E‐MAGAZIN SOCIALNIH DEMOKRATOV
E‐MAGAZIN SOCIALNIH DEMOKRATOV 02 / 2012 | november 2012 urednik: Andrej Hudoklin redakcija: Damjana Karlo fotografije: Denis Sarkić in arhiv SD oblikovanje: Tadej Ekart in Matevž Frangež U V O D N I K Dejan Levanič, predsednik konference SD ZELENO GOSPODARSTVO JE DEL NAŠE PRIHODNOSTI IN EKSISTENCE Na zadnji konferenci Socialnih demokratov, ki je bila hkrati tudi prva, smo opozorili na določ ene slabe strani vodenja Slovenije. Zal se je izkazalo, da smo imeli v celoti prav. Se več , razen določ enih kadrovskih potez in potez, ki kaž ejo na izjemno ž eljo po obvladovanju drž avnega premož enja, kolikor ga je š e ostalo, kaj dosti drugega nismo videli. Ampak to je stara zgodba, vedeli smo kaj se bo dogajalo, vedeli smo, da so bile predvolilne besede, prazne besede. Ne gre torej več samo za politič no modrovanje ali prerekanje med strankami, gre za resno skrb, kam nas vodi politika aktualne vlade. Socialni demokrati nismo nergač i, priznamo dobre stvari, jih tudi pohvalimo. Socialni demokrati tudi ne igramo svoje vloge v opoziciji kot ruš ilci vsega kar je na mizi. Na tej toč ki gre seveda pohvala poslanski skupini SD. Predsednik stranke naš a sporoč ila sporoč a jasno in nedvoumno. Pove kaj ž elimo in kaj predlagamo. In nenazadnje, zaradi izkuš enj iz preteklosti in zaradi dobre organiziranosti strokovnih svetov, predvsem pa ž elje posameznikov v naš i stranki, prihaja do vsebinsko bogatih konferenc, kjer se ne odzivamo zgolj na predlagane stvari iz strani vlade, ampak odpiramo tudi nove teme, nove reš itve in dajemo dobre predloge. Zakaj je to pomembno? Zato ker moramo razmiš ljati š iroko in iskati prilož nosti v stvareh, ki jih imamo doma. Ena izmed neizkoriš čenih prilož nosti je sigurno lesna industrija, saj po nekaterih izrač unih skriva mož nosti za 20 do 30 tisoč novih delovnih mest. Ali je res tež ko narediti kak predlog v tej smeri in videti, kaj vse lahko naredimo, da naš potencial, kar les je, naredimo kot moč no blagovno znamko in sproduciramo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Naš a konferenca na temo zelenega gospodarstva ni zač etek te teme. To vizijo smo imeli ž e v vladi, ko se je na kmetijskem ministrstvu naredilo več kot kadarkoli za slovenskega kmeta in dalo več ji poudarek samooskrbi kot kadarkoli prej. Ampak, ker si ž elimo realizacije in razvoja na tem področ ju, smo stvari strokovno obdelali in jih ponujamo trenutni vladi kot del odgovora na razvoj slovenskega gospodarstva. Ni dovolj, č e reč ete, da boste sprejeli paket ukrepov za gospodarsko rast. Teh paketov je bilo kar nekaj, rezultatov pa ni. Zato je treba pogledati š irš e, na področ ja, ki smo jih do sedaj zanemarjali, ali pa jih nismo tretirali kot prioritete. Torej ne zgolj negiranje in nasprotovanje vsemu kar vlada predlaga, to so namreč poč eli v prejš njem mandatu, Socialni demokrati smo kot resna opozicijska stranka pripravljeni svojo energijo vlagati tudi v konkretne predloge, ideje in reš itve. Zeleno gospodarstvo je del prihodnosti in eksistence. V EU znaš a 17% BDP, 9% vseh zaposlenih v EU je zaposlenih v sektorjih biogospodarstva. Celoten potencial sonč nega sevanja za Slovenijo znaš a približ no 23000 TWh, kar je 300-krat več kot znaš a trenutna poraba energije v Sloveniji. Danes izkoriš čamo le približ no 28 GWh, kar je le 3% ocenjenega tehnič nega potenciala. V Nemč iji na področ ju biogospodarstva 2 milijona ljudi ustvari 300 milijard dohodka. Kanadsko biogospodarstvo je vredno več kot 60 milijard EUR, kar predstavlja več kot 7% 2 U V O D N I K njihovega BDP – neposredno in posredno pa podpira 1 milijon kanadskih zaposlitev. Takš ni primeri govorijo v prid razvoju tega dela gospodarstva, veliko je sicer odvisno tudi od naravnih danosti, ki pa jih Sloveniji ne primanjkuje. Drage č lanice in č lani konference, spoš tovani gostje, ni pomemben samo izhod iz krize, pomembno je, kakš na bo Slovenija izš la iz krize. Z ukrepi vlade, Sloveniji grozi drastič no poveč anje javnega dolga in dolgotrajno, tehnič no izjemno zapleteno prenaš anje slabih terjatev na drž avo, ki odpira š tevilne prilož nosti za okoriš čanje in oš kodovanje davkoplač evalskega denarja. Na koncu tega procesa nam grozi razprodaja Slovenije, ki jo je sedanja vlada sistemsko vgradila v zakona o slovenskem drž avnem holdingu in sanaciji bank. To niso reš itve. Socialni demokrati poznamo drugač ne poti, se jasno razlikujemo po nač inu reš evanja krize, kjer bremena ne prenaš amo na srednji in niž ji razred, ampak jih razporejamo pravič no. 3 M N E N J A mag. Dejan Židan, podpredsednik SD in predsednik Sveta SD za kmetijstvo in okolje SOCIALNI DEMOKRATI SMO PREPOZNALI PRILOŽNOST ZA DRŽAVO V NOVI USMERITVI 2. konferenca Socialnih demokratov (SD) je namenjena obravnavi Resolucije o zelenem gospodarstvu, ki jo je č lanom konference predlož il Svet SD za kmetijstvo in okolje. Pri razvitih evropskih drž avah smo preverili, kako delajo na tem področ ju, v č em so njihove prednosti in na kakš en nač in bi lahko mi izkoristili svoje naravne danosti. Na teh temeljih je nastala Resolucija, ki je pred vami in pomeni š ele prvi korak na tej dolgi poti. Socialni demokrati smo prepoznali prilož nost za drž avo v novi usmeritvi. Poudarek Resolucije je na ustvarjanju novih, tako imenovanih zelenih delovnih mest, ter na uč inkoviti rabi energije in trajnostnem razvoju. Omenjeni svet je z Resolucijo ž elel pokazati, da Socialni demokrati imamo vizijo in ideje ter alternativo obstoječ i politiki. Vsebina Resolucije nakazuje mož nost vzpostavitve vsaj 20.000 novih delovnih mest zelenih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Pred zač etkom konference je Svet SD za kmetijstvo in okolje izvedel svojo konstitutivno sejo. V njem sodelujejo posamezniki z različ nih področ ij delovanja. Teh je veliko, zato je svet ustanovil svoje delovne skupine, preko katerih se 4 bomo trudili iskati reš itve za vso Slovenijo in na več ravneh. Opredelili smo prihodnje aktivnosti č lanov sveta. Ti bodo aktivno sodelovali pri predlogih za poslanska vpraš anja, sklicevali bomo terenske seje - v funkciji krepitvi mrež e stranke, druž benokritič no bomo opozarjali na vse neizkoriš čene mož nosti in podajali alternativne reš itve. Ustanovili smo poseben odbor za okolje, saj je to področ je izjemno pomembno, in skupino za les, ki bo podala svoje videnje, kako najuč inkoviteje izpeljati akcijski nač rt »Les je lep«. Ustanovili smo tudi skupino, ki bo pripravila stališ ča o celoviti zeleni davč ni reformi, katere osrednja ideja je zniž anje davč nih obremenitev stroš kov dela in dvig davkov na porabo naravnih virov. Pregledali bomo Uredbo o zelenih javnih naroč ilih in predlagali š e boljš e reš itve. Naredili bomo vse to in š e mnogo več . Svet je svojo resno namero generiranja nove politike ž e pokazal in izkazal s ponujeno Resolucijo. Verjamemo, da imamo v svojih vrstah kompetentne in prizadevne ljudi, ki se bodo tudi v prihodnje trudili iskati nove inovativne pristope za Slovenijo. M N E N J A ustvarjalnost, ne pa nenadzorovani finanč ni š pekulanti. Zato bomo na ravni Evrope morali narediti več j i red pri upravljanju financ, odpravi mehanizmov kazino kapitalizma. Od tu naj bo jasno, da mi te vlade ne podpiramo, ne samo zato, ker so konzervativci, temveč ker so nesposobni in predvsem zato, ker služ i prav tem š pekulantom, pogoltnež em, in provizitorjem. In ker služ i njim, razprodaja Slovenijo, razgrajuje drž avo in siromaš i javni sektor. Ta vlada zniž uje ugled in kredibilnost Slovenije pred domač o in tujo javnostjo in dela velike tež ave slovenskemu gospodarstvu pri navezovanju poslovnih stikov s tujimi partnerji. dr. Igor Lukšič, predsednik SD MOČNEJŠI SMO KOT PRED TREMI MESECI Prav je, da se na vsaki konferenci vpraš amo, kdo smo in kaj hoč emo. Kam gremo? Kdo je z nami in kdo je proti nam? Se nam zavezniki pridruž ujejo ali odstopajo? Smo moč nejš i ali š ibkejš i. Ta vpraš anja zahtevajo politič ne odgovore, ne tehnič ne ali javnomnenjske. Naš i zavezniki se krepijo in s tem se več a tudi naš vpliv. V tem trenutku postajamo vse bolj izpostavljeni: imamo svojega kandidata za predsednika drž ave, ostajamo stranka z najbolj č i sto etič n o drž o, smo edini proti razprodaji slovenskega premož enja, s svojimi predlogi intelektualno prednjač imo, imamo najbolj kvalificirano poslansko skupino, imamo od vseh strank največ j i mednarodni ugled in povezave, in imamo dejavni teren. Oč i slovenske javnosti so zato upravič eno vse bolj uprte v nas. Mi se zavedamo te odgovornosti, zato bomo okrepili utrjevanje infrastrukture, ki je potrebna za utrditev nove levice na Slovenskem. Slovenija rabi š iroko zavezniš tvo za nov razvojni korak: tretji pomol, drugi tir, posodobitev ž eleznice, savske elektrarne, tretji koridor, spodbudo lesni industriji, podporo izvoznikom s sredstvi za inovacije in razvoj, delovna mesta za mlade in moč an ter kvaliteten javni sektor: izobrazbo in zdravje za vse, ne samo za tiste, ki bi zmogli plač ilo visoke š olnine. Naš a stališ ča so jasna in strokovno argumentirana: temeljni kratkoroč ni cilj je izpeljava pokojninske reforme, reš itev bank, ustavljanje recesije in nov zagon ter zmanjš anje prorač unskega deficita. Dolgoroč ni cilj pa dvig kvalitete ž ivljenja vseh ljudi v Sloveniji, utrjevanje javnega sektorja in š irjenje prostora svobode, od podjetniš tva do umetniš kega ustvarjanja. Socialni demokrati v Evropi toč n o vemo, da moramo demokratizirati trge, ne pa trž iti demokracijo. Finanč ne transakcije je treba obdavč iti, tako da bo prodaja in nakup denarja izenač ena s prodajo in nakupom drugih dobrin. Dokler temu ne bo tako, bodo sloji, ki se ukvarjajo samo s prodajo in nakupom denarja ali finanč ni š pekulanti, vladali svetu. Mi smo za to, da svetu vlada delo, znanje in 5 Ko je bankam š lo dobro, so si delile velike profite, ko jim gre slabo, pa naj bi izgube pokrivala drž ava. Mi nismo za to, da se profiti in vse, kar je dobro, privatizira, izgube in vse, kar je slabo, pa podruž blja. Mi smo za to, da se dobro da na razpolago