1. No category

Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
ISSN1855-6434|september2012|letnik5|š tevilka24
POROČAMO: 8. GROSSMANNOV FESTIVAL LJUTOMER
OCENA: NAJSTRAŠNJEŠA NOČ, V IMENU KRALJA, ITD.
PREBRALI: PESMI LEDU IN OGNJA, KRALJESTVO NOČI
IZOBRAŽEVANJE: FILMSKE MEDZVEZDNICE 3
KRATKA ZF ZGODBA: Vid Pečjak GOSPOD NIKDO
Jašubeg en Jered
ISSN1855-6434
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin
horortersvetDrugotnosti
Izdajatelj: BojanEkselenski
Ljubljanskacesta5A,3000Celje
Druš tvoZvezdniprahMaribor
Stritarjeva24,2000Maribor
GSM:+38640642356(Bojan)
E-poš ta:[email protected]
Internet:www.drugotnost.si
Urednik in oblikovanje: AndrejIvanuš a
Uredniški odbor: AmedejaM.Lič en
Ilustracije / fotogra ije na naslovnici:
Udelež enciparadepropadana8.GrossmannovemfestivaluvLjutomeru2012,vsefoto
AndrejIvanuš a(ANI).
Copyright©2012BojanEkselenski
Vsepravicepridrž ane.
Besedila,slikeinoblikovnereš itve
jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli
nač inbrezdovoljenjaizdajatelja.
NOVOPEČENI
Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej
ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo
tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo
nobenega periodič nega glasila, ki bi
redno objavljalo in s svetovanjem pomagaloavtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvetustvarjalnosti.PravJaš ubeg
enJeredtorejorjeledino.
Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsakodeloboš loskozinekajrok.Prvo
sito je pravopisno, torej skladnja in
pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temveč kvaliteto. Objavili bomo
dve ali tri najkvalitetnejš e zgodbe.
Objavili bomo zgoš čeno oceno vsakega
prispelega dela, pri č emer bomo
avtorjemsvetovali,kakonaprej.
Kam poslati svoje umetnine?
Svojeumetninepoš ljitenae-naslov:
[email protected]
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...
Vtokratniš tevilkijeznovanekajstranivrubrikiPOROCAMO.Udariljež e
osmifestivalGrossmann.Zaljetokratvremepokvariloparadozombijevin
drugihpoš astkov.BilismogostjenaFFK-festivalufantastič neknjiž evnosti
vPazinuvIstrinahrvaš kem.Nekajigrič arjevpasejevrniloizOpatije,kjer
so tekmovali na Liburniconu. Kaj hoč emo, pri sosedih se dogaja mnogo,
mnogoveč kakorprinas.
⇨Večnastranehod6do13.
Gledali smo ilme v kinu in na domač em DVD-predvajalniku. Ogledali
smo si in ocenili ilme Najstraš nejš a noč , V imenu kralja, Kronika in TV
nadaljevanko Vojna prestolov, prva sezona. Pravkar je v naš a kina prispel
ilmTotalRecall(2012),mipasmonostalgič nopogledalikakojevidetiprvi
TotalRecall(1990).
⇨Večnastranehod14do19.
Nikolinismoravnoduš nidoknjig,š eposebejč esota'prave'inznaš ega
poljazanimanja.G.R.R.Martinjelegendainnikakornemoremomimonjega.OcenilismoPesmileduinognja,prvoknjigoiznjegoveserijeIgraprestolov.TakojzatemjeprvenecSarahJerebic,zanimivaknjigaizvampirskega sveta z naslovom V kraljestvu noč i. Prebrali smo š e knjigo naš ega
'prvega' slovenskega dobitnika ESFS encouragement award na Eurocon
2012Zagreb.Kruta,zanimivavsebina,odlič enprvenecinš ekajveč !
⇨Večnastranehod20do24.
Intervjujavtejš tevilkini,jepatretjenadaljevanje'izobraž evalnegaprograma'o ilmskihmedzvezdnicah.Tokratsomeddrugimiopisaninajgrš ain
najboljresnič na.
⇨Večnastranehod28do31.
Literarnaberaobsegavelikdelteš tevilke.Svojezgodbeinpesmisonam
poslali Vid Peč jak, Edo Rodoš ek in Bojan Ekselenski. Tanja Mencin pa je
prispevaladraž ilnikizsvoješ eneobjavljenevampirš čineCarodejka.
⇨Večnastranehod32do43.
OCENJEVALNI STANDARDI
Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila:




Filmvkinu:
2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenaristič nempomenu,ipd.),
1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniuč inki),
1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,preprič ljivost,ipd.),
0,5-tehnič nakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka).





DVD ilm:
2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu),
1,0-igra(isto,kotprej),
0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine),
0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar),
1,0-tehnič nakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka).








Knjiga:
VSEBINA(max.5,0)
3,0-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzač etkadozadnjestrani),
1,0-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjealistapljanjež anrov)
1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš eč nost,izvirnost,jezikovnabarvitostv
skladuzzgodbo,ipd.),
OBLIKA(max.5,0)
2,0-oblikovanje(kakojeknjigaoblikovana,prelomknjige,ipd.),
2,0-spletnapodporainvsebinskidodatnibonbonč ki,
1,0-dobljenozadenaralirazmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarv
primerjavisprimerljivokonkurenco).
Najviš jamož na ocenavvseh primerihje5! Tako, zdajvestekakš na somerila. Pri
vsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkjeizgubiltersevedaskupnaocena.
2
PIŠITE!
UVODNIK
BojanEkselenski
Slovenijanapodročjuž anrskihumetnostinimaveliko
zapokazati.Pravzapravlahkopokaž esamonekajpartizanskodelujočihmuš ketirkinmuš ketirjev.Največ jiproblem naš e avtorske scene je pomanjkanje kvalitetnih
krajš ihproznihdel.Narazvitihliterarnihtrgihdobesedno vre od ponudbe kratkih proznih del. Ze sosednja
Hrvaš kaimaodličnimagazinSiriusB,naslednikanekdanje legende v svetovnem merilu. Zakaj je pri nas primanjkljaj?Sonaš iavtorjikajslabš i?
Odgovor na prvo vpraš anje je preprost. V Sloveniji
avtorjikratke iktivneprozenimajokjeobjavljati.Nimamonitienesametiskaneliterarnepublikacije,namenjene iktivniprozi.Selevzadnjemčasusejepojavilonekaj
spletnih strani, namenjenih tosortni literaturi. Edini
medij,kijenamenjentudikratki ikciji,jetafanzin.Zalje
odzivsilnoskromen. Del vzrokajetudistrahpotencialnihavtorjevprednekonstruktivnokritiko.
Drugovpraš anjejekompleksnejš e.Sonaš iavtorjislabš i? Prav gotovo so enakovredni tujim avtorjem. Zal pa
somož nostiobjavevslovenš činisilnoomejene.Taomejenostjenajbrž temeljnivzrokzasilnoš ibkoprodukcijo.
Odzelomaloprodukcijejetež kopričakovativelikokvalitete. Zal je realnost takš na, da letno spravimo skupaj
največ eno zbirko zgodb. Druga posledica izično pičle
ustvarjalnostijeustreznoož již anrskirazpon.
Mož nosti za več ustvarjanja v danih okoliš činah je
nekaj,vendarbopotrebenčaszaprimernipreboj.VSloveniji imamo recimo Prozni slem, Fabulo ipd. Zal pa ti
bralnidogodkinisopreveč prijaznidospekulativneproze.Vendars(m)o avtorji sami krivi, saj ne nastopamov
primernemš tevilu.
Naslednja mož nost je revija, namenjena spekulativni
literaturi. Seveda pa je vpraš ljiv poslovni model takš ne
revije,sajjeslovenskakulturazeloneprijaznadovsega,
kar diš i po ž anrskemu ustvarjanju. Pot do javnih sredstevjeskorajzaprta,aprodajajeotež enazaradinenavadnostinaš egatrga.
Kaj naj reč em za zaključ ek? Avtorji, kolikor vas je, in
seš e»skrivate«,začnitepoš iljatisvojeizdelkevtafanzin
in na spletne portale, ki objavljajo kratko prozo
(Futurum.si, Drugotnost.si (ta bo kmalu zamenjan z
Otherworld-sff.eualiZvezdni-prah.si).Pozanimajteseza
delovanje literarnih druš tev v vaš i bliž ini. Iz izkuš enj
vem,daječlanstvotehdruš tevprijaznoinsprimernim
vključevanjemvdelovanjedruš tvasefamagledež anrskeliteraturehitrorazbije.TukajjetudiDruš tvoZvezdni
prah...
RAZPISZAOBJAVO
SPEKULATIVNIHZGODB
INPESMI
Druš tvoustvarjalcevspekulativnihumetnostiZVEZDNI PRAH Maribor, razpisuje netekmovalni nateč aj za
objavo spekulativnih zgodb in pesmi za prvo zbirko
spekulativnihzgodbZVEZDNIPRAH.Namennateč ajaje
pridobitikvalitetnaspekulativnadelazaobjavo.
Zaključeknatečajaje30.september2012.
Predvidoma bomo zgodbe in pesmi objavili v dogovoru z avtorjem v revijalni, knjiž ni ali digitalni (epublikacija)oblikiobjavilidokoncaleta2012.
Na nateč aj poš ljite vašo zgodbo ali pesmi, ki so s
področij:
 znanstvenafantastika,
 fantazija,
 horor(grozljivka),
 kriminalka.
Zgodba naj bo dolž ine največ 6 avtorskih pol (96
strani ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj
bodo največ tri, poljubne dolž ine. Besedilo naj bo v
elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj ne bo
oblikovana,poudarjeninajbodolenaslovi.
Komisijavsestavi:
AmedejaM.Lič en,
Ruž aM.Barič ,
BojanEkselenskiin
AndrejIvanuš a,
ki so vsi č lani druš tva, bo ocenila vse prispele zgodbe
ali pesmi inse odloč ilao uvrstitvi besedila v izbor.Na
njihovoodloč itevpritož banimož na.
Avtorjem bomo poslali obvestilo o (ne)uvrstitvi s
kratkimsporoč ilominpojasnilomoodloč itvi.Zizbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorskopogodbo.
Zgodbopoš ljitevelektronskioblikinae-naslov:
[email protected]
alivdrugidigitalniobliki(USBključ ek,CD)nanaslov
DruštvoZVEZDNIPRAH
Stritarjeva24
2000Maribor.




3
NOVICE SPEKULATIVNE
V Ljutomeru so letos osmič prirediliGrossmann-festivalfantastič nega ilmainvinavč asuod16.do
21.julija.
Med mnogimi zanimivostmi na
festivalu je zagotovo atrakcija š tevilka ena britanski mojster animacijeLeeHardcastle,kinavduš ujes
krvoloč nimiinduhovitimikratkimi
ilmi,kinikakornisozaotroke.
Vrazlič nihkategorijahsopodelili hude mač ke in sicer za najboljš i
celoveč erni ilm,kratki ilm,glasbeni dokumentarec, ž ivljenjsko delo,
za najboljš i ilm Male delavnice
groze in pripravili nominacijo za
Melies d'Or - nagrado za najboljš i
evropski fantastič ni kratki ilm, ki
jo na koncu letnega festivalskega
ciklapodeliEFFFF.
Hudi mač ek za najboljš i celoveč erni ilmstaprejelakardva ilma:
Medtem, ko si spala (Mientras
duermes), rež ija Jaume Balagueró (Spanija) in Izrojeno (Inbred),
AlexChandon(VelikaBritanija).
Lee Hardcastle
Jaume Balagueró
GROSSMANN
NOVOPRIPh-RED
DanilaŽorž:Čarniangel
Zala je dekle s podež elja, njena
zrelejš a prijateljica Brita pa je iz
čefurskega predela Ljubljane, obe
iš četapotiizsvojegaokolja.Vdrugem letniku gimnazije jima leta
2010 padeta v ž ivljenje kot meteorita dve vroči ž emljici: č aranje s
kristali ter novi soš olec Amedej iz
diplomatskih krogov, sladek lepotec, v katerega se v trenutku zaljubijovseZalinesoš olke.
4
Danila Zorž se je rodila 14. septembra 1979 v Ljubljani. Pisati je
zač ela v osnovni š oli. V srednješ olskemobdobju,leta1996,jenapisala enodejanko Casovni popotnik in
leto pozneje novelo Sreč anje. Leta
2000staizš laromanPoskusinenodejanka Odiseja. Leta 2008 je izš la
kratkadetektivkazaotroke,Primer
leteč ega kovčka. Leto pozneje je
sledilo nadaljevanje Primer neznanega leteč ega predmeta. Zadnja
knjiga Carni Angel je izš la aprila
2012, ki je prvi del sage PRAVI
SVET.
NatalijaNanevskaĐuričić:
OtrociAvalona
Avalon je onstranstvo, prebivališ če vil, mitološ kih bitij in pokojnih.
Tam se znajde Beti, na videz č isto
obič ajna, primerno razvajena ljubljanska osmoš olka. Večkrat. Ji bo
uspelavrnitev?Vrnitevkam?Tjaali
nazaj? Od kod ideja o Avalonu?
Avtorica pravi, da izhaja ideja iz
misli v knjigi Marka Twaina Jenkiji
na dvoru kralja Arturja, ki jo je brala, ko je bila stara toliko kot njena
junakinja.Knjigajeprvenecinprva
iznjenesagePOZABLJENI.
(AI)
Hudega starega mač ka za ž ivljenjsko delo je č astnemu gostu,
rež iserju Goranu Markoviću podelil Dinko Tucaković, rež iser
otvoritvenega ilma DoktorRayin
hudiči.
Seveda niso pozabili na drugo
zabavno plat ž ivljenja - vino. Tudi
tukajsopodelilihudegamač ka.
Dogajanje v š estih festivalskih
dneh je bilo zelo obš irno, naporno
in zabavno. O samem festivalu si
preberite naš e daljš e poroč ilo v
rubriki POROCAMO na naslednjih
straneh.
(AI)
Alex Chandon
Več informacij:
PRODUKCIJSKAHIŠARED
PhRED,zavodzaužitkebranja
Bled*www.ph-red.net
NOVICE SPEKULATIVNE
TINTINJEVREDEN
1,3MILIJONAEVROV
V okviru Evropske prestolnice
kulture(EPK)Maribor2012jebilo
vjuniju2012razstavljenih159del
142-tihvrhunskihevropskihavtorjevstripa.Tojebiledenodvrhuncev dogajanja v Mariboru v okviru
EPK. Razstavo je pripravil Aleksander Buh, lastnik Strip.art.nice
Buch,edinespecializiranetrgovine
sstripivSloveniji.
Več ina razstavljenih je bila iz
zasebne zbirke Mladena Novakovića, č lana hrvaš kega druš tva ljubiteljevstripaStripforum.Takoso
v njegovi zbirki originalne stripovske table, ki jih obič ajno avtorji in
založ nikizavrž ejo,kojestripnatisnjen. Dela slovenskih stripovskih
avtorjevpasovnjihovilasti.Ljubitelji prav zaradi redkosti tabel in
njihovevisokevrednostizeloneradiodstopijodelazarazstave.Daje
to res, prič a nedavno prodana originalnanaslovnicabelgijskegastripovskega junaka Tin Tina za 1,3
milijonaevrov.
Razstava je prikazala zgodovino
evropske stripovske produkcije s
poudarkom na francoskih, belgijskih,italijanskihinangleš kihrisar-
V prvi polovici 2012 je pri nas
popodatkihizCOBISSizš lo(alijev
pripravi)osemknjig,kisojihbibliotekarji Narodne in univerzitetne
knjiž niceoznač ilikot(znanstveno)
fantastič na proza, ko so jim dodeljevaliCIPinISBNš tevilko.Seznam
obsegaletistadela,kisooznač ena
kotmonogra ija(knjiga).(AI)








Karlin, Alma M.; Isolanthis : roman o potopu celine / iz nemš čine
prevedlaMatejaAjdnikKoroš ec/založ niš tvoinizdelava:Sanje,2012/
ISBN978-961-274-130-3(vpripravi)
Hren,Gaja;PokoraLuciferjevegaodposlanca/založ niš tvoinizdelava:Ekslibris,2012/ISBN978-961-6838-38-2(vpripravi)
NanevskaĐuričić,Natalija;OtrociAvalona/ založ niš tvo in izdelava:
PhRED,2012/ISBN978-961-6849-04-3(trdavezava)ISBN978-9616849-06-7(broš irana)
Osojnik,Iztok;Svinjeletijovnebo(utopičniroman)/založ niš tvoin
izdelava:Kulturno-umetniš kodruš tvoPoliceDubove,2012/ISBN978961-92946-9-7
Tomšič,Marjan;Urokipolnelune(e-knjiga)/ založ niš tvo in izdelava : Studentska založ ba, 2012 / ISBN 978-961-242-445-9 (ePUB;
www.zalozba.org;www.itunes.com)
Vrhovec, Iztok; Naslov Veliki mojster magnetov / založ niš tvo in
izdelava:Ved,2012/ISBN978-961-6814-60-7
Blažič,MatejaaliasMargetBelami;Obzidanomesto(prvideltrilogije Varuhi skrivnosti] / založ niš tvo in izdelava: Mladinska knjiga /
ISBN978-961-01-1825-1(ponatis)
Blažič, Mateja alias Marget Belami; Otok vračev (drugi del trilogije
Varuhiskrivnosti)/založ niš tvoinizdelava:Mladinskaknjiga,2012/
ISBN978-961-01-1826-8(ponatis)
jevterprodukcijostriparjeviznekdanje Jugoslavije, predvsem iz
Hrvaš ke, Srbije in Slovenije. V svetu je strip najbolj cenjen na Japonskem, saj tam izdajo več stripov
kakorknjig.
Med drugimi si je bilo mogoč e
ogledatiZagorja(Ferri),AlanaForda (Secchi, Raviola), Zvitorepca
(Muster),Pinkpanterja(McLusky),
Barona Minhausna (Lobač ev), Erazma Predjamskega (Herceg), itd.
Avtor razstave je predstavil š e dva
nova strip albuma, drugi del integrala dekalog V-VIII in Druž inske
zgodbeZoranaSmiljanić a.(AI)
KSEVT
V Vitanju so 6. septembra 2012
sveč ano odprli Kulturno središ če
evropskih tehnologij - KSEVT.
Zgradba se zdi, kakor da lebdi v
prostoru,delujenekakokotleteč i
krož nik.Prvarazstavajeposveč ena Hermanu Potoč niku Noordungu, ki je pionir poletov v vesolje,
saj je v svoji knjigi Problemi vož nje v vesolju postavil temelje
današ njitehnologiji.Sevedapato
ni edini dogodek. Do konca leta
bodoslediliš edogodkisskupnim
naslovom Orbitalne oscilacije.22.
decembra 2012 bodo obelež ili
120-letnico rojstva H.Potoč nika.
Objekt so zasnovali biroji Bevk
Perovič arhitekti,DeklevaGregorč ič arhitekti,O isarhitektiinbiro
Sadar+Vuga.(AI)
5
NOVICE SPEKULATIVNE
AVATAR2,3IN4?!
Po besedah igralke Sigourney
Weaverbisenajistoč asnosnemala kar tri nadaljevanja kultnega
ilma JamesaCameronaAVATAR.
Menda bi se naj snemanja prič ela
jeseni2012.Vintervjujujepovedala,dajiniznanokolikoč asabinaj
trajalo, se pa snema skupaj, da se
zniž ajo stroš ki produkcije. Menda
James Cameron ne poč ne nič drugega, kakor da pripravlja množ ico
avatarjev. Producent Jon Landau
jenamignil,daboAvatar2ugledal
luč sveta v zač etku leta 2014. Posledič no bi Avatar 3 priš el v kina
leta2015inAvatar4leta2016.
(poSci-FiMoviepovzelAI)
OŽIVLJENJU,VESOLJU
INSPLOHVSEM
»BOŽJI«DELEC
V zač etku julija so v ž enevskem
CERNobjavilinovico,kisejekakor
bliskrazš irilapovsemsvetu.Onjej
so debatirali vsi, tako laiki kakor
strokovnajavnost.Potrdili sonamreč obstojHiggsovegabozona,kije
»zadnji«delecvteorijistandardnega modela vesolja. Vendar pa je s
tem potrjena teorija, ki razlaga
zgradbosamovidnematerije,tapa
predstavljamogoč e5%vsegaVesolja. Se vedno ni razjasnjeno kaj sta
temnamaterijaintemnaenergija.
»Mislim, da ga imamo. Dosegli
smo mejnik v naš em razumevanju
narave. Odkritje delca, ki se ujema
s Higgsovim bozonom, odpira poti
k bolj natanč nim š tudijam, iskanjemstatistik,kibodopokazaleznač ilnosti novega delca, lahko pa
bomoosvetlilitudidrugeskrivnostinaš egavesolja,«jepovedalizvrš nidirektorCernaRolfHeuer.
Peter Higgs je po koncu konference dejal, da gre za neverjetno
stvarindajepoč aš čen,dasejezgodilaš evč asunjegovegaž ivljenja.
Idejo za posebne delce, bozone,
v katero skupino sodi tudi higgsov
6
bozon, je dal indijski izik SatyendraNathBose (1894-1974) okrog
leta 1920. Na osnovi njegovega
priimkasodelcitudipoimenovani.
TELESKOPE-ELT
Vseh 15 drž av č lanic ESO
(European Southern Observatory)
je odloč ilo, da se v Cilu na vrhu
gorovja Cerro Armazones zgradi
največ ji teleskop na svetu z 39metrskimzrcalomzimenomE-ELT
(European Extremly Large telescope). Gradnja se bo zač ela konec
letoš njegaletaintrajalado2022.
Slika je umetniš ka predstavitev
projekta. Pred tem bodo dograjeni
š e drugi veliki teleskopi, kot sta
TMT (Thirty Meter Telescope) na
Havajih in SKA (Square Kilometre
Array), radijski teleskop. Obetajo
senamnovipogledivvesolje.
PLUTONIMAVEČLUN
TeleskopHubblejevjuliju2012
posnelš epetoPlutonovoluno,kije
dobila zač asno ime P5. Ostale so
Haron (odkrita 1978), Hidra, Nix
(obe 2005) in zač asno poimenovanaS/2011(2011).
RADOVEDNOSTNAMARSU
Marsovski znanstveni laboratorij Curiosity (Radovednost) je
uspeš no pristal v kraterju Gale na
Marsu6.avgusta2012.ZZemljeso
ga izstrelili 26. novembra 2011.
Naloga š est-kolesnega vozila, tež kega 900 kilogramov, je raziskati
mož nostizanaselitevMarsa.Zbiral
bopodatkeoklimiingeologijiplaneta.Pravtakobodotipodatkisluž ili za pripravo č loveš kega poleta
na rdeč i planet. Seveda ob tem
iš čejoš epodatkeoobstojuž ivljenja na Marsu. Vozilo ima pogonski
sistem na hidrazin. Znanstveni
instrumentipasenapajajospomoč josolarnihcelic.
(vseAI)
PLANET HUMORJA
Fotogra isopravinasilnež i.
Najprejnamerijonate,zatemustrelijo
innatoteš eobesijonasteno.
***
Crnaluknjanastanetam,kjerBogdeliznič !
***
Zadnjič semsreč alElvisaPresleya.
SedeljemedBigfootominChewbacco
vvesoljskiladjinapotovanjunaplanetSiriusIV.
***
Dvavodikovaatomapijetavbaru.
Prvi:»Izgubilsemelektron!«
Drugi:»Sipreprič an?«
Prvi:»Ja!Sempozitiven…!«
***
ZivljenjenaZemljijedrago.Imapavsajtoprednost,
dadobimovsakoletobrezplač enizletokrogSonca.
Torej, velecenjeni gospod, Vi trdite, da bo v
bodočnos mogoče posne vse vaše življenje
na en sam video. Hm, zanima me le-to, kdaj
boste našli čas, da si ga ogledate?!
Sedež je rezerviran samo za humanoide!
Ne-humanoidi bodo odgnani!
Nov vesoljski program NASA
7
POROČAMO
HUDIMAČKI
AndrejIvanuša
Na osmi Grossmannov festival v Ljutomeru nas je
vabil plakat z osmico v obliki okrvavljene mesarske
kljuke,kigajeznovaoblikovalvodilnislovenskiumetniš kikolektivLaibachKunst.Zdajlahkoreč emo,daje
iz »gostilniš ke« domislice zrasel polnokrvni(!) festival
evropskegaformata,kisogaPrlekivzelizasvojega.Pa
tudivsiobiskovalci,sajsozvsehstraniEvropeprihajalesamepohvalevsuperlativih.
Posreč en spoj bož anskih degustacij odlič nega slovenskegavinainpretepaš kihpoš asti,krvoloč nihkiborgov,okorelihzombijev,gorskihprikazni,kultnihretrospektiv, osupljivih razstav, atraktivnih delavnic in
peklenskihkoncertov!Bilismotorejš enaenidivjivož njisš oferjemHudimmač kom!
MALOZGODOVINE
Festivalsoprvič pripravili2005obstoletnicislovenskekinematogra ijevLjutomeru.Tukajso»ponaključ ju« nastali prvi metri slovenskega ilma v rež iji
dr. Karola Grossmanna. Na pobudo Filmske prakse
PLAN9,Prleš kerazvojneagencijeterspomoč joevropskihstrukturnihskladovsopriredilienegaprvihmednarodnih ilmskih festivalov pri nas, ki je posveč en
ž anrski kinematogra iji. Ob izbranem in nekonvencionalnem ilmskem programu je bila od samih zač etkov
na festivalu prisotna tudi več ina avtorjev prikazanih
ilmov,karjezaslovenskerazmereskorajnepredstavljivo. Danes je to eden od najzanimivejš ih ilmskih
dogodkovvEvropi.
RECEPTZAFESTIVAL
Glavna jed festivala je poseben ilmski program,
namenjen pravim ilmskim ljubiteljem, entuziastom
brez predsodkov ter tistim, ki so pripravljeni eksperimentirati z mejami dobrega okusa in morale. V jedru
dogodkovsofantastič ni,grozljivi,divjiinkultni ilmi,ki
predstavljajopresež keustaljenihž anrskihobrazcev.
Organizatorjiž elijoopozoritinadejstvo,da je žanrski
ilm po svoji eksploatacijski naravi idealen za območje
8
domače ilmske produkcije, ki se zaradi geografske omejenosti ne bo
nikoli mogla otresti nizkoproračunskega predznaka. Žanrskemu ilmu
namreč uspeva ravno to znotraj ustaljenih obrazcev, ki so prijazni
tako do gledalca kot proračuna ilma, prikazovati
vizualno in vsebinsko
privlačne in dostopne
zgodbe, subverzivnejšim
žanrskim avtorjem pa
celo ustvarjati večne
ilmske kulte. Ti tudi krojijo ilmsko zgodovino, a
to navadno niso komercialne uspešnice ali ilmi,
ki si jih sposodite za
vogalom v prvi videoteki.
To so drzni in nevarno
kreativni ilmi, nastali v
krvavem potu navdihnjenih posameznikov, ki jih njihov
čas običajno zavrača, saj poleg kršenja in preseganja
estetskih tabujev prinašajo tudi vedno nelagodno, a nujno družbeno samore leksijo. Ravno zato so tako pomembni, potrebni nege, spodbud in promocije, še posebej v
okoljih z majhnimi ilmskimi trgi, ki se zlahka ujamejo v
past snobovskega artizma ali brezumne komercializacije.
