1. No category

v
E
ijadi S
a
j
l
fe
t
r
o
p
a
j
i
c
a
a
k
v
a
fi
t
i
s
z
r
e
a
l
k
e
v
i
D
i
n
a
di
la
k
s
A
n
i
v
o
n
ur
š
o
r
t
o
P lob
i
e
rk eor
ce
t
an ma
Fin ng jska
i
l
erg tfe
Em Por
ets rija
p
ro
rk eo
t
ka
i
n
a
i
j
š
i
g
e
r
c
t
m
a
i
Naložbeni
priročnik
Vzajemci 2012:
k
m
a
š
r
k
i
a
r
e
f
j
e
i
+
c
m
a
o
A
ik
tv
n
a
S
G
k
l
a
KJE
ISKATI
RAST
B
s
n
v
u
ra RIC om ine
k
r
e
B
l
i
b
e
a
j ne T do
g
r
i
t
e
v
a
o
i
n n rop felja
r
š
o
l
rt ija
v
r
o
p
c
t
a
E
a
a
i
k
v
o
b
lo
S
i
d
ta
s
e
fi
i
z
r
e
v
i
D
K
L
d
a
kl
e kla gi eša
a
v
j
i
s i tr m
o
c
l
i
a
S vn k a
m
s
i
n
n
o niš rik
r
r
a
a
f
K vez
e
k
+
l
c
b
a
Am o
a
c
gin
an
Fin
G
a
j
i
n
S
o
Kolofon
Kazalo
Naložbeni priročnik Vzajemci 2012: Kje iskati rast
Katalog vzajemcev
Pregled skladov
Izdajatelj
Vzajemci d.o.o.
Statistike skladov
Ostali moduli
Avtorji
Alexandr Gutirea (Abanka Skladi)
Andraž Grahek (KD Skladi)
David Zorman (KD Skladi)
Gorazd Belavič (Abanka Skladi)
Gregor Beguš (Vzajemci)
Irena Fratnik Brajdih (Primorski skladi)
Izidor Jerman (NFD DZU)
Klemen Koncilja (Vzajemci)
mag. Barbara Gačnik (KBM Infond)
mag. Jure Dubravica (KBM Infond)
mag. Rok Bertoncelj (Triglav Skladi)
Miha Mihalj (Alta Skladi)
Myhajlo Todurov (Vzajemci)
Nataša Janževič (Primorski skladi)
Rudy Marchant (Ilirika DZU)
Uroš Ožbolt in Nataša Kozlevčar (Alta Skladi)
Strokovni komentarji
Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov
Nov naložbeni razred obveznic trgov v razvoju
Nova paradigma upravljanja naložb
Okrevanje po ameriško
Lovci na donose prežijo nad evropskimi trgi
Azija, upanje investicijskega sveta
Južnoameriško uravnavanje rasti in inflacije
Afriško vstajenje
BRIK – zgodba o vzponu srednjega družbenega razreda
Slovenija, resetirana v letu 2012
Neupravičeno prezrti balkanskih trgi
Nedostopnost virov bo dražila energente
Izkoristite strukturne spremembe v razvijajočih se državah
Urednik
Klemen Koncilja
Industrijska proizvodnja ZDA želi oskrbovati trge v razvoju
Potrošne dobrine: smer Indija, Kitajska
Demografske usmeritve bodo še naprej podpirale rast farmacije
Lektorica
Špela Križ
Ameriške banke v boju zoper krizo uspešnejše od evropskih
Telekomunikacije danes enako pomembne kot razvoj transporta med industrijsko revolucijo
Grafično oblikovanje
Kreatorij d.o.o.
Obnovljivi viri energije največji potencial sektorja oskrbe
Predstavitve družb za upravljanje
Oglasno trženje
Vzajemci d.o.o.
Abanka Skladi
Alta Skladi
Ilirika DZU
KBM Infond DZU
KD Skladi
NFD DZU
Opozorilo
Informacije v publikaciji ne predstavljajo priporočila za nakup ali prodajo vzajemnih skladov ali ostalih naložbenih produktov. Mnenja avtorjev niso nujno enaka mnenjem
založnika. Pretekli donosi niso garancija prihodnjih donosov.
2
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Primorski skladi
Triglav Skladi
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
3
Kaj je Naložbeni priročnik Vzajemci 2012?
Kaj je
Naložbeni
priročnik
Vzajemci 2012?
N
aložbeni priročnik Vzajemci 2012 je
nadgradnja uspešnega naložbenega
priročnika iz leta 2010. Pri vsebinski pripravi smo k sodelovanju znova povabili družbe
za upravljanje in s skupnimi močmi je nastal
elektronski vodnik za uspešno investiranje v
letu 2012.
Medtem ko je pred dvema letoma priročnik
izšel v tiskani obliki, smo se tokrat odločili za
naprednejšo elektronsko obliko, pri kateri se
priročnik v obliki .pdf dokumenta povezuje s
spletno stranjo www.vzajemci.com. Tako lahko
kadarkoli pridobite več informacij o skladih ali
naložbenih področjih, ki vas zanimajo. Morebitna vprašanja lahko naslovite na naložbene
svetovalce družbe Vzajemci tako, da uporabite
povezavo Pošlji vprašanje. Na vaša vprašanja
vam bodo naložbeni svetovalci odgovorili v roku
enega delovnega dne.
»Naložbeni priročnik Vzajemci 2012: Kje iskati
rast?« predstavlja edinstveno publikacijo, ki
naložbene komentarje strokovnjakov nadgrajuje
z neposrednim dostopom do statistik skladov,
katere ceni vsak investitor, ki sam ali s pomočjo
naložbenega svetovalca upravlja z naložbenim
portfeljem.
4
Nazaj na kazalo
Kaj je Naložbeni priročnik Vzajemci 2012?
Katere so ključne značilnosti
Naložbenega priročnika Vzajemci
2012?
usmeritev skladov, donosnost skladov po regijah, sektorjih, valutah, družbah za upravljanje,
mere nihajnosti, dolgoročne tečajnice, tečajnice
stroškov, tečajnice regij in sektorjev..ipd.
99 Brezplačna naložbena publikacija, prosto
dostopna na spletu in vedno dosegljiva
kot pomoč pri sprejemanju naložbenih
Navedena statistična orodja ne uporabljajo zgolj
vlagatelji, pač pa tudi analitiki in upravljavci
skladov, saj jim navedene statistike omogočajo
analizo uspešnosti delovanja njihovih skladov,
primerjavo s konkurenco in analize gibanja trga
vzajemnih skladov v Sloveniji.
odločitev.
99 Pregled vseh pomembnejših naložbenih
področij s pripadajočimi strokovnimi komentarji.
99 Dvosmerna komunikacija med bralci in
naložbe-nimi strokovnjaki.
99 Neposredna povezava s spletno stranjo
www.vzajemci.com za pridobivanje ažurnih
podatkov o skladih.
99 Pregled aktualnih ugodnosti za vlagatelje
(skladi v akciji...ipd).
Kako je priročnik sestavljen in
kako ga uporabljati?
Katalog vzajemnih skladov
Katalog vzajemnih skladov kot statistični del
priročnika omogoča pregled ključnih statistik
vseh skladov na slovenskem trgu.
Katalog na enem mestu ponuja unikatne statistike vzajemnih skladov, zaradi katerih je spletna
stran Vzajemci.com najnaprednejše orodje za
vlaganje v vzajemne sklade v regiji. Le spletna
stran Vzajemci.com namreč ponuja statistične
preglede vzajemnih skladov in njihovih donosnosti po postavkah kot so geografska in panožna
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
skladov. Takšni portfelji so primerni predvsem
za vlagatelje, ki želijo svoja sredstva zaupati v
upravljanje le eni družbi za upravljanje in tako
izkoriščati možnost neobdavčenih prehodov med
podskladi krovnega sklada.
Upamo, da vam bodo zbrani naložbeni komentarji
in statistike skladov v pomoč pri sprejemanju
naložbenih odločitev in da je pred vami obdobje
uspešnega investiranja v vzajemne sklade.
Naložbeni komentarji
Strokovni komentarji, analize trenutnega stanja in bodoča pričakovanja vseh pomembnejših
naložbenih področij.
Obstoječi vlagatelji lahko v tem delu priročnika
preberete analize ključnih naložbenih področij,
na katera investirate ali bi želeli dodatno investirati. S pomočjo strokovnih komentarjev boste
ocenili ali izbrano naložbeno področje prinaša
potreben potencial rasti ali pa je smiselno
razmišljati o prilagoditvi vašega naložbenega
portfelja.
Tistim, ki o investiranju v vzajemce šele
razmišljate, svetujemo, da preberete naložbene
komentarje vseh naložbenih področij. V primeru nadaljnih vprašanj kontaktirajte naložbene
svetovalce družbe Vzajemci na povezavah pod
članki.
Predstavitev družb za upravljanj, njihovih
skladov in naložbenih portfeljev
Predstavitvam slovenskih družb za upravljanje in njihovih skladov so dodane predstavitve
naložbenih portfeljev, ki predstavljajo celovite in uravnotežene naložbene košarice pod-
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
5
Katalog vzajemcev
Katalog vzajemcev
Katalog vzajemcev
Pregled skladov po
sektorjih
2. STATISTIKE SKLADOV
Donosnost skladov
ENERGETIKA
1. PREGLED SKLADOV
Pregled skladov
posameznih družb
Pregled skladov glede na
geografsko naravnanost
GLOBALNI
SUROVINE IN MATERIALI
VSEH SKLADOV
INDUSTRIJA
VSEH SKLADOV PO DZU
POTROŠNE DOBRINE
VSEH SKLADOV PO TIPU
OSNOVNE POTROŠNE DOBRINE
VSEH SKLADOV PO REGIJI
ZDRAVSTVO
VSEH SKLADOV PO SEKTORJIH
VSEH SKLADOV PO VALUTI
ABANKA SKLADI
RAZVITI TRGI:
ALTA SKLADI
FINANCE
• GLOBALNI
ILIRIKA
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
• AZIJA
KBM INFOND
TELEKOMUNIKACIJE
• EVROPA
KD SKLADI
OSKRBA
• SEVERNA AMERIKA
Nihajnost
NAJVEČJI PORAST IN PADEC
NFD
STANDARDNI ODKLON
NLB SKLADI
TRGI V RAZVOJU:
PERSPEKTIVA
• GLOBALNI
PRIMORSKI SKLADI
• AFRIKA
TRIGLAV SKLADI
• AZIJA
ALLIANZ
• EVROPA
AMUNDI
• LATINSKA AMERIKA
Pregled skladov po tipih
DELNIŠKI
OBVEZNIŠKI
EURIZON CAPITAL
FRANKLIN TEMPLETON
OSEBNI PORTFELJ
DENARNI
SINTETIČNE REGIJE
FILTER SKLADOV
INDEKSNI
FUND PARTNERS
PRIMERJAVA SKLADOV
GARANTIRANI
HYPO KAG
PRISTOP K SKLADOM
SKLADI SKLADOV
IAD INVESTMENTS
6
3. OSTALI MODULI
MEŠANI
DOLGOROČNA TEČAJNICA
PIONEER INVESTMENTS
TEČAJNICA POVPREČNIH DNEVNIH
PIONEER LUXEMBOURG
DONOSOV
RAIFFEISEN KAG
TEČAJNICA STROŠKOV
SGAM LUXEMBOURG
TEČAJNICA REGIJ IN SEKTORJEV
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
7
Globalni delniški trgi: Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov
Kakšna bo
prihodnost globalnih
delniških trgov
Nataša Janževič, upravljavka naložb
Primorski skladi
Strokovni
komentarji
D
elniški trgi so letos imeli enega najboljših
začetkov v zadnjem desetletju, prav tako
se izboljšujejo makroekonomski kazalci.
Kriza na evrskem območju se je sicer umirila,
a tveganja ostajajo. Dobra novica za vlagatelje
je, da ugodna likvidnost bank in nizke temeljne
obrestne mere spodbujajo rast delniških trgov.
Svetovni delniški trgi ponujajo zelo širok nabor
naložbenih idej, zato je zelo hitro mogoče doseči
razpršenost sistemskih tveganj. Naložbeno
področje, ki ga v grobem delimo na razvite trge in
tiste v razvoju, ne pozna meja, ni ne panožno ne
regijsko omejeno, kar po eni strani ponuja svobodo izbire, po drugi strani pa precej naporno selekcijo. Na voljo je zelo veliko javnih delniških družb
iz najrazličnejših panog, ki jih posamezni državni
trgi morda sploh nimajo. Pa vendar je smiselno
kljub povezanosti svetovnega gospodarstva in
trgov kapitala vsak trg obravnavati ločeno, predvsem pa ne smemo zanemariti valutnih tveganj.
8
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Evropa: odpis grškega dolga in
krepitev mehanizmov za zaščito
evra prinesla nekaj olajšanja
Leto 2012 se je na svetovnih delniških trgih
začelo zelo optimistično, vendar bi bilo nerealno pričakovati, da se bo rast s tako dinamiko
nadaljevala vse leto. Dogajanje do konca leta bo
podobno turbulentno, kot je bilo v letu 2011. Na
trge tudi letos vpliva evropska dolžniška kriza,
saj je ta zaradi svoje velikosti, kompleksnosti
in prepletenosti svetovnega gospodarskega in
finančnega sistema težava, ki jo poskuša reševati
ves svet. Evropski politični vrh je začel letos dajati
občutek, da dela nove velike in odločne korake v
reševanju dolžniške krize in k ustavitvi njenega
širjenja. Pa vendar z delnim odpisom grškega
dolga in krepitvijo mehanizmov za zaščito skupne
valute zgodba evropske dolžniške krize še zdaleč
ni končana, čeprav je na finančne trge prinesla
nekaj olajšanja. Težavne so še vedno izjemno
Osebni portfelj
Vzajemci.com
9
Globalni delniški trgi: Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov
Globalni delniški trgi: Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov
šibka gospodarska dejavnost na območju evra,
visoka brezposelnost v Grčiji, Španiji, Italiji in na
Portugalskem ter nevarnost inflacijskih pritiskov pod vplivom višjih cen energentov, kar še
zaostruje razmere. Zato ECB po pričakovanjih
pušča ključno obrestno mero na ravni enega
odstotka, letna inflacija pa po oceni ECB ostaja
nad dvema odstotkoma. V ospredje dogajanja
po Grčiji stopata Španija in Italija. Vlagatelji so
vse bolj zaskrbljeni nad njunim javnim dolgom.
Upravičeno je tako lahko pričakovati dolgoročno
reševanje evropske dolžniške krize. Rešili jo
bosta šele nova gospodarska rast in zmerna
inflacija. Če bodo vlade posameznih članic evrskega območja sposobne izkoristiti strukturne
reforme za uravnoteženje državnih proračunov,
bo to več kot odlična popotnica novemu gospodarskemu vzponu.
ki je še vedno močno odvisna od izvoza, so ohromili zaskrbljenost zaradi evropske dolžniške krize
in ukrepi vlade, ki je poskušala z omejevanjem
kreditiranja in vlaganj ukrotiti visoko inflacijo in
nepremičninski balon. Analitiki že v tem četrtletju
pričakujejo boljši dosežek kitajskega gospodarstva. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad
za letos Kitajski napovedujeta 8,2-odstotno rast
BDP, kar je precej manj od lanske 10,4-odstotne
rasti. Ob teh podatkih številni analitiki že opozarjajo na ohlajanje kitajskega povpraševanja, ki
je eden odločilnih dejavnikov podpore cenam osnovnih surovin.
Zadnji makroekonomski podatki nakazujejo, da
je evrsko območje letos zdrsnilo v blago recesijo. Svetla izjema v evropski zgodbi je še vedno
Nemčija, saj se po podatkih njeno izvozno usmerjeno gospodarstvo krepi. To daje upanje
obrobnim soodvisnim gospodarstvom, čeprav
se ob najnovejših dogodkih razlike med osrednjimi in obrobnimi državami evrskega območja
še povečujejo. Vse več je pozitivnih znamenj o
umiritvi razmer v švicarskem gospodarstvu,
okrevanje je opaziti tudi v Veliki Britaniji.
ZDA: nezadostno upanje
svetovnega gospodarstva
Na delniških trgih je kljub optimizmu še vedno čutiti nekaj strahu in negotovosti v zvezi z
okrevanjem svetovnega gospodarstva. Ker ni
več dvoma o blagi recesiji evrskega območja
10
Nazaj na kazalo
in podatki kažejo na novo upočasnitev kitajske
gospodarske rasti, so vsi upi usmerjeni onstran
Atlantika, ki sicer kaže znamenja okrevanja,
a kaj ko dinamika ne zadovoljuje. Mešane podatke ponuja predvsem ameriški trga dela, ki
upravičuje napovedi tamkajšnje centralne banke
o počasnem okrevanju ameriškega gospodarstva.
Kot namreč napoveduje Fed, se brezposelnost
letos ne bo znižala pod osem odstotkov, po podatkih za marec je ta 8,2-odstotna. Šibko gospodarsko okrevanje poskuša Fed spodbujati s
ključno obrestno mero, ki je med 0,25 odstotka in
odstotkom, ter ekspanzivno monetarno politiko.
Temeljna obrestna mera naj bi na zgodovinsko
najnižjih ravneh po napovedih Feda ostala vse do
druge polovice 2013.
Trgi v razvoju ostajajo gibalo
svetovne gospodarske rasti
Trgi v razvoju so v zadnjih letih dobili sloves
gibala svetovne gospodarske rasti, a razmere
niso niti v tem delu sveta povsem rožnate. Objavljeni makroekonomski podatki za Kitajsko,
ki naj bi bila eden izmed najobetavnejših trgov,
vzbujajo mešane občutke. Po eni strani kažejo
novo upočasnitev kitajske gospodarske rasti,
že peto četrtletje zapored, z 8,1-odstotno rastjo
na leto je to najpočasnejša gospodarska rast od
septembra 2009. Po drugi strani sta se okrepili
industrijska proizvodnja in prodaja na drobno,
čeprav je bila rast šibkejša kot v prejšnjem letu.
Marca so že petič zapored upadle tudi tuje neposredne naložbe v kitajsko gospodarstvo. V primerjavi z marcem lani so manjše za 6,1 odstotka.
Tuje neposredne naložbe iz EU so na četrtletni
ravni upadle za 31,2 odstotka, iz ZDA pa zrasle
za 10,1 odstotka. Gospodarsko aktivnost Kitajske,
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Z delniškimi trgi navzgor tudi
makroekonomske napovedi
Skupaj z dogajanjem na makroekonomski ravni se
je presenetljivo okrepilo ozračje na delniških trgih.
Da so delniški trgi imeli letos enega najboljših
začetkov v zadnjem desetletju, je predvsem posledica radodarne likvidnostne injekcije ECB evropskim bankam in boljših makroekonomskih
podatkov. Mednarodni denarni sklad je v svojem
najnovejšem poročilu zapisal, da se je kriza na
območju evra v primerjavi z lani kljub tveganjem
umirila. Zato je zvišal napoved letošnje svetovne
gospodarske rasti z januarskih 3,3 na 3,5 odstotka.
Voda na mlin delniškim trgom so poleg precejšnje
likvidnosti v bančnem sistemu tudi nizke temeljne
obrestne mere, tako evropske kot ameriške centralne banke, pri čemer je zadnja jasno povedala,
da obrestne mere ne bo spreminjala vse do polovice leta 2013. Donosi ameriških državnih obveznic
so tako na zelo neprivlačnih ravneh, okoli dva odstotka, kar precej povečuje privlačnost delniških
naložb. Realni sektor po poslovnih rezultatih,
Pristop k skladom
ustvarjenih v zadnjem četrtletju 2011, stabilno
posluje, kar je posledica temeljitega prestrukturiranja in zniževanja pričakovanj. Vrednotenja
ameriških in evropskih delniških trgov po napovedih poslovanja za leto 2012 in kazalcih P/E ter z
zanimivimi dividendnimi donosi dopuščajo nadaljnjo rast trgov.
V katerih sektorjih
boste našli rast
Optimistični vlagatelji, ki v zadnjem času določajo
ritem delniškim trgom, se selijo iz manj cikličnih
v bolj ciklične panoge, kjer si obetajo boljši
izkupiček. Precej dobro bi se lahko izkazal sektor energije, ki zaradi visokih cen energentov izkazuje ugodna vrednotenja. Tudi finančni sektor,
ki smo se ga zadnjih nekaj let bolj izogibali, izkazuje ugodna vrednotenja vkljub tveganjem zaradi
evropske dolžniške krize. Znamenja oživljanja
kaže tudi industrijska panoga, kjer je smiselno
bolj poudariti predelovalce papirja in celuloze
ter rudarje, slabše kaže kemijskemu sektorju in
alternativnim virom energije. Zaradi precejšnje
likvidnosti v sistemu in postopnega okrevanja
gospodarstva se bo krepil tudi sektor potrošnih in
trajnih dobrin, potencial ima tudi IT-sektor. Previdnost pa ne bo odveč pri naložbah v sektor osnovnih surovin, zaradi pričakovanega manjšega
povpraševanja največje porabnice Kitajske. Farmacevti se bodo še naprej spopadali s posledicami izgube patentnih zaščit in novih varčevalnih
ukrepov zdravstvenih blagajn. Objavljeni poslovni
rezultati minulega leta v panogi telekomunikacij
so pri vlagateljih pustili mešane občutke, zato ni
pričakovati večjih sprememb v težavah panoge.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
11
Globalni delniški trgi: Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov
Država / Indeks
Dividendna donosnost
P/E
Avstralija
4,7
13,6
Brazilija
3,6
11,8
Kanada
3,0
15,4
Kitajska
3,5
8,3
Francija
4,1
11,9
Nemčija
3,3
12,1
Indija
1,6
17,5
Italija
5,0
12,6
Japonska
2,3
16,8
Poljska
3,5
8,3
Rusija
2,7
6,0
Južnoafriška republika
3,6
14,4
Španija
7,3
9,9
Švica
3,4
16,4
Turčija
2,3
10,5
Velika Britanija
3,5
10,3
ZDA
2,1
15,5
S & P/TSX
3,2
13,7
DAX 30
3,7
11,9
Hang Seng
3,6
9,2
TOPIX
2,3
14,7
IBEX 35
8,1
9,9
Dow Jones
2,6
14,4
S & P 500
2,2
17,6
Vir: ThomsonReuters, 16.04.2012
12
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Globalni delniški trgi: Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov
Globalni obvezniški trgi: Nov naložbeni razred obveznic trgov v razvoju
Nov naložbeni
razred obveznic
trgov v razvoju
Globalni delniški skladi
1. Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI
11. NLB Skladi - Globalni delniski
2. Abančna DZU DELNIŠKI SVET
12. Perspektiva: SpecialOpportunities
3. ALTA GLOBAL
13. Perspektiva: WorldStox
4. ILIRIKA Gazela delniški Akcija
14. PSP Živa
5. Infond Delniški
15. Triglav Hitro rastoča podjetja
6. Infond Dynamic
16. Amundi Funds Equity Global Alpha
7. Krekov Globalni
17. Templeton Growth Fund [A]
8. Krekov Klas Družbeno odgovorni
18. Templeton Growth Fund [N]
9. Probanka Beta
19. Allianz RCM Global Equity
10. KD Delniški dohodkovni
20. PI Funds - Global Select
mag. Rok Bertoncelj, CFA, upravljavec investicijskih skladov
Triglav Skladi
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
N
a obvezniških trgih je opaziti razvoj
novega naložbenega razreda. Hitro
rastoča in nizko zadolžena gospodarstva
v razvoju izdajajo obveznice v lokalnih valutah,
ki se ponašajo z zavidljivim razmerjem med
pričakovano donosnostjo in tveganjem.
Razpršitev je temeljno načelo
preudarnega vlaganja
Posamezniki ne moremo nadzirati in usmerjati
gibanja kapitalskih trgov, zato je najpomembneje, da so naši prihranki v vsakem trenutku in kar
najbolj prilagojeni našim individualnim željam,
potrebam in omejitvam. Pri tem je pomembno
upoštevati nekatera glavna investicijska načela,
ki poleg načrtnosti in konsistentnosti pri vlaganju
priporočajo optimalno razpršenost naložb. Vlagatelji, ki se držijo teh priporočil in tudi v zadnjih, nemirnih borznih letih niso obupali, so bili
najuspešnejši.
14
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
V zadnjih letih opažamo, da se naložbeni razredi
gibljejo precej bolj usklajeno kot pred desetletji.
Korelacijski koeficienti med različnimi tradicionalnimi naložbenimi razredi, ki merijo smer in
moč povezanosti med njimi, so se precej zvišali.
To pomeni, da nam ponujajo čedalje manjšo
koristnost pri razpršitvi. Vlagatelji bi zato morali svoje naložbe razpršiti ne le med različne
naložbene razrede delnic, kot so delnice razvitih
in rastočih kapitalskih trgov, temveč tudi v druge
oblike naložb, kot so obveznice in instrumenti denarnega trga.
Kot »klasične« obveznice, kot jih poznajo vlagatelji v razvitem svetu, pojmujemo državne in
podjetniške obveznice izdajateljev iz držav razvitega sveta. Te so na primer Nemčija, Francija,
Nizozemska ali Slovenija med državnimi izdajatelji ter Siemens, Roche, Deutsche Telekom in
podobni med podjetniškimi izdajatelji. Tovrstne
obveznice so večinoma izdane v evrski valuti, kar
Osebni portfelj
Vzajemci.com
15
Globalni obvezniški trgi: Nov naložbeni razred obveznic trgov v razvoju
Globalni obvezniški trgi: Nov naložbeni razred obveznic trgov v razvoju
pomeni, da vlagatelja, ki živi v eni izmed držav
ekonomske in monetarne unije, ne izpostavljajo valutnemu tveganju. Najdemo pa seveda
tudi primere obveznic, pri katerih se izdajatelji
odločajo za izdajo v drugih valutah, kot so
ameriški dolar, švicarski frank ali japonski jen.
V zadnjih letih pa opažamo pravi preboj na dokaj
neznanem segmentu trga, kjer izdajatelji izvirajo
iz regije rastočih trgov, obveznice pa so izdane v
valutah, kot so ruski rubelj, malezijski ringit, indonezijska rupija ali brazilski real (tako imenovane lokalne valute).
za omenjeni naložbeni razred tako povečalo.
Omenjene obveznice se ponašajo s precej boljšim
razmerjem med pričakovano donosnostjo in tveganjem kot tradicionalni obvezniški naložbeni
razredi (kar je razvidno s slike). Tako znaša kazalec Sharpe (ki meri presežno donosnost na enoto
tveganja) kar 0,90, medtem ko pri najbolj kakovostnih obveznicah evrskega območja ta dosega le
0,68, za razred manj kakovostnih obveznic nižje
bonitetne ocene (tako imenovani high yield) pa
samo 0,58. Glede na trenutno dolžniško-finančno
in politično-socialno krizo razvitega sveta je njegovo podobno uspešnost pričakovati tudi v prihodnjih letih.
Svetovna gospodarska kriza je še pospešila prehajanje gospodarske in politične moči od razvitih k rastočim državam. V prihodnjih deset do
15 letih bosta Kitajska in Indija po velikosti BDP
prehiteli ZDA oziroma Veliko Britanijo in Japonsko. Podobno velja za Brazilijo, Rusijo, Turčijo
in Indonezijo, ki se na svetovni lestvici premikajo vse višje na račun razvitih zahodnih držav.
Prav tako se povečuje delež v vseh preostalih
pomembnejših makroekonomskih kategorijah.
Tako bo po predvidevanjih Svetovne banke v prihodnjih petnajstih letih delež izvoza obeh regij v
svetovni trgovini izenačen, precej se bo spremenilo tudi razmerje deležev uvoza.
Hitro rastoča in nizko zadolžena
gospodarstva
Po drugi strani se zadolženost javnega sektorja
kot deleža BDP v razviti regiji že povečuje nad sto
odstotkov, medtem ko je v regiji rastočih trgov
le okoli 35 odstotkov. Kazalci primanjkljaja in
deleža javnega dolga v BDP so se v obdobju zadnje gospodarske krize v razvitih gospodarstvih
precej poslabšali. Zadolženost se je povečala za
več kot 20 odstotnih točk, proračunski primanjkljaji pa so povprečno presegali štiri odstotke.
Opisano nesorazmerje skupaj s prihodnjimi
Nov naložbeni razred
Te obveznice se ponašajo z večjim tveganjem in
višjo pričakovano donosnostjo v primerjavi z obveznicami izdajateljev regije razvitih trgov. Ker
so izdane v lokalni valuti, vlagatelju omogočajo
doseganje dolgoročne donosnosti tako iz naslova visokih kuponov obveznic ter kapitalskih
dobičkov kot tudi apreciacije lokalnih valut.
Ugotovimo lahko, da je naložbeni razred obveznic v lokalni valuti regije rastočih trgov šele
nekaj let na »investicijskem zemljevidu« ne le
malih vlagateljev (fizičnih oseb), ampak tudi
velikih institucionalnih vlagateljev, kot so investicijske banke, pokojninski in veliki investicijski skladi. Ponudba izdajateljev tovrstnih vrednostnih papirjev se je prilagodila povečanemu
povpraševanju finančnih institucij. Obseg tovrstnih izdanih instrumentov se je tako v letu 2010
povečal na 9.281 milijard ameriških dolarjev,
medtem ko je še leta 2004 obsegal le 3.416 milijard ameriških dolarjev.
Na čem temelji pričakovana visoka donosnost ob
relativno nizkem tveganju? Zavidljiva uspešnost
temelji predvsem na zdravih makroekonomskih
kazalcih držav izdajateljev. Vlagatelji po vsem
svetu v zadnjem desetletju opažajo pomembne
strukturne izboljšave v regiji rastočih trgov, ki
se kažejo v večji gospodarski rasti in bolj zdravih
makroekonomskih bilancah v primerjavi z regijo
razvitih trgov. Tako je napoved gospodarske rasti
rastočih trgov za letos okoli pet odstotkov, pri razvitih trgih pa le nekaj več kot odstotek. Največje
rasti se obetajo v azijsko-pacifiški regiji, kjer Kitajska in Indija zaradi vse večje povezanosti s svojimi neposrednimi sosednjimi državami zagotavljata visoke stopnje gospodarske rasti za celotno
regijo. Jedro gospodarske rasti v Evropi ostajata
Rusija in tudi Poljska, v Latinski Ameriki pa predvsem Brazilija in Mehika.
Primerjava mer donosnosti in tveganja odgovori
na vprašanje, zakaj se je zanimanje vlagateljev
16
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
pozitivnimi obeti povečuje zanimanje vlagateljev
za rastoče trge, čemur s čedalje pogostejšimi
izdajami sledijo tudi izdajatelji vrednostnih papirjev, ki se večinoma ponašajo z investicijsko
bonitetno oceno (nad BBB-) vsaj po eni izmed
treh glavnih bonitetnih agencij.
agregatnih obvezniških kriterijskih indeksih zgolj
simbolično utež (na primer v kriterijskem indeksu Barclays Aggregate Bond Index 0,68 odstotka).
V portfeljih vlagateljev dejanski delež v povprečju
pomeni le nekaj odstotnih točk. Po preprosti
portfeljski analizi J. P. Morgana pa je priporočeni
delež naložbenega razreda obveznic v lokalni valuti regije rastočih trgov kar 36 odstotkov.
Raziskava Mednarodnega denarnega sklada na
podlagi podatkov baze EPFR kaže, da so prilivi vlagateljev v tovrstne obveznice pozitivno povezani
z nižjo kovarianco s preostalimi naložbenimi razredi in večjo pričakovano rastjo bruto domačega
proizvoda. Institucionalni vlagatelji v anketi investicijske banke BofAML pa kot razloge za vlaganje
navajajo razpršenost naložb, dolžniško in bančno
krizo razvitega sveta, razliko v pričakovani gospodarski rasti in višjo pričakovano donosnost.
Pozitivna za vlagatelje je tudi vse boljša likvidnost obveznic, ki jim omogoča hitro prilagajanje
spreminjajočim se razmeram.
Zaradi vseh naštetih prednosti so obveznice v
lokalni valuti regije rastočih trgov primeren dodatek portfelju klasičnih naložb. Sorazmerno
večjo utež v portfelju bi si lahko privoščili vlagatelji, ki so bolj naklonjeni tveganju.
Vse večje zanimanje vlagateljev
Delež skupne nominalne vrednosti izdaj obveznic izdajateljev regije rastočih trgov v celotni
globalni nominalni vrednosti izdaj je kar 20 odstotkov. Kljub temu imajo tovrstne obveznice v
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
17
Globalni obvezniški trgi: Nov naložbeni razred obveznic trgov v razvoju
Globalni obvezniški skladi:
1. Abančna DZU OBVEZNIŠKI
7. Probanka Gama obvezniški
2. ALTA BOND
8. PSP Pika
3. Amundi Funds Bond Global
9. Templeton Global Total Return Fund - H1 [A]
4. ILIRIKA Obvezniški
10. Templeton Global Total Return Fund - H1 [N]
5. Krekov Sidro Obvezniški
11. Templeton Global Total Return Fund [A]
6. NFD Obvezniški
12. Templeton Global Total Return Fund [N]
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Charles Lindbergh je dokazal,
Sir Edmund Hillary je dokazal,
Neil Armstrong je naredil majhen
da se da brez vmesnega
da se da povzpeti na najvišjo
korak in dokazal, da človek lahko
postanka preleteti Atlantik.
goro sveta.
osvoji tudi Luno.
Prava dejanja v pravem
trenutku
Posamezniki in skupine so skozi zgodovino
spreminjali svet. Mi pa spremljamo, kaj se
bo v svetu dogajalo jutri.
Triglav
Megatrendi
Naložbena kombinacija,
ki temelji na neizogibnih
globalnih trendih.
Svet se spreminja!
Izkoristite priložnost,
da se spremeni tudi
vaša finančna prihodnost.
pokličite:
18
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
080 10 19
obiščite:
www.triglavskladi.si
Mešani skladi: Nova paradigma upravljanja naložb
Mešani skladi: Nova paradigma upravljanja naložb
Nova paradigma
upravljanja naložb
Uroš Ožbolt in Nataša Kozlevčar
Alta Skladi
Z
adnjih deset let je bilo na trgih mogoče
opaziti silovite usmeritve, ki so za pasivnega vlagatelja pomenile visoko stopnjo nihajnosti portfelja. Naložbeniki so zato pripravljeni
sprejemati precej manj tveganja in si prizadevajo
predvsem za stabilnost dolgoročnih donosov.
Tem spremembam se morajo prilagoditi tudi
družbe za upravljanje in ponuditi novo metodo
upravljanja naložb, ki bo izpolnila pričakovanja
naložbene javnosti, kot se to že dogaja na razvitih
zahodnih trgih.
V finančnem svetu so se v zadnjih nekaj letih
zgodile velike spremembe. Turbulentni dogodki
in svetovna finančna kriza so pripeljali do zloma
nekaterih vodilnih svetovnih finančnih institucij,
možnega propada oziroma bankrota nekaterih
držav, znižanja bonitetne ocene Združenih držav
in podobno. Vse našteto je še včeraj veljalo za
popolnoma nemogoče, pri čemer se zaradi velikega zaupanja v finančni sistem nihče o tem
ni nikoli spraševal. Izkazalo se je, da je tudi na
finančnem področju vse le relativno. Zato se
danes sprašujemo o bonitetnih ocenah ter kaj
so v zdajšnjih razmerah sploh varne naložbe
brez tveganja. Ali so to zlato oziroma švicarski
20
Nazaj na kazalo
frank in ameriški dolar ali državne obveznice.
Pri zadnjih se je pokazalo, da je varnost državne
obveznice precej relativna zadeva. Med drugim
je bilo, gledano skozi prizmo zadnjih desetih let,
ovrženo splošno razmišljanje, da je treba pri
naložbah razmišljati dolgoročno, ker se le tako
sredstva popolnoma oplemenitijo. Pogled na
gibanje naložbenih razredov v zadnjih desetih
letih pokaže, da to še zdaleč ni tako.