vsem, privatno pa naj ostane tisto, kjer je potrebno tveganje in poseben pogum: in od tu pridobljeni dobič ek pa naj se privatizira. Mi smo proti razprodaji drž avnega premož enja. Socialni demokrati smo za iskanje strateš kih partnerjev, ki naj i z ka ž e j o svo j o d o b ro n a m e ro s te m , d a p o d j e t j a dokapitalizirajo, pripeljejo nove trge, vpeljejo nove logistike, pripeljejo nove kadre, novo znanje, skratka, nujno je, da nekaj novega dodajo. Vlada vabi, da se okrog drž avnega premož enja smukajo le tisti, ki bi radi vse razgrabili ali z manipulacijo priš li do poceni premož enja. In dobro jih poznamo, kaj bo naslednji korak: delavce bodo odpustili in preprodali ostanke. Takš ne hijene je treba nagnati in privabiti resne partnerje. Za to vlado je drž ava samo plen, ki si ga deli s prijatelji in sorodniki. Holding omogoč a hitro razprodajo drž avnega premož enja, narejen je proti interesom ljudi in več generacij, ki smo to premož enje gradili. Njegova postavitev bi naredila dolgoroč no š kodo Sloveniji, slovenskemu narodu in vsem, ki ž ivimo v Sloveniji. Zato je treba narediti vse, da ta zakon v tej obliki ne bo stopil v veljavo, da bo drž avno premož enje v služ bi dvigovanja kvalitete ž ivljenja vseh ljudi v tej drž avi, ne pa da bo konč alo v ž epih nekaj preprodajalcev. M N E N J A Naj spomnim, zakaj se je vlada lotila ustanavljanja holdinga: ko se je vlada ugnezdila, je ugotovila, da delitev plena ne bo več tako enostavna, kot je bila v letih 2004 - 2008. Da vlada ne more nastavljati ljudi na vodilna mesta. Zakaj ne? Ker je socialdemokratska vlada ustanovila neodvisno agencijo, ki je nadzorne odbore in upravljanje vodila po strokovnih nač eli. Ni se več dalo strankarsko kadrovati. Vlada je najprej spremenila zakon tako, da je lahko namesto izkuš enih finanč nikov in strokovnjakov, nameš čala razne tajnice in uč itelje golfa na mesta nadzornikov bank in podjetij v drž avni lasti. Po sedanji ureditvi se morebitna prodaja opravlja na oč eh javnosti in drž avnega zbora, vlada pa vsiljuje, da se to naredi tajno, na hitro in po plenilskih zakonih: tisti, ki je moč nejš i, si odtrga največ ji delež , premož enje se razmesari kot truplo uplenjene ž ivali. Ce so ljudje odloč a li o simbolnih vpraš anjih, kot je oplojevanje ž ensk, vrstah druž in, je gotovo prav, da odloč ajo tudi o usodi lastnega premož enja v viš ini 12 milijard evrov. Odloč iti je treba o naš i prihodnosti in o prihodnosti rodov, ki prihajajo. Mi smo davnega leta 1997 sodelovali pri pripravi referenduma o denacionalizaciji. Imeli smo prav. Ustavno sodiš če je referendum prepovedalo. Tako je desnica lahko izpeljala nač rt prenosa lastnine na fevdalne lastnike. Fevdalni lastniki se ne obnaš ajo po kapitalistič ni logiki. Ne znajo gospodariti s premož enjem v kapitalistič nih razmerah. In tudi zato, da bi reš evali enega največ jih fevdalnih lastnikov, ki je neupravič eno dobil v roke ogromno premož enje in s tem velikanske apetite po prevzemu Slovenije, je za dokonč anje naloge tu holding. Holding in slaba banka sta tu predvsem zato, da reš ita velikega fevdalnega lastnika in njegovo ambicijo po obvladovanju Republike Slovenije. Kot v primeru denacionalizacije, gre zdaj ponovno za strateš ko razvojno vpraš anje, za vpraš anje o tem, kdo bo v prihodnje odloč al o usodi Slovencev in naš e drž ave. Frak, talar ali ljudstvo? vlada in zato njenih korakov ne podpiramo. Slovenija zdaj ima stranko, ki ne bo dovolila razprodaje drž avnega premož enja in ukinjanja javnega sektorja. Ki stavi na demokracijo in ponos ljudi. To smo mi, socialni demokrati. Moč n ejš i smo kot pred tremi meseci, imamo trdnejš e zaveznike. Imamo jasen profil, delamo za ljudi in ljudje delajo za nas. Slovenija zato ima perspektivo. mag. Mojca Kleva, podpredsednica SD in evropska poslanka ZELENA DELOVNA MESTA KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST SLOVENIJE Kot evropska poslanka v služ bi ljudi, se trdno zavzemam za razvoj zelene industrije in s tem zelenih delovnih mest. Razvojni model bliž nje preteklosti se je pokazal kot neprimeren in neuč inkovit, tako ekonomsko, kot tudi iz vidika zaposlitev, okolja in sociale. Prekomerno izkoriš ča naravne vire, je okoljsko netrajnosten in druž bi ne ponuja uč inkovitega, dostojnega dela in dostojanstvenega ž ivljenja ljudi. Zelena delovna mesta zmanjš ujejo porabo energije in s u r o v i n , o m e j u j e j o t o p l o g r e d n e i z p u s t e p l i n o v, minimalizirajo odpadke in onesnaž enje, varujejo in obnavljajo ekosisteme. To pomeni, da č e nekdo izkoriš ča delavce, jim š koduje in ne omogoč a izhoda iz revš čine ne nudi zelenih delovnih mest. V tem kontekstu je zato vlada krenila nad medije. Najprej je napovedala padec prihodkov javne RTV, nato je zamenjala dva nadzornika, nato jih je zamenjala š e pet, sedaj dviga davek na č asopise, menjuje direktorje vodilnih medijskih hiš . Vlada napada svobodo tiska. Kot leta 1990, Janez Janš a napoveduje labodji spev slovenskega novinarstva. Plenilstvo in podrejanje, obvladovanje namesto upravljanja. To je ta 6 Naj povem, da je nov razvojni model v današ njih kriznih č asih nujno potreben in tudi doseglijiv. Potrebno je preoblikovati gospodarstva, podjetja, delovna mesta in trg dela v trajnostno, nizkoenergijsko druž bo. Da bi to dosegli, potrebujemo š irš o podporo tako podjetij kot zaposlenih. Vsak naj prispeva svoj del k promociji in š iritvi znanja o potrebah po nizkoenergetski in trajnostni druž bi, ki bo med drugim ustvarila majkajoč a kakovostna delovna mesta tudi v naš i drž avi Sloveniji. Zakaj ne bi enkrat za spremembo bila Slovenija vodilna v razvoju in proizvodnji zelenih virov energije? Vemo, da M N E N J A zelena ekonomija ustvarja več in kakovostnejš e služ be, reš uje ljudi pred revš ino in promovira socialno vključ enost. Ce ž elimo doseč i trajnostni razvoj je prehod na zeleno gospodarstvo nujen. Ce ž elimo izpeljati uspeš no strategijo pozelenitve gospodarstva moramo vključ iti tudi popolne okoljske in druž bene stroš ke tako, da bomo prepreč ili netrajnostno proizvodnjo in potroš njo. Podjetja danes pogosto tekmujejo po nač elu niž jih cen namesto v kvaliteti in takš na strategija je zrcalno nasprotna, saj ne izključ uje okoljskih in druž benih stroš kov z iskanjem najcenejš e delovne sile in vhodnih materialov. Zelena ekonomija je ekonomija, ki spoš tuje naravo in ljudi ter ustvarja dostojna, dobro plač ana delovna mesta. Zelena delovna mesta ž e obstajajo in č e smo š e pred nekaj leti lahko rekli, da je to del prihodnosti lahko zdaj reč emo, da so ž e del sedanjosti. Tudi od politike je odvisno, kakš ne pogoje za njihovo ustvarjanje bo priskrbela in nenazadnje v kakš nem š tevilu. Brez trajnostnega razvoja in zelenih delovnih mest si danes niti ne moremo predstavljati uspeš ne Slovenije prihodnosti. Na voljo so nam dane izjemne naravne danosti, inovativni in uspeha ž eljni ljudje, zavedni mladi in izkuš eni starejš i. Dajmo predloge prenesti in podpreti š e na drž avni in evropski ravni, tako, da bomo Slovenijo ne samo popeljali iz krize, ampak jo postavili vsem za zgled trajnostne druž be z razvitimi zelenimi delovnimi mesti, ki bodo prinaš ala prijaznejš o druž bo tako ljudem, ž ivalim kot tudi samemu okolju. dvigujemo kvaliteto ž ivljenja ljudi. Cilj zato je tudi bolj inovativno gospodarstvo z manj emisijami, z zelenim, zdravim in varnim okoljem. In ta konferenca danes je izjemno pomembna, ker socialni demokrati ponujamo prilož nost za Slovenijo. Evropa, glede na to, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 približ alo 9 milijardam in so naravni viri ž e skoraj povsem izč rpani, potrebuje obnovljive biološ ke vire za zagotavljanje oskrbe z varno in zdravo hrano in krmo, materiali, energijo ter drugimi proizvodi. Dejstvo je, da je Evropa danes v krizi. Da so razmere vse manj vzdrž ne. Naš i drž avljani so upravič eno frustrirani. Brezposelnost med mladimi je dosegla evropsko dno, dogaja se nam beg mož ganov, izgubljamo mlado, perspektivno generacijo. Zato tudi v Evropi potrebujemo novo ureditev, novo razmiš ljanje. Drž ave same ne bomo sposobne uč inkovito krmariti č ez razburkano morje. Priš li smo do toč ke, ko je nezaupanje med drž avami in drž avljani in evropskimi politikami postalo zaskrbljujoč e. V Evropi nimamo dovolj pogumnih in modrih voditeljev z vizijo, ki bi vedeli, kaj morajo narediti. In č e, ali ko bi to vedeli, da bi si to tudi upali. Naš a konferenca na temo zelenega gospodarstva ni nekaj novega, je stara vizija, ki pa je doslej slovensko gospodarstvo š e ni znalo dobro izkoristiti. Tudi sicer se preveč krat zdi, da naš a drž ava svojega glasu v Evropi ne zna dobro izkoristiti, se ne trudi iskati partnerjev in povezav in svoja stališ ča izdela prepozno. Koliko prometa Slovenija zdaj ustvari na področ jih, ki sodijo v biogospodarstvo, in koliko delovnih mest ta zagotavljajo, mi ni uspelo izvedeti. Dejan Zidan in njegova oziroma naš a ekipa ponuja reš itve. Sliš ali smo danes tudi prispevke uglednih strokovnjakov. Zelo pozdravljam naš o skupno vizijo slovenskega razvoja. mag. Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka TRAJNOSTNO BIOGOSPODARSTVO V EVROPI JE PRILOŽNOST ZA SKUPEN NAPREDEK Izkoriš čam prilož nost, da spregovorim o biogospodarstvu, vendar ž elim govoriti tudi o š irš em kontekstu. O situaciji, v kateri smo se danes znaš li v Sloveniji in Evropi. In posledič no, kakš ne prednosti prinaš a biogospodarstvo za nova varna zelena delovna mesta. Cilj socialnih demokratov, naš cilj je, da zagotavljamo in 7 Iz evropske blagajne smo za infrastrukturo, razvoj podež elja, različ ne projekte, izobraž evanje in tako dalje ... dobili veliko več denarja, kot smo vanjo vlož ili. In š e veliko več bi ga lahko. Tudi v prihodnje bo tako. Ampak zato potrebujemo dobre, predvsem pa izvedljive projekte. Vrsta evropskih projektov je v preteklosti naš i drž avi ž e prinesla pomemben razvoj. Tega ne smemo pozabiti. Kje bi bila Slovenija, č e ne bi bila del Evrope? V Evropi danes, tako kot v Sloveniji, razpravljamo o vseh scenarijih, kako naprej. Dejstvo, je da bomo na evropski ravni potrebovali nadgradnjo vsebin. Se posebej tesno se bomo morali povezovati na tistih področ jih, ki so se v tej krizi izkazala za njeno ranljivo toč ko. In trajnostno biogospodarstvo v Evropi je prilož nost za M N E N J A skupen napredek. Razviti moramo svoj koncept, da bo deloval tudi v kriznih č asih. Socialni demokrati danes, tudi s tem dokumentom, utrjujemo pot, ki bo stabilizirala naš o gospodarsko rast, ki opozarja na nujnost, da moramo tudi v naš i drž avi preiti h gospodarstvu, ki ne bo odvisno od fosilnih goriv. Več ja uporaba obnovljivih virov ni več samo mož nost, ampak postaja nujnost. Drž ave č lanice EU, med katere spadajo Danska, Finska, Nemč i ja, Irska in Nizozemska, ž e izvajajo strategije o biogospodarstvu. Na mednarodnem prizoriš ču ž e imajo ali nač rtujejo svoje lastne ambiciozne strategije tudi Kanada, Kitajska, Juž na Afrika in Združ ene drž ave Amerike. Biogospodarstvo EU ž e ustvari skoraj 2 bilijona evrov prometa in zaposluje več kot 22 milijonov ljudi, kar predstavlja 9 odstotkov celotnega zaposlovanja v EU. Bigospodarstvo je zato zelo velika prilož nost za Slovenijo. In za mlado generacijo. bi bila v današ njem č asu gotovo preuranjena. Lahko je to naš dolgoroč ni cilj, tek na dolge proge. V tem trenutku in š e naslednjih nekaj desetletij pa je rač unati zgolj na električ no energijo iz obnovljivih virov, utopija. Sploh ob dejstvu, da poraba električ ne energije š e vedno naraš ča. Tako menim, da je prava pot do nizko ogljič ne druž be zmanjš evanje porabe in uč inkovita raba energije ob hkratnem postopnem več anju delež a obnovljivih virov. Prav tako ne moremo, č etudi se več kot dobro zavedamo pomena samooskrbe, pristati na to, da bi bila kmetijska zemljiš ča brezpogojno zaš čitena. Bi pa morali kmetijska zemljiš ča, ki jih za umeš čanje sodobne infrastrukture v prostor nujno potrebujemo, nadomeš čati s tistimi, ki so danes nerabljena, zaraš čena. Si lahko predstavljate, kako in kje bi se danes pripeljali v Mursko Soboto, č e bi za cesto ne uporabili nekdaj kmetijskih zemljiš č? Socialni demokrati imamo z resolucijo, ki jo bomo danes sprejeli, veliko odgovornost. Smo ž e skoraj najmoč nejš a stranka v Sloveniji. Ponuditi moramo č im več idej in ljudi. In danes smo dokazali, da imamo ekipo, ki je sestavila izvrsten dokument, imamo potencial in znanje. In znamo ga izkoristiti. Krize bo nekoč konec. V Evropi bodo tudi takrat glavni tisti, ki bodo ustvarili več za skupno dobro vseh nas. In biti tudi takrat med najboljš imi, tako da upoš tevamo strokovne argumente, je naš strateš ki interes. dr. Franc Pohleven POMEN PREDELAVE LESA IN UPORABE LESENIH IZDELKOV ZA PRIHODNOST SLOVENIJE Bojan Kontič, podpredsednik SD POMEMBEN JE DOLGOROČNI CILJ Ko snujemo nač rte za prihodnost, moramo ob tem seveda upoš tevati izhodiš če, torej trenutno realnost. Ta pa nas mnogokrat omejuje. Le izjemoma lahko brez več jih posledič n ih tež av sprejmemo odloč i tve, ki pomenijo takojš njo spremembo obstoječ e prakse. Odpoved fosilnim energentom je ž e ena takš nih odloč itev, ki 8 V Sloveniji imamo obsež ne gozdove in les je edina surovina, ki jo premoremo. Gozd in les sta v preteklosti odloč ilno vplivala na naš gospodarski in druž beni razvoj. Tudi danes, ko se sooč amo s podnebnimi spremembami, bi gospodarsko krizo morali reš evati povezano s problemi okolja. Les je od vseh gradiv in surovin za izdelke najbolj dostopen – je dar narave, saj nastaja v procesu fotosinteze s pomoč jo energije sonca, iz atmosfer pa vež e CO2. Ce ga enostavno skurimo, je CO2 nevtralen, predelan v izdelke pa znatno prispeva k zniž anju emisije CO2. Izgradnja objektov in proizvodnja izdelkov iz lesa je energetsko najbolj varč na. Zato sta predelava lesa ter preusmeritev potroš nikov na lesne izdelke in objekte izrednega pomena za izhod iz vsesploš ne krize. Zaradi vseh teh dejstev je les bil, je in bo zelo pomemben za okolje ter č loveka in bi se moral prvenstveno uporabiti povsod tam, kjer je to mogoč e. Lesno-predelovalna industrija je delovno intenzivna, zato predstavlja velike zaposlitvene mož nosti, obenem pa temelji na domač i surovini ter sovpada s turistič no usmerjenostjo M N E N J A Slovenije. Predelava lesa v izdelke z najviš jo dodano vrednostjo bi morala potekati na gozdnih področ jih, kjer dobrina nastaja. Na teh območ jih bi morali ustanoviti centre predelave lesa (CPL), v katere bi se vključ ili tudi koncesionarji in lastniki gozdov. S tem bi dosegli razvoj podež elja in enakomernejš o poseljenost, saj bi po celotnem območ ju Slovenije lahko zaposlili ljudi, ostanke predelave lesa in odsluž ene lesne izdelke pa uporabili v energetske namene. Prav tako bi zmanjš ali dnevne migracije v industrijske centre in uporabo prevoznih sredstev, obremenitev cest ter porabo goriv, kar bi š e dodatno prispevalo k zniž anju emisij CO2. Slovenski lesni izdelki so vrhunski, znani in priznani tudi v tujini. Sposobni smo jih vrhunsko oblikovati, ž al pa cenovno ne morejo konkurirati izdelkom proizvedenih iz energetsko potratnih in do okolja neprijaznih materialov, za katere pa bi bilo potrebno uvesti troš arine. Potrebno bi bilo č im bolj popularizirati rabo lesa ter v ljudeh vzbuditi naklonjenost do te naravne dobrine. Druž bo nasploh moramo ozavestiti, da z odloč i tvijo za leseni izdelek pripomoremo k varovanju okolja in blaž itvi podnebnih sprememb. Za drž avo pa bi ponoven vznik lesarske panoge zagotovo pomenil izhod iz gospodarske krize, saj bi gospodarstvo temeljilo na naš i danosti – lesu in naš ih energetskih zmož nostih (malo lastnih virov energije). Slovenija ima odlič ne naravne danosti za trajnostni razvoj. Ceprav nam nekateri politiki in mediji sporoč ajo, da gre v gospodarstvu vse narobe, imamo mnogo mednarodno uveljavljenih in konkurenč nih podjetij v različ nih vejah gospodarstva, tudi na področ ju zelenih tehnologij. Verjetno se lahko strinjate, da je potrebno te slovenske tigre ohraniti jih vzpodbujati in nadgraditi. Pri tem je pomembno, da so administrativni postopki poenostavljeni in zagotovljene ustrezne davč ne in finanč ne spodbude, tako iz evropskih, slovenskih in drugih virov, kot je zasebni kapital. To je mogoč e le s skupnimi moč mi, z ugodno politič no in vzpodbudno ekonomsko klimo in ohrabrujoč imi signali celotni druž bi, da smo sposobni, in da zmoremo. Vlada, parlament, politič ne stranke, predvsem pa mediji bi morali odigrati odloč ilno vlogo vrač anja zaupanja med ljudi. Nesporno je, da se v Sloveniji nekateri zavedamo omenjenih problemov, tu rač u nam predvsem na mlade, ki so z vseslovenskima akcijama “Oč istimo Slovenijo v enem dnevu” dokazali, da so sposobni aktivirati š iroki sloj slovenskega prebivalstva. Kaj pa politiki? SLOVENIJA IMA ODLIČNE NARAVNE DANOSTI ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Dejstvo je, da nas, oziroma vas, č aka š e veliko dela. Vzrok je razdrobljenost obč in, pomanjkanje regij, parcialni interesi posameznih skupin, š ibke inš pekcijske in druge služ be za zagotavljanje zakonitosti in premajhna vertikalna povezanost. Zeleno gospodarstvo mora biti glavni projekt vlade in ne stranska aktivnost enega ali dveh resorjev. Vlada mora sprejeti potrebne politič ne in gospodarske odloč itve, ki nas bodo popeljale v zeleno gospodarstvo in nizkoogljič no druž bo. Vlada mora projekt jemati kot nov dolgoroč ni cilj in ga postaviti tudi v središ če razvojne strategije Slovenije do leta 2020, odgovornost pa mora biti jasno opredeljena. Prehod v zeleno gospodarstvo je namreč kompleksen in dolgoroč en podvig. Smo ga v tej ekonomski in politič ni situaciji v Sloveniji, Evropi in svetu sposobni izpeljati ali pa se bomo zadovoljili le s kozmetič n imi popravki? Zato je potrebno, da ugotovimo na katerih področ jih se mora Slovenija š e posebej aktivirati za prehod v zeleno gospodarstvo, kakš ni so primeri dobrih praks na področ jih oblikovanja politik, podjetij, lokalnih skupnosti in civilne druž be v Sloveniji, s katerimi preprekami se v mednarodnem okolju sreč ujejo »zelena« slovenska podjetja. Vsi odgovorni na tem planetu se zavedamo, da je priš el č as resnice, ko se moramo sooč iti s socialnimi, ekonomskimi ter okoljskimi problemi in potrebnimi institucionalnimi reformami. Menim, da je vaš posvet, č eprav organiziran malo pozno, zelo aktualen, saj za okoljske vsebine v Sloveniji ni ravno idealen trenutek. Zato je Resolucija o zelenem gospodarstvu, ki jo boste danes obravnavali in upam sprejeli, izjemno aktualna. Zeleno gospodarstvo je bila tudi ena izmed osrednjih tem pretekle, ne najbolj uspeš ne, Konference ZN o trajnostnem razvoju (Rio + 20). To kaž e, da je zaradi ekonomske, pa tudi etič ne krize, pripravljenost svetovne Zaključ kom nekdanjega Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije, ki ste jih na koncu vaš e resolucije ž e dodal, naj navedem š e nekaj misli, za doseganje v prehod na n i z k o o g l j i č n o d r u ž b o , p r i l a g a j a n j e p o d n e b n i m spremembam, varovanju okolja, trajnostni mobilnosti, uč inkoviti rabi virov in energetski uč inkovitosti. Izpostavil bi vlaganje v ljudi, nova zelena znanja in veš čine, kar je naloga ustrezne izobraž evalne politike. Programi usposabljanja in preusposabljanja, kar je ključ ni del politike trga dela. Odpravljanje revš č i ne in neenakosti ter zagotavljanje pravič nosti in spodbujanje socialnega podjetniš tva. prof. dr. Franc Lobnik 9 politike in ekonomije, da reš uje okoljske probleme oslabela, to se izrazito vidi tudi v Sloveniji. M N E N J A Ker je Slovenija bogata z nekaterimi obnovljivimi viri (lesna biomasa, reke, sonč na in termalna energija), je potrebno spodbujati in več vlagati v rabo teh virov. Pri tem je potrebno posebno pozornost posveti trajnostni rabi gozda, ki pokriva več kot 60% ozemlja Slovenije in je potrebno prirast gozda koristiti predvsem doma, z izdelki z viš jo dodano vrednostjo, odpadno biomaso pa koristiti v energetske namene. Prehransko varnost zagotavljamo tudi s spodbujanjem okolju prijaznega kmetijstva za zanesljivo preskrbo