1. No category

Zasebni vrtec Mali Grof d.o.o.
Grajska ul. 8a, 3210 Slovenske Konjice
GROFOVE SKRIVNOSTI
Letni
2011/ k
2012
št. 1
Slov.
Konjic
e
POZDRAV DIREKTORICE
ź
Sem mati treh otrok, zato se dobro zavedam odgovornosti, ki jo
nosimo kot vzgojno varstvena ustanova za predšolske otroke.
Ponosna sem, da ste se odločili nam zaupati vašega otroka. Otroci so
naše največje bogastvo. Jaz in naši vzgojitelji, ki skrbno, udano,
predvsem pa odgovorno opravljajo svoje delo, vam želimo prijetno
branje in listanje po našem prvem glasilu.
Nina Sešlar, direktorica vrtca
Kaj je časopis?
„To je posta. Jo postal
plinese.“
G., 3 leta
„V Ameriki je kip
svobode. Amerika je pa v
Franciji.“
D., 4 leta
Ko boš velika boš?
„Zobozdravnica, da bom
lahko komu druge
zobe dala. Al pa tudi
zvrtaš lahko.“
N., 4,5 let
POZDRAV PEDAGOŠKEGA VODJA
Zaključujemo tretje leto našega delovanja. V tem času se je pri nas zvrstilo veliko dogodkov,
aktivnosti, bili smo deležni obilice smeha in seveda nekaj joka. Ko je vrtec odprl vrata, je bila
okolica v pričakovanju kaj se bo zgodilo, starši previdni, vendar veseli, ker se dogaja nekaj
novega. Zavedali smo se, da moramo napeti vse moči pri našem delu in s tem zagotoviti otrokom
prijazen in spodbuden vrtec, staršem pa nuditi pomoč pri izzivih, ki jih vzgoja prinaša.
V našem vrtcu se prilagajamo trenutnim potrebam otrok, staršev in okolja, ki nas obdaja, vseeno
pa smo pri svojem delu avtonomni, izhajamo iz dobrobiti otroka, njegovega dobrega počutja in
razvoja. Poskušamo prispevati k dvigu kvalitete življenja otrok in družine.
Pri tem je zelo pomemben odnos, ki ga med seboj gojimo. Od njega je odvisno počutje vseh nas,
predvsem počutje otrok, zato se trudimo gojiti in vzpostavljati takšnega, ki omogoča odprto
komunikacijo ter nas povezuje.
Otrokom skušamo ustvariti varno in spodbudno okolje, saj je v tem obdobju njihovo življenje
polno sprememb, neprestano spoznavajo novosti in osmišljajo svet okoli sebe. Opazujejo nas
odrasle, kaj nas veseli, kako doživljamo svet in kako rešujemo vsakodnevne stiske, kaj je v
našem življenju pomembno. Ker nas vidijo kot vsemogočne, nam zaupajo in verjamejo, nas
posnemajo ter se od nas učijo. Tako naša naloga ni enostavna, je pa lepa, veliko se lahko naučimo,
predvsem o nas samih.
V vrtcu dajemo prednost dejavnostim, ki otroke spodbujajo k lastni aktivnosti, so v skladu z
njihovimi potrebami ter razvojem. To so dejavnosti gibanja in umetnosti, ki nudijo otroku
možnost doživljanja lepote, lastnega izražanja, ustvarjalne in raziskovalne igre, s katerima
hkrati spodbujamo intelektualni razvoj otroka.
Vse skupaj pomešamo z obilico igre in dobimo življenje v vrtcu Mali grof.
Tomaž Popović, pedagoški vodja, dipl. VPO
Stran 2
Tomaž Popović,
pedagoški vodja,
dipl. VPO
ŽIVIMO Z GIBANJEM
V našem vrtcu posvečamo posebno pozornost področju gibanja. Zavedamo se, da je gibalni razvoj v tem
obdobju najhitrejši, hkrati pa s spodbujanjem gibalnega razvoja, spodbujamo razvoj otroka na vseh
področjih.
V prvem letu našega obstoja smo se odločili, da združimo vse gibalne vsebine v projekt »Živimo z
gibanjem«.
Glavni namen projekta je spodbujanje zdravega načina življenja, kvalitetno preživljanje časa v vrtcu ter
privzgojiti otroku gibalne aktivnosti, kot vzporeden del njegovega odraščanja in načina življenja. S tem
želimo otroku ponuditi lepo »popotnico«, ki ga bo spremljala celo življenje.
Osnova naših dodatnih aktivnosti so, poleg rednih zaposlitev naših strokovnih delavcev, še zaposlitve z
zunanjim športnim pedagogom. Namenjene so otrokom drugega starostnega obdobja, najprej so se
izvajale v naši telovadnici, na zunanjem igrišču in travniku, sedaj pa tudi v telovadnici osnovne šole Ob
Dravinji.
Iskali smo možnosti dodatnih aktivnosti, povezali smo se z Zavodom za šport Slovenske Konjice, skavti,
različnimi športnimi društvi ter klubi v kraju in v sodelovanju z njihovimi člani, so nastale predstavitve
različnih športov.
Da je bilo dogajanje bolj pestro, smo k atletiki prvo leto povabili otroke enega izmed celjskih vrtcev, v
naslednjih dveh letih, pa so se nam pri večini športnih dejavnostih pridružili otroci prvih dveh razredov
obeh konjiških osnovnih šol. V treh letih smo spoznali različne športe (gimnastiko, atletiko, tenis, prosto
plezanje, nogomet, kolesarjenje, plavanje, smučanje, karate), ob katerih so otroci uživali in se naučili
veliko novih spretnosti. Vsako leto skušamo projekt popestriti s kakšno novo vsebino. Tako smo imeli letos
prvič predstavitev inovativne igralne igre Kindyroo, pridružili pa se bomo tudi Mini olimpijadi v Zrečah,
kjer bomo sodelovali še z otroci drugih vrtcev in šol.