Če bi vlagatelj svoja sredstva pred desetimi leti
vložil v delniški indeks, ki bi pasivno posnemal
gibanje svetovnih delniških trgov, bi imel v tem
hipu več kot 30-odstotni negativni donos, gledano
v evrih. Nekoliko boljšo podobo, a še vedno negativno, izkazujejo surovinski trgi, le donosi nekaterih obvezniških segmentov izkazujejo pozitivne
številke. Če bi seveda zraven upoštevali še inflacijsko stopnjo, pa je zgodba tudi tu precej klavrna.
Zadnjih deset let je bilo tako na trgih mogoče
opaziti silovite smernice, ki so za pasivnega vlagatelja pomenile visoko stopnjo nihajnosti portfelja. Tako je na primer razred visokodonosnih
obveznic imel rahel pozitivni donos, a je bila njegova nihajnost tako velika, da je precej omajala
živce večine vlagateljev. S tem so se razmere na
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
svetovnih finančnih trgih kazale tudi v razmišljanju
in odzivih vlagateljev. Negativna izkušnja večine je
pomenila, da se je njihovo zaznavanje tveganja in
donosa popolnoma spremenilo. Do nedavnega
se je precej manj pozornosti namenjalo spremljanju tveganj in nadzoru nad temi, ker je bil v ospredju donos, ki se je zdel tako absoluten, da se
tveganj pravzaprav niti nismo zavedali. Ceno tega
je še zlasti plačal povprečni slovenski vlagatelj.
Naložbeniki so tako spremenili svoja pričakovanja
in vlagateljske cilje, pripravljeni so sprejemati
precej manj tveganja in upadov vrednosti svojih
portfeljev ter si prizadevajo predvsem za stabilnost dolgoročnih donosov.
Če te na splošno upadajo, upravljavcu preostane
le, da sredstva prestavi v bolj defenzivne panoge (prehrambno in tobačno industrijo, telekomunikacije ...). A dejstvo ostaja, še vedno smo v
naložbenem razredu delnice.
Klasična strategija
Klasična strategija kupi in drži že dolgo ne velja
več. Lahko bi rekli, da ne velja od leta 2007, a bi
bilo to sprenevedanje, saj smo podobne upade
na finančnih trgih lahko videli tudi že leta 2000 in
2001 ter tudi prej. Je pa tako škodo zaradi tistih
upadov imelo precej manj slovenskih vlagateljev,
saj v tistem času vlaganje na finančnih trgih pri
nas še ni bilo tako razširjeno.
Klasične strategije upravljanja premoženja, pri
katerih je cilj relativno preseganje tržnega benchmark, so zaradi svojih posebnih omejitev v zvezi z
naložbenimi razredi, regijsko, sektorsko in valutno izpostavljenostjo podvržene večjim nihanjem in
razmeram na finančnih trgih in s tem preveč tvegane za marsikaterega vlagatelja. Tudi sposobnost upravljavca, da v dobrih razmerah presega
donose benchmarka in ima ob upadih manj negativne donose, pomembneje ne zmanjšuje tveganja
portfelja. Na primer delniški sklad mora imeti
najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v delnicah.
Pristop k skladom
Strategija absolutnega donosa
Danes se je v našem okolju treba vprašati, kako
izpolniti zahteve vlagateljev, ki iščejo alternativo
klasičnim upravljavskim strategijam, in ponuditi odgovor na izzive finančnih trgov. Ena izmed
rešitev je uporaba strategije absolutnega donosa.
Za strategijo velja:
• cilj so dolgoročni pozitivni donosi,
• ima manjšo nihajnost vrednosti premoženja
kot klasične strategije,
• ima omejene največje možne upade portfelja.
Strategija absolutnega donosa si prizadeva doseči
stabilne donose, ki so precej neodvisni od tržnih
razmer. Prožnost naložbene politike omogoča aktivno premikanje sredstev med naložbenimi razredi in znotraj teh, tako je cilj v vsakem trenutku
iskanje naložb s pozitivnim donosom in primernega trenutka za vstop in izstop ter nenehno
ocenjevanje nihajnosti oziroma tveganja naložb, s
Osebni portfelj
Vzajemci.com
21
Mešani skladi: Nova paradigma upravljanja naložb
Mešani skladi: Nova paradigma upravljanja naložb
čimer se nadzoruje tveganje celotnega portfelja in
omejuje največje možne upade portfelja.
Strategija ponuja odgovor vlagateljem:
• z nižjo stopnjo sprejemanja tveganja,
• ki se želijo izogniti večjim upadom portfelja,
• ki si prizadevajo za dolgoročne donose in majhno nihajnost portfelja,
• ki so jim delniški skladi preveč nihajni, a želijo
večje donose, kot jih ponujajo obvezniški
skladi.
Fleksibilnost: do sto odstotkov v
surovinah, depozitih, delnicah ali
obveznicah
Strategijo absolutnega donosa v tujini poznajo že
dalj časa. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja predvsem zaradi svojih lastnosti, s katerimi uresničuje
investicijske cilje vlagateljev, ki si ne želijo ponovitve boleče izkušnje vlaganja in silovitih upadov
vrednosti njihovega premoženja v letih 2007–2009.
Prav tako se strategije absolutnega donosa ni
mogoče lotevati le z uporabo izvedenih finančnih
instrumentov oziroma kompleksnih opcijskih
strategij in finančnega vzvoda. Tudi z uporabo tako
imenovanega investiranja long only ter fleksi-
22
Nazaj na kazalo
bilne in aktivne realokacije, ki omogoča tudi popolni umik v denarna sredstva, je mogoče doseči
postavljene cilje. Tržnim razmeram se dinamično
prilagaja tudi izpostavljenost portfelja do bolj ali
manj tveganih naložb. Tako se v času povečane
negotovosti in nihajnosti umikamo iz tradicionalno bolj tveganih naložb, kot so surovine in delnice, ter sredstva prestavimo v relativno varnejše
naložbene razrede, kot so obveznice in denarna
sredstva. Prav tako je pomembno, v katerem segmentu posameznega naložbenega razreda smo,
na primer pri vlaganju v surovine – ali gre za
plemenite kovine ali za industrijske surovine ter
koliko posamezne naložbe naj bo v portfelju. Investicijski univerzum tako ni omejen na en sam
naložbeni razred, kot so tradicionalne delniške
naložbe, ampak se lahko premikamo med delnicami, obveznicami in surovinami ter izkoriščamo
možnosti posameznega naložbenega razreda in
različno korelacijo med njimi.
tavnimi deli, s čimer v zahtevnih tržnih razmerah
ohranjamo nihajnost portfelja znotraj postavljenih
meja ter zmanjšujemo možnost za večje nenadzorovane upade vrednosti portfelja. A zavedati se
moramo, da tudi uporaba kvantitativnih modelov
ni zagotovilo za popolno doseganje ciljev.
Tržni premiki v času zadnje finančne krize so
prinesli precejšnje spremembe, tako v industriji
kot tudi pri vlagateljih. Tem je kriza pustila globoke rane, ki še vedno skelijo. Nihče si ne želi
ponovitve finančnega zloma, zato je temu prim-
erno prilagodil svoja pričakovanja in investicijske
cilje. Vseeno ostaja tudi vlagatelj, ki si v času krize
želi varno zatočišče oziroma bi mu strategija absolutnega donosa več kot zadovoljila apetite, a bi
v času bikovske usmeritve želel, da ga ista strategija popelje v višave. Tak vlagatelj se mora zavedati, da take strategije ni. Razpršenost portfelja
lahko zadovolji večino okusov. Smiselno bi bilo,
da je absolutna strategija del vsakega portfelja,
kolikšen, pa je odvisno od naklonjenosti tveganju
in volatilnosti posameznika.
Mešani vzajemni skladi:
1. Abančna DZU MEŠANI
12. KD Prosperita, laD
2. Abančna DZU URAVNOTEŽENI
13. Krekov Skala Uravnoteženi
3. ALTA ABS
14. NLB Skladi - Kombinirani globalni
4. ALTA PRIMUS
15. NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi
Objektivnost vs. subjektivnost
5. Eurizon Manager Selection
16. Perspektiva: WorldMix
Ali je pri strategiji absolutnega donosa vse
prepuščeno subjektivnemu mnenju upravljavca?
6. Eurizon Manager Selection
Lahko je, ni pa nujno. Lahko uporabljamo kvantitativne modele (matematične oziroma algoritemske modele), s katerimi v upravljavski proces
uvajamo objektivne kazalnike oziroma smernice,
ki jih uporabljamo pri uresničitvi strategije. Kvantitativni modeli nam omogočajo objektivno ugotavljanje momenta posameznega naložbenega
razreda in naložbe, rangiranje momenta ter
signalizirajo trenutke vstopa in izstopa oziroma
realokacije portfelja. Prvo pripomore k doseganju cilja pozitivnega donosa ne glede na tržne
razmere, zadnje pa je namenjeno nenehnemu nadzoru nad tveganjem portfelja in njegovimi ses-
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Fund - MS 20
17. Pioneer Funds - Global Balanced
18. Probanka Alfa
Fund - MS 40
19. Probanka Globalni sklad
7. Eurizon Manager Selection
20. Probanka Sigma
Fund - MS 70
21. RCM A.R. Global Balanced
8. ILIRIKA Modra kombinacija mešani
22. RCM Global Mix
9. Infond Global
23. Triglav Evropa
10. Infond Hrast
24. Triglav Renta
11. KD Galileo
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
23
ZDA: Okrevanje po ameriško
Okrevanje po
ameriško
Myhajlo Todurov
Vzajemci.com
O
krevanje ZDA po mnenju številnih analitikov še ni popolno, je pa resnično. Številni
analitiki pa svarijo, da bi kakršnokoli
povečanje količine denarja v obliki QE3 lahko nevarno povečalo tveganje visoke inflacije.
S skladom ALTA ABS bo vaše premoženje manj izpostavljeno nihanju
kapitalskih trgov, dosegali boste dolgoročno stabilnejše donose,
morebitni padci vrednosti pa bodo zelo omejeni.
alta.si/abs sklad
Ugodnosti na 080 10 60, 01 3 200 400 ali [email protected].
TRŽNO SPOROČILO: ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (ALTA Skladi d.d.). Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. To gradivo je informativne
narave in je namenjeno širšemu krogu oseb in ne predstavlja ponudbe za nakup ali sklenitev pogodbe. OMEJITEV ODGOVORNOSTI: Izračuni so informativni in veljajo za vse podsklade Krovnega sklada ALTA ter niso
zavezujoči. Prikazana donosnost je po vseh stroških (izračun upošteva tudi vstopne stroške, ki se razlikujejo glede na višino vplačanih sredstev). Donosnosti so izražene nominalno in niso zagotovljene, odvisne so od gibanja
vrednosti enote premoženja posameznega podsklada ter načina in časa varčevanja. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Dobiček iz kapitala v izračunih ni upoštevan. Več informacij na
spletni strani www.alta.si/disclaimer. OPOZORILO: Tveganost vzajemnih skladov je velika, zlasti v krajšem obdobju vlaganja (do pet let). Pri samem neto donosu je treba upoštevati tudi vstopno provizijo (najvišja pri vseh
podskladih Krovnega sklada je 4 odstotke). Izstopnih stroškov ni. Donos tako znižajo vstopni stroški. ALTA Skladi d.d., upravlja krovni sklad ALTA, ki ga sestavljajo različni podskladi, tudi fleksibilni mešani podsklad ALTA
ABS. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter izvleček prospekta, kjer je točen opis investicijske politike, je možno brezplačno dobiti na sedežu družbe vsak delavnik od 9:00 do 15:00 ure oziroma vsak
trenutek preko spletne strani www.alta.si/Vzajemni_skladi ter na vseh pooblaščenih vpisnih mestih v času uradnih ur. Pooblaščena vpisna mesta so navedena na spletni strani www.alta.si/Vzajemni_skladi, kjer so dostopna
tudi letna in polletna poročila skladov in podskladov ter režim vstopnih in izstopnih stroškov. Vlagatelj ima poleg omenjenih dokumentov pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila.
Redki bodo lahko pozabili dogajanje v drugi polovici leta 2008 in prvi polovici leta 2009.
Rast ameriškega gospodarstva se je naenkrat
ustavila – gospodarska aktivnost se je sesula,
brezposelnost naglo zvišala, banke so bile na
robu propada in nacionalizacije, neenakost med
družbenimi sloji se je povečevala, strah pred
vplivom krize pa je prizadel še tiste redke sektorje, ki bi se sicer tej lahko izognili.
Okrevanje ZDA po mnenju številnih analitikov še
ni popolno, je pa resnično. Brezposelnost upada,
podjetja imajo večje dobičke, nepremičninski
in bančni sektor kažeta znamenja krepitve.
Proračunski primanjkljaj je sicer še vedno velik,
toda pomeni »le še« tretjino tistega pred letom
dni, borzni indeksi pa so dosegli najvišje vrednosti v zadnjih štirih letih. Nizke obrestne mere Feda
jim dajejo dodatno spodbudo.
Pristop k skladom
Pozitivna presenečenja
pri gospodarskih kazalcih
V začetku marca so presenetili februarski podatki s trga dela. Ti dokazujejo, da ameriški trg
dela nenehno in vzdržno okreva. Februarja je
bilo ustvarjenih 227 tisoč delovnih mest, boljši od
pričakovanj so bili tudi revidirani podatki za januar, ko je bilo novih delovnih mest 284 tisoč. V zadnjih šestih mesecih je bilo tako na novo ustvarjenih 1,2 milijona novih zaposlitev, kar je največ
po letu 2006. Stopnja brezposelnosti je upadla za
0,7 odstotka, na 8,3 odstotka. Za leto 2012 analitiki napovedujejo gospodarsko rast ZDA med
2 in 2,5 odstotka, kar sicer ni dovolj za znižanje
brezposelnosti, je pa dovolj za preprečitev rasti.
Precej verjetno je tudi izboljšanje napovedi.
Prodaja rabljenih nepremičnin je februarja glede
na predhodni mesec upadla za 0,9 odstotka, na
sezonsko prilagojeno letno raven 4,59 milijona
enot. V letni primerjavi je bila prodaja še vedno
krepkejša za 8,8 odstotka. Prodaja rabljenih
nepremičnin v ZDA tako ostaja na optimistično visoki ravni. To je posledica nižjih cen nepremičnin
Osebni portfelj
Vzajemci.com
25
ZDA: Okrevanje po ameriško
in zmanjšanega števila brezposelnih. Hkrati se je
povečalo število prošenj za nove gradnje. Kljub
temu je nepremičninski sektor še vedno pod
pritiski.
Razmere so se izboljšale tudi v bančnem sektorju, saj je kar 15 izmed 19 največjih ameriških bank
uspešno opravilo stresne teste, ki jih ameriška
centralna banka (Fed) izvaja od leta 2009. Med
največjimi ni bila uspešna le Citigroup.
Se Bernanke pripravlja na QE3?
ZDA: Okrevanje po ameriško
indeksi so v naslednjih 18 mesecih pridobili več
kot 80 odstotkov. Vendar QE ni izpolnil pričakovanj
in ni zagnal kreditne aktivnosti v gospodarstvu.
Tako je Bernanke proti koncu leta 2010 odobril
novo finančno injekcijo (QE2) v vrednosti 600 milijard dolarjev, kar je le polovica zneska, ki ga je zapravil s prvim QE. Tudi ta ukrep je pozitivno vplival
na gospodarstvo in delniške indekse. Številni
analitiki svarijo, da bi kakršnokoli povečanje
količine denarja v obliki QE3 lahko nevarno
povečalo tveganje visoke inflacije. Toda Bernanke
je že večkrat povedal, da je Fed pripravljen na še
bolj odločne ukrepe za oživitev gospodarstva.
Predsednik Feda Ben Bernanke je v svojem govoru konec marca nakazal, da Fed še ne razmišlja o
zvišanju obrestnih mer. »Cel niz kazalcev nam narekuje oceno, da se položaj na trgu dela izboljšuje,
kar je dobrodošlo. Vendar pa so razmere še daleč
od normalnih, na kar kažeta visoka raven dolgotrajne brezposelnosti in dejstvo, da je število
delovnih mest in opravljenih ur še vedno občutno
pod ravnjo pred izbruhom krize. Za nadaljnje
znižanje brezposelnosti bosta verjetno potrebni
večja rast industrijske proizvodnje in občutnejša
krepitev povpraševanja v gospodarstvu, do česar
Kot je že pred nedavnim povedal ekonomist Zlatko Turkovič: »Bernanke se, pravzaprav, »nikoli«
ne more zares zmotiti pri določitvi razmer. Če
zaradi drugega ne, pa zaradi tega, ker ima v primeru svoje zmote v rokah instrumente, da vpliva
na resnični položaj. Primer: če bi razmere gospodarstva napačno ocenil kot dobre, a bi se izkazalo, da so slabše, bi svojo »napako« lahko (brez
večjih težav) odpravil z novim krogom kvantitativnega popuščanja – ali kupovanjem državnih ali
hipotekarnih obveznic.«
lahko pripelje nadaljevanje spodbudne denarne politike,« je povedal Bernanke. Prav zadnji
stavek po mnenju Billa Grossa kaže na to, da bo
Fed aprila napovedal novi krog spodbujanja gospodarstva z veliko količino svežega denarja, ki so
ga poimenovali kvantitativno sproščanje (quant
tative easing) oziroma QE.
Nadaljevanje okrevanja ameriškega gospodarstva tako niti ni negotovo oziroma je malo možnosti
za občutno poslabšanje položaja. V središču
pozornosti sta predvsem moč krepitve in večja
gospodarska rast, ki bo poskrbela za nižanje
brezposelnosti in večjo porabo.
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na trge ZDA in Severne Amerike:
1. Abančna DZU DELNIŠKI ZDA
9. Amundi Funds Money Market USD
2. ALTA USA
10. EEF Cash USD [R]
3. Amundi Funds Bond US Opportunistic
11. EEF Equity North America [R]
Core Plus
12. EEF Equity North America [RH]
4. Amundi Funds Equity US Concentrated
Core
13. Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 [A]
14. Franklin U.S. Opportunities Fund [A]
5. Amundi Funds Equity US Growth
15. Franklin U.S. Opportunities Fund [N]
6. Amundi Funds Equity US Multi Strate-
16. ILIRIKA Amerika delniški
gies
17. NFD Evro/Amerika
7. Amundi Funds Equity US Relative Value
18. PI Funds - U.S. Pioneer Fund
8. Amundi Funds Index Equity North
19. RCM US Aktien
America
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Spomnimo, na dan, ko je Fed napovedal svoj prvi
veliki QE (prvo veliko povečanje svežega denarja
v obtoku), so borzni indeksi začeli dvomesečno
evforično rast. Napoved je tako končala največji
upad borznih tečajev v zadnjih nekaj desetletjih in
26
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
27
Evropa: Lovci na donose prežijo nad evropskimi trgi
Evropa: Lovci na donose prežijo nad evropskimi trgi
Lovci na donose
prežijo nad
evropskimi trgi
poskrbel za zadosten obseg dolgoročnega financiranja evropskih bank po ugodno nizkih obrestnih merah. S tem so evropski politiki dobili nujno
potreben čas za iskanje in uveljavitev potrebne
rešitve za trajno znižanje finančnega tveganja in
vnovično spodbudo gospodarske aktivnosti. Vendar pa je v tem času po vsej Evropi v ospredju
iskanje soglasja za izvedbo strogih varčevalnih
Klemen Koncilja
Vzajemci.com
A
nalitiki in upravljavci skladov na evrskem
območju že vidijo naložbene priložnosti,
čeprav se je to znašlo v recesiji in za zdaj
ne ponuja sistemske rešitve krize. Kot privlačne
naložbe v tem hipu upravljavci vidijo evropski
finančni sektor ali državne dolžniške papirje
nekaterih zadolženih članic evrskega območja.
Začetek tega leta je bil za evropske trge precej
miren, kar je bila predvsem posledica denarne
pomoči evropskim bankam od Evropske centralne banke (ECB) v obliki poceni triletnih posojil
(triletni LTRO) v skupni vrednosti več kot trilijon
evrov.
Kljub temu naj bi se bruto družbeni proizvod (BDP)
evrskega območja na letni ravni letos zmanjšal
za pričakovane 0,3 odstotka, pri čemer največji
upad pričakujemo v prvi polovici leta, medtem ko
naj bi bilo v drugi polovici gibanje BPD rahlo pozitivno. Negativno gospodarsko rast naj bi tako imeli Grčija, Španija, Belgija, Italija, Ciper, Slovenija,
28
Nazaj na kazalo
Madžarska, Portugalska in Nizozemska. Največji
upad pričakujejo v Grčiji in na Portugalskem, v
Estoniji, Španiji, Italiji in na Nizozemskem.
Največji upad BDP in zaposlovanja
na jugu celine
Čeprav se je v recesiji znašlo celotno območje
evra, so razmere precej slabše v južni kot severni
Evropi. Podobna delitev na južni in severni del celine se kaže tudi pri kazalniku brezposelnosti, ki
je z več kot 20 odstotki največja težava v Grčiji in
Španiji. Zdajšnja kriza vzbuja skrb zlasti pri mladih ljudeh in prvih iskalcih zaposlitve.
Varčevalnim ukrepom mora
slediti program spodbujanja
gospodarstva
ECB je letos s svojimi ukrepi uspelo pomiriti
paniko na finančnih trgih, saj je Mario Draghi
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
reform, ki jim nasprotujejo javnosti skoraj vseh
držav. Jasno je namreč, da mora varčevalnim
ukrepom slediti program za večjo gospodarsko aktivnost, ki bo evropskim finančnim trgom
prinesel potreben zagon. Tukaj se skriva največji
izziv: obrobne evropske države potrebujejo rast.
Ker programi varčevanja in strukturne reforme
zmanjšujejo domače povpraševanje, je potrebno
povečanje zunanjega povpraševanja. Za to pa je
treba izboljšati konkurenčnost, kar predvsem
pomeni znižanje stroškov dela in vnovičen pritisk
nezadovoljnih delavcev.
Naložbene stave za evropsko
prebuditev in proti tej
Za in verjetno tudi pred nami je eno najbolj
dinamičnih obdobij za vlaganje na kapitalske trge
v njihovi celotni zgodovini. Nihanja zaradi evropske dolžniške krize so povzročila beg vlagateljev
v varnejše naložbe. Od leta 2008 so številni vlagatelji zaslužili s stavami proti Evropi, toda zdaj
nekateri skladi menijo, da lahko zaslužijo še več,
če postanejo optimistični in stavijo na okrevanje
nekaterih prizadetih držav. Povprečna vrednotenja delnic izdajateljev z evrskega območja
so namreč še vedno precej pod zgodovinskim
povprečjem kazalca P/E in so zato zelo ugodno vrednotena. Analitiki in upravljavci skladov
torej že vidijo naložbene priložnosti na evrskem
Pristop k skladom
območju, čeprav se je to znašlo v recesiji in za
zdaj ne ponuja sistemske rešitve krize. Upravljavcem se kot privlačne naložbe v tem hipu zdijo
na primer evropski finančni sektor ali državni
dolžniški papirji nekaterih zadolženih članic evrskega območja.
Pozitivnega naložbenega
razpoloženja ne bo brez
sistemskih rešitev evrskega
območja
Vendar pa bo za dosego trajno ugodnega
naložbenega ozračja nujno potrebna rešitev
dolžniške krize in stabilizacija evrskega območja.
Zato je nujno treba rešiti predvsem dolžniške
težave Grčije, Španije, Irske in Portugalske.
Natančno je treba opredeliti vlogo mehanizmov
za zagotavljanje stabilnosti in natančno določiti
način izdajanja in odkupa državnih obveznic. Še
prej pa je treba uvesti varčevalne programe, ki bi
upoštevali potrebno rast.
V zvezi s kohezivnostjo evrskega območja verjamemo, da bodo zdajšnje težave izboljšale vezi med
članicami. Nujno potrebna je namreč integracija
evrskega območja, tako fiskalno kot monetarno,
sicer bo Evropa izgubila svojo vlogo v svetovnem
gospodarstvu, kar bodo izkoristile ZDA in Kitajska.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
29
Evropa: Lovci na donose prežijo nad evropskimi trgi
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na evropske trge:
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na evropske trge:
1. Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
26. EEF Cash EUR [R]
49. NLB Skladi - Slovenija delniški
63. PI Select Europe Stock
2. Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
27. EEF Equity Europe [R]
50. NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
64. RCM Euro Corporates
3. Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI
28. EEF Equity Europe [RH]
51. Perspektiva: BalkanStox
65. RCM Europa Aktien
29. EEF Equity Euro [R]
52. PI Austria Stock
66. RCM Europa Small Cap
4. Abančna DZU DENARNI EURO
30. EEF Equity Small Cap Europe [R]
53. PI Central & Eastern Europe Bond
67. RCM EuroPlus Rent
5. Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
31. Eurizon Manager Selection
54. PI Eastern Europe Stock
68. RCM Euro-ShortTerm-Rent
55. PI Euro Corporate Bond
69. RCM Osteuropa Aktien
56. PI Euro Government Bond
70. RCM Osteuropa-Rent
57. PI Europa Real
71. RCM Russland Aktien
58. PI Funds - Euro Bond
72. RCM TopDividend Aktien
59. PI Funds - Euro Short - Term
73. Triglav Balkan
BALTINORD
6. Allianz RCM Europe Equity Growth
7. ALTA BALKAN
8. ALTA BOND
9. ALTA EUROSTOCK
10. ALTA MONEY MARKET
Fund - MS 10
32. Eurizon Manager Selection
Fund - MS 20
33. Eurizon Manager Selection
Fund - MS 40
11. ALTA NEW EUROPE
34. Franklin Mutual European Fund [A]
60. PI Funds - Euro Strategic Bond
74. Triglav Obvezniški
12. ALTA PRIMUS
35. Franklin Mutual European Fund [N]
61. PI Funds - European Potential
75. Triglav Steber I
13. ALTA SENIOR
36. Hypo SEE Opportunities
62. PI Funds - Top European Players
14. ALTA TURKEY
37. ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški
15. Amundi Funds Bond Euro Corporate
38. Infond Europa
16. Amundi Funds Bond Euro High Yield
39. KD Balkan
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
17. Amundi Funds Bond Euro Inflation
40. KD Prosperita, laD
18. Amundi Funds Bond Europe
41. KD Russia, laD
19. Amundi Funds Equity Emerging Europe
42. KD Vzhodna Evropa
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
20. Amundi Funds Equity Euroland
43. NFD Evro/Amerika
Small Cap
21. Amundi Funds Equity Europe
Restructuring
22. Amundi Funds Equity Europe Select
23. Amundi Funds Equity Euro Select
24. Amundi Funds Index Equity Euro
25. Amundi Funds Money Market Euro
30
Evropa: Lovci na donose prežijo nad evropskimi trgi
Nazaj na kazalo
44. NLB Skladi - Dinamični delniški
45. NLB Skladi - Evropa delniški
46. NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa
delniški
47. NLB Skladi - Nova Evropa
uravnoteženi
48. NLB Skladi - Obvezniški EUR
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
31
Azija: Azija, upanje investicijskega sveta
Azija: Azija, upanje investicijskega sveta
Azija, upanje
investicijskega sveta
postane domača poraba, ki jo vlade azijskih držav
podpirajo z rastjo plač, večjo zaščito delavcev
migrantov in drugimi ukrepi, ki povečujejo nagnjenost k porabi. Pričakovati je, da bo močnejša
domača poraba povečala trgovinsko menjavo in
bo eden izmed stebrov gospodarske rasti celotne
regije.
Rast razvitih gospodarstev
azijskih tigrov tudi v krizi nad
dvema odstotkoma
Alexandr Gutirea
Abanka Skladi
Z
naložbo v azijske delnice vlagatelji pridobijo dostop do bogatega ozemlja, kjer se
večtisočletna kultura sreča z neverjetnimi
tehnološkimi dosežki. Regija je že zdaj gospodarsko zelo močna, z leti se bo še okrepila.
Da bo Azija potegnila svetovno gospodarstvo iz
globin globalne krize, upamo že nekaj let. Politiki, ekonomisti in gospodarstveniki iščejo razloge za optimizem – in ko jih ne najdejo v razvitih
zahodnih državah, se v iskanju luči v temi obrnejo
na razvijajoča se gospodarstva. Ni presenetljivo,
da je bilo največji in najgosteje naseljeni celini na
svetu z dolgo in bogato kulturno in gospodarsko
zgodovino ter državami, ki že več let pozitivno
presenečajo s hitrostjo razvoja, usojeno postati eno izmed glavnih upanj celotnega sveta. A
kljub optimizmu je objektivna ocena zdajšnjih in
prihodnjih razmer Azije odločilna za zmanjšanje
tveganj v obravnavani regiji.
Razviti in nerazviti azijski trgi
V zadnjih šestih desetletjih je bil svet priča
presenetljivi gospodarski rasti azijskih držav. Na
pot razvoja so stopili najprej Japonska, nato tako
32
Nazaj na kazalo
imenovani azijski tigri, kamor sodijo Hongkong,
Južna Koreja, Tajvan in Singapur, druge države
iz regije pa so se razvitejšim sosedam pridružile
pozneje. A ne glede na dolgoletno gospodarsko
rast Azije se med razvite države1 uvrščajo samo
Japonska in azijski tigri, »razvoj« preostalih držav
pa še vedno ni končan. Ena izmed značilnosti
precej manjše razvitosti je manjši dohodek
na prebivalca, kar ob predpostavki veljavnosti
konvergenčne hipoteze pomeni, da v prihodnjih
letih lahko pričakujemo večjo gospodarsko rast v
Aziji kot v razvitih državah.
Južna svilna pot
Ker so gospodarstva večine azijskih držav izvozno
usmerjena, lahko nanje pozitivno vpliva okrevanje razvitih zahodnih držav in tudi razvoj tesnejših
znotraj- in zunajregijskih povezav z razvijajočimi
se državami. Trgovinska menjava ter pretoki kapitala in surovin med državami s hitro gospodarsko
rastjo bodo v prihodnosti pripeljali do zmanjšanja
odvisnosti Azije od trgov ZDA in Evrope in razvoja
mreže vezi, ki jo Stephen King, glavni ekonomist
banke HSBC, imenuje južna svilna pot. Dodatna
podpora razvoju povezav znotraj regijskelahko
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Treba je priznati, da Azija ponekod še čuti posledice krize, kljub temu pa je pozitivnih znamenj
več kot negativnih. Medtem ko so razvite države
izčrpale skoraj vse možnosti za oživitev svojih
gospodarstev, ima večina držav v regiji še veliko
prostora za izvedbo monetarnih, fiskalnih ali administrativnih ukrepov.
Drugače od razvijajočih se azijskih gospodarstev
so napovedane stopnje rasti razvitih držav iz regije precej nizke, ampak še vedno pozitivne. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo letos
Japonska dosegla dve-, Hongkong 2,6-, Singapur
2,7-, Tajvan 3,6- in Južna Koreja 3,5-odstotno rast
realnega BDP.2 Pomemben vir rasti za Japonsko
in azijske tigre bo izvoz, dežela vzhajajočega sonca, ki še vedno čaka na konec obdobja izgubljenih
desetletij3, a kljub temu ostaja tretje največje
gospodarstvo na svetu, pa bo pridobila tudi od
vlaganj v obnovo območij, prizadetih s potresom
in cunamijem marca lani, ter morebitne depreciacije jena.
Prihodnja rast regije je nedvomno pozitivna novica za vlagatelje v azijske delnice, ni pa to edini
razlog za vlaganja. Rast na azijskih delniških
Pristop k skladom
trgih bo v prihodnjih letih slonela tudi na demografskih spremembah – zmanjšalo se bo število
mladih, povečal delež ljudi srednje starosti, ki so
izobraženi, imajo prosto razpoložljiva sredstva, so
pripravljeni sprejeti večje tveganje in vstopiti na
delniške trge. Večje povpraševanje po delnicah
bo pozitivno vplivalo na cene, zato Ajay Kapur,
vodja oddelka za analizo azijskih delniških trgov v
banki Deutsche Bank, celo navaja razmerje med
deležem ljudi, starih od 40 do 49 let ter od 20 do
29 let, kot poglavitni razlog za vlaganje v delnice
azijskih podjetij.
Priložnost podcenjenih delnic
Da so azijske delnice dobra alternativa delnicam
iz drugih regij, nam dokazuje tudi spodnji graf 1.
Prikazuje indekse, ki pomagajo oceniti pre- oziroma podcenjenost regijskih delnic. Če je vrednost indeksa negativna, so delnice podcenjene,
če je indeks pozitiven, so precenjene. Kot je razvidno iz trenutnih vrednosti indeksov, so azijske
delnice nekoliko bolj podcenjene kot delnice na
borzah v ZDA, Evropi in Latinski Ameriki.
Pomembno se je zavedati, da ima Azija tudi pomanjkljivosti. Največje tveganje za azijske države
pomeni evropska dolžniška kriza, katere negativni razplet lahko občutno poslabša rezultate izvozno usmerjenih podjetij, povzroči upad kreditne
aktivnosti v regiji in obrne delniške trge navzdol.
Stabilno rast Azije lahko ogrozijo tudi inflacijski pritiski in v najbolj pesimističnem primeru
bodo države v regiji morale iskati ravnotežje med
podporo gospodarstvu in rastjo cen, ki jo lahko
dodatno poveča podražitev nafte zaradi morebitnega stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
33
Azija: Azija, upanje investicijskega sveta
Težave lahko povzročijo tudi negativne novice iz
Kitajske, ki je pomemben izvozni trg za države v
regiji, razmere v tej državi lahko tako pospešijo kot
tudi upočasnijo rast sosednjih držav. Dolgoročno
tveganje pomeni rast neenakosti, predvsem pri
dostopnosti do tehnologij, izobrazbe, infrastrukture in naložb, vredno je omeniti tudi geopolitično
tveganje v Severni Koreji.
Pozitivna dolgoročna usmeritev
Kaj lahko pričakujejo lastniki azijskih delnic?
Dogajanja na trgih v regiji bodo še nekaj časa
odvisna predvsem od novic iz Evrope, ZDA in Kitajske. Kljub pričakovanju, da se bodo razmere
v teh državah v prihodnjih letih umirile, obstaja
verjetnost konsolidacije, ki pomeni neodločenost
na trgu ali pa določene korekcije navzdol.
Dolgoročna usmeritev na azijskih delniških trgih
ostaja pozitivna, rast pa bo temeljila predvsem na
krepitvi povezav med razvijajočimi se državami,
izvozu v razvite države in večanju deleža prebivalcev, ki so pripravljeni zapravljati in vlagati.
Azija: Azija, upanje investicijskega sveta
Višja donosnost prinaša višje
tveganje
Kljub številnemu ponavljanju povedanega je
smiselno še enkrat poudariti, da je višjo donosnost
od netvegane mogoče doseči samo z izpostavljenostjo višjemu tveganju. Vlagatelji v azijske
delnice morajo biti pripravljeni na občasne upade
vrednosti premoženja. Pomembno za miren
spanec je spoznanje, da se enemu pomembnih
tveganj – kupovanju na visokih ravneh – lahko
izognemo, če se odločimo za redno in dolgoročno
periodično varčevanje z enakimi vložki. Nihajnost
gibanja vrednosti premoženja lahko zmanjšamo
tudi z razpršitvijo premoženja, torej z vlaganjem v
več različnih regij ali naložbenih razredov.
V obravnavane finančne instrumente / naložbene skupine nalagajo tudi družba ABANKA SKLADI d.o.o. in investicijski skladi, ki jih upravlja družba ABANKA SKLADi d.o.o.