(Koneccitata!)
Od leta 2010 je Grossmannov festival fantastič nega
ilmainvinač lanEvropskefederacijefestivalovfantastič nega ilma(EFFFF).
NAGRADEHUDIMAČEK
Nazaključ nislovesnosti,kijebilavsoboto21.julija,
sobilepodeljenenaslednjenagrade:
 Hudi mač ek za najboljš i celoveč erni ilm sta prejela
kardva ilmainsicer:Medtem,kosispala(Mientras
duermes), rež ija: Jaume Balagueró (Spanija) in
Izrojeno (Inbred), rež ija: Alex Chandon (Velika
Britanija). Zirija v sestavi Slobodan Šijan, Phillip
BergsoninChristianHallmansejeizjemomaodloč ila,dabodonagradoletosenakomernorazdelili.
 Hudega starega mač ka za ž ivljenjsko delo je č astnemu gostu, rež iserju Goranu Markoviću podelil Dinko Tucaković, rež iser otvoritvenega ilma DoktorRayinhudičiin ravnatelj Muzeja Jugoslovanskekinoteke.
 Hrupnegamač kazanajboljš iglasbenidokumentarec
Fanzini z Marsa (Fanzini sa Marsa), rež ija: Siniša
POROČAMO
Dugonjić (Srbija), je podelila ž irija v sestavi Igor
Vidmar,ZdenkoFranjićinIgorBašin.
 Slakovhudimač ekzanajboljš ikratki ilmjepodelila
ž irija v sestavi Magnus Paulsson, Aleš Blatnik in Leo Oblak ilmu Ujetaptica(The Captured
Bird),rež ija:JovankaVuckovic(Kanada).
 Meliesd'Argent–nominacijazaMeliesd'Or,nagrado
zanajboljš ievropskifantastič nikratki ilmjeprejela
Legenda (Leyenda), rež ija: PauTeixidor(Spanija).
Nagrado Melies d'Or podeljuje Evropska federacija
festivalov fantastič nega ilma. Letos jo bodo izbirali
namednarodnemfestivalufantastič nega ilmavSitgesuvSpaniji,kibopotekalod4.do14.oktobra.
 Najboljš e vino festivala je Renski rizling izbor
2009(PRA-VinOCurin-Prapotnik).NagradojepodelilavinskakraljicaSlovenijeMartinaBaškovič.
 Naletoš njoMalodelavnicogrozesejeprijavilasamo
enaekipapodtaktirkoMarkaFicka.RezultatjekratkagrozljivkaKrvavaželja.
 NatekmovanjuzaKraljicokrika/Noregakralja,kiga
je vodila VIP voditeljica Sonya Scarlet, je ž irija v
sestavi Jaume Balagueró, Alex Chandon, Julian
Richards, Lee Hardcastle, Tim Cooper in Billy T.
Cooper izbrala kar dve kraljici, mlado Ilono iz
Budimpeš te in lansko zmagovalko TamaroLangus.
NorikraljjepostalmladiMagnusPedersenizNorveš ke.
VREMEJE…
Na festivalu je bilo prikazanih 55 kratkih ilmov in
38 celoveč ercev. Ves teden je bilo vreme organizatorjemvpomoč ,razenvsoboto.Udelež encisosevesdan
maskiraliinpripravljalinanajboljnoridogodekParadopropada/DoomsdayWalk,ajebilž aldež moč nejš iodkoncasveta.Takososeudelež encizveseljemnastavljalifotografominnatehstraneh,kakortudinanaslovnici,jenekajfotogra ijnajboljuspelihmask.
ZurednikomfanzinaJeJsvatakopriš lanafestivalv
najbolj dež evnem dnevu, ki pa nikakor ni razbil nikogarš njedobrevolje.Kosvaserazgledovala,kamsenaj
napotiva, so nama z veseljem priskoč ili na pomoč mimoidoč i,kisobiliodlič noseznanjenizvsem.Gostoljubnost Ljutomerč anov je osvojila srca vseh. Gostujoč i
rež iserjisoofestivalugovorilisamonajboljš einbiliso
navduš eninadvsem,karsodož iveli.
Več ofestivaluš enainternetnistrani:
www.grossmann.si
Scenarist in dramski pisec Goran Markovič (stoji, levo) je prejel nagrado
HUDI STARI MAČEK za življenjsko delo. Njegovi so kultni filmi Tito in jaz, Že
videno,Variola vera, Zbirni center, Nacionalni razred, itd. Nagrado mu je
podelil član komisije Dinko Tucaković (za govornico), režiser otvoritvenega
filma Doktor Ray in hudiči in ravnatelj Muzeja Jugoslovenske kinoteke.
Vse fotografije – foto ANI
9
POROČAMO
'EFEFKASTIČNI'PAZIN
BojanEkselenski
ISTRA,DEŽELAVINAINKNJIŽEVNOSTI
Istra je resnič no svojevrstna dež elica. Najbrž nikjer
natakomajhnemmestunitolikodogajanja,povezanegasspekulativnokulturoinliteraturo.Polegtrehmnož ič no obiskanih konvencij (marec - Istrakon, Pazin,
avgust - Liburnikon, Opatija in oktober - Rikon, Reka)
imajocelo»efe kastič en«Festivalfantastičneknjiževnosti(FFK),okateremboteklabeseda.Steviloavtoric
inavtorjevtematskihzbirkjetolikš no,dazlahkanapolnijoavtobus.Panegovorimodež eliznekaj10milijoni
prebivalcev, temveč o zaledju, ki je č ez palec okoli 3x
več jeodSlovenije.Govornikiobotvoritvahsopomembnejš i lokalni politiki (podž upani in ž upani). Zraven
sodeluje množ ica podpornikov in sponzorjev, ki radi
sodelujejovtehdogodkih.Takš enfestivalizkoristijoza
promocijoturizmaindež ele.
KORENINEPRVESLOVENSKEUDELEŽBE
ZBOJANOVEGAZORNEGAKOTA
Vsa zgodba se je zač ela na letoš njem Euroconu v
Zagrebu.Prislovenskistojnicisvasesreč alazorganizatorjemfestivalaDavorjemŠišovićem.Povabilmejena
11. Festival fantazijske knjiž evnosti. Zraven je »padel«
š e Andrej Ivanuš a s svojim raznolikim literarnim opusom. Davorju sem kmalu poslal svojo knjigo Viteziin
Čarovniki:Indigonovisvetin Andrejevo zadnje delo
Svetodrev. Slovenš čino obvlada dovolj dobro, da se je
lahkopodrobnejeseznanilznajinimazadnjimaknjigama.Nazač etkuavgustasmosedogovoriliokolipodrobnosti udelež be in Andrej je pripravil dovolj promocijskegagradivadruš tvaustvarjalcevZvezdniprah.
Kaj je Festival fantastič ne knjiž evnosti (FKK)? To je
mednarodna knjiž evna prireditev. Na letoš njem 11.
festivalu smo sodelovali avtorji iz 5 drž av regije
(Hrvaš ka,BiH,Srbija,CrnagorainSlovenija).
10
NEKAJOKNJIŽEVNEMFESTIVALU
FFKjenamenjenpredstavitviregionalnegaliterarnega
ustvarjanja na področju znanstvene fantastike, fantazije
in sorodnih ž anrov. Osrednji dogodek je vsekakor predstavitev tematske festivalske zbirke. V letoš njem letu je
bilatemaliterarnegaizzivavino.Avtorjiizš tirihdrž avso
napisali XX ZF&F zgodb, povezanih z vinom. Tako smo
imeli vinsko vampirš čino, pa postapokaliptično vinsko
zgodboaliceloplanetzoceani(rdečega)vinaVinotopijo.
Izbor je izvedla komisija, saj š tevilo prispelih del vedno
znatnoprekaš amož nostiizdaje.TakososevzbirkiPriče
ovinunaš lesamonajboljš ezgodbe.
FestivalseodvijavPazinuinpartnerskemmestu.Večkrat je zgodovina ali kakš na druga značilnost izbranega
mestapovezanazaktualnotematikofestivala.
Letos je bilo partnersko mesto zanimiv Svetvinčenat
(tudiSavičenta,Savicjenta,SanVicenti,poslovenskoSveti
Vincenc).Mimogredno,najstarejš izapisiokrajusoizleta
965, kot mesto pa je omenjen v zapisih iz leta 1025! To
mesto je prizoriš če zanimivega srednjeveš kega festivala,
kjerskorajvsahrvaš kadruš tvaljubiteljevsrednjegaveka
pokaž ejoutripsrednjeveš kegaturnirjaintudiž ivljenja.
Kersejeletoš njatematikavrtelaokolivina,jelokalno
združ enjepridelovalcevinkletarjevposkrbelozazanimivovinskoizobraž evanje.Kakojetovideti?Vinskoizobraž evanjenipijančevanje,temveč spoznavanjezznanostjo
inumetnostjovinskemagije.Avečotempriopisudrugegadnefestivala.Obpredstavitvifestivalskezbirkeseseznanimotudisfestivalskotemosledečegaleta.Takoimamo skoraj leto dni časa za pripravo primerne zgodbe.
Temeljnipogojzakonkurenčennastopjeizvirnost,igranjezbesedamiinsvež ainterpretacijaidej.Natemmestuje
smiselnopoudariti,dasfestivalomž ividobrš endelmesta, saj se mestna in tudi ž upanijska (pokrajinska) oblast
zavedatapomenaliterarnegaustvarjanja.
POROČAMO
Goran Skrobonja iz Beograda predstavlja nov projekt založniške hiše
Paladin iz Beograda. Na desni je Davor Šišović, voditelj pogovora, s
svojo nepogrešljivo dišečo elektronsko cigareto. Vse fotografije ANI
PETKOVASCENA
Petek,10.avgusta,jebilprvifestivalskidan.Dogajalosejevvelič astnemPazinskemkaš telu.Mimogrede,v
Istri uporabijo besedo kaš tel za gradove, oz. trdnjave.
Mirko Grdinić, organizacijski fant za vse, je najprej
poskrbel za naš o namestitev. Zatem smo se vsi zbrali
obveč erjivprijetnikonobi.Nekaterismoseš elespoznavali z druš čino, nekateri so bili ž e stari mač ki
(oziromamač ke).Sledilajeselitevnaprvoprizoriš če–
Pazinskikaš tel.Osrednjiprireditveniprostorjeznotraj
grajskihzidov.FestivaljepozdravilaLucijaParo,predstojnicamestneupravemestaPazin.
Prvi več er je bil namenjen predstavitvi literarnega
ustvarjanja na področ ju ZFF vsodelujoč ih drž avah. Na
sedež ezapublikosvarazdelilepredstavitveneprospektenaš egadruš tva,karsejeizkazalozaodlič nopotezo.
V obliki pogovora z Davorjem smo se zvrstili gostje
iz vseh petih sodelujoč ih drž av. Majhna slovenska
ekspedicijajebilaprva.Andrejjepredstavilnaš eavtorskodruš tvoZvezdniprahspoudarkinanekaterihzanimivih knjiž nih izdelkih naš ega č lanstva. Zatem sem
povedal nekaj besed o svojem glavnem delu Vitezi in
Carovniki. Na koncu je Andrej predstavil š e svoje delo
inprebralodlomekizSvetodrevavhrvaš čini.Zatadel
jebildelež enaplavza.
Popredstavitvinacionalnegaustvarjanjajepriš lana
vrsto posebnost letoš njega festivala. ZoranKrušvarje
Na ogledu vinske kle Vina Matošević, Krunčići - skrajno levo Zoran
Krušvar in skrajno desno lastnik kle .
vodil predstavitev zbirke ZFF zgodb z imenom Istromancer. To je bil silno nenavaden projekt. Avtorji so
napisali zgodbe, v katerih je moral obvezno nastopati
DavorSiš ković .Stozbirkojemnož icaavtorjevpoklonila Davorju priznanje za izjemne dosež ke na področ ju
organizacije ljubiteljskih in literarnih dogodkov s področ jaZFFustvarjanja.Davordotikpredpredstavitvijo
sploh ni vedel za ta projekt, ki ga je urejal priznani
hrvaš ki avtor Zoran Kruš var. Množ ica avtorjev, ki so
priš livizborzaIstromancerjajedokazoizjemnibogati
ustvarjalnisceni.
Zazaključ ekveč erasmosevsipreselilinaenonajboljš ih turistič nih kmetij Istre. Tam so nam predstavili
svojehiš nedobrote.
Zgoraj: Svetvinčenat, kaštel - obrambna trdnjava (foto Turizam Svetvinčenat) - Spodaj: Viteški turnir na poljani pod gradom
SOBOTNOPOPOTOVANJE
VsobotosmosezbralipripazinskemSpomendomu.
Nekajč ez11urosmoseodpravilinakmetijopredsednika istrske zveze vinarjev. Imeli smo izjemno pouč no
predavanje o predelavi vina, skladiš čenju in razvoju
kletarske umetnosti pridelave vrhunskih vin. Razkazal
nam je svoje »proizvodne« prostore in nam razlož il
njihovpomenzakvalitetovina.Sledilojeizobraž evanje
odegustiranjuvinainotem,nakajinzakajjetrebabiti
pozoren.Morebitijezanimivo,dapridegustiranjuvina
splohnitrebapogoltniti,sajsevsedogajaš epredpož irkom.Nasreč osmopreizkusilisamonekajreprezentativnih vzorcev, zato smo si lahko privoš čili tudi pož irke.
Kotzanimivostnajpovem,dasetamkajš njivinogradniki
negredosortneš irine,temveč ž elijonajveč oddomoro-
11
POROČAMO
dnihsort.Prevladujemalvazija,kijelahkoobkvalitetni
predelavivrhunskovino.Potemimajoš ecabarnet,teran
inchardonay.Ostalihsortjezavzorec.
Po degustaciji smo se odpeljali do konobe, kjer smo
imeli tradicionalno kosilo. Postregli so nam z na tri
nač in vrhunsko pripravljenimi testeninami, mesom in
solato.Zavse,kinisostesteninaminati,pajebilpomfri. Seveda nam niso ponudili takš nega iz zamrzovalnika,temveč svež enarezanoinpeč eno.
Naslednja postojanka je bil majhen pridelovalec, ki
svojih proizvodov sploh ne plasira, ker vse proda na
domač em pragu. Degustacija je pokazala, zakaj stranke
pridejosame.Posebnostkletijepeneč evino,proizvedenonaklasič ennač in,karvključ ujetudiroč noobrač anje
buteljk. Moram priznati, da š e nisem pil tako dobre
penine.
Povinskiturnejismoseodpeljalidoprizoriš časrednjeveš kegafestivalavSvetvinč enatu.Najprejsmodobili
bone za več erjo in se napotili na prizoriš če. To je res
izbrano s stilom, saj kuliso dogajanja predstavlja tamkajš nja mogoč na obrambna trdnjava. Druš tva so priš la
iz vse Hrvaš ke, postavila srednjeveš ke š otore in ljudje
so se oblekli v srednjeveš ke kostime. Imeli so
»reprezentanč no«lož osgrofom,gro icoingro ič no.Na
osrednjemprizoriš čusosedvobojevalivitezi.Padaliso
tuditež kiudarci.
Posebno zanimivost je predstavljala vrhunska lokostrelska ekipa iz Slovaš ke. Pokazali so nam dih jemajoč e
lokostrelskeveš čine.Nakoncusmobiliš edelež nistreljanjaiznajzgodnejš egastrelnegaorož ja(beriizsrednjeveš kihtopovinsamokresovnabijač ev,imenovaniharkebuze).
Vsrediš čumestasobilerazlič nestojnicessrednjeveš konavdahnjenorobo.Tudihranajebilapribliž eksrednjeveš ke. Seveda nismo prič akovali peke divjega praš ič a...
VgradujebilapredstavitevfestivalskezbirkePrič eo
vinu. Vsaka avtorica in vsak avtor so na kratko opisali
svojo zgodbo. Po uradnem programu smo se kmalu
odpravilinazajvPazin.
Naslednji dan sva se odpravila nazaj proti Sloveniji.
Oba sva bila bogatejš a za dragoceno festivalsko izkuš njo.Leposejedruž itizavtoricamiinavtorjispodobnimi interesi. Morebiti bi za konec navedel zanimivost;
hrvaš ki avtorji več inoma ustvarjajo povesti in kratke
zgodbe.Vsakoletotakoobkonvencijahindrugihprilož nostihizideprecejzbirk.VSlovenijipavglavnempiš emo romane. Kratkih zgodb je komaj za manjš o zbirko.
Mogoč ebokdokdajraziskaltozanimivorazlikovnač inuustvarjanja.
PREGLEJTETUDIINTERNETNESTRANIDRUSTVA
WWW.ZVEZDNI-PRAH.SI
12
POROČAMO
SONČNILIBURNICON,OPATIJA
JaniIvanuša
Tokrat smo se Spela, Timi, Miljan ter Jani, moja
malenkost, odpravili v sonč no Opatijo na poseben turnir. Spakirali smo vse potrebš čine za konvencijsko
avanturoterseodpravilinapot.Varnoterbrezzapletovsmoprispelidoosnovneš oleR.K.Jeretovkjerseje
odvijalLiburnicon.
Moram priznati, da bi v takš ni š oli tudi sam z veseljemsodeloval,sajsostenekrasilemnož icesliksfantazijsko ter sci- i tematiko. Prav tako je na hodniku stala
gora kock Minecraft zemlje s travico in š e Creeper in
pajek, vse narejeno iz kartonskih š katel. Uč ilnice so se
kmaluzač elepolniti,sajsejedogodkaudelež ilakarprecejš njamnož icaljudi.Takokotsezakonvencijospodobi,nimanjkalonaš emljenihljudivrazlič nelikeinmeč evalcev,kisopredš oloprikazalisvojeveš čine.
Medtemsmosedlizarač unalnikeinsizač elipripravljatikarakterjezaturnir.OdvijalsejevPath indersistemuš tirjeigralciprotiš tirimigralcem.Okoljeborbeje
biloizbranopredvsakimbojem.Dodelilisonamš e15
minut za pripravo. Vsak je zač el na level 10 z 49.000
zlatniki za opremo. Naš o ekipo so sestavljali Fighter
(Špela), Druid (Timi), Cleric (Miljan) in Sorccerer
(Jani). Na turnir so se prijavile š tiri skupine in lahko
smo sestavili turnir na izpadanje. Naš prvi boj proti
prvim š tirim nasprotnikom se je konč al zmagovito po
dvehinpolurahbitke.Uspeš nosmoizpeljalinaš ostrategijo, da jih z Wall of Force razdelimo in jih š tevilč no
premagamo.Dozmagejepripomoglatudinjihovaodloč itev, da se razdelijo in nas napadejo iz dveh strani.
Sevedanebomzanemaril,dasospretnouporabiliiluzije in se posluž ili magič nih predmetov, ki so priklicali
vodneelementale.
Takosmosepotegovalizaprvomestozzmagovalci
drugega boja. Tukaj pa smo naleteli na enakovredne
nasprotnike. Poskuš ali smo s podobno strategijo kot v
prvemboju,vendarsosenamuspeliizmuznitispomoč joteleportacije.Zvitososeposluž ilimagič nihpredmetov viš jega levela, ki so jih lahko uporabili so pomoč jo
UseMagicDevice,kijimjekljubmetukockeskorajvsakič uspel.Ssmrtjomojegakarakterjasmoizgubilipolovico naš ega magič nega potenciala in izgubili temelje
naš e strategije. Ostali so se hrabro borili dalje vendar
soarenokamlupreplaviliurokiviš jegalevela,kisoprič arali laval elementale. Po zagrizenem boju so nas
poraziliinsmozasedlidrugomesto.
Natosmoseznaš iminasprotnikiodpravilinapivoin
pogovoroodlič nibitki,kismojoodigrali.Ostanekkonvencijesmoprež ivelitako,dasmopreizkuš evalirazlič nefantazijskenamizneigreinMunchkine.Kratkoč asili
smo se s polež avanjem na č udoviti obali, kopanjem v
toplem morju in s kampanijami, ki smo jih prinesli s
seboj.Poš tirihdnehodlič negapoč itkasmosezadovoljnivrnilinazajvMariborizsonč nouspeš neavanture.
TRIVIAOFESTIVALU(WWW.LIBURNICON.ORG)
Festival znanstvene fantastike in fantastike Liburniconjebil17.–18.08.2012osnovniš oliR.K.Jeretovv
Opatiji. Zabelež ili so več kakor 1.200 obiskovalcev in
tekmovalcev iz vse Hrvaš ke, Francije, Italije, Slovenije,
Srbije, Bosne in Hercegovine, itd. Program je obsegal
predavanja (Vješ tice i vampiri, Energija iz nič ega, o
LARP-u, Klingonsko druš tvo, Mistič na bić a, Forenzika,
Razotkrivanje matrica, itd.), projekcije, performanse,
delavnice,koncerte,razstave,druž abnerač unalniš kein
namizne igre; skupaj ga je bilo za 55 ur! Pripravili so
posebenprogramzaotrokedo10letstarosti(otroš ka
č arovniš kaš ola,SFFkviz,itd).
Gostje so bili Krešimir Mišak, Korado Korlević,
(njuni predavanji je posluš alo po 400 obiskovalcev!)
mr. sc. Davor Jadrijević, Amir Muzur, Domagoj
Nikolić, Ivo Turk, Mladen Ban, Ratko Martinović,
MiroslavWrankindrugi.CastnigostjebilStevenErikson, svetovno znan pisec serije TheMalazanBookof
theFallen.NaglazbenemodrustaigraliskupiniSvarica(slavicpaganfolk)inShamrock(hardturbofolk).
Cenavstopnicejebila50kun(~7€)zadvadni.Organizatorje Udruga za razvoj kulture mladih Kulturni
frontjepodprlaobč inainmnogisponzorji.(AI)
13
FILMI, KINO, DVD
2,6/5
NAJSTRAŠNEJŠANOČ
THEDARKESTHOUR
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
RegencyEnterp.,SummitEntertainment,BazelevsProduction
25.december2011
Dolž ina:89minut*PG-13
Režiser:
ChrisGorak
Scenarista:
JonSpaith,LeslieBohem
Igralci:
EmileHirsch,OliviaThirlby,Max
Minghella,idr.
Kratekopis
Enkrat za spremembo vesoljski
poš astki napadejo Moskvo. Pri
tem se priroč no najdejo herojski
ameriš kituristi,kireš ijosvet.
PoNewYorku,LosAngelesu,Las
Vegasu, Washingtonu in Parizu je
konč no »najebala« Moskva. Cas je
bil, da v kakš nem ilmu glavnino
mesarije dož ivi ruska prestolnica.
Ne morejo se vedno samo Rusi
izmuzniti teroristič ni zalegi. Ker
ilm zaradi lokacije ne more biti
reklamazaUSArmy,skorajnevidimo vojnega hardvera. Torej, obsedencinaorož nopornogra ijo,tukaj
nirobezavaš emilitaristič noorgazmiranja. Tistih nekaj policistov je
zgoljstatistovzazabavolač nihalienov.Oč emgre?
Zgodba spremlja popotovanje
dvehsamihsebepolnih,razvajenih
ameriš kih turistk in romanje dveh
programerjev, ki sta enako polna
samih sebe. Mimogredno nam
pokaž ejo, kako so v poslu samo
Američ ani poš tenjaki do dna duš e,
aostalisolopovi,kiidejeinznanje
kradejo vsemogoč nim Cezluž nikom. Ze ta del mi je zasmrdel bolj
odtridnevnegakakca.
A ilmu se hitro mudi naprej.
Sredi zabave med domorodci
»crkne« elektrika, mobiteli umolknejo,nebozasijeinvsepovsodzač no dež evati svetleč i kakci. Ko ti
smrklji dosež ejo tla, postanejo
posebej zabavni, saj so nevidni. Po
14
izroč ilu Vojne svetov iz č loveš kih
vreč masti in vode delajo kupč ke
ekološ ko spornega prahu. Naš i
ameriš ki razvajenci prvo rundo
prež ivijo, a množ ica domorodcev
stori elektri icirano smrt. Ta bitja
namreč vseokolisebeelektrizirajo.
To v ilmu pomeni, da ječ ijo
avtomobilskialarmi,luč isepriž igajo in mobiteli vriskajo od veselja.
Logika? Ko se znajdete v ameriš ki
vesoljskiinvaziji,ječ as,dapozabitenaelementarnologiko.Druš čina
na svojem potovanju sreč a zjebanega električ arja. Ta je odkril
nač in, kako dati alienom piti električ notinto,kakoseskritiinpoč asi
jimEXPrastedo inala,konaredijo
crkotnekajnakazam.Vseskupajse
hitroinpredvidljivoizteč e.Natem
popotovanju odOtokatreh milj do
Cernobila(aliobratno,komumar?)
nujno odpadejo vsi, ki se niso
dovoljnabildali.
Plač nikielektrič nihovcnisorazmetavalizigralskimiimeni.Anonimnež i svoje odpojejo, odpleš ejo in
odpraš ijovokvirih(pod)povpreč ja.
Niso totalni podn, a so istoč asno
daleč od presež nikov. Posebni
uč inki so spodobni in seveda brez
zapomljivihtrenutkov.Zabolelome
je, ker so alienske nakaze, kljub
zač etni intrigantski nevidnosti,
zgoljpovsemgenerič nipoš astki,ki
jih je ustvarila domiš ljija zadetega
paramecijamedumiranjemoddolgega č asa. Obč utek praznine se mi
je zdel dobro narejen. Znova se
vrač amnaminskopoljemesarjenja
logike Indukcija je sicer poznan
pojav. Zarnica lahko hvalež no
zasveti, č eprav ni priklopljena na
omrež je. A stvar ne deluje na tak
nač in, kot je pokazano v ilmu. Filmarjibimoralidojeti,daZvkratici
ZFpomeniznanstveno,torejprič akujem vsaj osnovnoš olsko iziko.
Tako pa … raje ne bi o tem. Tudi
nemoč alienov, ko naletijo na elementarno Faradayevo kletko je
malce bosa. Zadnja, pravzaprav
največ ja zamera pa je premoč rtnost zgodbe. Ves č as nisem č util
nobene napetosti, do nobenega
protagonista nisem zač util kaj več ,
kotdolanskegasnega.Cistovseeno
mijebilo,kogainkakosogaupraš ili.NIzgodbovnihstranpoti,nobenih preseneč enj, vse se zaključ i v
slabih 80 minutah, kar niti ni ilm
polnedolž ine.
DVDjesevedanaprodajzapolnoceno,avš katlineprinaš anobenihbonbonč kov,kibinadpovpreč no dvignili uporabniš ko vrednost
izdelka.Moramdodatiš eenopozitivnost. Tehnič na kvaliteta vsega
skupajzadovolji.Zvokinslikastav
okvirihprič akovanega.
<>
Konkluzijainocena
Vsebina
0,9/1
Igra
0,5/1
Izvedba
0,6/1
Tehničnakvaliteta
0,4/0,5
Cena/kvaliteta
0,2/0,5
SKUPAJ2,6/5
Filmjegledljiv,agabostehitro
pozabili.Nakupodsvetujem,
doklermucenanepadepod
recimovsaj8€.Cenomuzbija
kratkost,premočrtnostinbrezvzdušnaigra.