Stran 3
JEŽEK IN BUČA
BLIŽALA SE JE JESEN IN JEŽEK SI JE NABIRAL ŠE
ZADNJE ZALOGE PRED ZIMSKIM SPANJEM. RAHLO JE
PIHAL VETER, JEŽEK PA JE TEKAL MED JESENSKIMI
LISTI.
MALO JE BIL ŽE ŽALOSTEN, SAJ MU JE VEVERICA VSE
POBRALA TIK PRED NOSOM.
VENDAR NI OBUPAL, NADALJEVAL JE POT PO ROBU
GOZDA IN PRIŠEL DO MALE NJIVE, KJER SO RASTLA
JABOLKA.
ZELO SE JE RAZVESELIL POLNEGA PRIDELKA. SAJ NI
MOGEL VERJETI SVOJIM OČEM. PRIPRAVIL SI JE OSTRE
BODICE IN SE TRUDIL NABOSTI JABOLKO. VALIL SE JE,
KOTALIL PA NI IN NI ŠLO. BIL JE ŽE UTRUJEN IN
ODLOČIL SE JE, DA NA POMOČ PRIKLIČE SVOJE PRIJATELJE
IZ GOZDA.
PRIJATELJI SO KMALU PRIŠLI DO NJEGA IN SE ZAČELI
SMEJATI. UBOGI JEŽEK JE ŠELE NATO UGOTOVIL, DA
TO NISO BILA JABOLKA AMPAK BUČE.
Nataša Hrovat,VPO
Stran 3
MUCE IN BRALČEK PALČEK
Smo muce. Enaindvajset nas je, deset deklic, ostalo dečkov, različno velikih
in starih, a vsi smo crkljivi in polni fižola. Uživamo v pravljicah, basnih,
deklamacijah, pripovedovanju, predvsem pa v izmišljarijah, ki jih sami
spletamo.
Sproščenemu pogovoru, besednemu zakladu in razumevanju slišanega,
samostojnemu pripovedovanju ter lastnemu ustvarjanju, posvečamo celo
leto veliko pozornosti.
Lansko leto smo tri krat obiskali mestno knjižnico. Postopoma smo
spoznavali njeno urejenost in usvajali pravilno rokovanje s knjigami.
Seveda smo se v vrtcu cel mesec igrali knjižnico. V igralnici smo si
preuredili spalno sobo in pripravili več kotičkov: knjižne police s knjigami
in revijami, lutkovni kotiček z lutkovno predstavo Racman in knjiga,
vsakodnevno smo animirali različne lutke in si izmišljali zgodbe. Dom z
dojenčki in vozički, garderoba z oblačili, klobuki ter torbicami, saj se v
knjižnico vedno odpravimo urejeni in čisti. Ni manjkal kotiček za tiho igro s
sestavljankami ter risanjem, ter najpomembneje, izposojevalni pult s
knjižničarkami. Naredili smo si članske izkaznice, ki smo jih navdušeno
žigosali. Našo knjižnico smo opremili z opozorilnimi znaki, ki so
obiskovalce opozarjali na pravilno vedenje. Poleg klasičnih prepovedi so
po originalnosti izstopali: » Kravam prepovedan vstop« , » blatni in grdi
čevlji prepovedani« , » vino ne, sok lahko« , » s kolesom in avtom se ne
vozimo po knjižnici«, »knjig ne umivamo z vodo«, »kričanje prepovedano,
smejanje dovoljeno«, »pozor, ste na skriti kameri!«
Ugotavljali smo začetne in končne glasove v besedah, iskali rime, mešali
besede v stavkih, najstarejši otroci so spoznavali črke in izvajali
grafomotorične vaje.
Od doma smo prinašali svoje najljubše slikanice in jih predstavili enemu
prijatelju, potem že trem, polovici skupine in na koncu pripovedovali pred
celo skupino. Navdušenje nad lastnim uspehom se je kazalo v sijočih
očkah in v živahnem potegovanju: »Jaz bi danes pripovedoval!«
Naredili smo 14 dnevno izposojo knjig domov ter polni domišljije in idej
ustvarili svojo prvo knjigo »Take mačje in drugačne«.
Tudi letos nadaljujemo z dobro bralno-pripovedovalno tradicijo, le da smo
si izbrali obisk konjiških Novic, spoznali pot zgodbe do časopisa, poklic
novinarja in fotoreporterja. Želimo se preizkusiti tudi v tem. Ker pa smo
povrhu še odlični športniki, že ustvarjamo športni časopis. Saj si ga boste
prebrali, mrnjau ?
Se ve, da zadovoljne muce predejo in takrat napredejo najboljše zgodbe.
Prrr, mrrrr.
Mateja Špec, dipl. VPO
Stran 4
Pozimi smo se odpravljali
ven, Tomaž pomaga
oblačiti otroke. Zara ga
vpraša: „Danes imam
Tomaže s sabo, naj
oblečem Tomaže?“ Ob
njegovem zmedenem
pogledu pokaže gamaše.
Sredi pohoda na Stari
grad, se približamo
kamnolomu, ki je zaradi
peska bele barve.
„Glej, koliko moke!“,
navdušeno zavpije Val.
Jan pokroviteljsko
prikima: „In kako so jo
raztresli.“
Tanita ob pogledu sebe
na fotografiji: »Tanita
tudi tu ti te ti ta ti te«.
piskam!“
Zapisala Mateja Špec.
dipl. VPO
VESOLJE
Seznanili smo se z vesoljem na otroško zelo prijazen in zanimiv način. Pogovarjali
smo se o zvezdicah, Soncu, luni, opazovali na slikah vesoljne meglice itd.
