo, potresemo s kumino, prelijemo z vročim oljem in spečemo zraven kokoši v glinastem pekaču v krušni peči. SESTAVLJANJE JEDILNEGA LISTA V NAŠEM DOMU V našem domu se enkrat mesečno (proti koncu tekočega meseca) sestanemo s stanovalci doma, da sestavimo jedilni list za naslednji mesec. Vedno je zaželeno, da se sestavljanja (oblikovanja) jedilnega lista udeležijo stanovalci v velikem številu. Izmenjamo si mnenja, kaj je bilo tekoči mesec dobro in kaj bi lahko bilo naslednji mesec še boljše za naše občutljive želodčke. Vsak, ki se tega skupnega sestavljanja udeleži, pove iz svojih izkušenj, kaj so pač radi jedli in pripravljali za prehrano v mlajših letih in tudi kaj imamo radi sedaj pripravljeno na naših krožnikih. Velikega pomena je, da je hrana prilagojena človeškemu okusu in navadam. Razporejena mora biti v pravilnem ritmu hranjenja in energetsko ter hranilno uravnotežena. Vsebovati mora tudi zadostno količino balastnih snovi. Zavedamo se, da s pravilno prehrano krepimo zdravje, lahko preprečimo obolenja ali celo izboljšamo bolezensko stanje. Srečanja s stanovalci ob sestavljanju jedilnega lista se vedno zelo rada udeležim, ker iz prve roke izvem, kako so bili stanovalci pretekli mesec s hrano zadovoljni. Zato stanovalci v največjem številu res vljudno vabljeni k sooblikovanju jedilnega lista. PEKA »ŠTRUDLA« Pred Domom kulture v Slovenskih Konjicah vsako leto organizirajo Jurjevanje, kjer se odvija tudi tekmovanje v peki »štrudla«. Kuharice v Lambrechtovem domu smo se tega tekmovanja z veseljem udeležile že tretje leto. Letos sva »štrudl« spekli z Jožico. Porabili sva pet kilogramov moke, deset kilogramov skute, zaboj jabolk, nekaj sladkorja, jajc in cimet. Dodale pa smo tudi veliko dobre volje in pomoč vseh, ki delamo v kuhinji. Jožica Ravnak, dietna kuharica Metka Kovše, dietna kuharica Jožica Kubot Rak, vodja službe prehrane LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 57 SVOJCI OBISKUJEMO MAMO V LAMBRECHTOVEM DOMU Mama Štefanija Frim je bila rojena leta 1925. Opravljala je poklic učiteljice, nazadnje pred upokojitvijo na OŠ Tepanje. Po smrti moža Milana leta 2005 je nekaj let živela sama v stanovanjski hiši na Cesti pod goro 8 v Slovenskih Konjicah, sedaj pa je oskrbovanka Lambrechtovega doma Slovenske Konjice. V mesecu oktobru 2010 je v nočnem času padla na hodniku in si pri tem zlomila kolk, zaradi česar je bila kasneje potrebna zdravniške nege in pomoči, ki pa jo je dobila v Lambrechtovem domu Slov. Konjice pri osebju. Prav tako smo se sorodniki morali navaditi na nov življenjski ritem in obiskovanje v domu. Mama nas je zelo pogrešala in je bila ob snidenju pomirjena in srečna. To ji je dalo novo spodbudo in voljo do življenja, saj se je bilo potrebno na novo učiti hoditi in skrbeti zase. V začetku smo jo obiskovali vsak po svoje, vendar se je dogajalo, da nas je bilo na enem obisku več, zato se sedaj sorodniki med seboj telefonsko dogovarjamo o obiskih v dopoldanskem času, ostali pa se razporedijo preko dneva. Mama Štefanija se je po nekaj mesecih povsem navezala na svoj novi dom, na zaposlene in oskrbovance, 58 tako da v pogovorih sploh ne omenja več, da bi odšla domov. V začetku je govorila, da je v domu samo začasno, sedaj pa noče več domov. V sobi 504 je z Agato Pinter, s katero si v večernem času krajšata minute z gledanjem TV programov, čez dan pa z branjem in reševanjem križank, katere redno kupujeta s sestro Martino Stopar v kiosku na tržnici, kjer jih prodajalka že dobro pozna. Mama Štefanija je bila vse- skozi delovna in je imela voljo do življenja, kar se ji je obrestovalo tudi sedaj v starosti in ob nezgodi. V razgovoru pa občasno nekaterim zaupa, da se je navezala tudi na vse nas, ki jo obiskujemo v domu in bi ji bivanje v Lambrechtovem domu Slov. Konjice brez naše pomoči bilo oteženo, saj je odvisna od pripomočkov. LAMBRECHTOV Milan Frim, svojec stanovalke LAMBRECHTOV 14/2014 KO bom velika ... KO BOM STAREJŠA - BOM ... Rada prebiram glasilo