Krovni sklad Abančna DZU upravlja družba ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o., Pražakova ulica 8, 1000 Ljubljana. Podatki o vrednosti in gibanju enote premoženja
podskladov so objavljeni v dnevnih časopisih Delo, Dnevnik, Finance in Večer ter na spletnem naslovu www.abancna-dzu.si. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih so
vsebovani v prospektu Krovnega sklada Abančna DZU z vključenimi pravili upravljanja, v izvlečkih prospekta podskladov, zadnjem objavljenem letnem in polletnem poročilu,
ki so brezplačno na razpolago na sedežu družbe vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro, v svetovalnici družbe ABANKA SKLADI, vseh poslovalnicah Abanke Vipe d.d., na drugih
pooblaščenih vpisnih mestih, navedenih na spletnem naslovu www.abancna-dzu.si, med delovnim časom posamezne poslovalnice in na spletnem naslovu www.abancna-dzu.
si. Vlagatelj prevzema tveganje, da bo ob unovčitvi investicijskega kupona dobil manj kot je investiral. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti.
Iz izračuna so izvzeti vstopni in izstopni stroški vlagateljev, ki zmanjšujejo prikazano donosnost. Vstopni in izstopni stroški za podsklade Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI,
Abančna DZU DELNIŠKI SVET, Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN, Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA, Abančna DZU DELNIŠKI ZDA, Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA, Abančna
DZU MEŠANI, Abančna DZU URAVNOTEŽENI znašajo največ 3 odstotke vrednosti investicijskega kupona, kar je odvisno od izbrane pristopne sheme pri posameznem podskladu. Vstopni in izstopni stroški za podsklad Abančna DZU OBVEZNIŠKI znašajo največ 1,5 odstotka vrednosti investicijskega kupona, kar je odvisno od izbrane pristopne
sheme. Vstopnih in izstopnih stroškov pri podskladu Abančna DZU DENARNI EURO ni. Vstopni stroški pri podskladu Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD in Abančna
DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME znašajo največ 1,5 odstotka vrednosti investicijskega kupona, izstopni stroški pa največ 3 odstotke, kar je odvisno od višine zneska
vplačila oziroma izplačila.
Z naložbo v azijske delnice vlagatelji pridobijo
dostop do bogatega ozemlja, kjer se večtisočletna
kultura sreča z neverjetnimi tehnološkimi
dosežki. Regija je že zdaj gospodarsko zelo
močna, z leti pa se bo še okrepila.
Graf 1
34
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
35
Azija: Azija, upanje investicijskega sveta
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na azijske trge
1. Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
21. ILIRIKA Azija delniški
2. Allianz RCM BRIC Equity
22. ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska
3. Allianz RCM Oriental Income
delniški
4. ALTA ASIA
23. Infond BRIC
5. ALTA BrazilRussiaIndiaChina
24. Infond Frontier
6. ALTA INDIA
25. KD Indija - Kitajska
7. Amundi Funds Equity Greater China
26. Krekov Most Novi trgi
8. Amundi Funds Equity Japan Target
27. NFD Azija/Oceanija
9. Amundi Funds Equity Japan Value
28. NLB Skladi - Azija delniški
10. EEF Equity China [R]
29. Perspektiva: EurAsiaStox
11. EEF Equity Emerging Markets Asia [R]
30. PI Funds - Asia (Ex. Japan) Equity
12. EEF Equity Japan [R]
31. PI Funds - China Equity
13. EEF Equity Japan [RH]
32. RCM Eurasien Aktien
14. EEF Equity Oceania [R]
33. RCM Pazifik Aktien
15. EEF Equity Oceania [RH]
34. SGAM Equities India
16. EEF Middle East & Africa [R]
35. Templeton Asian Growth Fund - H1 [A]
17. Franklin India Fund [A]
36. Templeton Asian Growth Fund [A]
18. Franklin India Fund [N]
37. Templeton Asian Growth Fund [N]
19. Franklin Templeton Japan Fund [A]
38. Triglav Azija
20. Franklin Templeton Japan Fund [N]
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
36
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Latinska Amerika: Južnoameriško uravnavanje rasti in inflacije
Latinska Amerika: Južnoameriško uravnavanje rasti in inflacije
Južnoameriško
uravnavanje rasti in
inflacije
Rudy Marchant, upravljavec investicijskih skladov,
Ilirika DZU
P
ozitivna, a rahlo upadajoča rast BDP,
razumno nizka brezposelnost, skrbno
vodene javne finance in veliko prostora za
morebitno nižanje obrestnih mer so glavni razlogi za vlaganje na trge Južne Amerike. Ta hip je
največji potencial Mehika, ki v odvisnosti od rasti
gospodarstva ZDA krepko povečuje svojo rast.
Negotovost na geopolitični in makroekonomski
ravni drži trge tesno v pesti. Grki so si lahko ob
zadnji pomoči Evropske unije malce oddahnili, a
to nikakor ne pomeni, da je njihova prihodnost
bleščeča. V zadnjem času je vsa pozornost bolj
usmerjena v evrsko območje, ki predvsem ob
finančnih težavah Španije pada počasi v drugo
recesijo v zadnjih treh letih. Medtem Evropska
centralna banka še vedno močno nadzira temeljno obrestno mero na evrskem območju, ki je na
rekordno nizki ravni enega odstotka in za katero
prav nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti
lahko zvišala. Tako jim manjka pomemben mon-
38
Nazaj na kazalo
etarni instrument, saj imajo na voljo le še razne
neobičajne kvantitativne metode, ki pa lahko
pospešijo rast inflacije. Če se bo inflacija povzpela nad načrtovano vrednost, bodo centralne
banke morale dvigniti obrestne mere, kar pa bo
povzročilo nemalo težav, saj bodo Grčija, Španija,
Italija in druge države v podobnem položaju zabredle še globlje v težave zaradi povečanja njihovega dolga.
Latinska Amerika manj občutljiva
za težave v Evropi kot Kitajska
Kako pa vse to vpliva na razvita gospodarstva?
Na žalost evropska kriza močno vpliva tudi na
kitajsko gospodarstvo, katerega proizvodnja in
izvoz sta v zadnjih mesecih upadla, kar močno
vpliva na pojav svetovne recesije. Na drugi strani
pa Latinska Amerika ni tako občutljiva za težave
v Evropi in ima v nasprotju z drugimi razvitimi
trgi na voljo še vedno vrsto monetarnih ukrepov.
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Brazilija, največje gospodarstvo v Latinski Ameriki, katerega BDP je več kot dva tisoč milijard
ameriških dolarjev, ima temeljno obrestno mero
na ravni devet odstotkov, inflacija pa je obsegala
5,24 odstotka. Kljub visoki inflaciji so začeli nižati
obrestno mero z 12,5 odstotka avgusta 2010 za
ohranitev gospodarske rasti v pričakovanju zaostrovanja razmer v svetovnem gospodarstvu.
Kot kaže, je bila njihova odločitev pametna in nadaljnje nižanje obrestne mere je tako še vedno
mogoče v prihodnjih mesecih ob pričakovanju
zaostrovanja rasti v svetovnem gospodarstvu, ki
že od marca 2010 počasi upada, zadnjih 12 mesecev je bila rast samo še 1,37-odstotna. Vse skupaj je zelo občutljivo delo, saj je stopnja inflacije
še vedno glavna skrb in zato morajo biti rezi v
obrestno mero skrbno pretehtani. Javnofinančni
primanjkljaj, ki obsega 2,34 odstotka BDP, imajo
tako še vedno čvrsto v primežu (za primerjavo:
ta je v ZDA 8,2, v Evropi pa 6,2 odstotka BDP) in
brezposelnost je med nižjimi v Latinski Ameriki, 5,7-odstotna. Vlagatelje bi moralo privabiti
v Brazilijo to, da se bosta krepitev domače porabe in nižanje obrestne mere še kako poznala
v finančnem sektorju, kar bo povzročilo premik
saj te pomenijo 80 odstotkov njihovega izvoza.
V prvih dveh mesecih letos se je mehiški izvoz
okrepil za 13,4 odstotka v primerjavi z letom prej
in je bil največji vse od leta 1986. Ves izvoz je v
lani obsegal rekordnih 350 milijard ameriških
dolarjev, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2010.
Analitiki napovedujejo, da se bo letos rast gospodarstva v ZDA povzpela z lanskih 1,7 na 2,2 odstotka, kar je zelo spodbudna novica za Mehiko.
Ta lahko tako znova pričakuje rekorden izvoz
in s tem povečanje BDP. V letu 2010 je bila rast
mehiškega gospodarstva 3,9-odstotna, zdaj pa je
na letni ravni 3,73 odstotka. Proračun je razmeroma uravnotežen, javnofinančni primanjkljaj je
le 0,92 odstotka BDP, brezposelnost pa je ta hip
5,33-odstotna.
vlaganj iz manj tveganih naložb (obveznice) v bolj
tvegane vrednostne papirje (delnice), vse to pa bo
povečalo likvidnost na finančnem trgu.
brezposelnost, skrbno vodene javne finance in veliko prostora za morebitno nižanje obrestnih mer.
A previdnost nikakor ni odveč pri odločanju, kako
vlaganja razporediti med vsa gospodarstva v Latinski Ameriki. Medtem ko sta Brazilija in Mehika
največji gospodarstvi v regiji, je ta hip največji potencial Mehika, ki v odvisnosti od krepitve gospodarstva ZDA močno raste. Še eno zanimivo gospodarstvo Latinske Amerike je Kolumbija, ki ima z
ZDA sklenjen brezcarinski sporazum, kar omogoča
veliko vlaganj v tem precej majhnem gospodarstvu. Vsekakor pa se je za zdaj še pametno ogniti Venezueli in Argentini, v katerih sta politično
Upad pesa spodbuja mehiški
izvoz v ZDA
Mehika, drugo največje gospodarstvo v Latinski
Ameriki z BDP, večjim od tisoč milijard ameriških
dolarjev, kaže boljše ekonomske kazalce kot
Brazilija. To je predvsem posledica upada njihove valute peso, kar je močno spodbudilo izvoz.
Mehiško gospodarstvo je zelo odvisno od ZDA,
Pristop k skladom
O potencialu Kolumbije in
zadržkih pri Venezueli in
Argentini
Čeprav Brazilija in Mehika pomenita večji delež
gospodarstva Latinske Amerike, so podatki za
preostala gospodarstva v regiji zelo podobni. Pozitivna, a rahlo upadajoča rast BDP, razumno nizka
Osebni portfelj
Vzajemci.com
39
Latinska Amerika: Južnoameriško uravnavanje rasti in inflacije
Latinska Amerika: Južnoameriško uravnavanje rasti in inflacije
ozračje in makroekonomski položaj še vedno zelo
nestabilna. Pred nedavnim je namreč argentinska
vlada zasegla delež španskega Repsola, ki ga je
ta imel v argentinskem podjetju YPF SA. To se ni
zgodilo prvič in meče slabo luč na državo ter odganja tuje naložbenike, predvsem tiste, ki bi bili
pripravljeni vlagati v finančni ali energijski sektor
in javno oskrbo.
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na trge Latinske Amerike:
1. Amundi Funds Equity Latin America
4. ILIRIKA Latina delniški
2. EEF Equity Latin America[R]
5. Infond Frontier
3. ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska
6. Infond PanAmerica
7. KD Latinska Amerika
delniški
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
40
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
41
Afrika: Afriško vstajenje
Afrika: Afriško vstajenje
Afriško vstajenje
Myhajlo Todurov
Vzajemci.com
P
o več desetletjih počasne rasti ima Afrika
resnično dobro možnost, da gre po azijskih stopinjah.
Predstavljajte si trgovine, založene dva metra v
višino, ulice natrpane in skoraj neprehodne zaradi prerivajočih se strank in prodajalcev. Opisano
je vsakdanji prizor na tržnici Onitsha na jugu Nigerije. Številni pravijo, da gre za največjo tržnico
na svetu. Ta ima približno tri milijone dnevnih
obiskovalcev, ki kupujejo vse – od riža in mila
pa do računalnikov in gradbene opreme. To je
zatočišče lokalnih trgovcev v regiji, bolj znani po
svoji korupciji, piratstvu, revščini in boleznih, a
hkrati tudi dom milijonov motiviranih prodajalcev
in vse premožnejših Afričanov.
Šest izmed desetih najhitreje
rastočih gospodarstev je iz Afrike
V zadnjem desetletju je bilo med desetimi najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu šest
afriških držav. V osmih izmed zadnjih deset
let je Afrika rasla hitreje od vzhodne Azije, tudi
od Japonske. IMF ne glede na težave severne
poloble pričakuje rast Afrike na letni ravni 2011
pri šestih odstotkih, prav tolikšna so pričakovanja
v letu 2012. Gre za rast regije, ki skoraj dosega
42
Nazaj na kazalo
rast Azije. K temu je vsaj delno pripomogel
razcvet surovinskega trga. Med letoma 2000 in
2008 je skoraj četrtina afriških prihodkov izvirala
iz surovin. Drugi razlog so ugodne demografske
razmere. Medtem ko se stopnja rodnosti vse
hitreje znižuje v Aziji in Latinski Ameriki, naj bi
polovico pričakovane rasti svetovne populacije
v prihodnjih desetih letih dosegla Afrika. Eden
poglavitnih razlogov za razcvet gospodarstva na
črni celini je razvoj proizvodnje in storitev, ki so
jih afriške države šele začele razvijati. Postavlja
se vprašanje, ali bo Afrika zmožna še naprej rasti
ob morebitnem upadu povpraševanja po surovinah.
Baker, zlato, nafta in ščepec soli
Z optimizmom v zvezi z Afriko vseeno ni treba
pretiravati, saj so stvari še vedno negotove na
večjem delu celine. Večina Afričanov živi z manj
kot dvema evroma na dan. Proizvodnja hrane na
prebivalca še vedno upada vse od osamosvojitve v
60. letih prejšnjega stoletja. Povprečna življenjska
doba je v nekaterih državah celo pod 50 leti. Podnebne razmere se slabšajo, saj sta uničevanje
gozdov in širjenje puščav še vedno veliki težavi.
Nekatere države, ki se lahko pohvalijo z vratolomno rastjo gospodarstva, kot sta Ekvatorialna
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Gvineja in Angola, so z nafto bogate kleptokracije.* Nekatere države, ki so se začele pravilno
razvijati, kot sta Ruanda in Etiopija, pa so postale
politično nestabilne. Kongo, kjer so konec minulega leta potekale volitve, je še vedno močno
koruptivna država brez ustreznega vodstva. Zimbabve pa je rana na jugu Afrike. Južnoafriška
republika, ki je včasih veljala za vzornico na črni
celini, je preplavljena s korupcijo; v vodilnem
afriškem nacionalnem kongresu potekajo pogovori o nacionalizaciji zemlje in rudnikov.
Tudi če vsi ti podatki spominjajo na katerega
izmed že videnih scenarijev brez srečnega konca,
se nekateri temeljni kazalci gibljejo v pravo smer.
Afrka ima hitrorastoč srednji sloj: po podatkih
Svetovne banke ima okoli 60 milijonov Afričanov
letne prihodke v vrednosti tri tisoč ameriških
dolarjev in sto milijonov jih bo imelo take prihodke v letu 2015. Tuje naložbe so se v zadnjem
desetletju povečale za več kot desetkrat. Prihod
Kitajske je povzročil razcvet infrastrukture in razvoj proizvodnega sektorja. Druge države, ki sodijo
med razvijajoča se gospodarstva, od Brazilije in
Turčije do Malezije in Indije, htiro sledijo Kitajski.
Afrika bi lahko v prihodnosti postala svetovno
proizvodno središče in razvila storitveni sektor na
področjih, kot so klicni centri, ki so sicer močno
razširjeni v Indiji. Mednarodna trgovina v regiji, ki
so jo dolgo zatirali politični tekmeci, raste.
Več uporabnikov mobilne telefonije kot v ZDA ali Evropi
K razvoju pripomore tudi afriška navdušenost za
tehnologijo. Afriška celina ima že zdaj več kot 600
milijonov uporabnikov mobilnih aparatov, kar je
več kot v ZDA ali Evropi. Zaradi slabe prometne
Pristop k skladom
infrastrukture je bil napredek v komunikacijskih
storitvah, od mobilnega bančništva do informacijskih centrov, zelo velik. Skoraj desetina celine je
pokrita z internetnimi storitvami, kar je celo več
kot v Indiji. Zdravje številnih Afričanov se je prav
tako izboljšalo, predvsem zaradi distribucije mrež
za zaščito pred komarji in zmanjšanja izbruhov
spolnih bolezni. Produktivnost Afričanov se
povečuje povprečno tri odstotke na leto, v primerjavi z Američani, ki imajo 2,3-odstotno rast.
Vse to se dogaja, ker je Afrika končno vsaj delno
spoznala, kaj pomenita mir in dobra vlada. Tri desetletja po izgonu kolonialistov ni niti ena država
(razen otoškega Mauritiusa) mirno izbrala vlade
ali predsednika na volitvah. Demografske usmeritve bi lahko dodatno pospešile razvoj. Zelo veliko
izobraženih mladih ljudi vstopa na trg dela, hkrati
pa se je stopnja rodnosti začela zniževati. Ko se
bo razmerje med delovno aktivnimi prebivalci
in tistimi, ki so od njih odvisni, povečalo v korist
prvih, bo to še bolj pozitivno vplivalo na gospodarsko rast. Tudi Azija je imela takšno demografsko
smer, ki se je začela pred tremi desetletji in se
počasi končuje. Medtem je Afrika šele na začetku
takšnega gibanja. Veliko mladih, delovno sposobnih prebivalcev, je dobro za vsako državo. Toda če
ni povpraševanja na trgu dela, lahko to pripelje do
frustracij in nasilja. Ali bo Afrika izkoristila svoje
demografske razmere, je odvisno predvsem od
posameznih vlad.
Več trgovine, manj pomoči
Afrika še vedno potrebuje veliko reform. Vlade bi
morale spodbujati ljudi k ustanavljanju podjetij
ter znižati nekatere davke in poskrbeti za njihovo
plačevanje. Kmetijska območja ne bi smela biti
Osebni portfelj
Vzajemci.com
43
BRIC: BRIK – zgodba o vzponu srednjega družbenega razreda
Afrika: Afriško vstajenje
javne površine, ampak v lasti kmetov, ki bi zemljo
obdelovali in širili. In še najpomembnejše: politiki
morajo prepustiti oblast drugim, ko tako zahtevajo njihovi volivci.
Zahodna gospodarstva bi morala imeti boljše
gospodarske stike z afriškimi, ne pa da samo
pošiljajo humanitarno pomoč. Ameriški zakon, ki
z odpravo nekaterih dajatev in omejitev spodbuja
trgovino z afriškimi državami (African Growth and
Opportunity Act; AGOA), je dober začetek, toda
treba bi ga bilo razširiti. Afričani bi si morali prizadevati za večjo transparentnost in vedeti, koliko
plačajo tuja podjetja za izkoriščanje naravnih virov na njihovem ozemlju. Afriške vlade bi morale
vztrajati pri preglednosti poslov, ki jih sklepajo s
tujimi vlagatelji.
Avtokracija,* korupcija in nesoglasja ne bodo
minili čez noč. Toda v temačnih časih svetovnega gospodarstva je afriški napredek opomnik o
transformativnem potencialu rasti.
BRIK – zgodba o
vzponu srednjega
družbenega razreda
mag. Jure Dubravica, direktor sektorja upravljanja naložb
KBM Infond DZU
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na afriške trge:
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI
K
EEF Middle East & Africa [R]
AFRIKA & ME
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
itajska v letu 2012 ob spodbujanju domače
porabe pričakuje 7,5-odstotno rast BDP.
Rusija ob zelo ugodnih cenah delnic
odlično izkorišča zmogljivosti naravnih virov
nafte in plina. Mednarodni denarni sklad (IMF)
pričakuje sedemodstotno letno gospodarsko
rast Indije, ki uspešno odpira svoj trg tujim vlagateljem. Brazilija ima ob nizki brezposelnosti več dohodkov gospodinjstev, kar spodbuja
adno presegala ciljno osemodstotno napoved, je
povzročila visoko inflacijo in poglabljanje razlik
v premoženju Kitajcev. Temu so svoje dodali še
stimulacijski ukrepi v letih 2008 in 2009, ki so
omogočili rast cen nepremičnin. V letu 2011 jim
je z omejevalno monetarno politiko uspelo znižati
inflacijo, ki ostaja v središču pozornosti tudi leta
2012. Tudi letos je ciljna inflacija štiriodstotna in
ta hip so pod to mejo, kar odpira možnosti za up-
domače povpraševanje in nadaljnjo rast gospodarstva.
orabo ekspanzivne monetarne politike za doseganje novega cilja. Kitajski premier se je namreč
zavzel za povečanje domače porabe. Evropska
dolžniška kriza in počasnejša gospodarska rast
ZDA sta pripeljali do zmanjšanja povpraševanja po
kitajskih izdelkih. Notranji trg omogoča Kitajski
zmanjšati odvisnost od izvoza, česar se zavedajo
tudi tamkajšnje oblasti. Le povečanje domačega
povpraševanja lahko omogoči dolgoročno stabilni
gospodarski razvoj države in po besedah kitajskega premiera je to letošnja prednostna naloga
domače politike. Država bo usmerila naložbe in
Kitajska spodbuja domačo porabo
Kitajski premier Wen Jiabao je v začetku marca razkril ciljno gospodarsko rast za leto 2012.
Namesto pričakovanih osmih odstotkov je
napovedal 7,5-odstotno rast BDP, kar je najnižja
stopnja v zadnjih osmih letih. Gospodarska stabilnost je postala prednostna naloga države.
Velika gospodarska rast prejšnjih let, ki je nav-
44
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
45
BRIC: BRIK – zgodba o vzponu srednjega družbenega razreda
dejavnosti na področja za povečanje prihodkov
srednjega in nizkega družbenega razreda, kar bo
pripeljalo do povečanja domačega povpraševanja.
Rusija izkorišča visoko ceno nafte
Gospodarstvo Rusije temelji na izvozu nafte in
plina. Odvisnost od tega se je v prejšnjih letih
celo povečala in obsega 10,4 odstotka BDP, kar
po drugi strani pomeni tudi neželeno visoko
občutljivost gospodarstva za spremembe cen
energentov. Zapleti v arabskem svetu in omejitve
dobave iranske nafte dvigujejo ceno te surovine
v Evropi, od česar ima Rusija še največ koristi.
V minulih mesecih je cena nafte iz Urala spet
dosegla rekordne vrednosti, kar blagodejno vpliva na ruski proračun. Kljub temu Svetovna
banka pričakuje upad gospodarske rasti Rusije
z lanskih 4,3 na letošnjih 3,5 odstotka predvsem zaradi recesije v Evropi in manjše gospodarske rasti drugod po svetu. Po drugi strani
lahko poudarimo, da so, relativno gledano, ruske
delnice, kjer so v ospredju družbe iz energetskega sektorja, še vedno daleč najcenejše med
državami BRIK, s čimer nadomeščajo nekoliko
večjo negotovost na gospodarskem in političnem
področju, ki spremlja Rusijo. Poleg energentov je
za Rusijo vse pomembnejši srednji družbeni razred. Povečujeta se tako dohodek kot število gospodinjstev v srednjem razredu, kar je pomembno
za razvoj Rusije in celotne Evrope.
Indija odpira vrata tujim
vlagateljem
Leto 2011 je bilo zelo težavno za indijsko gospodarstvo, ki se spopada z upočasnjevanjem
gospodarske rasti, visoko inflacijo, upadom vred-
46
Nazaj na kazalo
BRIC: BRIK – zgodba o vzponu srednjega družbenega razreda
nosti domače valute in večanjem trgovinskega
primanjkljaja. Vse glasnejše so bile tudi kritike
vladi o neaktivnosti na področju gospodarske
politike. Oblast si je nato določila cilj privabiti
tuje vlagatelje. Ena izmed prvih potez letos je bilo
odpiranje indijskega trga tujim naložbenikom.
Trgi so to pobudo sprejeli z odprtimi rokami, takoj se je začela krepiti indijska rupija, na borzi so
se zvišali tečaji delnic. Inflacija je v začetku 2012
še vedno 7,6-odstotna, kar zmanjšuje manevrski
prostor centralne banke, je pa pod vrednostmi
prejšnjega leta. Inflacija je v Indiji vedno bila nekoliko višja, po drugi strani je tudi gospodarska
rast države velika. IMF pričakuje sedemodstotno
letno rast, kar Indijo še vedno uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu.
in je na najnižjih ravneh v zadnjem desetletju.
Povečuje se razpoložljiv dohodek gospodinjstev,
ki spodbuja domače povpraševanje. V prihodnjih
letih bo Brazilija gostiteljica dveh velikih športnih
dogodkov, svetovnega nogometnega prvenstva in
olimpijskih iger, ki bosta spodbudila vlaganja v infrastrukturo države.
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo v regijo BRIC:
1. Allianz RCM BRIC Equity
5. Templeton BRIC Fund - H1 [A]
2. ALTA BrazilRussiaIndiaChina
6. Templeton BRIC Fund [A]
3. ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska
7. Templeton BRIC Fund [N]
4. Infond BRIC
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Brazilija ima najnižjo
brezposelnost v zadnjem
desetletju
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Brazilija se vztrajno vzpenja po lestvici držav glede
na letni nominalni BDP. V letu 2011 je namreč
prehitela Veliko Britanijo in je trenutno šesta na
svetu. Do konca leta bi se lahko povzpela še za
mesto višje. Leta 2011 je bila inflacija ena večjih
težav brazilskega gospodarstva. Letna rast cen
je bila 6,5-odstotna, kar je največ od leta 2004. V
začetku tega leta je ob ukrepih centralne banke
inflacija upadla že pod 5,5 odstotka. Težave v evropskem gospodarstvu in manjše pričakovane
gospodarske rasti velikih, hitro razvijajočih se
držav znižujejo tudi pričakovanja v zvezi z gospodarsko rastjo Brazilije v tem letu, saj je velika
izvoznica surovin na te trge. IMF pričakuje za
leto 2012 triodstotno letno rast BDP. Omeniti je
treba še rast srednjega družbenega razreda v
Braziliji. Brezposelnost je pod šestimi odstotki
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
47
Slovenija: Slovenija, resetirana v letu 2012
Slovenija, resetirana
v letu 2012
Izidor Jerman
NFD DZU
V
prejšnjih letih so slovenski kapitalski trg
zaznamovali negativni donosi, ki jim do
pred nedavnim ni bilo videti konca. Borzno
evforijo iz obdobja 2005–2007, ko se je zdelo, da
vrednost delnic lahko samo raste, je med letoma
2008 in 2011 zamenjalo mišljenje, da se vrednost
slovenskih delnic lahko samo znižuje.
Dolgoročna usmeritev borznih indeksov je vedno
posledica gospodarskih razmer in uspešnosti
poslovnih rezultatov podjetij, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Psihologija vlagateljev in medijska opredelitev velikokrat pripeljeta do skrajnih, nerealnih
vrednosti borznih indeksov. Nekdanji predsednik
Feda Alan Greenspan je konec leta 1996 v govoru
na ameriškem inštitutu za podjetništvo takšno
vedenje vlagateljev pojasnil s slavnim izrekom,
da gre za nadpovprečno špekulativno vnemo vlagateljev (angl. irrational exuberance). S tem je
imel v mislih predvsem tako imenovani internetni
(angl. dot.com) balon, saj je menil, da so vrednotenja tehnoloških podjetij povsem nerealna.
Balon je tako počil slaba štiri leta pozneje (jeseni
2000).
48
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Svetovni delniški trgi tri leta po
koncu medvedjega trenda
Vedenje vlagateljev je podobno v času rasti in
tudi v obdobju negativnega trenda. Zadnji tak
primer se je zgodil ob prejšnji gospodarski krizi.
Leto pred resničnim začetkom finančne krize so
na delniških trgih pravilno ocenili, da so delnice
precenjene, saj so te samo do začetka septembra 2008 (bankrot Lehman Brothers) povprečno
izgubile 24 odstotkov vrednosti. Do konca leta
2008, ko se je panika na svetovnih delniških
trgih razširila, pa še 28 odstotkov. Takrat so vsi
makroekonomski kazalniki in poslovni rezultati
podjetij kazali na izjemno podcenjenost delnic in
bilo je samo še vprašanje časa, kdaj se bo začelo
okrevanje. To se je zgodilo v začetku marca 2009,
čeprav so do takrat delnice v povprečju upadle za
dodatnih 18 odstotkov. V tem času so mediji kar
tekmovali med seboj, kdo bo objavil udarnejše
negativne novice. Te je večina vlagateljev kljub
opozarjanju na podcenjenost delnic sprejemala
kot edino resnico, kar je pripeljalo do neracionalnih odločitev. Ko se je izkazalo, da večina novic
nima prave podlage, so se vlagatelji znova začeli
Osebni portfelj
Vzajemci.com
49
Slovenija: Slovenija, resetirana v letu 2012
vesti razumsko, in sicer s pospešenim kupovanjem podcenjenih delnic. V dobrem mesecu so
tako delnice izničile negativni donos iz 2009. V
letu dni so se vrnile na raven iz obdobja, ko se je z
bankrotom Lehman Brothers finančna kriza tudi
»uradno« začela. Danes, dobra tri leta po koncu
medvedjega trenda na globalnih delniških trgih,
se nekateri indeksi že približujejo zgodovinsko
najvišjim vrednostim.
Zlata leta slovenskega
kapitalskega trga
Slovenija: Slovenija, resetirana v letu 2012
no primerljivo z gibanjem svetovnih delniških
trgov. Med letoma 2005 in 2007 smo ob prebiranju časopisov in razpoloženju vlagateljev dobili občutek, da gredo vrednosti slovenskih delnic
lahko samo navzgor. Slovenija je v tem obdobju
uspešno vstopila v Evropsko unijo, prevzela je
skupno valuto evro, gospodarska rast je bila
nadpovprečna, dostopnost posojil je bila večja
kot kdaj prej in delnice so pridobivale vrednost.
Večina vlagateljev je ignorirala precenjenost
delnic in tako so se začele ustvarjati idealne
okoliščine za borzni balon.
Če pogledamo slovenski kapitalski trg, lahko
rečemo, da je gibanje slovenskih delnic del-
50
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Svetovni delniški trgi navzgor,
Slovenija navzdol
Ob pogledu na oba grafikona lahko vidimo podobno gibanje svetovnega delniškega indeksa
in slovenskega delniškega indeksa SBI TOP (od
izhodišča do septembra 2009). Kot je še videti, so vlagatelji sredi leta 2007 pravilno ocenili,
da so slovenske delnice precenjene, in da je do
začetka dolžniške krize indeks slovenskih delnic
izgubil 45 odstotkov. Od bankrota Lehman Brothers in do začetka okrevanja svetovnih delniških
indeksov marca 2009 se je SBI TOP znižal še za
41 odstotkov. Nato se je v slabem letu dni oziroma do septembra 2009 okrepil za 31 odstotkov.
Pristop k skladom
S tem se podobnost gibanja med slovenskim in
svetovnimi kapitalskimi trgi konča. Zadnji so nadaljevali okrevanje in začeli tako imenovani bikovski trend, medtem ko so slovenske delnice spet
začele upadati.
Indeks SBI TOP dosegel dno tri
leta za svetovnimi delniškimi trgi
Menim, da so slovenske delnice dosegle dno konec
februarja 2012, ko je bila vrednost indeksa SBI
TOP 555,69 indeksne točke. Torej, tri leta pozneje
kot svetovni delniški trgi in dodatnih 35 odstotkov
upada delnic. Razlogov za takšno zamudo je več.
V Sloveniji se je zaradi neizvedenih strukturnih
Osebni portfelj
Vzajemci.com
51
Slovenija: Slovenija, resetirana v letu 2012
Slovenija: Slovenija, resetirana v letu 2012
reform precej bolj skrčila gospodarska aktivnosti
kot v preostali razviti Evropi. Eden izmed razlogov
je tudi povečevanje proračunskega primanjkljaja
za izključno nerazvojne namene. Ko je razvita Evropa že imela gospodarsko rast, smo se v Sloveniji še vedno spopadali s krčenjem BDP. Temu je
sledila politična kriza s predčasnimi volitvami in
zahtevana donosnost slovenskih obveznic je pre-
Delnice slovenskih podjetij v
povprečju podcenjene za okoli 50
odstotkov
segla sedem odstotkov, kar pomeni, da država
dolgoročno ne bo zmožna odplačevati dolga. Za
vlagatelje nedvomno negativno znamenje.
so ta hip delnice slovenskih podjetij v povprečju
podcenjene za okoli 50 odstotkov. Glavni razlog za
takšno podcenjenost je znižanje vrednosti delnic
v času, ko se je poslovanje podjetij že izboljševalo.
Po drugi strani so delnice tujih primerljivih podjetij v istem obdobju pridobivale vrednosti in
škarje vrednotenja so se začele odpirati.
Odziv slovenskih podjetij na krizo
V tem času so se slovenska podjetja, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, že privadila spremenjenemu poslovnemu okolju. Število zaposlenih so prilagodila
resničnim potrebam. Stroške poslovanja so z
notranjo reorganizacijo znižala in s tem pripravila
temelj za rast, ko bodo razmere na trgu to dovoljevale. V zadnjem poslovnem letu se je prodaja
povečini okrepila in pri nekaterih že presega ravni iz leta 2007. Dobički iz poslovanja in EBITDA
so prav tako na ravni iz leta 2007 oziroma 2008.
Tudi čisti dobički podjetij so se začeli povečevati,
vendar z nekaj izjemami še ne dosegajo predkriznih ravni. Glavni razlog so odpisi vrednosti in
zvišani stroški za servisiranje dolga. Veliko slovenskih podjetij se je namreč v času konjunkture
zadolževalo za projekte, ki so se pozneje izkazali
za predrage in premalo dobičkonosne. Ne glede
na to so vsa podjetja začela zmanjševati finančni
dolg, kar bo v prihodnjih obdobjih nedvomno
pripomoglo k povečanju profitnih marž, to pa k
povečanju čistega dobička.
52
Nazaj na kazalo
Ob upoštevanju vseh dejavnikov in primerjavi
poslovanja slovenskih podjetij z njihovimi tujimi tekmeci, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, sklenemo, da
Morebitni prevzemi in napovedan
umik države iz podjetij priložnost
za rast slovenskih delnic
Dodatne možnosti za rast slovenskih delnic
pomenijo morebitni prevzemi in napovedan umik
države iz nekaterih družb oziroma v strateških
podjetjih ohranitev 25-odstotnega državnega
deleža plus ena delnica. Vnovična prodaja Mercatorja in načrt lastnikov Heliosa o ustanovitvi
prodajnega konzorcija bi lahko pomembno vplivala na pogled tujih institucionalnih vlagateljev na
slovenski kapitalski trg. Ugodna rešitev dokapitalizacije NLB je še eden izmed dejavnikov, ki bi
lahko pripomogel k pozitivnemu gibanju delnic.
Kljub temu so na trgu še nekatere bojazni, da se
zgornji scenarij ne bi popolnoma uresničil. Prva
in najpomembnejša je, da vladi ne bo uspelo
zmanjšati proračunskega primanjkljaja in da bo
izvedba strukturnih reform prepočasna oziroma
prekinjena. Tudi neuspeh že začetih postopkov
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
prevzemov bi za tuje vlagatelje, ki bodo za rast
slovenskega kapitalskega trga odločilni, pomenil negativno znamenje. Na kratko, politične
odločitve bi morale biti usmerjene v ustvarjanje
pozitivnega poslovnega okolja.
Resetiran slovenski kapitalski
trg privlačen za vnovičen vstop
vlagateljev
pri čemer je negativno tveganje manjše kot pri
primerljivih naložbah v drugih regijah. Naložba
v delnice slovenskih podjetij pomeni alternativo
trgom v razvoju, predvsem ob spoznanju, da se
gospodarska rast Kitajske počasi umirja. Ali je
resetiran slovenski kapitalski trg pri zdajšnjih
ravneh dovolj privlačen za vnovičen vstop?
Vsekakor.