s pridelano hrano v domač em okolju in ohranjanju najboljš ih zemljiš č. Ekološ ko kmetijstvo omogoč a odpiranje novih delovnih mest, vpliva na izboljš anje socialne strukture in razvoj podež elja. Zdrava hrana je osnova za zdravo prebivalstvo. Zmanjš evanje onesnaž evanja okolja zaradi industrije, prometa in kmetijstva je mogoč e s prestrukturiranjem in novimi tehnologijami v industriji, ki obremenjuje okolje in prebivalstvo s š kodljivimi vplivi. Na nekaterih območ jih je vpliv okolja na zdravje ljudi evidenten (Mež ica, Zasavje, Celje, Jesenice). Slovenja š e vedno odlož i več kot 70% komunalnih odpadkov, ki ob ustreznem recikliranju predstavljajo pomembne vire surovin za nove proizvode oz. energijo. To področ j e predstavlja izjemno prilož nost za podjetja z inovativnimi idejami in je lahko vir novih delovnih mest. Slovenska podjetja, institucije, obč ine in drž avljani bi se morali pri uveljavljanju trajnostnih reš itev bolj uč inkovito posluž evati evropskih sredstev, ki bodo za področ je zelenega gospodarstva in trajnostno naravnanega razvoja v prihodnjih letih (2014-2020) na voljo v skladu z tematski cilji prihodnje kohezijske politike. Ali smo, oziroma bomo pri tem dovolj uspeš ni? Kanclerka ga. Merkel je na posvetu Towards Low-Carbon Prosperity: National Strategies and International Parnership letos dejala: »Strokovnjaki bodite pokonč ni pri branjenju vaš ih ugotovitev in stopajte politikom na ž ivce. Ce imate dobre argumente jih bodo morali upoš tevati, potrebno pa je, da se tudi š irš a skupnost zave, da so potrebne spremembe«. Kaj pa v Sloveniji, boste politiki upoš tevali strokovne argumente? Moje izkuš nje letos so zelo slabe! Breda Pečan B I L A S E M G O S T J A 2 . KO N F E R E N C E S O C I A L N I H DEMOKRATOV Vesela sem, da mi je bilo kot gostji dano dož iveti konferenco, ki je pokazala, da je socialna demokracija v naš i stranki vendarle dobila mesto, ki naj bi ga – glede na ime, ki ga nosi – imela ž e ves č as od prvega preimenovanja v letu 1993 in od sprejema slovenjegraš kega programa. Ze nagovor predsednika Lukš ič a me je preprič al, da ni bilo zaman, da sem kljub mnogim kritič nim obdobjem v preteklih letih vztrajala v stranki in poskusila narediti vse, kar je bilo v moji moč i, da bi vendarle ohranili svoje poslanstvo – delovati za dobro ljudi in ne za interese kapitala. Tema, ki smo jo obravnavali na konferenci, je zagotovo izjemno pomembna. Z uresnič itvijo ciljev, ki nam jih je konferenca zastavila, lahko Slovenija ob virih, ki jih ima: predvsem v sposobnih in uč i nkovitih, izobraž enih in ustvarjalnih ljudeh, pa seveda v gozdovih in kmetijskih zemljiš čih, v bogastvu voda in v svoji izjemni geografski legi, z dobrim, dolgoroč no naravnanim razvojem zelenega gospodarstva uresnič i vse temeljne socialdemokratske vrednote. Prav je, da je razprava na konferenci pokazala, da se znamo pogovarjati in tudi najti kompromise tam, kjer smo se v preteklih letih lomili v konfliktih. Se bolj pa mi je vš eč , da smo znali potegniti temeljni cilj iz vsega, kar poč nemo: spoš tovanje dela in gradnjo ustvarjalnih, kvalitetnih delovnih mest, ki bodo zagotavljala dobre delovne razmere in zadovoljne ljudi. Menim, da moramo nadaljevati s pripravami na prenovo naš ega socialdemokratskega programa prav na nač in, da o posameznih področ jih novega programa opravimo temeljito razpravo v mrež i č l anstva in jih nato zaokrož imo in izoblikujemo na konferencah. Predlagam predsedstvu Socialnih demokratov, da sprejme odloč itev o prič etku priprav na programski kongres, ki nam b o p o s t a v i l d o l g o r o č n e c i l j e , s k l a d n e z n a š o socialnodemokratsko idejo. 10 M N E N J A Na drugi strani imamo ž eljo obč in, da bi bile samozadostne. Vse bi ž elele imeti č isto vse, od doma za upokojence, muzeja, knjiž nice, zdravstvenega doma ipd.. Kako preprič ati, zlasti majhne obč ine, da ni mož no in tudi ne smotrno imeti vsega v eni obč i ni. Imamo CUDOVITE dokumente, strategije, resolucije, vpraš anje pa ostaja kdo jih uresnič uje, kdo ugotavlja kaj je š e aktualno in kaj je za v staro »š aro«. Ze vrsto let govorimo o zeleni davč ni politiki in o zelenih javnih inš titucijah. ALI SPLOH VEMO KAJ TO POMENI? Naj se malo poš alim, ali to pomeni zgolj PREBARVATI STENE OKNA IN JEKLENKE V ZELENO! Silva Črnugelj LJUBIM TE, ZELENO, LJUBIM ali ZELENO, KI TE HOČEM, ZELENO Vsem znan POET, DRAMATIK IN SVOBODOLJUB, Frederico Garcie Lorca, ki glede na današ nje stroge kriterije uvrš čanja, kategorizacije, licenciranja, beri eliminacije vsakega prijazno misleč ega, vsekakor ne bi mogel biti strokovni sodelavec in referent na ministrstvu za okolje, č e ravno je v svoji mehki, č ustveni in emocij polni poeziji, umestil vse elemente TRAJNOSTNEGA, od preteklosti preko sedanjosti do prihodnosti. Tako so pri njem izraž ene ljubezen do soč loveka, ljubezen do narave, univerzalna ljubezen, kar je BISTVO TRAJNOSTI IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Okolje ni zaradi okolja samega. Okolje, bio-gospodarstvo in zelena ekonomija in ostale terminološ ke izpeljanke PREDSTAVLJAJO OSNOVO ZA CLOVEKOV OBSTOJ, njegovo sobivanje v sozvoč ju z naravo in vsemi pomembnimi elementi okoli njega, ter služ ijo kot PRIMERNE osnove za nadaljevanje ZIVLJENJA v bodoč e. Kako se lotiti te izredno zahtevne naloge OHRANJANJA ZA BODOCE RODOVE, ostaja pereč e vpraš anje. Zahteva obilico znanja, izkuš enj, spoš tljivosti, potrpljenja, spretnosti in naj ne naš tevam vsega, kar bi enostavno označ ili kot CELOVIT pristop in CELOSTNO obravnavo. Tukaj bi predvsem izpostavila / Globe / problem neobstoja enega usklajevalca, tistega, ki usklajuje, daje tempo, ritem in navodila, po ekonomsko gospodarja, DIRIGENTA. Imamo š tevilne resorje, direktorate, urade na vsakem resorju, uradniki delajo vsak po svoje s svojimi zmož nostmi in vedenji. Zal pa ni nikogar, ki bi bdel nad vsem tem, nikogar ni, ki bi vrednotil, izloč al, koordiniral in usklajeval in vsekakor tudi kontroliral. Vsi govorijo O USKLAJENEM TRAJNOSTNEM, SONARAVNEM RAZVOJU, ni pa dirigenta, ki bi vse usklajeval. Področ je prostorskega, okoljskega, kmetijskega in vseh drugih nač rtovanj je v PAT poziciji. Obč ine so š ibke, ker so tako narejene. Centralizacija nasploh, tudi npr. centralizacija delovnih mest, ki jih je dobra č etrtina v Ljubljani, ima svoje uč inke, ž al tudi negativne. 11 Bodimo resni in dobro premislimo kaj nam je poč eti. Kriza in vse kar se dogaja ob njej, ne bo kar sama od sebe izginila, č e se ne bomo skupno dogovorili kako naprej. Harmonič no iskanje reš itev za skupno dobro naj nam bo vodilo in tista č arobna palič ica, ki je kot puš čica , ki nas vodi naprej. Ker sem Ljubljanč anka, moram posebej izpostaviti energetsko uč i nkovitost pri ož ivitvi gospodarstva, s pospeš enih poudarkom na energetski prenovi stanovanjskih hiš in več stanovanjskih hiš ter prilagoditev sosesk prijaznemu sobivanju vseh generacij. Tu predvsem mislim na drugač no socializacijo v urbanih soseskah, prilagoditvi starejš ih več stanovanjskih hiš bivanju starejš ih, kar pomeni dograditev klanč in, dvigal, skratka arhitekturna prilagoditev obstoječ ih sosesk za prijaznejš e ž ivljenje starejš ih, invalidov in najmlajš ih. Na tej toč ki se velja vpraš ati, kaj smo naredili, koliko smo prenovili in ali imamo jasno zač rtan terminski nač rt in vse druge nač rte. Trenutni odgovor zagotovo ni tak kot smo si zaž eleli. Vpraš anje ostaja tudi kako naprej? Ali smo sposobni poenotiti nač ine financiranja, združ iti moč i in ustanoviti trajnostni sklad za sistematič no energetsko obnovo stavbiš č v urbanih naseljih, kar je seveda zeleni pristop? Je tudi vir novih zaposlitev in mož nost za razvoj raziskovalnega področ ja, se pravi mož nost za inovativno dejavnost mladih, mož nost za zaposlitve mlajš ih, je pa tudi mož nost in prilož nost za ož ivitev lesne in lesno predelovalne industrije. Na koncu naj povem, č emu služ i ozelenitev javnih institucij?! Nenehno posluš amo o prizadevanjih za oblikovanje OKOLJU PRIJAZNIH podjetij, različ n ih inš titucij in socialnega podjetniš tva, ob tem pa pozabljamo na famozno usklajevanje vseh faz. Zaradi š tevilnih predpisov, različ nih standardov ISO, se uvajajo različ ne spremembe, spreminjajo se interni postopki. In kaj je skupni ZELENI PRISTOP? To je tudi del kulture in del spreminjanja miselnosti iz skrajno poudarjene individualizacije v korporativno kulturo skupnega sož itja za danes in jutri. Iz gozda ali množ ice predpisov v sonaravno, trajnostno premiš ljeno sobivanje vseh za vse. Zavedanje o soodvisnosti mora biti nenehno prisotno. Aalborš ka listina, ki je bila sprejeta davnega leta 1994, pove, M N E N J A d a O KO L J S K A T R A J N O S T P O M E N I O H R A N J A N J E NARAVNEGA KAPITALA. Vemo, kaj je to. Ta listina zahteva, da SVOJE SOCIALNE, GOSPODARSKE IN OKOLJSKE POLITIKE OBLIKUJEMO V SKLADU Z NACELI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Pika, konec. Podpisnice se zavezujejo in obvezujejo k preoblikovanju razmerja do naravnih virov v smeri zmanjš evanja porabe in spreminjanja porabniš kih in proizvodnih vzorcev na lokalnem in vseh drugih nivojih. K temu lahko v prvi vrsti priš tejemo problematiko ustvarjanja odpadkov in gospodarjenja z njimi, tudi prometa ne smemo pozabiti ter zaš čito in ohranitev vodnih virov. Naj malce hudomuš no vpraš am, kako ste priš li v MURSKO SOBOTO?! Toliko o spreminjanju miselnih vzorcev in vzorcev obnaš anja. Rudi Bizovičar, član predsedstva SD NEKAJ NAM MANJKA ... Zelim prispevati k uspeš nosti konference, zato bi vas rad opozoril, kako pomembna za implementacijo zaključ kov te konference je vloga in odgovornost stroke, da spodbudi politič no in tudi civilno iniciativo k razmiš ljanju dejavnosti, da v prostor, kjer ž ivimo in delamo, vpeljujemo nove nač ine razmiš ljanja in predvsem dejanja. Tega ne bomo dosegli, č e ne bomo stroki verjeli in zaupali ter ji priznali mesto in vlogo v druž bi, ki ji vseskozi pripada. Politiki se moramo zavedati, da je stroka nujno potrebna pri vsakem nač rtovanju politič nih odloč itev. Na ta nač in se bomo izognili napakam in prevelikim tveganjem. Vsebina, ki jo danes obravnavamo, je tako pomembna za nadaljnji razvoj Slovenije, da zahteva zelo tesno sodelovanje politike in stroke. Ne samo pri nač rtovanju, temveč tudi pri spremljanju ter sprotni korekciji delovanja samih posameznih projektov. Dajmo stroki to prilož nost. Kriza, ki nam povzroč a skrbi, ni le finanč na, je tudi kriza temeljnih vrednot naš e druž be, je kriza sistemske narave, je kriza demokracije v služ bi č l oveka in predvsem kriza pravosodnega sistema, ki naj bi varoval drž avljanke in drž avljane pred takimi stranpotmi posameznikov in celih skupin, ki poskuš ajo razgraditi naš demokratič ni sistem. 