Na to temo smo veliko ustvarjali na različne načine. Slikali smo vesolje in vesoljne
meglice z bleščicami, iz gline in barvnih slamic smo naredili vsak svojo zvezdico, na
platno smo s tempera barvami in bleščicami ustvarili veliko vesolje, ki smo ga nato
razobesili v igralnici na strop (tam kjer mora biti vesolje). Imeli smo »Vesoljne
sobe« (škatle, ki so imele v notranjosti pritrjene odsevne zvezdice) in še in še.
Temo, ki je za večino strašljiva in zelo resna, smo mi v naši igralnici spremenili v
čarobno in v tej čarobnosti uživali – v vesolju je vse mogoče, a ne?
Andreja Kristan, dipl. VPO
Stran 5
GLEDALIŠKE PREDSTAVE, KI SO SI JIH
OTROCI OGLEDALI V TEM ŠOLSKEM LETU
LUTKOVNA PREDSTAVA »Trije metulji«, ljudska
(priredila Andreja Kristan).
Igrale in pripravile: Andreja Kristan in Nataša Rožič.
Otroci so si glasbeno–lutkovno prestavo najprej ogledali, nato
pa so bili povabljeni, da vsebino odplešejo po glasbi.
Andreja Kristan,
dipl- VPO
LUTKOVNA PREDSTAVA »Počena buča«, ljudska (priredila
Nina Polanec).
Igrale in pripravile: Nina Polanec in Špela Kvas.
Lutkovno predstavo so si najprej vsi ogledali, nato pa so lahko
odigrali vsebine, nekateri tudi z lutkami.
GLASBENO–LUTKOVNA PREDSTAVA
»Mojca Pokrajculja«, ljudska koroška
(priredila Andreja Kristan).
Igrale in pripravile: Andreja Kristan, Špela
Kvas, Nataša Hrovat in Petra Žnidar.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA »Miška Tralališka«,
avtorica Mateja Špec.
Igrali in pripravili: Mateja Špec, Tomaž Popović in
Špela Kvas.
Glasba: Petra Brdnik Juhart z učenci
Predstavo so si otroci najprej ogledali, nato so
bili povabljeni, da se razdelijo v vloge, ki so
Gledališko predstavo smo si vsi, skupaj s starši, ogledali
jim bile všeč. Vsak je dobil rekvizit, ki ga je
v Domu kulture, v Slovenskih Konjicah, v mesecu
nato uporabljal za boljše vživljanje v vlogo
decembru.
(Mojca metlo, sloni ušesa, mravljice tipalke...).
Bila je uprizorjena še za šolarje razredne stopnje OŠ
Otroci so bili navdušeni in vsi so odigrali
Pod goro in OŠ Ob Dravinji ter v mestu Mirni na
predstavo od začetka pa do konca.
Dolenjskem.
Stran 6
MUCE MUZICIRAJO
Vsako leto znova opazujem, kako otroci lepo in radi pojejo ter igrajo na
instrumente.
S pomočnikom Nejcem sva se na začetku leta dogovorila, da si bomo v igralnici
uredili stalen glasbeni kotiček, kjer bodo mali instrumenti otrokom ves čas na
voljo.
Najprej so male in velike muce povedale, na kakšen način bi želele spoznavati
svet glasbe, katere instrumente želijo slišati, katere glasbenike bi povabili v vrtec,
kje bi iskali manjkajoče informacije ter kakšna glasbila želijo izdelati. Vse ideje
smo zapisali na velik plakat in se veselo lotili dela. Otroci so se sami, po telefonu,
dogovarjali za obiske. Obiskali smo glasbeno šolo. Poslušali in preizkusili smo
kitaro, violino, klavir, saksofon in tubo. V vrtcu nas je obiskala flavtistka ga. Tjaša,
Odhajamo na deževni
Viktorjeva mamica z mandolino ter g. Aleš z eksotičnimi instrumenti daljnega
sprehod, ko Tian pogleda
vzhoda. Okopali smo se v zvokih gonga, tibetanskih pojočih skled, avstralskega
v nebo: “Mateja, daj
didgeredooja, indijanskega bobna, indijskega harmonija ter tingš, poljske piščali
naroči Bogecu, naj da
fujare in še mnogo drugih. Ob prihodu ga. Maruše s klasičnimi bobni, so se tresle
sonce.“
stene. Tudi našega Nejca smo poprosili in uslišal nas je s klarinetom, baritonom in Jani doda: „Reci Bogecu,
ogromnim kontrabasom. Kako smešni so bili visoki in nizki baritonovi zvoki, kot v naj da rajši poletje, da se
risanki. Povabljeni smo bili na dva koncerta harmonik ga. Mateje ter Korininega
bomo kopali!“
dedija. Veselica! Še plesali smo.
...očitno ima Mateja
Naš cilj je bil izdelati čim več instrumentov. Bobni, drdrala, pih puh pah pihalke,
dobre veze!
brenkala, piščali, ropotulje, ki smo jih razvrščali po nežnosti zvoka, cin cin dongi z
Ob opisovanju sebe na
dolgimi in kratkimi zvoki. Izdelali smo steklenične orgle, zato smo najprej morali
fotografiji Zara
raziskati od kje zvok, od česa je odvisna njegova višina in dolžina. Vse
strokovno pokima: „Jaz
instrumente smo razstavili v garderobi, kjer so jih veselo preizkušali sosedovi
sem bila punčka in
zajčki.
fantek v porodnišnici“.
