1. No category

Klajfaste
čalarice na
sedali
STR. 4
FERI LAINŠČEK:
LÜBEZEN VERZUŠKE PA
KEJPI
STR. 5
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
6.
marca
2014

Leto
XXIV,
št.
10
Borovo gostüvanje na Gorenjom Seniki
V hišni zakon sta staupila Drveni Vendel pa Kapüstna Lina
Pošteni šereg se je zbrau na
fašensko soboto na Gorenjom
Seniki, ka bi vido, kak ta se zdavala sin Drvénoga Djánoša, starejšoga i od njegve žené Makove
Djulice Vendel pa či od staroga
Kapüstnoga Franceka i od njegve žené Pozabléne Anice Lina.
Vendel pa Lina sta se zdala
vsejm gledalcom na veselnost,
sebi pa na pogübélnost, kak sta
tau pravla popa na zdavanji borovoga gostüvanja.
Na Gorenjom Seniki so po 31
lejtaj pá zorganizejrali tau staro šego, ka bi poštrajfali mlade
v vesi, steri so tak manjasti, ftrglivi, ka se neščejo ženiti. Naslednje so na Seniki 1973. leta
baur vlejkli.
Lani so se dvej slovenski krovni organizaciji (Državna slovenska samouprava pa Zveza
Slovencev na Madžarskem) pa
veške slovenske samouprave
tak zgučale, ka naj se vsikšo
leto v drugoj vesi drži borovo
gostüvanje, ka bi se ta stara,
dramatična šega nej pozabila.
Stero leto v steroj vesi naj bau,
tau se odlauči z žrebom (sorsolás). Tak je letos na vrsto prišo
Gorenji Senik kak najvekša ves
v Porabji.
Priprave so se začnile že lani,
vej je pa trbelo ziskati lidi, steri so odšpilali glavne like kak
so sneja, ženin, staršin, zvač,
pop, notaroš, mali lapec, gda
od drugi našemljeni (čalarice,
fašenki, rafankerar, ciganjice,
šauštar, frizer itd.) sploj ne gučimo. Vse te lidi pa mlade pare,
steri so baur vlejkli je mogla
najti, nagučati pa zorganizirati gorenjesenička slovenska
Sneja (Barbara Laczó) pa ženin (Laci Gyeček) na bauri.
Pauleg stariške, starašina, starašica pa gostüvanjci (obiskovalci)
Brezi črne kokauši nega boroboga gostüvanja. Baur je vlejklo 32 parov
samouprava. Domanje ženske
so prejk zimé flajsno delale
korine, rauže, püšle iz papira,
po drugi vasaj so se pripravlali
tisti, steri so se notanaravnali,
vej pa tau je bilau vseporabsko
borovo gostüvanje. Na konci je
trbelo ešče baur najdti, istina,
ka se je pri tom malo zakompliciralo, vej pa smo narodni park
pa se vsepovsedik ne smej podirati. Eške dobro, ka so tetica
Micka Ropoš meli lejpi baur na
ogardi pa so ga pistili podrejti.
Etak je pa 1. marciuša v 11-oj
vöri že vse bilau pripravleno za
borovo gostüvanje. Potistom,
ka sta se vöprosila sneja pa
ženin ino so odišli v gauško pa
so simbolično podrli en menkši baur, je dvatresti mladi parov
potegnilo veuki, okinčani baur,
na sterom sta sejdla sneja pa
ženin. Med pautjov so našemljeni špilali svoje (doktor je
zdravo, pop je spovedavo, rauraš je raur zamejo, čalarice so
brečale pa kauli ognja plesale,
ciganjice so kaudivale itd.).
Pred zdavanjom je žüpan šinfo
mlade pojbe pa dekle v vesi, zakoj se ne ženijo, po zdavanji je
pa zvač pozvau lidi na gostüvanje v velki šator. »Gostüvanje«
je bilau obenem državno srečanje Porabski Slovencov, stero
je organizirala Državna slovenska samouprava.
Pošteni šereg, kauli 1000-1200
lidi, se je obrno na fašensko soboto na Gorenjom Seniki, ka bi
s tau staro šegov slobaud vzejo
od fašenskoga časa, od časa veselja. Vej se pa s pepelnicov že
začno post.
Marijana Sukič
2
Petanjci: Šiftarjeva fundacija
21. marciuša 2014
SPREJET PROGRAM, TUDI O SKRBI ZA
VRT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Letošnji program, kakor ga
je sprejel programski svet, je
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija sicer že začela uresničevati, konec februarja pa je bil v
in srednješolce pod naslovom
»Vrt-ograček mladih talentov«
in Vanekovi ekološki večeri,
pozabljamo pa nekoliko na Vrt
spominov in tovarištva.
Prejšnji predsednik države dr. Danilo Türk je maja 2009 v Vrtu
spominov in tovarištva posadil španski bezeg s Pohorja.
celoti, kot so ga predložili, sprejet tudi v zboru ustanoviteljev.
Na zboru so izrekli priznanje
za delo akademiku dr. Antonu
Vratuši in mu čestitali za visok
življenjski jubilej: 21. februarja
je - kot smo v Porabju že poročali - vstopil v stoto letnico
življenja. Še vedno poln pobud
in konkretnih idej, denimo o
obeležitvi 20-letnice ustanovitve dr. Šiftarjeve fundacije,
počastitvi 70-letnice nastanka
Vrta spominov in tovarištva
in počastitvi 80-letnice revije
Mladi Prekmurec, ki jo je med
drugimi urejal in v njej objavljal tudi dr. Vanek Šiftar. Vse
tri obletnice bodo prihodnje
leto, in želja vseh, ki s(m)o v
dr. Šifrarjevi fundaciji, da bi
se jih udeležil akademik, dr.
Anton Vratuša, tudi pobudnik
majskih prireditev Jambori
spominov in dobrega sosedstva. Letošnja prireditev, ki bo
9. maja, bo posvečena Porabju
in Slovencem na avstrijskem
Štajerskem.
Ob pisanju o Ustanovi dr.
Šiftarjevi fundaciji se najpogosteje zaustavljamo na pomembnejših dogodkih, kot
so že omenjeni Jambori spominov in dobrega sosedstva,
literarni natečaj za osnovno-
Ko je mati Apolonija spoznala,
da se Vanekova brata Franc
in Jožef nikoli več ne bosta
vrnila, je ob vhodnih vratih v
Šiftarjevo domačijo posadila
dve vrbi žalujki - za vsakega po
eno. »Tukaj je tudi njun simbolični grob,« je povedal pokojni
Vanek Šiftar, »saj za pravega
sploh ne vemo.« Materini vrbi
žalujki sta postali temelj Vrta
spominov in tovarištva, njegova izgradnja pa življenjska
naloga njenega tretjega sina
Ivana (Vaneka) Šiftarja.
Lani je bilo v Vrtu spominov in
tovarištva 451 dreves in 70 grmovnic ali 200 različnih vrst in
sort drevnin. Drevesa so iz zelo
različnih, skoraj bi lahko rekli,
da z vseh koncev sveta, večina
pa jih je povezana z grozotami
vojne. V vrtu rastejo drevesa z
Norveške, iz Združenih držav
Amerike; iz krajev nekdanje
Jugoslavije, kjer so bile velike
bitke; iz Slovenije, Posočja in
Benečije; drevesa so posadile
delegacije, ki se udeležujejo
majskih prireditev in prireditev
Jambori spominov in dobrega
sosedstva; znani politiki: prvi
in drugi predsednik Slovenije
Milan Kučan in dr. Danilo Türk
in množica drugih darovalcev.
Razumljivo, da je potrebno
Vrt spominov in tovarištva, v
katerega iz leta v leto prihaja
vedno več obiskovalcev, tudi
primerno strokovno vzdrževati
in negovati. Vrsto let je z Ustanovo sodeloval hortikulturni
strokovnjak dr. Aleksander
Šiftar, zdaj pa njegovo delo nadaljuje dr. Tanja Grmovšek. V
programu je sprejeto vzdrževanje, razvoj, posebne naloge in
tudi promocija vrta. Fundaciji
so v veliko pomoč občina Tišina, srednja biotehniška šola
Rakičan in tudi drugi. Seveda
omenjamo zgolj »skico« nalog
in skrbi v Vrtu spominov in
tovarištva, ki je že sam po sebi
naravna vrednota v tem delu
Slovenije.