12 Vlada s svojim delovanjem kaž e na to, da enostavno ne razume ali pa noč e razumeti, da je izvoljena predvsem zato, da deluje in odloč a v imenu ljudi, v korist teh ljudi in ne zato, da uveljavlja oblast, ki bo delovala v korist posameznikov ter različ nih lobijev, ki nimajo nobene zveze z demokratič nim ravnanjem, temveč imajo cilj, kako z različ nimi š pekulacijami obogateti in pokrasti š e tisto, kar se š e splač a pokrasti. V organiziranih skupinah, kjer delujem ž e dalj č asa, se ukvarjamo z različ nimi vpraš anji, na kakš en nač in kot politiki, gospodarstveniki, intelektualci, druž beni delavci, lahko pomagamo pri reš evanju te krize in kako ter koliko lahko prispevamo k ponovnem zagonu produkcijskega kroga, ki pomeni nadaljnjo rast in razvoj vseh virov v okolju kjer ž ivimo in delujemo. Ugotovili smo, da brez združ evanja vseh potencialov, ki š e obstajajo v naš em okolju, tega ni mogoč e speljati. Ugotovili smo tudi, da vrsta institucij, ki jih je drž ava ustanovila predvsem zato, da delujejo v smeri razvoja na vseh področ jih, te funkcije ne opravljajo, ali pa to delajo slabo. Nič koliko sprejetih in š irš e verificiranih dokumentov to potrjuje. V glavnem ti dokumenti ostajajo mrtva č rka na papirju, kljub zajetnim finanč nim sredstvom, ki so bila vlož ena vanje. Vedno znova na tak nač in nastajajo novi dokumenti in krog je sklenjen brez pravih rezultatov. Temu na koncu reč emo, pa je spet zmagala birokracija. Zakaj se nam to dogaja? Ugotavljamo, da predvsem zato, ker nam v tej nenehni spirali dogajanj nekaj manjka. Manjka nam predvsem poguma, inovativnosti, manjka nam pravih ljudi, ki bi bili sposobni udejanjati prave zamisli, manjka nam znanja za vodenje pravih projektov in kar je za mene najvaž nejš e, manjka nam tako politič ne volje, kot tudi pripravljenosti stroke, da tvega in vztraja pri realizaciji teh projektov. Manjka nam š e nekaj zelo pomembnega in to so merila in pravilno delujoč ih regulatorjev, ki bi nam sproti posredovali prave informacije o dejanski uspeš nosti posameznih projektov in nakazovali smeri potrebnih korekcij. V skupini, v kateri delam, si ž e dalj č asa prizadevamo izdelati podlago za tak regulator. Smo napredovali in mislim, da bi ob pravem posluhu tako politikov, kot tudi drž avnih struktur, priš li do, za vso druž beno in upravljavsko strukturo, pomembnih reš itev. Zadeve smo se lotili na področ ju gorenjske regije, kjer nastaja konzorcij, ki bo povezal vse akterje s področ ij gospodarstva, druž benih dejavnosti, akterjev civilne druž be in izobraž evanja, v to skupino sodijo tudi vsi razvojni centri na Gorenjskem, ter vse institucije, ki ž e delujejo na področ ju č loveš kih virov. V tem sklopu bo nujno sodelovanje tudi posameznih drž avnih organov in institucij. Gonilo tega procesa bo predvsem interes in potreba po tesnem sodelovanju. Stvar ne bi delovala, č e ne bi v tem projektu uporabili tudi posamezna orodja ter merila, ki nam bodo sproti prikazovala pravo stanje stvari. In kakš en je konč ni cilj tega projekta? Tako in podobno združ evanje interesov bo nastajalo po vsej Sloveniji in kar je š e posebej pomembno v vseh regijah EU. Cilji so obsež ni in zahtevni, č esar se dobro zavedamo, vendar so ob ustrezni podpori druž be in razmiš ljajoč ih posameznikov, uresnič ljivi, kar nam kaž ejo tudi nekateri odzivi pomembnih ljudi v teh drž avah. Največ ja zavora na tej poti, ki jo ubiramo, je M N E N J A predvsem sorazmerno velik dvom med odgovornimi, č eš , saj v tej mali Sloveniji ne more nastati tako velik in vseobsegajoč projekt. Kot sem ž e omenil, potrebno je vztrajati na tej poti in pri tem imeti veliko mero poguma. in naš ih gospodinjstev, neposredno pa ga odvajajo proizvajalci. Naivno je misliti, da ga odvajajo od svojega prihodka ali dobič ka. To je obrač unan presež ek, ki ga z veseljem zarač unajo nam uporabnikom. In za konec, č e bo stranka dobila š e eno prilož nost voditi to drž avo, naj tiste, ki bodo izvoljeni, da uresnič ijo te cilje, vodi razum, nenehno zavedanje, da smo vsi drž avljanke in drž avljani Slovenije v dobrem in slabem in nam je dano upravljati s to drž avo le in edino le v korist vseh in posameznika, in, da rast in razvoj ne poznata leve in desne strani, temveč vedno le pravo stran. Kot se je sedaj pokazalo za cene plina v Sloveniji, tako je tudi z električ no energijo. No, za tolaž bo, Italijani, ki nimajo zadosti ne fosilnih goriv ne vodnih virov, jo plač ujejo draž je od nas, saj jo uvaž ajo in ob energiji zraven plač ujejo š e prenos oz. transport. mag. Venčeslav Perko V SLOVENIJI NIMAMO ENERGETSKE POLITIKE Neoliberalizem in njegova ekonomska doktrina sta vsem naredila ogromne probleme. Kaj bi š ele bilo, č e ju sluč ajno ne bi bilo? – Seveda je potrebno to brati v ironič nem kontekstu! V Sloveniji nimamo energetske politike. Tisto, kar pa se imenuje energetska politika, je več ali manj spisek raznih lokalnih, regionalnih in kapitalskih interesov. Hkrati pa se v energetsko politiko, kjer so zapisane zahteve centrov moč i, vpleta š e iniciativa za postavitev sonč nih elektrarn, zahteve, da naš e reke spremenimo v betonske kanale in mogoč e š e kakš en vpraš ljiv interes. Sprenevedamo se, da je edina prava smer Slovenije, glede na miš ljenje nekaterih, gradnja TES 6 in, glede na miš ljenje drugih, gradnja infrastrukture za obnovljive »zelene« vire energije, predvsem tiste, ki se subvencionirajo. Licemerno govorimo, kako moramo zmanjš ati izpuste toplogrednih plinov v ozrač je, vendar se ne moremo znebiti vtisa, da za tem zopet stojijo interesi predvsem tistih, ki to »zeleno« energijo proizvajajo samo za to, da bi jo po subvencionirani viš ji ceni prodajali nazaj v distribucijsko omrež je in z njo služ ili masten denar. Od kod denar za to? Posredno od uporabnikov električ ne energije, naš e industrije 13 Slovenski energetski sistem ni idealen. Je izredno razdrobljen, predvsem pa je narejen po liberalnem vzoru. Namesto, da bi bil kot javno dobro oz. kot javno podjetje delan za potrebe in blaginjo javnosti in uporabnikov, ga je k tej razdrobljenosti vodil kapitalski interes liberalnih organizacijskih modelov, ki so bili primerni za trge z velikim š tevilom prebivalcev in več jo ekonomsko moč jo. Zakaj smo v Sloveniji morali razdeliti prenosni in distribucijski sistem na eno prenosno podjetje oz. sistemskega operaterja prenosnega omrež ja, ELES, d.o.o , in na pet elektro distribucijskih podjetij. Sedaj so tem petim dodali š e 5 podjetij za prodajo elektrike in enega sistemskega operaterja distribucijskega omrež ja, SODO d.o.o.? Ob tem pa se je na prostem trgu pojavilo š e nekaj prodajnih podjetij. Zakaj smo morali narediti dva proizvajalca elektrike, GEN in HSE? Zaradi vzpostavitve konkurence, bi mogoč e kdo poskuš al to razlož iti! Vendar pri nas ne moremo govoriti o konkurenci, ker je ni! Slovenski energetski sistem je del evropskega sistema, v Evropi pa se elektrika prodaja ceneje kot v Sloveniji. Na tej ravni bi lahko zagotavljali konkurenco!? Slovenski demagogi trdijo, da ne in nam laž ejo z nacionalnimi interesi, da se mora denar vrteti znotraj slovenskega trga in da moramo kupovati domač o elektriko. Ti isti pa jo izvaž ajo v tujino, za nas pa ravno tako kupujejo na cenejš ih trgih. Zelo zapleteno in stran od naš ih oč i in uš es, samo dobič ki so ogromni, pri drugih, ki pa tega ne znajo in ne delajo, pa stroš ki presegajo razumljive in sprejemljive okvire… Zakaj je Slovenija tako draga? Ne zaradi tega, ker nimamo fiskalnega pravila, ki bi bil zapisan v ustavo. Dragi smo zato, ker smo tako razdrobljeni, ker imamo več kot 200 obč in, ker imamo tako razdrobljena javna podjetja, ker so stroš ki delovanja teh podjetij veliki in ker je dodana vrednost njihovega dela prenizka. Ob tem pa nas pesti š e cel kup nepravilnih in č udnih odloč itev. V tem trenutku Sloveniji primanjkuje 70 do 80 milijonov evrov denarja za poplač ilo subvencij za proizvodnjo »zelene« energije. Ob tem na JARSE, Javni agenciji Republike Slovenije za energetiko č aka za subvencionirano proizvodnjo š e 800 proš enj. Za primer: v letu 2011 je bilo v hidroelektrarnah proizvedeno 359,9 GWh električ ne energije, za kar je bilo izplač ano 8,4 mio EUR podpore, v sonč n ih elektrarnah pa je bilo M N E N J A proizvedenih 50 GWh energije, za kar je bilo izplač ano 17,2 mio EUR podpore. Bio plin je proizvedel 152,7 GWH in dobil 19,4 mio EUR, elektrarne na lesno bio maso 94,1 GWh in dobile 8,2 mio EUR in ostalo 286,2 GWh s podporo 16 mio EUR. Zavedati se moramo, da »zelena energija ni vsa zelena. Nekatere subvencionirane proizvodne metode ravno tako obremenjujejo okolje z izpusti CO2. V skupino č istih – »zelenih« – spadajo tudi razvpite sonč ne celice. Vendar, ali so res tako zelene in tako uč inkovite, da bi morale postati del naš e slovenske strategije? Retorič no se pri tem spraš ujem, kako ekološ ka sta njihova proizvodnja in razgradnja, kakš en je njihov izkoristek pri nas na tej geografski š irini in pri tej količ ini svetlobe? Menim, da gre v tem poslovnem modelu zopet za interese tistih, ki so tako subvencioniranje izsilili. Zelo izraž en interes imajo proizvajalci na Kitajskem. Ob tem pa je ves posel s solarno energijo moč no zastopan na finanč nih trgih, kjer se aktivnosti finanč nih š pekulacij trgovanja z solarnim poslom zelo ž ivahno odvijajo. Mogoč e se bo kdo vpraš al, zakaj pa to drugi delajo, zakaj