Zdajšnje razmere na slovenskem kapitalskem
trgu vlagateljem ponujajo nadpovprečne donose,
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na slovenski trg:
1. ALTA PRIMUS
3. NFD 1
2. ALTA SENIOR
4. NLB Skladi - Slovenija delniški
*so skladi z več kot 50% sredstev, investiranimi v Sloveniji
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
53
Balkan: Neupravičeno prezrti balkanskih trgi
Neupravičeno prezrti
balkanski trgi
Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja
KD Skladi
N
egotovost na geopolitični in makroekonomski Če je bilo kdaj smiselno
razmišljati o vlaganju v balkansko regijo,
utegnemo biti danes pri tem vsaj nadpovprečno
poplačani z višjimi zahtevanimi donosnostmi, ki
so vračunane v nižje ravni tečajev, in strukturnimi spremembami, o katerih so vlagatelji le sanjali vsa leta borzne manije.
Letošnje dvomestne rasti tečajev nekaterih delnic na ljubljanski in tudi nekaterih drugih borzah
jugovzhodne Evrope – po domače Balkana – so
vlagatelje veterane, ki se spomnijo tako trnovih
časov kot tudi velikega dviga tečajev vse do izbruha svetovne gospodarsko-finančne krize, vsaj za
trenutek navdale z občutkom spomladanskega
ugodja.
Vlaganje na Balkan ostaja
skrajnost
Na drugi strani naložbeniki, ki so ob rasti
pričakovanj in tečajev vstopali na balkanske trge
neposredno ali posredno z vlaganji v investicijske
sklade, ne želijo slišati niti besede o vlaganju na
54
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
omenjene trge. Vsi smo že doživeli marsikatero
bolečo lekcijo ob dogajanju na regionalnih kapitalskih trgih. Ni pa nujno, da bo to povzročilo
spremembo kolektivnega vedenja naložbenikov,
ki vlagajo v regijo srednje- in dolgoročno. Vlaganje na manj pomembne trge Balkana je bilo vedno
predvsem stvar skrajnosti in dvomim, da se to
spreminja. Če smo bili v letih pred zlomom priča
skrajni agresiji, ki je porinila povprečna vrednotenja na več kot 30-kratnik ciklično prilagojenega dobička, smo danes priča skrajni resignaciji,
ki je vrednotenja v povprečju porinila na 7,5-kratnik oziroma na ravni, značilne za trnova leta na
prelomu tisočletja.
Pa so razmere zares enake, kot so bile takrat?
Prav gotovo ne in številni bi brez pomisleka rekli,
da so slabše, predvsem pa bi zelo redki poznali
kakršenkoli kakovostni premik. Za to bi lahko
našli tudi kakšno utemeljitev na trgu. Tako lahko
denimo na slovenskem trgu ugotovimo, da tečaji
določenih podjetij kotirajo nižje od cen v notranjih
odkupih, ko smo odpravljali družbeno lastnino, in
je večina od današnjih malih delničarjev slovenskih »blue chipov« svoje lastniške certifikate za-
Osebni portfelj
Vzajemci.com
55
Balkan: Neupravičeno prezrti balkanskih trgi
Balkan: Neupravičeno prezrti balkanskih trgi
menjala za delnice podjetij. Dolga leta po tem so
številne, predvsem mlajše generacije vlagateljev
tarnale, zakaj se niso rodili prej, da bi bili del
tega, kar je sledilo.
Delnice blizu zgodovinsko nizkih
vrednotenj
Danes seveda tega ne slišimo več. Nihče se ne
puli za delnice, čeprav kotirajo blizu zgodovinsko nizkih vrednotenj. Nihče se ne ozira na to,
da bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in da
je Srbija pridobila status kandidatke. Enako le
redke vznemirjajo privatizacije v Romuniji, Srbiji,
na Hrvaškem in najverjetneje tudi v Sloveniji, če
verjamemo besedam finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Le redki opažajo, da se je močno
spremenila infrastruktura trga in da se krepijo
pokojninski skladi na Hrvaškem, v Romuniji in
s polžjo hitrostjo celo v Sloveniji. Prvi so med
drugim postali ne le eden izmed pomembnih lastnikov Mercatorja, kar se v javnosti sicer nenehno
problematizira, temveč še mnogo pred tem tudi
novomeške Krke. Prav tako le redke zdramijo vse
višje dividendne donosnosti kar nekaj podjetij.
pri vodenju in upravljanju podjetij. Na drugi strani
pa se vseeno zdi, da če je bilo sploh kdaj smiselno
razmišljati o vlaganju v regijo, tako polno pasti,
utegnemo biti danes pri tem vsaj nadpovprečno
poplačani z višjimi zahtevanimi donosnostmi, ki
so vračunane v nižje ravni tečajev, in strukturnimi
spremembami, o katerih so vlagatelji le sanjali
vsa leta borzne manije.
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo na balkanske trge:
Neupravičena brezbrižnost
vlagateljev
1. Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
8. NFD 1
2. ALTA BALKAN
9. NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi
3. ALTA PRIMUS
10. NLB Skladi - Slovenija delniški
Je torej vsa brezbrižnost trga popolnoma
neupravičena? Prav gotovo ne. Predvsem stabilnost financiranja finančnega sistema še vedno
prinaša številna makroekonomska tveganja, prav
tako je državni kapitalizem naredil veliko škode
4. ALTA SENIOR
11. NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
5. ALTA TURKEY
12. Perspektiva: BalkanStox
6. Hypo SEE Opportunities
13. Triglav Balkan
7. KD Balkan
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
56
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
57
Energetika: Nedostopnost virov bo dražila energente
Nedostopnost virov
bo dražila energente
Miha Mihalj
Alta Skladi
N
Varčevalni načrt
VIP 100 Premium
Dolgoročno varčevanje z rednimi vplačili v podsklade KD Krovnega sklada
(na primer z a šolanje otrok, n akup stanovanja, dodatno pokojnino…) i n
•
•
•
24.000 evrov. Ocenjena skupna vrednost premoženja ob predpostavki 10% letne donosnosti: 76.223 evrov.
na dolgi rok prinašajo višjo donosnost kot varnejše denarne naložbe
(depoziti).
Prednosti
•
•
•
•
• enkrat letno možen prenos varčevalnega načrta v drug sklad.
V informativnem izračunu so upoštevani vstopni stroški v višini 30 % pologa (vsota enoletnih vplačil). Ob koncu varčevanja so plačani vstopni stroški v celoti povrnjeni. Donosi niso zagotovljeni in so
lahko višji ali nižji od predpostavljenih.
KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad s 17 podskladi in vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen
izvod izvlečka prospekta sklada, prospekta z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila. Ti in drugi dokumenti ter podatki in informacije o skladih so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa na spletni strani www.kd-skladi.si, kjer so objavljena tudi vpisna mesta. Varčevalnega
načrta VIP 100 Premium v začetku ni možno skleniti za podsklade KD Bond, obvezniški, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, in KD MM, sklad denarnega trga, možno pa je kasneje vsa privarčevana
sredstva v varčevalnem načrtu prenesti v te podsklade. Vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni ni del KD Krovnega sklada in zanj ni mogoče skleniti varčevalnega načrta VIP 100 Premium.
egotovost na geopolitični in makroekonomski Če je bilo kdaj smiselno
razmišljati o vlaganju v balkansko regijo,
utegnemo biti danes pri tem vsaj nadpovprečno
poplačani z višjimi zahtevanimi donosnostmi, ki
so vračunane v nižje ravni tečajev, in strukturnimi spremembami, o katerih so vlagatelji le sanjali vsa leta borzne manije.
Energetika mora biti del portfelja vsakega srednje- in dolgoročnega vlagatelja, saj se tudi brez
geopolitičnih trenj v prihodnje poraba nafte ne
bo opazneje zmanjšala. Dolgoročno se bodo
cene energentov še naprej zviševale prav zaradi
čedalje večje nedostopnosti teh, hkrati pa se bo
spremenila tudi sestava v porabi energentov,
najbolj bo rasla poraba trenutno cenejšega in
čistejšega plina.
Na področje energetike sodijo podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo raznih oblik
energije (nafta, plin, voda, veter, jedrska energija
in druge). Energetika ima tako več podsektorjev:
raziskovanje in proizvodnja nafte (upstream), predelava nafte oziroma rafiniranje (downstream),
Pristop k skladom
prodaja energentov, distribucija, storitve (vrtanje,
seizmične raziskave, vrtanje onshore in offshore,
transport, proizvodnja opreme za proizvodnjo,
predelavo in distribucijo energije in naravnih virov).
Razlika med gibanjem cene nafte
in gibanjem vrednosti naftnih
družb
Energetske družbe so bile letos zelo neusklajene
v primerjavi z donosom severnomorske nafte
brent, ki določa svetovno ceno te surovine. Brent
je letos pridobil 16 odstotkov vrednosti, medtem
ko so energetske družbe pridobile v povprečju le
štiri odstotke. Ustvarja se razlika med gibanjem
cene nafte in gibanjem vrednosti naftnih družb, ki
bi se lahko po objavah rezultatov prvega četrtletja
zmanjšala. Delno so za večje razlike odgovorna
tudi naftna podjetja, pri katerih v sestavi proizvodnje prevladuje plin, ki je v zadnjih šestih mesecih
izgubil skoraj sto odstotkov vrednosti. Svetovno
okrevanje, ki je tudi podlaga za večjo porabo nafte
in plina, bo letos in prihodnje leto zmerno.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
59
Energetika: Nedostopnost virov bo dražila energente
V ospredje težje dostopna in
obsežnejša nahajališča energentov
Največje povpraševanje bodo še zmeraj ustvarjale
razvite države, še zlasti ZDA, ki veljajo za največje
porabnice nafte. Hitrost povpraševanja pa bodo
določali razvijajoči se trg, ki prihajajo v ospredje
tudi s hitrejšo gospodarsko rastjo. Energentov, kot
sta nafta in plin, na lažje dostopnih nahajališčih
zmanjkuje, v ospredje bodo prišla težje dostopna nahajališča, kjer so največje zaloge. Dve
tretjini celotne nafte sta v globokomorskih vodah in bosta dosegljivi le ob višjih cenah nafte.
Zaradi rasti cen energentov so dražje tudi naftne
storitve (seizmične raziskave, vrtanje, transport
…), potrebne, da pride nafta v komercialno uporabo. Ob višjih cenah energije se povečujejo tudi
naložbe podjetij za ohranitev zdajšnjega obsega
proizvodnje nafte ali za pridobitev novih zmogljivosti. Še zlasti večja vertikalno integrirana pod-
Energetika: Nedostopnost virov bo dražila energente
jetja se srečujejo z upadom proizvodnje oziroma
s stagnacijo, kar jih sili v vse večja vlaganja. Najhitreje bodo velika naftna podjetja nadomestila
oziroma povečala proizvodnjo le s konsolidacijo
v panogi, še zlasti s prevzemi manjših podjetij E
& P, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in produkcijo nafte. Skratka, sektor bo odvisen predvsem
od makroekonomskega položaja gospodarstev,
cene energentov in številnih prevzemnih zgodb.
Geopolitična tveganja
Večje tveganje pomenijo razna geopolitična trenja, ki močno vplivajo na ceno energentov. V zadnjem času je največja nevarnost Iran z razvijanjem
jedrskega programa. Zaradi teh aktivnosti so ZDA
in EU že uvedle naftni embargo. EU je potrdila
postopni naftni embargo, ki bo v celoti začel veljati šele 1. julija letos (kar precejšen del Evrope
mora najti zamenjavo za iransko nafto), Iran pa
je večkrat zagrozil, da bo zaprl Hormuško ožino,
skozi katero se pretaka petina svetovne nafte. Če
se bodo poslabšale razmere z Iranom, lahko cena
nafte brent hitro doseže 150 dolarjev za 159-litrski sod, vendar bo s tem ogrožena svetovna
gospodarska rast. Manjša ponudba nafte zaradi
embarga bi se lahko poznala šele v zadnjem
četrtletju letos, do takrat pa imata Evropa in ZDA
možnost sproščanja svojih strateških rezerv in s
tem vpliv na nižjo ceno nafte. Vnovična znamenja
večjega ohlajanja svetovnega gospodarstva bi
najbolj vplivala na ceno nafte in vrednost naftnih
podjetij.
Poraba nafte se ne bo zmanjšala
Zaradi geopolitičnih trenj je pričakovati, da bo
cena nafte brent še naprej rasla hitreje kot cena
zahodnoteksaške lahke nafte, razlika med cenama
nafte pa se bo povečevala. Tudi brez geopolitičnih
trenj se v prihodnje poraba nafte ne bo opazneje
zmanjšala. Dolgoročno se bodo cene energentov
še naprej zviševale prav zaradi čedalje večje nedostopnosti virov, hkrati pa se bo spremenila tudi
sestava v porabi energentov, najbolj bo rasla poraba trenutno cenejšega in čistejšega plina.
Energetika mora biti del portfelja vsakega srednje- in dolgoročnega vlagatelja. Izpostavljenost
naložbenemu področju pa je odvisna od naklonjenosti tveganja posameznega vlagatelja. Treba
je poudariti, da naložbe v posamezna energetska podjetja veljajo za visoko tvegane in da je
priporočljiva večja razpršitev oziroma diverzifikacija znotraj sektorja kot tudi v različne podsektorje.
Vzajemni skladi, ki večino sredstev vlagajo v panogo energetike:
1. ALTA ENERGY
10. Perspektiva: ResourceStox
2. ILIRIKA Energija delniški
11. Triglav Enegija
3. Infond Energy
12. Amundi Funds Equity Global Resources
4. Probanka Uranium
13. EEF Equity Energy & Materials [R]
5. KD EM Infrastruktura in gradbeništvo
14. EEF Equity Energy & Materials [RH]
6. KD Nova Energija
15. PI Energy Stock
7. KD Surovine in Energija
16. PI Gold Stock
8. NFD Energija
17. RCM Active-Commodities
9. NLB Skladi - Naravni Viri delniški
18. RCM Energie Aktien
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
60
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
61
Surovine in materiali: Izkoristite strukturne spremembe v razvijajočih se državah
Surovine in materiali: Izkoristite strukturne spremembe v razvijajočih se državah
Izkoristite strukturne
spremembe
v razvijajočih se
državah
Gorazd Belavič, vodja oddelka upravljanja in analiz
Abanka Skladi
P
oslovanje podjetij se je v bližnji preteklosti izkazalo za precej odporno proti
upadu gospodarske aktivnosti. V prihodnje pa bo povpraševanje največjih trgov v razvoju zagotavljalo nadaljnjo rast sektorja in s tem
nadpovprečne donose za vlagatelje.
Surovine in materiali (angl. basic materials)
so temeljna poslovna panoga. Dejavnosti podjetij zadovoljujejo naše najnujnejše potrebe, na
primer po bivanju, prehranjevanju, zdravljenju …
Surovinska podjetja so na samem začetku oskrbovalne verige (angl. supply chain), zaradi česar
imajo osrednjo vlogo pri distribuciji izdelkov kupcem. Thomson Reuters v panogo surovin in materialov uvršča podjetja iz rudarske in kovinarske
industrije, industrije mineralov in dragih kovin,
kemične industrije (kamor sodijo tudi kmeti-
62
Nazaj na kazalo
jski proizvodi), gozdarstva … Kljub osrednji vlogi
kažejo Bloombergovi delniški indeksi na precej
povprečno pomembnost panoge. Sektor surovine
in materiali ima namreč, merjeno s tržno kapitalizacijo, v globalnem indeksu BWORLD 8,3-odstotno utež,1 kar je več kot 50 odstotkov manj kot
finančna panoga (20,3-odstotna utež). Zanimivo
je, da je omenjena utež največja v Evropi (9,8 odstotka), najmanjša pa v ZDA (6,1 odstotka).
Ohladitvi gospodarske aktivnosti
praviloma sledi rast sektorja
surovin in materialov
Načelno zavračamo nenehno dajanje prednosti
posameznim panogam, saj menimo, da ni utemeljenih razlogov za stalno, dolgoročno doseganje presežnih donosnosti samo s podjetji iz
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
ene panoge. Surovine in materiale obravnavamo
zato kot vsako drugo panogo na dveh ravneh: pri
oblikovanju taktične alokacije in pri izbiri posameznih naložb. Splošno znano je, da podjetja iz
panoge materialov in surovin med prvimi občutijo
okrevanje gospodarstva. Ker delniški cikel
praviloma »prehiteva« gospodarskega, smo na
dogajanje v omenjeni panogi osredotočeni pred-
odstotkov. Še zgovornejša je stabilnost drsečih
petletnih povprečnih donosnosti za omenjena
podjetja, ki kaže na precejšnjo odpornost podjetij
proti zadnji krizi iz obdobja 2008–2009.
vsem v spodnjem delu gospodarskega cikla. Podobno ravnamo v zgornjem delu gospodarskega
cikla, ko naj bi panoga med prvimi pokazala spremembe v gospodarski aktivnosti. Slika 1 ilustrira
opisano logiko. Prikazuje gibanje globalnega
delniškega indeksa (BWORLD) in globalnega
panožnega indeksa surovine in materiali (BWBMAT). Opazimo lahko precej večjo rast panožnega
indeksa v obdobjih po zadnjih dveh ohladitvah
gospodarske aktivnosti (v 2002 in 2009) od
rasti splošnega delniškega indeksa. Gibanje
panožnega indeksa pa je izraziteje pri okrevanju in tudi pri krčenju. Takšno gibanje indeksa je
znamenje višjega sistematičnega (tržnega) tveganja od tržnega premoženja. Trenutni položaj ne
opozarja na prelomnico, posamezni kazalniki pa
kažejo, da smo v spodnjem delu gospodarskega
cikla v Evropi, morda tudi na Kitajskem, medtem
ko je okrevanje v ZDA že nekoliko opaznejše.
Surovine številni vlagatelji označujejo za zaščito
proti inflaciji. Predvsem plemenite kovine naj bi
imele sposobnost ohranjanja realne vrednost.
Prejšnje raziskave sicer ne potrjujejo v celoti teh
domnev, izsledki pa so odvisni tudi od domače valute vlagatelja. Kakorkoli že, smo v času velikih
monetarnih spodbud, ki pomenijo resen možni
sprožilec inflacijskih pritiskov, hkrati pa ohranjajo stalno povpraševanje po varnih naložbah,
ki naj bi ščitile vlagatelja pred znižanjem realne
vrednosti. Dvig cen surovin navadno pozitivno
vpliva tudi na proizvajalce teh surovin, ki zaradi
precej neelastičnega povpraševanja zvišanje cen
prenašajo predvsem na končne kupce.
Največja podjetja sektorja odporna proti zadnji krizi iz obdobja
2008–2009
Druga raven obsega izbiro posameznih naložb.
Kot osnovni upravljavci podjetja ocenjujemo
predvsem sposobnost ustvarjanja vrednosti.
Glavni kazalnik je donosnost na investirani kapital (ROIC). Povprečni ROIC prvih desetih podjetij
po tržni kapitalizaciji je lani dosegel dobrih 15
Pristop k skladom
Surovine in plemenite kovine kot
zaščita pred inflacijo
Rast zagotavlja veliko
povpraševanje trgov v razvoju
Obravnavani sektor je glavna poslovna panoga, s čimer je pomembna sestavina tveganega
premoženja. Nosilka rasti v panogi je bila v zadnjih letih Kitajska s svojimi nenasitnimi potrebami
po surovinah zaradi obsežnih vlaganj. Napovedi
rasti kitajskega gospodarstva so se znižale, poleg
tega se kitajska oblast nagiba k zmanjšanju odvisnosti od naložb in zvišanju prispevka zasebne
porabe k BDP. Kljub omenjeni usmeritvi ostajajo
dolgoročna pričakovanja nespremenjena. Na Kitajskem (pa tudi drugod v razvijajočem se svetu)
potekata industrializacija in urbanizacija. Samo
Osebni portfelj
Vzajemci.com
63
Surovine in materiali: Izkoristite strukturne spremembe v razvijajočih se državah
v Indiji in na Kitajskem naj bi do 2030 v mestih
živelo 400 milijonov ljudi več kot leta 2010, zaradi
česar naj bi se podvojila stanovanjska površina na
Kitajskem, proizvodnja avtomobilov pa povečala
za okoli 150 odstotkov.2 Tudi če zanemarimo
dolgoročne smernice, lahko vlagatelji od panoge
surovine in materiali pričakujejo nadpovprečne
donose v obdobjih gospodarskega okrevanja,
prav tako se je poslovanje podjetij v bližnji preteklosti izkazalo za precej odporno proti upadu
gospodarske aktivnosti.
Cene energentov še naprej zviševale prav zaradi
čedalje večje nedostopnosti virov, hkrati pa se
Surovine in materiali: Izkoristite strukturne spremembe v razvijajočih se državah
bo spremenila tudi sestava v porabi energentov,
najbolj bo rasla poraba trenutno cenejšega in
čistejšega plina.
Energetika mora biti del portfelja vsakega
srednje- in dolgoročnega vlagatelja. Izpostavljenost naložbenemu področju pa je odvisna od
naklonjenosti tveganja posameznega vlagatelja. Treba je poudariti, da naložbe v posamezna
energetska podjetja veljajo za visoko tvegane
in da je priporočljiva večja razpršitev oziroma
diverzifikacija znotraj sektorja kot tudi v različne
podsektorje.
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugim vlagajo v panogo surovin in materialov:
1. ALTA ENERGY
11. Perspektiva: ResourceStox
2. ALTA GOLD
12. Triglav Enegija
3. ILIRIKA Energija delniški
13. Triglav Surovine in materiali
4. ILIRIKA Gold delniški
14. Amundi Funds Equity Global Gold Mines
5. ILIRIKA Prehrana delniški
15. Amundi Funds Equity Global Resources
6. Krekov NANO & TECH
16. Allianz RCM Global Agricultural Trends
7. Probanka Uranium
17. Allianz RCM Global EcoTrends
8. KD Surovine in Energija
18. PI Gold Stock
9. NFD Energija
19. RCM Active-Commodities
10. NLB Skladi - Naravni Viri delniški
20. RCM Infrastruktur Aktien
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
V obravnavane finančne instrumente / naložbene skupine nalagajo tudi družba ABANKA SKLADI d.o.o. in investicijski skladi, ki jih upravlja družba ABANKA SKLADi d.o.o.
Krovni sklad Abančna DZU upravlja družba ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o., Pražakova ulica 8, 1000 Ljubljana. Podatki o vrednosti in gibanju enote premoženja
podskladov so objavljeni v dnevnih časopisih Delo, Dnevnik, Finance in Večer ter na spletnem naslovu www.abancna-dzu.si. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih so
vsebovani v prospektu Krovnega sklada Abančna DZU z vključenimi pravili upravljanja, v izvlečkih prospekta podskladov, zadnjem objavljenem letnem in polletnem poročilu,
ki so brezplačno na razpolago na sedežu družbe vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro, v svetovalnici družbe ABANKA SKLADI, vseh poslovalnicah Abanke Vipe d.d., na drugih
pooblaščenih vpisnih mestih, navedenih na spletnem naslovu www.abancna-dzu.si, med delovnim časom posamezne poslovalnice in na spletnem naslovu www.abancna-dzu.
si.
Vlagatelj prevzema tveganje, da bo ob unovčitvi investicijskega kupona dobil manj kot je investiral. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti.
Iz izračuna so izvzeti vstopni in izstopni stroški vlagateljev, ki zmanjšujejo prikazano donosnost. Vstopni in izstopni stroški za podsklade Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI,
Abančna DZU DELNIŠKI SVET, Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN, Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA, Abančna DZU DELNIŠKI ZDA, Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA, Abančna
DZU MEŠANI, Abančna DZU URAVNOTEŽENI znašajo največ 3 odstotke vrednosti investicijskega kupona, kar je odvisno od izbrane pristopne sheme pri posameznem podskladu. Vstopni in izstopni stroški za podsklad Abančna DZU OBVEZNIŠKI znašajo največ 1,5 odstotka vrednosti investicijskega kupona, kar je odvisno od izbrane pristopne
sheme. Vstopnih in izstopnih stroškov pri podskladu Abančna DZU DENARNI EURO ni. Vstopni stroški pri podskladu Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD in Abančna
DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME znašajo največ 1,5 odstotka vrednosti investicijskega kupona, izstopni stroški pa največ 3 odstotke, kar je odvisno od višine zneska
vplačila oziroma izplačila.
64
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
65
Industrija: Industrijska proizvodnja ZDA želi oskrbovati trge v razvoju
Industrija: Industrijska proizvodnja ZDA želi oskrbovati trge v razvoju
Industrijska
proizvodnja ZDA želi
oskrbovati trge
v razvoju
Gregor Beguš
Vzajemci.com
P
odjetja industrijskega sektorja ZDA letos pričakujejo rast prihodkov v vrednosti
več kot 12 odstotkov, kar pomeni eno
največjih napovedanih rasti izmed vseh sektorjev ameriškega indeksa S & P 500. Povečanje
prihodkov naj bi bilo posledica ameriškega izvoza na trge v razvoju. Medtem se ZDA in Evropa
spopadata z dotrajano infrastrukturo in pomanjkanjem finančnih sredstev za potrebno obnovo
omrežij.
V industrijsko panogo uvrščamo podjetja, ki delujejo v sektorjih gradbeništva in gradbenih materialov, letalski in vojaški industriji, v splošni industriji, električni in elektronski opremi, industrijskem
inženiringu in transportu ter podpornih storitvah
industriji. Praviloma je rast panoge odvisna od
gospodarske rasti posameznega narodnega
66
Nazaj na kazalo
gospodarstva. Delnice teh podjetij uvrščamo
med ciklične delnice. Rast njihovih prihodkov
in dobičkov se zato giblje v skladu z gospodarskimi cikli posamezne države. Poslovni rezultati
in cene delnic teh podjetij nihajo bolj kot delnice
podjetij iz necikličnih sektorjev, kot sta zdravstvo
in oskrba. Praviloma velja: če je gospodarstvo v
ekspanziji, bodo dobički in tečaji delnic teh podjetij rasli. Če pa je posamezno narodno gospodarstvo v recesiji, pa bodo najverjetneje dobički
takšnih podjetij upadli, prav tako se bodo cene
njihovih delnic na borzi znižale. Delnice podjetij iz
tega sektorja so najbolj priljubljene v obdobju od
začetka gospodarskega cikla do takrat, ko smo
že blizu vrha. Na tej stopnji gospodarskega cikla imajo podjetja večje dobičke, ki jih ustvarjajo
močno povpraševanje po industrijskih izdelkih in
bolj izkoriščene proizvodne zmogljivosti.
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Obrat usmeritve: industrijska proizvodnja ZDA bo
oskrbovala trge v razvoju, in ne več nasprotno
V prejšnjem desetletju je eno večjih naložbenih
zgodb pomenila industrijska oskrba zahodnih
trgov od trgov v razvoju. Zgodba tega desetletja utegne biti ravno nasprotna: rast predvsem
ameriške proizvodnje za oskrbovanje trgov v razvoju, ki jo ti potrebujejo za ohranjanje velike gospodarske rasti. Prav to je razlog za napoved rasti
industrijskega sektorja ZDA v letu 2012, kjer podjetja pričakujejo več kot 12-odstotno povečanje
prihodkov, kar pomeni eno največjih napovedanih
rasti izmed vseh sektorjev ameriškega indeksa S
& P 500. Prav zato analitiki družbe Standard &
Poor’s (S & P) industrijo označujejo kot sektor s
pričakovano rastjo prihodkov, saj so številna podjetja v letih 2008 in 2009 znižala stroške kot odgovor na krizo. Vendar pa počasno napredovanje zahodnih trgov pri iskanju trajnega izhoda iz krize
pričakovanja nadaljnje rasti sektorja znova povezuje z razrešitvijo svetovnih makrogospodarskih
razmer.
Kitajska stavi na obnovo
infrastrukture zahodnih trgov
letih želijo uspeti v pridobivanju poslov pri obnovi
infrastrukture zahodnih trgov.
Težave ZDA in Evrope pri
financiranju obnove
infrastrukture
Tako za Evropo kot ZDA velja splošna težava
dotrajane infrastrukture – od cest, mostov, šol do
železniških in cestnih omrežij. Nekatere naravne
katastrofe, kot je orkan Katrina v ZDA, so težavo
dotrajane infrastrukture približale pozornosti
javnosti. V Evropi je največja težava dotrajano
omrežje za dobavo električne energije. Vendar
pa tako ZDA kot Evropa v zdajšnjih gospodarskih
razmerah težko zagotovita zadostna sredstva za
obnovo stare infrastrukture, kar odpira možnosti
javno-zasebnim partnerstvom ter tudi vstopa
zasebnih vlagateljev in podjetij s trgov v razvoju.
Kot lahko sklepamo iz navedenega, bo industrijska panoga v prihodnjih letih dobrodošla sektorska naložba za vlagatelje na delniške trge.
Kitajska je po mnenju zahodnih trgov najbolj
konkurenčno gospodarstvo trgov v razvoju
znotraj industrijskega sektorja predvsem zaradi
poceni delovne sile. Čeprav ima dobro razvito
domačo industrijo, pa kitajskim podjetjem iz sektorja za zdaj še ni uspel pravi preboj na tuje trge.
Razlogi so predvsem nizka stopnja produktne
specializacije, pomanjkljiva distribucijska mreža
in vmešavanje države v postopke. Kljub temu razvoj in ciljni prodor kitajskih podjetij na svetovne
trge pomenita velik naložbeni potencial industrijskega sektorja. Kitajska podjetja si v prihodnjih
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
67
Industrija: Industrijska proizvodnja ZDA želi oskrbovati trge v razvoju
Potrošne dobrine: Potrošne dobrine: smer Indija, Kitajska
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugim vlagajo v panogo industrijaproizvodnja, transport in pomožne storitve:
1. ALTA ENERGY
7. Allianz RCM Global Agricultural Trends
2. Krekov NANO & TECH
8. Allianz RCM Global EcoTrends
3. KD EM Infrastruktura in gradbeništvo
9. PI Energy Stock
4. KD Nova Energija
10. PI Europa Real
5. EEF Equity Industrials [R]
11. RCM Energie Aktien
6. EEF Equity Industrials [RH]
12. RCM Infrastruktur Aktien
Potrošne dobrine:
smer Indija, Kitajska
David Zorman, upravljavec
KD Skladi
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
G
lavno gonilo rasti prodaje potrošnih dobrin je velikost srednjega razreda. Zato
lahko trdimo, da sta Indija in Kitajska na
začetku dolgoročnega cikla, ki lahko vlagateljem
prinese tudi nadpovprečne donose, kot se je to
zgodilo v ZDA v letih 1980 do 2000.
Potrošne dobrine v investicijskem svetu delimo
na dva dela, na osnovne potrošne dobrine in dobrine široke porabe (diskrecijske). Prve zagotavljajo podjetja, kot so Nestle, Coca-Cola, Wal-Mart,
Colgate -Palmolive, Heineken …, gre torej za
panoge, ki ljudem prinašajo dobrine za vsakodnevno rabo. Med diskrecijske potrošne dobrine
pa sodijo zabava, oblačila, avtomobili ... Največja
svetovna podjetja v omenjenem sektorju so Toyota, McDonald’s, Walt Disney, Amazon, Adidas …
Prihodnost je srednji sloj v
razvijajočih se trgih
Glavno gonilo rasti prodaje potrošnih dobrin je
velikost srednjega razreda. Večji ko je ta, več ljudi
bo kupovalo osnovne in tudi diskrecijske potrošne
dobrine. Najnižji družbeni sloj seveda porabi večji
68
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
delež razpoložljivega dohodka za osnovne dobrine, medtem ko porabniki z večjimi dohodki
kupujejo čedalje več diskrecijskih dobrin. Pri tem
se je seveda treba vprašati, v katerih državah
se bo število ljudi v srednjem sloju v prihodnjih
desetih letih najbolj povečalo, kje je možnost za
rast podjetij iz omenjenega sektorja največja,
kje imajo dobički podjetij največji potencial rasti.
Raziskave kažejo, da se bo srednji sloj prebivalstva v državah BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) v prihodnjih desetih letih podvojil. Največjo
rast pa bosta imeli predvsem Indija in Kitajska.
Zahodni svet, sestavljen iz sedmih najrazvitejših
držav (G7), bo imel le malenkostne rasti srednjega sloja. Prav tako je odločilno vprašanje, ali
kupovati lokalna podjetja ali svetovne velikane.
Pri vlaganju v omenjena sektorja je odločilen
vpliv recesije na bilance njunih podjetij. Poslovni
rezultati iz poslovanja za vsak sektor posebej od
leta 1990 kažejo, da prodaja osnovnih potrošnih
dobrin v povprečju recesije skoraj ne čuti, na
drugi strani pa prodaja dobrin široke porabe
močno upada. To seveda zelo vpliva na cene delnic omenjenih podjetij. Podjetja iz panoge dobrin
široke porabe so povprečno v zadnji krizi upadla
Osebni portfelj
Vzajemci.com
69
Potrošne dobrine: Potrošne dobrine: smer Indija, Kitajska
Potrošne dobrine: Potrošne dobrine: smer Indija, Kitajska
za 60 odstotkov, medtem ko so podjetja iz panoge osnovnih potrošnih dobrin upadla »samo« za
40 odstotkov. Upadi in rasti omenjenih sektorjev
bodo v prihodnosti še toliko bolj različni, odvisno
od države, v kateri podjetje posluje. Vse več podjetij svoje priložnosti išče na trgih v razvoju, kjer
imata omenjena sektorja največji potencial. Najprej imajo pri razvoju države največji potencial
rasti seveda osnovne potrošne dobrine, nato pa
pride na vrsto še sektor dobrin široke porabe.
ameriški delniški indeks S & P 500. Vidimo, da so
tečaji delnic družb s področja izdelkov in storitev
široke in ozke porabe kar dve desetletji zapored,
od leta 1980 do 2000, dosegali nadpovprečne
donose. Predvsem v prvih desetih letih (po letu
1980) je bila osnovna poraba najdonosnejši sektor med vsemi, diskrecijska poraba pa je imela
tretji največji donos. Podobna zgodba se je nato
ponovila še v naslednjih desetih letih. Ameriški
kupec je v letih od 1980 do 2000 vse več svojih
prihodkov porabljal, stopnja varčevanja pa se
je zniževala. To mu je omogočala tudi vse večja
zdravstvena mreža, saj so se izdatki za zdravstvo v tem obdobju povečali za 50 odstotkov. Iz
razpoložljivih podatkov lahko sklepamo, da so
bile varčevalne navade povprečnega ameriškega
porabnika in raven njegove zadolženosti leta 1980
Dolgoročni vidik: pričakovani
nadpovprečni donosi za Indijo in
Kitajsko
Zelo dober razlog za investiranje v potrošne dobrine nam pokaže tabela z donosi po panogah za
Kitajska na začetku dolgoročnega cikla, ki lahko
vlagateljem prinese tudi nadpovprečne donose,
kot se je to zgodilo v ZDA v letih 1980 do 2000.
Vidimo, da so porabniške dobrine lahko zelo donosna naložba, hkrati pa so v kriznih časih tudi
manj nihajne. Seveda je treba pravilno izbirati
podjetja iz omenjenega sektorja, saj so nekatere
regije potencial že izkoristile, nekatere pa so šele
na začetku svoje poti. Vlagatelj lahko dolgoročno
pričakuje nadaljevanje pozitivnega gibanja pri
potrošnih dobrinah, ki smo mu bili priča tako v
zadnjih letih kot tudi desetletjih.