Sestavni del Vrta oziroma programa v njem so tudi Vanekovi
ekološki večeri, posvečeni strokovni in poljudni obravnavi
vsebin, povezanih z razmerami
v okolju. Na zadnjem pogovoru
so obravnavali temo Okoljsko
stanje v slovenskih občinah
v Pomurju. Predsednik Zveze
ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič je posebej izpostavil
vlogo mladih v skrbi za čisto
in zdravo okolje. Razmere, če
pogledamo po celi Sloveniji in
tudi po Pomurju, so na mnogih območjih zaskrbljujoče, saj
spada Slovenija med tri države
v Evropi z najbolj onesnaženim zrakom, Murska Sobota
pa je na četrtem mestu za Ljubljano, Mariborom in Celjem.
Karel Lipič je napovedal tudi
dvodnevno znanstveno srečanje v Moravskih Toplicah proti
koncu tega meseca, ko bodo
strokovnjaki z različnih področij dva dni obravnavali vsa
področja, ki se dotikajo okolja.
Ves drugi dan bo namenjen obravnavi problematike, povezane z zrakom. Uvod v razpravo
bo imel minister za kmetijstvo
in okolje mag. Dejan Židan, z
referati in razpravami pa bodo
sodelovali strokovnjaki zelo
različnih področij, od tehnike
do prava.
Ernest Ružič
Občni bor Slovenske
zveze
Slovenska zveza de svoj letošnji občni zbor, po domanjom povedano,
velki djilejš, držala v petek zadvečerek, 21. marciuša v Slovenskom
daumi v Varaši. Delavci zeze na te djilejš pri cajti, kak je tau naprej
napisano, vöpošlejo pozvanje vsejm tistim Porabskim Slovencom od
Porabja do Sombotela, Mosonmagyaróvára pa Budimpešte, steri so se
par lejt nazaj registrirali za člane pri Zvezi. S pozvanjom vred dobijo
drüge informacije tü, kak povejmo kakšne teme, dnevne redi do na
djilejši, ka vse trbej ta oprajti na tau djilejši. O tejm, gda bau, gde bau,
ka ma za delo te djilejš, se je zgončalo predsedstvo (elnökség) Zveze
19. februara na svojom zadjnom izrednom djilejši. Občni zbor med
drügimi deli mora izvoliti nauvoga predsednika nadzorne komisije
(ellenőrző bizottság) Zveze. Nauvoga predsednika mandat de ranč
tak dugo valau kak predsedstvi, vodstvi Zveze, konkretno do 24. juniuša 2015. leta. Predsednika voliti pa zatok trbej, ka je predsednica
Eržika Soós tau funkcijo že lajnsko leto dola prajla, odpovedala. Za
predsednico, stera je tau delo z dobre vole opravlala z velko brigov,
odgovornostjov (felelőséggel), je mejla vcuj velko znanje, prakso nam
je trno žau. Za vse njene trüde prejk dvajsti lejt se nikdar nemo mogli
zavole zavaliti pa ji delo priznati. Od njene odpovedi mau so delo nadzorne komisije tadale opravlale dvej članici Ildikó Windisch pa Andreja Labritz. Ta komisija mora biti tričlanska, kak je naprej napisano,
mora meti predsednika tü, o tejm se pa ranč te letošnji občni zbor ma
pravico odlaučiti. Kak je tau v Statuti (Alapszabály) zveze naprej napisano, predsednika nadzorne komisije direktno mora izvoliti občni
zbor. Djilejš predsedstva je zavolo te volitev mogo izvoliti tričlansko
kandidacijsko komisijo (jelölő bizottság), stera tau ma za delo, ka se
pobriga za kandidate (jelöltekről), steri bi se vzeli za tau funkcijo.
Enoga človeka, steri ma znanje za tau pa se sam tü vzeme, mujs mora
vöpostaviti. Ta informacija mora do vsakšoga člana pridti, če prvim
nej, te taum na djilejši morajo dobiti priliko, aj se leko glasijo sami ali
pa predlagajo koga drügoga, pa če se vzeme, ga damo na volilno lišto.
Na kandidacijsko lišto moramo gora vzeti vsakšoga, steri nota privoli,
ka bi vzejo tau funkcijo, če ga občni zbor izvoli. Kelkokoli kandidatov
bau na lišti, izmed tisti samo eden kandidat leko grata predsednik,
tau pa tisti, steri dobij največ glasauv. Če de stoj sam na lišti, de samo
te leko predsednik, če dobi en glas več, kak polonja tisti lidi, steri so
bili pri volitvi. Kandidacijska komisija (Lujzek Hanžek z Gorejnjoga
Senika, Feri (Vajnin) Ropoš z Ritkarovec pa Klara Fodor iz Varaša)
vküper s Slovensko zvezov probamo te glas raznositi, na znanje dati
tak z živo rečtjauv kak s pomočtjauv medijev. Zatau smo se obrnauli
na Uredništvo novine Porabje pa na Slovenski radio Monošter, aj vse
bola leko razglasimo. Prejk novin tü lepau prosimo vse člane Slovenske zveze, če vejo za koga, sto ma znanje za tau delo, sto se razmej na
gazdüvanje, na knjigovodstvo (könyvelés), aj nam da na znanje. Ali
na svojom delovnom mesti se je gdakoli redno spravlo z zakoni, se
razmej na pravo (jog), stera naprej napišejo kak se mora delati vse
tak, aj vse bau najbola v redi povejmo pri civilni organizacijaj, kam
spadne Slovenska zveza tü. Tau se tü mora vedeti, ka Slovenska zveza
ma Porabje d.o.o. pa Razvojno agencijo Slovenska krajina, pri steraj
tü mora paziti, aj se zakoni vse nota držijo.
Spoštovani člani Slovenske zveze! Lepau vas prosimo, pomagajte
nam pri tejm, dajte prejk te informacije eden drügomi, pa če mate
koga, nam dajte na znanje osebno ali po telefoni. Nas trij leko dobite najbole po večeraj na naslejdnji telefonski numeraj: Feri Ropoš:
94/436-218, Lujzek Hanžek: 94/ 434-160, Klara Fodor: 94/ 381-681.
Za vse vaše trüde se vam vsi trgé že naprej trno lepau zahvalimo.
Klara Fodor
predsednica kandidacijske komisije
Porabje, 6. marca 2014
3
Sobočanec Bruno Pulić je biu v Sočiji
»Počütim se tak, kak če bi tüdi ge medaljo daubo«
Zimske olimpijske igre v Sočiji so Slovencom prinesle telko
veseldja, kak ške ene nej, nej
24 kamermanov,« pravi sogovornik in prizna, ka ga
je bilou zavolo fligara malo
se godilo na istom mesti. V
kraji Krasnaja Poljana je skakalno središče Ruski Gorki,
Slovenski dobitniki medalj
letne in nej zimske igre, do
zdaj. Vsevküper osem medalj
je domau prineslo pet športnikov: Tina Maze dvej zlativi,
Peter Prevc in Žan Košir po
eno srebrno in bronasto, Teja
Gregorin in Vesna Fabjan pa
bronasto medaljo.
»Počütim se tak, kak če bi
straj, vej pa je med tistimi,
steri z »oceunov fticov« ne
letijo radi: »Že dva mejseca
prva, gda sam znau, ka mo
üšo v Soči, sam vsakši den
trepeto. Tak me je bilou straj,
ka sam nej znau, ka naj napravim. Eni so mi pravli, ka
naj se napijem, drügi pa ka
Bruno Pulić pod olimpijskima skakalnicama
tüdi ge medaljo daubo,« pravi
Bruno Pulić iz Murske Sobote. On je v Sočiji nej nastopo
kak športnik, on je v Rusijo
üšo delat kak kamerman
(operatőr), vej pa si s tau
meštrijov slüži vsakdanešnji
krüj. »Mene je povabila Radiotelevizija Slovenije, stera
je bila v Sočiji zadužena, ka
v svet pošlje televizijski kejp
skijarski skokov (síugrás).
Iz Slovenije je üšlo v Rusijo
54 televizijski lidij, od toga
se ne smejm, ka me te, če mo
pijan, nedo püstili na fligara.