to Nemci poč nejo? Ze iz Kopernikovih č asov, iz č asov geocentrizma, vemo, da zdravo razumsko ni vedno tudi pravilno. Nemcev in njihove politike ne smemo gledati enako, kot gledamo sami sebe. Oni imajo ogromno termo elektrarn in tudi ogromno nukleark, od prihodka katerih jemljejo sredstva za uvajanje sonč nih elektrarn. Hkrati pa imajo tudi lastno proizvodnjo, ki je mi v Sloveniji nimamo. Tudi kritič no maso trga imajo več jo, tako da se njim rač un izide, pri nas pa je sonč na energija mnogo draž ja od jedrske, termo in hidro energije in se v modelu, da panele uvaž amo, ko drž ava plač uje subvencije za vsak kilovat proizvedene elektrike in š e za razgradnjo, ne izplač a. Ce bi sredstva, ki so namenjena subvencioniranju »zelene« energije, uporabili za varč evanje električ ne energije, bi bilo zanimivo gledati primerjavo. Mogoč e bi lahko z sedaj poznanimi izolacijskimi materiali, z materiali, ki se proizvajajo na energetsko ne-potraten nač in, z energetsko uč inkovito gradnjo in uporabo sodobnih naprav z visoko uč i nkovitostjo privarč e vali več energije, kot pa jo za subvencioniran denar proizvedemo. Z »zeleno« proizvodnjo se pri porastu porabe ne zmanjš ujejo izpusti toplogrednih plinov, pri varč evanju z energijo pa se poraba zmanjš uje, obenem pa se lahko zmanjš a tudi obseg proizvodnje energije na fosilna goriva. Uč inki so lahko izjemni. Slovenske energetske realnosti ne moramo spremeniti č ez noč ! Ravno tako ne moremo kar tako prekiniti vseh investicij, ki potekajo zaradi poveč anja energetskih kapacitet. Menim 14 pa, da je napoč il krajni č as, da Sloveniji določ imo strategijo, ki mora biti presek tako energetskih, gospodarskih, ekološ kih in drugih usmeritev. V tej strategiji moramo najprej opredeliti, kdo in kaj smo. Ali smo proizvajalci električ ne energije za mednarodni trg ali smo proizvajalci samo zase ali bomo samozadostni ali bomo odvisni tudi od drugih ali smo, glede na naš polož aj, stanje in kritič no maso, sploh lahko samozadostni? Nova strategija ali energetska politika ne sme biti samo politika izgradnje termo elektrarn, jedrskih elektrarn, gradnje hidro sistemov in spreminjanje slovenskega vodnega potenciala in habitatov v betonska korita. Nova strategija ravno tako ne sme biti kopija nemš ke, avstrijske francoske ali ameriš ke energetske politike. Nova energetska politika in strategija mora biti slovenska posebnost, primerna naš im pogojem, naš im potrebam in usklajena z naš o kulturo, mentaliteto in navadami. Ta strategija mora postati slovenski nacionalni interes, tisto, kar nam bo koristilo, kar bo dobro in uč inkovito, tako za drž avo kot tudi za uporabnika in okolje. Ta strategija mora biti sestavni del tudi evropske strategije in mi moramo doseč i, da jo Evropa sprejme in spoš tuje! Ne smemo dopustiti, da nam Evropa na katerem koli področ ju diktira tempo in nas izsiljuje. Zavedati se moramo, da kapital v Evropi ž e gradi ogromne kapacitete energije na veter, v severnem morju. Nemč ija ima ž e sedaj nameš čenih toliko vetrnic, da proizvajajo električ no energijo za pokritje potreb 19 Slovenij. Od severa proti jugu imajo v nač rtu graditev enosmernih visokonapetostnih daljnovodov. Sodelovanje v teh igrah – projektih gradnje kapacitet za njihove potrebe in pri tem zanemarjanje lastnih interesov pomeni dopustitev vsiljevanja njihove energije s severa. Ko bomo zaključ ili investicije v njihove projekte, bomo potem š e kaznovani, ker do takrat ne bomo uspeli omejiti in zmanjš ati izpustov toplogrednih plinov in ker se š e ne bomo obnaš ali zadosti ekološ ko. Zaradi tega se moramo posvetiti varč evanju in energetski ekonomič nosti, uč inkovitosti in ekološ ki sprejemljivosti, postati mora prioriteta v energetski strategiji. Pri pripravi strateš kih gospodarskih, energetskih in ekološ kih usmeritev moramo razmiš ljati tudi o uvajanju novih tehnologij, predvsem pri uporabi energije. Veliko se govori o tem, da se bomo namesto z avtomobili na fosilna goriva zač eli voziti z električ nimi avtomobili. Njihova masovna uporaba ni več tako daleč , vsaj ne, č e bi to bil drugi avto v druž ini, avto za nakupe in za v služ bo. Ko se bo š tevilo teh avtomobilov znatno poveč alo, se moramo zavedati, da bomo del energije, ki se sedaj distribuira preko M N E N J A bencinskih servisov in dovaž a z ž eleznicami in kamioni, glede na različ ne modele in variante, morali do uporabnika ali električ n ih avto servisov dostavljati preko vodnikov prenosnega in distribucijskega omrež ja. Ta energija, katere količ ina ne bo tako zanemarljiva, bo terjala poveč anje kapacitet prenosa in distribucije, in tega ne smemo pozabiti. V energetiki je ž e več let v uporabi termin "pametna omrež ja". Neš teto besed je ž e izreč eno v tem kontekstu. Preprosto pa je povedati, da je s tem terminom izraž ena izredno moč na in pomembna vloga informatike in telekomunikacij pri proizvodnji, prenosu in uporabi energije. Pri tem se ni potrebno omejevati samo na elektriko. S svojimi storitvami so pametna omrež ja prava reš itev za povezovanje proizvajalcev, prenaš alcev, distributerjev in uporabnikov vseh vrst energije in dobrin, ki se lahko distribuira preko take ali drugač ne energetske ali prenosne infrastrukture. S pomoč jo storitev pametnih omrež ij se lahko meri poraba energenta ali energije, lahko se napove uporaba, lahko se planira potroš nja, lahko se napove potrebna proizvodnja. Uporabnik bi preko modernih storitev in sinergij z ž e obstoječ imi in novimi ponudniki IKT storitev lahko v realnem č asu spremljal porabo, lahko bi dal svojo porabo tudi v upravljanje ali pa najavil poveč anje ali zmanjš anje porabe. Z informacijami, ki bi jih proizvajalec dobil iz sistema, bi lahko laž je nač rtoval vsak trenutek proizvodnje in ne bi bil odvisen samo od trendov in povpreč ij. Varč evalni uč inki pri veliki masi bi bili veliki, pomenili pa bi manjš o porabo energentov, zmanjš anje obremenitve okolja in bolj ekonomič no proizvodnjo. Vendar ni vse tako lepo, kot se sliš i ali bere. Pri nas so pametna omrež ja, kljub temu da jih imajo nekateri polna usta, š e zelo daleč . Pri nas namesto da bi podatek o porabi plina, elektrike, toplote ali vode prenaš ali preko interneta (FTTH-optika ali xDSL ali kabelski internet ipd.), pride vaš o porabo domov odč itati kontrolor na mopedu. Vsaj meseč no porabo lahko sedaj javljamo preko elektronske poš te ali internetnih storitev. Vendar se s tem ni potrebno preveč hvaliti, ker so alternativa, reš itve ob uporabi spletnih portalov, lahko tudi avtomatizirane in vključ e ne v ž e obstoječ e storitve internetne televizije ali pametnih telefonov. Pri nas je tako raven zelo tež ko doseč i. Mi nismo sposobni regulirati in razmejiti infrastrukture od storitev. V Sloveniji regulativa š e vedno omogoč a monopolu skrb za lastne interese, kljub temu, da so to javna podjetja, ki bi morala skrbeti za interes javnosti. V Sloveniji zaradi takega odnosa moč n o zaostajamo, namesto, da bi si zgradili enotno javno infrastrukturo, na kateri bi lahko izvajali tako javne in komercialne storitve, 15 dopuš čamo, da nas podjetja, lastniki infrastrukture, delijo in nas zapirajo v monopolne okvire ter nam onemogoč ajo naš o presojo kakovosti in izbora ponudnika ter cel kup drugih koristi. Namesto, da to postane javni in nacionalni interes, nam demagoš ko prikazujejo kot nacionalni interes č isto nekaj drugega. Pri nas imamo precej velikih porabnikov električ ne energije. Prednjač ijo proizvajalci cementa, jekla in tudi aluminija. Kljub vpraš anjem, ali potrebujemo take obrate in tako industrijo, se moramo zavedati, da je v teh industrijah in obratih zaposlenih ogromno delavcev, ki jih ne moremo č ez noč poslati na polja okopavati oljno repico in tako iz strokovnega kadra narediti delavce. Zavedati se moramo, da ne moremo ž iveti samo od finanč nih, intelektualnih in drugih storitev ter trgovine. Socialno demokratska ekonomska teorija ne predvideva samo enega ekonomskega segmenta krož enja sredstev in kapitala. Zavedati se moramo, da ob vseh "finih" storitvah potrebujemo tudi industrijo in delavna mesta za ves spekter kompetentnosti, ki je na razpolago. Preveč krat je bilo v Sloveniji reč eno, da se ne izplač a proizvajati različ nih izdelkov. Preveč krat so iz Slovenije delovna mesta prenesena v tujino – na Balkan, Kitajsko in drugam. Sedaj nas ta delovna mesta stanejo več , kot smo pa prikazovali, da so stali stroš ki dela. Pri nas moramo s prakso, kjer je prihodek podjetja enak dobič ku, prekiniti. Namesto da si ves prihodek prilastijo lastniki, moramo ž e enkrat spregledati, da se mora prihodek uporabljati za razvoj, za financiranje konkurenč n osti produktov in podjetij. Zavedati se moramo, da so bila do sedaj iz tega prihodka, za katerega lastniki smatrajo, da je dobič ek, privatizirana in unič ena naš a podjetja. Pod ogromno tež o š pekulativnih kreditov, ki so bili zavarovani z vrednostjo podjetja, se je velik del naš ih proizvodnih, storitvenih in trgovskih biserov ujelo v spiralo izgub in propada. Delavce se ni nikomur zdelo potrebno zaš čiti ali upoš tevati tudi njihov interes. Zopet so laž no uporabljali nacionalne interese . Banke so izpraznili, delili so si kredite, ki so bili slabo in pomanjkljivo zavarovani. Več i noma za veliko manjš e vrednosti od prejetih zneskov. Zavedati se moramo, da je to denar, ki je razlika med sedanjimi pokojninami in pokojninami, ki bi omogoč ali spodobno ž ivljenje, da je to denar, ki je razlika med sedanjimi plač ami in plač ami, ki so spodobne in na ravni evropske razvite drž ave. Pri tem pa so ves č as trdili, da so stroš ki dela previsoki, da so delodajalci preveč obremenjeni. Sedaj se vidi, da podjetja niso obremenjevali delavci s stroš ki dela. Vidi se, da so naš im podjetjem največ je breme njihovi kvazi lastniki, M N E N J A ki so si podjetja odkupovali na netransparenten in neenakopraven nač in glede na vse ostale. Mogoč e je bila tudi taka neenakost v nacionalnem interesu. Sedaj moramo delavci in upokojenci vrač ati sredstva, ki jih imajo ti kvazi lastniki v tujini na rač unih