2,5/5
FILMI, KINO, DVD
VIMENUKRALJA
INTHENAMEOFTHEKING(ADUNGEONSIEGETALE)
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
BollKinoBeteiligungsGmbH&Co.
KG,HeroldProd.BrightlightPict.
11.januar2008
Dolž ina:127minut*PG-13
Režiser:
UweBoll
Scenarista:
DougTaylor,JasonRappaport
Igralci:
JasonStatham,RonPerlman,Ray
Liotta,idr.
kmet, ki je po »naključ ju« pravi
nindž a. Ker je ilm ustrojen po
ameriš ki meri (dasiravno je Uwe
zeljejed),morajobitiv ilmdruž inskost, maš čevanje in ostale radosti
»najbolj demokratič ne drž ave na
svetu«. Arabske »tenoriste« zamenjujejo poš astki Krugi. Prilež e se
tudi nekaj lepega ž enskovja in
tukaj vskoč i Kristanna Loken, ki je
svojo divjo naravo pokazala ž e v
nekaj ilmih(vednodelujekotnordijskač ustvenahladilnica).
Kratekopis
Igro- ilm po rač unalniš ki igri,
akcijska akcijska frp-ejka. Dobri
naž gejopoprstihslabe.
DVD sem nabavil v KonzumovemmegamarketunaHrvaš kemza
2€. Torej dobim DVD za tretjino
cene kino vstopnice. Seveda je
vpraš anje,č ebita ilmš elgledativ
kino, oziroma je vreden kino (ali
kakrš negakoli)ogleda.
Film je posnet po licenci (pri)
znane rač unalniš ke igre (franš ize)
DungeonSiegezaXBOXinPC.Igra
je fantazijska akcijska frp-ejka. Ce
neveste,kajtopomeni,najbrž niste ljubitelj tovrstnih ilmov. Film
nam je spackal »mojster« zavož enih licenč nih ilmov po igrah Uwe
Bol. Vsi ga imamo radi (ali pa tudi
ne) zaradi množ ice ilmov, ki so
nastali na osnovi rač unalniš kih
iger. V vsakem od njegovih ilmov
je eden ali več precej znanih igralcev.
Kaj je znač ilnost ilmov po
igrah? Največ krat gre za ž alitev
paramecijevegauma.Vsidosedanji
Uwejevi poskusi so bolj ali manj
slaba š ala. Te igro- ilme krasita
predvsem slaba rež ija in raztrgan
scenarij. Kako se torej obnese V
imenukralja?
Zgodba ni nobden presež nik.
Pravzaprav je na ravni množ ice
podobnih izdelkov. Imamo kraljestvo,kigaogrož ač astihlepnič arovnik,kiž eliš eveč moč i.Potemjetu
Nekega dne, nekako takoj po
zajtrku, Krugi napadejo kraljestvo
Ehab. V napadu naš glavni korenjak, Farmer (Jason Statham), ostanebrezdruž ine.
Poš atki na njegovem otroku
naredijo teč aj iz anatomije, a ž enskuljo odpeljejo v suž nost. Farmer
skupaj s kolegom Norickom (Ron
Pelerman) in mulcem Zephom
(ColinFord)krenevakcijo.Istoč asno tudi kralj Konried (Burt
Reynolds)skupajssvojimč arovnikomMerickom(JohnRhys-Davies)
zberevojskozanapadnaKruge,ki
jih vodi dež urni zlobec – č arovnik
(DenisCorbet).Odznanihigralskih
imen moram omeniti š e LeeLee
Sobieski(odetavtrupelceMurielle,
hč erke č arovnika Mericka), Claire
Forlani (Solana, Farmerjeva ž ena),
Matthewa Lillarda (izdajalski vojvoda Hallow), Kristanna Loken
(nekakš než enskeverzijevilinoviz
Gospodarjaprstanov)inš enekatere. Igralska zasedba je za prste
obliznit,č epravveč inapokaž ezgolj
svoje povpreč ne veš čine. Več jim
ž alnistaomogoč ilaš torastascenarijinrež ija.Kajveč odvsebinevam
nemislimizdati.
Film je gledljiv. Posebni uč inki
sicer niso »za dol pasti«, a so
korektni.Tudiglasbenaspremljava
je korektna. Vidi se, da vsega ni
odklaviralnaključ nionemanband,
temveč je delo dovolj sposobne
zasedbe.Igraveč jegadelajedovolj
dobra,datedrž ipredekranom.
V ilmujenekajdobrihdomislic,
recimo nindž a straž arji. Zal pa je
zgodba mestoma luknjasta in več krat zaide v obupne kliš eje. Vedno
toameriš komaš čevanje,izgubljeni
otrociinsmeš nostizzlobnimiizdajalci.Nebomseobregnilvnelogič nosti,kerjihjekarnekaj.Tudirež iserskidelniveč inomanitinapovpreč ni ravni. Res ne vem, zakaj
mora Uwe v igro- ilmih venomer
ponavljatieneinistenapake?
Navrstijekonkluzija.
Konkluzijainocena
Zgodba
0,8/2
Igra
0,6/1
Izvedba
0,4/1
Oprema
0,3/5
Cena/kvaliteta
0,4/0,5
SKUPAJ2,5/5.
Najhujšacokla ilmastazgodba
inizvedba,zlastirežija.Čelahko
odmisliteklišejskostzgodbein
biradidalimožganenapašoob
gledanjuverodostojnegapokola,
pasi ilmvsekakornabavite.2€
jeresmaloinčevamhrvaščina
nedelaproblemov,seboste2
uriimeli ino.Naborznanih
igralcevjenalogeopravildovolj
dobrozavečernozabavo.
15
FILMI, KINO, DVD
2,5/5
KRONIKA
HRONI LE
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
TwentiethCenturyFox,Davis
Entertainment,DuneEntert.
2.februar2012
Dolž ina:89minut*PG-13
Režiser:
JoshTrank
Scenarist:
MaxLandis
Igralci:
DaneDeHaan,AlexRussell,MichaelB.Jordan,idr.
Kratekopis
Konajstnikipadejovluknjo,sejim
prič nejodogajatič udnestvari.
Kronika se na veliko napaja pri
Herojih in nekaterih rač unalniš kih
igrah. Zraven je tudi ameriš ko
obarvano najstniš tvo, predvsem s
tem povezane travme. Tukaj so
seveda vsi druž inski kliš eji, ker
brez njih nam ni ž iveti v ameriš kem ilmu.
Zgodbagovorioskupininajstnikov, ki padejo v luknjo in najdejo
č udež nosevanje.Kmaluopazijo,da
jim je ta padec dvignil EXP. Z vajo,
seveda v skladu s tradicijo RPG
iger, pridobivajo izkuš enjske toč ke
16
in jih vlagajo v š e več moč i. Kmalu
pa se stvari zapletejo. Več vam o
zgodbinebomizdal.
Najprej se bom posvetil igri.
Udelež enci tega kravatarsko pogojenegapodvigagotovonebodoniti
blizunajboljoddaljenegaupanjana
Oskarja. Vsak zase so prikazali v
puš čavi vpijajoč o povpreč nost. Ne
bom jih imenoval, saj si tega preprosto ne zasluž ijo. Ce bi povpreč nost imela vonj, bi za prež ivetje
potrebovaliplinskemaske.
Druga tema so posebni uč inki.
Takš en ilm jih pač ima. Dobrih je
karnekajintadeljespodoben.Na
sreč onisovidetikotvajeniš kiposkus imbecilnega paramecija. To je
tudivse.
Zvok in glasbo boste pozabili v
hipu, ko se izteč e odjavna š pica
(najbrž bosteš eprednjenimodvrtenjem shranili disk v generič ni
plastič ni ovitek). Kaj pa rež ija? Nič posebnegajevse,karimamreč i.Ni
totalni podn, a je enako daleč od
presež nika.
Kajdobimovš katli?Samodiskz
obič ajnostmi in nič več za malce
niž jo ceno, kot prodajajo največ je
hite. Torej tudi dobljeno za denar
ninekablaznaposlovnaprilož nost.
Nekradimobogu,karjebož jegain
naredimokonkluzijo:
Konkluzijainocena
Zgodba
1,0/1
Igra
0,5/1
Izvedba
0,5/1
Tehničnakvaliteta
0,2/0,5
Cena/kvaliteta
0,3/0,5
SKUPAJ2,5/5
Filmjevsferičistegapovprečja.Česteljubiteljnadnaravnosti,nebosterazočarani.Nakuppavamsvetujem,kocenamalcepade.
4,3/5
FILMI, KINO, DVD, TV
VOJNAPRESTOLOV(GAMEOFTHRONES)
HBOTVNADALJEVANKA–SEZONA1
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkionadaljevanki
HomeBoxOf ice(HBO),Television
360,Grok!Studio
2011*TVserija,1.sezona
PripravilaporomanuG.R.R.
Martina
DavidBenioff,D.B.Weiss
Igralci:
LenaHeadey,PeterDinklage,MaisieWilliams,idr.
Kratekopis
Sedemplemiš kihdruž inseboriza
prevladonadmitskodež eloZahodnijo.
Obstajajodobreinslabenadaljevanke. Vojna prestolov je odlič na.
Pri nadaljevanki je sodeloval tudi
avtor GRRM. TV mrež a HBO je
kljub omejenim inancam odloč no
opravilanalogo.Vsoprvoknjigoso
spraviliv10nadaljevank,kič epijo
skupaj z dodatki na 10 DVD-jih v
lič nemovoju.
O vsebini ne bi govoril. Verno
slediknjigizdoloč enimi(potrebnimi)odkloni,kisoposledicadrugač nega medija. Igralska zasedba je
solidna.Nekajjeznanih(napr.odlič niSeanBean),nekaterisosvež i,a
vsiodresnič nopolnomastnoopravilisvojedelo.Mnogisodobesedno
skoč ili iz knjige. Je lahko več ja
pohvalazaigralskidosež ekpoliterarnipodlogi?
Nadaljevanka de initivno ni za
moralne č istune in premlado deco.
Odraslavsebinajepredstavljenana
odrasel nač in. Imamo krvoskrunstvo, homoseksualnost, skoke č ez
plot, naravni seks v več niansah in
dobrš nodozopokvarjenosti,zač injeno z nasiljem vseh vrst.Vseto je
verno predstavljeno in dostavljeno
pred gledalč eve uč ke. Ker je bilo
premalo cekina, so odpadli prizori
epskih bitk. Za drugo sezono so
producenti naprosili več ji kup US
valute, zato nam bodo dostavili
bistvenokvalitetnejš oprodukcijo.
Posebni uč inki in glasba so
korektni.Rež ijibimorebitizameril,
ker preveč krat menjava kadre,
sicerpajevseskupajdobroizvedeno.
Serijajepož elavelikanskiuspeh.
Lič en paket 10 DVD-jev stane zaokrož eno 40 €. To je razumna cena
glede na vsebino. Nakup paketa je
dobra investicija, č e ste ljubitelj
sage.Pravzapravsplohnivpraš an-
je nakupa,temveč lokacije nakupa.
Znasezgoditi,daprivaš emprodajalcu ploš čkov trenutno ni paketa
inbostemoralimalcetež iti.VsekakorpapaketDVD-jevsodivzbirko
vsakega ljubitelja kvalitetne srednjeveš ketematike.
Sevedasledikonkluzija:
Konkluzijainocena
Zgodba
1,8/2
Igra
0,9/1
Izvedba
0,8/1
Oprema
0,4/5
Cena/kvaliteta
0,4/0,5
SKUPAJ4,3/5
jepolnomastnainelitna
ocena.Uh,čepomislim,da
jedrugasezonašeboljša...
<>
17
RETROMANIJA
3,7/5
TOTALRECALL(1990)
POPOLNISPOMIN
Zavaspogledalvpreteklost(prihodnost)AndrejIvanuša
Podatkio ilmu
CarolcoPictures,CarolcoInternationalN.V.,itd.
1.junij1990
Dolž ina:113minut
PG
Režiser:
PaulVerhoeven
Scenarist:
RonaldShusettinDanO'Bannon
pokratkiZFzgodbiPhilipK.Dicka
We Can Remember It For You
Wholesale
Igralci:
ArnoldSchwarzenegger,Sharon
Stone,MichaelIronside,idr.
Kratekopis
Glavni junak si plač a virtualne
poč itnicenaMarsu,kogamedpredvajanjem nenadoma spreleti, da
jetamž ebil.Znovaodidetja,dabi
sipovrnilspomine.
18
Tazapisjenastal,damorebitnemu gledalstvu razjasnim določ ene
dvome.Kajti,srediavgusta2012je
v naš e kinematografe udaril Total
recall (2012), ki s prvim ilmom
nima 'skoraj' nič skupnega. No, ja!
Imeglavnegajunakajeisto,osnovnizaplettudi;samonevem,kamse
jeizgubilMars.Ocenatega ilmabo
na drugem mestu. Mi se raje vrnimodvajsetletnazaj,kojesevernoš tajerski miš ič njak na zač asnem
delu igralca in guvernerja v ZDA,
haralpoMarsu.
Film nas postavi v leto 2084.
Douglas Quaid je gradbeni delavec. Po tež ko zasluž enem delu, si
privoš či virtualne poč itnice. Na
podlagireklameseodloč izaRekall
Inc.,podjetje,kiprodajalaž nespominenaidealnepoč itnice.Izberesi
'poč itnice'naMarsu.Anatogrevse
narobe. Quad ne ve, da so njegovi
'resnič ni'spominiumetni,dajevse
njegovo ž ivljenje zlagano. V njegovih mož ganih se prič nejo odpirati
skriti kotič ki. Neke noč i ga tlač i
grozljiva noč na mora v kateri se
vrstijostraš ljiviprizorizMarsa.
Nenadomaspozna,dajevsenjegovo ž ivljenje ponaredek. Prav
tako, kakor njegova oč arljiva ž ena
Lori,kijevresnicitajniagent.Prič nespoznavati,dajebilnekoč Hauser, marsovski obveš čevalni agent.
Vplač a vse svoje prihranke in
odpotujenaMarsvupanju,danajde vse odgovore in povež e konce
svojega ž ivljenja v pravo, resnič no
celoto.
A dogodki ga potegnejo vase z
neznanskonaglico.Nikolineve,kaj
je resnič nost, kaj so sanje, kaj je
vsajenovnjegovespomineinkajje
virtualno v njegovih mož ganih. A
na koncu se dokoplje do presenetljiveresnice.Mordapaovsemskupajlesanjapriključ ennanaprave?
Film temelji na zgodbi Philipa
K.Dicka We anRememberItfor
YouWholesale,kijojenapisalleta
1974. Zgodbo so ilmarji odkupili
RETROMANIJA
kmalupotem,kojeizš la.Anikakor
niso imeli sreč no roko, da bi jo
spravilinaplatno.Zapisanihjebilo
več kakor deset osnutkov scenarijev, dokler ni Carolco prevzel projekta, najel Verhoevena, ki je pravkarkonč al ilmRobocop(1989),in
trenutno brezposelnega Arnolda
Schwarzeneggerja.
V Total Recall najdemo š e ideje
izdrugihZFknjigali ilmov,naprimer The Martian hronicles
(1980), Dune (1984), Blade Runner(1982), itd. Vsekakor pa je v
mnogoč em vplival na ilm Matrix
(1999). V ilmu si mora Quaid iz
'glave' potegniti 'hroš čato' maš ino,
ki mu v mož gane projicira laž ne
spomine, v Matrix-u pa je za to
dovoljž erdeč atabletka.
Sama zgodba je kar precej premoč rtna, vendar sta se scenarist
Ronald Shusett in sopisec Dan
O'Bannonpotrudiladovolj,da ilm
'vleč e'. Slednji je bil tudi 'kriv' za
scenarij ilmaAlien(1979).Zgodba
postrež e vsaj na vsakih deset
minut z novim obratom in tako
nikolinismopopolnomapreprič ani
ali glavni junak sanja ne sanjskem
stolu podjetja Rekall Inc. Ali pa je
vseskupajresnič no.
Posebneuč inkejezakrivilspecialist RobBottin, ki so ga vabili za
vse ilme, kjer je bilo potrebno
nareditiresnekajspektakularnega.
V mnogoč em je bil daleč pred svojimč asominsozatonjegovedomisliceš evednozelo'sodobne'.
Pokrajina v Mehiki je 'igrala'
marsovsko pokrajino. Le rdeč kasti
dih so ji morali dodati, kar pa je
bilotakonajlaž jenareditizustreznimi iltrinaokularjukamere.
Rež iser Paul Verhoeven se je
zelopotrudil,dajedalmarsovskim
naseljem dovolj futuristič ni videz.
Tudi zamiš ljena marsovska druž ba
s spač ki, ki so nastali zaradi radiacijskihvplivovkozmič nihž arkov,je
zelo ž iva in polna. To ni 'vrli novi
svet', temveč enako korumpirana,
pokvarjena in velič astna kakor
vsak sodobna, tehnološ ka druž ba.
Rež iser meni, da nam je to nekako
v'genih'.Danasnebipreveč zamoril,jevgradilvdialogeinvsituacijske prizore nekaj komič nih vlož kov, ki niso preobš irni ali moteč i.
Vendarje ilmvseenonasilen.Prva
kopijasijeprisluž ilaocenoX,paso
v postprodukciji nekatere stvari
ublaž ili, da je postal ilm za š iroke
ljudskemnož icevsehstarosti.Pravzaprav ves č as lovi ravnotež je
medZF ilmomingrozljivko.
Schwarzeneggerjeva vloga ni
tako akcijska kot v nekaterih drugih ilmih. A povem vam, da kljub
trditvamnekaterih,daSvarcisploh
neznaigrati,jenjegovainterpretacijamnogoboljš aodte,kijojeprikazalColinFarellvzadnjirazlič ici.
Film je odlič en izdelek in nikoli
nepostanedolgoč asen.Vesč asnas
drž i v napetosti. Najboljš a stvar v
ilmupajeto,danasobratnakoncupopolnomapreseneti.
<>
Konkluzijainocena
Zgodba
1,2/2
Igra
1,3/1,5
Izvedba
0,8/1
Tehničnakvaliteta
0,4/0,5
SKUPAJ3,7/5
Napet ilmzodličnimi
učinki,dobrozgodboin
presenetljivimpreobratomnakoncu.Vsekakor
mnogoboljšaodnjenega
klonaiz2012.
Oživljenju,vesoljuinsplohvsem
www.andros.si/vesolje/







podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja,
nastanekinmehanikagalaksij,
rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd,
bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec,
omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih,
potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje,
pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov,
formule.
19
PREBRANO ZA VAS
4,5/5 - 3,7/5
PESMILEDUINOGNJA:IGRAPRESTOLOV
Napisal:GEORGER.R.MARTIN
ZavasprebralBojanEkselenski
Kakonajzač nemzopisomtrenutnonajboljvroč ega
junaš kega epa? Ne glede, v katero knjigarno Kokoš ke
vstopite, vedno bo v vas udarila stojnica z njegovimi
deli.Kakoopisatitakš noblagajniš kouspeš nico?
Najnekritič nohvalim,kottopoč nomnogirecenzenti? Naj bom krut, ker hoč em s hojo proti toku izpasti
frajer? Ne, ostal bom takš en, kakrš en sem do vseh.
Torejpoglednaprvoopekoskladovnicevsedebelejš ih
opekboznač ilnomoj.
Knjigisevidi,dajepravzapravzelodolguvodvsago,
kisenapajaizsrednjeveš kegabojazaangleš kokrono.
Najprej spoznamo vse zač etne protagoniste sage.
Zakajzač etne?Beritedlje.GRRMnammojstrskoprič aratipič nosrednjeveš kodež eloZahodnijozljudmi,kiso
namš ekakoblizu.Nihč evzgodbiniidealiziranodober,
nitislab.Vsisledijosvojimsebič nimciljem,varajo,laž ejo,seksajoinrež ejovratove.Osrednjanitjeusodagospodarja Severa, Eda Starka. Ravno se dobro navež emo
nanj,kogaprotikoncufentajo.Sevedajezravenš ecel
kupskorajenakopomembnihzgodb.GRRMjeodlič env
tem,danamnajprejnapladnjuserviraljubljenč ka,kiga
zatemzakoljenaž rtvenemoltarjuzgodbe.
20
Cepravgrezadebeloopeko,zgodbateč esorazmerno
poč asiinzgodisemanj,kotvnekaterihmnogotanjš ih
knjigah. Veliko č asa in prostora poberejo opisovanja
detajlovZahodnijeinpredvsemaktualnihbivalcevš torije. Njegov slogpodajanjanam, kljub epskemuš tevilu
strani,skorajnikolinedajevtisadolgoveznosti.Kozapremo knjigo, imamo š e vedno pred oč mi verodostojno
predstavljenbojzamoč inoblast.
Na koncu zgodbe je obš iren seznam vseh vpletenih
plemiš kih druž in. Gre za klasič no srednjeveš ki svet s
fevdalnimigospodarji,njihovimivazaliinvsemskupen
bojzasmrtonosniprestol.
Slog pisane besede in podajanje zgodbe je odrasel.
Zorž ljubezni ne opisuje na ravni osnovnoš olskih simpatij.Sooč enismozž mohtnostjobogatihopisovintimnosti,odskorajotroš keljubezni,prekozdravegaseksa
vvsehpozahdokarnekajmultiseksualnosti,karjeprecejš njaredkostvtovrstniliteraturi.Nasreč opaseksualneprigodenisozapretiravane.Knjiganizaosnovnoš olskomulč ad,temveč zaboljodrasloinpredvsemzrelejš opubliko.
PrevajalecBoš tjanGorenc–Piž amajeZahodnijozelo
ino prenesel v slovenš čino. Resnič no si zasluž i vso
pohvalo,sajjedeloopravilzodliko.
Mene osebno je kljub nenapornosti le tega, zmotilo
preveč opisovanja in zlasti preveč detajlov, ki so več kratsamisebinamen.Vč asihprebereš znatenš opstrani,asenanjihskorajnič nezgodi.Tudi,č ebijihpreprostopreskoč il,nebitrpelorazumevanjenitipripovedi.
Mnogisezmanonestrinjate,sajmislite,dabipovestz
liftingomizgubilasvojzven.
Zgodbajespisanapovsehreglcihž anrajunaš kafantazija.Torejneprič akujtekakš nihž anrskihnaprednosti
alicelomeš anjaž anrov.Tegatuni.Jeodlič enprimerek
svojevrste.Pika.
Nekajmoramreč itudiooblikovanjuinsamem izič nem vtisu. Naslovnica je klasič na za tovrstna dela. Ni
posebej grda, a niti ni vzor lepega izdelka. Notranje
oblikovanjejeklasič no,torejobrtniš kobrezhibnoizve-
PREBRANO ZA VAS
George Raymond Richard Mar n fotografiran na Irskem (vir: avtorjeva internetna stran)
deno.Sicerješ eprostorzaizboljš ave,atojež energanje razvajenega prdca mojega kalibra. Kaj pa dobim za
svojdenar?Cenajeugodnainjeceloniž jaodmnogih,
obrtniš ko neprimerljivo slabš e izvedenih, domač ih
ž anrskih del. Pravzaprav je knjiga lahko standard za
merilougodnegarazmerjamedcenoinkvaliteto.
Zdajpapridekonkluzija.Tasenepodrejavš eč nosti
in modnosti, temveč absolutnim merilom, ki so za vse
enaki.
Ocena4,2/5knjigopostavljavelitnirazrednavduš ujoč egabranja.Kjeizgubljadopopolnosti?Prizgodbi,ki
jeodlič na,pogreš amvsajmalcež anrskezač imbe.Izvedbaidejejetakistoodlič na,doč impripodajanjuzgodbe
manjkamalcezgoš čenosti.
Obrtniš kideljemalceslabš eocenjen.3,7/5jepoš tena mera. Kot vidite, je knjiga dobila polni izkupič ek
samo pri razmerju vrednost za denar. Pri vseh ostalih
pa ji manjka do popolnosti.. Oblikovanje je solidno, ni
paumetnina,zlastinaslovnica.
Spletne podpore je veliko, a je nepovezana in, č e
ostanem v Sloveniji, predvsem ni na vsebinski ravni
recimo Vitezov in Carovnikov. Vsekakor je razmerje
dobljenozadenarneprekosljivo.
Vsekakorpriporoč amnakupvsemljubiteljemdobre
literature.Zepnice(č elahkotemutakoreč emo),soizjemnopoceni–izpod20€jeodlič ennakup.
<>
Konkluzijainocena
Konkluzijainocena
Zgodba
2,5/3
Oprema,oblikovanje
1,2/2
Izvedbaideje
0,9/1
Spletnapodpora
1,5/2
Umeščenost
0,8/1
Vrednostzadenar
1,0/1
4,5/5
OBLIKA
3,7/5
VSEBINA
VŠEČNOOBLIKOVANO
ODLIČNAKNJIGA
www.drugotnost.si
Karnimogoč enajtivtejš tevilki,jezagotovonanaš ispletnistrani.Tudistareš tevilkeJaš ubegenJered
odprazgodovine(beri:odprveš tevilke)dodanesintovPDF!
21
PREBRANO ZA VAS
2,9/5 - 2,0/5
KRALJESTVONOČI
Napisala:SARAHJEREBIC
ZavasprebralBojanEkselenski
MladaslovenskaavtoricaSarahJerebic,sicerš tudentka,namjedostavilazanimivovampirš čino.Kraljestvo
noč ijenamreč vampirskokraljestvo.Hitrolahkougotovimo, da se zgodba napaja iz Vampirske akademije in
podobnih novodobnih uspeš nic. Je to slabo ali dobro?
Nekoč semzapisal,dajelahkodobertudistarvic,č eje
dobropovedan.Najprejpovejmonekajovsebini.
ZgodbaspremljaStelo,kijijeusojeno,dabonovakraljicaKraljestvanoči.Sprvajevseskupajpodobnosrednješ olskimzajebancijam,asekasnejesprevrž evobračuns
Temnimi. V vampirskem svetu Kraljestva noči imamo
beloinčrnomagijo.Ljudjesovsvetu»dobrih«vampirjev
prostovoljni odojki, imenovani hranitelji. Prav hecna je
scena,koStelasvojemuhraniteljuErikukupidariloza18.
rojstni dan. Kot bi odojku, preden ga odpeljete na furež ,
kupili darilo. Magija temelji na klasičnih elementih in v
mnogočem spominja na razmiš ljanja iz raznih
»duhovitih« (kr'neki: duhovnih) knjig. Na srečo je kljub
enostavnimehanikidovoljlogična.
Polegdobrihdijakovindijakinjimamosevedaklasič no »mrho« in ostalo ameriš ko (in ž al vse bolj slovensko) srednješ olsko folkloro. Ce zgodbo primerjam z
razvpitimSomrakom,solikivSarahinizgodbiizrazitejš iinpriljudnejš i.Bralecselaž jepoistovetiinlaž ječ ustvuje z njimi, ker so č ustva predstavljena na naraven
nač in.
Nerganjestaregaprdcamojekategorijejetudineroden(č uden?)razreznapoglavja.Tarazrezveč kratpokvaritempozgodbe.Dobrastrantakš negarazrezapaje,
dalahkoberetepozalogajih.
