IZPOVED VERE
Izpoved vere je v mašnem obredu zato, da ljudje pritrdimo in odgovorimo na Božjo besedo,
ki smo jo slišali v branju in pridigi in da si prikličemo v spomin pravilo vere, preden začnemo
obhajati evharistijo.
Veroizpovedi maša sprva ni imela.V bogoslužje je veroizpoved prišla v začetku 6. stoletja v
času carigrajskega patriarha Timoteja kot boj proti tistim, ki so tajili Jezusovo božanstvo.
Poznamo dva veroizpovedna obrazca in sicer nicejsko-carigrajskega, ki je nastal na koncilih
leta 325 in 381 in apostolskega. Oba obrazca veroizpovedi sta bila prvotno izpoved vere pri
krstu odraslih. Ker nas nedelja spominja na krst, ta dan tudi izpovemo vero Cerkve, v kateri
smo bili krščeni. Prav zato včasih duhovnik namesto veroizpovednega obrazca opravi krstne
obljube.
Vera je človekov odgovor Bogu. Bog se razodeva, podarja in prinaša obilno luč pri iskannju
poslednjega smisla človekovega življenja.
Verovati v vstajenje mrtvih je bilo od vsega začetka bistvena prvina krščanske vere.
Z razglašanjem vstajenja mrtvih in z izpovedjo vere v večno življenje doseže krščanska
veroizpoved svoj vrhunec.
Ivan Cankar piše v črtici MOJE ŽIVLJENJE: »Bili smo globoko verni....Posebna je bila naša vera.
Ne da se razložiti z besedo te resnične vere; ker vsaka vera je nedopovedljiva, je brez glasu in
brez telesa kakor luč in kakor ljubezen...«