Pokojnine so premajhne za Lambrectovega doma. Ve- plačilo celotne oskrbe, neralikokrat mislim na delavce di pa zaupajo željo otrokom, tega doma. V mojem srcu da ne bi bili v njihovo breme. imajo posebno mesto, ker so Se spomnite tistega prezame nekaj posebnega. Že govora: »Ko bom velik, bom leta se srečujem s to ustanovo carinik na Kolpi«? To se je in vedno bolj cenim sestre, te že zgodilo. Jaz temu pravim neumorne ljudi, ki niti enkrat drugače: »Ko bom velika, ne pokažejo utrujenega obra- bom šla v dom - Lambreza, slabe volje in se nikoli ne chtov dom«. Velika sem že jezijo na stanovalce, ki jih vedno bila in sem se začela ima družba zaradi starosti in počasi manjšati. Ta stavek bolezni velikokrat zelo grdo. Ne vem, če smem uporabljati ta izraz, kajti bolezni so različne in jih ne obsojamo. Medicinske sestre občudujem pri njihovem težkem delu, saj vedo za vsako kretnjo, za vsak gib, kaj stanovalec hoče povedati. Vedno znova mi je žal, ko vidim njihov trud, pa je mnogo stanovalcev odsotnih in se niti ne zavedajo, kako zelo lepo skrbi osebje zanje in kako zelo lep dom imajo. Le malo je takih starostnikov, ki se odločijo za dom zaradi družbe. Tisti, ki to naredijo, so redki in prav taki se še najbolj zavedajo, kako lepo se imajo med sovrstniki. Res pa je, da se nekateri težko bom morala spremeniti. Še odločijo za tak korak zaradi ne vem, kako. Razmišljam. Ko zelo pogosto obiskujem plačila oskrbnine. Ko obiskujem starejše na Lambrechtov dom sama ali domu ob različnih dogodkih, pa s kolegi iz Rdečega križa, me mnogi vprašajo, kako je v nastajajo nepozabni posnetdomu. Mnogi bi šli med svo- ki. Vedno znova jih gledam je sovrstnike zaradi družbe. in vedno znova ugotavljam, LAMBRECHTOV LAMBRECHTOV 14/2014 da vsakič nekdo manjka. In vendar imam še veliko njih, ki jih rada pozdravim. Te slike delim z vsemi vami, ki ste v Lambrechtovem domu. Vedno se razveselim, ko me nekateri že ob prihodu spoznate. Razveselim se prijaznega osebja, od kuharic do medicinskih sester in vodstva. Hvala vam, da ste to, kar ste - najboljši ljudje v moji okolici... Rada vas imam že preko dvajset let, ko sem prvič začela zahajati k vam. Ko bom vse opravila, kar moram še postoriti, bom vaša sostanovalka in veselim se tega! Tatjana Kotnik, predsednica Rdečega križa Zreče 59 PESEM Življenje je lepo Ko zjutraj človek se zbudi, si najprej zaželi, da lep dan preživi. Še lepši pa je dan, ves je s soncem obsijan, takrat smo energije polni vsi, tako so delavci kot naši stanovalci. Najprej iz kuhinje nam kava zadiši, potem v kopalnici urejanje sledi. Ker pa ura mi ne ugodi, že hitro proti službi moj avto drvi. Je zjutraj res težko, me skoraj vedno čas preganja, potem pa še »parkir plac« mi možgane »kravžla«. Proti domu še par metrov naredim, preden pa »štemplar« me v roke dobi, zeleni park pred domom me z energijo napolni. V garderobi se mi uniforma smeji in čaka, da jo nase dam, tako pričnem svoj delovni dan. Res lepo je jutro z nasmehi pričeti, še lepše pa je kakšno dobro zgodbo poslušati in se zraven od srca nasmejati. Sto listov dovolj bi ne bilo, da bi napisala, kaj vse se v recepciji zgodi, kaj vse človek v tem domu ne doživi. So lepi dnevi, žalostnih je manj, saj vsi skupaj poskrbimo, da imamo se čim bolj »fajn.« Recepcija je prvi stik z ljudmi, zelo pomembno je, da se prijaznost vedno obdrži. Pomoč ljudem v domu nudimo, ko jo potrebujejo. Tudi kakšno šalo izustimo, da se skupaj nasmejemo. Opravil v domu ne zmanjka nam in tako služba hitro mine nam. Povem pa naj še to, da stanovalci vsi res pridni so zelo, da radi nam pomagajo, če le lahko. Da radi se imamo, to se ve, drugače bi ne bilo tako, kot je. Res veliko je lepih, drobnih stvari, ki nam življenje obogatijo in z njimi dozorimo. Pa kako še rek drži, da luknjo nam v spominu sto vzrokov naredi. Mnogo bi še za povedati bilo, a pustimo še nekaj za drugo leto. Receptorki Emilija Hribernik in Darja Gaber z nekdanjo sodelavko Ivanko Arčnik
© Copyright 2024