Zgodba je kljub ž e videnemu in poenostavljenim
mehanikam solidno speljana. Prav osvobajajoč a je
odsotnostnaravoslovnopodrobnegaopisovanjavsakegakamnanapoti.OdprvedozadnjestraniSarahpripoveduje, kar je pomembna vrlina, ki je nujna za vse
nadaljnjepisateljskeposkuse.
Zalpaknjigidoodlič nostimanjkauredniš kainzlasti
lektorskaroka.»Zvok«dialogovjeveč kratsilnookoren,
da ne reč em celo nenaraven na negativen nač in. Tudi
slovnič nih napak vseh vrst je nekaj, kar je posledica
»partizanske« produkcije. Stavč ne in podobne nerodnosti več krat resno zavrejo drugač e tekoč o popevko
zgodbe. Ce bi zgodbo pred odhodom v tiskarno nekdo
vsaj pregledal, bi bila iztrebljena velika več ina
»hroš čev«.Več kratsemdobilobč utek,daSarahveč inoma bere v angleš čini, saj znaten del besedila obč asno
zazvenipoangleš ko.
Obregnil bi se tudi v oblikovanje. Knjiga je primer,
kako se ne sme delati preloma. Tudi naslovnica je
kr'nekibarvna leka.Sicernitotalnogrda,ajež alneprivlač na.Koknjigoodprete,vastakistoklofutneneobstoječ eoblikovanje.Nizamikazapremigovoraliodstavek,
22
ni enotnega pravila prehoda iz opisovanja v dialoge in
nazaj. Vse to daje vtis grde notranjosti. To sicer nima
vplivanavsebino,asemoramotudiprinasnavaditi,da
jeknjigaizdelek,sestavljenizvsebineinvideza.
Zdaj pa š e dobra novica. To je cena. Knjiga mehke
vezaveimacenovnonalepko9,90€,karjezelougodno.
Seveda pa je vpraš anje, kje si lahko knjigo nabavite.
Kolikorsemlahkorazbral,lahkonakupopravitevtrgovinah s pisarniš kimi potrebš činami Of ice 1 Superstore.Cesteljubiteljsolidnihzgodbinmodernihvampirš čin,vamjopriporoč am.Negledenanapakejevredna
nakupa.
Senekajospletnipodpori.Vč asu»fejsiča«inzastonjskih spletnih strani skoraj ni izgovora, da knjiga ne bi
imelasvojespletnepodpore.Zlastitakš ni,kotjeKraljestvonoči,takš napodporesedekotodojeknaraž enj.Sicer
imastrannaFacebooku,ajež alboljalimanjmrtva.
Sevedaš ekonkluzija!
Zavsebinskideldobimotorej2,9/5.Levjidelocene
jeizgubljennaosnovislabelektureinslabega»zvoka«
znatnega dela zgodbe, zlasti dialogov. Del ocene pa je
odleti tudi zaradi ž e videnega in enostavne mehanike
vampirskega sveta. Dober star vic ne more biti enako
cenjen,kotdobernovvic.
Priobrtniš kihzadevahsezadevaneobnesenajbolje.
Slabaspletnapodporainneravnonajboljš eoblikovanjezbijetaocenona2,0/5.Odlič enjesamodel,posveč en
vrednostizadenar.
Morebiti poreč ete, da v tem opisu samo kritiziram.
Zato bom za konec izpostavil dobro. Sarah dobro in
predvsem č isto vodi Stelino zgodbo. Ni se zapletla v
past,kimnogadomač adelazbijevprahneberljivosti–
PREBRANO ZA VAS
Konkluzijainocena
Zgodba
2,0/3
Izvedbaideje
0,6/1
Umeščenost
0,3/1
VSEBINA
2,9/5
DOBRAKNJIGAZAPRVENEC
Konkluzijainocena
Oprema,oblikovanje
0,6/2
Spletnapodpora
0,5/2
Vrednostzadenar
0,9/1
OBLIKA
2,0/5
SLABŠEOBLIKOVANO
namesto opisovanja nam postrež e z dogajanjem. To je
zelodragocenaveš činainupam,dasejineboodpovedala. Vodenje zgodbe je bliž je ž enskemu delu publike,
kar sploh ni zamera. Tudi cena knjige je silno ugodna.
Glede na vsebino boste denar dobro nalož ili in mimogredepodprliš emlado,perspektivnoavtorico.
Sarah je dovolj inteligentna, da bo v svojem naslednjempisateljskemposkusuposkrbelazaodpravoobrtniš kih nedoslednosti. Napak nisem izpostavljal, ker bi
rad kritiziral delo domač e avtorice. To sem storil, ker
ž elim pomagati njej in ostalim avtorjem, da ne ponavljajonapak.
Glede na celokupen vtis mojega druž enja s prvencem,jevrednapodpore.Odnekritič nehvaleniš enihč e
napredoval. Gotovo ne bi priporoč al nakupa knjige, č e
bi bila brez vizije. Za slabo knjigo je sicer odveč vsak
cent,kajš ele9,90€.
DRUŠTVOZVEZDNIPRAH
SEPREDSTAVI
Kot spekulativne umetnosti š tejemo predvsem
ustvarjanjefantazije,znanstvenefantastikeinhororja(F&ZF&H)napodroč jupisanebesede,slikarstva,
fotogra ije, ilmaindrugihumetniš kihpodroč ij.Clan
druš tva je lahko vsaka oseba v skladu z veljavnim
zakonom,kipodpiš epristopnoizjavo,skaterosprejemavsetemeljneindrugeaktedruš tvainsestrinjaz
namenom in nalogami druš tva. Ob pristopni izjavi
mora odstopiti svoje delo s področ ja spekulativnih
umetnosti, ki ostane v knjiž nici druš tva. Clanstvo je
prostovoljno. O sprejemu v č lanstvo odloč a izbirna
komisija, ki jo imenuje Upravi odbor druš tva, na
osnovi prilož enega umetniš kega dela iz enega od
področ ijspekulativneumetnosti.
Ce vas zanima č lanstvo v druš tvu, nam poš ljite
sporoč ilo na e-naslov [email protected]̌ tvuinnjegovemdelovanjulahkoizvestena:
www.zvezdni-prah.si.
Druš tvoZVEZDNIPRAH
Druš tvoustvarjalcevspekulativnihumetnosti
Stritarjeva24,2000Maribor
[email protected]
GSM+386(0)41732-342
Matič naš tevilka:4031091
Davč naš tevilka:57667071(nismodavč nizavezanci)
TRR/IBAN: SI56 0517 3000 1827 480 (NKBM d.d.)
SWIFT/BIC:KBMASI2X
Prvipredsednikinzastopnik:AndrejIvanuš a
Ustanovnizbor:06.03.2011(restav.Brioni,Kranj)
Ustanovljeno:16.03.2011(UEMaribor)
ČLANIDRUŠTVASO(konecavgusta2012)
 Ruž aM.Barić BizjakaliasMaraR.Sirako(Kranj),
 AmedejaM.Lič en(Bled),
 BojanEkselenski(Celje),
 AndrejIvanuš a(Maribor),
 TanjaMencin(Sevnica),
 Aleš Oblak(Gorenjavas),
 MartinVavpotič (Komenda),
 UrbanKlanč nik(SlovenjGradec)in
 č astnič lanVidPeč jak(Bled).
Namendruš tvajepopularizacijadejavnostispodroč ja spekulativnih umetnosti, podpora č lanom pri
izdajateljskih in drugih strokovnih dejavnostih, zavzemanje za priznanje spekulativnih umetnosti kot
priznanih umetnosti, sodelovanje z zainteresirano
strokovnoindrugojavnostjoterpopularizacijadejavnostimedmladimivokviruš olskihkrož kov.
Naloge druš tva so izdajanje lastnih publikacij in
založ niš ka dejavnost s področ ja spekulativnih umetnosti,pripravaliterarnihdelavnic,nateč ajev,konvencij, konferenc in predavanj z namenom predstavitve
spekulativnih umetnosti, pomoč č lanom pri kandidiranjuzasubvencijenapodroč jukulturnedejavnosti,
aktivnosodelovanjeprivarovanjuavtorskihinsorodnih pravic svojih č lanov, sodelovanje z avtorskimi
agencijami in organizacijami, z drugimi pisateljskimi
in ljubiteljskimi druš tvi ter vodenje lastne knjiž nice
delspodroč ijdelovanjadruš tva.
23
3,7/5 - 2,6/5
PREBRANO ZA VAS
HIŠADOBRIHGOSPODOV
Napisal:ÁLEŠOBLAK
ZavasprebralAndrejIvanuša
Kaj naj reč em? V roke dobim pravi biser, a ko se
ozremmalonaokrogponaš idež elici,skorajnihč enima
nobenega pojma o knjigi. Avtor je dobil celo evropsko
nagrado evropskega Druš tva za znanstveno fantastiko
infantazijo,pazalož niktoneomenjapravnikjer.Sajne
morebitidrugač e!Založ nikjedruž inskopodjetje,kipo
naroč iluopremljaotroš kesobeinizdajaknjige.
Da bi knjiž nice mogoč e knjigo izpostavile na polico
pri vhodu, se ne bo pripetilo niti sluč ajno! Internetna
podpora?Pozabite!Ce'morda'lepridetetoknjige,pajo
toplopriporoč am.Odlič navsebina!
Vsekakorseknjigipozna,daniš laskozidobreuredniš keroke.Takobibilevsajpopravljenemajhnetipkarske napake in nekatere nedoslednosti v samem pripovedovanju.Avsejetako,danitinemoti.Kosemknjigo
prebral in zaprl, sem potreboval kar nekaj sekund, da
sempriš eldosape.Takodobrobranjejebiloto!
Aleš OblaknaszapeljevkrutsvetCesarstvarazuma.
To je imperij, ki svoje lovke razpreda daleč po vsem
planetualivsajpoosrednjicelini.Nekakš naalternativnaZemlja,kjermoč nadež elaizkoristisvojotehnološ ko
prednost.Avsesedogajavhiš iPastirjaHektorjaTsmikavtainvnjeniokolici,kjersenazač etkuzimezberejo
različ ne osebe s svojo mrač no preteklostjo in bolnimi,
izgubljenimi duš ami. Pastir je po zakonih pastirstva te
ljudi dolž an sprejeti pod svojo streho. Se več , njegova
hiš ajezatoč iš čezavse,kipotrebujejopomoč vkakrš nikoliobliki.Vendarneobič ajneosebe,dvavojaka,tihotapec, č arovnica, mož , ki govori s svojim mač kom, in š e
Pastirica s svojo vajenko, s seboj prinesejo neobič ajne
zgodbe. Na pleč ih tovorijo ž ivljenjske izkuš nje, ki so
ranile njihove duš e. V svojem ž ivljenju so videli toliko
grozodejstevinkrutostiosvajalnevojne,danezmorejo
normalnož iveti.Zatopotrebujejo'č istilnico',anekatere
preteklosttudipokoplje.
GostiteljuHektorjusovknjiginamenjeniprolog,sredina in epilog. Vsi ostali dobijo vsak svoje poglavje in
avtorpripovedujezgodboskozioč igostov.Vendarima
tudigostiteljsvojotemnoskrivnostinnakoncuknjige
mora zanjo plač ati s kaznijo, ki je nenavadna in kruto
resna.
Aleš Oblakodlič noobvladapripovedovanjeinnjegovi prizori so skoraj ilmski z mnogimi podrobnostmi.
Tako podrobnega in odlič nega opisa č arovniš ke sobe,
na primer, š e nisem prebral, pa imam nekaj
'kilometrov'prebranihknjigzaseboj.Knjigajeprvenec
injevnekaterihmestihnedosledna,boljereč eno,neobruš ena.Kakorsoopisiokoljaodlič ni,pavč asihlezaide
v preveliko gostobesednost in tudi določ ene besedne
zvezenekakozvenijo'angleš ko'.Zdisemi,datemubotruje premalo branja slovenske literature. Sicer je to
razumljivo, saj tovrstne nimamo veliko. Avtorji tako
posegajopoangleš kihknjigah.
Vendarjeobč utek,ko'padeš 'vnovsvet,neverjeten.
ZlahkasipredstavljamcelotenustrojCesarstvarazuma
in polož aj oseb, ki se prebijajo skozi morijo. Njihova
dejanjasokruta,vendarjetovednoposledicanjihoveganač inaprež ivetja.
Knjigo je ilustrirala s perorisbami Petra Kostrevc,
prispevala je tudi naslovnico. A imam obč utek, da je
vsebinolepovrš nopreletelainsoilustracijekomajkaj
povezaneznjo.Cebijihnebilo,bitudinebilanobena
š koda.
Seocena:vsebinajeodlič na,ajimanjkanekajobruš enostiindoberurednik.Skupajjeto3,7odpetihtoč k,
karpomeni,daimamopredsebojodlič noknjigo,vrednobranja.Ampaktonikakornilahkotnobranjezalahkonoč .
Tehnič nidelpajedejanskotisto,kerzBojanomimenujeva'partizanska'izdajaalidrugač e:zamalodenarja,
malomuzike.Spletnepodporeknjigiitakni,tudinena
straneh založ nika. Sam izgled knjige je prijeten, tudi
naslovnica je zanimiva, a bi bilo mogoč e narediti več .
Skupajtorej2,6odpetmož nihtoč k.
Konkluzijainocena
Konkluzijainocena
Zgodba
2,2/3
Oprema,oblikovanje
1,1/2
Izvedbaideje
0,8/1
Spletnapodpora
0,5/2
Umeščenost
0,7/1
Vrednostzadenar
1,0/1
VSEBINA
3,7/5
OBLIKA
2,6/5
ODLIČNAKNJIGA
24
SREDNJEOBLIKOVANO,MANJKASPLETNAPODPORA
POGLEDI
ZAKAJPOTREBUJEMO
DRUŠTVOUSTVARJALCEV?
BojanEkselenski
Kajlahkopokažemo?
Druš tvoZvezdniprahdelujeodmarca2011.Torejje
zanamiletoinpoldelovanja.Aktivnosmosodelovalina
sledeč ihkonvencijahvtujini:
 Liburnicon2011Opatija,
 Rikon2011Reka,
 Istrakon2012Pazin,
 Eurocon2012Zagreb,
 Festivalfantastič neknjiž evnosti2012Pazin.
Pripravili smo Več er Drugotnosti v Celju. Naš č lan
Aleš Oblak je dobil ESFS Encouragement award na
Euroconu 2012 v Zagrebu. Stevilo č lanstva smo od
ustanovitvedodanesveč kotpodvojili.
Čemusplohpotrebujemodruštvoustvarjalcev?
Kajnisodovoljobstoječastanovskazdruženja?
Stanovska združ enja v Sloveniji so organizacije s
precej natanč no de inirano politiko vč lanjevanja. Več alimanjsledijosvojimpredvsempoklicniminteresom,
kisovtesnipovezavizdrž avnimisredstvi.Tazdruž enja k sebi ne spuš čajo avtorjev, katerih delo na osnovi
vsebinedelž evnaprejuvrstijovkategorijoš unda.
V Sloveniji imamo precej zanimivo situacijo, ki v
mnogoč emodstopaodsvetovnihtrendov.Imamoveliko avtoric in avtorjev romanov, nimamo pa š iroke
avtorskebazekrajš ihproznihdel.Tasituacijajetesno
povezana z neobič ajnimi razmerami na naš em literarnemtrgu.Vsiliterarnorazvititrgisož anrskozaokrož eni. Tam je mož no dobiti za vsakega nekaj. Pri nas je
situacijadrugač na.Nimamonitienesamerevije,namenjene t.i. »ž anrski« literaturi, da ne omenjam ZFF in
sorodnež anre.Avtorjikrajš ihproznihdelnimajosvojih
delkjeobjavljati.
Kajpamnožicaliterarnihrevij?
Terevijež elijož ivetivobmoč jusamozadostnosti,ki
temeljinajavnihsredstvihinnetrž negapozicioniranja.
Branost izven interesnega kroga ni prioriteta skoraj
nobeneodtehrevij.Slovenskaliterarnastrokajeujetnikjavnega inanciranjainstrempovezanihinteresnih
povezav. Za ž anrske avtorje so vrata do objave v teh
revijah skoraj hermetič no zaprte. V slovenskih literarnihkrogihjerazš irjenopreprič anje,daznatendelž anrskeliterature,zlastidomač e,niumetnostinsitorejne
zasluž ipozornosti,kajš eleobjave.
Kajtorejostanežanrskimumetnikom?
Najprej se je potrebno formalno organizirati, saj se
samosskupinskimglasomdosež edoloč enodmev.Formalnaorganizacijajetudipriroč naoblikazaorganizacijo dejavnosti, ki so v rež iji posameznika precej nesmotrne.Druš tvojeserviszasvoječ lanstvoinimazara-
di svojega formalnopravnega polož aja olajš an dostop
do mnogih virov. Avtorsko druš tvo je torej nekakš no
krdelo,kjersezdruž ijosamotarjizauč inkovitejš ereš evanjeskupnihproblemov.
Zakajbimoralipostatireprezentativni?
Namen Zvezdnega prahu je postati reprezentativno
avtorsko druš tvo za spekulativne umetnosti. Druš tvo,
kiveč inskozastopaznatendeldoloč enepopulacije,ima
določ enotež o.Zanrskeumetnikeč akanajtež janaloga–
bojzapriznanjestatusaumetnosti.Tukajnasč akanajveč dela,sajjeslovenskakulturazbirkasamovš eč nihin
samozadostnih klanov, ki zavrač a vse, kar je izven njihovegaprecejozkegaustvarjalneganabora.
Kajjeumetnostinkdojeumetnik?
Umetnostnisosamosocialnedrame,izpoveditrpeč e
duš ealinerazumljivemeditacijeobizarnihdogodivš činah.
Pesnik ali pisatelj ni vzviš ena osebnost na bož anskem tronu, ki lač en iz svoje trpeč e duš e v sobi brez
ogrevanja, navdahnjen od bož anske muze, izpoveduje
vrhunskoliteraturo,nevrednozaprofanorajo.Pisateljevanjejenajprejobrt.Doklerpisateljneobvladaobrtniš kihveš čin,ninitiobrtnik,kajš eleumetnik.Obrtnik
lahkopostaneumetniksamovprimerutalenta,kinjegovemu obrtniš ko brezhibnemu pisanju doda dodano
vrednost.
Umetnikjepravilomatisti,kijeizmojstrovalobrtniš tvoinjesposobenkreativnokrš itiobrtniš kapravila.To
krš enjepanesmezapastivnerazumljiveblodnje,temveč vnavduš ujoč oizkuš njo,sajmoraprinestinadgradnjo osnovnega ž anrskega temelja, ne pa njegovega
ruš enja.
<>
25
POGLEDI
LEGENDAOSANJELOVCU
AndrejIvanuša
Indijansko pleme Očipve (Ojibwa, Chippewa) verjame, da je noč polna dobrih in zlobnih sanj. Tako se
nad posteljo (predvsem nad otroš ko posteljo) obesi
sanjelovec(dreamcatcher), ki nihajoč v noč nem vetrculovitakodobrekotzlobnesanjealimore.Dobresanjenajdejopotskoziokosredimrež e.More,kinepoznajosvojepoti,seulovijovmrež oinjutranjazarjajihraztopi.Drugarazlagapravi,dasetudidobresanjeulovijo
v mrež o, vendarspolzijoč ez peresa navzdoldo speč ega.Takotasanjaprijetnesanje,morepasoujetevmrež oinseraztopijovjutranjizarji.
Tudidrugaindijanskaplemenasopovzelazgodbeo
sanjelovcuinjihvneslavlastnelegendeinmite.Seveda
pa je vsako pleme dalo sanjelovcu drugač no obliko.
Sanjelovec Oč ipvejev ima v središ ču vedno privezano
puhastopero,kiponazarjadih,zrak.Tojebistvož ivljenja. Deklice so dobile pero sove, ki pomeni modrost.
Deč ki sodobili peroorla, ki pomeni hrabrost. Ce je bil
sanjelovec namenjen odraslemu, v sredino niso postavilinobenegaperesa.
ZgodbaobabiciNokomisinpajku
Pajekjetihopletelsvojomrež ovsvojemkotu.Pletel
jo je tik ob prostoru za spanje babice Nokomis. Vsak
dan,kojelegla,jeNokomisopazovala,kakopajektiho
pletesvojomrež o.
Nekegadne,kojespetleglainopazovalapajka,jev
njenš otorpriš elvnukinprestraš enozaklical:
"Nokomis-iya!"Vznemirjenjepokazalnapajka,hitro
sezulsvojmokasininskuš alpajkapokonč ati.
"No-keegwa,"ješ epetajoč ereklababica,"Neubijga."
"Nokomis, zakaj varuješ tega pajka?" je vpraš al
deč ek. Babica se mu je blago nasmehnila, a odgovorila
muni.
Kojevnukodš el,sejepajekspustildostarkeinsejih
zahvalil,kermujereš ilaž ivljenje.Rekeljije:
"Zemnogodniopazuješ mojtrudinobč uduješ mojo
mrež o. Vem, da zelo ceniš moje delo. Ker si mi reš ila
ž ivljenje, ti bom dal darilo!" Zasmejal se je s svojim
posebnimpajkovimsmehominodpredelnazajdosvoje
mrež e.
Kosejenanoč nemnebupokazalobleš čeč emeseč evolice,jenadbabič inimlež iš čemzasijalač arobnasrebrna pajč evina. Skozi odprtino na vrhu š otora je lila
meseč inanaokroglopajkovomrež o,kijenež noplapolalavnoč nemvetrcu.
"Poglej, kakš no mrež o sem spletel," je rekel pajek.
"Glejinseuč i.Tamrež alovisanje.Dobresanjesebodo
zmuznile skozi luknjo sredi mrež e, slabe pa se bodo
ujelevlepljivopajč evino.Tojemojedarilo,sajtakoboš pomnilasamodobresanje.Slabesanjepaboneusmiljenoraztopilajutranjazarja."
26
ZgodbaovračuLakotejuinduhuIktomiju
Pred davnimi č asi, ko je bil svet š e mlad, se je stari
vrač Lakote povzpel na visoko goro in dož ivel videnje.
Videl je duha Iktomija, ki je moder uč itelj in zvit kot
lisica.Vvidenjusemujetaprikazalvoblikipajka.Iktomi mu je spregovoril v svetem jeziku vrač ev. Ko je
govoril,jestalpobralstarovrbovovejo.Drž alasoseje
peresa,konjskaž imainkroglicekoral.Zviljojevkrog
inprič elplestipajč evino.
Pripovedoval je staremu vrač u o krogu ž ivljenja.
Kakoprič nemo ž ivljenje kot dojenč ki,kako napredujemoskoziotroš tvo,odraslodoboinkonč amokotstarci.
Ce hoč emo zaključ iti krog ž ivljenja, moramo kot stari
skrbetizanovorojence.
"Toda!" je rekel Iktomi, ko je konč eval pletenje. "V
vsaki ž ivljenjski dobi na ljudi prež ijo različ ni duhovi.
Nekateri so dobri, drugi so slabi. Ce posluš aš dobre
duhove,tebodousmerilinapravopot.Ceposluš aš slabe duhove, boš zaš el s poti in lahko ti celo š kodujejo.
Dobriduhovitipomagajo,zlobniduhovipatenapeljejo
napoti,kinisovharmonijiznaravo."
Ko je konč al s pripovedovanjem, je zaključ il tudi s
pletenjemmrež e.Daljojevrač uLakotejuinrekel:
"Mrež ajepopolnkrogzodprtinonasredini.Uporabi
to mrež o in pomagaj
ljudem, da dosež ejo
svojecilje.Mrež atibo
pomagala, da bodo
uporabljali samo dobre misli, sanje in dela.
Ceverjameš vvelikega
duha, bo mrež a zate
lovilasamodobremisli, slabe pa bodo spolzeleskoziodprtine."
Stari vrač je prenesel svoje videnje med
svoje ljudstvo. Od
takrat obeš amo sanjelovcanadsvojalež iš ča,
da ujamemo dobre
sanje. Dobre stvari
ostanejo,slabeseizgubijo. Sanjelovec, pravijo naš i predniki, lovi
naš ež ivljenjskeusode.
Izdelavaoriginalnegasanjelovca
V jeziku Oč ipve se sanjelovcu pravi bawaajige
nagwaagan,kardobesednopomeni'pastzaslabesanje'.Obroč sanjelovcajenarejenizvrbovine,vrbovihvej.
Vejasezvijevkrog.Potemsetrdno,š eposebejnaspo-
POGLEDI
ju,ovijezž ivalskimikitami.Takš enobroč jeosnovaza
izdelavo mrež e. Vrvice so iz različ nih materialov
(več inomaizkonjskež ime)innanjesonanizanebisernealikoralnekroglice,atudiosebniinsvetipredmeti.
Kot sveti predmeti so se največ krat uporabljala ptič ja
peresa.Sanjelovecseizdelaobrojstvuotroka.Obesise
ganadnjegovolež iš če.
Sanjelovecsepoč asiposuš i.Uporabljasegavsedotlej,doklerotroknedosež eodraslosti.Naposebnislovesnosti, ko seotrok sprejme med odrasle, se sanjelovec
zaž ge.Potemprejmedrugegazaodrasle.
PlemeOčipve(Ojibwa,Chippewa)
Pleme Ojibwa (tudi Ojibway ali Ojibwe), imenovano
š e Chippewa (tudi Chippeway) je največ ja skupina
severno-ameriš kih Indijancev severno od Mehike. SlovenskopravimoplemenuOč ipve.
PlemenskisimbolOč ipvejcevjeorel.Tojetretjenajveč je pleme za Cirokiji (Cherokee) in Navajo (Navajo)
Indijanci. Sedaj so razdeljeni med Kanado in ZDA in
ž ivijo na področ ju Gornjega jezera (Lake Superior).
Danes ž ivi v ZDA preko 56.500 pripadnikov ljudstva
OjibwapredvsemvpasuodseveraMichiganadoMontane.VKanadijihješ e164.000inž ivijoodzahodnega
QuebecadovzhodaBritanskeKolumbije.
Znani so po kanujih iz brezovega lubja. Iz njega so
izdelovali tudi svete zvitke z bogatimi barvnimi risbami. Njihovo okrasje je narejeno iz polž jih hiš ic kavri.
Gojilisodivjiriž .Uporabljalisobakrenoposodje,orodjeinorož je.
Pleme Oč ipve je bilo prvo, ki je podpisalo poseben
sporazumzbelimiosvajalciinsitakozagotoviloosnove
zaobstanekljudstva.Obtempasodovolilinaseljencem
prostprehodnazahod.Tojimjeomogoč ilo,dasozadrž alisvojokulturo.Nazapisihizbrezovegalubjajetako
ohranjeno veliko zapisov od zgodovinskih dogodkov,
prekoraznihzapisov,pesmi,map,spominov,zgodb,do
znanstvenihdosež kov(geometrija,matematika).
Oč ipvejiž ivijovš tevilnihrodovihalibands.Sedanes
seveč inomaprež ivljajospoljedelstvom,predvsemgojijo koruzo, divji riž (manoomin) in buč e, lovijo ribe in
divjač ino. Pri obredih uporabljajo instrumente in ples,
posebejjeznannjihov"sonč niples"(jiingotamog).Njihova zgodovinska bivališ ča so wiigiwaam (wigwam =
indijanski š otor), waginogaan (kupolasta koč a) ali
nasaea'ogaan(koč asš ilastostreho).Koč esoveč inoma
narejeneizbrezovegalubja,brinjainvrbovegamladja.