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugimvlagajo v panogo potrošne dobrine:
1. KD Vitalnost
Sektorski donosi ameriškega delniškega indeksa S & P 500 (v odstotkih)
And Lifestyle
2. Triglav EM Potrošne dobrine
1980–89
1990–99
2000–09
S & P 500
227
316
-24
Energija
162
132
102
Materiali
164
97
25
Industrija
185
253
-11
Diskrecijska poraba
287
315
-21
Osnovna poraba
564
233
32
Zdravstvo
355
353
11
Finance
173
328
-40
71
1179
-54
Telekomunikacije
132
216
-64
Preskrba z vodo, elektriko
115
38
11
Informacijska tehnologija
zelo podobne zdajšnjim navadam in zadolženosti
kupca v Indiji in na Kitajskem. Ameriški porabnik
sicer ni imel tako visoke stopnje varčevanja, kot je
ta zdaj v povprečnem kitajskem gospodinjstvu, ki
prihrani približno 25 odstotkov razpoložljivih dohodkov, a je v ZDA vseeno zelo zrasel notranji trg
porabništva v zadnjih 30 letih. Vsi ti podatki nakazujejo, v katero smer bosta šli kitajsko in indijsko
gospodarstvo. Predvsem zato, ker si tudi politika
želi razviti domačo porabo. Ti dve državi sta že
začeli povečevati izdatke za zdravstvo, zato pa so
kupci pripravljeni večji del svojih prihodkov porabiti za nakup hrane, obleke, gospodinjskih aparatov, avtomobila ... Lahko rečemo, da sta Indija in
4. PI Europa Real
3. Amundi Funds Equity Global Luxury
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
in plinom
vir: Gluskin Sheff
70
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
71
Zdravstvo: Demografske usmeritve bodo še naprej podpirale rast farmacije
Zdravstvo: Demografske usmeritve bodo še naprej podpirale rast farmacije
Demografske
usmeritve bodo še
naprej podpirale rast
farmacije
mag. Barbara Gačnik, namestnica direktorja sektorja upravljanja naložb
KBM Infond DZU
F
armacija kot zelo defenzivna panoga se
dobro obnese v negotovih razmerah.
Raznovrstnost znotraj sektorja omogoča
doseganje donosov tudi med rastjo gospodarstva. Nadaljnja rast generične industrije in biotehnologije je podprta z demografskimi gibanji in pri
obeh je pričakovati nadpovprečne donose.
Zdravju se odpovemo nazadnje in dejstvo je, da
bodo ljudje vedno potrebovali izdelke in storitve
farmacije, ne glede na to, ali je gospodarstvo v
konjunkturi ali recesiji. Leta 2011 so po podatkih analitske družbe za farmacijo IMS Health
prihodki v tem sektorju na globalni ravni obsegali 860 milijard dolarjev, kar je 4,1 odstotka več
kot leto prej. Rast prihodkov pričakujemo tudi v
prihodnje, in sicer do leta 2015 rast od tri do šest
odstotkov na leto. Sektor je precej velik, saj ob-
72
Nazaj na kazalo
sega vse od proizvodnje originalnih in generičnih
zdravil, medicinskih izdelkov do storitev, ki jih
ponujajo na primer zdravstvene zavarovalnice in
bolnišnice. Vsak podsektor ima svoje značilnosti
in dinamiko.
Demografske spremembe
usmerjajo sektor
Na zdravstvo vplivajo številni dejavniki.
Najpomembnejša so vsekakor demografska
gibanja. Število ljudi, ki potrebujejo zdravstveno
oskrbo, se povečuje. V državah je opaziti staranje populacije, v ZDA se upokojuje generacija
»baby boom«, višja raven zdravstvene oskrbe
podaljšuje življenjsko dobo in omogoča tudi ljudem s kroničnimi boleznimi daljše življenje.
Spreminjanje navad in sloga življenja povzroča
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
tako imenovane civilizacijske bolezni, vse več je
predebelih ljudi in s tem čedalje več sladkornih
bolnikov. Sladkorno bolezen ima danes devet
odstotkov Američanov, s staranjem prebivalstva se bo delež še povečeval. Po ocenah bo ta
poskočil na 40 odstotkov, torej 35 milijonov ljudi
do leta 2020. Samo na Kitajskem ima sladkorno
bolezen sto milijonov ljudi, dvema tretjinama Ki-
odstotkov svetovnega generičnega trga. Preostali
trg je razpršen na manjše družbe. Za te manjše
proizvajalce je lahko pritisk na marže precej neugoden, zato je pričakovati nadaljevanje konsolidacije znotraj industrije.
tajcev pa diagnoze še niso niti naredili.
da bo generični trg z zdajšnjih 60 milijard dolarjev
zrasel na 135–150 milijard dolarjev do leta 2015.
Poleg poteka patentov originatorjev bodo začeli
potekati tudi patenti bioloških zdravil, s katerimi
je zdaj ustvarjenih za 50 milijard dolarjev prihodkov na leto. Konkurenca bo na tem področju
precej manjša težava, saj gre za tehnološko nekoliko bolj zapletena zdravila.
Zaradi demografije se izdatki za zdravstveno
oskrbo povečujejo. Tako ZDA, ki so največje
»porabnice«, za zdravstvo namenjajo skoraj 18
odstotkov BDP, Nemčija 11,6, Francija 11,8, Velika Britanija 9,8 in Slovenija 9,3 odstotka. Recesija je povzročila krčenje proračunskih prihodkov in države so prisiljene zmanjševati svoje
izdatke. Med varčevalnimi ukrepi najdemo tudi
zmanjšanje izdatkov za zdravstveno oskrbo, kar
za podjetja iz tega sektorja pomeni nižje prihodke
in pritisk na marže.
Prostor za generike
Potreba po nadzoru nad vse večjimi izdatki za
zdravstvo je priložnost za generično industrijo.
Prihodki te so se od leta 2000 več kot potrojili,
kljub temu pa pomenijo le okoli sedem odstotkov
svetovne prodaje zdravil. Poleg tega v prihodnjih
petih letih potečejo patenti zdravilom, ki danes
ustvarjajo okoli 150 milijard dolarjev prihodkov,
od tega samo letos za 40 milijard dolarjev prihodkov. Konkurenca znotraj generične industrije
je zato zelo velika, kar pomeni precejšen pritisk
na njihove marže. Konkurenčne razmere jih silijo v povezovanje in s prevzemi so nastale velike
korporacije. Vodilni generični proizvajalci, kot so
Teva, Sandoz, Mylan in Watson, obsegajo kar 40
Pristop k skladom
Prostora za rast generične industrije v prihodnjih
letih še ne bo zmanjkalo. Izraelska Teva ocenjuje,
Generična industrija je najbolj razvita v ZDA, kjer
ustvarijo kar 42 odstotkov svetovnih prihodkov, v
razviti Evropi 23 odstotkov, Japonska pa pomeni
le šest odstotkov. Veliko zmogljivosti pomenijo
trgi Kitajske, Indije, vzhodne Evrope in Brazilije.
Zanimivi pa niso samo zaradi velikega števila
prebivalcev, temveč tudi zaradi vse večjih dohodkov, povečuje pa se tudi delež BDP, ki ga države
namenjajo za zdravstvo. Kitajska je za to v letih
2009–2011 namenila 173 milijard ameriških dolarjev. Tuje družbe na te trge vstopajo neposredno
in s prevzemi in tudi v prihodnje je na teh trgih
pričakovati precej živahno prevzemno dogajanje.
Vpliv kliničnih študij
Na gibanje delnic neposredno najbolj vplivajo podatki iz raziskav in kliničnih študij. Farmacevtska podjetja namenjajo velik delež,
povprečno dobrih 11 odstotkov svojih prihodkov,
za raziskave in razvoj, uspešnost teh raziskav
pa je v primerjavi z vloženimi sredstvi precej
Osebni portfelj
Vzajemci.com
73
Zdravstvo: Demografske usmeritve bodo še naprej podpirale rast farmacije
Zdravstvo: Demografske usmeritve bodo še naprej podpirale rast farmacije
pičla. Neuspešne klinične študije oziroma odlog
začetka trženj zdravil so lahko precejšnje negativno presenečenje, ki povzroči velik upad cene
delnice, in seveda obratno, nepričakovan uspeh
kliničnih raziskav lahko ceno delnice požene v
višave. Poleg tega na vrednost naložbe vplivajo
Pritisk poteka patentov
tudi podatki s trga, kot so število izdanih receptov, gibanje tržnega deleža določenega zdravila,
morebitna opozorila FDA (Food and Drug Administration), potek patentov in podobno. Zaradi
navedenega je potrebno nenehno spremljanje
naložb.
Nadaljevanje prevzemnih
aktivnosti
Zaradi poteka patentov bodo pod pritiskom predvsem proizvajalci originalnih zdravil. Večinoma
so ta pričakovanja že upoštevana v cenah delnic,
zato so vrednotenja na razmeroma nizkih ravneh.
Izpad prihodkov poskušajo nadomestiti z razvojem lastnih zdravil, s prevzemi in pripojitvami,
nekatera farmacevtska podjetja pa le prilagodijo
svoj obseg poslovanja manjšim prihodkom. Če
bodo družbe pri nadomeščanju izpadlih prihodkov uspešnejše, kot to od njih pričakujejo vlagatelji, bo to zelo pozitivno vplivalo na vrednost
njihovih delnic.
Precej priložnosti se bo pojavilo v nadaljevanju
prevzemnih aktivnosti, tako znotraj generične
industrije kot tudi v biotehnologiji. Proizvajalci
biotehnoloških zdravil bodo namreč izjemno zanimivi za originatorje. Ti bodo poskušali izpad
prihodkov nadomestiti s prevzemi biotehnologov,
ki so razvili nova zdravila oziroma so blizu odkritju teh, morebitnih »blockbusterjev« (zdravila
s prihodki nad milijardo dolarjev letno). Na tem
področju so zlasti zanimiva podjetja, ki se ukvarjajo s raziskavami najpogostejših obolenj, raka,
sladkorne bolezni in debelosti.
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugim vlagajo v panogo zdravstvo:
1. ALTA PHARMA-TECH
8. NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo
2. ILIRIKA Farmacija delniški
Grafikon: Donosnost delnic globalne farmacije, biotehnologije in generične industrije v zadnjih petih letih
(vir: Bloomberg)
Farmacija kot zelo defenzivna panoga se dobro obnese v negotovih razmerah. Raznovrstnost znotraj sektorja pa omogoča doseganje donosov tudi med rastjo gospodarstva. Nadaljnja rast generične industrije in
biotehnologije je podprta z demografskimi gibanji in pri obeh je pričakovati nadpovprečne donose.
74
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
delniški
3. Infond Life
9. NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški
4. Krekov NANO & TECH
10. Triglav Zdravje in farmacija
5. Probanka Biotech
11. EEF Equity Pharma [R]
6. KD Vitalnost
12. EEF Equity Pharma [RH]
7. NFD Zdravstvo
13. RCM HealthCare Aktien
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
75
Finance: Ameriške banke v boju zoper krizo uspešnejše od evropskih
Finance: Ameriške banke v boju zoper krizo uspešnejše od evropskih
Ameriške banke
v boju zoper krizo
uspešnejše od
evropskih
Program LTRO znižuje stroške
zadolževanja prizadetih držav
Irena Fratnik Brajdih, finančna analitičarka
Primorski skladi
M
edtem ko je odpornost ameriških bank
proti finančnim šokom večja kot pred
finančno krizo, Evropska centralna banka s programom LTRO uspešno znižuje stroške
zadolževanja prizadetih držav, a žal ob nezadostnem kreditiranju podjetij.
Finančna kriza je v bančni sistem prinesla veliko nezaupanja. Banke so pod vplivom izkušenj,
povezanih s prelivanjem dolžniških težav
prezadolženih držav na finančni sektor, in rasti
deleža slabih posojil v svojih bilancah postale
zelo previdne. Vse bolj se je zaostrovala težava
nezadostne likvidnosti v sektorju.
Omejeni učinki začetnih ukrepov ECB
njega pol leta je ECB sprejela več nestandardnih
začasnih ukrepov, ki pa niso bili enako uspešni.
Prvi je bila usklajena akcija svetovnih centralnih
bank jeseni 2011 – poleg evropske so sodelovale
še ameriška, angleška, japonska in švicarska
–, ki je uvedla možnost neomejenega bančnega
dolarskega financiranja. ECB je nato simptome
poskušala zdraviti z vnovično uvedbo operacij
dolgoročnega refinanciranja (prva je bila izvedena oktobra 2011 z zapadlostjo 12 mesecev,
druga decembra 2011 z zapadlostjo 13 mesecev). Omenjeni akciji sta prinesli le kratkoročne
rezultate. Napetosti je nato ECB poskušala
omiliti z znižanjem temeljne obrestne mere za
25 osnovnih točk na raven enega odstotka ter
z znižanjem stopnje obveznih rezerv poslovnih
bank z dveh odstotkov na odstotek.
Nevzdržne razmere so vsaj začasno ublažile
rešitve Evropske centralne banke (ECB). V zad-
76
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Odločilna akcija, ki je sprožila največji odziv, je
LTRO (long term refinancing operations) decembra 2011 in februarja 2012, ki je bankam
omogočil možnost triletnega financiranja po ceni
enega odstotka. Evropske poslovne banke so si
v okviru prvega kroga dolgoročnega financiranja
pri ECB decembra 2011 izposodile skupno 489
milijard evrov, v okviru drugega kroga pa skupno 529,5 milijarde evrov. V drugem krogu se je
število sodelujočih bank skoraj podvojilo (Tabela
1). Povečanje udeležbe lahko razlagamo tako s
sprostitvijo pogojev instrumentov zavarovanja kot
tudi z dejstvom, da so banke v tem prepoznale
možnost zaslužka. Poceni pridobljen denar banke
tako vložijo v obveznice z višjimi obrestnimi merami, kar zniža tudi stroške novega zadolževanja
držav dolžnic. Program LTRO tako ni vplival na
povečanje kreditiranja realnega sektorja, večina
sredstev je bila vložena v obveznice evropskih
močno zadolženih držav. Učinek LTRO v zadnjih tednih popušča, kar se kaže v upadu tečajev
bančnih delnic in državnih obveznic.
Delni odpis grškega dolga za evropske banke ni
bil usoden, odpis španskega bolj problematičen
V ospredju so predvsem španske obveznice,
donosnost desetletnih je tik pod mejo šestih
odstotkov, Španija pa je zelo blizu ravni, pri kateri so Grčija, Portugalska in Irska zaprosile za
denarno pomoč. Večanje zahtevanega donosa
in pribitka na primerljivo nemško obveznico
kaže na poslabšanje temeljnih makroekonomskih dejavnikov države. Španija postaja vse bolj
vroča tema, konca težav na evrskem območju
še ni videti, kljub mnenju predsednika ECB Ma-
Pristop k skladom
ria Draghija, izraženem marca, da je najhujše že
za nami. Španske banke so marca povečale neto
dolg do ECB na 228 milijard evrov. V zadnjih treh
mesecih so samo za nakupe španskih državnih
obveznic namenile 68 milijard evrov ali z drugimi
besedami, Španija je tako porabila 47 odstotkov sprejetega programa financiranja državnega
proračuna za tekoče leto v samo treh mesecih.
Delni odpis grškega dolga za evropske banke ni
bil usoden, saj so večinoma že prej oblikovale
visoke rezervacije, morebiten odpis španskega
dolga bi najverjetneje pustil večje posledice.
Odpornost ameriških bank proti
finančnim šokom večja kot pred
finančno krizo
Program LTRO in drugi nestandardni ukrepi
ECB povečujejo vtis, da so evropske banke vse
bolj odvisne od sredstev ECB, ti za grške banke
postajajo edini vir likvidnosti. Začenja se sezona
objav četrtletnih rezultatov za poslovno leto 2012.
Ameriške banke, ki so o prihodkih že poročale,
Wells Fargo, JPMorgan Chase in Citigroup, so
pozitivno presenetile. Februarja je 15 izmed
19 največjih ameriških bank uspešno opravilo
stresne teste. Po izračunih ameriške centralne
banke bi te tudi po zelo pesimističnem scenariju, ki je predvideval na primer osemodstotni
upad BDP v ZDA, ohranile več kot pet odstotkov
najkakovostnejšega temeljnega kapitala. Izsledki
testov kažejo, da je odpornost ameriških bank
proti finančnim šokom večja kot pred finančno
krizo, kar jih dela za vlagatelje privlačnejše od
evropskih.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
77
IT in telekomunikacije: Telekomunikacije danes enako pomembne kot razvoj transporta med industrijsko revolucijo
Finance: Ameriške banke v boju zoper krizo uspešnejše od evropskih
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugim vlagajo v panogo finance:
1. ILIRIKA Finance delniški
2. KD Finance
3. NFD Finance
4. EEF Equity Financial[R]
5. EEF Equity Financial[RH]
6. Franklin Global Real Estate Fund
EUR - H1 [A]
7. Franklin Global Real Estate Fund
EUR - H1 [N]
8. PI Europa Real
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Telekomunikacije
danes enako
pomembne kot razvoj
transporta med
industrijsko revolucijo
Myhajlo Todurov
Vzajemci.com
T
elekomunikacije imajo prav tako pomembno vlogo pri razvoju gospodarstev, kot jo
je imel razvoj transporta med industrijsko
revolucijo.
Telekomunikacije so pomembne za razvoj gospodarstev predvsem zaradi dveh stvari: prvič, so
med najpomembnejšimi v našem informacijsko
prepletenem svetu in so neposredno povezane
z rastjo produktivnosti. Drugič, razvoj sektorja
telekomunikacij iz monopolno usmerjenega v
konkurenčnega je močno pripomogel k rešitvi
številnih gospodarskih težav drugih sektorjev.
78
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Svetovna telekomunikacijska industrija bo po
napovedih analitikov med letoma 2011 in 2016 rasla med tremi in štirimi odstotki na leto. Do leta
2016 naj bi bila vredna skoraj dva tisoč milijard
evrov. Raziskave kažejo, da sektor informacijske
in telekomunikacijske tehnologije (ICT) že zdaj
prispeva okoli 25 odstotkov k rasti gospodarstev
držav Evropske unije. Prispeva tudi 40 odstotkov
k povečanju produktivnosti. Analitiki se strinjajo
– upravičeno smo lahko vznemirjeni in prepričani
o pozitivni prihodnosti sektorja in vplivih na naša
življenja.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
79
IT in telekomunikacije: Telekomunikacije danes enako pomembne kot razvoj transporta med industrijsko revolucijo
Ni več »tam«, ampak samo še
»tukaj«
Dostop do informacij in boljša možnost komuniciranja širita trge s povezovanjem možnih kupcev in prodajalcev. Tako tudi razdalja med temi
postaja nepomembna – lahko sta več tisoč kilometrov narazen, a hkrati drug zraven drugega.
Čeprav se v letu 2012 še vedno srečujemo z veliko tveganji, se vpliv telekomunikacij vidi v vsaki
industriji skozi inovacije in z razvojem popolnoma novih industrij. Večji trg pomeni tudi večjo
konkurenco med kupci in prodajalci in je spodbuda za razvoj novih izdelkov in stoitev. Vstopamo
v ero hiperpovezanosti.
Telekomunikacije bodo v prihodnje zelo tesno
povezane z gospodarsko rastjo posameznih
držav. Še pomembneje, z razvojem telekomunikacij bomo kmalu odpravili vse geografske omejitve. To bo pomagalo vsem sektorjem, od zdravstva do zaščite okolja. Razvoj telekomunikacij naj
bi v prihodnje popeljal svetovno gospodarstvo v
obdobje, ki ga še nismo doživeli.
Svetovna industrija telekomunikacij je postala
hitrorastoča industrija z velikim potencialom. V
zadnjih letih smo bili priča dramatičnim spremembam na področju telekomunikacij. Za rast
telekomunikacijske industrije v zadnjem času
sta najbolj pomembni uporaba moderne tehnologije in konkurenca na trgu. Eden izmed
pomembnejših izdelkov med modernimi tehnologijami so optična vlakna, ki jih uporabljamo
za hitrejši prenos podatkov, namesto tradicionalnih, počasnejših kablov. Optični kabli so tako
omogočili hitrejši prenos večjih količin podatkov.
80
Nazaj na kazalo
IT in telekomunikacije: Telekomunikacije danes enako pomembne kot razvoj transporta med industrijsko revolucijo
Meje med informacijskimi tehnologijami, ki obsegajo fizično in programsko opremo za shranjevanje, pridobivanje in analiziranje podatkov, in
telekomunikacijskimi tehnologijami, ki obsegajo
elektronske sisteme za komunikacijo, so postale
nevidne. K temu so pripomogli skoraj 90-odstotna aktivna uporaba mobilnikov na svetu, razvoj in
inovacije novih tehnologij ter razvoj računalništva
v oblaku. Tako se v zadnjih letih tudi pojavljajo vse
intenzivnejši pozivi k združitvi sektorjev in enotni
zakonodaji, ki bi urejala in spodbujala razvoj industije.
Mobilne tehnologije določajo
smer razvoja
Najhitreje rastoča industrija znotraj telekomunikacij so mobilne tehnologije. Kot zanimivost:
v letu 2001, ko je balon dot-com že počil, je bilo
v Afriki 20 milijonov mobilnih povezav. Danes jih
je več kot 500 milijonov. Če pogledamo širše,
imamo v svetu že več kot šest milijard mobilnih
povezav, kar pomeni skoraj 90-odstotno aktivno
uporabo teh. S toliko povezav na svetu je mobilna
telefonija postala največja telekomunikacijska
tehnologija v zgodovini. Mobilne tehnologije so
tako premagale fiksno telefonijo. In ne samo to.
Konec leta 2010 je število naročnikov za dostop do
interneta prek mobilnih naprav preseglo število
naročnikov z dostopom do interneta prek osebnih
računalnikov. To kaže na to, da se bo tudi internet moral prilagoditi iz namizne izkušnje v tisto
»za po poti«. Napovedi so še bolj nazorne. Do leta
2016 bo več kot 80 odstotkov vseh internetnih
povezav mobilnih. Uporaba mobilnih tehnologij
ima tudi velik pomen pri razvoju telekomunikacij.
Večja podjetja so se in se bodo vedno zanimala za
naložbe v telekomunikacije.
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugim vlagajo v panogo informacijska
tehnologija & telekomunikacije:
1. Allianz RCM Global EcoTrends
7. KD Tehnologija
2. ALTA PHARMA-TECH
8. Krekov NANO & TECH
3. EEF Equity High Tech[R]
9. NFD IT
4. EEF Equity High Tech[RH]
10. NLB Skladi - Visoka tehnologija
5. EEF Equity Telecommunication [R]
6. EEF Equity Telecommunication [RH]
delniški
11. RCM Infrastruktur Aktien
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
81
Oskrba: Obnovljivi viri energije največji potencial sektorja oskrbe
Oskrba: Obnovljivi viri energije največji potencial sektorja oskrbe
Obnovljivi viri
energije največji
potencial sektorja
oskrbe
gije še vedno privlačna. Sem uvrščamo podjetja,
ki proizvajajo sončne kolektorje in fotovoltaične
celice, proizvajalce vetrnih in vodnih turbin ter
razvijalce tehnologij hrambe energije, kot so
gorivne celice, ki jih vse bolj uporabljajo v industriji hibridnih avtomobilov. V to kategorijo sodijo
tudi proizvajalci biodizla in bioplina ter podjetja,
ki iščejo nove poti za izkoriščanje geotermalne
energije, hidroenergije in naravnega plina.
Povečajte varnost in zmanjšajte
nihajnost portfelja
Za nekatera podjetja iz sektorja oskrbe so značilni
precej stabilni prihodki in dobički, ne glede na
stopnjo gospodarskega cikla. To pomeni, da
naložbe v takšne delnice zagotavljajo vlagatelju
stabilno rast premoženja tudi v času recesij.
Gregor Beguš
Vzajemci.com
P
odjetja iz sektorja oskrbe ustvarjajo stabilne prihodke in dobičke, ne glede na stopnjo gospodarskega cikla. Zato naložbe v
takšne delnice zagotavljajo vlagatelju stabilno
rast premoženja tudi v času recesij.
Vlaganje na finančne trge ne bi bilo zahtevno, če
bi poznali orodja za preprosto določitev razmer
nekega narodnega gospodarstva. Na nekatere sektorje gospodarsko gibanje močno vpliva
(ciklični sektorji), na druge pa spremembe v gospodarstvu ne vplivajo občutneje (neciklične panoge). Primer necikličnih delnic so tiste od podjetij
iz sektorja javne oskrbe. Vsi potrebujejo vodo,
plin in elektriko, neodvisno od rasti ali upadanja
gospodarstva, ker so to nujne življenjske dobrine.
82
Nazaj na kazalo
Vse večja potreba po oskrbi z
neobnovljivimi viri energije
Sektor oskrbe postaja za vlagatelje vse bolj zanimiv zaradi povečanega povpraševanja po oskrbi
z obnovljivimi viri energije, čedalje višjimi cenami
teh in povečanja števila svetovnega prebivalstva,
ki si vse bolj prizadeva za kakovostnejše življenje
in ohranjanje okolja. V sektor oskrbe sodijo proizvajalci in distributerji električne energije iz neobnovljivih in obnovljivih virov, proizvajalci in distributerji plina, vode ter druge javne službe.
Čeprav je recesija povzročila skrčenje naložb v
raziskave in razvoj na tem področju, ostajajo vlaganja v podjetja iz sektorja obnovljivih virov ener-
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Razlog za stabilnejše dobičke je v stabilnem in
nenehnem povpraševanju po izdelkih in storitvah
posamezne družbe, ki je skoraj neodvisno od
razmer v gospodarstvu. Električna energija, zemeljski plin in vodna oskrba so za porabnike in
podjetja najpomembnejši.
Kako se lahko vlagatelji izpostavijo sektorju oskrbe
Vlagatelji, ki se želijo dodatno izpostaviti sektorju
oskrbe, imajo na voljo več možnosti. Bolj poučeni
in aktivni vlagatelji, ki se želijo bolj izpostaviti sektorju oskrbe, lahko na borzi kupijo posamezne
delnice podjetij ali se odločijo za nakup delnic
kotirajočih indeksnih skladov (ETF*- angl. kratica
za exchange traded funds), ki imajo premoženje
razpršeno izključno v podjetjih iz sektorja oskrbe.
Za manj poučene in manj aktivne vlagatelje pa so
priporočljivi vzajemni skladi, ki delno ali v celoti
svoja sredstva vlagajo v podjetja v tem sektorju.
Vlagatelji, ki želijo povečati izpostavljenost portfelja sektorju oskrbe, lahko izbirajo med desetimi
panožnimi delniškimi vzajemnimi skladi osmih
družb za upravljanje, ki sredstva v celoti ali večino
teh vlagajo v podjetja iz sektorja oskrbe.
Stalno povpraševanje poskrbi za večno privlačnost
sektorja oskrbe, saj cene delnic teh podjetij v obdobjih recesije manj nihajo v primerjavi z delnicami podjetij v cikličnih panogah. Drži pa, da je
oskrba v primerjavi s preostalimi sektorji manj
donosna. Kljub temu za vlagatelje pomeni dobro
naložbeno alternativo za razpršitev in zmanjšanje
tveganja portfelja. Vlaganje v sektor oskrbe zato
priporočajo tistim naložbenikom, ki ne iščejo velikih in hitrih dobičkov, ampak si želijo naložbo, s
katero bodo dolgoročno dosegali zmerne dobičke
ob manjši nihajnosti in tveganju.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
83
Oskrba: Obnovljivi viri energije največji potencial sektorja oskrbe
Vzajemni skladi, ki sredstva med drugim vlagajo v panogo oskrba:
1. ALTA WATER
6. NLB Skladi - Naravni Viri delniški
2. ILIRIKA Energija delniški
7. Perspektiva: ResourceStox
3. ILIRIKA Prehrana delniški
8. PI Energy Stock
4. Krekov NANO & TECH
9. RCM Energie Aktien
5. KD EM Infrastruktura in gradbeništvo
10. RCM Infrastruktur Aktien
Za več podatkov o vzajemnih skladih obiščite www.vzajemci.com ali pokličite Naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.
Več o posameznem skladu si lahko preberete na spletni strani www.vzajemci.com, kjer lahko dostopate do prospektov, izvlečkov prospektov, pravil upravljanja, zadnjih letnih
in polletnih poročil ter mesečnih poročil posameznih vzajemnih skladov. Omenjeni dokumenti so na voljo tudi na sedežu družbe Vzajemci d.o.o. vsak delovni dan med osmo
in šestnajsto uro. Dokumente vzajemnih skladov lahko dobite tudi pri posameznih družbah za upravljanje in njihovih poslovalnicah ter pooblaščenih partnerjih ali na spletnih
straneh družb za upravljanje. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumentov.
84
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Družbe za
upravljanje
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
85
Predstavitve družb za upravljanje: Abanka Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: Abanka Skladi
ABANKA SKLADI
D
ružba ABANKA SKLADI je v letu 1993 z
ustanovitvijo tretjega vzajemnega sklada
v Sloveniji pomagala sooblikovati začetek
varčevanja v investicijskih skladih v naši državi.
Danes ABANKA SKLADI upravlja 12 podskladov
in gradi svojo prepoznavnost na odprtosti komunikacije, dostopnosti in enostavnosti pristopa,
profesionalnosti zaposlenih, preglednosti nabora
finančnih storitev in prijaznosti do vlagatelja. Ob
tem sledi načelu najboljših praks doma in v tujini, pri čemer nenehno skrbi za visoko kakovost
storitev ter za kvalitetno upravljanje zaupanih
finančnih prihrankov.
Predstavitev podskladov
Krovnega sklada Abančna DZU
Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI
Aktivno upravljanje naložb je praviloma
najučinkovitejše v turbulentnih časih, ko je na
kapitalskih trgih moč najti številne primere
neučinkovitosti. Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI
je delniški sklad, ki omenjene priložnosti išče neprestano in povsod po svetu.
Abančna DZU DELNIŠKI SVET
Abančna DZU DELNIŠKI SVET je globalni delniški
sklad, katerega naložbena politika vlagateljem
zagotavlja ustrezno geografsko razpršitev v vsakem trenutku. Bolj kot osredotočenost na
manjše število izjemnih poslovnih potencialov
sklad odlikuje regijska in panožna razpršenost, ki
v primerjavi s skladom Abančna DZU DELNIŠKI
AKTIVNI znižata naložbeno tveganje sklada.
86
Nazaj na kazalo
Abančna DZU DELNIŠKI ZDA
ZDA predstavljajo zibelko kapitalizma, marsikdo pa bi se strinjal, da tudi deželo, kjer se
uresničujejo sanje. Naklonjenost neoliberalizmu
in tržnemu gospodarstvu uvrščata kapitalski trg
ZDA med najučinkovitejše na svetu, ki v največji
meri zasledujejo interese lastnikov – vlagateljev.
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Evropa velja za regijo daljšega in bolj dramatičnega
načina spopadanja s sodobnimi izzivi, ki pa je
hkrati tudi najbolj dovzeten do človekovih pravic
in socialne pravičnosti. Evropski gospodarski
model, ki ima tradicijo, poleg tega pa velja tudi za
enega bolj transparentnih, je zanimiva naložbena
priložnost za vlagatelje, ki verjamejo, da obstaja
tudi druga pot.
Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Gospodarska prevlada Azije je scenarij, s katerim morajo vlagatelji v prihodnje resno računati.
Zgodovina nas uči, da ne gre niti za novo, niti
presenetljivo dogajanje. Obsežna vlaganja, močan
izvoz, pritoki kapitala, ter poceni in usposobljena
delovna sila spodbujajo rast in razvoj Azije v sam
svetovni vrh. S pomočjo sklada Abančna DZU
DELNIŠKI AZIJA bodo vaši prihranki prisostvovali
pri pomembnem politično-ekonomskem trendu.
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Balkanska regija ponuja nekaj za vsakega vlagatelja. Dobičkonosna in hitrorastoča podjetja
v Turčiji, privlačne dividendne donosnosti na
Hrvaškem, potencial tujih in domačih vlaganj v
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Srbiji in močno zanemarjene in posledično podcenjene delnice v BiH, Makedoniji in Sloveniji.
Vlagateljem ponuja priložnosti, ki izhajajo iz konvergence tamkajšnjih gospodarstev k razvitejšim
evropskim gospodarstvom.
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Sklad vključuje 40 delnic iz regije, ki vlagatelju
ponuja kombinacijo najkonkurenčnejših svetovnih
gospodarstev severne Evrope in dinamičnih
ekonomij vzhodne Evrope.
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA&ME
Abančna DZU je s ponudbo sklada, katerega
sredstva so naložena v 40 delnic iz regije Afrika in
Bližnji Vzhod, stopila v korak s pričakovanji glede
prihodnjega razvoja svetovnih gospodarstev. Afrika namreč že nekaj časa ni samo kolonija, saj se
uvršča vse višje v poslovni verigi vrednosti. Ugodna demografska gibanja, razpoložljivost surovin,
zdrave javne finance, gradnja infrastrukture in
upadajoča stopnja kriminala so temelj visoke
pričakovane gospodarske rasti.
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Obveznice uvrščamo med najpomembnejše
naložbene razrede, svetovni finančni trgi pa
kažejo, da tako po obsegu kot pogostosti trgovanja obveznice predstavljajo resno alternativo delnicam in instrumentom denarnega trga. Večina
sredstev sklada je naložena v obveznice in instrumente denarnega trga državnih in prvovrstnih
podjetniških izdajateljev, s čimer je vlagatelj izpostavljen nižjemu naložbenemu tveganju kot pri
delniških skladih, temu ustrezno pa je nižja tudi
pričakovana donosnost.
Abančna DZU DENARNI EURO
So obdobja, ko vlagatelja skrbi le zaščita glavnice,
ali pa je zanj ključno ohranjati ustrezno likvidnosti. Abančna DZU DENARNI EURO je eden
maloštevilnih slovenskih vzajemnih skladov denarnega trga. Sredstva sklada so naložena v instrumente omenjenega trga in bančne depozite, s
čimer sta vlagatelju zagotovljena nizko naložbeno
tveganje in visoka stopnja likvidnosti. Donosnost
sklada je primerljiva z donosnostjo depozitov
krajše ročnosti in vlogam na vpogled.
Abančna DZU MEŠANI
Že ime podsklada sugerira na naložbeno politiko,
ki jo sestavljajo izbrane delnice in obveznice ter
instrumenti denarnega trga.
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
Tretji najstarejši vzajemni sklad v Sloveniji je hkrati tudi sklad Abančne DZU z najširšo naložbeno
politiko. Sredstva sklada so naložena v delnice,
obveznice in instrumente denarnega trga, brez
regijske ali panožne omejitve. Večji delež obveznic ga ločuje od sklada Abančna DZU MEŠANI.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
87
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: Abanka Skladi
ALTA SKLADI
Profili vlagateljev s priporočljivo sestavo naložb
AGRESIVNI
100 % delniški skladi
• 60 % Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI,
• 20 % Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA,
• 20% eden od naslednjih skladov:
Abančan DZU DELNIŠKI BALKAN,
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI
AFRIKA&ME, Abančna DZU DELNIŠKI
PASIVNI BALTINORD
• 70 % Abančna DZU URAVNOTEŽENI,
• 20 % Abančna DZU DELNIŠKI SVET,
• 10 % Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
ZMERNO KONZERVATIVNI
največ 20 % delniški skladi, največ 40 %
mešani skladi, najmanj 40 % obvezniški
skladi
ZMERNO AGRESIVNI
• 40 % Abančna DZU OBVEZNIŠKI,
• 40 % Abančna DZU URAVNOTEŽENI,
• 20 % Abančna DZU DELNIŠKI SVET
največ 70 % delniški skladi, najmanj 30 %
mešani skladi
KONZERVATIVNI
• 40 % Abančna DZU DELNIŠKI SVET,
• 30 % Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI,
• 30 % Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ZMERNI
največ 30 % mešani skladi, najmanj 70 %
obvezniški skladi
• 15 % Abančna DZU MEŠANI,
• 15 % Abančna DZU URAVNOTEŽENI,
• 70 % Abančan DZU OBVEZNIŠKI
največ 30 % delniški skladi, najmanj 70 %
mešani skladi
Opozorilo: Krovni sklad Abančna DZU upravlja družba ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o., Pražakova ulica 8, 1000 Ljubljana. Podatki o vrednosti in gibanju enote
premoženja podskladov so objavljeni v dnevnih časopisih Delo, Dnevnik, Finance in Večer ter na spletnem naslovu www.abancna-dzu.si. Podrobnejši podatki in informacije
o podskladih so v slovenskem jeziku vsebovani v prospektu Krovnega sklada Abančna DZU z vključenimi pravili upravljanja, v izvlečkih prospekta podskladov, zadnjem objavljenem letnem in polletnem poročilu, ki so brezplačno na razpolago na sedežu družbe vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro, v svetovalnici družbe ABANKA SKLADI, vseh
poslovalnicah Abanke Vipe d.d., na drugih pooblaščenih vpisnih mestih, navedenih na spletnem naslovu www.abanka-skladi.si, med delovnim časom posamezne poslovalnice
in na spletnem naslovu www.abanka-skladi.si. Gradivo v skladu s pogodbo uporablja podjetje Vzajemci d.o.o.