tujih bank, v vilah in jahtah. Govorijo nam o reformi dela – kaj moramo res posluš ati razne polresnice raznih neoliberalnih ekonomistov, Damjana, Lahovnika ipd., ki sedaj ž e sami ne vedo več , ali govorijo prav ali ne. Vsi nudijo nekakš ne reš itve, kako je potrebno vzeti delavcem, upokojencem, kako v Avstriji in drugod v Evropi ne plač ujejo prevoza na delo, ljudje nimajo plač anih malic, kako je ta model dober, saj v Avstriji skoraj da ni nezaposlenih … Pri tem pozabljajo povedati, da imajo Avstrijci viš je plač e, boljš i standard, cenejš o in boljš o zdravstveno koš arico, urejen banč ni nadzor, predvsem pa, da je pri njih socialna pomoč več ja kot pri nas in sorazmerna z plač o, ki jo je dobival zaposleni. Avstrijcem tudi niso pokradli denarja iz bank (razen iz tistih pri nas). No, pri nas so privilegiranci dobro izpraznili banke. Zakonodaje se ne da kopirati ali delati z zgledom na Avstrijce, Nemce, Američ ane. Zakonodaja mora biti odraz lastne problematike in odraz ž elje, da se problemi reš ijo in stanje uredi. Za nas ni dobra vsaka zakonodaja. Zal tega ne vidimo niti na lastnem primeru, ko smo z liberalistič nimi metodami po vzoru Američ anov delili svoja podjetja na dejavnosti, kot so npr. v elektro panogi. Iz enega moč nega podjetja smo naredili več invalidov. Stroš ki dela in stroš ki obratovanja so se poveč ali, in to se je odrazilo na ceni elektrike, omrež ninah in š e kje. Niso nam povedali, da so naš e socialne blagajne ž e prazne, da kljub novi zakonodaji ne bodo mogle servisirati nezaposlenih. To kaž e samo na to, da bodo zopet najkrajš o potegnili tisti, ki imajo najmanj – izgubili bodo š e tisto malo pravic, ki jih imajo. Medtem pa privilegiranci už ivajo v luksuzu, ki so si ga nagrabili na nemoralen in nepoš ten nač in. S tako politiko navadnemu č loveku odrekajo zdravljenje, š olanje, in pravico do dela, saj so delovna mesta odpeljali na tuje ali ukinili. Pozabljajo povedati, da so nam iz bank pokradli vso tisto razliko, med sprejemljivo in spodobno ravnijo, ki bi zagotavljala normalen standard in tistim, kar so sedaj naš i dohodki. Ne bo varč evanje in rezanje zagotovilo razvoja drž ave, novih delovnih mest ter reš ilo sedanjo krizo. Priliv v prorač un, normalno servisiranje drž ave in druž be lahko zagotovi le slovensko gospodarstvo in v njem č im več zaposlenih. Slovenija ima tako ali tako problem z zagotavljanjem kritič ne mase. Sedaj je te mase š e manj, saj je nezaposlenih ž e krepko preko 100.000. To pomeni, da v prorač un pride manj dohodnin, manj prispevkov, manj DDVja. To so ogromna sredstva, ki jih glede na »pametne« reš itve aktualne vladajoč e politike SDS, DL, NSi in DeSus sedaj plač ujemo vsi drugi, najbolj pa pritisk č utijo tisti, ki imajo najmanj. S tako politiko, 16 kot jo vodi sedaj, bo vse slabš e in slabš e. Gospodarstva ni mož no razvijati in dvigovati z varč evanjem, temveč z investicijami. Albanija je ena od najhitreje razvijajoč ih drž av. Tam se v tem trenutku odvija preko 150 projektov, ki jih financira Evropa, Amerika in drugi. Ti projekti zaposlujejo ogromno domač e delovne sile, ko bodo konč ani, pa bo na voljo na tisoč e novih delovnih mesti za vse izobrazbene ravni. Ni nam potrebno prodajati lastne infrastrukture, podjetij, bank, v katere smo dolga leta vlagali skupen denar, ki so se dolga leta financirala in manipulirala z javnim denarjem. Kaj bo potem, ko bomo vse razprodali? Tujci, kupci teh podjetij, bodo investirali v tretjerazredno opremo, v slabo kakovost storitev ali pa bodo izč rpavali infrastrukturo do skrajnih meja brez novih investicij in razvoja. Tak pristop nas bo dolgoroč no spravil s sedanje pozicije na š e slabš o in postali bomo navadna provinca bogatih. Ce ne bomo imeli lastnih podjetij, lastnih bank, se lahko poslovimo š e od več j ega dela suverenosti, kot pa smo jo zgubili v Evropi in z evrom. Mi moramo zagnati projekte, kapital ohrabriti in mu dati mož nost, da pride v Slovenijo, zajamč i ti mu moramo dolgoroč en donos, s tem pa zaposliti tisoč e, ki so sedaj prejemniki pomoč i ali pa na drugač nih virih financiranja, od katerih v prorač un ne pride niti cent. Ti tisoč i bodo s tem zopet dobivali plač e, plač evali dohodnine in prispevke ter prometni davek. S tem bi lahko napolnili drž avno blagajno ravno toliko, kolikor sedaj primanjkuje. Iz tujine – Kitajske, Balkana moramo delovna mesta premestiti nazaj v Slovenijo. Pri nas se mora zopet splač ati delati in investirati, saj č e povež emo vse skupaj, so trditve, da je stroš ek dela prevelik, da bi se splač alo delati pri nas, samo izgovor, za pranje denarja in izgovor za nesposobno in goljufivo upravljanje z podjetji. Sedanja oblast je ob razgradnji socialne drž ave zač ela razgrajevati tudi pravno drž avo. Ideje, ki jih sporoč ajo v javnost, so ideje totalitarizma in diktature. To, kar govorijo, pomeni, da razmiš ljajo o izvajanju politič nih pregonov in č istk. Medije so ž e zač eli sistematič no unič evati. Nekateri mediji sploh ne obveš čajo več o dejstvih, ampak samo vsiljujejo mnenja. Zavedati se moramo, da se tudi nas vse manj sliš i. Ce bomo dopustili tak trend š e naprej, nas bodo utiš ali in postali bomo nemi. Le redko kdo nas bo potem š e razumel. Storitvi moramo vse, da tej drž avi povrnemo, kar ji je odvzeto, da ji povrnemo kakovost ž ivljenja za vse njene drž avljane. Postaviti se moramo v bran svobodi govora in usodi hlapč evstva, ki nam jo namenjajo s tem, ko planirajo razprodajo in krajo vsega, kar je š e vredno. Povzdignimo glas! Pokaž imo, da smo sposobni to drž avo peljati v boljš o prihodnost! S T A L I Š Č A ZELENO GOSPODARSTVO, imenovano tudi BIOGOSPODARSTVO ali BIOEKONOMIJA, je gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo v industrijski proizvodnji ter pri proizvodnji energije uporablja biološ ke vire s kopnega in iz morja, ter tudi odpadke in pri tem sledi logiki trajnostnega razvoja. Vključ uje kmetijstvo, ribiš tvo, gozdarstvo, prehrano, lesarstvo, proizvodnjo celuloze in papirja ter dele kemič ne, biotehnološ ke in energetske industrije. Temelji na lokalnoregionalni organizaciji in vključ uje domač o delovno silo na zelenih delovnih mestih ter povezuje tradicijo z inovacijami, in to pomeni napredek za š irš o druž beno skupnost. TRAJNOSTNI RAZVOJ se odvija znotraj nosilnih sposobnosti okolja. Poteka po konceptu celovitosti, po katerem se gospodarstvo, druž ba in okolje enakovredno medsebojno upoš tevajo in so med sabo združ eni v celoto. Okolje po tem konceptu predstavlja fizič ni prostor, od katerega je odvisno ž ivljenje, druž ba pa se organizira v odvisnosti od okolja. Gospodarstvo pa predstavlja razvojno stopnjo druž be, ki je od okolja odvisna. ZELENA DELOVNA MESTA tež ijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjš evanju okoljskega vpliva podjetij in ekonomskih sektorjev ter upoš tevajo ustvarjalnost (raziskave, razvoj in inovacije), delavnost, varč nost, zdrav ž ivljenjski slog, skrb za naravo in etiko (poš tenje, strpnost, spoš tovanje drugih in soodvisnost). To so dostojna delovna mesta, ki zmanš ujejo porabo energije in surovin, omejujejo toplogredne izpuste plinov, minimalizirajo odpadke in onesnaž enje, varujejo in obnavljajo ekosisteme. Gre za delovna mesta, kot so delo v kmetijskem sektorju, gozdarstvu, lesarstvu, drugi industriji in administraciji, ki prispevajo k ohranitvi kakovosti okolja. Zelena delovna mesta lahko najdemo v različ nih gospodarskih sektorjih, od oskrbe z energijo in kmetijstva, do gradnje in lokalnega transporta. Pomagajo zmanjš evati porabo energije, surovin in vode skozi visoko uč inkovite strategije, zmanjš evati karbonizacijo v gospodarstvu in zmanjš ati emisije CO2, zmanjš ati količ ino odpadkov in onesnaž evanje ter zavarovati ekosisteme in biodiverziteto. Zelena delovna mesta igrajo ključ no vlogo v zmanjš evanju okoljskega odtisa ekonomske 17 aktivnosti. Naš cilj v zelenem gospodarstvu je ustvarjati nova delovna mesta z energetsko nepotratnimi materiali, z visoko dodano vrednostjo na temelju upoš tevanja trajnosti in druž bene odgovornosti. ZASKRBLJUJOČE! Do leta 2050 se bo svetovno prebivalstvo približ alo 9 milijardam, kar bo vodilo v 70% poveč anje povpraš evanja po hrani. Ker so posamezni naravni viri ž e skoraj povsem izč rpani, potrebujeta Evropa in tudi Slovenija obnovljive biološ ke vire za zagotavljanje oskrbe z varno in kvalitetno hrano ter krmo, materiali, energijo in drugimi proizvodi. Zadnji pojavi pa napovedujejo zač etek morebitne nove krize - prehranske krize in pomanjkanje pitne vode č emur se bo tež ko izogniti. KAKO SE PRIPRAVITI NA KRIZO? Za uvajanje zelenega gospodarstva potrebujemo izkustveno izobraž evanje za trajnostno kmetovanje in proizvodnjo ter rabo obnovljive energije. Zelena industrija izhaja iz lokalnih materialov in č l oveš kih virov. Omogoč a skupno ustvarjanje vrednot, medgeneracijsko izmenjavo izkuš enj in razvijanje novih pristopov za blagostanje druž bene skupnosti. Temelji na skupnem sodelovanju in ne na tekmovalnosti. V Sloveniji imamo prav zaradi krize prilož nost, da preusmerimo gospodarstvo v smer, ki povezuje druž beno skupnost s skupnim ciljem biogospodarstva, da ustvarjamo lastno hrano in energijo. KMETIJSTVO in ŽIVILSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA OPIS STANJA: Različ ni viri navajajo, da potrebujejo drž ave v naš em podnebnem pasu za zagotovitev potrebnih količ in hrane od 2.500 do 3.000 m2 obdelovalnih kmetijskih zemljiš č (njiv, vrtov, travnikov in nasadov) na prebivalca. V Sloveniji se stalno in obč utno zmanjš uje obseg obdelovalnih kmetijskih S T A L I Š Č A zemljiš č - tako imamo nekaj manj kot 500.000 ha kmetijskih zemljiš č - od osamosvojitve dalje so se, po podatkih Statistič nega letopisa 2010, kmetijska zemljiš ča v uporabi zmanjš ala za 92.798 ha, najpomembnejš a, to so njive in vrtovi, pa za 19.928 ha. Od tega smo samo v obdobju 20022007 izgubili 2,97% vseh kmetijskih zemljiš č oz. kar 7,99% najkakovostnejš ih kmetijskih zemljiš č. Eurostat yearbook 2010 navaja, da imamo v Sloveniji le š e 2.447 m2 kmetijskih zemljiš č v