Seveda danes ž ivijo v sodobnih, predvsem montaž nih
lesenihhiš ah.
Oč ipvejskijezikjedelalgonkinskeskupinejezikov.Je
po š tevilu govorcev č etrti jezik izza jezika Navajo in
Cree Indijancev ter Inuitov (kanadski Eskimi). Pleme
samo je postalo znano v knjiž evnosti zaradi Pesmio
Hiawathi(SongofHiawatha),ki jo leta 1855 napisal
WadsworthLongfellow.
Ta jezik imasvoj lasten slovar in slovnico, ki jo je v
obdobju okrog leta 1860 zapisal slovenski misijonar
IrenejFriderikBaraga.
SlovenskimisijonarIrenejFriderikBaraga
Rodilseje28.junija1797vKnež jivasipriDobrnič u
naDolenjskem.Leta1830jeodš elvZDAmisijonarit.Bil
jeposveč envš kofavCincinnatijuvOhiu,njegovoprvo
š kofovskomestojebilomestoMarquette.Napisaljeveč nabož nih knjig ter v nemš čini knjigo Geschichte, harakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen
Indianer (Zgodovina, znač aj, š ege in obič aji severnoameriš kih Indijancev), kjer so med drugim Evropejci
prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas.Pomembnistapredvsemnjegovaslovnicainslovar
oč ipvejskegajezika,vtemjezikujenapisalnekajnabož nih knjig. Baraga je Oč ipvejce pouč il, kako se sadi in
vzgajasadnadrevesainjimtakoizboljš alvsakodnevno
ž ivljenje.Umrlje19.januarja1868vmestuMarquette,
Michigan,ZDAinjepokopanvmestnistolnici.
Slovenskimitološkisanjelovec
V slovenski mitologiji ponoč i blodijo dobre in slabe
duš e. Lahko pripadajo tako umrlim kot ž ivim ljudem.
Duš o so si predstavljali kot meglico, ki se speč emu ali
umirajoč emuizgubiizust.Zatopravimo,daje'izdihnil'.
Duš aješ lavenizč loveka,vrnilaseni.Nekatereduš ese
nekako izognejo potovanju v onostranstvo (van) in se
vrnejo na zemljo. Dobre se naselijo v hiš ne zidove v
podobi belih kač . Te so noč ne gospodarice stanovanj,
varovalke pragov in ognjiš č ter skrivne dobrotnice ali
zaš čitnicedomač ihdruž in.
Na drugistrani so zlobneduš e. Med njimi je najbolj
znanamora.Tojeduš až ivegač loveka,največ kratstare
ž enske,kiponoč imedspanjemzapustitelo.Skoziš pranjoalipriprtooknosepriplazivhlevalivizbotersesa
ljudeminž ivinikrialimleko.Pritemljudiduš iintlač i.
Blodeč aduš ajelahkotudiž ivalskaduš a,takratseimenuje duhovina. Pred moro se ubranimo z risanjem
morinih znamenj v pepel domač ega ugaslega ognjiš ča,
saj mora prihaja opolnoč i v hiš o skozi dimnik. Taka
znamenja se nariš e tudi na stranico zibelke ali na tramovedomač ije,hleva.Tisimbolisonarisanizenosamo
potezo – pentagrami, heksagrami in rozete. Znamenja
na zibkah iz Koroš ke kaž ejo podobnost z mrež nimi
vzorcisanjelovcev.
Vsekakorjepomagalo,č esoobposteljopolož ilisnop
slame. Vanjo se je ob prihodu zapletla mora. Ko se je
speč iponoč iprebudil,jemoralspalicoudaritiposnopu, da je moro izgnal iz slame. Zjutraj so snop slame
zaž gali in z njo so zaž gali tudi noč no moro, č e se je v
snopzapletla.Navratasozarisalimagič nikrog.Krogje
bilo mogoč e narediti tudi iz leskovih ali vrbovih vej in
gaobesitinavhodnavrata.Tikrogiposvojemsimbolnempomenuinpodejanskifunkcijispominjajonaindijanskesanjelovce.
Sč asomasejeiztehpreprostihvrbovihkrogovrazvil
vratniadventnivenec,kigadanesobeš amovč asupred
Bož ič em. Njegova funkcija je š edanes varovanjedoma
predzlobnimiduhovi,nesreč oinsmrtjo.Znjimž elimo
povedati, da naj v hiš o vstopijo samo sreč a, zdravje,
veseljeinž ivljenje.
27
INTERVJU
SARAHJEREBIC
IntervjuvodilBojanEkselenski
IzdalistesvojprvenecKraljestvonoč i.Kdajstesploh
zač eli s pisanjem? Je ta roman vaš prvi literarni izdelek?
Pisanje se je prikradlo v moje ž ivljenje popolnoma
spontanoinneprič akovano.Resje,dasemž evosnovni
š olizeloradapisalaprostespiseinseprepuš čaladomiš ljiji.Cebimitakratkdorekel,dabomnekoč izdalasvoj
lastniroman,biseverjetnoledobronasmejalanjegovi
š ali. Ampak svet pisanja me je vedno bolj privlač il in
takostanastalidvekrajš ideli,katerepajeprebralale
mojamama.Cejuzdajvzamemvroke,semizditaprecejotroč ji,vendarstaš evednodelmeneinmojihotroš kihsanj.
Nastopila so najstniš ka leta, zač ela sem odraš čati in
ravno v tem č asu je priš la histerija okrog vampirjev.
Prebrala sem Vampirsko akademijo, Somrak, nekaj
delov iz sage Hišanočiinnesmrtna, privlač na, nadnaravna bitja so me omrež ila. Takrat sem se nekega dne
usedlazarač unalnikinzač eljenastajatiromanKraljestvo noči. Sprva sem mislila, da bo to kratko epsko
delo,vendarsemdobilaogromnoidej,kisemjihž elela
vključ itivzgodbo.Nastajalisonoviliki,kisemjihvzljubilainš ele,kosemnapisalazadnjistavekromana,sem
sezavedlakakoobš irnodelojenastalo.
Pribranjuknjigejeprecejoč itno,kjestedobilizgled.
Ste v zgodbo srednješ olskih prigod vtisnili tudi š čepec
svojihosebnihdogodivš činoz.izkuš enj?
Ko sem zač ela pisati roman Kraljestvo noč i, sem
zagotovovedela,daž elimnapisatidelo,kibopopolnomadrugač noodmojegaž ivljenja,sajsempredvidevala,
da se bom tako lahko bolj sprostila ob pisanju in bom
glavnijunakinjitertudidrugimlikomvzgodbidopustilaveč svobode.
Je pa res, da sem ob branju ž e napisanih poglavij
opazila,dasoznač ajilikovpodobninekaterimosebam
izmojegaž ivljenjainmarsikaterilikmijeravnozaradi
tega prirasel k srcu. Predvsem lik Doriana Todorovskega, ki je precej zaš čitniš ki, zmeraj pomaga glavni
junakinjiSteliinsetrudi,dabizmerajnaredilvseprav,
mespominjanaosebe,kisomivž ivljenjupomagale,da
sem tukaj kjer sem. Se vedno mi pomagajo, da bom
doseglato,karž elimdoseč ivž ivljenju..
Kolikoč asastepisaliknjigo?
Knjigajenastalaprecejhitro.Letoinpol.
Kajberete?Prevladujejoangleš keknjige?Tospraš ujem, ker se v vaš i knjigi jasno odraž a »angleš ki« stil
pisanja.
Najrajevzamemvrokedobrofantazijskoknjigo,saj
ni boljš ega kot sprehajanje v drugač nem svetu, kjer je
28
vsemogoč e.Pravtakomeprivlač ijozgodovinskiljubezenskiromaniinameriš kapisateljicaJulieGarwoodje
mojstricaleteh.
Resje,beremangleš keknjige,vendarletakrat,kose
ne morem uč akati slovenskega prevoda knjige, ki jo
ž elimprebrati.
Katerodomač oknjigostenazadnjeprebrali?
Nazadnje sem prebrala delo slovenskega pisatelja
JankaKersnika,povestJaragospoda.
Kakobiocenilirazmerenanaš emknjiž nemtrgu?
Razmerenaslovenskemknjiž nemtrgubiocenilakot
tež ke. Smo majhna drž ava in zaradi tega je zelo tež ko
uspeti. Odvisen si predvsem od samega sebe, svoje
vztrajnosti in ambicij. Sam moraš poskrbeti, da te javnostopaziinsamo-promocijajevelikdeltega.
Skoda da ljudje cenijo le dela tujih pisateljev in ne
vidijo,datudinekateridomač ipisateljinapiš ejoodlič na
dela.Zaraditegasodomač ipisatelji,pesniki,vglavnem
umetniki,velikokratzapostavljeni.
INTERVJU
Imate v nač rtu napisati kaj krajš ega od romana ali
novele?
Zaenkrat ne, saj delam ž e na nadaljevanju prvega
delaKraljestvanoč i.
Kajjepovaš emtež jenapisati–romanalikrajš eproznodelo?
Zagotovo je tež je napisati krajš e prozno delo, saj
romanjeprecejboljobš iren.Zaraditegasilahkopustiš več svobode, vključ iš več idej, se z njimi igraš , jih prepletaš in č e si v tem dober nastane dober roman. Pri
krajš ihdelihsemoraš osredotoč itinamanjstvariiniz
manjstvarinareditiodlič nodelo.
Spremljatekajdomač oljubiteljskosceno?
Moram priznati, da je do sedaj nisem veliko spremljala,sajsemveč inoč asapisalalezaseinmojadelaso
ostala za š tirimi stenami. Vendar, ko izdaš knjigo in
mogoč e dobiš dobro kritiko, te takoj zač nejo zanimati
drugipisatelji,njihovadelainnaenkratsezalotiš ,date
zanimajonovestvariinsevključ iš vanje.
Kateriavtorjisonavasnajboljvplivaliinzakaj?
Name in na moj roman je zagotovo najbolj vplivala
pisateljicaRichelleMead.KosemprebralanjenoVampirsko akademijo lahko reč em, da sem se zaljubila v
njene like. Predvsem zaradi Vampirske akademije sem
se odloč ila za vampirski roman. Njenih š est knjig, ki
sestavljajo to sago, je neverjetnih. Niti eno poglavje te
nerazoč ara.
Dajvamalcesanjati.Dovaspridejoproducentisskoraj neomejenim prorač unom z namenom snemanja
ilmaKraljestvonoč i.Zelijo,daizbereteigralcezaglavnevlogeinrež iserja.Kakobiseodloč ili?
(smeh)Oneč emtakempapomojemskrivomasanja
vsakpisatelj.
Ko je zač ela nastajati glavna junakinja, Stela Saier
semvidelaleenoigralko,kibijilahkodalaž ivljenjena
velikem platnu. VanessaHudgenspopolnoma ustreza
njeni zunanjosti in obož evala sem njeno vlogo v Srednješolskem muzikalu. Nekako sem jo vedno hotela
videtivvampirskivlogi.Zanjenegasoigralcasemizdi
primeren Chace Crawford, ki bi uprizoril vampirja
Krisa, ki jo je iz č loveš ke punce preobrazil v č udovito
vampirko.Zarež iserjabisiž elelaodloč negač loveka,ki
bi se zgodbi sto odstotno posvetil in verjel v to, da bo
nekoč ilmskauspeš nica.
Kateri ilmisovamnajboljvš eč ?
Radam gledam vse vrste ilmov. Najbolj už ivam ob
kriminalkah,romantič nihkomedijahinsevedaobrazlič nihfantazijskih ilmih.
Poznatekakš neslovenskevampirskelegende?
Posvetukrož ivelikolegendinmitovotehnadnaravnihbitjih,vendarnebivedela,č ejekajodtegapristno
slovensko.
Kajnač rtujetespisativnaslednjih10letih?
Zelim, da je Kraljestvo noč i trilogija.Tako,da š e me
č akakarnekajdela.Trenutnonastajadrugidel.
Upam,damemojadomiš ljijanebopustilanacedilu
inbomuspelavprihodnostinapisatiš ekakš enfantazijski roman, ki bo nekaj popolnoma novega. Nova bitja,
novisvetinnovedogodivš čine.
Mislite,dapotrebujemokakš nodelavnicoalipriroč nikkreativnegapisanja?
Bilo bi lepo, saj bi bilo laž je mladim pisateljem in
verjetno tudi starejš im, ki se hoč ejo izpopolniti, č e bi
imelinekaj,č esarbiselahkooprijeli.
Kako bi sporoč ilo Kraljestva noč i izpovedali v enem
samemstavku?
Vž ivljenjusemoraš boritizatisto,karljubiš ,č etudi
tonivednonajlaž jastvarvž ivljenju.
Zelim vam š e naprej obilo ustvarjalnih uspehov in
predvsemuž ivanjavpisanju.
<>
29
IZOBRAŽEVANJE
FILMSKEMEDZVEZDNICE(3)
NAJGRŠAINNAJBOLJRESNIČNA
AndrejIvanuša
Kakorkoli se zdi ta tujska vesoljska ladja ogromna, je le »majhno« planetarno vesoljsko plovilo, ki služi uničevanju mest civilizacije, ki jo »vesoljske kobilice« želijo pokori . Ma čno plovilo je mnogo, mnogo večje. Vendar sem zelo težko našel njeno sliko. V filmu se vidi le nekaj kratkih sekund. Manjša
slika poleg ma čne ladje tujcev kaže še plovilo s katerim glavna junaka inicirata računalniški virus.
MATICAIZFILMAINDEPENDENCEDAY
Ko se nad svetovnimi prestolnicami pojavijo
»gigantskovelikanskesupervelike«krož nikompodobneosvajalskevesoljskeladje,simislimo,dabinemogle
biti š e več je. Ampak ž al, so samo majhne bojne ladje.
Njihovamatič naladjavisokozgorajvorbitiješ emnogo, mnogo več ja, saj nosi s seboj vsaj 30 takš nih velikank. Tako je tomogoč e največ ja vesoljska ladja,ki so
se je domislili ilmarji. Menda je velika kakor č etrtina
naš eganaravnegasatelita.Oborož enapajezvsem,kar
si »č loveš ka« domiš ljija izmisli. Prava in resnič na
»unič evalka svetov«. A na koncu se izkaž e, da je zelo,
zelo ranljiva, ko jo napade »nedolž en« rač unalniš ki
virus. Pač malo »prosto« po Welsu, tam izvenzemljske
sesujejo resnič ni virusi, tukaj pa imamo opravka z
namiš ljenim.
DISCOVERYONEIZ2001:ASPACEODYSSEY
TojevelikavesoljskaladjazapotdoJupitra.Ampak,
takooddaleč ,jepodobnasvinč niku.Oborož itvepraktič nonima,sajjeleraziskovalnaladjastremiEVAvozilci
in z rotirajoč im bivalnim obroč em, da imajo popotniki
vsaj nekaj gravitaciji podobnega, ki jim je, kakor vsem
Zemljanom, zelo pri srcu. Ima š e super inteligentno
rač unalonakrovu,kije,e-hm,malceparanoič no.Ljub-
30
kovalnogaklič ejoHAL9000inimazeloprivlač no,skorajhipnotič nordeč eutripajoč e»oko«.
Dotega ilmaso ilmarjiuporabljali»pravljice«,koso
opisovali vesoljska plovila. Da o breztež nosti niti ne
govorimo! V tem ilmu je breztež nost res »breztež na«.
Izginilesoš portnimavtompodobnevesoljskesuperhitrostnice. Arthur C. Clarke in Stanley Kubrick sta si
izmislila »resnič no vesolje« in »prave« vesoljske ladje.
VsekakorjenaprvemmestuelegantnaDiscoveryssvojim bivalnim modulom, ki se vrti, da ustvari umetno
tež nost. Potem je dolg palič asti nosilec, ki loč i bivalni
delodpogonskega,sajjetapolnč lovekunevarneradioaktivnosti. Model je izdelal ConPedersonz mnogimi
detajliinna ilmujevsetovidetizelo»resnič no«.Vsvojemintervjujuleta1998jedejal:
"Logistič nojebilozelotež konareditiposebneuč inkevHollywoodu,pasemzatoodš elvVelikoBritanijo.
Tammijebilanavoljoš esubvencija(nač rtEady),kijo
je ponujalo ministrstvo za kulturo, da bi delali več ilmovvBritaniji.ProgramEadyjedovoljevalpriizvedbi
ilmaledo20%tujedelovnesile.Vnaslednjihdvehin
pol letih, odsredine leta '65 domarca'68, je bila tako
zaposlena le peš čica Američ anov pri izdelavi ilma.
Tukaj sta bila samo Doug, ki je bil fotografski nadzornik posebnih uč inkov, in HarryLange, ki je skrbel za
IZOBRAŽEVANJE
Levo: Velika planetarna »potovalka« Discovery
One in zgoraj njeno delovno vozilce Eva One.
izdelavo modela. Seveda smo se pozanimali, kaj proizvajaNASAinkakoseizdelujejorakete,predvsemRedstone, vojaš ka balistič na raketa. V Ameriki, v Alabami,
jezavseskrbelš eAnthonyMasters,umetniš kidirektor,
kijeopravilveč inodelaprioblikovanjuvidezu ilma."
Vsekakorsemoramstrinjati,dajenjenatehnološ ka
zasnova povsem mogoč a in verjamem, da se bodo
nekoč oblikovalcizgledovalipotemmodelu.
EVAONEIZ2001:
ASPACEODYSSEY
Eva je ime inEVA jekratica Extra-vehicular activity
ali »aktivnost izven plovila«. Oblač ilo EVA je vesoljski
skafander,v ilmupatudimajhnomehurč kastoservisno vozilce. Njegova preprosta kovinska elegance je
brezč asna.Oblikovalcisosetudipotrudili,dajeskladna
z matič no ladjo. Odlič en primer industrijskega oblikovanja!
ARIES1BEARTH-MOONSHUTTLE
IZ2001:ASPACEODYSSEY
Oh, č e bi NASA kadarkoli naredila takš no plovilo za
pristanek na Luni. Saj, osnova je videti kot lunarni
modul iz programa Apollo, ampak … Vsekakor bi bilo
č loveš tvoponosno,č ebikadarkoliizdelalotakš noplovilo.Až algajemogoč evidetilev ilmu.Zal!
LEONOVIZ2010:ASPACEODYSSEY2–NAJGRŠA
Karsedobroprodaja,jepotrebnolemalopreoblikovati in znova prodati. A na sreč o je ilm rež iral drug
rež iserPeterHyams.Ssodelavcisejerespotrudil,da
jezadelnaslednjostopnjovrazvojuvesoljsketehnologije.Ja,tegakarsoodkriliAmerič anisosepolakomnili
tako Rusi kot Kitajci. Iz nedrji š iroke mame Rusije je
izš la vesoljska ladja Antonov. Oblikovalec AlberBrennersejezelopotrudil,dabiladjidal»resnič no«podobo.SkonceptualnimumetnikomSydomMeadomstaji
dala spet rotirajoč o kabino, kjer se ustvarja umetna
gravitacijatakopotrebnazadolgapotovanjač lovekapo
vesolju.ZarevijoByDesingjeBrennerizjavil:
»Menil sem, da imamo enkratno prilož nost, da se
lotimo oblikovanja krasne vesoljske ladje. V Vesolju je
vsebreztež e,lahkosegiblješ vvsesmeribreztež av.To
jeodlič nastvar,semmenil.Vsesemijezdeloenostavno.Ampak,č emoraš izenegadelapostajenadrugi,je
tokakorbisepremetavalizeneš katlevdrugo.Topani
takoenostavnoinnikakornisemnaš elreš itve,dabito
lahkoprikazaltukajnaZemljivpogojihgravitacije.Karkoli smo poskusili, se ni izš lo. Saj nismo mogli uvesti
namiš ljenih antigravitacijskih tal kot v star-trekovem
Enterprise. Zato smo kompletno krmarnico postavili v
okrogelprostor,kismogapolož ilinalež aje.Podobnoje
bilotekalnemukolesuzahrč ke.
Levo: Aries 1B Earth-Moon shu le in desno: Leonov 2010 iz drugega filma A Space Odyssey – najgrša vseh časov.
31
IZOBRAŽEVANJE
SydMeadjedodal:
»Leonovjemoralbitidrugač enodameriš kihvesoljskihladij.Pakljubtemu,dasokopiralinaš otehnologijo,dasolahkoodplulinaJupiterinIo.No,zamislilsem
si, da bi zadeva izgledala malo »skup sklamfano«, saj
najbigaRusisestavilivorbitiizveč različ nihvesoljskih
plovil.Tistarotirajoč areč jebilazavestenpoizkus,dabi
ustvarili vsaj nekaj »centrifugalne gravitacije«, ki bi
dala ilmupotrebno»avtentič nost«.
Ko smo konč ali prvi osnutek, me je na »realna« tla
postaviltehnikizJPL,kijebilnaš tehnič nosvetovalec.
Razlož ilnamje,dasevvesoljunajboljenostavnozavira, č e ladjo obrneš za 180 stopinj in uporabiš kar
pogonske motorje za zaviranje. Uh, spet smo morali
preoblikovatikabino.Potempaš e,daimalunaIoatmosfero, ki povzroč a segrevanje in plazmatski ogenj ob
vstopu.Takosmoš etretjič preoblikovalivseskupaj.«
Tojemogoč anajgrš avesoljskaladja,ampakzaprave
SF navduš ence je toč no taka, kot mora biti vesoljska
ladjacivilizacije,kiseprvič podajadonajbliž jihplanetovlastnegaosonč ja.Pravtojouvrš čamedenonajbolj
znanihplovilvzgodoviniSF ilma.
BOJNALADJAGALAKTICA
Tojevesoljskaladjaizdolgotrajne»ž elezne«TVserijeBattlestarGalactica,kiimatakojzaStar-trekovcinajviš je š tevilo svojih fenov. Ti si š e vedno izmiš ljujejo
nove zgodbe, nove zaplete, snemajo fenovske ilme in
š ekaj.Asamoenastvarpritemostajanespremenjena,
designbojneladjeGalaktica.Tajenespremenjenž eod
leta1978,karkaž e,dajebiltakratpredsvojimč asom.
Pravzanimame,kdajbonastalarazlič icaII.Seveč –v
mnogihkasnejš ih ilmihsoseoblikovalcizgledovalipo
njej in podobnih klonov je kolikor hoč ete. Je podobna
sodobni prekooceanski letalonosilki, je zanesljiva in
klasič nooblikovanaznamenom,dadopotankostiodigrasvojovlogo.Iztoč keAvtoč koBprepeljatikolonialneplenilce(ColonialVipers)skupajzvsemigeneraliin
dodatnoposadko,daopravijonalogo,kijimjebilazaupana.
RichardHudolinjebilzadolž enzaoblikovanjeplenilcev, ko so se odloč ili leta 2003 za dodelavo novih
nadaljevanj v seriji. Marsikdo meni, da so kot osnovo
vzeli X-Wings lovce iz Star Wars serije, ampak prvi
modelisobilioblikovaninapodlagivesoljskihlovceviz
Bojna ladja Galac ca in nad njo bojna križarka Pegasus.
32
IZOBRAŽEVANJE
Cylon Rider iz nadaljevanke Ba lestar Galac ca je oblikovan tako, da bi bil vide kar najbolj »neusmiljen«.
ilma Buck Rogers In The 25th Century, ki ga pri nas
nismo nikoli videli. VFX Viper jim je podoben, je le
podaljš aninmaloboljvitek,dasezdiš ebolj»lovski«.
CYLONRIDERIZNADALJEVANKE
BATTLESTARGALACTICA
A š e tako dobra medzvezdnica mora imeti svojega
skoraj tako dobrega nasprotnika. V nadaljevanki so to
Cyloni,kiimajonekajč istodrugega,apravtakoč udovit
stroj.Kersodrugač ni,jetudinjihovoplovilodrugač no.
RischardHudolinsejemoralzelopotruditi,dajeizdelal »nakaj popolnoma drugega«, kakor je pač zahteval
rež iser.
plovila zaradi napake na električ ni napeljavi odjeknila
eksplozija,zaradikaterejeservisnimodulzač elizgubljatikisikinelektriko,karjeonemogoč ilopristanekna
Mesecu,polegtegapajepovzroč ilatuditež aveznavigacijo. Posadka se je zatekla v lunarni modul, kjer je
ostaladovrnitve.Tapotezajebilanegotova,kerjebil
lunarnimodulnač rtovanlezabivanjedvehljudizač as
trehdni,vendarsejenapreseneč enjevsehpotezaizš la.
Komandnimoduljesicerostaloperativen,vendarsoga
izklopili,dabiprivarč evalielektrikoinkisikinohranili
sposobnostvstopavozrač je.Posadkajevseenouspeš no obkrož ila Mesec in se je na koncu sreč no vrnila na
Zemljo.
Primerjava različnih modelov Colonial Vipers.
APOLLO13–ZAKONEC
TEGANADALJEVANJA
Igranidokumentarni ilmApollo13–Hustonwehaveaproblem. Konč no! Tudi »resnič no«
vesoljsko plovilo je naš lo svoje
mestona ilmu.Mislim,dabolje
nemoremzaključ ititeganadaljevanja.
KajsejepravzapravzgodilozApollom13?Tojebil
tretji polet na Luno,ki se je prič el 11. aprila 1970. Cilj
odpravejebilogorovjeFraMauro.Vsejepotekalozelo
dobro, a dva dneva kasneje je na servisnem modulu
Naslednjič:VesoljskeladjeizStarWars.Končno!
33
DRAŽILNIK
VAMPIRJEVAIZPOVED
(Odlomek iz še neobjavljene knjige ČARODEJKA)
TanjaMencin
Zbitsemkotpes.
Polagamkorakevhladenploč nik.Vumazanploč nik.
Vsepovsod smeti, oljni madež i, zastareli slinasti č ikgumiji,prah,papirč ki,cigaretniogorki.Vsejenasmeteno
in zasvinjano. Komunala spi svoje zimsko odsotnost,
kakordajezimakriva,kerjevsenasmeteno,kakorda
jezimakriva,dasvetspisvojelahkotnesanjebrezbriž nosti.
Mestoseutapljavmrak.Soncaniveč .Zaš lojepred
nekajminutami.Nadstrehamiarhitekturnorazvejanih
strehpoplesavajoveter,golobjeintupatamkakasnež inka. Visok ž erjav v daljavi ž alobno sameva, njegov
dolgdrogspominjanavelikanskoledenosveč o.
Radhodimpoprš ič u.Radoblikujemstopnjezakaterimihodihordaneznancev.Radsesprehajamposonč nemzahodu.Zaraditega,kersevtemč asumestopovsempredrugač i.
Mrzkanoč bo.Temna.Hladna.Innegotova.Zatovč asih sovraž im to mesto. Ta siva brezoblič na drevesa in
zasmrajenzrak.Vč asihsovraž impoš vedraneljudi,kiz
34
praznimi oč mi hodijo mimo. Priznam, vč asih sovraž im
vse,kardiha.
Tega več era, katerega krasijo le krakaste vrane in
oddaljenivolkovi,semslabevolje.Sajpravim-samsem
zsvojosamoto.Gol.Osamljen.Lač en.Zeveč dninisem
jedel.Ja.Samsemzsvojovelič ino.Ssvojotemnoskrivnostjo.