88
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
P
odjetje ALTA Skladi je nastalo v letu 2010
z združitvijo dejavnosti upravljanja investicijskih skladov družb Medvešek Pušnik
in Publikum. V letu 2011 smo v ALTA Skladih
•
uspešno izvedli tudi pripojitev družbe DUS KRONA d.o.o. in v upravljanje prevzeli vzajemni sklad
ALTA SENIOR, vzajemni sklad prilagodljive sestave naložb.
mesečno za vlagatelje izdajamo mesečno
poročilo s komentarji. Ker smo od vlagateljev
prejeli veliko pozitivnih komentarjev glede
Naložbenih profilov (Zmerni, Uravnoteženi,
Dinamični in Progresivni) smo se v želji, da
vlagateljem olajšamo izbor glede na profil
vlagatelja in pomagamo poiskati trenutno
najboljše priložnosti, odločili, da Naložbene
profile osvežujemo mesečno. Dodali smo
tudi komentar, ki še dodatno podkrepi izbor
Naložbenih profilov.
Na dolgi rok želimo v ALTA Skladih postati vodilni
ponudnik storitev na področju upravljanja skladov.
Vse aktivnosti, ki jih v ALTA Skladih zato razvijamo
in oblikujemo, imajo en in edini ključen motiv, in
sicer vlagateljem ponuditi najboljše.
Vlagateljem ponujamo:
• celovit in edinstven nabor skladov; s ponudbo vzajemnih skladov, ki smo jo v letu 2011
okrepili s Podskladom denarnega trga ALTA
MONEY MARKET, Obvezniškim podskladom
ALTA HIGH YIELD BOND in Fleksibilnim
mešanim podskladom ALTA ABS, se po inovativnosti uvrščamo povsem na vrh med slovenskimi družbami za upravljanje. V letu 2012
nameravamo paleto skladov še dodatno optimizirati, v želji, da naši investicijski skladi
postanejo še boljši gradniki naložbenih portfeljev naših vlagateljev. Skupaj z zavarovalnico Generali d.d., smo v letu 2010 trgu ponudili
fleksibilno naložbeno življenjsko zavarovanje
FLEGMA, ki ga nameravamo v letu 2012 še
dodatno izboljšati. Kljub dejstvu, da smo na
ta segment trga vstopili relativno pozno, se
Pristop k skladom
prepoznavnost blagovne znamke FLEGMA
veča in ponosni smo, da naš trud spremljajo
tudi dobre prodajne številke.
pravočasne in konkretne informacije;
Nova naložbena kultura vedno bolj postaja točka
razlikovanja, ki družbo ALTA Skladi d.d. ločuje od
ostalih ponudnikov sorodnih storitev. Z inovacijami v produktni paleti in izkoriščanju prednosti
prvega na trgu ALTA Skladi d.d. utrjujemo svoj
položaj in ugled na trgu družb za upravljanje.
ALTA ABS
Sklad lahko do 100 % investira v različne
naložbene razrede (delnice, obveznice, surovine
in denar), kar pomeni, da je v času neugodnih
razmer na kapitalskih trgih možen tudi do 100%
umik v denarna sredstva, medtem ko v času
pozitivnega trenda prevladujejo delniške naložbe.
Strategija sklada omogoča upravljavcu sredstev
hitre in učinkovite reakcije, s katerimi dosega
stabilne donose, premoženje pa je manj izpostav-
Osebni portfelj
Vzajemci.com
89
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
ljeno nihanju trgov kot pri klasičnem upravljanju.
Strategija upravljanja sklada ni podvržena le subjektivnim odločitvam upravljavca, kar zagotavlja
največjo možno racionalnost in preudarnost.
ALTA ASIA
Azija počasi postaja svetovna velesila in hkrati
predstavlja enega najobetavnejših ekonomskih
območij. Kitajska je zaradi števila prebivalcev,
ogromnega zunanjetrgovinskega presežka in
velikosti izvoza in uvoza izjemno pomembna za
dogajanje v regiji in svetu. Poteze komunistične
partije so še vedno pogosto zavite v tančico mistike, a je povsem jasno, da v zadnjih letih Kitajska
poskuša spodbuditi domače povpraševanje in
zmanjšati odvisnost od povpraševanja iz razvitih
držav. Na drugi strani imamo Indijo, ki je zaradi
izjemno mladega prebivalstva v enem najboljših
demografskih položajev, kar pomeni, da bo lahko
dolgoročno beležila visoko gospodarsko rast.
Japonska, Južna Koreja in Tajvan so države, ki
so izjemno inovativne in v druge države izvažajo
izdelke z visoko dodano vrednostjo. Države zveze
ASEAN držav (Malezija, Tajska, Filipini in Indonezija) imajo predvsem zaradi čiščenja posledic
Azijske krize konec 20. stoletja skoraj povsem
nezadolžena podjetja, gospodinjstva, hkrati pa
je javni dolg minimalen. Raznolikost držav v azijski regiji je garant, da bodo v vsakem scenariju
globalnega dogajanja nekatere države izjemno
zanimive naložbene priložnosti.
ALTA BALKAN
Balkanska regija nam je blizu in jo dobro
poznamo. Gospodarstva držav Slovenije, Hrvaške,
Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije so v zadnjih
letih beležila visoko rast BDP, mnogo višjo od
90
Nazaj na kazalo
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
povprečja EU. V času krize se je gospodarska rast
ustavila, povečala se je stopnja brezposelnosti
in zmanjšala se je likvidnost. Nizki tečaji delnic
na regionalnih borzah so porok ugodnega vrednotenja regije, ki utegne kmalu privabiti kopico
tujih vlagateljev. Močne gonilne sile balkanskih delniških trgov so privatizacija državnega
premoženja, približevanje držav EU, visoka stopnja brezposelnosti, ki predstavlja velik potencial
delovne sile, ter proces povečevanja transparentnosti kapitalskih trgov držav Balkana.
ALTA BOND
Obvezniški podsklad je zelo koristno dopolnilo
delniškim podskladom, saj je običajno najbolj
donosen ravno v obdobjih, ko so delniški skladi
najmanj donosni. Tveganje je manjše, temu ustrezno nižja pa je tudi njihova pričakovana donosnost. ALTA BOND (Publikum Bond) je eden
najuspešnejših obvezniških skladov v Sloveniji,
kar potrjuje večkratni prejem nagrade Zlati V za
najboljši vzajemni sklad v segmentu obvezniških
vzajemnih skladov.
ALTA BrazilRussiaIndiaChina
Države, ki predstavljajo skupino BRIC, Brazilija,
Rusija, Indija in Kitajska, združujejo več kot 41
odstotkov svetovnega prebivalstva. Po podatkih
Mednarodnega denarnega sklada znaša delež
BRIC držav v ustvarjenem svetovnem proizvodu
manj kot 18 odstotkov. Skupina držav beleži v
zadnjih letih krepko višjo gospodarsko rast, kot
znaša svetovna gospodarska rast.V preteklem
desetletju so BRIC države predstavljale več kot
tretjino svetovne rasti, v krizi pa se je ta odstotek
še povečal. Oznaka BRIC, ki si jo leta 2001 izmislil ekonomist Jim O’Neill iz investicijske banke
Goldman Sachs, se je v preteklem desetletju do-
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
bro uveljavila pri označevanju hitrorastočega dela
svetovnega gospodarstva. Skupne točke BRIC
držav naj bi bile:
• Kakovost institucij v državi
• Makroekonomska stabilnost
• Odprto gospodarstvo in
• Izobraženo prebivalstvo
Spremenjene razmere v svetovnem gospodarstvu
se že čutijo pri bolj samozavestnem nastopu teh
držav pri zagovarjanju lastnih interesov. Kitajska je pred leti prehitela Japonsko kot največji
kupec ameriških obveznic. Indija že dolgo ni več
zgolj svetovni klicni center, temveč zaradi ugodnih demografskih gibanj ponuja najlepši svetovni
potencial rasti v prihodnjih 50 letih, hkrati pa se
je šele dobro podala na pot reform, privatizacije
in industrializacije. Po podatkih Svetovne banke
je v letu 2006 v Indiji kar 56 % delovne sile delalo v
kmetijstvu, ki pa je ustvarilo zgolj 18 % indijskega
bruto domačega proizvoda.
Rusija z bogatimi nahajališči nafte, plina, niklja in ostalih surovin pridobiva na svetovnem
vplivu in moči, kar skoraj vsako zimo občuti
tudi razvita Evropa. Brazilija pa je kot največje
in najpomembnejše gospodarstvo v Latinski
storitev. Tudi sicer se vloga trgovinske menjave
med Kitajsko in Brazilijo vztrajno povečuje. Izvoz
Brazilije na Kitajsko predstavlja 11,6 %, uvoz pa
12,4 %.
Ameriki z razpršenim gospodarstvom v krizi
pokazalo izjemno odpornost na zunanje šoke
in upad povpraševanja in ključnih izvozni partnerjev. Država, v kateri živi skoraj 200 milijonov
prebivalcev in se po številu prebivalcev uvršča
na peto mesto na svetu (za Kitajsko, Indijo, ZDA
ter Indonezijo), ustvari približno 2,5 odstotka
svetovnega BDP. Ključni izvozni proizvodi so tako
železova ruda, sladkor, etanol, jeklo, kava, jeklo,
računalniki in letala. Kljub dejstvu, da je Brazilija
s skoraj 200 milijardami dolarjev izvoza triindvajseti največji svetovni izvoznik, uspe dvakrat večja
Kitajska izvoziti skoraj osemkrat več blaga in
ALTA EUROSTOCK
Pristop k skladom
Raznoliki razvojni modeli BRIC držav, različne
politične ureditve in makroekonomsko stanje
držav omogoča upravljavcu zasledovanje kopice
neodvisnih, a zelo pomembnih procesov. Vlagatelji z investicijo v ALTA BRIC neposredno
sodelujejo pri gospodarskem razvoju, industrializaciji, urbanizaciji, demografskih premikih in
oblikovanju srednjega razreda v Braziliji, Rusiji,
Indiji in na Kitajskem.
ALTA ENERGY
Energija je vsak dan bolj dragocena, dražja in vse
bolj iskana. Poraba energije iz dneva v dan vrtoglavo narašča, hitro rastoči trgi pa še dodatno
dvigajo povpraševanje. Pomembna dejstva: naravni energetski viri nafte, plina in rudnin niso obnovljivi. Alternativni viri energije še ne morejo nadomestiti klasičnih. Trenutno aktivni viri usihajo,
povpraševanje po njih pa ne pojenja.
Zanimiv je za vlagatelje , ki si želijo tako prihodke
od dividend kot dolgoročno kapitalsko rast. Izbor
podjetij iz razvite Evrope, ki imajo visoko dividendno donosnost, je za vlagatelje zanimiv, ker
gre za podjetja, ki so stabilna, transparentna in
se zavedajo pomena ustvarjanja vrednosti za
delničarje. Podjetja, ki so, zgodovinsko gledano,
izplačevala visoke dividendne donose, so namreč
bila tudi dolgoročno uspešna. Zaradi razpršenosti
sklada po sektorjih in zaradi osredotočenosti na
evropska t.i. “bluechip” podjetja, so vlagatelji izpostavljeni nižjemu tveganju. Upravljanje sklada
Osebni portfelj
Vzajemci.com
91
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
je transparentno, saj je vlagateljem vnaprej poznana celotna njegova struktura.
ALTA GLOBAL
Globalna naložba je temeljna delniška naložba.
Omogoča neomejene naložbene možnosti, tako
pri izbiri podjetij kot tudi zasledovanju različnih
naložbenih idej. Poudarek je na naložbah iz
razvitih delov sveta, portfelj pa sestavljajo tudi
ključne naložbe iz hitrorastočih delov sveta, s
čimer prilagajamo tveganje in donos. Sklad je
primeren za dolgoročna mesečna vlaganja (redno letno varčevanje).
ALTA GOLD
Zlato zaradi svojih edinstvenih značilnosti (relativna omejenost ponudbe, trajna vrednost in njeno
ohranjanje, ekvivalent vrednosti, menjalno sredstvo, uporabna kovina) ponuja zanimivo naložbeno
obliko, toliko bolj, ker je njegovo gibanje nekorelirano z gibanjem nekaterih drugih naložbenih
razredov. Zlato tudi danes predstavlja varno
zavetje v razmerah povečane inflacije. Dejstva:
Zlato ni korelirano z nobenim premoženjskim
trgom. Naraščajoče povpraševanje s strani držav
v razvoju in njihovih prebivalcev, ki imajo vse večjo
kupno moč (Indija, Kitajska). Omejeni viri (po
nekaterih podatkih je znanih in odkritih rezerv
zlata le še za 15 let). Visoka volatilnost delniških
trgov in politični spori v svetu podžigajo rast vrednosti zlata. Edino sprejemljivo in povsod plačilno
sredstvo v finančnih krizah so žlahtne kovine.
Centralne banke razvitih držav imajo zaradi varnosti več kot polovico državnih rezerv v zlatu.
ALTA HIGH YIELD BOND
ALTA HIGH YIELD BOND je prvi slovenski
obvezniški vzajemni sklad, z naložbeno poli-
92
Nazaj na kazalo
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
tiko usmerjeno v investiranje v t.i. “high yield”
oziroma visokodonosne obveznice. Gre za obveznice, ki jih izdajajo države ter javne ali zasebne
družbe in nosijo bonitetno oceno BB+/Ba1 ali
nižjo, s strani S&P ali Moody’s. So oblika naložbe,
ki v sebi združuje najboljše lastnostni dveh
glavnih naložbenih razredov: delnic in obveznic.
Lahko rečemo, da sklad nosi potencial donosnosti delniških vzajemnih skladov ob tveganju
obvezniškega vzajemnega sklada.
ALTA INDIA
Indija je najhitreje rastoči demokratičen trg
z enim od največjih potencialov rasti med
hitrorastočimi trgi. Dobra milijarda prebivalcev
predstavlja ogromen človeški kapital, katerega
nosilci so visoko usposobljeni delavci in priznani
inženirji. Obeti za prihodnost kažejo spremembo
strukture potrošnje iz osnovnih dobrin v zdravstveni, transportni in storitveni sektor. Na področju
osebnega varčevanja se pričakuje postopen prehod z bančnih depozitov na borzni trg in v druge
finančne naložbe. Nadaljnja liberalizacija gospodarstva in močan proces urbanizacije bosta ustvarila močen srednji razred.
ALTA KOMET
Sklad investira v tri države (Koreja, Mehika in
Turčija), ki jih združuje lastnost, da gre za države,
ki so na meji med razvitimi in hitrorastočimi
državami, kar pomeni, da gre za države z večjim
potencialom prihodnje rasti kot ga imajo razvite države, hkrati pa so nekoliko manj tvegane
naložbene možnosti kot države v razvoju. Južna
Koreja je ena od najbolj inovativnih držav na
svetu, hkrati pa ima izjemno raznoliko gospodarstvo – od proizvodnje najrazličnejših trajnih
dobrin do elektronike in izvoznega gradbenega
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
sektorja. Na drugi strani je Turčija, ki je zaradi
številnega mladega prebivalstva in stabilnega
bančnega sektorja zabeležila eno najmočnejših
gospodarskih okrevanj v prezadolženi Evropi. Eno
najmlajših prebivalstev na svetu, naravne danosti, stabilen bančni sektor in rastoči geopolitični
pomen države so razlogi, da se Turčija čedalje
pogosteje omenja v skupini BRIC državPo drugi
strani pa je glavna privlačnost Mehike velikost
trga (preko 100 milijonov prebivalcev) ter še vedno nadpovprečna gospodarska rast. Mehika je
država, ki je zaradi prostotrgovinskega območja
NAFTA močno odvisna od ZDA, a vendar ponuja
potencial hitrorastoče Latinske Amerike. Ker so
si države med seboj precej različne, se naložbe
iz različnih držav lepo dopolnjujejo, s čimer se
zmanjšuje tudi tveganost.
ALTA MONEY MARKET
Gre za sklad denarnega trga, ki se po varnosti
uvršča povsem na vrh ponudbe ALTA Skladov.
Njegova naložbena politika je usmerjena v zagotavljanje enakomerne in zmerne dolgoročne rasti
vrednosti sredstev ob nizkem tveganju ter visoki
likvidnosti in varnosti naložb. Pričakovano donosnost sklada lahko primerjamo s kratkoročnimi
bančnimi depoziti vendar s ključno prednostjo
popolne likvidnosti naloženih sredstev, ki so vam
na voljo v vsakem trenutku. Sklad je namenjen
konservativnejšim vlagateljem, ki si želijo visoke
stopnje varnosti in likvidnosti svoje naložbe, ter
želijo varčevati kratkoročno (do 1 leta).
ALTA NEW EUROPE
Države Nove Evrope že dalj časa dosegajo visoke gospodarske rasti. Z vstopom v EU uživajo
pozitivni vpliv večje mednarodne menjave kot tudi
večjih tujih neposrednih investicij. Regija je bo-
Pristop k skladom
gata z naravnimi viri in podpovprečno izpostavljena gospodarski rasti ZDA. Portfelj podsklada
je sestavljen iz delnic največjih in najlikvidnejših
podjetij iz različnih panog, od naftnega sektorja
do farmacije in bančništva. Podklad je srednje
izpostavljen tudi Balkanu, kjer poteka močan
proces konsolidacije (prevzemi in združitve), kar
dodatno povečuje možnosti za nadpovprečne
donose.
ALTA PHARMA-TECH
Je sektorski podsklad, ki ima svojo naložbeno
politiko omejeno na delnice podjetij iz panog
tehnologije (računalniška industrija, polprevodniki, programska oprema, zabavna elektronika,
mobilne komunikacije), zdravstva (farmacija, biotehnologija, medicinski pripomočki) in telekomunikacij (ponudniki fiksnih in mobilnih telekomunikacijskih storitev). Tehnološka podjetja so
ključna za napredek in gonilna sila gospodarske
rasti. Tehnološki sektor je zaradi močnih bilanc
in potrebe netehnoloških podjetij po optimizaciji
poslovanja , nenehnemu naraščanju količine
računalniških podatkov in potrebe za obdelavo
in shranjevanjem ter prenosom le teh, krizo
prebrodil v boljšem stanju kakor ostale panoge.
Naložbe v delnice perspektivnih rastočih podjetij
s področja znanosti in tehnologije, kakor tudi v
manjša podjetja z velikim razvojnim potencialom,
so odlična naložbena priložnost za najširši krog
vlagateljev. Glede na stanje na trgu se struktura
naložb prilagaja med tremi panogami (tehnologija, zdravstvo in telekomunikacije). Na ta način se
poskuša zmanjšati volatilnost sklada, ki izvira iz
tradicionalne velike volatilnosti tehnoloških delnic. Poleg panoge tehnologije je v skladu tudi
močan poudarek na zdravstvu (farmacija in biotehnologija). V zdravstvu se iščejo perspektivne
Osebni portfelj
Vzajemci.com
93
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
naložbe v delnice farmacevtov in biotehnologov,
ki nudijo nadpovprečno rast v panogi. Dobršen
del sklada zavzemajo tudi naložbe v delnice
biotehnoloških podjetij, ki šele razvijajo svoje
prve produkte, pomenijo pa velik potencial rasti
pri pozitivnem toku novic o razvoju testiranj novih
zdravil in pri prevzemni aktivnosti. Tretje področje
naložbene politike so naložbe v telekomunikacija
podjetja, ki so pretežno stabilna večja podjetja z
dobro dividendno donosnostjo bodisi telekomunikacijska podjetja, ki imajo nadpovprečno rast v
panogi.
ALTA PRIMUS
Mešani podsklad vzdržuje precej uravnoteženo
strukturo lastniških in dolžniških naložb, kar mu
omogoča relativno stabilnost in hkrati rast na
daljši rok. Delniške naložbe so usmerjene poleg
Slovenije predvsem v države EU, kar zmanjšuje
valutno tveganje sklada. V naložbah sklada so
predvsem najboljša evropska podjetja, ki imajo
veliko tržno kapitalizacijo, stabilno poslovanje in
nadpovprečen dividendni donos.
ALTA SENIOR
ALTA SENIOR je sklad, ki ima prilagodljivo sestavo naložb. Sklad nima natančno določenega
razmerja med dolžniškimi in lastniškimi vrednostnimi papirji. Ob upoštevanju ekonomskih in
drugih dejavnikov, upravljavec sklada spreminja portfelj tako, da je občasno bolj izpostavljen
do lastniških vrednostnih papirjev občasno do
dolžniških vrednostnih papirjev, v odvisnosti od
pričakovanj rasti/padcev na finančnih trgih. V
primeru, da se v prihodnosti pričakuje upadanje
gospodarske rasti, se portfelj sklada spremeni
tako, da je bolj izpostavljen do dolžniških vrednostnih papirjev in je zato sklad manj tvegan.
94
Nazaj na kazalo
Predstavitve družb za upravljanje: ALTA Skladi
In obratno, če se pričakuje gospodarska rast je
portfelj sklada bolj izpostavljen do lastniških
vrednostnih papirjev zaradi pričakovane višje
donosnosti kot v primeru dolžniških vrednostnih
papirjev.
ALTA TURKEY
Turško gospodarstvo so v letih pred krizo zaznamovale visoke, tudi 9-odstotne stopnje rasti, kar
je precej višje od evropskega povprečja. Na turško
gospodarstvo ugodno vplivajo uspešne gospodarske reforme, privatizacija državnega premoženja
in približevanje EU. Sklad vlagateljem omogoča
preprost dostop do zelo transparentnega in likvidnega turškega kapitalskega trga, brez zapletenih
upravnih postopkov, ki so povezani s to deželo.
Turčija je kljub precejšnji izvozni naravnanosti
krizo s preusmeritvijo na rastoče trge in zaradi
stabilnega finančnega sistema prestala v odlični
formi. Dejstva: Trg s 70 milijoni prebivalcev. Eden
najbolj likvidnih hitrorastočih trgov. Približevanje
Turčije EU in uspešno uvajanje gospodarskih
reform. Pomembna geografsko-politična lega
Turčije. Naraščajoča kupna moč in BDP na
prebivalca. Znižanje inflacije v zadnjih 5 letih.
ALTA USA
Kapitalski trg ZDA je največji in najbolj razvit trg
na svetu. Investiranje v ZDA je privlačno tako
zaradi velikega izbora delnic kakor tudi zaradi
ugodnega vrednotenja podjetij ter nizke vrednosti
dolarja. Zaradi same velikosti trga in kotirajočih
delnic je veliko možnosti pri selekciji delnic in s
tem usklajevanja tveganosti in donosnosti vzajemnega sklada.
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
ALTA WATER
Okoljske analize kažejo, da je pomanjkanje čiste
pitne vode tolikšno, da postaja njeno ohranjanje
in čiščenje eno najpomembnejših globalnih vrednot. Vlaganje v ohranitev čistih voda pa je zaenkrat še vedno relativno majhno. Distribucija in
zagotavljanje čiste pitne vode v velemestih bo
zahtevala večja vlaganja. Pričakovana letna rast
v različnih sektorjih, ki se ukvarjajo z vodo, znaša
10 do 15%. Izjemne priložnosti so še posebej
v sektorju desalinacije (pridobivanje sladke iz
slane vode) in čiščenja vode. Dejstva: Za vodo ni
substituta. Cene za vodo rastejo hitreje kot cene
za nafto in plin. Okoljske ocene Združenih narodov pravijo, da bo samo za zadostitev potreb po
čisti vodi v državah v razvoju potrebnih 180 milijard $ letno. Ocenjeno je, da bo do leta 2025 na
področjih z omejenimi vodnimi viri živelo okoli 2,8
milijarde ljudi.
Profili vlagateljev s priporočljivo sestavo naložb
DRZNO FLEGMA
URAVNOTEŽENO FLEGMA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
ALTA ENERGY - 20,00%
ALTA GLOBAL - 20,00%
ALTA ABS - 15,00%
ALTA BrazilRussiaIndiaChina - 15,00%
ALTA PHARMA-TECH - 20,00%
ALTA HIGH YIELD BOND - 10,00%
ALTA ABS - 20,00%
ALTA GLOBAL - 15,00%
ALTA PHARMA-TECH - 15,00%
ALTA PRIMUS - 10,00%
ALTA BOND - 20,00%
ALTA HIGH YIELD BOND - 20,00%
DINAMIČNO FLEGMA
MODRO FLEGMA
• ALTA GLOBAL - 15,00%
• ALTA PHARMA-TECH - 10,00%
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
ALTA ENERGY - 15,00%
ALTA ABS - 15,00%
ALTA BrazilRussiaIndiaChina - 10,00%
ALTA PHARMA-TECH - 20,00%
ALTA BOND - 15,00%
ALTA HIGH YIELD BOND - 10,00%
Pristop k skladom
Osebni portfelj
ALTA GLOBAL - 15,00%
ALTA ABS - 15,00%
ALTA BOND - 40,00%
ALTA HIGH YIELD BOND - 20,00%
Vzajemci.com
95
Predstavitve družb za upravljanje:Ilirika DZU
Predstavitve družb za upravljanje:Ilirika DZU
ILIRIKA DZU
J
e ena prvih družb v Sloveniji, ki je pričela
upravljati vzajemne sklade že pred 15-imi
leti, začenši s svojim najstarejšim skladom Ilirika Modra Kombinacija. Do danes se je
družba razvila v eno od vodilnih družb za upravljanje v Zahodnem Balkanu, ki skupaj preko povezanih družb upravlja že 27 vzajemnih skladov.
Cilj družbe je stremeti k trajnem plemenitenju
premoženja in zadovoljstvu njenih vlagateljev.
Vzajemni skladi v upravljanju
ILIRIKE DZU:
ILIRIKA MODRA KOMBINACIJA
mešani podsklad
je globalni sklad z aktivno naložbeno politiko
upravljanja in hkrati najstarejši podsklad v upravljanju ILIRIKE DZU. Cilj podsklada je v doseganju zmernega donosa preko kombinacije
naložb v lastniške in dolžniške vrednostne papirje razpršenih po svetu. Delniške naložbe sklada so usmerjene prvenstveno v gospodarstva z
uravnoteženo gospodarsko sliko, medtem, ko
dolžniški vrednostni predstavljajo protiutež nihajnosti lastniških vrednostnih papirjev.
ILIRIKA BRAZILIJARUSIJAINDIJAKITAJSKA
delniški podkslad
je geografsko usmerjen vzajemni skald, ki vlaga sredstva predvsem v delniške trge hitreje
razvijajočih gospodarstev kot so: Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska (Hongkong) itd. Sklad pri tem
zasleduje aktivno naložbeno politiko,ki omogoča
skladu prilagajanje in uravnavanje naložb znotraj
96
Nazaj na kazalo
omenjenih držav glede na njihovo makroekonomsko sliko in potencial za kapitalsko rast.
ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški podkslad
je geografsko usmerjen vzajemni skald, ki vlaga
sredstva predvsem v delniške trge gospodarstev
Vzhodno Evropskih držav kot so: Rusija, Turčija,
Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska,
ipd. Sklad pri tem zasleduje aktivno naložbeno
politiko,ki omogoča skladu prilagajanje in uravnavanje naložb znotraj omenjenih držav glede na
njihovo makroekonomsko sliko in potencial za
kapitalsko rast.
ILIRIKA Obvezniški podsklad
je globalni obvezniški sklad, ki vlaga sredstva
predvsem na trge dolžniških vrednostnih papirjev, kot so obveznice in kratkoročni vrednostni
papirji. Sklad ima pri tem možnost vlaganja sredstev v različne vrste obveznic, od kratkoročni
do dolgoročnih kot tudi v obveznice z različnimi
bonitetnimi ocenami.
ILIRIKA Globalni sklad skladov podsklad
je globalni sklad, ki vlaga svoja sredstva v
globalne kapitalske trge preko drugih investicijskih skladov, kot so: ETF-ji (odprti investicijski
skladi, s katerimi se trguje na borzi in sledijo indeksom), vzajemni skladi in investicijske družbe.
Večina sredstev podsklada je vloženih v delniške
trge razvitih in razvijajočih gospodarstev. Del
sredstev podsklada pa je razpršen tudi med sektorske in obvezniške sklade.
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
ILIRIKA Farmacija delniški podsklad
je sektorski vzajemni podsklad,ki vlaga sredstva
globalno v delnice podjetij iz zdravstvene panoge.
Naložbe sklada so tako usmerjene v podjetja, ki
proizvajajo opremo za zdravstvo ali se ukvarjajo
z zdravstvenimi storitvami, in podjetja, katerih
dejavnost je farmacija, biotehnologija ali bioznanost.
ILIRIKA Finance delniški posklad
je sektorski sklad,ki vlaga sredstva globalno
v delnice podjetij iz finančne panoge. Naložbe
sklada so tako usmerjene v banke, zavarovalnice, nepremičninske družbe in druga podjetja
finančnih storitev. Sklad geografsko ni omejen,
zato vlaga v kapitalske trge tako razvitih kot
razvijajočih se gospodarstev.
ILIRIKA Gazela delniški podsklad
je aktivno upravljan globalni podsklad z visoko
dinamiko spreminjanja naložb, ki vlaga sredstva
predvsem v lastniške vrednostne papirje izdajateljev z majhno tržno kapitalizacijo in v regije z
uravnoteženo makroekonomsko sliko.
ILIRIKA Azija delniški podsklad
je regijsko usmerjen podsklad, ki vlaga sredstva v delniške trge držav Azije kot so: Malezija,
Indonezija, Tajska, Kitajska, Južne Koreja, Hong
Konga, Indija in Tajvan. Sklad zasleduje aktivno
naložbeno politiko, ki omogoča skladu prilagajanje in uravnavanje naložb znotraj omenjenih
držav glede na njihovo makroekonomsko sliko in
potencial za kapitalsko rast.
proizvajajo, distribuirajo in prodajajo energente
(ali električno energijo) ali opremo za pridobivanje energentov, podjetja, ki pridobivajo in predelujejo surovine ali materiale (premog ali uran), ter
podjetja, ki raziskujejo ali razvijajo alternativne
vire energije.
ILIRIKA Amerika delniški podsklad
je regijsko usmerjen podsklad, ki sredstva vlaga v
delnice podjetij, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem področju Amerike.
Pri tem naložbeno področje Amerike pokriva tako
Severno, Srednjo in Južno Ameriko.
ILIRIKA Gold delniški podsklad
je sektorsko usmerjen vzajemni sklad, ki vlaga
sredstva v delnice podjetij, katerih osnovna dejavnost je proizvodnja in predelava žlahtnih kovin
oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje ipd.) z žlahtnimi kovinami.
Podsklad ILIRIKA Latina delniški
je regijsko usmerjen vzajemni sklad, ki vlaga svoja sredstva predvsem v delniške trge na geografsko omejenih hitro rastočih gospodarstev južne
in srednje Amerike.
ILIRIKA Prehrana delniški podsklad
je sektorski podsklad, ki vlaga sredstva v delnice
podjetij, katerih osnovna dejavnost je vezana na
pridobivanje, distribucijo in predelavo hrane in
pijače.
ILIRIKA Energija delniški podsklad
je sektorski podsklad, ki sredstva vlaga v delnice
podjetij iz energetskih podjetij. To so podjetja, ki
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
97
Predstavitve družb za upravljanje:Ilirika DZU
Portfelji
PORTFELJ » ZMERNI«
sestavljajo sledeči skladi Ilirike Krovnega
sklada:
• 40% ILIRIKA OBVEZNIŠKI obvezniški
podsklad
• 60% ILIRIKA AZIJA delniški podsklad
Portfelj ponuja sestavo izbranih podskladov
Ilirike Krovnega sklada, ki ob aktivnem upravljanju skladov v okviru svojih naložbenih
politikah omogoča zmerno rast sredstev vlagatelju na izbranih kapitalskih trgih. Primeren za zmernega vlagatelja, ki išče ravnotežje
med zmernim donosom in zmernim tveganjem svoje naložbe.
PORTFELJ »POSPEŠENI«
• 33% ILIRIKA GAZELA delniški podsklad
• 33% ILIRIKA AZIJA delniški podsklad
• 33% ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska
Portfelj ponuja sestavo izbranih podskladov
Ilirike Krovnega sklada, ki ob aktivnem upravljanju skladov v okviru svojih naložbenih
politikah omogoča zmerno rast sredstev vlagatelju na izbranih kapitalskih trgih. Primeren za vlagatelja, ki išče ravnotežje med
višjim donosom in višjim tveganjem svoje
naložbe.
Zgoraj omenjeni portfelji niso sestavljeni produkti,
vendar le dve od mnogih možnosti vlaganja v več podskladov Ilirike Krovnega sklada, ki so vlagatelju na voljo
zaradi načela razpršitve.
sestavljajo sledeči skladi Ilirike Krovnega
sklada:
ILIRIKA DZU, d.o.o., Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana, upravlja ILIRIKA krovni sklad, ki ga sestavljajo: ILIRIKA Modra kombinacija mešani, ILIRIKA Obvezniški, ILIRIKA
BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški, ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški, ILIRIKA Gazela delniški, ILIRIKA Finance delniški, ILIRIKA Farmacija delniški, ILIRIKA Azija delniški,
ILIRIKA Energija delniški, ILIRIKA Gold delniški, ILIRIKA Amerika delniški, ILIRIKA Latina delniški, ILIRIKA Prehrana delniški ter ILIRIKA Globalni sklad skladov. Pravila
upravljanja, prospekt ter izvleček prospekta, kjer je točen opis investicijske politike, je možno brezplačno dobiti na sedežu družbe od 8:30 do 17:00 ure oziroma vsak trenutek
preko spletnih strani na vseh pooblaščenih vpisnih mestih. Vlagatelj ima poleg prospekta in izvlečka prospekta pravico do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila.
(Naložbena politika sklada dovoljuje naložbe na trge, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnih skladov, ki so v upravljanju ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana.) Zgodovinski
podatki ne zagotavljajo donosov v prihodnosti, poleg tega pa je pri samem neto donosu potrebno upoštevati stroške vstopne provizije (najvišje provizije znašajo: pri ILIRIKA
Modra kombinacija mešani 2,8%, pri ILIRIKA Obvezniški 1,8%, pri ILIRIKA Globalni sklad skladov 1,8%, pri ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški 3%, pri ILIRIKA Vzhodna
Evropa delniški 3,5%, pri ILIRIKA Gazela delniški 3%, pri ILIRIKA Farmacija delniški 3%, pri ILIRIKA Finance delniški 3%, pri ILIRIKA Azija delniški 3%, pri ILIRIKA Gold delniški
3%, pri ILIRIKA Amerika delniški 3%, pri ILIRIKA Energija delniški 3%, pri ILIRIKA Latina delniški 3%, pri ILIRIKA Prehrana delniški 3%. Izstopni stroški znašajo 0%).
98
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
99
Predstavitve družb za upravljanje: KBM INFOND DZU
Predstavitve družb za upravljanje: KBM INFOND DZU
KBM INFOND DZU
naložbe upravljavci izbirajo predvsem delnice velikih, uveljavljenih podjetij. Sklad omogoča upravljavcem veliko fleksibilnost v strukturi portfelja v
obdobjih, ko predvidevajo spremembe na trgu.