Poglobili smo se v klasiko, spoznali skladatelja Sergeja Prokofievega in si priredili
čisto pravi koncert ob glasbeni pravljici Peter in volk. Elegantno smo se oblekli, to
Mateja Špec, dipl. VPO
se vendar spodobi, oblekice, kravate, klobuki, torbice, vstopnice, ničesar ni
manjkalo. Pravljica se nam je tako priljubila, da smo jo tudi dramatizirali.
Tudi temu projektu je sledil zaključek. Nam pa ni bilo hudo, saj najlepše pri učenju
glasbe je, da se nikoli ne konča.
Mateja Špec, dipl. VPO
Stran 7
OBISKALI SMO KNJIŽNICO
Miške smo skozi vse leto veliko pozornosti posvečale razvoju
govora. V mesecu aprilu smo skozi tematski sklop dajali več pozornosti
navajanju na branje oziroma pozornemu poslušanju. V jutranjem krogu
smo vsak dan poslušali krajšo zgodbo, deklamacije, se ob ilustracijah
pogovarjali in na ta način razvijali govor. Vseskozi smo se učili tudi
lepega ravnanja s knjigami. Ker nisva seznanjeni, ali so naši otroci že kdaj
obiskali knjižnico, sva se dogovorili, da jo skupaj obiščemo. Z gospo
Simono sem se dogovorila, da nam knjižnico predstavi, pripravila pa nam
je tudi kratko zgodbo. Otroci so si nato ogledali še nekaj slikanic, ki so v
posebnih zabojčkih namenjene prav njim. Nekaj slikanic smo si tudi
izposodili, čez teden dni pa jih vrnili v knjižnico. Otroci so tako spoznali
knjižnico in pravila vedenja v njej, zato se bomo z veseljem še vračali.
Amanda Pajek, dipl. VPO
Zgodbica je bila zanimiva.
Joj, koliko zanimivih knjig.
Otroci sedijo pri mizi in poslušajo glasbo, zraven pa se začno pozibavat na stolih.
Andreja reče deklici, da ne plešemo za mizo! Deklica opozori vse otroke : »Ne pesat,
ne pesat!«Kasneje se Andreja usede na stol in se tudi ona malo zaziba na stolu.
Deklica jo opozori : »Deja, ne pesat, ne pesat!«
Zapisala: Nataša Rožič, VPO
Stran 8
MESEC DRUŽINE
V mesecu marcu smo imeli v našem vrtcu temo DRUŽINA. Cel mesec je
bilo zelo pestro, saj smo v skupino vabili starše, dedke, babice,... da nam
predstavijo svoje poklice.
Prišla je Romanova babica iz Rusije in pokazala, kako lahko iz plastelina
naredimo rožice na papir. Zelo lepo so nam uspele. Nikin ati se je
pripeljal kar z velikim tovornjakom. Dovolil nam je, da smo si ogledali
notranjost vozila in seveda pohodili vse sedeže. Podaril nam je varnostne
odsevne trakove, da bomo v prometu bolj vidni. Konec meseca je prišel še
Marselov in Katrinin dedi z veliko harmoniko. S seboj je prinesel še eno
starejšo in eno majhno harmoniko za Marsela. Skupaj sta nam zaigrala
kar nekaj melodij, mi pa smo veselo zarajali.
Nataša Hrovat,VPO
Stran 9
ZAJČKI
Smo skupina otrok, starih od 3 do 6 let. Imenujemo se Zajčki. Naše
dopoldneve preživljamo v igralnici za modrimi vrati, na vrhu stopnišča
vrtca Mali grof. V skupini nas je 21. Imamo 8 punc in 13 fantov.
Zjutraj po zajtrku se skupaj zberemo na preprogi v jutranjem krogu,
kjer skupaj z vzgojiteljicama Špelo in Petro, odkrivamo svet pravljic,
pripovedovanja, prepevanja in še veliko drugih zanimivih stvari. Potem
se podamo novim dejavnostim naproti.
Zelo radi slikamo, barvamo, rišemo, kiparimo, še raje trgamo, režemo,
lepimo… Smo veseli, razigrani, nasmejani otroci, ki radi odhajamo na
sprehode v mesto, gozd, tudi na Stari grad nas kdaj pa kdaj odnesejo
noge. Vendar pa čas, ki je namenjen zunanjim aktivnostim, najraje
preživimo v družbi Muc (otrok iz sosednje igralnice) na vrtčevskem
igrišču.
Po napornem dnevu, polnem velikih in majhnih avantur, se prileže
slastno kosilo. Ko so trebuščki napolnjeni, se vsi skupaj odpravimo na
ležalnike k počitku.
Petra Žnidar, VPO
Pomladna
Po zraku iz cveta na
cvet hiti
in nežno brenči.
Zgodaj spomladi, ko
narava še spi
se ta drobna cvetka
med prvimi zbudi.
Skozi zemljo zeleno
glavico pomoli,
ki na sončku toplem se v
rumene cvetke
spremeni.
Ku, ku pomlad je že tu.
Aprila še v nežne barve
odeta, v maju se v
pisane cvetke
razcveta.Toplo nas
sonce razvaja, po zimi
prav mrzli nam to vsem
ugaja. Radi prav vsi smo
v dišeči naravi, pa
čeprav kdo tu pa tam
kakšen »apčih« napravi.
Petra Žnidar, VPO
KAJ JE VESOLJE?
NEJA, 6 let-“ Vesolje je planet, tam gre luna zelo pozno spat.“
ALJOŠA, 5 let - „Da letijo rakete.“
NIKA, 5 let-“V vesolju vesoljčki letijo.“
EMA, 3 let- „Nekaj velikega.“
Zapisala: Petra Žnidar, VPO
Stran 10
IZDELOVANJE BUTARIC
Tudi zajčki smo se odločili za izdelovanje butaric.