Tak sam nej spiu nika alkohola in sam uživo na fligari
tak do Frankfurta, kak tüdi
od Frankfurta do Sočija.«
Televizijska ekipa, stera je
skrb mela, ka je cejli svejt
vido, kak so na olimpijski
igraj skakali skijari in nastopali tisti, ka tekmüjejo v
nordijski kombinaciji (oni
pouleg toga, ka skačejo, ške
bežijo na skijaj). »Tau se je
v sterom sam preživo osemnajst dni. Pouleg hotela, steri je biu ob mordji, tam pri
Adleri, gé so bilé dvorane in
stadion, pa tüdi medalje so
tam talali, sam nej vido nika
drügoga kak skakalni center.
Vsakši den smo se z busom
po poštiji, po šteroj so se
samo športniki in tisti, ka so
meli akreditacije, leko vozili,
pelali gor proti goram. Obiskovalci, tisti, ka so vstopnice
meli, so se mogli s cugi voziti.
Po enoj vöri vožnje - policaji
so vsakši pet kilometrov kontrolejrali, ka se ne bi po poštiji vozili tisti, sterim je tau nej
bilou dopüščeno – smo prišli
do Krasnaje Poljane. Delali
smo vse dni. Gda so nej bila
tekmovanja, so bili treningi.
Ške tisti den, gda bi mogli biti
fraj, smo delali. Naš slovenski
režiser se je odlaučo, ka mo
ške ednauk sprobali, kak
trbej snemati te, gda bežijo
s skijami nordijski kombinatorci.«
Slovenci s(m)o fejst z zanimanjom gledali tekmovanje
v skokaj, vej pa je na menšoj skakalnici Peter Prevc
biu drügi, na velkoj pa tretji.
Kak pa je leko navijo človek,
steri je v rauki držo kamero?
Je sploj v pamet vzeu, gda nastoupa njegov rojak? »Ge sam
prejk meu tisto kamero, stera
je pokazala skakalca te, gda
je leto po lufti. Pri deli sam
mogo odmisliti tau, ka tek-
merno gibati se pa ta,« pravi
Bruno Pulić in cuj da, ka je
po tekmovanji vseeno bilou
malo cajta tüdi za veseldje.
»Kakšo kupico alkohola sam
si privauščo te, gda smo kesno vnoči prišli nazaj v hotel.
Tam pauleg je biu en šator,
gé smo se dobivali tüdi s kamermani iz drügi rosagov.
Tak so na primer Kanadčani
snemali hokej in krling, Avstrijci alpsko smučanje, Američani umetnostno drsanje in
tak dale. Gda si kakšo kupico
spiu, si tüdi leži šau spat. Samoga Sočija, varaša, sam tak
nej vido. Pauleg toga je bilou
bole zanimivo titi v olimpijski park, steri je biu kakši
müjejo tüdi naši skijari, samo kilometer kraj od našoga
sam brodo na tau, ka dobro hotela. Leko bi üšo z busom,
svoje delo napravim. Lidgé pa sam rajši pejški, ka bi kaj
ponavadi sploj ne opazijo, vido. Samo dosta je nej bilou
ka trbej napraviti s kamero tüdi tam za videti, ka je dosta
premik za 180 stopinj po dia- toga ške nej zgotovleno. Dogonali. Ges sam bio najprlej sta se je čülo tüdi o tom, ka je
v pouklečečom položaji, na v hoteli iz pip tekla žuta voda.
Vse té zgodbe
so istinske. Nej
samo v hoteli,
skoron nindri
je nej bilou do
konca napravleno. Tam, gé
smo se šetali, na
promenadi, so
bile lüknje, ka si
mogo fejst skrb
meti, ka v kakši
odpreti jašek ne
spadneš.«
Čiglij je cejli cajt
mogo delati in
je skor nika cajta nej meu za
sebé, so bile za
V Sočiji je bilou tak toplo, ka so se eni celau
Bruna Pulića
kaupali v mordji
olimpijske igre
konci pa že vövtegnjeni, na v Sočiji posebno doživetje.
prstaj. Skakalca sam začno »Za kamermana je neka najsnemati te, gda se je pognau vej kšoga, ka leko sodelüje na
z odskočne mize, pa vse do takšom dogodki. Tau je tüdi
ta, gda je na sneg doj prileto. priznanje mojomi dozanešPrve tri dni so me bedre bo- njomi deli,« je skončo svojo
lele, te pa sam se že navado pripovest Sobočanec.
na tau, ka je trbelo 35 kil
Silva Eöry
žmetno kamero, bila je sicer
Fotografije: Bruno
na stativi, telkokrat enakoPulić in Olimpijski
komite Slovenije
Porabje, 6. marca 2014
4
OD
SLOVENIJE…
Imenovani trije novi ministri
Državni zbor je po pričakovanjih
popolnil vlado Alenke Bratušek z
novim gospodarskim ministrom
Metodom Dragonjo, ministrico za
zdravje Alenko Trop Skaza in ministrom za Slovence v zamejstvu
in po svetu Gorazdom Žmavcem.
Ministrski kandidati so dobili
podporo poslancev vladajoče koalicije, iz vrst SLS in NSi so se ob
glasovanju vzdržali, medtem ko
so poslanci SDS glasovali proti.
Slednji so bili v razpravi tudi najbolj kritični, saj se je razprava ob
ministrskih kandidatih sprevrgla
v vsesplošno ocenjevanje vlade
in položaja v državi. Predsednica
vlade Alenka Bratušeki je dejala,
da predstavljajo novi ministri priložnost za obrat na bolje.
Metod Dragonja je na mestu gospodarskega ministra nadomestil
Stanka Stepišnika, ki je novembra lani odstopil zaradi dvomov,
povezanih s subvencijami, ki jih
je ministrstvo za gospodarstvo
dodelilo podjetju Emo Orodjarna,
katerega solastnik je Stepišnik. Od
dosedanje ministrice za Slovence v
zamejstvu in po svetu Tine Komel
je na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu posle prevzel
Gorazd Žmavc. Do zamenjave na
čelu vladnega urada prihaja zaradi koalicijske računice, po kateri
je ta resor zdaj prevzel DeSUS, katerega član je Žmavc. Tina Komel
se vrača v poslanske klopi. Žmavc
je dejal, da ne načrtuje bistvenih
sprememb, osredotočil pa se bo
predvsem na mlado generacijo
Slovencev v zamejstvu in po svetu
ter gospodarsko sodelovanje. Tega
si želi postaviti na nove temelje in
v okviru tega okrepiti večje sodelovanje z drugimi ministrstvi. Zavzel
se je tudi za iskanje rešitev pri Slovencih po svetu, predvsem kako
pridobiti vlagatelje za Slovenijo.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec,
ki je začasno vodil ministrstvo za
zdravje, je predal posle novoimenovani ministrici za zdravje Alenki Trop Skaza. Kot pereče težave v
zdravstvu je ministrica izpostavila
korupcijo, ki je po njenem mnenju
rakasta rana, in napovedala okrepitev sodelovanja z organi pregona na področju korupcije.
Klajfaste čalarice na sedali
Karte ne lažajo... Ali donk?... V
špitalaj se ne more biznis delati... Ali pa ja?... Tau vse leko
zvejmo z dvej nauvi kračiši
iger skupine »Duo Fodor +«,
šterivi sta dvej igralki Klara pa Marijana Fodor nej
davnik oprvin nutpokazali s
pomočjauv mladoga kolejgara Rajmonda Viroveca na
premieri v kulturnom domi v
Slovenskoj vesi.
Dvorana se je napunila z najgir lidami. V prvoj igri z naslovom »Horoskop« smo leko
vidli, kak na ednom senji dvej
»moderni čalarici« s pomočjauv glažojnate krugle, ali s
kafejom pa kartami lidam
tapovejo, ka je čaka v bodaučnosti. Šeherezada pa Kleopatra (tak se ženski zoveta) sta
si veuka konkurenca, vsikdar
se korita. Ka lidi čaka, pa jim
povejta samo za dobre peneze. Karte pa glažojne pa donk
nika ovadijo: nej edna od njija
se ne spomni materé, depa se
spominata ednoga cirkusa, s
šterim je prej mati Ana Marija
odišla. Ka na konci s toga vöpride, pa leko vsikši zvej, če si
igro pogledne.
»V etoj igri morave gučati
človeki, šteri je nej na odri.