uporabi na prebivalca (leta 1950 smo jih imeli 3.873 m2), njiv in vrtov pa samo 866 m2 na prebivalca in smo po delež u kmetijskih obdelovalnih površ in na repu drž av č lanic Evropske unije, saj se uvrš čamo š ele na 24. mesto. Kmetijska zemljiš ča tako predstavljajo le š e 25,1% vse površ ine drž ave (EU 40,7%), njive in vrtovi je le š e 8,7% vse površ ine drž ave (EU 24,4%). Obseg kmetijskih zemljiš č v zaraš čanju se ne zmanjš uje, na drugi strani pa se obseg gozda poveč uje, največ zaradi zaraš čanja kmetijskih zemljiš č. V Sloveniji je 60 odstotkov površ ine gozd. Kmetijskih zemljiš č v zaraš čanju je okoli 20.500 ha (Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljiš č, 26. oktober 2010). Mož nost samooskrbe je moč no zmanjš ana - po zadnjih izrač unih Kmetijskega inš tituta Slovenije znaš a od 33% do 70% (pri rastlinskih proizvodih). Najbolj problematič en je premajhen delež njiv, ker ne omogoč a zadostne pridelave vrtnin in poljš čin za prehrano ljudi. V letu 1991 je bila agregatna stopnja samooskrbe s hrano na ravni drž ave ocenjena na 93,3% (oč iš čena stopnja samooskrbe zaradi uvoza moč n ih krmil pa na 78% - Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, 1993). Zaradi nasprotujoč ih si ekonomskih interesov v prostoru zagotavlja prehransko stabilnost in osnovno prehransko varnost le ohranjanje osnovnih resursov. NAŠA VIZIJA: Naš cilj je zaš čita kmetijskih zemljiš č ter vzpostavljanje novih, spodbujanje k č im več jemu delež u obdelanosti zemlje in sprejetje ukrepov, ki bodo zmanjš evali zaraš čanje. Ljudi je treba ozaveš čati o prednostih domač e proizvodnje in spodbujati lokalno predelavo in porabo. UČINKOVITA RABA ENERGIJE (URE) IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE) OPIS STANJA: Zaradi klimatskih sprememb, globalne gospodarske krize in problemov zanesljive oskrbe z energijo morata postati racionalna raba energije in varč evanje z njo temelj naš ega bivanja in delovanja. Celovito moramo zmanjš ati porabo industrijske energije ter dnevne migracije in ob vsesploš ni zmanjš ani porabi preiti na obnovljive vire energije: 18 ker so razen biomase brezplač ni (ob pridelavi in predelavi hrane ter lesa v izdelke pa lahko nastajajo tudi brezplač ni ostanki biomase) in bo cena izkoriš čanja obnovljive energije padala z razvojem tehnologije ter množ ič nostjo njihove uporabe, ker zagotavljajo varno in zanesljivo oskrbo s trajnostno energijo in ker omogoč ajo razcvet gospodarstva in s tem p ove z a n o n a ra š č a n j e z a p o s l ova n j a . U t r j u j e gospodarsko stabilnost fizič nih in pravnih oseb, obč in, regij in drž ave. Vlaganja je torej treba č im prej usmeriti v tehnologijo izkoriš čanja obnovljivih virov energije. Izkoristiti je treba naravne danosti - alternativne vire energije, vendar predvsem slediti doktrini najprej negawatti in potem megawatti, to pa zlasti z uporabo orodij, ki nam jih ponuja zelena davč na politika (viš ji davki na razsipno rabo energije, niž ji oz. subvencije za negawatte). NAŠA VIZIJA: Drž ava mora postaviti trajnostni razvoj kot nacionalno prioriteto, s č imer bosta zmanjš ana poraba energije in prehod na obnovljive vire energije razumljena ne kot obveza in prisila, ampak kot gospodarska prilož nost: razvoj in proizvodnja visoke tehnološ ke opreme, zmanjš evanje izdatkov za energijo, ustvarjanje novih delovnih mest in poveč evanje domač ega proizvoda. Zakonodajo za kvalificirane proizvajalce zelene elektrike moramo uskladiti z najnaprednejš imi drž avami v EU. Slovenija je vodnata dež ela. Razmeroma ohranjeni vodni viri so izjemni razvojni potencial in hkrati naš a gospodarska p r i l o ž n o s t . H i d ro e l e k t ra r n e s o s i c e r e n e rg e t s ko najuč inkovitejš e, med njimi male hidroelektrarne proizvedejo približ no 3% v Sloveniji proizvedene električ ne energije, vendar je treba pri nač rtovanju novih malih, srednjih in velikih HE pretehtati, ali ni š koda, ki jo povzroč ajo v okolju ob gradnji in proizvodnji električ ne energije, mnogo več ja od koristi iz proizvodnje megawattov. Za toplotno in električ no energijo je velik potencial sonce. Slovenija ima veliko š tevilo sonč nih dni, celo več kot Nemč ija, ki je trenutno vodilna na tem področ ju. Predvidevamo regionalne energetske kooperative/zadruge kot najniž ji nivo javno-zasebnega partnerstva, v katerem ima prednost javno, ustvarja regionalni BDP, deluje regionalno propulzivno in varuje pred prevzemi. Nujno je treba prenoviti distribucijsko omrež je, ker so sedaj prevelike izgube. Največ ji, najhitrejš i in ekonomsko najuč inkovitejš i so vlož ki v NEGAWATTE. NEGAWATTI so energija, ki jo danes troš imo, a jo lahko z »neproizvodnimi prijemi« prihranimo in uporabimo kje drugje. Generirajo hiter napredek in so najboljš i multiplikator gospodarskega uč inka z ozirom na potrebni vlož ek. Z energijsko prenovo STANOVANJSKIH IN JAVNIH STAVB dosež emo zmanjš anje porabe toplotne energije in aktiviramo neprorač unski denar in zagotovimo vsaj 20.000 novih S T A L I Š Č A delovnih mest v nekaj desetletjih. Vlaganje v energetsko sanacijo zgradb je tako izrednega pomena. GOZDARSTVO, LES ter PAPIR in PAPIRNO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA OPIS STANJA: Po podatkih ZGS je skupna površ ina gozdov v Sloveniji v letu 2010 znaš ala 1.211.840 ha, kar predstavlja 59,8% površ ine Slovenije. Lesna zaloga gozdov je bila 331,0 milijonov m3, prirastek 8,1 milijonov m3, letni mož ni posek 5,3 milijona m3, dejansko pa je bilo posekano 3,37 milijona m3, kar pomeni, da smo 1,93 milijona m3 lesa pustili v gozdu. Les, kot material, ima to prednost, da se obnavlja. Po osamosvojitvi smo prekinili gozdno-lesno verigo, ni več povezav lastnikov in upravljavcev gozdov, primarne predelave lesa, pohiš tvene industrije, gradbeniš tva z lesom, papirniš tva in energetike, arhitektov, oblikovalcev ter prodajalcev. Veriga se zato pogosto sklene v tujini, ne pa v Sloveniji. Les je tudi skladiš č e CO 2 (vir: Obvladajmo podnebne spremembe – uporabimo les, Slovenska gozdno lesna tehnološ ka platforma, Ljubljana , 2010) in raba lesa prispeva k zniž evanju izpustov, prav tako ne gre spregledati skrite potenciale biodiverzitete. Ker doma ni sklenjene verige, je v zadnjih letih opaziti moč no poveč an izvoz hlodovine v sosednje drž ave, s č imer se izgublja dodana vrednost, ki jo lahko ponudi predelava lesa doma. NAŠA VIZIJA: Ponovno bomo preuč ili naravne danosti Slovenije, bogastvo lesa in vsega, kar ponujata gozd in les na primeren nač in vključ ili v predelovalno in preskrbovalno verigo. Ustvariti je treba pogoje za uporabo lesa in drugih naravnih materialov v gradbeniš tvu, za lesno in drugo predelovalno industrijo in spodbujati potroš njo tovrstnih izdelkov. Tako bomo s poveč ano rabo lesa ustvarili nova delovna mesta, zlasti na podež elju in v lesni dejavnosti. KAKO NAPREJ? Vpeljava gozdarskega sistema (KGZ) kot nač i na rabe zemljiš ča, da na istem mestu rastejo drevesa in se izvaja ekstenzivno kmetijstvo. Raba divjih rastlin v prehrani. Na gozdnatih področ jih ustanoviti centre predelave lesa (CPL), v katerih bodo povezane pridelava, predelava, prodaja izdelkov in energetska izraba ostankov proizvodnje ter odsluž enih izdelkov iz lesa. Podpora predelave lesa doma (CPL) in s promocijo poveč ati rabo lesa v vsakdanjem ž ivljenju. SOCIALNI DEMOKRATI pa kot svoje vodilo povzemamo tudi usmeritve z letoš njega posveta Sveta za varstvo okolja RS Slovenija in zeleno gospodarstvo (Rio+20 in Slovenija): 19 "Poveč ati moramo napore in izboljš ati nač ine ozaveš č anja prebivalstva ter jih z različ nimi spodbudami preusmeriti iz potroš niš ke druž be v bolj trajnostno naravnano. Pri tem igra pomembno vlogo izobraž evanje na vseh stopnjah. Oblikovati je potrebno ukrepe (zakonske in ekonomske), ki bodo spodbudili trgovske verige, da namesto zavajanja kupcev k nepremiš ljenemu troš enju, delujejo ozaveš čevalno in jim ponujajo okolju prijazne izdelke iz domač ih okolij. Univerze naj bi z izobraž evalnimi programi in znanstveno-raziskovalnim delom spodbujale inovativnost na vseh področ jih trajnostnega razvoja in s tem omogoč ale primerno izobraž ene č loveš ke vire, na katerih bo temeljilo zeleno gospodarstvo. Za zmanjš anje vpliva podnebnih sprememb je potrebno zagotavljati spodbude in investicije za razvoj novih nizko ogljič nih tehnologij, izvajati plač ilo taks na toplogredne pline ter pri različ n ih dejavnostih ugotavljati »ogljič ni odtis«. Posebno pozornost je potrebno posvetiti vsem oblikam transporta, spodbujati rabo prevoznih sredstev z manjš imi izpusti toplogrednih plinov in zagotavljati mestni in medmestni prevoz na rač un individualnega. Na ta nač in bi zmanjš ali onesnaž enost ozrač ja. Ce pa temu dodamo š e varč no rabo energije, pasivno stanovanjsko gradnjo in toplotno izolacijo starih stavb, bi lahko ustvarili na tisoč e novih delovnih mest. Več pozornosti je potrebno posvetiti urbanizaciji in trajnostni rabi prostora, kjer moramo upoš tevati ohranjanje in trajnostno rabo naravnih virov, kot so kmetijska zemljiš ča, vode in biotska raznovrstnost. Dobro zasnovan prostorski razvoj je lahko podpora prehodu druž be v zeleno gospodarstvo in obratno. Mesta in podež elje imata specifič no gospodarsko in prostorsko vlogo, zato so potrebne prilagojene reš itve (dostopnost, mobilnost, storitve, energetska oskrba, izboljš anje sestavin okolja, zelena omrež ja). Zelene politike in zeleno gospodarstvo se lahko oblikuje le v tesnem sodelovanju s podjetji, sindikati, univerzami in inš tituti, nevladnimi organizacijami in organizacijami potroš nikov. Samo na ta nač in lahko zagotovimo zmogljivost civilne druž be, da se zaveda svo j e s o o d g ovo r n o s t p r i re š eva n j u p e re č i h gospodarskih in socialnih problemov, s tem pa tudi uporabo informacij, potrebnih za uresnič evanje svojih pravic." Zato sem socialni demokrat. Če tudi Tebe poganjajo iste vrednote in pogledi, postani del široke in napredne socialdemokratske družine. Postani socialni demokrat na www.socialnidemokrati.si/vclani‐se/
© Copyright 2024