Starše in stare starše smo nekaj dni prej prosili, če nam lahko
pomagajo pri nabiranju raznega zelenja (pušpan, bršljan, resje…).
V vrtcu smo imeli pripravljene tudi okraske iz krep papirja, veliko
okraskov pa so otroci za naše butarice prinesli tudi sami. Ker je bilo
na dan izdelovanja butaric lepo vreme, smo se z otroci odločili, da jih
bomo izdelovali kar zunaj. Leskove veje smo zvezali s vrvjo, nato pa
so otroci prinašali zelenje, iz katerega so želeli, da je njihova
butarica narejena.
Na koncu smo jih še okrasili s krep papirjem in rožicami (narcise).
Starejši otroci so svojo butarico naredili sami, mlajšim otrokom pa
smo priskočili na pomoč. Po dobri uri je imel vsak izmed otrok že
svojo butarico.
Otroci so bili zelo ponosni na svoje izdelke, seveda pa nismo pozabili
na svoje prijatelje iz drugih skupin in vsaki izmed skupin izdelali po
eno butarico, ki jim je krasila igralnico.
Špela Kvas, dipl. VPO
URA TEČE, NIČ NE REČE
Meseca januarja smo zakorakali v novo leto, ura teče, nič ne reče.
Kako beži čas, kako le hitro ena ura in samo druženje v naši skupini. Da pa bi čas približali tudi otrokom,
smo se ta mesec predvsem poglobili v to temo.
Pri tem pa so nam pomagali tudi naši starši, dedki in babice, ki so od doma prinesli najrazličnejše ure
(ročne, stenske, digitalne...). Naredili smo si svoj kotiček Urar.
V jutranjem krogu smo najprej spoznali poklic urar, se naučili pesmico Tik tak urica in se učili števila
na uri s pomočjo lesene ure, ki smo jo namestili na dosegu otrok. Ker se zavedamo, kako pomemben je
čas in da bomo otrokom ta čas čim bolj približali, smo se odločili, da vsaki dan v jutranjem krogu
izštejemo pet otrok, da na tej uri prestavijo kazalce na določeno številko oz. čas.
Vsak otrok si je izdelal tudi svojo ročno leseno uro, naučili smo se nekaj novih rajalnih iger na to temo,
se igrali poklic urar, na sprehodih smo si ogledovali najrazličnejše ure (cerkev – sončna ura), obiskali
smo tudi urarsko delavnico in prodajalno Drofenik.
Gospod urar nam je z velikim veseljem razkazal svoje delo, orodje za popravljanje ur ...
Ob opazovanju raznovrstnih ur, ki se vsaka na svoj način oglaša, smo dobro razvijali čutilo za vid in
sluh.
Špela Kvas, dipl. VPO
Stran 11
JUPI, TRŽNICA!
Nekega lepega jesenskega jutra Dominik v vrtec prinese buče. Velike in majhne
oranžne v vseh odtenkih. Hiteli smo jih otipavati, težkati, kotaliti in nositi.
Zapodili smo se med vrtove gledat, kaj še vse raste. Marsikaj. Nenadoma nam je
v misel šinila ideja o pogrnjeni mizici, polni vrtnih dobrot. Z Matejo sva povabila
najine muce k raziskovanju okusov jesenskih plodov. In res, vsako jutro se je na
mizici blizu vrat znašla druga zelenjava. Najprej potipaj, potežkaj in povohaj. Še
prereži ter okusi. Koleraba, paprika, njami. Paradižnik, korenček in kumare,
njami, njami! Čebula, česen, por in repa, fuj, peče!
Otroci, bi se igrali tržnico? Jaa! Kaj vse potrebujemo? Tehtnico, cene, košare in
...veliko zelenjave. Naslednje jutro, ko sem stopil v igralnico, so me zagrnile
vonjave sveže zelenjave, mizica se je šibila pod vrtnimi dobrotami, raznovrstna
zelenjava se je grmadila še pod njo, okoli nje, na vseh policah.
Vse je bilo pripravljeno, zelenjava vabljivo zložena po pladnjih, gajbicah,
košaricah, cene v pikah in številkah, kotički kuhinja, domovi in garderoba
pripravljena. Branjevci in branjevke so nestrpno pričakovali kupce. Dan je bil
izredno uspešen. Prodali smo vse, ne le enkrat, pač pa trikrat, petkrat. Gospodje
v klobukih, kavbojci, gusarji, dame, gospodinje in pike nogavičke, so si pridno
zlagali zelenjavo v nakupovalne košarice, plačali malo ali več, včasih nič. Cena
je nihala od prikupnosti kupca ter pozabljivosti branjevca. Zelenjava se je
stekala v kotiček kuhinja in dom, kjer so nastajali raznobarvni pogrinjki in jedi.
Cedile so se sline. Marsikakšna zelenjava je izginila v ustih nadobudnežev, ki so
globoko padli v igro. Ura je prehitro minila in toliko zelenjave je še ostalo.
Kaj bi z njo?
Jutri se spet igramo branjevce, juhu!
Tudi v tretje gre rado, sadna tržnica!
Šli smo pogledat ali se Konjičanom tako dobro godi kot nam. Obiskali smo
tržnico v mestu in se zadovoljno muzali, da so dosti bolj revni. Za nameček smo
se hvalili še z velikanskim korenom, ki je zrasel na njivi Janove babice. 1,4 kg je
tehtal rumeni velikan, prodajalec pa se je čudil, kje le je zrasel. Zelo zadovoljni s
seboj smo odžvižgali k nam domov, v vrtec.