Gučiš v luft prauti publiki,
tau pa je sploj žmetno špilati. Moram prajti, ka mi je
do tejgamau ta igra najbole
težka bila« – nam je po predstavi ovadila igralka Klara
Fodor pa cujdala: »Eške go ne
poznam (čütim) za svojo,
trbelo de toma več mejsecov,
ka povejm: zdaj je tau moja
igra.«
Zakoj špilata Klara pa Marijana
Fodor kračiše igre, je raztomačo režiser Milivoj Miki Roš,
šteri je reči tö napiso: »Vidi
se, ka mamo malo kulise
na odri. Če na priliko demo
kama v Slovenijo, nej trbej
dosta v avto nutsklasti. Leko
v kakši dvaur nutdejo, ali v
krčmej napravijo predstavo.
Igre so duge kauli pau vöre,
tau je za 2-3 igralce ranč zavolé. Za eno vöro ali več bi
nücali že 6-7 lidi na odri.«
V drügoj igri »Sedala« je tretji
igralec »staupo« na oder – ali
bole povödano ležo, vejpa je
v etoj igri Rajmond Virovec
špilo slejdnjoga betežnika v
edni špitalaj. Vsi so že taodišli,
Istina, ka se je zgodilo, ka
sem nika napiso, pa sta ženski pravli, ka se jima tau ne
vidi. Néde vsikdar tak, kak
bi človek sto. Napišem nika,
pa tánjam, pa pá znauva
Dvej čalarice: Kleopatra (Klara Fodor),
Šeherezada (Marijana Fodor)
padarge tö, samo dvej medicinski sestri sta ostali. Téve pa
tö samo po mobili gučita pa
biznise pelata (edna s štrikaši,
drüga s sadjom). Po dvojnoj
porciji vitaminov komaj na
pamet vzemeta, ka pojbi »cejla krv v škér odide«, depa od
veukoga svajüvanja tau tö ne
začnem, ka se meni vse tö
ne vidi. Tau je delo, ka en
svoj čas prosi, en svoj mér,
ka si dobro zbrodiš. Mi pa
je ležej pisati zavolo toga, ka
vejm, što sta tevi dvej ženski,
ka leko naredita pa ka nej«
-je raztomačo režiser pa avtor
Miki Roš.
Betežnik (Rajmond Virovec) pa medicinske sestre
vidita, gda vö s postele skauči.
Igra je vse puna situacijske komedije, gnauk je betežnik trdi
v rokej, drgauč se sestri korita
zavolo lübezni do doktora. Na
konci vöpride, ka je v biznisi
ranč tak nej vse v redi pa cejla
soba v špitalaj grata edna veuka sedala ali kürnjek.
Lüstvo se je drügoj igri sploj
dosta smedjalo. »Meni sta
ženski pravli, ka nücata za
tau leto pá en dober tekst.
»Prosila sva Mikina, aj
nama smejšno spiše. Ka aj
bole za komedijo dé, ka se
leko narod bole smejé. Vsikši tau ščé, aj se veselí. V etoj
igri je tretji človek, šteroga
je na začetki Miki špilo. Te
smo zvedli, ka je Rajmund
domá, ka je z Nemškoga domau prišo. Za prvo rejč se je
podau, ka pride« - je o pripravaj povödala Klara Fodor.
»Zdaj smo lani malo pavzo
Porabje, 6. marca 2014
meli. Nej smo dosta kauli
ojdli, ka smo se Horoskop tü
včili. Bili smo pa v Sloveniji
pa s Horoskopom gnauk v
Budimpešti. Gnes so prišli s
Slovenije tö, radi bi bili, če
bi nas pozvali« – je povödala Marijana, drüga »Fodorca«,
pa cujdala: »Tau delo se nam
trnok vösplača, ka tau s
srcá delamo, nej za peneze.
Vüpam, ka mo eške dugo
špilali pa mo našo domanjo
rejč eške gora držali, tačas
ka leko.«
»Nika trbej, nika želejš takšo
delati, ka leko dobro včiniš
drügim. Če bi tak računala,
bi pravla, ka se ne splača,
ka samo čas ti tádé. Ge takša igra, ka se lüstvo ranč ne
smejé, ranč ne razmej. Dja
pa pravim: mi, šteri smo za
tau, ka drügim dobro včinimo, mi brezi toga trnok
ne moremo biti« - je o mauči
gledališča povödala Klara Fodor pa cujdala: »Vüpamo, ka
prejk medijov drügi tö zvejo,
ka mave dvej nauvi igri pa
dobimo pozvanje. Našo skupino gordrži Slovenska zveza, dobro bi bilau, če bi uni
nas tö gér ponüjali. Mi stare
igre tü nosimo s seuv, vse ka
mave od 2008. Vöopitamo
publiko, kakšo igro čaka, pa
se tak pripravimo.«
V tistom zadvečerki je biu pravi svetek gledališča, teatra (vidli smo en tau nauve monodrame Mikina Roša ranč tak).
Igro o dvej čalaricaj s horoskopom ta mogli dvej ženski eške
malo vaditi, ka ta bola gvüšni
v svojoj igri »brezi sogovornika«, ka je rejsan sploj žmetno.
Drüga igra pa se je sploj vesela
posrečila, škoda samo, ka je
mladi igralec skoro nika guča
nej emo. Mi, šteri smo gledali igre, pa smo čütili čalarijo
domanjoga gledališča. Ali z
rečami Mikina Roša: »Gda se
čüje z odra domanja rejč,
leko povejmo, ka leko gnako
povej, z gnakov energijov,
gnako mauč leko má, kak
’viska slovenščina’.«
-dmFoto: K. Holec
5
Nove knjige
FERI LAINŠČEK: LÜBEZEN
- VERZUŠKE PA KEJPI
Mirko Ramovž pri
senički folklori
Niti ne tako davno smo poznali dlančnik, neke vrste - strokovnjaki, ne držite me za besedo - predhodnik pametnega
telefona (z neprimerno več funkcij), po zaslugi vsestranskega
literarnega ustvarjalca Ferija Lainščka imamo zdaj knjižice,
ki jih je poimenoval dlančnice, prva med njimi je bila lanska
Dlan mi po tebi diši. Dlančnice so nekoliko večje kot miniaturne knjige (merijo 11 krat 11 centimetrov), a ne kaj dosti,
po obsegu pa ravno pravšnje, da jih preberemo, vsrkamo z
enim dahom, ali knjige, »ki jih nekomu stisnete v dlan«.
V Lübezni so v narečju objavljene pesmi Ferija Lainščka, med
katerimi so take, ki so že skoraj ponarodele, denimo Nikdar neboš
znala ali Komi de ravnica bejla...
FS Zveze Slovencev Gornji Senik že 29 lejt ohranja porabsko
plesno dediščino. Skupina vsakši drugi keden ma vaje, gé stare plese ponovimo, nauve pa se včimo. Važne so vaje zato, ka
aj dobro pa točno plešemo, etak več pozvanj leko čakamo iz
različnih krajov. Zavolo toga, ka aj pravilno plešemo naše porabske plese, smo 22. februarja pozvali na pomoč dva strokovnjaka iz Slovenije, gospoda Mirka Ramovža pa gospo Velerijo
Žalig, steriva že več lejt pomagata našo delo pri folklori. Te den
je prišlo vküper 13 parov v kulturnom domi na Gorenjom Seniki, gé smo vadili en porabski splet od začetka do konca. Tau so
bili naslednji plesi: Sotiš, Šivanka, Mrkevca, Mat’ potice pečejo
pa Marko skače. Ka aj bole pisana, vesela baude odrska predstavitev, je nam pomagala gospa Adriana Gaberščik, s sterov
smo se včili dvoglasno spejvati porabske pesmi. Moram priznati, ka so vaje bile težke, samo pa se je splačalo, dosta vse smo se
navčili. Vüpamo, ka v prihodje bomo leko tüdi publiki pokazali
naše plese. Obenem bi se radi zahvalili za strokovno pomoč iz
Slovenije.
Gyöngyi Bajzek
V Lübezen je Feri Laišček vključil 22 v prekmurskem narečju
napisanih, se razume po naslovu, ljubezenskih pesmi. Svojevrsten pesniški opus je opremljen z avtorjevimi fotografijami
domače pokrajine. Zbirka se začne s pesmijo Ravnica in konča Se de šče... vmes pa so take, ki so že skoraj ponarodele, denimo Nikdar neboš znala ali Kak je lübezni imej, Komi de
ravnica bejla, Čarna Marija in druge, vse v glavnem tudi
glasbene uspešnice.