BM Infond je eden izmed vodilnih upravljavcev skladov v Sloveniji, ki upravlja
premoženje v višini cca. 280 milijonov evrov v skupno 26 skladih in podskladih. Navedeno
držav skupine BRIC. Med ‘Frontier’ trge štejemo
države, kot so Kazahstan, Indonezija, Vietnam,
Singapur, Katar, Turčija, Savdska Arabija, Panama, Peru, Čile, Argentina… V letu 2011 je vsaka
število skladov in višina sredstev v upravljanju
uvrščajo KBM Infond med vodilne in največje upravljavce v Sloveniji s 15,11 % tržnim deležem.
Vzajemni skladi v upravljanju KBM Infonda se
tržijo domačim, slovenskim vlagateljem, prav
tako pa tudi tujim vlagateljem na evropskih trgih
(Avstrija, Slovaška…). V sklopu trženja skladov v
tujini je npr. sklad Infond BRIC že večkrat prejel
najvišjo Morningstarjevo oceno (5 zvezdic), prav
tako pa se redno uvršča na najvišja mesta v primerjavah skladov evropskih ocenjevalcev skladov.
naštetih držav dosegala od 5,3 pa do celo 18,7 %
rast bruto domačega proizvoda. Makroekonomski kazalci Frontier trgov so bistveno boljši od
razvitih držav. Te države niso zadolžene, imajo
višjo gospodarsko rast, naravni prirastek, rast
privatne potrošnje in investicijskih vlaganj.
INFOND PANAMERICA, delniški podsklad
Infond PanAmerica nalaga sredstva pretežno
v delnice družb s sedežem ali pretežnim delom
poslovanja v državah Severne, Srednje in Južne
Amerike. Z naložbo v ta podsklad zajamete
skoraj polovico svetovnih kapitalskih trgov. Severna Amerika je področje razvitih gospodarstev,
Latinska Amerika pa področje nadpovprečnih
gospodarskih in borznih rasti. Upravljavci izbirajo delnice družb z dobrimi poslovnimi rezultati,
zdravim jedrom in dolgoročno poslovno vizijo.
INFOND ENERGY, delniški podsklad
Infond Energy nalaga sredstva pretežno v delnice
družb panožno omejenega portelja družb iz industrij nafta in plini, bazični materiali in oskrba z
energijo brez geografske omejitve. Povpraševanje
po energentih v svetu narašča, s čemer naraščajo
tudi njihove cene in s tem posredno tudi dobički
energetskih podjetij. Rastoče zanimanje za obnovljive vire energije pa daje zagon celemu segmentu panoge.
INFOND DELNIŠKI, delniški podsklad
Infond Delniški je globalni delniški podsklad brez
panožne omejitve, kar daje upravljavcem veliko
fleksibilnost v upravljanju portfelja, ki pa zmeraj
ohranja vsaj 75 % sredstev v lastniških vrednostnih
papirjih. Naložbena politika temelji na naložbah v
delnice globalnih korporacij z dobrimi poslovnimi
rezultati, zdravim jedrom in dolgoročno poslovno vizijo. Sklad je bil v letih 2005 do 2007 trikrat
zapored razglašen za najboljši delniški sklad na
KREKOV KROVNI SKLAD
slovenskem trgu.
INFOND €UROPA, delniški podsklad
Infond €uropa investira sredstva pretežno v delnice evropskih podjetij, ki poslujejo globalno –
tako je izpostavljenost gospodarskim nihanjem
na evropskih tleh manjša. Manjši delež sredstev
vlaga tudi v perspektivna podjetja razvijajočih se
trgov vzhodne Evrope.
Sklad nima geografske omejitve.
K
KROVNI SKLAD INFOND
INFOND BRIC, delniški podsklad
Infond BRIC nalaga sredstva pretežno v delnice
družb s sedežem ali pretežnim delom poslovanja v Braziliji, Rusiji, Indiji in Kitajski. To so štiri
največja gospodarstva hitro rastočih trgov, novi
ustvarjalci svetovne gospodarske rasti s četrtino
vsega svetovnega prebivalstva in visokimi stopnjami gospodarske rasti. Upravljavci izbirajo delnice družb z dobrimi poslovnimi rezultati, zdravim
jedrom in dolgoročno poslovno vizijo.
INFOND FRONTIER, delniški podsklad
Infond Frontier nalaga sredstva pretežno v delnice družb s sedežem ali pretežnim delom
poslovanja v državah t.i. mejnih (Frontier) trgov
in hitro rastočih gospodarstev, ki pa ne zajemajo
100
leta 2012 razglašen za najboljši sklad področja
zdravstvo za obdobje treh let na slovenskem trgu.
Nazaj na kazalo
INFOND LIFE, delniški podsklad
Infond Life nalaga sredstva pretežno delnice
družb iz panoge zdravstvo in panožnih skupin kot
so proizvajalci, distributerji in prodajalci zdravil,
medicinske opreme in pripomočkov, družbe s
področja biotehnologije in bioznanosti ter zdravstvenih storitev. Sklad nima geografske omejitve.
S staranjem prebivalstva se poraba produktov in
storitev zdravstvenega sektorja veča in pričakovati
je rast zdravstvenega sektorja. Obenem je farmacija defenzivni sektor, ki je manj občutljiv
za nihanja na borzi. Infond Life je bil v začetku
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
INFOND HRAST, uravnoteženi podsklad
Infond Hrast sredstva investira v uravnotežen
portfelj delnic in obveznic, globalno, brez
panožne omejitve. Zaradi poudarka na varnosti
Pristop k skladom
INFOND BOND, obvezniški podsklad
Infond Bond investira sredstva v več deset
različnih obveznic in nizkotveganih naložb.
Obvezniški skladi so zelo primerni za uravnavanje tveganosti naložb vlagateljev. Primerni so kot
nizkotvegan samostojni del naložbenega portfelja, pa tudi kot oblika zavarovanja doseženih
donosov v višjetveganih skladih ali varovanje pred
pričakovanimi nihanji na trgu.
KREKOV NANO&TECH, delniški podsklad
Krekov Nano&Tech je prvi slovenski sklad, ki
omogoča vlagateljem investiranje v delnice
nanotehnoloških podjetij. Razvoj nanotehnologije
omogoča revolucijo strukture in uporabe materialov v prihodnosti. Ob nanotehnologiji podsklad
vključuje še naložbe delnic podjetij iz panog nove
energije, vodnega sektorja in biotehnologije.
KREKOV KLAS DRUŽBENO ODGOVORNI,
delniški podsklad
Krekov Klas Družbeno odgovorni je prvi sklad v
Sloveniji, ki nalaga sredstva v delnice svetovno
priznanih podjetij, ki poleg finančnih kriterijev
izpolnjujejo še kriterije družbeno odgovornega
investiranja, torej omogočajo trajnostni razvoj
podjetij in njihovega celotnega družbenega okolja
z ekonomsko, okoljsko in družbeno sprejemljivim
poslovanjem. Sklad nima geografske in panožne
omejitve.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
101
Predstavitve družb za upravljanje: KBM INFOND DZU
KREKOV MOST NOVI TRGI, delniški podsklad
Krekov Most Novi trgi sredstva nalaga pretežno
v delnice na kapitalskih trgih držav v razvoju
(emerging markets) z nadpovprečno gospodarsko rastjo, kot so Južna Koreja, Indija, Južna Afrika, Brazilija, Tajvan, Kitajska, Mehika, Rusija,
Turčija. To so države visokih gospodarskih rasti
in nizkih ravni zadolženosti. Sklad nima panožne
omejitve.
KROVNI SKLAD PROBANKA
KREKOV GLOBALNI, delniški podsklad
Krekov Globalni je nastal s preoblikovanjem iz
družbe Zvon ena ID. Ob slovenskih naložbah
sklad svoja sredstva vse bolj usmerja v tuje delnice najbolj stabilnih svetovneih podjetij. Naložbe
podsklada niso panožno in geografsko omejene.
PROBANKA BETA, delniški podsklad
Probanka Beta investira pretežen del sredstev v
delnice iz najperspektivnejših panog pretežno iz
razvitih držav sveta. Sklad nima panožne in geografske omejitve. Upravljavci izbirajo delnice, ki
izpolnjujejo vsaj tri od štirih kriterijev: ugodno
razmerje med pričakovanim donosom in ocenjenim tveganjem, nadpovprečni potencial za rast
dobička in prihodkov, nizka tržna vrednost glede
na ocenjene dobičke, knjigovodsko vrednost,
denarni tok in prodajo ter konkurenčne prednosti (na primer blagovna znamka, baza kupcev,
ekonomija obsega).
PROBANKA GAMA, obvezniški podsklad
Probanka Gama je za vlagatelja naložba v več
deset različnih obveznic in nizkotveganih naložb.
Upravljavci nalagajo sredstva v različne tipe
obveznic – državne in podjetniške. Obvezniški
skladi so primerni kot nizkotvegan samostojni del naložbenega portfelja, pa tudi kot oblika
zavarovanja doseženih donosov v višjetveganih
skladih ali varovanje pred pričakovanimi nihanji
na trgu.
KREKOV SKALA URAVNOTEŽENI,
mešani podsklad
Krekov Skala Uravnoteženi investira sredstva v
delnice in obveznice, brez geografske in panožne
omejitve. Odprta naložbena politika sklada
omogoča prilagajanje razmeram na trgu.
KREKOV SIDRO OBVEZNIŠKI,
obvezniški podsklad
Krekov Sidro Obvezniški omogoča dolgoročne
stabilne donose ob nizkem tveganju. Večina
naložb je usmerjena v obveznice na evrskem
območju, kar znižuje valutno tveganje. Upravljavci uvrščajo v portfelj državne in podjetniške
obveznice, kar omogoča večjo varnost delovanja zaradi razpršenosti, obenem pa omogoča
nadpovprečen uspeh pri donosnosti zaradi
podjetniških obveznic. Obvezniški skladi so primerni kot nizkotvegan samostojni del naložbenega
portfelja, pa tudi kot oblika zavarovanja doseženih
donosov v višjetveganih skladih ali varovanje pred
pričakovanimi nihanji na trgu.
102
Predstavitve družb za upravljanje: KBM INFOND DZU
Nazaj na kazalo
PROBANKA ALFA, uravnoteženi podsklad
Probanka Alfa nalaga sredstva v delnice in obveznice brez panožne omejitve iz vsega sveta.
Uravnoteženi podsklad ima poudarek na varnosti
in stabilnosti naložb, upravljavcem pa omogoča
veliko fleksibilnosti v strukturi portfelja v obdobjih, ko predvidevajo spremembe na trgu.
PROBANKA NOVI TRGI, delniški podsklad
Probanka Novi trgi nalaga sredstva pretežno v
delnice družb, vezanih na razvijajoča gospodarstva. Sklad nima panožne omejitve. Prek naložbe v
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
en podsklad vlagatelji sodelujejo v borznih gibanjih družb razvijajočih se gospodarstev sveta, ki
beležijo visoke gospodarske rasti. V zameno za
višjo tveganost trgov si lahko vlagatelji obetajo
višje donose ob višjem nihanju vrednosti enote
sklada.
PROBANKA SIGMA,
sklad absolutnega donosa
Naložbeni cilj Probanke Sigma je doseganje
stabilne letne donosnosti. To dosega z uporabo
naložbenih strategij, ki vključujejo naložbe v izvedene finančne instrumente in obveznice, instrumente denarnega trga in depozite. Kljub
naložbenemu cilju vrednost enote premoženja
niha. Podsklad nima geografske in panožne omejitve ali omejitev naložb v posebne razrede sredstev.
PROBANKA AGRICULTURE, delniški podsklad
Kmetijske pridelke porabljamo vsak dan, ne glede
na to, ali je gospodarstvo v recesiji ali razcvetu.
Probanka Agriculture investira pretežni del sredstev v delnice izdajateljev, katerih bistveni del
poslovanja oz. naložb se nanaša na sektor kmetijstva. Sodi med specializirane panožne sklade,
primerne kot dopolnitev portfelja za bolj izkušene
vlagatelje. Sklad nima geografske omejitve.
PROBANKA BIOTECH, delniški podsklad
Probanka Biotech investira pretežni del sredstev v delnice družb, pri katerih se bistveni del
poslovanja nanaša na sektor biotehnologije. To
je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo,
kemijo in tehnologije, uporablja žive organizme,
celice in njihove dele v industrijske namene v
kmetijstvu, medicini, veterini in varovanju okolja.
Sklad sodi med specializirane panožne sklade
Pristop k skladom
brez geografske omejitve, primeren je kot dopolnitev portfelja za bolj izkušene vlagatelje.
PROBANKA URANIUM, delniški podsklad
Jedrska energija pokriva okoli 16 % svetovnih
potreb po električni energiji. Zahteva malo prostora, proizvaja malo toplogrednih plinov in je gotovo eden bistvenih virov energije prihodnosti.
Probanka Uranium investira pretežni del sredstev v delnice družb sektorja pridobivanja uranove rude in jedrske tehnologije. Sklad sodi med
specializirane panožne sklade brez geografske
omejitve, primeren je kot dopolnitev portfelja za
bolj izkušene vlagatelje.
INFOND GLOBAL, vzajemni sklad fleksibilne
strukture naložb
Infond Global je vzajemni sklad fleksibilne
strukture naložb. To pomeni, da upravljavci
lahko prilagajajo strukturo naložb sklada med
delnicami, obveznicami in denarjem glede na
pričakovano relativno donosnost med posameznimi naložbenimi skupinami in dogajanjem na kapitalskih trgih. Sklad je nastal v postopku preoblikovanja investicijske družbe Infond ID.
INFOND DYNAMIC, delniški vzajemni sklad
Infond Dynamic je globalni delniški podsklad
brez panožne omejitve, kar daje upravljavcem
veliko fleksibilnost v upravljanju portfelja, ki pa
zmeraj ohranja vsaj 85 % sredstev v delnicah in
delniških ciljnih skladih. Naložbena politika temelji na naložbah v delnice globalnih korporacij
z dobrimi poslovnimi rezultati, zdravim jedrom in
dolgoročno poslovno vizijo. Sklad je nastal v postopku preoblikovanja investicijske družbe Infond
ID1.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
103
Predstavitve družb za upravljanje: KBM INFOND DZU
Vzajemni sklad PROBANKA GLOBALNI
NALOŽBENI SKLAD
Probanka globalni naložbeni sklad je sklad s fleksibilno strukturo naložb. To pomeni, da upravljavci lahko prilagajajo strukturo naložb sklada
med delnicami, obveznicami in denarjem glede
Predstavitve družb za upravljanje: KBM INFOND DZU
na pričakovano relativno donosnost med posameznimi naložbenimi skupinami in dogajanjem
na kapitalskih trgih. Sklad kotira na Ljubljanski
borzi vrednostnih papirjev z borzno oznako PBGS.
Nastal je s preoblikovanjem investicijske družbe
Zlata moneta.
INFOND PROFILI
Vsak človek ima svojo osebno nagnjenost
k tveganju in s tem svojo optimalno obliko
razporejanja naložb. Glede na to, kakšen
tip vlagatelja ste, smo oblikovali primerno
košarico skladov, s katero dosežete dodatno
Infond DINAMIČNI
• delniški Infondovi skladi
• 40 % Infond BRIC, 30 % Infond €uropa,
30 % Infond PanAmerica
• višja varnost kot pri posamezni naložbi
razpršitev naložb in s tem nižje tveganje.
Dinamični vlagatelj je pripravljen sprejemati višje tveganje v pričakovanju višjih donosov. Zanima ga razpršitev v delniške naložbe
iz vsega sveta, tako razvitih borznih trgov kot
hitro rastočih, bolj volatilnih.
Zmerni vlagatelj je pripravljen sprejeti nekoliko višje tveganje ob pričakovanih višjih
donosih, vendar želi ublažiti tveganje z manj
tveganimi skladi.
Pasivni vlagatelj želi varčevati v skladih,
vendar je pripravljen prevzeti nižje tveganje
in s tem zmerno donosnost.
VRSTA PREDNOSTI INFOND
PROFILOV!
KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM, Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, upravlja premoženje delniškega vzajemnega sklada Infond Dynamic, vzajemnega sklada fleksibilne strukture naložb Infond Global, vzajemni sklad Probanka globalni naložbeni sklad, Krovni sklad Infond z devetimi podskladi: delniškimi Infond
€uropa, Infond Delniški, Infond Energy, Infond BRIC, Infond Life, Infond PanAmerica, Infond Frontier, uravnoteženim podskladom Infond Hrast, obvezniškim podskladom Infond
Bond; Krovni sklad Probanka z osmimi podskladi: podsklad Probanka Alfa – uravnoteženi, podsklad Probanka Beta – delniški, podsklad Probanka Gama – obvezniški, podsklad
Probanka Novi trgi – delniški, podsklad Probanka Sigma – sklad absolutnega donosa, podsklad Probanka Agriculture – delniški, podsklad Probanka Uranium – delniški, podsklad Probanka Biotech – delniški in Krekov krovni sklad s šestimi podskladi: delniškimi Krekov Nano&Tech, Krekov Klas Družbeno odgovorni, Krekov Most Novi trgi, Krekov
Globalni, mešani podsklad Krekov Skala Uravnoteženi in Krekov Sidro Obvezniški, obvezniški podsklad. Vrednosti enot premoženja skladov in podskladov lahko vlagatelji in
vsi zainteresirani vsakodnevno spremljajo v časopisih Večer, Delo, Dnevnik in Finance, objavljene pa so tudi na naši spletni strani (www.infond.si) in drugih spletnih servisih.
Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod Prospektov z vključenimi pravili upravljanja in Izvlečkov prospektov oz. Ključnih podatkov za vlagateljev skladov in podskladov
ter zadnja objavljena letna in polletna poročila. Dobite jih lahko na sedežu družbe, vseh vpisnih mestih v času uradnih ur oz. jih naročite po telefonu (02 / 229 20 80, 080 22 42),
lahko pa si jih ogledate tudi na naši spletni strani.
104
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
v sklad
Infond ZMERNI
delniški in obvezniški Infondovi skladi
40 % Infond Bond, 30 % Infond Life, 30 % Infond Delniški
optimalna kombinacija med varnostjo in
donosom
Infond PASIVNI
• pretežno obvezniški z nižjimi deleži
mešanega in delniškega sklada
• 60 % Infond Bond, 20 % Infond Hrast, 20
% Infond Delniški
• velika varnost in hkrati udeležba na
delniških trgih
• Razpršitev med različnimi naložbami geografska, panožna in valutna
• Višja varnost kot pri posamezni naložbi
v sklad
• Vlagatelj lahko prehaja v drug profil brez
stroškov
• Najnižji znesek vplačila v posamezni
profil je 50 evrov
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
105
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
KD Skladi
K
D Skladi je ena vodilnih družb za upravljanje v Sloveniji, članica Skupine KD
Group. Upravlja KD Krovni sklad s 17 podskladi in vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni.
ali geografske omejitve. Globalna usmeritev bo
skupaj z uvedbo varovanja premoženja podsklada
z izvedenimi finančnimi instrumenti omogočila,
da bo podsklad še učinkoviteje iskal potencialne
Skladi investirajo na različnih svetovnih kapitalskih trgih in panogah ter vlagateljem ponujajo pestro paleto naložbenih politik, med katerimi lahko v vsakem trenutku oblikujejo portfelj
skladno s svojih potrebami. KD Skladi izhajajo
iz tradicije, znanja in izkušenj, ki so jih pridobili v dolgoletnem upravljanju skladov. Posebno
mesto v ponudbi ima KD Galileo, prvi slovenski
vzajemni sklad, ki je 1. januarja 2012 praznoval
že 20. rojstni dan.
naložbene priložnosti po svetu in se prilagajal
razmeram na trgu.
Predstavitev skladov KD Skladi
Podskladi KD Krovnega sklada
KD Galileo, fleksibilna struktura naložb
KD Galileo je prvi slovenski investicijski sklad in
je 1. januarja 2012 praznoval že 20. rojstni dan.
V skladu z naložbeno politiko fleksibilne strukture naložb se struktura naložb KD Galilea prilagaja razmeram na trgih. V obdobjih pozitivnih
gibanj na delniških trgih so sredstva podsklada
naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj
ugodnih razmer na delniških trgih pa se, zato da
se ohrani vrednost premoženja vzajemnega sklada, portfelj prerazporedi v druge oblike naložb,
kot so dolžniški vrednostni papirji in instrumenti
denarnega trga. KD Galileo se je 5. decembra
2010 preoblikoval iz evropskega v globalni sklad,
kar pomeni, da za naložbe ne veljajo sektorske
106
Nazaj na kazalo
KD Rastko, delniški
Najmanj 70 odstotkov sredstev podsklada KD
Rastko bo naloženih v finančne instrumente, ki
se nanašajo na izdajatelje iz držav Evropskega
gospodarskega prostora (EEA) in Švice, brez
drugih geografskih ali sektorskih omejitev. Najmanj 70 odstotkov sredstev je naloženih v delnice
in delniške investicijske sklade.
KD Bond, obvezniški
Obvezniški podsklad KD Bond je namenjen vlagateljem, ki iščejo dokaj varno in po donosih
boljšo ali vsaj enakovredno naložbo klasičnim
oblikam varčevanja (na primer bančnim depozitom). Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada je
naloženih v obveznice in obvezniške ciljne sklade,
preostanek pa v instrumente denarnega trga in
bančne depozite, ki ne predstavljajo dodatnih
likvidnih sredstev. Najmanj 70 odstotkov sredstev
podsklada je naloženih v finančne instrumente,
s katerimi se trguje na območju držav Evropskega gospodarskega prostora (EEA) in Švice,
brez drugih geografskih ali sektorskih omejitev.
Podsklad se je s 5. decembrom 2010 preoblikoval
tako, da nima več naložb v delnice.
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
KD MM, sklad denarnega trga
KD MM, sklad denarnega trga, je podsklad brez
vstopne in z nizko upravljavsko provizijo, ki nalaga sredstva v instrumente denarnega trga in
bančne depozite. Zaradi nizke tveganosti je alternativa bančnim depozitom in je namenjen predvsem vlagateljem, ki želijo imeti za krajši čas zelo
varno naložbo in hkrati likvidnost vloženih sred-
jatelje oziroma kreditne ustanove z območja
Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Romunije, Bolgarije,
Grčije in Turčije, brez sektorskih omejitev. Najmanj 75 odstotkov sredstev je naloženih v delnice
in delniške investicijske sklade.
stev. Podsklad ima lahko do 100 odstotkov sredstev naloženih v instrumente denarnega trga, ki
jih izdajo ali zanje jamčijo določene osebe, kot
so Republika Slovenija ali katera od drugih držav
članic Evropske unije (vključno z njihovimi lokalnimi in regionalnimi skupnostmi), tuja država
ali mednarodna javna organizacija, ki ji pripadajo
ena ali več držav članic Evropske unije. Naložbe
niso geografsko omejene (globalni sklad).
Najmanj 80 odstotkov sredstev delniškega podsklada KD Novi trgi je naloženih v finančne instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje z območja
razvijajočih se trgov Azije, Latinske Amerike,
Vzhodne in Srednje Evrope ter Afrike, brez sektorskih omejitev. Pričakovanja o nadaljnjem
gospodarskem razvoju teh trgov so zaradi rasti
življenjskega standarda in notranje kupne moči z
vidika investiranja pozitivna, zato se v njih lahko
skriva še veliko potenciala. Najmanj 85 odstotkov
sredstev je naloženih v delnice in delniške investicijske sklade.
KD Prvi izbor, sklad delniških skladov
KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, investira
v široko paleto drugih izbranih investicijskih
skladov (ciljnih skladov), s katerimi se trguje na
organiziranih trgih (predvsem ETF), in tako zagotavlja optimalno osnovno razpršitev naložb. Sklad
je zato primeren tudi za vlagatelje, ki se s skladi
srečujejo prvič – od tod tudi njegovo ime. Najmanj
70 odstotkov vseh naložb v ciljne sklade predstavljajo enote premoženja ali delnice delniških
skladov, brez sektorskih ali geografskih omejitev
(globalni sklad).
KD Balkan, delniški
KD Balkan je delniški podsklad z regionalno
naložbeno politiko, ki investira na razvijajočih se
trgih Jugovzhodne Evrope. Najmanj 75 odstotkov sredstev podsklada je naloženih v finančne
instrumente in depozite, ki se nanašajo na izda-
Pristop k skladom
KD Novi trgi, delniški
KD Severna Amerika, delniški
Najmanj 80 odstotkov sredstev delniškega podsklada KD Severna Amerika je naloženih v
finančne instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje z območja ZDA, Kanade in Mehike, brez
sektorskih omejitev. Najmanj 85 odstotkov sredstev je naloženih v delnice in delniške investicijske sklade.
KD Surovine in energija, delniški
Vedno bolj omejene svetovne zaloge surovin in
energije so razlog, zaradi katerega je panožno usmerjen delniški podsklad KD Surovine in energija
dolgoročno perspektiven. Najmanj 80 odstotkov
sredstev podsklada je naloženih v finančne instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje iz industrijskih panog pridobivanja in predelave surovin
Osebni portfelj
Vzajemci.com
107
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
ter energije (pridobivanje in predelava rudnin,
lesa, celuloze in papirja, izdelava kemičnih, gradbenih in embalažnih materialov, pridobivanje,
predelava, shranjevanje in transport nafte, plina
in drugih goriv ter izdelava opreme in storitve za
pridobivanje energije). Za naložbe ni geografskih
omejitev (globalni sklad). Najmanj 85 odstotkov
sredstev bo naloženih v delnice in delniške investicijske sklade.
KD Tehnologija, delniški
KD Tehnologija je delniški podsklad s panožno
usmerjeno naložbeno politiko, katerega cilj je
dosegati dolgoročno rast na račun tehnološkega
napredka, rešitev in inovacij. Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada je naloženih v finančne
instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje iz
sektorjev informacijske tehnologije, medicinske
opreme in storitev, farmacije, biotehnologije in
telekomunikacij. Za naložbe ni geografskih omejitev (globalni sklad). Najmanj 85 odstotkov sredstev je naloženih v delnice in delniške investicijske sklade.
KD Nova energija, delniški
KD Nova energija, delniški podsklad, je edini
slovenski podsklad, specializiran za »zeleno«
energetiko. Zaradi vedno večje potrebe po novih,
čistejših virih energije na globalni ravni gre
zagotovo za eno od najperspektivnejših panog.
Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada je
naloženih v finančne instrumente, ki se nanašajo
na izdajatelje iz industrijskih panog pridobivanja
energije iz obnovljivih naravnih virov (pridobivanje
energije s sončnimi celicami in razvoj tehnologije
na področju sončnih celic, razvoj tehnologije na
področju vodikovih gorilnih celic, pridobivanje
energije z vetrnimi in hidroelektrarnami ter raz-
108
Nazaj na kazalo
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
voj na področju vetrne in vodne energije, geotermalne in oceanske elektrarne, razvoj tehnologije
za izkoriščanje lesne biomase, razvojna podjetja
na področju reciklaže materialov in podobno). Za
naložbe ni geografskih omejitev (globalni sklad).
Najmanj 85 odstotkov sredstev je naloženih v delnice in delniške investicijske sklade.
KD Vitalnost, delniški
Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada KD
Vitalnost, delniški, je naloženih v finančne instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje oziroma
podjetja, katerih proizvodi ali storitve neposredno ali posredno ohranjajo življenje, podaljšujejo
življenjsko dobo in izboljšujejo kvaliteto življenja
ter spadajo v sektorje zdravstvene opreme in
storitev, farmacije, biotehnologije, izdelkov in
storitev ožje porabe (avtomobili in sestavni deli,
trajne dobrine in oprema, porabniške storitve,
mediji in trgovina) ter panoge izdelkov in storitev
široke porabe (hrana in pijača brez tobačnih
izdelkov, izdelki za gospodinjstvo in osebno
rabo). Njegov srednje- in dolgoročni cilj je zajeti svetovne demografske spremembe in spremembe v načinu življenja, povezane predvsem
dija – Kitajska, delniški, je naloženih v finančne
instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje iz Kitajske in Indije, ne glede na gospodarski sektor.
Cvetoče gospodarstvo in hitra rast življenjskega
standarda v teh državah, v katerih živi več kot
tretjina svetovnega gospodarstva, sta med razlogi
za dolgoročno perspektivnost te regije. Najmanj
85 odstotkov sredstev je naloženih v delnice in
delniške investicijske sklade.
KD EM Infrastruktura in gradbeništvo, delniški
Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada KD
EM Infrastruktura in gradbeništvo, delniški, je
naloženih v finančne instrumente, ki se nanašajo
na izdajatelje, katerih dejavnost je povezana z infrastrukturo (transportne, energetske, druge infrastrukturne zmogljivosti, gradnja in inženiring
infrastrukturnih objektov ter proizvodnja gradbenih materialov), in sicer s poudarkom na izdajateljih iz hitro rastočih svetovnih gospodarstev
ali na tistih izdajateljih iz razvitih držav, katerih
pretežna dejavnost se nanaša na ti dve panogi v
hitro rastočih gospodarstvih.
Najmanj 85 odstotkov sredstev je naloženih v delnice in delniške investicijske sklade.
s staranjem prebivalstva ter povečanimi izdatki
za zdravstvo in potrošno blago. Struktura portfelja, sestavljena iz naložb v sektorje zdravstva
in izdelkov široke porabe, presega okvire sorodnih skladov na trgu, ki investirajo le v zdravstvo.
Sklad lahko z razpršitvijo naložb doseže manjša
nihanja, prav tako pa ima večji potencial rasti. Za
naložbe ni geografskih omejitev (globalni sklad).
Najmanj 85 odstotkov sredstev bo naloženih v
delnice in delniške investicijske sklade.
KD Finance, delniški
Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada KD
Finance, delniški, je naloženih v finančne instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje iz finančnega
sektorja (banke, zavarovalnice in sorodne
finančne organizacije), brez geografskih omejitev
(globalni sklad). Najmanj 85 odstotkov sredstev
je naloženih v delnice in delniške investicijske
sklade.
KD Indija – Kitajska, delniški
Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada KD In-
KD Latinska Amerika, delniški
Najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada KD Lat-
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
inska Amerika, delniški, je naloženih v finančne
instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje iz
rastočih gospodarstev Latinske Amerike, ne
glede na gospodarski sektor. Najmanj 85 odstotkov sredstev bo naloženih v delnice in delniške
investicijske sklade.
KD Vzhodna Evropa, delniški
Sredstva podsklada KD Vzhodna Evropa, delniški,
so naložena pretežno v finančne instrumente,
ki se nanašajo na izdajatelje iz vzhodnoevropskih držav, ki poleg Slovenije in vzhodnoevropskih članic Evropske unije zajemajo še Rusijo,
Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, ter na izdajatelje iz Turčije. Te naložbe
skupaj predstavljajo najmanj 80 odstotkov sredstev podsklada, pri čemer največ 20 odstotkov na
območje zahodnega Balkana (Hrvaška, Srbija,
Bosna in Hercegovina ter Makedonija). Najmanj
85 odstotkov sredstev je naloženih v delnice in
delniške investicijske sklade. Naložbe niso bodo
sektorsko omejene.
VZAJEMNI SKLAD KD DELNIŠKI DOHODKOVNI
V skladu z naložbenim ciljem dolgoročne kapitalske rasti, ki izvira iz naložb v delnice z višjim dividendnim donosom, bo premoženje vzajemnega
sklada KD Delniški dohodkovni upravljano aktivno, vsaj 70 % njegovih sredstev pa bo naloženih
v delnice in delniške investicijske sklade. Za
namene varovanja portfelja pred tveganji bodo
uporabljene prodajne opcije na delnice, delniške
indekse in indeksne sklade. Za naložbe ni ne geografskih ne sektorskih omejitev (globalni sklad).
Osebni portfelj
Vzajemci.com
109
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad in njegove podsklade KD Galileo, fleksibilna struktura naložb, KD Rastko, delniški, KD Bond, obvezniški, KD MM, sklad denarnega trga, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD Severna Amerika,
delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Nova energija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija - Kitajska, delniški, KD EM Infrastruktura
in gradbeništvo, delniški, KD Finance, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, in KD Vzhodna Evropa, delniški, ter vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni (v nadaljevanju
skupaj tudi skladi). Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod izvlečka prospekta sklada, prospekta z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjega objavljenega letnega in
polletnega poročila. Ti in drugi dokumenti ter podatki in informacije o skladih so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe in na vpisnih mestih,
v elektronski obliki pa na spletni strani www.kd-skladi.si, kjer so objavljena tudi vpisna mesta.
Predlog izbora posameznih skladov za uravnotežene vlagatelje
Profili KD Skladi
Število podskladov
Predlog posameznih skladov
1 sklad
KD Galileo
1. Konzervativen profil
2 sklada
KD Galileo, KD Bond
3 skladi
KD Galileo, KD Bond, KD Prvi izbor
4 skladi
KD Galileo, KD Bond, KD Prvi izbor
Predlog izbora posameznih skladov za konservativne vlagatelje
KD Galileo, KD Bond, KD Prvi izbor, KD MM, KD
5 skladov
Število podskladov
Predlog posameznih skladov
1 sklad
KD BOND
2 sklada
KD BOND, KD MM
3 skladi
KD BOND, KD MM, KD Prvi izbor
4 skladi
KD BOND, KD MM, KD Prvi izbor, KD Galileo
Vitalnost
Uravnotežena naložbena kombinacija
Konservativna naložbena kombinacija
Razdelitev po vrstah naložb (podskladov)
Priporočila
Denarni
10%
Obvezniški
40%
Razdelitev po vrstah naložb (podskladov)
Priporočila
Delniški
50%
Denarni
40%
Stopnja tveganja (nihanje naložb)
višje (6-7)
Obvezniški
40%
Pričakovan letni donos
5% - 6%
Delniški
20%
Priporočena varčevalna doba
7 let in več
Stopnja tveganja (nihanje naložb)
nižje (4-6)
Pričakovan letni donos
4% - 5%
Priporočena varčevalna doba
5 let in več
Za to naložbeno kombinacijo se bodo odločili vlagatelji, ki želijo varčevati v skladih in niso
pripravljeni prevzemati višjega tveganja, v povprečju pa želijo nekoliko višji donos, kot ga ponuja
kombinacija, sestavljena izključno iz denarnih in obvezniških skladov. Kombinacija je zato v
večji meri usmerjena v sklade, ki vlagajo sredstva v obveznice in instrumente denarnega trga
(80 odstotkov), manjši del pa v delnice z globalno razpršenostjo (20 odstotkov). Priporočena
doba varčevanja naj bi znašala vsaj pet let.