Pri prečkanju ceste se
nam približuje avto. Aidan
ga ustavi: „Stoj ali piskam!“
Dominik pri kosilu pogleda v
sosedovo skodelico, ki je bila
že prazma. „Jaz pa še imam
malo vode, je treba šparat,
za hude cajte.“
Tian ob kosilu
zadovoljnoboža
trebušček. „Še to
juho pojem pa
poknam.“
Zapisala Mateja Špec,
dipl. VPO
Nejc Dobovišek, VPO
Stran 12
EKSPERIMENTIRANJE
Skozi celo šolsko leto smo v naši skupini tudi eksperimentirali z različnimi snovmi.
A ste vedeli, da besede, ki se nam zdijo težke in ki nosijo hudo težo učenosti, v resnici skrivajo največ
prostih poti domišljiji in čarobnosti ter so zelo priporočljive za majhne otroke.
Čudeži nastanejo v očeh opazovalca, več kot opazovalec pozna in manj ko ima zavor, več čudežev
opazi. Eksperimentiranje je opazovanje čudežev, ki pa se dogajajo neprestano okoli nas, še predvsem
v naravi.
Spoznavali smo, kaj je led, kako se topi, kje je toplo in kje mrzlo, kam gre led, če ga damo v toplo vodo,
led smo tudi barvali in nato opazovali obarvane lužice. Mešali smo različne snovi v vodo in opazovali, kaj
se z njimi zgodi, barvali smo vodo z različnimi tuši in šumečimi tabletami ter vodnimi barvami (to so
počeli otroci sami), preizkušali smo plovnost različnih predmetov (les, kamen, stiropor, bambus),
polnili posodice z vodo preko lijakov…
Naučili smo se pihati mehurčke v vodo (brez sredstva za pomivanje posode), midve pa sva jim napihali
mehurčke (voda+cet+slamice) tako, da so lezli preko posode in po celi mizi – to je bilo veselje in
vriskanje.
Najbolj smešno pa je bilo, ko smo se igrali z balonom in preizkušali statiko. Otroci so se krohotali, ko
so videli, kako jim lasje štrlijo v zrak in se lepijo na balon. To so se nato tudi sami igrali in naju
posnemali.
Doživeli pa smo tudi, kako lahko posodici odnese pokrov in pri tem poči, brez da kdo stoji pri posodici
– to pa je prava čarovnija. Je pa tudi čarovnija, ko lahko opazuješ vodo v veliki posodi in se sama počasi
barva v dve barvi, dokler se nič več ne vidi na drugo stran.
No, bi še sedaj lahko rekli, da ni čarovnije?
Andreja Kristan, dipl. VPO
Stran 13
ZA NAŠE MALČKE KUHAM RAD
Najbolj sem vesel, ko vidim, da otroci pojedo skoraj vse kar jim
skuham. Včasih jih med kosilom obiščem v skupini in če jim jed prija,
takoj priletijo pohvale: »Kuhar, to si dobro skuhal«, ali pa : «To pa
lahko še kdaj skuhaš«. Če pa jim kaj ni všeč, takoj leti en čez drugega:
«Daj, skuhaj nam sladoled, pa lazanjo, pico, palačinke!« Ker pa smo
zdrav vrtec in sledimo smernicam zdrave prehrane, v jedilnik
uvrščam veliko sadja, zelenjave in žita. Moram jih pohvaliti, da zdaj
že jedo proseno in ajdovo kašo.
Včasih me povabijo k svojim kuharskim delavnicam, kjer prelagajo
piskrčke, ropočejo s kuhalnicami in me oni nauče česa novega. Dokler
se bo slišalo: «Kuhal, jas bi se!«, bom z veseljem vrtel kuhalnico tudi
jaz.
Matjaž Matul, kuhar
Po vadbeni uri od Bora teče. Dominik ga opazuje: „Glejte, Bor ima vodo na glavi!“
Zara veselo pogleda v svoj krožnik
juhe z ribano kašo: „Ribana juha je!“
Stran 14
KAJ JE POMLAD?
MAJA, 5 let -“ Pomlad so rožice.“
LANA, 4 leta -“ Pomlad so rožice.“
LUKA, 4 leta-“ Pomladi so marjetice,
trobentice, se igramo.“
TINKARA, 5 let-“ Ljudje so veseli, rože
cvetijo pa trava.“
PATRIK, 3 leta-“ Pomlad je takrat, ko je
sneg.“
JAN, 3 leta-“ Ljudje sadijo rožice, pa
paradajz.“
ALJA, 4 leta-“ Rožice rastejo pa sadijo
jih, trobentice rastejo.“
Zapisala: Petra Žnidar, VPO
BRALČEK PALČEK
V skupini zajčkov, otroci vsako jutro v jutranjem krogu zelo radi pripovedujejo pravljice, ki jih sami
prinašajo od doma.
Po zajtrku se zberemo na preprogi, kjer se pogovarjamo o najrazličnejših temah, na koncu pa si
vzamemo še čas za pripovedovanje otrok. Kljub temu, da je v jutranjem krogu potrebno veliko
koncentracije s strani otrok, so pri pripovedovanju zelo zbrani in željni priti na vrsto.
Ob knjigi otroci sicer ne pripovedujejo zgodbe, ki se dogaja v njej, malce si jo priredijo po svoje,
vendar je pripoved smiselno povezana v celoto. S sodelavko se zavedava, da pripovedovanje otrok zelo
dobro vpliva na govorni razvoj, tako sva v najino delo vključili projekt »Bralček Palček«.
Na začetku pripovedovanja sva za motivacijo uporabljali štampiljko, tako je vsak otrok ob koncu
pripovedovanja zgodbe dobil na roko štampiljko. Čez čas sva opazili, da želi pripovedovati več in več
otrok, tisti, ki niso prinesli knjige in so si zgodbo sproti izmišljevali in podobno otroci, ki si prej sploh
niso želeli sodelovati.