Atorsem.Vampir.DomazGorjancev.Inš tejemstoletja.Vseenomije,kajsimisliš omeni.Zameboš vedno
zgoljkrheksanjač .Samopriklicanaž rtev.Cloveš kiumje
pač kletka.Vtejkletkisemž deltridesetlet.Predensem
sepredstoletjiodloč ilprestopitiusodniprag.Nesmrtnostdiš i,kajpak.Ampaktinimaš pojmakajtovresnici
pomeni.Vsekarsanjariš omenisootroš kefantazije.
Sevednosespominjamtistegadne...
Uš elseminkviziciji.Obsodba,smrtnagrmadi.Bež al
semdvadneva.Sskrilvneprodirnegozdove.Insreč al
Radoš a.Ponudilmijedrugač nož ivljenje.
Zdajsemž estoletjavampir.
Zakon Krvi, ki smo ga zapisali je več en. Kri je naš svetizakrament.Meta izič enpojem.SvetigralTemnega
Sveta. Presež ek eksistence. Srč ika Teme. Bistvo. Skrito
tvojim oč em. Skrito oč em sveta, ki brezglavo pogublja
samegasebe.Prikritocelonamsamim.
Ampak jaz imam rad veter. Rad obč utim svoje lase,
kako mi plapolajo v mladi noč i. Rad obč utim hladnost
svojih neutripajoč ih ž il in negibnost svojega srca. Rad
vdihujem več nost trenutka. Rad imam mlada telesa.
Takš na, ki se ljubko zvijajo v post mortem krč u. Rad
imam kri in ž ivljenje. Razumeš ? Rad imam ž ivljenje.
Zivljenje, ki se skozi temno sonce vleč e iz veka v vek.
Cakanjenekegakoncanizanas.
Ploč nik pred menoj enakomerno teč e. Mimo mene
bež ijo ljudje. Vsak z svojim kislim obrazom. V velikem
loku se umaknem neki starki. Ko huš kne mimo mene
zavonjaodnjevonjpostarosti.Preslabakri,simislim.
Patakosemlač en.
Potem me vzdrami semafor. Priž ge se zelena luč za
peš ce.Steč emč ezcestoinporinemrokevglobokež epe
č rnegasuknjič a.Nezebeme,pavendarhitim.ZvelikimikorakijomahnemmimoSanolaborjainprotiparkiriš čuobZavoduzazaposlovanje.
Mahnem joč ez parkiriš če.Vame skorajzapelje rdeč golf znamke Rabbit. Kar luš tna dvo vratna izvedba. To
jedizel1.6.TDI,105kM,z77kWmotorjem.Avtoleta
2009.Akaj,koješ oferkanekastarababicazoč ali.
»Hej!«zavpijemvanjo.»Pazikakovoziš !«
Babica zahupa in zakrili z rokami naj se ji vendarle
ž eumaknem.Stopimvstran.
'Vraga,paš eti!'simislim.Cemež emisliš povoziti,pa
medaj.Zagotovotibož al.Poparkiriš čusenedivja.Po
parkiriš čusevozistrpno.Parkiriš čepustimzaseboj.
DRAŽILNIK
Spetpreč kamcestoinzavijemvOpus.
Kava, kavica, kofetki, bi kdo rekel. Ampak naj bo.
Zajebancijovednoprenesem.Seposebejodnatakarice
z konjsko č eljustjo. Vš eč so mi njeni dolgi gosti blond
lasje,č epravnablondinkenepadam.Nikolinisem.Vš eč
so mi drzne temnolaske z zelenimi oč mi. Pa bo kdo
rekel, da sem izbirč en. Ampak nič zato. Sem takš en,
kakrš enpač sem.
»Kako,Nataš a?«brezbriž novrž emvblondpunco,ki
obstojipredmenoj.
»Nič ni,«pihne.»Kajboš ?«
»Kotponavadi.«odvrnem.
»Aha,decimerlota.«
»Ja.«
Zasukaseproč odmizeinodbrzi.
Prek kolen sipoknem tanko odejo. Spetbo svinjsko
mrzelveč er,pomislim.
Z oč mipreletim goste.Ni nas veliko.Lekomu se pa
ljubizmrzovatizunajnamrazusredidecembra.
Dve mizi naprej stikati glavo dve pobarvani punci.
Glavaenejeoranž na,drugavijolič na.Tamavrič napaleta me spominja na pust. Medtem ko lahko eni vidim
pro ilzravnimnosominmajhnimpodbradkom,pame
tadrugavsaketolikooš vrknezradovednimpogledom.
Levo od mene se nad č asopis sklanja nek upokojenec. Njegove oč i bež ijo med vrsticami spolitiziranih
č lankov.
'Bah!'simislim.Paš eč asopisi!Nemaramjih.Nikoli
jihnisemmaralprebirati.Rajeimamkakodobroknjigo.
Ozrem se kviš ku. Nad menoj se boč i belo platno z
reklamo. Laš ko, piš e vsake toliko. Namrš čim se. Zeleni
napisiminisovš eč .Predvsemzatokernemarampiva.
Rajeimamrdeč evino.Spominjamenakri.
PotemkmizipribrziNataš a.
»Tvojdecirdeč egavina,«mipravi.
Pogledamjo.Zdisemiboljbledakotponavadi.
»Ja,hvala…Ampakbikarplač al.«
»Prav,«mipokima.»Evroindvajsetcentov.«
Damjitistidrobiž .Nataš agapobereztankimiprsti
inmepustisamega.
Gledamzanjo.Jopreuč ujem?
Tejestrahsmrtipunca?Pekla?Inkvizicijasejepreoblekla.Nosikrinkokrotkihzverin.Kajč eš ,č loveš tvoje
le š e kliš ejski romantizem. Filmarji in pisatelji imajo
ekskluzivnopravicodolaganja.Zezaradidomiš ljije.So
pač besededanes leksibilnoblago.Unič ujoč aturbulenca. Vampirji smo odrinjeni na rob Brezna. Prekleti in
opresivni. Nizkofrekvenč ni morilci. Ali pa izsanjani v
solzave pripovedke. Ujeti smo v porozne mož gane
masovnihhisterikov.Samorazdejanjenasje.
Razumeš ?Takš nož ivljenjeninaš cilj.Pavendar...
Genezavampirjajeontološ kazadeva.
Inti?
Aha,ž evidim,kakohlepiš pomojemOltarju.Zavidanjenivrlina.Tepreseneč a,davampirskalogikaneprenaš aomejenihzablod?
Preziram ljudi. Priznam. Vsaj tiste, ki nimajo Zivega
Duha.Mnogisož emrtvipriž ivemtelesu.Pavendarmi
ljubezen do ž ivljenja zapoveduje Uč enje. Vampirji pač ne jokamo. Uč imo se. Uč imo in uč imo. Pozverinjena
duš a je podla izmiš ljotina. Vampir ne ubija. Ne č isto
zares.
Zlaganostnavideznegajepremostljiva.
Presegaj!Presegaj!Vednopresegaj!Ceteganerazumeš ,sienoumen.Atonizanas.
Bi me rad spoznal? Potem ne prisegaj na velič ino
lastnih dejanj. Ne prisegaj nikomur! To poč nejo psi
razuma. Njihov zakaj vedno rodi zato ker. YogSothothovapajč evina.
Bi me rad sreč al? Hm. Sonca noč i ne moreš uzreti.
Ampakč eobveč erihpogledaš č ezrameinugledaš lastno senco, kako se samohoteno premakne, potem sem
tu…nekjevbliž ini.Cakaminopazujem.Samoč akam.
Paveš ,dasevsakaž rtevponudisama?Vsvojikratkovidni pameti in zbledelem znač aju. Takš ni so vedno
lahekplen.
Bi rad doumel? Potem prinesi ž ivo ž rtev na oltar
Nesmrtnih.KodeksOltarjaveljazavse.PosedujemZnanje Speč ih Davnih bogov. Ne bom ga kar tako delil s
teboj.
Pa vendar imam rad poezijo. In vč asih hrepenim po
SoncuDneva.Pač nisempor irik.Innikarnereci,daje
to laž . Nikoli ne laž em. Neusmiljena resnicoljubnost je
mojavrlina.Inti?Vpraš ajse,kakotevidim…Vhipo izi
tvojegaspominasosamousahleoč ibledihimpresij.Nič ni zadaj na obzorju tega planeta – le brezimna ravan
tvojeduš einolesenelič utitvojegatelesa.
Novaniš anekropole?
Jazsemš evednolač en…
35
KRATKA F ZGODBA
VILE
AndrejIvanuša
V laboratoriju je vladala tiš ina. Mladi Gillas se je š e
enkrat ozrl po prostoru, ki je bil nabit z aparaturami
vsehvrst.Digitalnenapravesotihobrneleinekraniso
sevali z enakomerno modrikasto svetlobo. Zadovoljno
jepomislil,dabolahkojutripredvsemsvetompokazal
najnovejš i tehnološ ki preboj v razumevanju č asa in
prostora.Oninš enekajraziskovalcevizrazlič nihlaboratorijevpovsemsvetu.Odkrilisotunelvnovsvet!
Previdnointihojezaprlvratazaseboj.Poč asisejev
sobitemnilo,kososeekraniprič eliugaš ati.Skozidrobno okno, ki je bilo precej visoko, je prodiral neonski
bliš č izzunanjostiinopremalaboratorijajetrepetalav
raznobarvnisvetlobi.Akljubtemusosevmrač nisobi
komaj lahko zaznali predmeti. Tekoč ine v buč kah in v
epruvetahsolahnoklokotale.
Nenadomajeizeneizmednjihskoč ilanatladrobna
kapljica.Kosejedotaknilatal,sejezač elakaditiindim
sejezač eldvigovatiprotistropu.Izdimastegatkanjaje
nastalonekaj,karjebilopodobnoč loveš kemutelesuz
dolgimi, prosojnimi rokami in nogami. Na koncu se je
oblikovala š e glava. Vendar je bilo telo nestvarno in
zdelo se je, kakor bi se ne dotikalo tal. Iz epruvete je
skoč ila š e ena kapljica in se prav tako zač ela kaditi.
Poč asi je rastla in se spremenila v prozorno telo. Bila
sta 'on' in 'ona'. Poč asi sta postajala gostejš a in č ez
nekajč asastadobilastvarnoobliko.
»Neprijetnomijevtejpreobleki,«jedejalaOna.
»Potrpi!Zanaš ebovastorilavse!Boljeje,č eselotiš dela,«jeodvrnilOn.Njunglassejezdeloddaljenš epet
polnvotlihodmevov.
Njuniveš čiprstisozač elinenavadnoigro.Tekalasta
od epruvete do epruvete. Zdelo se je kakor ples vilinskih bitij. Iz epruvet soprič ele skakatimnoge kapljice.
Laboratorijsonapolnilapajč evinastabitja.
»Tasvetjetakoč uden!«jedejaloenoizmednjih.
»Ne govori!« jo je opozorilo drugo. »Lahko te sliš i
straž a!Pravdobroveš ,kajvsesetilahkopripeti,č ete
dobivrokeDeveterica!«
Ona in on, kakor od-matere-rojena, sta se gibč no
sukalanaokoliinplesalatujples.Takš nihgibovč loveš kotelonebizmoglo.
Tekoč ine v epruvetah so se zganile in zač ele vreti.
Spreminjale so barvo in se pretoč ile po cevkah. Iz njih
jezač eloprš etinatisoč ekapljic,kisosespreminjalev
prosojnevileinvilince.
»Ne maram vojne!« je dejalo dimasto bitje, ki se je
oblikovalovž ensko.
»Jaztudine!Todatihobodi,doklersenekonč apreobrazba!Lahkotesliš iStraž a!«jeodvrnilodrugo.
Kmalujebilasobapolnameglič astihbitij.Drugdrugemu so stopali po prstih in se tiš čali. Nekateri so se
prepletliinznovarazpletli.
36
Najboljaktivnisoprič eliuhajatipodstrop.
»Zamenoj!«jeukazalmoš ki,kisejeprviudejanilv
laboratoriju.Stanjš alsejevdolgonitinsezrinilskozi
ključ avnico. Ona pa se je stanjš ala na debelost papirja
in se zrinila skozi rež o pod vrati. Ostali so jima molč e
sledili.
Skoziepruvetesoprihajalavednonovainnovavilinskabitja.Lahkotnikakorsnež inkesosespustilipostopnicah, v preddverju odvihrali nad glavo varnostnika,
ki je spal. Neskonč no tiho in previdno so hiteli mimo
nadzornihkamerinalarmnihlaserskihsprož ilcevinse
odpravilinaprosto.Zdrselisoponebuingnaniznevidnosilozaplesalipodneonskimiluč mimesta,kijespalo.
Le redki pijanč ki so krevsali po ulicah. Mesec se je
hudomuš nosmejalzneba.Prosojni'oblač ki'sosevrteli
vkroguinzaplesaliokroghiš .Plavalisopovsemmestu
in iz laboratorija so š e prihajala vedno nova in nova
puhastabitja.Pravzapravizvsehlaboratorijevnasvetu.
Hitelasonavsestraniinplavalanadmestikakorprosojnemeglice.Bilojihjenatisoč e,natonastotisoč ein
š enekajtrenutkovkasnejejihjebilonamilijone.
Nato so se prosojne vile nenadoma zrinile skozi
odprta okna, pod vrati in ključ avnicami v stanovanja
ljudi.Vsakasijeizbralasvojegač loveka.
Ko je mesec zaš el, je imel vsak č lovek na č elu svojo
kapljico.Seletakratsopsipredhiš aminekajposumili.
Zač elisopresunljivozavijati.Bilojeprepozno.Koseje
prikazalš ezadnjiž arekzahajajoč egameseca,sokapljicezač elesrkatič loveš kobit.
ZjutrajnaZemljiniž ivelnobenZemljanveč .
Nekjedaleč vdrugem,vzporednemvesoljujeModra
kapljica-vilaporoč alasvetuDeveterice:
»Modri planet je osvojen! Naš a trans-materialna
aplikacija je uspela. Vsi so se brez izgub prebili skozi
hipno-prostorske manipulatorje, ki so jih prebivalci
Modregaplanetaodprlizanas!«
Prosojne, oblač kaste vile iz sveta Deveterice so se
spogledale in zadovoljno pokimale. Odlič no so reš ile
problem prenaseljenosti. Kam pa naj bi sicer dali sto
petdesetmilijardvil?
KRATKA F ZGODBA
NANAHJEBILZVIT
AndrejIvanuša
NANAHJEBILZVIT…
… in tega se je dobro zavedal. Od zadovoljstva je
pokazalsvojebeleinostrezobeinstisnilskozigoltanec
krik,kisejeodbilodostregarobagozda.
Pogledmujezdrselprekovitkihdrevesobgozdnem
robu, mimo reke, travnika do votlin, ki jih je š e komaj
mogelzaznatizoč esom.TojebilNjihovsvet.Prebivali
sovvotlinah.Poč asisejespustilnavseš tiriokonč ine.
Ce je poč ival, je bil takš en polož aj telesa najugodnejš i.
Hodilpajevednopodveh.Le,č ejebilvhudinevarnosti,jetekelpovsehš tirih.
TodaNanahjebilzvit.Zedolgoniveč tekelpoš tirih.
Vrač al se je. Domov, k Njim. Bilo je ž e dolgo, odkar je
moraloditiizplemena.
Njegovabeladlakajebilanasrš ena.Pogladilječ rno
liso,kijojeimelnaprsih.Tojebilovse,karjebiloč rnega na njem. Prav zaradi belega kož uha je moral oditi.
Izgnanjebil.
Toda Nanah je bil zvit. Prež ivel je, ker je bil tako
neznanskomoder,boljkakorstarciizplemena.Prež ivel
je,kerjebiltakomoč an,boljkakorvodjaplemena.Zdaj
jebilč as,dasevrne.Kajti…biljezvit,biljemoder,bil
jemoč an.Odzadovoljstvajespetpokazalsvojeostrein
belezobeinznovastisnilskozigoltanecmoč ankrik,ki
jevznemirilvsevplemenu.
Opazilje,dasosemoč nisamcipostavilivbranpred
votlino.Daleč prednjimijestalvodja,visok,č rnkotnoč in moč an. Toda Nanah je bil zvit. Pograbil je goreč e
poleno, ki je lež alo ob njegovih nogah in vihteč ga je
stekelprotivodji.
Zveč erjezadovoljnogrč alingrgralvnajveč jiluknjiv
kotu votline. Ob njem so spale tri najlepš e samice. Na
toplem, ob njem. Kakor zač aran je strmel v rdeč e plamene.
KajtiNanahjezdajbilvodjaplemenainimeljevoljnesamiceobsebi.Vsebisejezadovoljnosmejal,kajti
biljezvit…
…INIMELJEOGENJ.
KNJIGAPREDNIKOV
AndrejIvanuša
Veliki Lovec je bil spreten in moč an. Sklonil se je k
ž galnemuoltarju.Nanjemjesmodilzajcasš tirimiuš esi
inzmlahavopetotaco,kijeraslashrbtaž ivali.ObLovcujekleč alVelikiVrač inseklanjalznjim.KojeVeliki
Lovecsvojeliceprislonilnazemljo,jeVelikivrač zvsemi š estprstimi rokami vzel š est glinastih ploš čic in jih
kakor domine razpostavil pred seboj na trdo steptana
ilovnatatla.
»Zdajposluš aj,oVelikiLovec,«jedejalVelikiVrač z
moč nimglasom.Dvigniljeprvoploš čicoinsijopodrž al
pred obraz z dvema rokama, s tretjo je poč asi kazal
vrstenaploš čici,ostaletrirokepasomumirnopoč ivale na kolenih. »Posluš aj! Kajti besede prihajajo skozi
moja edina usta v vseh osem tvojih uš es s teh Svetih
ploš č knjige Prednikov. Bili so veliki, kajti vladali so
Naravi.«
»Posluš am!« je prikimal Veliki Lovec. Veliki Vrač je
nadaljeval:
»… in Bog Amrika je dejal svojim služ abnikom: 'O
mojisluž abniki!Unič ite!Unič itemestapohujš anjanepravegaBogaRusja!' Tako jim jegovorilBog Amrika!A
služ abniki so vpraš ali: '… in kaj, č e so tam lepa mesta,
kjernipohujš anja?'Takosovpraš alisluž abniki.«
Velikivrač jeodlož ilprvoploš čico.Dvigniljedrugo:
»…inBogAmrikasejestraš norazsrdilnasvojesluž abnike.Takojejezendejal:'NarodBogaRusjajeprič el
zvojnoinnjihovavojnaniprava!'Takojesluž abnikom
dejalBogAmrika:'Zatomorajodelatipokoro.Zatojim
unič ite mesta. Z ognjem in gromom in bliskom in ž veplomjihunič ite!«TakojedejalBogAmrika.«
VelikiVrač jesč etrtorokovzelnaslednjoploš čico:
»…inBogAmrikajedež ilnadmestaBogaRusjaž veplo in atomski ogenj. Tako je naredil Bog Amrika.
Pokonč aljetamestainravninoinvsetiste,kisobivali
v mestih, in vse kar je raslo. Gledal je Bog Amrika, in
glej-dimsejevzdigalodzemljekakordimnadognjiš č em.«
Ko je Veliki Vrač prebral vse ploš čice, se je Veliki
LovecvzdignilinvzahvalopodarilvelikemuVrač usvež kos mesa triglavega goveda, ki ga je odrezal s plena
preden je priš el v svetiš če. Veliki Lovec je zaprl tretje
oko,kigajeimelnatemenu.Pravzaraditegaoč esaje
bil tako uspeš en lovec. Bil je ponosen nase, da je tako
spreteninmoč anintakopodobenVelikimprednikom,
kisovladaliNaravi.
Vendarmukljubtemu,damujeVelikiVrač ž eskoraj
prebral vse Svete ploš če knjige Prednikov, nekaj le ni
biloč istojasno.Razmiš ljalje:
»CesoPrednikivladaliNaravi,kakoto,dasoizginili?
Zakaj jih ni več ? Kakš en je ta 'atomski ogenj'?« Zmajal
jezglavoinsmuknilvkomajprehodnodž unglo.Vnjej
jesamoonpoznalskritesteze.
37
KRATKA ZF ZGODBA
GOSPODNIKDO
VidPečjak
OtoUzić sejeusedelnaprostorzaobtož ence.PrisedeljenjegovbranilecEzdroRaperinmupokazalspise.
Otojihninitiprelistal,temveč jeleodgovoril:
»Popolnomatizaupam,svojposelpoznaš boljekotjaz.«
Obtož enecjesedelvzravnanoinnavidezmalomarno
na stolu za obtož ence. Prekriž al je nogi in pomahal
novinarjem,kisosedelivdrugiintretjivrsti.
»Zdravo,« je pozdravil Beti Right, novinarko The
World Newsa, s katero sta ž e nekajkrat obedovala v
najboljelitnihrestavracijahotoka.
Naprejodtretjevrstejesedeloradovednoobč instvo,
kijepriš lonasojenjedesetletja.Obč instvojezaprepadeno strmelo v njegov obraz s pretrganim lasiš čem,
skozikateregasejebleš čalazlataploš ča,polnimbrazgotinterpredolgimnosominš trleč obrado.Nekateriso
opazili, da ga niso privedli vklenjenega, ker si je eno
rokolahkoenostavnosnel,karjepokazalvsemuobč instvu.
Cistozadajsejegnetlodvajsetporotnikov.Polglasno
sosepogovarjali,doklernisodnikzahtevaltiš ino.
Otoniposluš altož ilcaFilipaBombo,kijezmonotonim glasom bral obtož bo, da je gospod Uzić izpraznil
največ jo banko na svetu, First World Bank, in odnesel
10 milijonov Weltov. Imenoval ga je ropar stoletja,
nevarnostzač loveš tvo,apokaliptič niduh,banč nagodzila,atudiostroumnitat,zlatiBoy,rač unalniš kigenijin
podobno.
Besedojedobilbranilec.
»Vse lepo in prav,« je zač el svoj nagovor, »vendar
nimatevrokahpravegaobtož enca,tistega,kijeoropal
FirstWorldBak,«jedejal.Stegniljerokoinpokazalna
obtož enca.
»Pravim, da ta č lovek ni in nikoli ni bil Oto Uzić . Ce
panekdoniprisoten,munemoretesoditi.«
V dvorani je zaš umelo. Novinarji so zač eli fotogra iratisodnizbor,nekajpasejihjezmuzniloveninsipritiskalotelemobilekuš esu.
Tož ilecjezavpil:»
Kajpravite?Datač lovekniinnikolinibilOtoUzić ?
Kdopasedinastoluzravenvas?Komupapotemtakem
sodimodanes?Svetemululeku?«
»Ne vem,« je odgovoril branilec, »vem pa, da pred
vaminesedigospodUzić indanemoretesoditinekomu,kinito,kermenite,daje.GospoduNeuzič u.«
»TorejbomosodiligospoduNikogarju.Zaradimene
selahkopiš eceloJulijCezar.Imenespremenidejanja.«
Sodniksejeobrnilkobtož encuinvpraš al:
»Prejlestepotrdili,dasteOtoUzić .Zdajvaspaponovnovpraš am,alistevresniciosebastemimenom?«
Obtož enijespač ilobrazinzajecljal:
»Kakorsevzame.Vbistvupajutrizveminvamzato
nemoremodgovoritiprecej.«
38
Zagovornik Raper je pojasnil, da obtož enec š e ne
moredobrogovoriti,posebnoslovnicamudelatež ave.
SodnikTelebajsjeskoč ilpokonciinzavpil:
»Vidvasenorč ujetaiznas!«
»Nikakor,«jeodgovorilRaper.»Todatač lovekvresniciniOtoUzič .«
Sodniksejenagnilktajniciinvelel:
»Preberiteš eenkratobtož enč eveosebnepodatkein
pokaž itenjegovefotogra ije.«
Tajnicajebrala:
»Oto Uzič je rojen leta 2080 v Skopju kot tretji sin
albanskega oč eta Muharema in makedonske matere
Ilonke.«
Nasodnemekranusejeprikazalrojstnilistinpodobestarš ev.Nadaljevalaje:
»Vosnovnoš olojehodilvrodnemuSkopju,naBeograjskiuniverzipaješ tudiralforenzikoinmedicino,ki
pajonikonč al.«
PrikazalesoseOtovefotogra ijeizrazlič nihobdobij.
»Bil je eden najboljš ih uč encev forenzike in več ino
izpitov je izdelal z odliko. Vstopil je v jugoslovansko
diplomatskosluž boinnekajč asadelalkotagentSipav
BeograduinLondonu,kjerjeimelpolegtegaš euradno
funkcijotiskovnegaataš eja.«
»Zgolj za blef,« jo je prekinil Raper. Tajnica se je
naredila,kotdaganisliš ala.
»Otosekotagentniobneselinsogazaradimanjš ega
prekrš ka odpustili. Obtož en je bil prikrivanja informacij.«
»Katerih?« je vpraš al tož ilec Tuš . »Pomembnih za
drž avnovarnostvnekdanjidrž avi?«
»Neeee!«jeodgovorilRaper.
»Katerih?«jeponovilTuš .
»Polegdrugeganipovedal,kjesenahajavojnizloč inecAntePavelič .«
»Tahudič !SodelavecHitlerja.«
Nekdovdvoranijezakrič al,ž enskazravennjegapa
jezamahalazdež nikom.
»Pajevedelzanj?Inkajjebilovozadju?Podkupnina?«
»Teganihč eneve.MordajekajodkrilgospodRaper,
kigajelovil?«
»Zaljepravoč asnopobegnilvSpanijo.«
Tajnicajenadaljevala:
»Gospod Uzič je dož ivel v svojem ž ivljenju veliko
KRATKA ZF ZGODBA
nezgod.Zevdiplomatskisluž bisejenevarnopoš kodovalzavtominvvojnomedicinskemzavoduvBeogradu
so mu komaj reš ili ž ivljenje.« Na ekranu s je prikazal
zdravniš kiizvid,kigajepodpisaldr.PeterUrh.
»Zaposlil se je v Sarajevski privatni irmi Pristop, a
tudi tam ni ostal dolgo. Ker je bil hud invalid, so ga
zdraviliveč mesecev.Lež aljevsosednjisobikotzadnji
predsednikJugoslavijeBrankoNikolič .Velikostagovorila...«
»Oč em?«
»Ovsemmogoč em,celooosvajanjuLune.«
»Najbrž nesamooLuni.«
»Elektronski snemalci v stropu so bili pokvarjeni in
zatonihč eneve,oč emstaš egovorilainkajpripravljala.Bojdastapoš iljalaSrbom,kisoobkoljevaliSarajevo,
neke svetlobne signale, kar pa ni dokazano. V njuno
sobo je priletela mina in jo povsem razbila. Le gospod
Oto Uzić si je komaj reš il ž ivljenje, ker se je skril za
omaro, ki je bila zaradi pomembnih dokumentov š e
dodatnookrepljena.Agajeminarazmesarila.«
»Jevedel,dabopriletela?«jevpraš altož ilec.
»Kaj pa vi mislite? Mine se ne da napovedati vnaprej,«gajezavrnilbranilec.