Dlančnica z Lainščkovo narečno poezijo je izšla pri Založbi
Tiskarna Klar v 500 izvodih in trdi vezavi, v sklopu priprav
na počastitev 300-letnice izida prve knjige v prekmurskem
jeziku, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. Sicer je izid knjige v narečju prej redkost kot ne, če ni v povezavi s Porabjem,
denimo knjižnim darom. Izjema je Feri Lainšček, ki pravi:
»Prekmurščina je pravzaprav moj materni jezik, zato jo
seveda dobro poznam. Poznam staro knjižno prekmurščino, poznam še zmeraj dovolj arhaično govorico mojega
otroštva in poznam sodobno, že deloma slovenizirano narečje, ki je pogovorni jezik mojega domačega okolja. Zaradi vsega tega je zame ta jezik lahko prizorišče duhovne
arheologije. Po njegovih sledeh se lahko vračam daleč v
zgodovino, lahko se vračam v čas svojega otroštva, lahko
pa izpovem tudi kaj o svojih občutkih.«
Vendar pri vseh avtorjih, ki imajo svoja izvirna dela natisnjena tudi v narečju, le vse ni tako preprosto, čeprav odlično poznajo svoje narečje in svoj, slovenski knjižni jezik. Ob izidu Ga-
raboncijaša-Črnošolca, prvega romana Franceka Mukiča,
sem avtorja po tem, ko sem delo prebral, vprašal, kako mu je
uspelo tako zahteven romaneskni tekst napisati v narečju. In
v mikrofon za oddajo Sotočje Radia Slovenija sem dobil odgovor, da je roman napisal v knjižnem jeziku in potlej prestavil v
narečje. Pozneje je izšel Garaboncijaš v knjižnem jeziku pod
naslovom Črnošolec in v madžarščini (v prevodu Franceka
Mukiča), A garabonciás. Drugače je pri Karlu Holecu, ki je
Andovske prpovejsti napisal v svojem narečju. Vsekakor velja, da vsako besedno spakovanje, čeprav je celo objavljeno,
še ni pisanje v narečju, kakor je pisala tudi pokojna pisateljica
Irena Barber ali piše Laci Kovač tekste za gledališko skupino
Veseli pajdaši.
Še rahlo provokativno vprašanje Feriju Lainščku: - Je pisanje
v narečju izpovedna nuja, jezikovni eksperiment ali literarni
modni dodatek? In umirjen odgovor: »Po eni strani gre seveda za nostalgijo, na drugi strani pa tudi za poklon jeziku,
ki seveda umira. Prehodil je pot od časov, ko so ga imenovali lingua vandalica, bil je prekmurski knjižni jezik,
in danes je slovensko narečje, ki ga govori manj kot 100
tisoč ljudi. V Porabju lahko na vzorcu par tisoč ljudi opazujemo, kako neizprosno izginja. In tudi kot besednega
ustvarjalca se me to pač dotika. Kak pa bi bil to poet, ki bi
bil ravnodušen ob umiranju nekega jezika?«
Ernest Ružič
Porabje, 6. marca 2014
… DO
MADŽARSKE
Postavljena slovenska lista
Novost letošnjih parlamentarnih volitev je, da svojo listo lahko postavijo
tudi manjšine, in sicer državne narodnostne samouprave. Lista posameznih
manjšin lahko ima najmanj tri do največ 93 kandidatov. Na slovenski listi,
ki jo je postavila Državna slovenska
samouprava, bodo trije kandidati,
katerih vrstni red je določila skupščina DSS s tajnim glasovanjem. Prvo
mesto na listi, in s tem možnost, da
bo zagovornica slovenske skupnosti
v madžarskem parlamentu, je dobila
profesorica slovenščine Erika Köleš
Kiss, na drugem mestu je novinar in
fotograf časopisa Porabje Karel Holec,
na tretjem pa vzgojiteljica Iluška Bartakovič.
Za slovensko listo bodo lahko volili le
tisti, ki se bodo registrirali v slovenski
volilni imenik in bodo označili tudi
točko B, ki pomeni, da na parlamentarnih volitvah želijo glasovati za
listo lastne narodnosti, čeprav s tem
zgubijo pravico glasovanja za strankarsko listo. Registracija poteka že od
1. januarja 2014 in se bo zaključila 16
dni pred volitvami.
Do konca februarja se je registriralo kakih 170 tisoč dvojnih
državljanov
Po novem volilnem zakonu lahko dvojni državljani (zamejski Madžari, oz.
Madžari po svetu) sodelujejo na madžarskih parlamentarnih volitvah, če
se registrirajo. Do konca februarja se
je registriralo kakih 170 tisoč dvojnih
državljanov iz 70-ih držav sveta, največ iz Romunije (78 tisoč) in Srbije (24
tisoč). Dvojni državljani bodo lahko
svoje glasove poslali po pošti, medtem
ko bodo tisti izseljeni Madžari, ki trenutno živijo v tujini, lahko oddali svoje
glasove le osebno na voliščih, največkrat na veleposlaništvih ali konzulatih. Glasovali bodo lahko tako za individualnega poslanca svojega volilnega
okraja na Madžarskem, kakor tudi za
strankarske liste. Dvojni državljani,
torej večinoma zamejci, bodo lahko
glasovali le za strankarske liste.
6
Tistoga reda je eške za mašinista biti fejst nevarno bilau (2.)
V prejšnji številki ste od tauga
leko šteli, kak so Unzini Laci
v šaulo odli pa tau, kak so se
vönavčili za mašinista. Zdaj
do nam od tauga pripovejdali, kak so mašin (lokomotivo) vozili, ka trbej delati, če
si sneni pred semaforom pa
neškeš, ka bi zaspo. Dapa tau
tö leko zvejmo, če cug premza, kak brž leko stane, kak
leko mašin gene naklajene
bagone.
- Laci, tam smo taknjali,
ka za mašinista biti je fejst
nevarno delo bilau, z vami
se je tašo tö zgaudilo, ka je
nesreča ali skur nesreča
gratala?
»Dostakrat je tašo bilau. Šteri
vozi cug, s tašim se tau naleki
zgodi, dapa hvala Baugi, zato
niše nesreče sem nej emo.
Gda se tau zgodi, tau ranč
vpamet ne vzemeš, samo potistim brodiš, Baug moj, ka
bi s tauga leko bilau. Tau je
tak, če si mašinist, te pamet
vsigdar tam moraš meti, tam
ne smejš zmišlavati pa senjati, gda voziš.«
- Gda je cug naklajeni, te
več stau mejtrov trbej dočas
leko stane, nej?
»Če je naklajeni cug, te bola
brž leko stane, kak če bi
prazen biu, dapa najbola
težko te stane, če mašin (lokomotiva) sam mora stanti.
Kak brž leko staneš, pri tom
se šté, kak je cug žmeten pa
kelo kolé leko premzaš. Té
rusoški velki mašin 116 ton
vaga, tau je fejst žmetno,
pa tau žmečavo šest kolé(s)
mora staviti. Prvin, gda je
ešče mašin tiste male premze emo, šterim smo mi gučali, ka janči fék, tisti je tri
mejste emo, vrkar je premzo,
na srejdi ga stavo, če si ga pa
dojpostavo, tam ga je pa gorpüsto. Če si s tašim mašinom
biu pa si normalno pelo stau
kilomejtrov na vöro, te je k
taumi, ka staneš, blüzi en
kilomejter trbelo. Če mašin
kaj vleče, kakšno bremen ali
taše bagone, gde je lüstvo, te
bola brž leko stane, zato ka
vsakši bagon posaba ešče v
več mejstaj premza.«
- Ka ste vi s svojim mašinom
vlekli največkrat, bremen ali
lüstvo ste vozili?
»Ge sem najbola tovorni vlak
vozo.«
- Ka je bilau najžmetnejše,
ka ste vlekli?
»Z Gyékényesa smo železno
rudo (vasérc) vozli gor na
Rajko Slovakom. Najprvin
smo do Sombotela pelali
1700 ton, zato ka telko je biu
maksimum, ka smo leko vlekli. Od Sombotela do Rajke
smo pa že 2400 ton meli naklajeno, tau bremen je z bagonami vred telko vagalo.«
- Te se zato mašin mantra,
gda tau žmečavo mašin
djene?