V jutranjem krogu smo skupaj še z drugimi temami, ki so bile tisti dan načrtovane, zdaj pripovedovali
že 20 minut. Skupaj smo presedeli tudi do 45 minut.
S sodelavko sva se odločili, da pripovedovanju pravljic nameniva ponedeljek, sredo in petek. Še vedno
se tudi najde čas za pripovedovanje zgodb pred kosilom, na igrišču, pred ali po počitku.
Otroci so se lepo privadili nove časovne razporeditve »Bralčka Palčka«, pa tudi štampiljk ne dajeva
več, saj jim je motivacija že pohvala in aplavz.
Špela Kvas, dipl. VPO
Stran 15
Z GIBANJEM SKOZI LETO
V skupini MIŠKE letos izvajamo projekt »Z gibanjem skozi
leto«. Namen projekta je, da otroke spodbujamo k razvoju
gibalnih sposobnosti na vseh področjih. Enkrat tedensko zato
izvajamo vodeno vadbeno uro, kjer vsakič razvijamo drugo
področje. Za začetek projekta pa smo izvedli jesenski pohod proti
Staremu gradu. Želeli sva preveriti kako vzdržljivi so naši otroci
in ob zaključku dneva bili zelo pozitivno presenečeni. Otroci so
kljub povprečni starosti dveh let zmogli dokaj zahtevno pot. Cilj
sva zastavili široko, saj nisva vedeli do kod nam bo uspelo. Kljub
temu, da sta v skupini dva otroka starosti leto in pol, nam je brez
težav uspelo priti do jase pod Starim gradom. Otroci so hodili
samostojno, pri večjih strminah so le nekateri potrebovali malo
pomoči. Med potjo smo opazovali naravo, gozd, poslušali petje
ptic... Občasno smo se tudi ustavili in pogovorili o tem, kaj smo
opazili. Na jasi smo pomalicali in se malce poigrali. Če bi imeli več
časa, bi zmagli tudi do gradu, saj je bilo energije še dovolj, a žal
smo se morali vrniti v vrtec, kjer nas je čakalo kosilo. Polni
energije in vtisov smo se vračali nazaj. Odločili sva se, da pohod
ponovimo v pomladanskem času.
Amanda Pajek, dipl. VPO
Pot je bila dokaj naporna.
Stran 16
Deklica, stara 2,5 let, pride v vrtec in mi hiti razlagati in kazati dlani na
roki. Imela je malo potolčene, ker je padla po stopnicah. Po svoje mi
pove in razloži, » Glej stopnice so me vlgle.«
Vzgojiteljica reče deklici,
»potlači si majico za
hlače!« Deklica se pogleda
(oblečene je imela tri
majice) in reče: »Katero,
jih imam veliko?«
Tri deklice, stare 2,5 let, se po kosilu zadnje
umivajo na stranišču, ostali otroci pa so že odšli
na ležalnik. Nekaj časa so bile zelo glasne, nato
se ena od njih spomni, položi prst na usta in reče
ostalima dvema: »Pssst, otloci spijo« ! Jaz jo
gledam in vprašam: » Kaj ti nisi otrok «? Ona pa
mi odgovori: »Ne, jaz sem punčka.«
Zapisala: Nataša Rožič, VPO
GLEDALIŠČE IN USTVARJANJE
(Ježki – prvo starostno obdobje)
Mi smo skupina Ježki in svoj dopoldanski čas preživljamo v spodnjih prostorih vrtca. Veliko se igramo,
prepevamo, likovno ustvarjamo in to leto smo tudi gledališko ustvarjali ter plesali.
Ker smo zelo majhni, bi lahko marsikdo podvomil v naš uspeh. A dvomov je konec, saj smo že kar
nekajkrat nastopali.
Šolsko leto se je pričelo tako, da sva vzgojiteljici opazili, da otroci neizmerno radi plešejo. Pričeli
smo plesati različne tematsko obarvane plese in da je bil ples bolj zanimiv, smo izdelovali tudi
različne pripomočke. Tako smo odplesali ples čebel, ples listja, ples vetra, ples s trakovi… Otroci so
se zelo vživeli in uživali v plesanju ter pričeli spoznavati, da v naravi vse pleše. Kadar smo šli na
sprehod, so sami opazili, da listki plešejo, da veje plešejo …
Lutkovno-glasbeno predstavo »Trije metulji« so si otroci najprej ogledali, nato pa so lahko vsebino
odplesali. Pri tem so neizmerno uživali, zato sva se odločili, da poizkusimo odigrati preprosto lutkovno
igrico »Živali pri babici Zimi«. Najprej sva izdelali lutke, ki so zelo preproste za uporabo. Večkrat
smo poslušali glasbeno pravljico »Živali pri babici Zimi« pred spanjem. V sklopu »Bralčka palčka« pa
so jo otroci tudi odnašali domov. Vsebina pravljice se jim je zelo dobro vtisnila v spomin, saj so vsakič
prepoznali, katera glasba predstavlja katero žival.
Počasi smo se seznanili tudi z uporabo lutk, sestavili smo ples, ki je predstavljal snežinke in nato vse
skupaj povezati v celoto. Vse skupaj je bilo trimesečno projektno delo, ki je bilo zelo uspešno.
Predstavo smo odigrali pred vsemi tremi skupinami in pred našimi straši.
Bravo Ježki!
Andreja Kristan, dipl. VPO
Stran 17
Stran 19
BILO JE....
KAJ JE ŠPORT IN ZAKAJ JE
POMEMBEN?
TINKARA, 5 let-“ Da tekamo in telovadimo.
