»Bolj bi morali obdavčiti prazna stanovanja« Stanovanjska politika Ce želimo pospešiti trg najemnih stanovanj, so nujni ugodna posojila in davčne spodbude bi uporabljal za svoje potrebe. Tudi izpostavljen kratkotrajnim najeStanovanjske zadruge po švimnim pogodbam, ima lahko tudi sama meni, da je težava, ker v Slocarskem modelu so za zdaj v lastnik težave z najemniki, denimo veniji niti dostop do posojil niti njiSloveniji le ideja, je pa zanimapri hova ročnost nista tako ugodni kot neplačevanju stanovanjskih nje zanje že pokazala Občina stroškov ali v primeru, da najemnik v Švici, in opozarja, da bi morali v Domžale, za katero Zavod Touničuje stanovanje. Zakon sicer Sloveniji povečati fond najemnih varna pripravlja pilotni proščiti lastnika, toda sodni sistem stanovanj, saj imajo dobro delujoči ob morebitnih težavah melje celo jekt, ki je še v fazi pridobivanja stanovanjski trgi približno uravnovečnost, zato si lastniki lahko poteženo razmerje med lastnimi in informacij. JERNEJA GRMADNIK Prof. dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da zgolj oblika organiziranosti v zadruge ni dovolj, da bi te postale privlačne, ampak so nujne določene spodbude. Med njimi omenja ugodnosti, ki jih imajo kooperative v tujini, to so bančna posojila z zelo dolgimi ročnostmi (60 in več let) in druge davčne ugodnosti. Slovenija se uvršča med države z zelo velikim deležem lastniških stanovanj, na vprašanje, ali bi davčne in finančne spodbude lahko povečale število najemnih, pa dr. Cirmanova odgovarja, da čeprav velikokrat slišimo, kako so najemnine izjemno visoko obdavčene, to ne drži, ker gre zaradi radodarnih normiranih stroškov v obdavčitev samo 60 odstotkov najemnine. »Še vedno mislim, da bi morali povezati obdavčitev premoženja in plačilo dohodnine na najeta stanovanja. Stanovanje, ki ga lastnik stalno ne naseljuje, se obdavči bolj kot primarna stanovanja. Če s pogodbo lastnik dokaže, da je stanovanje najemno in od tega korektno plača dohodnino, potem se mu obdavčitev stanovanja s premoženjskim davkom znatno zniža. Tako bo sklepanje pogodb postalo pri lastnikih veliko bolj zaželeno, kar daje najemnikom večjo pravno varnost, država pa davčni izpad pri premoženjskem davku z lahkoto nadomesti z zdaj nepobrano najemnino,« meni Cirmanova, ki opozarja, da sta zdaj tako najemodajalec kot najemnik pri nas slabo zaščitena. Če je prvi magajo samo z zelo kratkotrajnimi in restriktivnimi pogodbami. »Obe strani sta v precej slabšem položaju, kot bi lahko bili, če bi sistem bolje deloval,« opozarja. Blaž Habjan iz Zavoda Tovarna omenja, da je za uveljavitev stanovanjskih kooperativ v Sloveniji nujno tudi spremeniti uveljavljen izračun neprofitne najemnine, ki se zdaj kaže v prenizki najemnini, ta pa ne pokriva stroškov, ki bi jih zakonsko morala. Predlaga, da se neprofltna najemnina očisti socialne komponente in da se ta prenese izključno na stanovanjske subvencije. »Razdelitev denarja bo pravičnejša, v neprofitnih stanovanjih pa bodo lahko živeli tudi tisti, ki niso ravno iz socialnega dna,« meni. Da je pri neprofitnem najemnem fondu republiškega sklada najemnina izrazito nestimulativna, meni tudi prof. dr. Andreja Cirman, ki pravi, da neprofitna najemnina že od nekdaj ni več neprofltna, ampak izrazito socialna, obenem pa meni, da se občinski stanovanjski skladi že dlje časa bolj kot s spodbujanjem najemništva ukvarjajo s tem, kam namestiti vse prosilce za neprofitna stanovanja. Jožka Hegler, direktorica Javnegastanovanjskega sklada MOL (JSS MOL), meni, da so stanovanjske kooperative namenjene tistim bodočim najemnikom, ki imajo več znanja in predvsem volje, da se aktivno ukvarjajo s svojim bivanjem. O potencialnem sodelovanju občinskega sklada s stanovanjskimi kooperativami Heglerjeva pravi, da bi šli z veseljem v skupni projekt, če bi na primer JSS MOLrazpolagal z zemljiščem ali objektom, ki ga ne najemnimi stanovanji, zato dodaja: »Vsi, ki delujemo na stanovanjskem področju, že dolgo pogrešamo nacionalno stanovanjsko politiko, ki naj bi nadomestila pretežno neuresničen nacionalni stanovanjski program iz leta 2000.« O študijah, ki preučujejo razmerje med lastniškimi in najemniškimi stanovanji ter gospodarskimi kazalniki, dr. Cirmanova omenja študijo OECD iz leta 2011, ki ugotavlja, da imajo slabo zasnovane politike na stanovanjskem področju lahko občutne negativne učinke na gospodarstvo prek volatilnosti cen nepremičnin, vplivajo pa tudi na to, kako mobilni so ljudje pri zasledovanju zaposlitvenih možnosti. Pri obojem je dobro razvit in delujoč najemni trg v pomoč. Omenja pa tudi raziskavo Edvrarda E. Leamerja iz ameriškega nacionalnega urada za ekonomska raziskovanja, ki je proučeval vse recesije v ZDA od tridesetih let naprej in ugotovil, da je poslovni cikel pravzaprav v veliki meri cikel stanovanjskih nepremičnin in prav zato imajo lahko neustrezne politike precej hude posledice. Pri tem govorijo najbrž stano- vanjskim zadrugam v prid tudi cene nepremičnin, ki kljub krizi še vedno niso padle toliko, kot je marsikdo pričakoval. Tudi dr. Cirmanova pravi, da cene nepremičnin v krizi redko strahovito zgrmijo navzdol, in dodaja, da je ob trenutno negotovih makroekonomskih razmerah in napovedi naraščajočih stroškov zadolževanja težko upati na znatno oživitev povpraševanja. Andreja Cirman Foto Igor Zaputil Delež lastniških stanova^ v odstotkih '-K'- ........... ..^..j^H .^^H. j^H ,:.^H '^Hi ' .A^y|^.|j^.,:iEH....ij^H...j^K i/^/ '<&;;}, •llptO $mi0 *fem£IJa vfeS»|i^aaJKHai^ Franci irska ' Španija Jia|a v ,Mfc Pmig*m»mmma^