»Nej je tak nevarno bilau, naklajenoga bola naleki vlejko,
kak gda si dugoga vljeko, steri je prazen. Dvej mera smo
meli mi mašinisti vödano,
gnauk tau, kakšno žmečavo
leko vlečeš, drügo pa tau, kelko bagonov leko vküpzakapčiš, kak dugi je leko bagon.
Tau je bilau maksimalno
osemstau mejtrov. Gda smo
proti Rajki šli, te smo naklajeni bili, nazaj smo pa te
prazne vlekli, dapa dvakrat
telko bagonov. Gda smo se
nazaj prazni prejk Hansága pelali, gde vsigdar vöter
fudi, tam ga je tak stavo, ka
za vraga je nejsto titi. Zaman
je prazen biu žmetneše ga je
vlejko, kak če bi naklajeni
biu.«
- Vejte, ka ge ne razmejm,
kak leko eden mašin 2400
ton potegne, gda on samo
116 ton vaga?
»Tau je tak, ka tiste bagone
tak vlečeš, kak če bi na lanci
(verigi) bili, najprvin vsigdar samo enga geneš. Gda
gaz daš, te najprvin prvi bagon cukneš, te tisti že dé, pa
te tak eden za drugim je geneš, nagnauk cejlo bremen
mašini nej trbej potegniti. Če
bi tej bagoni vküp bili zošrajfani, te bi je mašin nikdar nej
mogo genti, sploj pa te nej,
gda so naklajeni. Zato je tau
tak napravleno, ka med bagoni več centimetrov je, taumi pravijo vogrski, ka laza
kapcsolás.«
Unzini Laci
- Kelko ste stari bili, gda ste
mašinist gratali?
»Ge sem fejst mladi biu, dvajsti lejt star sem biu sedemdesetsedmoga leta, gda sem
prvin mašin vozo, dapa te
sprvoga je eške tak bilau, ka
dva sva bila na mašini.«
- Ka leko dela mašinist, gda
več vör sam vozi, pa kaulivrat nikoga nega, tau se
je vam nej vnaužalo?
»Gda sem ge začno voziti,
te je tau nutprišlo, ka samo
eden mašinist pela, dapa sakšo drugo leto smo na vižgalivanje (preglede) mogli odti,
če smo psihično za tau delo
valaun. Če so ti kakšni beteg
najšli ali če si tremo emo, te
so ti že nej podukšali vozniško. Vsakši bi tau nej vözdržo, ka sam si več vör na mašini, najbola pa vnoči, gda je
kmica. Bilau je tak, ka vleta
vrauče bilau, pa gda sem z
mašinom stano, na okno
sem rokau vödržo. Gnauk je
eden prišo, gor na stumbe
staupo, pa me je za rokau
primo. Vejš, ka sem gorskočo, ka sem nej znau, kak leko
me nekak za rokau prime,
gda se s cugom pelam. Samo
sledkar sem gorprišo, ka stojim.«
- Od tauga ste se nej bojali,
ka vnoči zaspite?
»Meli smo takšo napravo
(szerkezet), stera kontrolira, če
ne spiš, zato ka
za mašinista biti
je monotono
delo. Rusuška
je taša bila, ka
v sakšoj minuti
je začnila füčkati pa dočas je
füčkala, dočas
si ga z nogauv
ali z rokauv nej
dojstavo. Če si
tau nej napravo, te je mašin
premzo pa se je
stavo. Če se mi
je vnaužalo ali
sem sneni grato, te sem malo
djo ali sem gorstano pa sem
vö na okno gledo. Najbola
üše je te bilau, gda smo stanili pri semafori, ka je radeči biu, tam si nej znau, kak
dugo moraš čakati. Tašoga
reda so človeki zato že oči
vküpšle. Starejši so vsigdar
tau pravli, ka na tau moraš
paziti, ka aj ti glava znak ne
spadne, gda sediš, zato ka te
gvüšno zaspiš. Če sem fejst
trüden ali sneni biu, te sem
rokau goridjau ta gde premzemo, glavo pa na rokau. Če
sem zaspo, te je za deset minutov rauka drvena gratala
pa si se prebüdo.«
- Kelko je trošo mašin na
stau kilomejtrov, gda je velko žmečavo vlejko?
»Če je samo tak v ednom
mesti stau, te v ednoj vöri
šestdeset litrov, dapa gda si
ma tastaupo, te dosta več.
Sledkar so vönajšli tau, ka
gda mašin stoji, te namesto
450 obratov aj se samo s
350 obrati motor vrti, dapa
tau je nej bilau dobro, zato
ka je fejst trauso. Tau je nas
fejst čemerilo, dostakrat smo
gorstanili, ka smo nej mogli
več sejdti, človeka je cejlak
Porabje, 6. marca 2014
rancstrauso mašin, če je na
tom obrati delo.«
- Če je vrauče bilau, te ste
švicali v mašini?
»Nej, zato ka smo okna dolapistili. Samo te je bilau vrauče, če smo stali, dapa tašoga
reda smo dojšli v sejnco. V
zimi je tö dobro bilau, zato ka
je mašin fajn segrejvo, samo
te nej, če se je kaj strlo, dapa
tisto so zato brž popravili.«
- V zimi, gda je fejst mrzlo
bilau, mašini so se naleki
vožigali?
»Rusuški Sergej se je naleki
vužgo, dapa gda je velki mraz
biu, te smo je nej stavili, pomalek so cejlo nauč ‚klepali’.
Tej mašini so dizel električi
bili, dizel motor je eden velki
dinamo gnau, steri je elektriko delo, ta elektrika je gnala
elektromotore na vsakšom
narati. Na ednom mašini je
šest taši motorov bilau pa
vsakši je 200 KW emo, tak je
emo te mašin 1200 KW.«
- Kelko kilomejtrov ste prevozili kak mašinist?
»Sploj dosta, kelko, tau ne
vejm, kilomejtri so najbola
te šli, gda sem se vozo po rosagi. Dostakrat je tak bilau,
ka sem samo tisko bagone,
največkrat v Varaši v fabriki
Opel. Ranč tak si cejli den
delo, samo tašoga reda si nej
dosta kilomejtrov napravo.«
- Léko delo je za mašinista
biti, zato, ka od zvüna se
tak vidi?
»Tau je žmetno, nevarno
delo, najbola pa psihično, ge
sem skur pettresti lejt vozo
mašin, zdaj sem že pet lejt v
penziji.«
- Nej je vam falilo tau, ka ste
več nej mašinist?
»Sprvoga je sploj špajsno
bilau, dapa gda sem se s cugom pelo je fajn bilau, zato
ka je nej meni trbelo pelati
pa skrb meti. Sledkar mi je
že zato falilo, pa vsigdar, gda
je enga cukno, sem skur gorskočo. Tau sem mislo, ka ge
vozim, pa znau sem, ka nika
nej dobro. Dapa zdaj je tau že
taminaulo.«
Karči Holec
7
Števanovska dvojezična osnovna šola odprla vrata
Približuje se čas vpisov na
osnovne šole na Madžarskem, zato prirejajo na tovrstnih ustanovah dneve odprtih
vrat. Po eni strani želijo starše
bodočih prvošolcev natančno
seznaniti s prednostmi posamezne šole, po drugi strani
pa privabiti čim več malčkov
k vpisu. 19. februarja so informativni dan priredili tudi na
Dvojezični osnovni šoli Števanovci.
Tistega jutra se je v telovadnici ustanove zbralo kar devet
malčkov v spremstvu staršev.
Navzoče je pozdravila ravnateljica Agota Holec, ki je nato
zavrtela kratek film o osnovni šoli. Iz njega smo izvedeli,
da ima ustanova 54 učencev
in izvaja dvojezični pouk od
leta 2007. V tekočem šolskem
letu je pouka v slovenskem
in madžarskem jeziku deležno že 7 razredov, vsem pa so
na voljo popoldanske zunajšolske dejavnosti (lončarski
krožek, dve folklorni skupini, dvojezični pevski zbor,
športni krožek s plavanjem).
V projektu TÁMOP »Inovacija
na DOŠ Števanovci« se odvijajo zdravstveni dnevi, obiski na učnih kmetijah, pouk
informatike, nabavili pa so
tudi športne pripomočke. V
popoldanskih urah se ukvarjajo tudi s spoznavanjem slovenstva in domoznanstvom,
s pomočjo lendavskih stikov
pa se prirejajo gledališka srečanja. Nizko število učencev
omogoča razvijanje sposobnosti vsakega posameznika,
šolarjem pa so na voljo brezplačni učbeniki in vozovnice
za avtobus.