»Stesluž ilivojskovNatu?«
»Kakopak!BilsemvDrugemkonjeniš kembataljonu.«
»Kakš nem?Konjeniš kem?Steskonjevstreljalitanke?«
Zamahniljezrokoindejal:
»Pustimozdajto.Bompavesel,č emibostepripitju
kavetorazlož ili.«Pomigniljetajnici,najnadaljuje.Bralaje:
»Raneinzlomisobilitakohudi,dasoranjencaprepeljali najprej v Ljubljano in nato v Pariz, kjer so ga
dobili v roke najboljš i francoski kirurgi. Mesec dni je
viselmedž ivljenjeminsmrtjo.Tamgajeobiskalnjegov
bratIbro,kijekasnejeizjavil,daOtotokratneboprež ivel.Vendarječ udež noprež ivelinodš elnadolgotrajno
rehabilitacijo v Natovo vojaš ko zdraviliš če v č rnogorskemprimorju.VendarOtonidolgoostalvcivilnisluž bi. Dobil je naziv Afriš ki general, ker se je bojeval v
Kongu, Ugandi, Nigeriji in Libiji in tam igral afriš kega
zvezdnika.Povsodjebilranjeninvednosogazdraviliv
Parizu.Nagrabilsijeogromnodenarja,kigajerazdelil
afriš kimjavnihhiš ampovsehdrž avahč rneceline.«
»Torejgrezavelikegahumanista,«jeironič nopripomniltož ilecTur.»Prejbirekel,dazaraznaš alcaaidsa.«
OglasilsejezagovornikRaper:
»Vš tevilnihbolnicah,kjersogapodvodstvomfrancoskihzdravnikovobnavljali,jeimelvlogonekakš nega
poskusnega zajč ka. Le malo ljudi je toliko pretrpelo,
zatosohotelivideli,kakodaleč lahkopridejo.Postopoma so mu zamenjali vse organe. Najprej s pomoč jo
darovalcev,kasnejepazmatič imicelicamiinumetnimi
organi. V gospodu Uzić u danes ni biološ ke celice, ki bi
jopodedovalizsvojihmladihlet.Zatorejlahkopopravicireč emo,danesodimoOtuUzić u,temveč gospoduz
imenomNigdo.«
Njegovo izvajanje so spremljale ustrezne slike na
sodnemekranu.
»So zamenjali tudimož gane?« je vpraš alsodnikTelebajs.
»Seveda.Tobilzadnjiposeg,«jeodgovorildr.Pihler,
kijekotprič aspremljalproces.
Sodnik je za dva dni prekinil proces in tedaj se je
vnela pravcata ideološ ka vojna. Najprej se je oglasil
cerkveniteoretik,nadš kofUrar.NaTVekranujegrmel,
da je v tem primeru izginilo samo telo, ne pa več na
duš a.
»Nič nimamo proti medicinski tehniki, ki pa vidi
samoorganizem,anetistega,kijevnjem.«
»Nevididuš e?«jevpraš alanekanovinarka.
»Jomordavividite?«
»Duš anividna,vendarjoč utim.Vsakdo,kisepoglobivase,joč uti.Ponarejenistavek:Cutim,torejsem,lahkoobrnemo:Sem,kerč utim.«
»Potemtakem je Oto telo brez duš e. Neke vrste
humanoidnirobot,android.Alinisotakiljudjenevarni?
Ker vedo, da ne pridejo v nebesa, nimajo morale niti
obzirov.«
TodagospodUrarnihotelodgovarjatinaprej.
Pravnikipasoreš ilivpraš anjepragmatič no.
»Dokler imamo dokumente in prič e, imamo pravico
soditi gospodu Nikdoju,« je odgovoril dr. Schwartz iz
pravne fakultete v Hamburgu. »Strinjam se, da ime ni
pomembno.«
Filozofdr.Diž ekjeodgovorilboljzapleteno.
»Bistvo duš e lež i vstraniš čni š koljki,« jezač el svojo
govoranco. »Zato je pomembno, ali gospod Oto odvaja
blatoinurinaline.Vtemprimeruasimilirahranoinje
torejč lovek.Cepaneodvajaodveč nihproduktovsvojega č revesja, je robot in ga nimamo pravice soditi.«
Govoril je tudi o morali in druž beni drž i posameznika.
Nebizaprlust,č eganovinarnebizaustavil.
Tudiporotnikisosedolgoprerekali.Kerpajimsodiš če ni namenilo hrane, so navsezadnje odloč ili, da se
Nikdojunesodi.Vč asopisihinnaTVpasoš edolgaleta
spraš evali,komunajsesodinamestonjemu.Okradena
bankajezahtevala,najjidenarpovrnedrž avnablagajna.Sevedaganidobila.
»GospodOtoUzić aliasNikdonasjepovlekelzanos,«
je napisala novinarka Beti Right v č asopis The World
News. »Ni se razkril, ko je š e sedel na zatož ni klopi,
marveč ječ akaldokoncarazprave,č epravjevedel,da
nito,karnajbibil.Izbruhnilajesvojevrstnasenzacija,
Uzić pa je postal svetovni zvezdnik! V medijih se je
pojavil 2.500-krat, fotogra irali pa so ga 1.800-krat.
Filmska agencija Europa Film Association pripravlja
ilm z naslovom Pot v Nebesa. In kdo mislite da gre v
nebesa?Naš Otoseveda.«
NovinarkaOlgaJacobjevnekemlokalnemč asopisu
napisala:
»Innikarnemislite,dasenzacijaneprinaš agospodu
Uzić u denar? Vsak televizijski nastop in vsak intervju
mu bogato plač ajo in vsaka njegova beseda je vredna
vsaj sto weltov. Mi pa vemo, da gospod Uzić zelo rad
govori.«
<>
39
KRATKA F ZGODBA
CIRKUS
EdoRodošek
Kaj strupa daješ mi iz svoje čaše?
Zakaj nasledek tvoj je grenka rana?
Simon Jenko
"Tara,"jerekelinjopogledalprekorobaoč al,"tukaj
piš e, da je vč eraj priš el cirkus Bodoni v mesto. Menda
ostanejokakmesecalidva."
Zenajesamozahipodvrnilapogledodš opazelenjeve,kijojesekljalaskratkimi,urnimigibi.
"Bodoni? Sliš ala sem ž e zanj. Pravijo, da imajo prav
fantastič notoč konatrapezu.Gabovaš lakajpogledat?"
"Brigatebezatrapez.Sajvem,datijesamodovedež evalke."
"Pa kaj potem. Imam pač rada, č e mi kdaj pa kdaj
preberejo z dlani, kaj lahko prič akujem. Veš , ko sem
bilaš enajstnica,jepriš eltaksejmarskivozvnaš ovas
intistacigankatedajmijemarsikajuganila,daveš ."
"Uganila je predvsem to, da bo od take lahkoverne
avš e,kotsiti,zlahkaizmamilaizž epadenarvzameno
zapraznemarnje."
Nehalajesekljatizelenjavoinuprlaoč ivanj.
"Dobro,dobro,sajbovaš la.Ampakš eleč ezpardni,
ko se malo polež e prvi naval. Mogoč e imajo tudi kakš negadobregahipnotizerja."
"Brigatebezahipnotizerja,Marcel.Dobrovem,dase
boš spetvesč assukalsamookrogkletkzž ivalmi.Inpo
mož nostiboš spetskuš alpodkupitikrotilca,datidovoli
pomagatiprikopanjukakegaslona."
Oglasilsejezvoneczvhodananjunoograjenodvoriš če.Marceljevstalinpogledalskoziokno.
"Gremjaz,poš tarje.Najbrž mijeprineselnajnovejš o
š tevilkoOgrožene narave."
Taragajevidela,kakokorakapovrtnipotki,kakose
nekajmenispoš tarjeminkakoseobasmejeta.Potem
ješ elpoš tardalje,poploč nikupajeskrivljenoprikrevsalastaraRezainproseč estegnilaumazanoroko.Marceljepobrskalpož epihinjidalbankovec.Nazajgrede
je pomahal Grosmanu, ki je onstran ž ive meje zalival
svoje geranije, izmed gredic pa je prihajal priduš eni
vriš čnjegovihotrok.
Kojepriš elzrevijovrokispetvkuhinjo,mujerekla:
"Rezi bi bil moral dati samo drobiž ; z njim bi si
mogoč ekupilakruha.Spetakompabogotovoš lavbife
ingazapravilazabrinovec.Sajjopoznaš ."
Skomigniljezrameni.
"Ah, kaj, vsak ima pravico, da si sam izbere, kaj bo
malical."
Sklonil se je in raztreseno pobož al Mrnjavko, ki se
mu je priš la podrgnit ob hlač nico. Nagrbanč ila je svoj
č rnobeli hrbet in narahlo zapredla, nakar je skoč ila na
stol,panamizo,tikkrož nikaskolač i.
40
"Zakaj krmiš mač ko z mleč nimi piš koti? Le poglej,
kakorejenaje."
"Ce je pa tako nora nanje. No, torej – kdaj bova š la
pogledattalecirkus?"
*****
Njun stari, zvesti ford je prav po polž je lezel skozi
razigranogneč ovZabaviš čnemparku.Otrocisodrž ali
v rokah vrvice s pisanimi balonč ki, v rokah so vihteli
palč kessladkornopeno,licasojimrdelaodveselerazvnetosti,veselosovreš čaliinmoledovalistarš e,najjim
dovolijoš eeno,samoš eenovož njozvrtiljakom.
"To je brezupno," je rekel. "Nima smisla š e naprej
iskatiprostoparkirnomesto;vsasož ezdavnajzasedena.Lezakajsemsetipustilpregovoriti,dasvaš lavtole
noriš nico,kobilahkonamestotega..."
"Lej,Marcel,tulenalevi!"
Potrobil je, ostro zavil in se le par sekund pred
nekimtekmecemzrinilnaediniš enezasedeniprostor.
Izstopilastainkojezaklepalavto,mujezdrsnilo,dase
jekomajš eujel.
"Prekletareč .Sajninobenetraveveč ,samoš erazhojenomoč virje."
"Vem,"jereklainsezahihitala."Enč eveljsemkomaj
š ereš ilaizblata.Dajmiroko,lepiprinc,daneboš izgubilsvojePepelke."
"Izvoli.Takobovapač pogrnilaobaskupaj.Cepravse
res ne spomnim, da bi tisti duhovnik na najini poroki
rekelmeddrugimtudi…nasuheminvblatu..."
Vrstapredblagajnojebilabrezupnodolga,takodaje
Marcelrajetakojkupilkarteodpreprodajalca.
"Tolesipakrepkopreplač al,veš ."
Zmigniljezrameni.
"Prava reč . Pravi stroš ki naju č akajo š ele pozneje –
pranjeavta,kemič nač istilnica,pestpomirjevalnihtablet,dabomlahkopozabilvseto..."
"Kjesediva?Tukajpiš evhodB.InkjejevhodB?"
"Pojdivakarnaokrogš otora,slejkoprejbovanaletela
nanj."
KRATKA F ZGODBA
Priš la sta dovhoda, vendar je ta ž al nosil oznako A.
Tarajebiljeterjavklovnovskioblekiproseč epocukala
zaš irokirokav.
"Nič se ne sekirajta, kar noter. Ni važ no, kaj piš e na
kartah,š tevilkesotamsamozaradilepš ega.Karsedita,
kamorhoč eta."
Zač ela sta se prerivati skozi gosti vrvež , godba je
ogluš ujoč egrmela,bobnisovnetoropotali,nekdojima
jetikpredobrazompotrobilnamajč kensaksofon,potresenož aganjesejimajelepilonablatneč evlje.Spetje
bila ona tista, ki je naš la nekaj malega prostora na eni
odklopi,dastalahkosedla,stisnjenameddebeluhain
mamicozotroč komvnaroč ju.
"Nikar ne delaj tak muč eniš ki obraz. Saj mogoč e ne
botakozanič "
"Samodasitisreč na,dragica."
Uvodno č vekanje oglaš evalca, obleč enega v zlato in
š krlat,jebilokmalumimo,velikadvojnazavesavozadju arene se je razprla in zdaj je Marcel kar nenadoma
ož ivel.
"Poglej,sloni!Stirje–š est!"
"Pares!Tistiprvijenaravnostvelič asten!"
Zaploskalaje,oč isosejiradostnosvetile.Zasloniso
priš li jezdeci na konjih – trije č rnolasci in otopelo gledajoč i š impanz, ž enska v bleš čicah je pokala z dolgim
bič eminnaš irokorazkazovalazobovje.Potemjenastopil č lovek kač a, pa krotilci psov, pa hodec po vrvi. Vse
kotvedno,anobenareč nič posebnega.Dolgoprič akovanatoč kanatrapezupajebilavelikorazoč aranjecelo
za Taro. Videl je njen obraz in ko ji je z ustnicami tik
njenegauš esanekajzaš epetal,jemolč eprikimala.Dvignilastaseinseodkradlavenskozinekajzamudnikov,
kisoš eleprihajalinoter,truš č zanjimajepoč asipostajalznosnejš i.
"Uh,"jereklainsegaoprijelapodpazduho,"alitiž e
kajsliš iš ?"
"Komajda.Tistezoprneviž e,kisojotolikoponavljali, pa se najbrž ne bom mogel znebiti kar ves teden.
Kambizdajrada?Vhiš ostrahov?"
Odkimala je in ga než no potegnila za seboj, mimo
vrstebarak,osvetljenihzž arometi.
"Kakoskrivnostenvidezimajo,kajne?"
"Da. Zato pa so predstave vedno o mraku, da se ne
vidi,kakojevsezguljeno."
"Tisitakpreklemanskirealist.Pravnobenegasmisla
za č arno vzduš je nimaš . Jaz pa na takem kraju nekako
postanemspetdesetletnasmrklja."
"Skitamiinpegami,kotPikaNogavič ka?"
"Kitnisemnikolinosila,vednosomestriglinakratko. Nekaj malega peg pa imam š e zdaj, a si jih ... Joj,
Marcel!"
Ustavilasejetakonenadno,dagajenapolzasukalo.
Slediljespogledomnjenemukazalcu.
»Kajpasinaš la–ahda,seveda.Zatosvapravzaprav
priš lasemkaj.Vsevedna Fatima, preteklost, prihodnost,
nasveti za vas. Kakš nozguljeno,nedomiselnoime.Greš resnič nonoter?«
"Kakš novpraš anje!Dajmidesetaka,prosim."
Pomoliljijebankovecinsenamrš il."Veš ,jazbirad
imeltakosluž bo–š estdesetdolarjevnauro,davkaprosto.Sajtojeskorajtoliko,kottizarač unakakš enprvovrstenpsihiater."
"… ki prav tako samo otrobe vež e. Me boš poč akal
tukaj?Sajnebomnotridljekotkakihdesetminut–no,
mogoč eč etrture."
"Miš enamiselnepride.Zdajpoiš čemš otorstrebuš nimi plesalkami; tam bodo gotovo imeli tudi arak in
kakš noopijevopipo.Predsvitommenedobiš ven.Saj
lahko poklič eš taksi, da te spravi domov, kajne, dragica?"
Pogledalagajeizpodč ela.
"No,prav.Malogrempač pogledatnaokrogpostojnicah,streljalbomzzrač nopuš kointiprineselmedvedka, č e ga bom dobil. Cez dvajset minut te poč akam
tukaj."
*****
Ko je Tara priš la spet ven, vsa osupla, zbegana in
globoko razoč arana, Marcela š e ni bilo. Seveda, saj je
minilo komaj kakih pet minut – opravila pa tako ni
nič esar.Zdajjojezač elagrabititudijeza.Zač elajekorakati vzdolž vrste stojnic, da bi se malo pomirila. Saj
moratukajnekjezagledatimož a.
Kajtakegasine bi mogla predstavljati niti v sanjah.
Tistababuratamnotrimorabitič istozmeš ana.Najprej
jebilasevedavsamedena,dalajijenaizbirokristalno
kroglo,prerokovanjeizkavneusedlinealibranjeusode
zroke.KopajijeTarapomolilalevodlan,jojeciganka
podrž alapodmoč noluč ,natopakarnalepemobmolknilainnjentemnozagoreliobrazjepostalnekakootrpel.IzpustilajeTarinoroko,vstalainjispetpotisnilav
dlantistegadesetaka,kigajebilavnaprejsprejelakot
plač ilo.Splohniposluš alaTarinihugovorov–zgospejinedlaniž alnemorerazbratinič esar,jijepravž al,tose
pač vč asih dogodi, milostljiva gospa naj ji oprosti, pa
brezzamere,ž elijiš elepveč er,nasvidenje–injovljudnoizrinilaizš otora.
Noraje,tavraž jaciganka,drugerazlageni.Sicerpa–
kdojosplohrabi!Bilojepravzapravneumnoodnje,da
jezvleklaMarcelavtaletrapasticirkus.Mnogopreveč
si je bila obetala od tega prerokovanja. In sicer samo
zaradinekegazbledelegamladostnegaspomina.Najboljebo,dakarpozabinavseskupaj.Zdajpasemoraž e
vrniti nazaj na dogovorjeno mesto; lahko da jo Marcel
tamž eč aka.
Zagledala ga je ž e po nekaj korakih. Stal je ob poti
sam samcat, na neki zaplati trave, s hrbtom obrnjen
protiž ivahnemutokuvsehostalihobiskovalcev.Zdajse
jezavedla,dajetoizdvojeno,nepremič nopostavooš inilazoč miž etjagrede,agatedajsplohnispoznala.
"Marcel!"
Obrnilsejepoč asi,odsotno,zač udiljojenjegovpraznipogled.
"Jevsevredu?"
Molč ejeprikimalinpoč asi,nekakoobotavljivostopil
tistihnekajkorakovdonje.Splohjenipogledal,pač pa
sijepobrskalpož epihinizvlekelavtomobilskeključ e,s
41
KRATKA F ZGODBA
č emerjepokazal,dasež elivrnitidomov.
Ko sta korakala proti parkingu, ga je pogledala od
straniinzazdelosejije,dajezdaj...no,nekakodrugač en.Nisibilpodoben.Strogeustnice,naprejpotisnjena
brada,vztrajnonaravnostuprtpogled–jebilMarcelž e
vseskozi tak? Najbrž je bil – seveda je moral biti tak.
Zaboga,sajstaporoč enaž esedemlet,mendaž epozna
svojegamož a.Atamolč eč ahojajojedelalaž ivč no.
"Sinaš elkajzanimivega?"
Ravnoduš nojezmignilzrameni,nedabijopogledal.
"Vidim,daminisiprineselnobenegapliš ategamedvedka," ni odnehala, "torej nocoj nisi streljal posebno
dobro."
"Splohnisemstreljal,"jerekelkratko.
"Nisi? Potem pa si š el gotovo gledat levje mladič e
tamzadaj,zaareno?Alihipnotizerja?Hiš ostrahov?"
Njegovozaporednoodkimavanjejojerazdraž ilo.
"Zaboga, ne bodi no tako vraž je skrivnosten! Kje si
bil?"
Zatrenuteksejeobotavljal.
"Pri nekem kroš njarju sem bil. Njegov š otor je tam,
č istonajuž nemkoncu,ž eboljnasamemstoji."
"Prikroš njarju?Kakš norobopasplohprodaja?Mar
nisinaš elpravnič ,karbisetizdelovrednokupiti?"
Spetjeodkimal.
"Nič takega ni imel. Potem sva se pač samo malo
pogovarjala."
"Pogovarjala sta se? Dva popolna neznanca? O č em
neki?"
"Oh,kajpavem.Kartako,oteminonem.Nič posebnega."
"Tega ne verjamem. Je moralo pa biti ž ekaj več kot
nič , č e si bil potem tako pretresen, da si kar pozabil
name."
"Nisem pozabil." Njegov glas je postal osoren. "Ne
vem,kajsplohhoč eš odmene."Odkleniljeavtoinostro
speljal,š eprednosejeutegnilaprivezativsedež u.Molč alastavsopotdonjunehiš e.
Doma je on zapeljal forda v garaž o, ona pa je š la
takojgor,sesleklainzleknilanaprijetnohladnerjuhe.
Nič ni kazalo, da bo priš el Marcel za njo gor. Vzela je
knjigo v roke, a ni razumela, kaj bere, zato jo je spet
odlož ila in ugasnila luč . A spanec ni hotel priti; nekaj
č asaseješ epremetavalainnobenalegajinibilapravš na.Potemjeodtavalavkopalnico,izbrskalatabletoza
spanjeinjopoplaknilaspož irkomzoprnomlač nevode.
Tedaj je zasliš ala zvok razbijanja č repinj. Le kaj
neki...?Slajepokukattjadorobastopniš čainpogledala nizdol. Od tam je videla le klubski del dnevne sobe,
Marcel je bil zavaljen nizko v trosedu, v roki je drž al
kozareczviskijem.Splohsenibilpreoblekelvhaljoniti
si ni bil nataknil copat kot navadno. Strmel je predse,
nepremič enkotkip.PrednjimjebilanamizicidopolovicepolnasteklenkaJohnyWalkerja,korakodnjegovih
stegnjenihnogpasobilepokeramič nemtlakurazsute
č repinjedrugegakozarca.
Zmajalajezglavo.Nitiposkusilnipobrati...ah,kajbi
to,bopač onazjutrajpoč istila.Zač utilaje,databletaž e
42
nekoliko prijemlje in se vrnila v spalnico. Naspati se
mora,tojevse.Zjutrajbovsespetnormalno,kotpravi
tististarirek.
*****
Tara ni vedela, koliko č asa je spala, ko jo je zbudila
roka,kijojegroboprevrnilanahrbet.Kaj...kje...?Trenutek pozneje ji je skozi omoteno zavest priplavalo
spoznanje–tojeMarcel.
"Kajtipaje,"sejeuprla."Takolepatonegre,prijateljč ek!Cesisitikarnalepemzaž elelseksa,nireč eno..."
Njegovadlanjijepokrilaustainš epredengajelahko odrinila, ji je s koleni razmaknil noge. Premetavala
seje,abiljemoč anintež ek;vzelsijojesilovitoinbrezobzirno. Brez vsake predigre, brez než nih besed, brez
poljubov,kotkakš noprostitutko.Nititoganimotilo,da
znjenestraninibilonobenegaodziva,nimubilomar,
daonač utisamognusinsram.
K sreč i se je kar kmalu zavalil z nje na svojo stran
postelje.Zdajsojopolilesolzejezeinobupa–zač elaga
jetolč ipohrbtu,porokah,ponogah,poblazini,skaterosijezavarovalglavo,ihtelajekototrokinnatosoji
poš lemoč i.Odtavalajevkopalnico,setamcelazdrgnila
znamiljenogoboinostalapodmlač nimtuš emneskonč nodolgo,takodolgo,dabikmaluspetzadremalapod
tuš em. Vsa omotič na od uč inka zauž ite tablete je š la
nazajvspalnico,zgrabilablazinoinodejoterodš laspat
vdnevnosobonatrosed.
*****
Zbudilaseješ eleokrogenajstih,zateklegajezikainz
ogabnimokusomvustih.Selekosejeusedlanatrosedu,sejespomnilasinoč njihdogodkovinspreletelajoje
meš anica raznih obč utkov– jeza, prepadenost, nejevera.
Biljedelavnik,zatoMarcelasevedanibilodoma.Iz
služ besebovrnilš eleokrogš estihzveč er,hvalabogu.
Dotlej pa se bo morala odloč iti, kaj mu bo rekla. Kaj,
vraga, pa naj mu reč e? Kako naj se vede do njega, kaj
naj stori? Zapored je pretehtala na desetine raznih
mož nosti in jih drugo za drugo zavrgla – ne psovanje,
ne oč itki, ne predlog za obisk psihiatra, ne grož nja s
tož bozaloč itev–nič odtegasejinizdelosmotrno.
Zamiš ljenojepometlač repinjerazbitegakozarcains
kotič kom zavesti zaznala, da je steklenka z viskijem
prazna. Tuhtala je in tuhtala, prestavljala razne reč i
drugam in spet nazaj, se nato motala kar tjavdan po
hiš i, vmes je dvakrat ali trikrat prigriznila nekaj č isto
malega iz hladilnika – seveda se nikakor ni hotela
ukvarjati s pripravo več erje – in na lepem zasliš ala
mož evavto.
Marjemož no,dajež eš est?Srcejijepospeš enoutripalo,ustasojibilasuha,dlanipavlaž ne.Usedlasejev
naslanjač ,zobrazomprotivratom,damubopogledala
vobraz,č impridenoter.Odprljevratainvstopil.
"TinisiMarcel,kajnedane?Kdo,hudič a,siti?"
"Ne vem o č em sploh govoriš ." Le sekundo je rabil,
dajepremagalprvozač udenjenadnjenimvpraš anjem.
Njegovobrazsejijezdelravnoduš en,tuj,zagoneten–
odvraten.
KRATKA F ZGODBA
"Tinisimojmož ."Trdosemujezastrmelavravnoduš niobraz."Hoč emsvojegamož anazaj!Zelimsi,dase
mimojpraviMarcelvrne!Dabospetzmenoj–tak,kot
jebilprej,vsataleta."
"Tara, ti si bodisi prismojena, ali pa pijana. Ali na
lepem nisi več zmož na normalnega, civiliziranega
pomenka?" Obvladan glas, racionalno izraž anje. Ko bi
bilvsobinekdotretji,bigotovodalpravnjemu,nenjej.
"Kajsejezgodilopritistemtvojemkroš njarju?Kajti
je storil ta hudič ? Ti je vsadil kakš nega ... kakš nega
demona? Si mu prodal duš o?" Zač utila je, da ji bodo
pridrle solze in tako moč no stisnila pesti, da so se ji
nohti zasadili v dlani. "Zakaj se tako prezirljivo smehljaš ?Odgovorimi,ti..."
"Ti–kaj?Sajpraviš vendar,dasplohnisemtvojmož ,
ampak nekdo drug, tujec, obseden z demoni. Torej me
nimaš kaj spraš evati o mojih č isto osebnih stvareh.«
Hladnokrvnojeodš elvkabinetinzaprlvratazaseboj.
Najprejjehotelasteč izanjim,muzabrusitivobraz,
danimapravicetakosvinjskoravnatiznjo,anekakoni
mogla. Ni mogla. Vsi njeni skrbno pripravljeni argumentisojizdajzvodeneli,vsadomiselnostjijeizpuhtela.
Kojespetstopilizkabineta,preobleč envpuloverin
delovne hlač e, je š e vedno sedela v naslanjač u. Ona je
bilatista,kiječ utilanerazlož ljivozadrego,onoč itnoni
č util prav nikakrš ne. Samozavestno je stopil h knjiž ni
polici,vzelznjecelnaroč ajknjiginrevij,jihpolož ilna
mizoinjihzač elzbranopregledovati,č istotako,kotda
je sam v sobi. Dvignila se je iz naslanjač a in odš la v
kuhinjo;nipreneslaveč ,dabibilaskupajvistemprostoru s tako spremenjenim Marcelom. Ko je zagledala
hladilnik, se ji je zazdelo, da bi zdaj prenesla tudi kak
topelobrok.Pripravilasiboveč erjo.Samozase.Alipa–
č epravpremisli,naredilabovsegazadva,tudizanj.A
ne bo ga klicala, naj več erja z njo. Ce bo priš el sam v
kuhinjo,kobohranagotova,prav.