110
2. Uravnotežen profil
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Primerna je za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti nekoliko višje tveganje ob pričakovanih
višjih donosih, kot ga imajo v povprečju obvezniški skladi in skladi denarnega trga, vseeno pa
niso pripravljeni v celoti prevzeti tveganja, ki ga prinašajo delniški skladi. Uravnotežena kombinacija je primerna za povprečnega vlagatelja, ki ni ne zelo konservativen ne nadpovprečno
nagnjen k tveganju. Priporočena doba varčevanja naj bi znašala vsaj sedem let.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
111
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
3. Dinamičen profil
4a. Zelo dinamičen profil - Hitro razvijajoči se trgi
Predlog izbora posameznih skladov za dinamičnega vlagatelja
Predlog izbora skladov za zelo dinamične vlagatelje - hitro razvijajoči se trgi
Število podskladov
Predlog posameznih skladov
Število podskladov
Predlog posameznih skladov
1 sklad
KD Prvi izbor
1 sklad
KD Novi trgi
2 sklada
KD Prvi izbor, KD Novi trgi
2 sklada
KD Novi trgi, KD Indija-Kitajska
3 skladi
KD Prvi izbor, KD Novi trgi, KD Rastko
4 skladi
5 skladov
6 skladov
KD Prvi izbor, KD Novi trgi, KD Rastko, KD Severna Amerika
KD Prvi izbor, KD Novi trgi, KD Rastko, KD Sev-
KD Novi trgi, KD Indija-Kitajska, KD Latinska
3 skladi
Amerika
KD Novi trgi, KD Indija-Kitajska, KD Latinska
4 skladi
Amerika, KD Vzhodna Evropa
erna Amerika, KD Finance
KD Novi trgi, KD Indija-Kitajska, KD Latinska
KD Prvi izbor, KD Novi trgi, KD Rastko, KD Sev-
5 skladov
Amerika, KD Vzhodna Evropa, KD EM Infrastruktura in gradbeništvo
erna Amerika, KD Finance, KD Tehnologija
KD Novi trgi, KD Indija-Kitajska, KD Latinska
6 skladov
Dinamična naložbena kombinacija
Amerika, KD Vzhodna Evropa, KD EM Infrastruktura in gradbeništvo, KD Balkan
Razdelitev po vrstah naložb (podskladov)
Priporočila
Denarni
0%
Obvezniški
0%
Delniški
100%
Stopnja tveganja (nihanje naložb)
višje do visoko (7-9)
Pričakovan letni donos
7% - 8%
Priporočena varčevalna doba
10 let in več
Zelo dinamična naložbena kombinacija
Za dinamično naložbeno kombinacijo se bodo odločili vlagatelji, ki želijo dolgoročno (vsaj 10 let)
vložiti svoje prihranke v globalno razpršene delniške trge, ki pokrivajo razvite trge in tudi vedno
pomembnejše trge v razvoju. Pri tem so pripravljeni sprejemati višje do visoko tveganje in se
izpostaviti večjim nihanjem vrednosti enot premoženja – navzgor in tudi navzdol.
Razdelitev po vrstah naložb (podskladov)
Priporočila
Denarni
0%
Obvezniški
0%
Delniški
100%
Stopnja tveganja (nihanje naložb)
višje do visoko (9-10)
Pričakovan letni donos
9% in več
Priporočena varčevalna doba
10-15 let in več
Zelo dinamična naložbena kombinacija – hitro razvijajoči se trgi: tak vlagatelj stavi prihranke
na globalnem trgu samo na najobetavnejše delnice na trgih v razvoju (npr. Kitajska, Indija,
112
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
113
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: KD Skladi
Brazilija, Rusija, Indonezija, Mehika), saj predvideva, da bo dolgoročno (vsaj na 10 do 15 let)
za nadpovprečno tveganje poplačan z nadpovprečnimi donosi. V razvijajočih se trgih se skriva
še veliko potenciala, predvsem zaradi pričakovanega nadpovprečno hitrega razvoja njihovega
gospodarstva. Trgi v razvoju bodo vse bolj prevzemali vlogo razvitih trgov (npr. v sektorjih tekstilne in avtomobilske industrije, surovin), in to zaradi poceni delovne sile, številnih naravnih
virov in izkoriščanja sodobnih tehnologij.
4b. Zelo dinamičen profil - Sektorsko (energija)
večjega onesnaževanja planeta. Kot zelo dinamičen vlagatelj je pripravljen sprejeti znatna pozitivna in negativna gibanja vrednosti sektorskega delniškega trga, saj upravičeno pričakuje, da
se bodo dolgoročno (vsaj po 10 letih) ta gibanja izravnala in bo za pravilno usmeritev poplačan
z nadpovprečnimi donosi.
KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad in njegove podsklade KD Galileo, fleksibilna struktura naložb,
KD Rastko, delniški, KD Bond, obvezniški, KD MM, sklad denarnega trga, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD
Severna Amerika, delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Nova energija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija - Kitajska,
delniški, KD EM Infrastruktura in gradbeništvo, delniški, KD Finance, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, in KD Vzhodna Evropa, delniški, ter vzajemni
sklad KD Delniški dohodkovni (v nadaljevanju skupaj tudi skladi). Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod izvlečka prospekta sklada, prospekta z
vključenimi pravili upravljanja ter zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila. Ti in drugi dokumenti ter podatki in informacije o skladih so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe in na vpisnih mestih, v elektronski obliki pa na spletni strani www.kd-skladi.si, kjer so
objavljena tudi vpisna mesta.
Predlog izbora skladov za zelo dinamične vlagatelje - hitro razvijajoči se trgi
Število podskladov
Predlog posameznih skladov
1 sklad
KD Surovine in energija
2 sklada
KD Surovine in energija, KD Nova energija
3 skladi
KD Surovine in energija, KD Nova energija, KD
Novi trgi
Zelo dinamična naložbena kombinacija
Razdelitev po vrstah naložb (podskladov)
Priporočila
Denarni
0%
Obvezniški
0%
Delniški
100%
Stopnja tveganja (nihanje naložb)
višje do visoko (9-10)
Pričakovan letni donos
9% in več
Priporočena varčevalna doba
10-15 let in več
Zelo dinamična naložbena kombinacija – sektorska (energija): tak profil vlagatelja se zaveda
pomena energije in potenciala zagotavljanja energije kot gospodarske aktivnosti v prihodnosti,
predvsem zaradi nenehnega povečevanja potreb po klasičnih virih energije, predvsem v trgih v
razvoju (Kitajska), in zaradi potrebe po razvoju alternativnih virov energije kot posledice vedno
114
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
115
Predstavitve družb za upravljanje: NFD DZU
Predstavitve družb za upravljanje: NFD DZU
NFD DZU
N
acionalna finančna družba za upravljanje investicijskih skladov, d. o. o., Ljubljana (NFD d.o.o.) je bila ustanovljena
v letu 1994, kar pomeni več kot osemnajst let
aktivnosti tujih strateških vlagateljev. Za razliko
od globalnih trgov, ki so po dolžniški krizi že tretje
leto v fazi rasti so trgi kjer je s svojimi naložbami
prisoten podsklad NFD 1 šele na začetku
uspešnega delovanja. Kot ena uglednejših slovenskih naložbenih hiš je aktivno udeležena na
slovenskem in vseh pomembnejših finančnih
trgih na svetu, hrati pa ima znanje in izkušnje, ki
so potrebni za uresničevanje največjih naložbenih
življenskih ciljev. NFD trenutno upravlja devet
podskladov v okviru Krovnega sklada NFD. Prva
in temeljna prioriteta NFD, ob nadaljnji širitvi
ponudbe podskladov Krovnega sklada NFD, ostaja kakovostno in profesionalno upravljanje
obstoječih podskladov in delovanje izključno v
prid vlagateljev.
okrevanja. Podsklad je pri doseganju ciljev upravljan aktivno. Primerjalni indeks za presojo
uspešnosti uresničevanja naložbenega cilja podsklada je MSCI World izražen v eurih.
Predstavitev podskladov
Krovnega sklada NFD
NFD 1
Podsklad NFD 1 je globalni sklad, torej podsklad brez panožnih in regijskih omejitev, kar
mu omogoča investiranje v perspektivne družbe.
Podsklad ima trenutno večino naložb v največjih
slovenskih družbah. Počasi a preudarno sredstva
vlaga tudi na hrvaški trg, ki ima ob pristopanju v
EU podobno izhodišče, kot ga je imela Slovenija
v času pristopanja v EU. Ker so kapitalski trgi v
državah bivše Jugoslavije v času dolžniške krize
doživeli znižanje vrednosti tudi do 80 %, ta regija
vlagateljem predstavlja izjemno perspektivo. Poleg relativne podcenjenosti delnic bodo v bližnji
prihodnosti veliko vlogo odigrale tudi prevzemne
116
Nazaj na kazalo
NFD EVRO/AMERIKA
Geografska in panožna razpršenost naložb
podskladu na dolgi rok s preudarno naložbeno
politiko omogoča doseganje nadpovprečnih
donosov. Podsklad je v obdobju rasti delniških
trgov presegel povprečne donose, medtem ko
je v obdobju negativnega trenda izgubil bistveno
manj vrednosti kot vodilni indeksi razvitih trgov.
Pričakovana dolgoročna donosnost naložb podsklada je podobna pričakovani dolgoročni donosnosti delnic kot naložbene skupine v svetovnem
merilu.Temeljni naložbeni cilj podsklada je
doseči dolgoročno kapitalsko rast uravnoteženo s
tekočimi prihodki od dividend. Primerjalni indeks
podsklada je tehtano povprečje borznih indeksov
S&P 500 in S&P EUROPE 350 preračunanih v
eure v razmerju glede na vsakokratno tržno kapitalizacijo obeh indeksov izraženih v eurih. Podsklad je pri sledenju primerjalnega indeksa upravljan aktivno.
NFD AZIJA/OCEANIJA
Indija in Kitajska ne kažeta znakov pešanja silovite
gospodarske rasti – ravno nasprotno! Oceanija
(Avstralija in Nova Zelandija), kot eden največjih
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
bazenov naravnih virov, bo imela pri njunem razvoju še naprej ključno vlogo. Sklad vlaga sredstva
tudi na Japonsko, v Singapur, Hongkong, Tajvan
in Južno Korejo, saj so to visoko razvite azijske
države s številnimi uspešnimi in uveljavljenimi
družbami. Temeljni naložbeni cilj podsklada je
doseči dolgoročno kapitalsko rast uravnoteženo
s tekočimi prihodki od dividend. Kot merilo za
ocenjevanje uresničitve naložbenih ciljev se uporablja primerjava donosa podsklada z indeksi
S&P Topix 150, S&P/ASX 200 in S&P ASIA 50
preračunanimi v eure v razmerju glede na vsakokratno tržno kapitalizacijo indeksov izraženih
v eurih. Podsklad je pri sledenju primerjalnega
indeksa upravljan aktivno.
NFD NOVI TRGI
Hitra gospodarska rast največjih držav v razvoju in
bogatenje najštevilčnejšega prebivalstva na svetu
sta prepričljiva gospodarska temelja. Z njima
lahko ustvarimo nadpovprečne donose brez tveganih špekulacij. Ker se nadaljujejo tudi močne
investicije na te trge (Brazilija, Argentina, Rusija,
Kitajska, Indija …), je pričakovati lepe donose tudi
v prihodnje. Temeljni naložbeni cilj podsklada je
doseči dolgoročno kapitalsko rast uravnoteženo
s tekočimi prihodki od dividend. Kot merilo za
ocenjevanje uresničitve naložbenih ciljev se uporablja primerjava donosa podsklada z indeksom
MSCI Emerging Markets Index, preračunanim v
eure. Podsklad je pri sledenju primerjalnega indeksa upravljan aktivno.
NFD ENERGIJA
Povpraševanje po energentih se s pojavom
novih gopodarskih velesil iz razvijajočih trgov na
svetovnem gospodarskem zemljevidu, kot sta Kitajska in Indija, v zadnjih letih izredno povečuje.
Pristop k skladom
Trenutno najpomembnejši globalni energent
nafta in druga fosilna goriva niso neizčrpna,
kar pomeni, da se energetska panoga srečuje s
številnimi novimi alternativnimi in obnovljivimi
energetskimi viri, ki nudijo tudi številne investicijske priložnosti. Brez dvoma bosta dobava in cena
energentov v prihodnje vplivali na razvoj večine
držav in podjetij, z naložbo v podsklad pa boste
udeleženi v eni izmed najpomembnejših panog
prihodnosti. Temeljni naložbeni cilj podsklada je
doseči dolgoročno kapitalsko rast uravnoteženo s
tekočimi prihodki od dividend. Kot merilo za ocenjevanje uresničitve naložbenih ciljev podsklada se
uporablja primerjava donosa podsklada z indeksoma S&P Global 1200 / Energy in S&P Global
1200 / Utilities preračunanima v eure, v razmerju
glede na vsakokratno tržno kapitalizacijo obeh indeksov izraženih v eurih. Podsklad je pri sledenju
primerjalnega indeksa upravljan aktivno.
NFD FINANCE
Letos so številne delnice iz te dejavnosti na
dokaj nizkih nivojih, kar pomeni dobre nakupne
možnosti, saj je vrsta kazalcev pod večletnimi
povprečji. Z vedno novimi finančnimi produkti
se finančni sektor nenehno razvija, hkrati pa po
obstoječih in novih storitvah posegajo tudi države
v razvoju. Tudi pregovorno so prav bankirji tisti,
ki niso nikoli brez denarja. Temeljni naložbeni cilj
podsklada je doseči dolgoročno kapitalsko rast
uravnoteženo s tekočimi prihodki od dividend.
Kot merilo za ocenjevanje uresničitve naložbenih
ciljev podsklada se uporablja primerjava donosa
podsklada z indeksom S&P Global 1200 Financials Index preračunanim v eure. Podsklad je pri
sledenju primerjalnega indeksa upravljan aktivno.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
117
Predstavitve družb za upravljanje: NFD DZU
NFD IT
Informacijska tehnologija je še vedno dinamična
in hitro razvijajoča se panoga, saj na eni strani
trgi v razvoju še vedno investirajo velik delež sredstev v posodobitev tehnološke infrastrukture - zavedajo se, da je to njihova vozovnica v razviti svet.
Na drugi strani pa se vlaganja niso zaključila niti v
razvitem svetu, saj so le ti trenutno v fazi posodobitve informacijske infrastrukture po zadnjem
obsežnem ciklusu na prehodu tisočletja. Temeljni naložbeni cilj podsklada je doseči dolgoročno
kapitalsko rast uravnoteženo s tekočimi prihodki
od dividend. Kot merilo za ocenjevanje uresničitve
naložbenih ciljev podsklada se uporablja primerjava donosa podsklada z indeksoma S&P Global
1200 / Information Technology in S&P Global 1200
/ Telecommunications Services preračunanima v
eure v razmerju glede na vsakokratno tržno kapitalizacijo obeh indeksov izraženih v eurih. Podsklad je pri sledenju primerjalnega indeksa upravljan aktivno.
NFD ZDRAVSTVO
Staranje prebivalstva v razvitem svetu in
povečevanje socialnih izdatkov v razvijajočih
državah ustvarjata idealne razmere za poslovanje
podjetij iz panoge zdravstva. Izdatkov za zdravstvo
je po vsem svetu čedalje več. To ustvarja številne
naložbene priložnosti, ki jih za vas iščejo naši up-
Predstavitve družb za upravljanje: Primosrki skladi
ravljavci skladov, hkrati pa naložba v ta sektor
predstavlja tudi zaščito v časih visoke nihajnosti
tečajev na kapitalskih trgih. Temeljni naložbeni
cilj podsklada je doseči dolgoročno kapitalsko
rast uravnoteženo s tekočimi prihodki od dividend.
Kot merilo za ocenjevanje uresničitve naložbenih
ciljev se uporablja primerjava donosa podsklada z indeksom S&P Global 1200 / Health Care
preračunanim v eure. Podsklad je pri sledenju
primerjalnega indeksa upravljan aktivno.
NFD OBVEZNIŠKI
Naložbe podsklada sestavljajo obveznice, ki so
v primerjavi z delniškimi vrednostnimi papirji
manj tvegane. Primeren je za vlagatelje, ki jim
veliko pomeni varnost vloženih sredstev in manj
donosnost.Temeljni naložbeni cilj podsklada je
dolgoročna kapitalska rast iz naslova prejetih
obresti od obveznic in kratkoročnih finančnih instrumentov. Kot merilo za ocenjevanje uresničitve
naložbenih ciljev se uporablja primerjava donosa podsklada z ostalimi investicijskimi skladi
s podobno investicijsko politiko. Podsklad najmanj 75% zbranih sredstev nalaga v obveznice s
povprečno do visoko bonitetno oceno (investment
grade) različnih ročnosti. Pri tem se upravitelj
poslužuje bonitetnih ocen Standard & Poor’s in
Moody’s.
NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4 (v nadaljevanju NFD DZU), upravlja Krovni sklad NFD s podskladi: NFD 1,
delniški podsklad, NFD Evro/Amerika, delniški podsklad, NFD Azija/Oceanija, delniški podsklad, NFD Novi trgi, delniški podsklad, NFD Energija, delniški podsklad, NFD Finance, delniški podsklad, NFD IT, delniški podskald, NFD Zdravstvo, delniški podsklad, ter NFD Obvezniški, obvezniški podsklad. Poslovanje investicijskih skladov v upravljanju
NFD DZU nadzira Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja Krovnega sklada NFD, dokumente s ključnimi
podatki za vlagatelje, zadnja objavljena letna in polletna poročila ter ostala periodična poročila lahko vsi vlagatelji dobijo brezplačno v slovenskem jeziku na vseh vpisnih mestih
(seznam je na www.nfd.si), ter na spletni strani www.nfd.si. Sintetični kazalnik tveganja in donosa razvrsti podsklade NFD 1, delniški podsklad, NFD Evro/Amerika, delniški
podsklad, NFD Azija/Oceanija, delniški podsklad, NFD Finance, delniški podsklad, NFD IT, delniški podsklad in NFD Zdravstvo, delniški podsklad, v 6. kategorijo, podsklada
NFD Novi trgi, delniški podsklad, in NFD Energija, delniški podsklad, v 7. kategorijo in podsklad NFD Obvezniški, obvezniški podsklad, v 3. kategorijo naraščajoče lestvice od 1
do 7 od leve proti desni, ki predstavlja ravni tveganja in donosov od najnižjih do najvišjih vrednosti (Uredba Komisije (EU) št. 583/2010). Najvišji vstopni stroški podsklada NFD
Obvezniški, obvezniški podsklad, znašajo 1 % vrednosti investicijskega kupona, medtem ko najvišji vstopni stroški za vse ostale podsklade Krovnega sklada NFD znašajo 3 %
vrednosti investicijskega kupona. Izstopni stroški se obračunajo pri podskladu NFD 1, delniški podsklad, v višini 3 % od vrednosti investicijskega kupona, pri ostalih podskladih NFD DZU ne zaračunava izstopnih stroškov. Vlagateljem podsklada NFD 1, delniški podsklad, ki so investicijske kupone pridobili ob preoblikovanju investicijske družbe v
vzajemni sklad, je ob morebitnem izplačilu investicijskih kuponov v skladu z določbami 238. člena ZISDU-1 NFD DZU dolžna zaračunati izstopno provizijo, ki znaša prvo leto po
preoblikovanju 20 % in drugo leto 10 % od vrednosti investicijskega kupona. Pri Varčevalnem načrtu NFD vstopni stroški prvo leto znašajo 6 %, drugo leto pa 3 % od vrednosti
investicijskega kupona, od tretjega leta naprej pa vstopnih stroškov NFD DZU ne zaračunava. Navedeni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Pretekla donosnost naložbe ni
pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti.
118
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Primorski Skladi
V
Sloveniji sta samo dve družbi za upravljanje, ki nimata sedeža v Ljubljani. Ena od
njiju so PRIMORSKI SKLADI, d.d., iz Kopra. Ustanovljeni so bili leta 1993, z namenom
zbiranja lastniških certifikatov. Danes upravljajo
s Krovnim skladom PSP, v katerega so vključeni
štirje podskladi. Kljub manjšemu številu podskladov je njihova naložbena politika dovolj
raznovrstna, tako da lahko vlagatelji s kombiniranjem med njimi izberejo in s prehajanjem
med njimi tudi prilagajajo stopnjo tveganja, ki jim
najbolj ustreza. Vsi štirje podskladi se upravljajo
aktivno, pri čemer so bili v zadnjem petletnem
obdobju nadpovprečno uspešni.
PSP MODRA LINIJA – delniški
Gre za globalni delniški sklad, pri čemer je
pretežen del naložb usmerjen na razvite trge,
predvsem v Evropo in ZDA. Zaenkrat pomemben
delež še vedno predstavljajo delnice slovenskih
podjetij, ki pa so večinoma namenjene prodaji
v najugodnejšem trenutku. Zaradi pričakovanih
boljših rezultatov in možnih prevzemov se njihove
cene lahko, glede na trenutno stanje, močno
povečajo.
PSP PIKA – obvezniški
Gre za sklad z defenzivno naložbeno politiko.
Sredstva so naložena predvsem v dolžniške vrednostne papirje, manjši del pa se lahko nalaga
tudi v delnice z namenom doseganja donosov na
kratek rok. Naložba v ta sklad je primerna za vlagatelje, ki želijo v kriznih časih v miru počakati na
bolj zdrave razmere in se zato zadovoljijo tudi z
nižjimi donosi na daljši rok.
PSP OPTIMA – sklad skladov
Gre za sklad, ki nalaga v druge sklade. Pri tem
se upravljalec namesto na naložbe v posamezne
delnice osredotoča na strateške odločitve, glede
na to, v katero smer naj bi se gibale posamezne
gospodarske panoge oziroma regije. Naložbe so
pretežno usmerjene v indeksne delniške sklade.
Pri tem so zaradi dobre likvidnosti in nizkih
stroškov zanimivi predvsem ETF-ji.
PSP ŽIVA – delniški
Gre za globalni delniški sklad, pri čemer naložbe
niso regijsko omejene. Naložba v ta sklad je
primerna za vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti
večje tveganje. Pri naložbah se iščejo predvsem
podjetja, za katera se pričakuje nadaljnjo hitro
rast na zdravih temeljih. Pomemben del naložb
sklada je trenutno vezan na naravne vire.
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
119
Predstavitve družb za upravljanje: Triglav Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: Triglav Skladi
Triglav Skladi
D
ružba Triglav Skladi upravlja več kot
440 mio EUR premoženja, kar jo uvršča
na sam vrh med slovenskimi družbami
za upravljanje in se odraža v vodilnem tržnem
Priporočena doba varčevanja: +5 let.
deležu. Svoja sredstva nam zaupa več kot 50.000
vlagateljev. Triglav Skladi poslujejo v dolgoročno
stabilnem finančnem okolju Skupine Triglav.
Zaradi stabilnih finančnih tokov lahko dnevno skrb posvečamo kvaliteti naših storitev in
ne vprašanjem poslovnega preživetja družbe.
Skrbi za vlagatelje pripisujemo velik pomen,
zato jim ne nudimo zgolj naložbenih produktov, temveč skušamo skupaj z njimi poiskati
najboljše naložbene rešitve, s katerimi najlažje
in najučinkoviteje dosežejo svoje finančne cilje.
Upravljamo 15 vzajemnih skladov in nudimo 5
naložbenih kombinacij za 5 različnih tipov vlagateljev.
sklad, ki sredstva nalaga v delnice podjetij iz
sektorja surovin in materialov. Cene surovin in
posledično materialov naraščajo, vzrok za to pa sta
relativna redkost surovin in veliko povpraševanje
(zlasti držav v razvoju). V prihodnjih 15 letih se
pričakuje podvojitev povpraševanja po železovi
rudi, aluminiju in bakru, zato naložba v ta sklad
omogoča visok potencial rasti. Priporočena doba
varčevanja: +5 let.
Predstavitve posameznih podskladov
Triglav EM Potrošne dobrine
Triglav EM Potrošne dobrine je regionalni sektorski delniški sklad, ki sredstva nalaga v delnice
podjetij na rastočih trgih iz sektorjev osnovnih in
ostalih potrošnih dobrin. Podjetja iz tega sektorja
pozitivno izkoriščajo spremembe kupne moči tako
imenovanih »novih potrošnikov« v hitro rastočih
državah. Rastoči trgi bodo v prihodnjih letih in
desetletjih ostali gonilna sila svetovne gospodarske rasti. Sektor potrošnje v regiji rastočih
trgov ima zato izjemen dolgoročni potencial rasti.
120
Nazaj na kazalo
Triglav Surovine in materiali
Triglav Surovine in materiali je sektorski delniški
Triglav Energija
Triglav Energija je sektorski delniški sklad.
Sredstva nalaga v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, pridobivanjem in distribucijo različnih oblik energije (predvsem nafte in
zemeljskega plina) ter z izdelavo opreme za
proizvodnjo, predelavo in distribucijo energije.
Povpraševanje po nafti in drugih energentih je
veliko in se še povečuje; njihova ponudba je omejena, pridobivanje pa vse dražje. Zaradi svojega
strateškega pomena so energenti čedalje bolj
tudi stvar političnih apetitov. Vse skupaj predstavlja velik naložbeni potencial tega sektorja.
Priporočena doba varčevanja: +5 let.
Triglav Zdravje in farmacija
Triglav Zdravje in farmacija je sektorski delniški
sklad. Sredstva vlaga v delnice podjetij, ki se
ukvarjajo s farmacijo, biotehnologijo, zdravs-
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
tveno opremo in storitvami, prodajo zdravil, upravljanjem zdravstvenih ustanov ter raziskavami
na področju farmacije, medicine, diagnostike in
biokemije. Podjetja iz tega sektorja imajo potencial rasti zaradi svetovne eksplozije prebivalstva,
ki vpliva na povečevanje povpraševanja po zdravstvenih storitvah na račun nižje stopnje umrljivosti in izboljšanja splošnih zdravstvenih razmer.
Triglav Top sektorji
Triglav Top sektorji je delniški sklad, ki sredstva
nalaga v delnice podjetij iz najperspektivnejših
sektorjev, pretežno v ZDA. Naložbe sklada so
usmerjene v največja svetovna podjetja razvitih
gospodarstev sveta, ki navadno dobičke ustvarjajo tudi na rastočih trgih. Izpostavljenost je
večja v tistih sektorjih, ki v posameznih fazah
Priporočena doba varčevanja: +4 let.
gospodarskega cikla dosegajo boljše rezultate.
Priporočena doba varčevanja: +4 let.
Triglav Balkan
Triglav Balkan je regionalni delniški sklad, ki
sredstva nalaga v izbrana podjetja balkanske
regije. Balkan je obetavno ekonomsko področje
zaradi potenciala tujih investicij, vstopa v Evropsko
skupnost in privatizacije državnega premoženja.
Priporočena doba varčevanja: +5 let.
Triglav Rastoči trgi
Triglav Rastoči trgi je globalni delniški sklad, ki
sredstva nalaga v delnice hitro rastočih trgov Latinske Amerike, vzhodne Evrope, Azije in Pacifika.
To so najmanj zadolžena gospodarstva sveta, ki
imajo zadnjih nekaj let nekajkrat višjo povprečno
gospodarsko rast od rasti razvitih trgov. Zato
sklad vlagateljem omogoča visok potencial rasti.
Priporočena doba varčevanja: +5 let.
Triglav Hitro rastoča podjetja
Triglav Hitro rastoča podjetja je specializiran
globalni delniški sklad, ki sredstva nalaga v mala
dinamična hitro rastoča svetovna podjetja. Mala
podjetja v zadnjem desetletju predstavljajo najhitreje rastoči naložbeni razred. Zaradi močne
konkurence so izredno prilagodljiva, inovativna
ter prodorna. Naložba v sklad nudi izpostavljenost podjetjem z majhno tržno kapitalizacijo
in velikim potencialom rasti. Priporočena doba
varčevanja: +5 let.
Pristop k skladom
Triglav Azija
Triglav Azija je regionalni delniški sklad, ki sredstva nalaga v najobetavnejše svetovno gospodarsko območje. Mlada demografska struktura v
nekaterih azijskih državah zagotavlja stabilnost
pokojninskega sistema in predstavlja temelj za
rast domačega povpraševanja na daljše časovno
obdobje. Močno gospodarsko rast regije ustvarjajo predvsem domače povpraševanje in infrastrukturni projekti. Zato sklad vlagateljem nudi visok
potencial rasti. Priporočena doba varčevanja: +5
let.
Triglav Svetovni
Triglav Svetovni je globalni delniški sklad, ki
sredstva nalaga v delnice podjetij razvitih trgov
Severne Amerike, Evrope, Azije in Pacifika. Zato
ga priporočamo kot prvo izbiro med delniškimi
skladi. Gre za dobro razpršen sklad, ki vključuje
delnice podjetij z vodilnim tržnim deležem v
svoji panogi, multinacionalna podjetja s stabilnim poslovanjem in razpršeno dejavnostjo, kar
omogoča varno zatočišče, ki na dolgi rok prinaša
donosnost razvitih globalnih kapitalskih trgov.
Priporočena doba varčevanja: +4 let.
Osebni portfelj
Vzajemci.com
121
Predstavitve družb za upravljanje: Triglav Skladi
Predstavitve družb za upravljanje: Triglav Skladi
Triglav Steber I
Triglav Steber I je največji slovenski vzajemni
sklad. Naložbe sklada so regionalno usmerjene
v najbolj perspektivna izvozna podjetja v Sloveniji in Srednji Evropi, ki so kapitalsko močna, visoko likvidna in za katere lahko v prihodnosti
pričakujemo solidno rast. Priporočena doba
varčevanja: +4 let.
Triglav Evropa
Triglav Evropa je regionalni mešani sklad, ki
sredstva nalaga v delnice in obveznice evropskih
podjetij. Le ta so največji izvozniki na hitrorastoče
svetovne trge. Prisotnost obveznic in pretežna
izpostavljenost evru zmanjšujeta naložbeno in
valutno tveganje. Priporočena doba varčevanja:
+4 let.
Triglav EM Bond
Triglav EM Bond je edinstven regionalni obvezniški
sklad na slovenskem trgu, ki svoja sredstva nalaga v obveznice perspektivnih, hitrorastočih trgov
Latinske Amerike, Afrike, Azije in Vzhodne Evrope.
Obveznice regije rastočih trgov, izdane v lokalni
valuti, se ponašajo z mnogo boljšim razmerjem
med pričakovano donosnostjo in tveganjem, kot
tradicionalni naložbeni razredi. Sklad sredstva vlaga pretežno v državne obveznice in obveznice visoke kakovosti (obveznice investicijske ocene oz.
»investment grade«), kar pomeni večjo varnost in
likvidnost. Priporočena doba varčevanja: +4 let.
Triglav Megatrendi so naložbena kombinacija 4 ozko specializiranih delniških skladov z
jasno naložbeno politiko in nadpovprečnim
potencialom rasti na daljši rok. Megatrendi
predstavljajo globalne sile družbenega razvoja, ki oblikujejo in bodo oblikovale našo
prihodnost v naslednjih desetletjih. Poosebljajo globalno rast potreb po energentih in
surovinah, rast povpraševanja po zdravilih in
rast potrošnje na razvijajočih se trgih.
TRIGLAV DRZNI
ljenost evru ter prisotnost obveznic. Priporočena
doba varčevanja: +3 leta.
Triglav Drzni je naložbena kombinacija 3
delniških skladov, ki omogoča izpostavljenost do specializiranih regij rastočih trgov
in Balkana ter do manjših, dinamičnih, hitro
rastočih podjetij. Primerna je za vlagatelje
z visokimi naložbenimi pričakovanji, ki
iščejo visoke donose v ozko specializiranih
naložbah.
Triglav Obvezniški
Triglav Obvezniški je globalni obvezniški sklad,
ki sredstva nalaga v obveznice z visoko bonitetno oceno, izdane v evrih. Vlagatelju nudi portfelj
varnih državnih obveznic in nekoliko donosnejših
podjetniških obveznic. Triglav Obvezniški
predstavlja primerno naložbo za zniževanje
naložbenega tveganja v kombinaciji z delniškimi
skladi. Priporočena doba varčevanja: +3 leta.
Nazaj na kazalo
TRIGLAV MEGATRENDI
Naložba v Triglav Megatrende vlagatelju
omogoča, da postane deležnik v teh najbolj
atraktivnih globalno in regionalno usmerjenih sektorjih. Primerna je za vlagatelje, ki
imajo jasno začrtano pot varčevanja, od katere ne odstopajo, ne glede na visoko nihajnost posameznih skladov. Priporočena doba
varčevanja: +5 let.
Triglav Renta
Triglav Renta se uvršča med globalne
uravnotežene sklade. Sredstva nalaga v globalne
delnice in obveznice največjih svetovnih in
domačih podjetij s stabilnim poslovanjem ter
razpršeno dejavnostjo. Naložbeno in valutno tveganje tega sklada zmanjšujeta pretežna izpostav-
122
OPIS TRIGLAV NALOŽBENIH KOMBINACIJ
Naložbena kombinacija Triglav Drzni je namenjena vlagateljem, ki imajo jasno začrtano
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
pot varčevanja, od katere ne odstopajo, ne
glede na nihajnost posameznih skladov.
Ti vlagatelji se zavedajo, da lahko njihova
sredstva zanihajo močneje tudi navzdol,
vendar vedo, da bodo svoj nadpovprečni
donos dosegli s konsistentnim, dolgoročnim
varčevanjem. Priporočena doba varčevanja:
+5 let.
TRIGLAV DINAMIČNI
Triglav Dinamični je naložbena kombinacija
3 delniških skladov, ki omogoča izpostavljenost do dolgoročno zanimive regije Azije,
najperspektivnejših sektorjev v ZDA in do
manjših, dinamičnih, hitro rastočih podjetij.
Primerna je za vlagatelje z dinamičnimi
naložbenimi pričakovanji in jim na dolgi rok
ponuja višje donose.
Naložbena kombinacija Triglav Dinamični je
namenjena vlagateljem, ki niso zadovoljni s
povprečnim in se zavedajo, da vrednost njihovih sredstev lahko tudi občutneje zaniha.
Ti vlagatelji imajo zastavljene dolgoročne
cilje glede svojih naložb in se zavedajo pomena postopnega, dolgoročnega varčevanja
v izbranih naložbah. Priporočena doba
varčevanja: +5 let.
TRIGLAV ZMERNI
Triglav Zmerni je naložbena kombinacija 2
delniških in enega mešanega sklada, ki nudi
izpostavljenost do največjih globalnih podjetij
Osebni portfelj
Vzajemci.com
123
Predstavitve družb za upravljanje: Triglav Skladi
OPIS TRIGLAV NALOŽBENIH KOMBINACIJ
in perspektivnih evropskih izvozno usmerjenih podjetij v kombinaciji z EUR obveznicami. Primerna je za vlagatelje z zmernimi
naložbenimi pričakovanji, ki svojo priložnost
vidijo v uravnoteženju in razpršenosti naložb.
ki nudi izpostavljenost do delnic in obveznic
največjih svetovnih in domačih podjetij s stabilnim poslovanjem ter razpršeno dejavnostjo, ter obveznic z visoko bonitetno oceno v
EUR. Primerna je za vlagatelje z umirjenimi
Naložbena kombinacija Triglav Zmerni je
namenjena vlagateljem, ki se nagibajo k
dolgoročnemu varčevanju in iščejo ugodno razmerje med varnostjo in donosom.
Pomembno jim je ohranjanje ravnotežja
investiranih sredstev, zato pri izbiri med
donosom in varnostjo svojih naložb iščejo
optimalno, srednjo pot. Priporočena doba
varčevanja: +4 leta.
naložbenimi pričakovanji, ki na prvo mesto
postavljajo varnost svojih naložb.
TRIGLAV UMIRJENI
Naložbena kombinacija Triglav Umirjeni je
namenjena vlagateljem, ki niso pripravljeni
sprejemati večjega naložbenega tveganja. Bolj kot donos jih privlači enakomerna
in umirjena rast sredstev, ki ne odstopa
bistveno od svoje smeri. Priporočena doba
varčevanja: +3 leta.
Triglav Umirjeni je naložbena kombinacija
2 mešanih in enega obvezniškega sklada,
Delniški podskladi: Triglav Azija, Triglav Balkan, Triglav EM Potrošne dobrine, Triglav Energija, Triglav Hitro rastoča podjetja, Triglav Rastoči trgi, Triglav Steber I, Triglav
Surovine in materiali, Triglav Svetovni, Triglav Top sektorji, Triglav Zdravje in farmacija, mešani podsklad Triglav Evropa, uravnoteženi podsklad Triglav Renta ter obvezniška
podsklada Triglav EM Bond in Triglav Obvezniški so podskladi Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi, ki ga upravlja Triglav Skladi, d. o. o., Slovenska 54, Ljubljana. Prospekt
Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja, izvlečki prospektov podskladov ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega
sklada so vlagatelju brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani www.triglavskladi.si. Podatki o gibanju vrednosti enot premoženja
vseh podskladov Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi so objavljeni v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Finance. Gibanja vrednosti enot se spreminjajo, zato donosi v preteklosti ne zagotavljajo donosov v prihodnosti.
124
Nazaj na kazalo
Pošlji vprašanje
Skladi v akciji
Pristop k skladom
Osebni portfelj
Vzajemci.com
125