Ker je pomemben, da se gibaš na zraku, da se
lepo raztegneš in da si pri močeh.“
LUKA, 4 leta -“ Da igramo nogomet, košarko,
šport. Pomemben je zato, da bomo telovadili.“
ALJA, 4 leta -“ Zato, da imamo mišice, da
lahko brcamo žogo.“
LANA, 4 leta-“ Da lahko telovadimo, da se
razgibamo.“
MAJA, 5 let-“ Da tekamo, da nas mamice
gledajo.“
NEJA, 6 let-“ Za zdravje in za mišice.“
LAN, 4 leta-“ Za dihanje.“
MATIJA, 4 leta-“ Zato, ker lahko jaz
telovadim veš.“
NIKA, 5 let-“ Zato, da se razgibamo.“
NAYO, 3 leta-“ Za mojega Gašperja in za
rakete.“
EMA, 3 leta -“ Za telovadnico.“
ALJOŠA, 5 let -“ Da nismo debeli“.
GAŠPER, 3 leta-“ Zato, ker zato.“
HEIDI, 3 leta -“ Da telovadimo.“
Zapisala: Petra Žnidar, VPO
KAKO NASTANE PESEM…
Ker našim otrokom zelo rada berem mladinsko literaturo, kot so ljudske pesmi, izštevanke Enci benci na
kamenci, Muco copatarico, polžka Vladimirja, ki je šel na štop, Mačka Murija, pa tudi tabu pesmi Andreja
Rozmana Roze, da o Pedenjpedu, ki je na otrocih pustil poseben vtis sploh ne pišem. Teme
sladkosnednost, otroška igrivost in tudi samostojnost, je pri nas najmlajših zelo aktualna.
Neko jutro, ko se je po dolgem času vrnila v skupino naša Anika, se mi je v mislih v trenutku utrnila
pesmica o njej. Seveda sem jo takoj napisala na list papirja, da je kasneje ne bi pozabila. … gre pa takole
…
ANIKINA VRNITEV
ANIKA SE JE VRNILA,
MI SMO MISLI, DA SE JE ZGUBILA,
TAM V GOŠČAVI, KJER JE SLON TAPRAVI.
PA PRIŠLA JE ZDAJ MED NAS,
V VRTEC, KJER VESELJE JE IN ŠPAS.
PA SMO CEL DAN SE IGRALI,
JEDLI, PILI IN PLESALI,
ČISTO MALO TUDI SPALI,
DA SMO ENERGIJO SI NABRALI.
IN TAKO SMO PO NAPORNEM DNEVU,
PROTI DOMU ODPOTOVALI.
Nataša Rožič, vpo
OTROŠKE UGANKE
Po zraku iz cveta na cvet hiti in nežno brenči.
(čebela)
Zgodaj spomladi, ko narava še spi,se ta drobna cvetka med prvimi zbudi.
Skozi zemljo zeleno glavico pomoli,ki na sončku toplem se v rumene cvetke spremeni.
(trobentica)
Kadar dežuje, se me potrebuje, če pa me ni, pa moker si ti.
(dežnik)
Petra Žnidar, VPO
Stran 20
ENA PRIJATELJSKA…
Bilo je sončno, toplo pomladno jutro. Muc Tin je nežno odprl svoje oči in pretegnil svoje tačke. Ker je
bilo tako čudovito jutro, se je odločil, da ne zamudi niti kančka tega dne. Odšel je na sprehod po gozdu.
Podil se je za metulji in lovil je ptičke, ki so se mu nagajivo nastavljali ob poti. Nenadoma je pri velikem
hrastu zagledal zajca Bineta. Bil je zelo žalosten in opaziti je bilo, da je jokal. Tiho se mu je približal in
previdno vprašal: »Bine, zakaj pa jokaš?« Bine je posmrkal: »Žalosten sem, ker mi je lisička Lea rekla,
da ni več moja prijateljica, ker nimam najnovejših igrač. Sedaj pa si je našla drugega prijatelja,
medveda Teja iz sosednje hoste». Tin se mu je prijazno nasmehnil, ga potolažil in skupaj sta odšla
naprej po gozdu. Uživala sta v teku med pomladnimi cvetlicami, ko sta zagledala medveda Teja. Bil je
žalosten, tako zelo žalosten, da niti opazil ni, da pred njim stojita zajček in muc. Vprašala sta ga kaj ga
tare. Tejo jima je povedal, kaj mu je storila zvita lisica Lea. Zgodba je bila sila podobna zajčkovi. Tin je
medveda povabil z njima na sprehod, hitro so se spoprijateljili. Ko so prišli do ribnika, so se posedli ob
vodi, se začeli pogovarjati in igrati. Skupaj so ugotovili, da ne potrebujejo najnovejših igrač, da bi bili
srečni. Pomembni so pravi prijatelji, ki se s teboj igrajo in ti stojijo ob strani, ne glede na to kaj imaš.
Za drevesi jih je opazovala lisica, ki je v tem času ostala še brez enega prijatelja. Jezno se je obrnila in
stekla globoko v gozd. Nihče je ni več videl. Tin, Bine in Tejo pa so postali neločljivi prijatelji.
Petra Žnidar,VPO
Bedsedilo je stilno zaznamovano in sledi zakonitostim otroške govorice.
Jezikovni pregled, po svojih najboljših močeh: Mateja Špec, dipl. VPO
Publikacijo izdal in založil: Zasebni vrtec Mali grof d. o. o.
Urednica glasila: Andreja Kristan, dipl. VPO
Odgovorna oseba: Tomaž Popović pedagoški vodija, dipl. VPO
Fotografija: Aarhiv Zasebnega vrtca Mali grof d. o. o.
Grafično oblikovanje: Andeja Kristan, dipl. VPO in Andrej Juhart dipl. ing. pro.
Tisk: Tiskarna Petrič, Tovarniška cesta 8, 3210 Slovenske Konjice
Naklada: 100
Izdano: Junij 2012
Stran 21