Ob vsem tem se seveda ne
sme pozabiti, da na šoli prevladuje narodnostni slovenski jezik, ki postaja za vsakodnevno komunikacijo vse bolj
značilen. V več kot polovici
učnih ur mora biti slovenščina prisotna, kar pomeni 5
ur slovenskega jezika in uro
spoznavanja slovenstva v 1. in
5. razredu. Ob tem pa se poučuje dvojezično še športna,
likovna, tehnična in glasbena
vzgoja ter spoznavanje okolja. V višjih razredih se učenci
spoznavajo z informatiko,
matematiko in fiziko v dveh
jezikih.
Šolarji se pogosto pripravijo s
slovenskimi pesmimi ali igrami za podobne prireditve.
Od 1. julija 2012 je vzdrževalka DOŠ Števanovci Državna
slovenska samouprava, kar
Predstavitvena ura slovenščine z Agoto Holec
V prvem razredu se poučuje
slovenščina igrivo, je obiskovalcem dneva odprtih vrat
povedala ravnateljica, glavni
cilj je bogatenje besednega
zaklada preko risanja, petja
in s pomočjo izštevank. Od
jeseni 2014 se bo vsak učenec
na šoli udeleževal dvojezičnega slovensko-madžarskega
pouka. Pri tem pomaga od 4.
do 6. razreda pedagoška asis-
je prineslo stabilnejše financiranje dejavnosti, je poudarila
Agota Holec. Šolarji se lahko
učijo v bolj urejenih razmerah, kar ponazarja tudi nova
jedilnica v župnišču in obnovljene sanitarije na šoli.
»Naš cilj ni le, da bi se šolarji učili jezik, temveč da bi se
ga v osmih letih tudi naučili. Kasneje naj slovenščino
uporabljajo pri vsakda-
Prišla pa je tudi mamica, ki
je do sedaj imela svojo hčer
v monoštrskem vrtcu. Čeprav so drugi prispeli iz Monoštra, bomo letos – upam
– končno imeli učenke iz
domače vasi.«
»Živimo nedaleč od šole in
moja hči želi obiskovati to
šolo« - je povedala Eszter Molnár Németh iz Števanovcev.
»Tukaj se lahko uči slovensko in tudi nemško. Delujejo
pa številni krožki, skoraj
vsako popoldne, nam je najbolj všeč folklora in lončarstvo.«
»Pomembna je družina,
slovenske korenine« - je poudaril János Barát, eden od
redkih očetov na prireditvi.
»Šola se zdi primerna zaradi majhnosti. Pedagogi
se lahko več ukvarjajo z
otroki. Če pa šolarji govorijo
dva jezika, to jim nikakor
ne škoduje.«
»Tudi sama sem obiskovala to šolo in je slišati veliko
dobrega o njej. Sem domačinka« - je pripovedovala
Hajnalka Vajda Dončec.
»Otroci popestrijo življenje
vasi s svojimi dvojezičnimi
programi, na primer za Miklavža, božič ali ob dnevu
starejših občanov.«
Udeleženci dneva odprtih vrat
so lahko obiskali več učnih
ur, med njimi pouk slovenskega jezika v 1. razredu. Vladni
uradi bodo razpisali enotni,
natančen dan vpisov na šole,
ki bo med 1. marcem in 30.
aprilom. Na števanovski šoli
upajo, da bo ustanovo od jeseni obiskovalo najmanj toliko
veselih šolarjev kakor sedaj.
-dm-
Muzej Avgusta Pavla
Obiskovalce pričakuje
od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure.
Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se
lahko po telefonu 94/554-128.
Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in
upokojence: 300 forintov ali 1 evro.
Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice.
Bodoči prvošolčki na obisku na števanovski šoli
tentka iz Slovenije. Nekateri
krožki na šoli imajo prav tako
mentorje iz matične domovine, tudi stiki s tamkajšnjimi
partnerskimi ustanovami so
živahni. Učenci se udeležujejo med drugimi tekmovanj v
recitiranju in plesu, vsi programi na šoli (božič, Miklavž,
materinski dan) so dvojezični.
njem sporazumevanju, ki
jim bo prav prišla, če bodo
izobraževanje nadaljevali
na gimnaziji ali v Sloveniji.
Želimo, da bi čim bolje govorili slovensko« - nam je povedala ravnateljica Agota Holec in dodala: »Letos sem zelo
vesela, ker so iz domačega
vrtca pripeljali tri deklice.
Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je vsakši torek ob
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v
Porabje, 6. marca 2014
13.30 vöri
PETEK, 07.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO
JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05
PRAVA IDEJA!, 11.55 SVETO IN SVET: ŽENSKA IN CERKEV, 13.00 PRVI
DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50
OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.50 MALI KRALJ, RIS., 15.55 GREGOR IN
DINOZAVRI, RIS., 16.05 MUZIKAJETO: AFRIŠKI PEVSKI ZBOR SANKOFA,
GLASBENA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20
DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35
ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA
ODDAJA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT,
23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,
ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL
PETEK, 07.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O
ŠPORTU, 8.25 VETRNICA: NELLA PRVIČ PLAVA V LEDENEM JEZERU,
8.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: GOSTOTOLOGIJA, POUČNA NANIZANKA
ZA OTROKE, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE,
10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 NA OBISKU, 14.30
ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 OSMI DAN, 15.40 ALPSKO SMUČANJE
- SVETOVNI POKAL, 16.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL,
18.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 19.35 ATLETIKA SVETOVNO PRVENSTVO V DVORANI, 21.30 PARAOLIMPIJSKE IGRE:
OTVORITEV, 22.30 SODOBNA DRUŽINA, AMERIŠKA NANIZANKA, 22.50
MATERIN SIN, ANG. NAD., 23.40 SKRIVNA SREČANJA, BELGIJSKI FILM,
1.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.15 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 08.03.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.00
VETRNICA, 7.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 TRNOVO
ROBIDOVJE, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ: PROMET, MOZAIČNA ODDAJA
ZA OTROKE, 8.30 BINE: ZBIRAMO POGUM, LUTK. NAN., 9.00 GREMO NA
SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM,
PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.50
LUKEC IN LUČKA: TEKSAŠKI POBALINI, KOPRODUKCIJSKI ANIMIRANI
FILM, 12.20 MUZIKAJETO: DEKLIŠKI BEND, GLASBENA ODDAJA, 13.00
PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.45 NA LEPŠE,
15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.45 DRAGOCENA MOKRIŠČA, DOK. ODD.,
16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU,
ODDAJA TV MARIBOR, 17.35 JEAN-MICHEL BASQUIAT, DOK. ODD., 18.30
OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT,
20.00 EMA 2014, 22.05 POROČILA, 22.35 SVET BREZ KONCA: ŠAH MAT,
KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 23.20 OZARE, 23.25 DNEVNIK,
UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFOKANAL
SOBOTA, 08.03.2014, II. SPORED TVS
7.35 POSEBNA PONUDBA, 7.50 OPUS, 8.20 OSMI DAN, 9.00 ALPSKO
SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.00 BIATLON - SVETOVNI POKAL,
12.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.15 BIATLON SVETOVNI POKAL, 13.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.05
ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 15.55 NOGOMET
- DRŽAVNO PRVENSTVO: MARIBOR : LUKA KOPER, 18.00 ATLETIKA
- SVETOVNO PRVENSTVO V DVORANI, 21.05 IZVIR, KOPRODUKCIJSKI
FILM, 23.10 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.25 ARITMIJA,
0.10 ARITMIČNI KONCERT - TIDE, STUDIJSKI KONCERT, 0.50 BLEŠČICA,
ODDAJA O MODI, 1.20 NA LEPŠE, 1.45 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 09.03.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 NAJBOLJŠA PRIJATELJA: LENINA SKRIVNOST, NORV.
NAD., 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA,
13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA
ODDAJA, 14.45 IMITACIJA ŽIVLJENJA, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA
OB PETIH, 17.15 ROŽE IN LUČI, POEZIJA IN GLASBA Z DUŠANOM
VELKAVERHOM, 17.35 IGRALCI BREZ MASKE: MARJETA GREGORAČ,
18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME,
ŠPORT, 20.00 OBLAST, DANSKA NADALJEVANKA, 21.10 INTERVJU, 22.00
VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 ZAPELJEVANJE
POGLEDA: METKA KRAŠOVEC IN ZDENKA ŽIDO, DOK. ODD., 22.45
POROČILA, 23.15 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: BOJ, DOK. SER., 0.10
SLOVENSKI MAGAZIN, 0.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT,
1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL
NEDELJA, 09.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 GLOBUS, 7.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 7.55 TURBULENCA, 8.25
GLASBENA MATINEJA: KONCERT POLICIJSKEGA ORKESTRA, DIRIGENT
MILIVOJ ŠURBEK, 9.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.35
BIATLON - SVETOVNI POKAL, 13.20 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.20
NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.00 ATLETIKA - SVETOVNO
PRVENSTVO V DVORANI, 18.45 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 19.15
ŠPORTNI IZZIV, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.20
CHURCHILLOVA VÉLIKA IGRA, DOK. ODD., 22.55 PARAOLIMPIJSKE
IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.10 NAD MESTOM SE DANI, KRATKI FILM,
23.35 LASJE, KRATKI FILM, 0.05 ARITMIJA, 0.50 ARITMIČNI KONCERT
- TIDE, STUDIJSKI KONCERT, 1.30 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 10.03.2014, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35
OBZORJA DUHA, 11.10 POGLED NA ... PALAČO ZADRUŽNE GOSPODARSKE
BANKE ARHITEKTA IVANA VURNIKA, DOK. ODD., 11.50 VILLAGE FOLK
- LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI
DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: LEPŠE ŽIVLJENJE Z EPILEPSIJO, 15.00
POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM:
OP!, 15.40 BINE, ČUVAJ PARKA: REŠEVALNA AKCIJA, RIS., 16.05 STUDIO
KRIŠKRAŠ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20
DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35
RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00
TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT,
23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 GLASBENI
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
VEČER, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 10.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, PREGLED TEDNA,
INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.15 MUZIKAJETO:
AFRIŠKI PEVSKI ZBOR SANKOFA, GLASBENA ODDAJA, 8.40 TOTALNA
RAZPRODAJA, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9.10 OTROŠKI KANAL,
10.00 ZABAVNI KANAL, 11.10 DOBRA URA, 13.10 DOBRO JUTRO, 15.50
NA LEPŠE, 16.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.15 INTERVJU: JOŽE
MOREL, 18.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.40 PRAVA IDEJA!, 19.05
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: HARRY IN
CHARLES, NORV. NAD., 20.50 QUIRKE, IRSKO-ANGLEŠKA MINI-SERIJA,
22.20 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014: POVZETEK DNEVA,
22.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.20 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 11.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35
PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.30
ČLOVEŠKI PLANET: ARKTIKA - ŽIVLJENJE V ZAMRZNJENEM STANJU,
DOK. SER., 12.15 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO
CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK,
15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 MUSTI, RIS., 15.50 NELI IN CEZAR,
RIS., 15.55 ANGELINA BALERINA, RIS., 16.10 BINE: ZBIRAMO POGUM,
LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20
DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35
RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00
KONEC PARADE, ANG. NAD., 21.05 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA
1914 - 1918: PREBOJ PRI KOBARIDU, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME,
KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU: JOŽE MOREL, 0.25
POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,
ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL
TOREK, 11.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE
IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA
URA, 12.15 DOBRO JUTRO, 14.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 EMA
2014, 17.05 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ZAPELJEVANJE
POGLEDA: METKA KRAŠOVEC IN ZDENKA ŽIDO, DOK. ODD., 18.35
MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,
19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA:
RAVI ŠANKAR MED DVEMA SVETOVOMA, DOK. FILM, 21.30 RAKETA,
AVSTRALSKI FILM, 23.00 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014:
POVZETEK DNEVA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI
KANAL
***
SREDA, 12.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY
FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, 11.00 OSMI DAN, 11.55 AMBASADORJI
ČRNE GORE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20
GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI
PROGRAM: OP!, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45
DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA:
KITAJSKA ZGODBA, ARGENTINSKI FILM, 21.35 SELITEV, KRATKI FILM,
22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55
TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,
1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL
SREDA, 12.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.40 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE
IN MLADE, 9.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.30 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL,
12.30 DOBRA URA, 14.00 DOBRO JUTRO, 15.45 IGRALCI BREZ MASKE:
MARJETA GREGORAČ, 17.05 GLASNIK, 17.30 EVROPSKI MAGAZIN, 18.00
SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO
ODLIČNOST, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA,
20.00 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 20.30 ŠPORTNI
IZZIV, 21.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 22.15 BLEŠČICA,
ODDAJA O MODI, 22.50 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014:
23.05 TRG, AVSTRALSKI FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25
ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 13.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40
ČLOVEŠKI PLANET: TROPSKI PRAGOZDOVI - DREVESNA LJUDSTVA, DOK.
SER., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK,
VREME, ŠPORT, ODKRITO, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA,
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 BELA:
UGANI, KDO PRIDE NA ZABAVO, RIS., 15.50 ADI V MORJU, RIS., 15.55
VSE O ROZI, RIS., 16.05 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 16.45
DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30
PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI
DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V
ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL
ČETRTEK, 13.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE
IN MLADE, 9.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.30 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL,
12.30 DOBRA URA, 14.00 JEAN-MICHEL BASQUIAT, DOK. ODD., 15.05
BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 16.35 VILLAGE FOLK
- LJUDJE PODEŽELJA: PIEMONTSKO GOVEDO PRESIDIA, DOK. SER.,
16.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.10 BIATLON
- SVETOVNI POKAL, 19.00 ŠPORTNI IZZIV, 19.30 ŽREBANJE DETELJICE,
19.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.00 NOGOMET EVROPSKA LIGA, 22.55 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014:
POVZETEK DNEVA, 23.10 BEJRUTSKI HOTEL, LIBANONSKI TV FILM,
0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Za dobro volau
Deset lejt stara deklična pita svojga očo: »Ata, zakoj si ti
za ženo vzejo mamo?«
»Na tau pitanje nazaj pridemo, gda boš osemnajset lejt stara,«
odgovori oča.
»Zakoj?« pita deklična, »tau je samo za starejše?«
»A, kaj bi pa,« pravi oče. »Za telko časa jaz vejnrik tö vönajdem,
zakoj volo sem se oženo z mamo.«
Pištek pá zamidi v šaulo, pride, gda se je vöra že začnila. Školnik ga pita, ka je falinga, ka vsigdar zamidi.
»Gospaud školnik, vej pa table, stere so vödjane na poštiji,« pravi Pištek.
»Moram se smedjati. Kak bi pa table krive bile?« se kori školnik.
»Tak, ka je nanjé napisano: Skrb mej, pomalek si dej! Šaula!«
Saused pita Pištana, ka se je z njim zgodilo, ka nika
planta.
»Samo edna mala nogometna (foci) nesreča,« pravi Pišta.
»Vej sem pa ranč nej znau, ka se ti tö brsaš,« se čüdiva saused.
»Za istino se nejmam šegau brsati, liki včera, gda je zgibila meč
reprezentanca (válogatott), sem v televizijo brsno, stera je razpadnila na gezero falatov, moja taca pa šamlava gratala.«
Eden človek dé v muzej, gde kažejo mumije. Pita tistoga
človeka, steri skrb ma na mumije, ka kelko je stara prva mumija.
»Dvej gezero deset lejt,« pravi té človek.
»Odkec vi tak ginau znate, ka je telko stara,« se čüdiva. On pa
etak: »Gda sem jaz es prišo delat je dvej gezero lejt stara bila.
Tauma je pa ranč deset lejt.«
Edna žaba skače po pauti. Pride do križišča, gde se paut
na štiri tale razlauči. Na srejdi je postavlena edna tabla, na stero
je napisano: Lejpi na lejvo, čedni (pametni) na pravo. Žaba si
pa etak zdihavle: »Jaj, jaj... ka mo zdaj delala, naj se razčesnem
na dva tala?«
ES
KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in etnološka razstava)
Odprta ob torkih in četrtkih
od 14. do 18. ure,
ob sobotah od 10. do 14. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer
Tel.:+36-30-6088-695
E-mail: [email protected]
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen!
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.
w w w. p orabj e.hu