Mogoč e...mogoč esejibopriskupniveč erjivendarle
ž elelopravič iti,mogoč ejiboleskuš alnekakopojasniti
svojespremenjenovedenje,mordasebohotelrazumno
pomeniti z njo, mogoč e bo sprevidel, da ne dela prav.
Ko je jemala skledo iz viseč ih omaric, je od nekod do
njenih nosnic priš el rahel vonj po dimu. Stopila je k
oknuinskoziprvisomrakzagledalaMarcela.Sredidvoriš čajekurilsuhevejeinraznopapirnoembalaž o.Cudno,dasejepravzdajspomniltega.Potemjepriš elspet
noter, mimo odprtih kuhinjskih vrat v dnevno sobo,
stopil do mize ter zagrabil tri velike knjige in zajeten
kuprevij.Vseskupajjestisnilpodpazduhoinodnesel
ven,nasvojogrmado.Mimogredejevidela,dasotobili
trijekompletniletnikirevijeOgrožena narava,kijihje
ž e nekaj let nazaj pred vsakim bož ič em dajal vezati v
lič en zvezek. Le kaj mu je? Saj je vse doslej tako rad
polistal po njih, vč asih pa je kazal kakš ne zanimive
č lanketudinjej.
Posvetila se je pripravi več erje. Prav ko je spet
enkrat premeš ala enolonč nico, je zasliš ala bolesten,
cvileč krikinskotič komoč esazagledalanekaj,karjev
nizkemlokuzletelomimookna.Kaj...?Naglojestopila
koknu,ravnoš epravič asdajevidela,kakoč rno-bela
mač kapanič nobež iprekodvoriš ča,Marcelpasš kodož eljnimizrazomnaobrazugledazanjo.
Brcniljemuco!BrcniljeMrnjavko,njunoljubljenko,
ki jo je bil poprej vedno bož al in kar naprej razvajal s
sladkimipriboljš ki!
VTarijezavrelo.Tojepreveč ,teganebopoč el!Ceje
nekako potrpela, ko je bil grob z njo – ampak uboge
ž ivalimunebopustilamuč iti.Vrglajekuhalnico,daje
zletelapotleh,sezasukalainvsatogotnaodhitelaskozi
vež oven.Apriš lajeprepozno,kajtiMarceljezunajž e
sedalvforda,kigajeimelparkiranegapredploč nikom.
Zavpilajezanjim,aonjenividelalipajenihotelvideti.Dodaljeplininnaredilnacestiosterpolkrož nizavoj,
prič emerjehreš čeč epovozilotroš kokolo,kijelež alo
obrobnikunanasprotnistraniceste.
"Kajpadelaš ...kajnevidiš ,baraba!"jeosuplozakrič alaTara.Trenutekkasnejepajesprevidela,dategani
storil iz nemarnosti, kajti takoj je zavrl, se ozrl in in
zapeljal nekaj metrov vzvratno. Nehote si je z dlanjo
pokrila usta, ko je videla, kako je avto docela zmlinč il
ubogo kolo. Nato je Marcel dodal plin, da so gume kar
zaš kripaleinodbrzelpotihiulici.
Tarojestiskalovprsih,kosejevrnilavhiš o,rokeso
jitrepetaleinč utilaje,dajenarobusolz.Kajnajnaredi,
nakoganajseobrnepopomoč ?Stopilajedotelefonain
zavrtelamaminoš tevilko,azvonilojevprazno.Seveda
– danes je petek, dan, ko njena ovdovela mati vedno
igrabingovbaptistič nemdomu.Kajpakateraodnjenih
prijateljic–MartaaliErika?Martajebiladoma.Akoje
Tarazasliš alanjenglas,kisejeskuš alprebitiskozirazposajenitruš č otroš kegarajanja,sejevhipupremislila
injinipovedalanič osvojistiski.
Kdonasvetubijiš elahkosvetovalkarkolipametnega? Zakonska posvetovalnica? Ampak zdajle zveč er je
zaprta.Sicerpabijiitakvsakdosvetoval,najsenajprej
poskusi odkrito pomeniti z mož em. Stresla je z glavo.
Vraga,papomeniti!SajsezMarcelom–stem,spremenjenim,tujimMarcelom–splohnimogoč epomeniti.Ali
pa se samo ona ne zna pomeniti z njim. Ali pa ni bila
dovoljvztrajna.
Da,pravtobo.Nesmeobupatizaradienegasamega
neuspeha. Vztrajati mora, š e enkrat se mora potruditi,
daobaskupajpridetazadevidodna.Pripravitigamora
dotega,dajoboposluš al,dajiboodgovorilnavpraš anja. Tega se mora lotiti mirno, civilizirano, razumsko,
brez pretiranega č ustvovanja. Tako kot to menda poč nejo moš ki med sabo. Ce bo ravnala tako, se ji Marcel
nebomogelkartakoizviti.
Gledalajerazneveč erneTVoddaje,nedabivedela,
kaj gleda in vseskozi prisluš kovala, kdaj bo zasliš ala
znanizvokfordovegamotorja.AMarcelanibilodomov.
Nekajč ezpolnoč jijebilotegadež uranjazadosti,vstala
jeinsepovzpelavnjunospalnico.TamjezgrabilaMarcelovopiž amo,dveblaziniinodejo–vsetereč ijedrž ala kar moč daleč od sebe – ter odnesla to v dnevno
sobo.Nocojsenenameravazopetsamaizpreti,ampak
43
KRATKA F ZGODBA
boonaspalavspalnici.Vzaklenjenispalnici.
Spetjospanecnihotelodreš itibrezplodnegatuhtanjainspetjemoralač ezč aspotabletovkopalnico.Dnevnasobajebilaš evednopraznaintiha.
*****
Nizkojutranjesoncejojezaš čemelovoč eh.Silomaje
odprla tež ke, zlepljene veke in š la pod tuš . Iz dnevne
sobejesliš alaMarcelovekorake,odpiranjeinzapiranje
vrat – seveda, danes je prosta sobota. Temeljito se je
osvež ilainseskrbnopoč esala,vendarpaseninalič ila,
lespudromsijenarahloprekrilatemnakolobarjapod
oč mi.
Kosejespuš čalapostopnicah,jevidela,dajednevna soba trenutno prazna. Srce ji je utripalo nekoliko
hitreje, vendar pa ni bila ž ivč na in tega je bila vesela.
Marcelova posteljina je bila zlož ena na istem mestu,
kamor jo je bila sinoč i polož ila. Torej sploh ni š el spat
alipasejevrnildomovš elezjutraj.Tuditeganibilstorilvvsehsedmihletihzakonaš enikoli.
Hipzatemjestopilvsobointokratsejiniizognilz
oč mi,vpozdravpajijepokimal.
"Imaš zdajnekajminutč asa,Marcel?"
"Seveda."Besedanizvenelasovraž no,lenevtralno.
"Morala bi se pogovoriti, odkrito. Vsaj jaz nameravam biti odkrita in prosim te, da bi bil tudi ti enako
odkrit.Setizditoprav?"
Skomigniljezrameni.
"Nimamkajskrivati,nitinimamnamenalagati,č eto
misliš ."
"Vse je č isto drugač e, odkar si takš en – odkar sva
priš la iz tistega … stokrat prekletega cirkusa. Nimam
pojma, kaj si delal pri tistem kroš njarju – ali kaj je on
naredil tebi – a moralo je biti nekaj groznega. Nekaj
zlega."
Nestrpno se je zazrla v njegove mirne, ravnoduš ne
oč i,aodgovoranidobila.
"Posluš aj,ti...Marcel..."lestež avogajeogovorilapo
imenu."Poglej–odkarsibilvcirkusupritistemkroš njarju,sizamepostaltujec.Popolnitujec.Inoč itnosem
tudijazzatepravtakotujka.Nič boljtinisemvš eč ,kot
sitimeni.Mendasinež eliš –sajsinemoreš ž eleti–da
bimoralprebitiš eletaalicelodesetletjaznekom,kiti
nepomeninič ,kajne?"
Molč ejezmignilzrameni.Vstalajeinstopilatikpredenj,vroč ič nihlic,razmrš enihlas,ustnicesojitrepetale.
"Pomagatimimoraš .Najmanjtolikosimendazasluž im,povsehtehletihzakonas..."Nizmogladokonč ati
stavka;nimoglareč i'steboj'.
"Tega ne prenesem več ." Morala si je otreti kotič ke
vlaž nihoč iinsovraž ilajetasvojč ustveniodziv.
"Takonemorevanaprejž iveti.Ti…timimoraš vrniti mojega Marcela. Moram poskusiti … ne, oba skupaj
moravanekaj–nekaj–ukreniti."
"Kajpredlagaš ?"Njegovglasjebilobvladan,hladen.
"Pojdiva skupaj nazaj, tja, kjer se je vse to zač elo."
Besedesovreleiznjehlastno,skorajbrezpresledkov.
»Peljimeš eenkratvcirkus.Stopivadotistegatvoje-
44
gakroš njarjaingaprisiliva…alipa,sajmulahkoponudiva denar, imava ga dovolj, jaz imam na moji knjiž ici
dvajsettisoč ,lahkojihdvignemš edanes,takoj.Plač ala
mubova,kolikorbohotel,samonajte…najtenekako
odč ara,zaboga,najtenaredispettakega,kotsibil.Marcel?"
"Prav,č esitegatakož eliš ."Govorilje,kotdabosta
š lasamopoč asopisvtra iko."Apustisvojeprihranke
lepo v banki;ne rabiva jih. Saj ne boterjal denarja. Ce
pamubosluč ajnokajtrebaplač ati,bomtostoriljaz."
Zatrenutekgajepogledalanekolikoosuplo,natopa
shvalež nostjo.Nobenegaposmeha,nič ugovarjanja,nič vpraš anj – joj, ali je to mogoč e? Hitro, hitro, da si ne
premisli!Zasukalasejenapetah,zgrabilasvojotorbico,
rokesojitakotrepetale,dasojihiš niključ ipadlinatla.
Onješ elodpretgaraž o,zapeljaljeavtodonje,nakarje
garaž ospetzaklenil.
Tokratnibilookrogcirkusanobenegablata,obiskovalcevpajebilozdajledopoldneprecejmanjkottedaj.
Nekaj stojnic je bilo sploh zaprtih z naoknicami, tudi
tista baraka z njeno vedež evalko. Dolgi nizi nepriž ganih, golihž arnic so bili videti grdi, moteč i. Okrogglavnegaš otorazarenososepodiliumazanipsiinš ebolj
umazani otroč aji. Peljala sta se skozi obojestransko
vrsto stojnic č isto do konca in prav ko je Taro obš la
straš ljivamisel,dajekroš njarmogoč ež epospravilsvojoroboinodš el,jeMarcelzavilnadesno.
Kroš njarjevš otorjestalnasameminbilječ istodrugač en kot vsi ostali. Nekakš na polprosojna folija, zelo
natesnonapetaprekotenkega,pajč evinastegaogrodja,
mujedajalavidezč ebulastekupole,kotzvonikipravoslavnihcerkva.Predš otoromravna,gladkaploš ča,skorajprozorna,nanjejpasamonekajpravokotnihzabojč kov, kot zelo nizke š katle za č evlje, popolnoma č rne
barve. Tari se je zdelo, da visi ploš ča prosto v zraku,
slabmeterodtal,kerpodnjonimoglavidetipravnikakegastojala.
Zastojnicojenepremič nostalkroš njar.Crnapelerinadotal,ohlapnač rnakapuca,obojesvetlikajoč esekot
najtanjš a svila, ogromna sonč na oč ala, brki in brada,
polne, pohotne ustnice, kot na slikah, ki prikazujejo
Pana, kako preganja preplaš eno devico. Oč itno mu je
bilokarvelikodotega,daprikrijesvojpravividez.Zdaj,
ko sta bila tu, je Taro na lepem zapustila vsa domiselnost,vespogum.Zamencalajepredkroš njarjevostojnico,nedabivedela,kajnajsplohreč e,kajnekinajstori,
inzamanjeiskalaprimernihbesed.
Polož ajjereš ilMarcel,kijemirnostopildoploš če,se
sklonilnaprejindejalkroš njarju:
"Bilsemž eenkratprivas,sespomnite?Predvč erajš njim,protiveč eru."
"Ah,da,seveda."Cutneustnicesosekroš njarjurazklenilevnekakdemonskinasmeh."Vistebilitisti,kiga
je zanimalo … No, pustimo to. Kaj lahko š e storim za
vas?"
"Reklamacijoimam."
"Res? Kako nenavadno. To se meni praviloma ne
dogaja.Ampak,sevedasemvamnauslugo,popolnoma.
KRATKA F ZGODBA
Povedalimiboste,kajjepovaš enarobeinpotrudilse
bom, da to popravim, karkoli pač je. Ampak, č e mi
dovolite..."–Tarajeimelaš čemeč obč utek,dasokroš njarjeva č rna oč ala nepremič no uprta naravnost vanjo – "... bolje bo, da stopita z menoj v š otor, da bomo
imeli mir. Saj trenutno itak nimam kaj dosti posla, kot
vidite."
Kroš njar se je zasukal, del š otora velikosti vrat je
zdrsnil vstran in sledila sta njegovi vljudno iztegnjeni
rokivnotranjost.
*****
Med vož njo domov sta sprva kar molč ala. Oč itno je
medtemspetmalodež evalo,kajtipovsehcestnihkotanjahsobileveč jealimanjš eluž e,dopoldanskosoncepa
jeboječ ekukaloizzarobaraztrganihoblakov.Takonec
mestajebilredkonaseljen,zdajpajebilmalodaneprazen, le tu in tam je po ploč niku hodil kak peš ec. Ce je
bila kjerkoli ob robu hodnika kakš na mlaka, ni Marcel
zamudilnobeneprilike,dazavozivanjoinpeš caopljusnesslapomumazanedež evnice.Tarasejevsakič zasmejala z rezkim, visokim smehom, š e posebno, č e je
sliš alakletviceoš kropljenih..
"Tegaprejsipazgreš il,"jepokomentirala.
"Nisem,"jerekel."Premajhnaluž ajebila."
VozilastadaljeinMarceljijerekel:
"Bolje,dasezdajpripneš ."
Komaj je to storila, je Marcel pohodil plin ter ostro
zavilnadesnoinš elezdajjeTarazagledalaklateš kega
psa,kijevcikcakihpanič nobež alpredavtom.Tarase
je nagnila naprej, kolikor ji je to dovoljeval varnostni
pas, si obliznila ustnice in razvneto spremljala dirko.
Marceljevijugalkotpravirallydirkač ,divjepospeš eval
in š e bolj divje zaviral, tako da je pes nekajkrat komaj
uš elsmrti,nazadnjepasejezdolgimskokomreš ilskozivrzelnekeograje.
"Smola,"jepokomentiralaTara."Ampak,bilsizares
č udovit,dragi."
Dvaalitriblokaprednjunohiš ojebilprehodzapeš ce,pokateremječ istopoč asikrevsalastaraBrandovka;
vrokahjenosilakuppapirnatihvreč kizš pecerije.Marceljeprestavilvprostitek,pripeljalavtoč istotihotik
zanjenhrbet,zavrlinpritisnilnahupo.Zenicajekriknila, zavitki so ji zleteli po cestiš ču – ena oranž a se je
poč asiprikotalilač istodorobaploč nika–inkostanato
zlagoma odpeljala mimo nje, si je tiš čala roko na prsi,
njeneoč isobilenaš irokoodprte,bele,zgrož ene.
Ko je Marcel zaklenil forda v garaž o, mu je Tara
rekla:
"Daneszveč erbilahkoskoč ilanaobiskkGrosmanovim,kajpraviš ?"
"Mhm.Malobomopoklepetaliobkartahinpijač i."
"Ja. In veš kaj, dragi – lahko bi jima predlagala, da
gremoenkratvsiskupajvcirkus.Trimulceimata,tako
dajumendanebotež kopregovoriti."
"Dobraideja,"jerekelon.
<>
ZVEZDNIOTROK
BojanEkselenski
Miha je radoveden, radož iv in mogoč e za svojih pet
letpreresenotrok.Kakonebibil?Odkarjespregovoril,
intojezelohitro,jepreprič an:
»Mami,jazsempriš elzzvezde.«
MamiKatjuš agajevednovpraš ala:
»Skaterezvezde?«
Onjijeodgovoril:
»Od tam,« in s kazalcem je preletel nebo od zahoda
protivzhodu.
Mamisejenasmehnilaingapotrepljala:
»Vsiotrocistezvezde.«
Z atijem Sergejem je imel mali Miha č udovit odnos.
Kerjebiluč iteljbiologije,staveč kratsedlanarobpeskovnika in opazovala njegove drobne podnajemnike.
Miha si je zapomnil vse o posameznem drobnem bitju
peskovnika.Nemoreteverjeti,kolikodrobnihbitijstopicljainskakljamedradož ivimiotroki.
Lep poletni več er je č arobno oč arljiv. Ati in sin sta
sedelapredhiš o.Molč estauž ivalavsimfonijiveč ernih
prebivalcev bliž njega gozda. Mati je sreč na opazovala
njunogovoricoč ustev.Vsitrijesobilienovtemlepem
poletnemveč eru.
AtiSergejjeprekiniltiš ino:
»Miha,skaterezvezdesidoma?«
Sinjenenavadnoresnoodvrnil:
»Tazvezdasezdajnevidi.«
Oč ejevrtal:
»Kdajpajevidna?Radbi,«agajeprekinilsinovpreresenglas:
»Ati,mojdomjepredaleč zatvojeoč i.«
Presunilagajeogorč enaostrinasinovegaodgovora.
Matijeprekinilatrenutkemuč negamolka:
»Kakosiserodil?«
Otrok je nekaj č asa molč al, zatem skoraj obtož ujoč e
premerilobastarš aintrpkovzdihnil:
45
KRATKA F ZGODBA
»Vesoljcisomezrepaticoposlalivtvojtrebuš ček.«
Katjuš ajenež no,skanč komzaskrbljenosti,vpraš ala:
»Kakoposlali?Zakaj?«
Otrokjezaskrbljenoodkimal,utrnilasemujesolza.
SergejinKatjuš astasespogledala.Zdajjevseskupaj
š lopredaleč .Mogoč ebobolje,dazveč erberejopravljiceinneknjigeovesoljuinž ivalih.
Na igriš ču se je Miha vedno hitro vklopil v druž bo
drugihotrok.Radsejeigral.Vesč asjegovorilosvojem
zvezdnemporeklu,asajveste,takš nisootrocizveliko
domiš ljije.
MatiKatjuš ajesedelavsencič udovitegagaja.Odkar
so se preselili v Slovenijo, so dobili veliko prijateljev.
Radajevdruž biintuseje inopoč utila.
Helena je bila zabavna, vedno nasmejana ž enska.
Zadnjihnekajmesecevjetamagič nismehzamrl.Njena
starejš a hč i Petra je bila hudo bolna. Sem je hodila z
mlajš imsinominvsajzahipspustilastrpeč eduš ebremehč erinebolezni.
Miha je pritekel do mame in se spogledal s Heleno.
Tamujeveselonastaviladlan:
»Petka!«
Mihajezadovoljnoudarilzdlanjoobdlan:
»Petka!«invanjozavrtal:»KjejePetra?Zeodpomladijeninaigriš ču?«
Heleninobrazjezakrilzastorž alosti:
»Vbolnicije.«
Mihajevztrajal:
»Kajjije?Zakajministenikolirekli?Jobovaobiskala? Bova?« in s svetlimi oč mi otroš kega hrepenenja
begalmedparomaodraslihoč i.
Katjuš asejespogledalasHeleno.Tajeskomignilaz
rameni.Mihajeobeš ekarobjemalzradovednimioč mi
inresnoprikimal:
»Kdaj jo lahko obiš čem? Mami, kdaj greva v bolnico?«inutrnilsejež arekotož nosti.
Katjuš aniimelaodgovora.Neodloč nojezaš epetala:
»Petrajezelobolna.Nevem,alijolahkoobiš čeva.«
Mihanipopustil:
»Lahko! Sajsem otrok z zvezde. Hoč em,da ozdravi!
Moja prijateljica je! Edina mi verjame, da sem otrok z
zvezde,« je vrelo iz fanta v spremstvu solz trpkosti.
Redkokdajjejokal.Tokratje.Katjuš ijepogledzdrsnilv
tla, spogledala se je s prebledelo Heleno, ki je než no
prikimala:
»Lahkojoobiš češ .Sedanes.«Naodskrbiizmuč enem
obrazusejezarisalutrineknasmeha.
Katjuš a in Miha sta v spremstvu Helene stopila v
sobo.Mihajež alostnodvigniloč i.Negibnoteloprijateljice je lež alo na posebni postelji, obkrož eni s č udesi
tehnike. Te postelje ni nihč e zapustil ž iv. Heleni se je
utrnila solza. Srce se ji je trgalo, ker je morala gledati
Mihovotrpljenje.Cutilajeotroš koagonijotresoč ihustnicintrepetanjavek.Premagujejodemonž alosti.Miha
jedvignilpogled,joprijelzarokointihovpraš al:
»TetaHelena,zakajjoč ete?«
46
Katjuš a je ostala brez besed. Hotela je nekaj reč i,
besedesoostalevizdihusape.Prijelajesinazaroko:
»Daj, greva ven. Videl si ...« vendar je Miha než no
izvlekel roko iz njenega prijema in stopil do postelje.
Skobacalsejenapreč koinKatjuš agajehotelaodmakniti.Naredilajekorak.Prednaslednjimkorakomobstane. Objela je Heleno okoli ramen. Nihč e ni videl, ko je
Mihazaprloč i.
Naenkrat so luč i zatrepetale. Monitorji so ugasnili.
Brnenjenapravjesveč anopotihnilo.Zatulisirena.Zenski zač utita, kako se jima ž elodec obrne naokoli. To je
gotovo znak. Petra je verjetno izgubila bitko, kjer ne
morezmagati.
Luč i se ponovno priž gejo, naprave zapredejo svojo
peseminmonitorjiož ivijo.Vendarnekajmanjka.Neč esaniveč .
Mihe ni nikjer. Izginil je. Zenski sta se spogledali.
Tedajzasliš itamrmranje.Petrinotelosejezač elopremikati.Prvogibanjepodvehmesecihboleč egaugaš anja,umiranjanaodruž alosti.Krhkadeklicasestrpljenjemvoč ehpostavivsedeč polož aj:
»KjejeMiha?Biljetukaj.Napotiprotiluč imijepriš elnaproti.Sliš alasemnjegovebesede.Rekelmije,da
greonkluč i.Rekelje,daš enimojč as.Obljubilje,dase
bovasreč ala.Kjeje?Videlasem...«
Solzesreč esonadomestilepreseneč enje.
Katjuš ainSergejotož nozretavnebo.
Nebojepreletelzvezdniutrinekvoblikirepatice.
F POEZIJA
EDINOPRAVARESNICA
EdoRodošek
Postalsemuporabnikubogljivi,
nasredič redetakihkotsemsam,
tuvarenbominsreč en
takoj,kokupimtistoč istonovo,
enkratnoinedinstveno,
nepogreš ljivopravostvar.
Nesmemizstopatizvrste;
vsakzaostanekjelahkousoden,
zatoseprilagajaminhitim,
uč inekzveč am,paubogamtempo.
Vtempostalsempraviž eveš čak.
Zdajtelevizorzvestò mež eč aka,
innaslanjač prednjimtakojemehá k.
Zevanjsezavalim
inspetvekransezastrmimbleš čeč ,
Tustegnemlahkotrudnenoge
tulá hkozdajspoč ilsibom
š esvojotrudnoduš o.
Tubovsegrdo,tež koinnaporno
karpadlodolrazmojihpleč .
Tujevseveselo,razburljivo,
intakovraž jepreprič ljivo.
Vsidobrisoinlepiinprisrč ni.
Tusovsež enskekrasnekotboginje,
tustegnasonapeta,dojkebujne,
oč iimajokotnebovsesinje
injaguarjevozijovsimoš ki,
gladiatorjempodobni.
Sedimingledam,mislitinitreba.
Tuzvemizprveroke,
kakopravilnonajž ivim.
Povejomi,
kakoobvarujemsezmote,
vkaterorazprodajnogneč o
semorambrž podati,
zasvojokonč nosreč o.
Ponujajomivselepote
tegá prelestnegasveta.
Nate-vevsejekrasnouglaš eno;
Tumeseznanijospravoresnico:
kateroedinojepravoč istilo,
kakoseč udež noshujš ač eznoč ,
kammoramitinadopust,
zabajnonizkoceno.
Tuohajoč a,ahajoč alepotica
skrivnostmirazodene,
kakosemná pakž ivotarilvsedoslej,
zakajneznamseznebitimigrene,
kersemprezrltanjihovproizvod,
popolnomadrugač enodvsehdrugih!
Samoš etolemoramnakupiti,
samonatosemoramnaroč iti,
samoš etolestaro,grdo,
zamenjatimoramznovim.
Sajvsetokrasno,novo
č akaname,
samoname
inedinoname.
Kupujteto,karkupijovsidrugi;
marrabitedokaz?
Poglejtemojnasmeh,kakojelep,
kupitetisto,karponujamjaz,
sajnaš jeproizvodzavsakiž ep.
Poklič itetakoj,dobitezdajpopust!
Tako;zdajvsejeurejeno.
Zdajkonč nosemspoznal
resnicopravoož ivljenju.
Tudobromijeinprijetno.
Ostatimoramtukajnotri,vedno;
zaklenilvratabomzavsakprimer.
Svetzunajgrdjeinvulgaren...
Kartukajž delbom,kjersemvaren,
ingledalte-vevenomer.
Lenekajmeš emoti:
odprtookno;niš emira,
kerskozenjnezadrž no
prostaš kihrupodzunajvdira.
Tomoramzdajš eurediti,
š eprednonovabopriš lareklama.
Tež kojevstatiznaslanjač a;
no,najprejš ipe,zatiš ino.
Tako;zdajjeres ino.
Kajparazglednavzven?
Lekdo,hudič a,gasplohrabi?
Nebomnasedeltejogabi,
Sepolkneč vrstobomzastrl,
kertamlezunajstvarnostgrda
nesramnolaž emi,inmezavaja.
47
ZADNJA STRAN
VITEZIINČAROVNIKI
www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEGENJERED
NOVICEIZDRUGOTNOSTI
www.drugotnost.si
DRUŠTVOZVEZDNIPRAH
www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVOPRIZMA
www.prizma.si
TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD
www.drustvogil-galad.si
FUTURUM
www.futurum.si
VODNIKPOZF
vodnik-zf.info
MARAR.SIRAKO
www.marasirako.info
MARTINVAVPOTIČ
martinvavpotic.wordpress.com
BOJANEKSELENSKI
www.pisatelj.net
ANDREJIVANUŠA
www.andros.si
MIHAREMEC
www.miha.remec.si
MIHAMAZZINI
mihamazzini.com
MIKIMUSTER
www.muster.si
IVANSIVEC
www.ivan.sivec.net
VIDLEGRADIČ
www.vtine.org/nr.html
SLOVENSKAWIKIPEDIJA
sl.wikipedia.org/wiki/
Slovenska_znanstvena_fantastika
Vabimovas,dasenampridruž itenaprvemSI.CON,torejnaslovenski
konvencijispekulativneumetnosti,kibo
2.in3.novembra2012vMladinskemCentruCelje.
Spremljajtenaš eobjavenainternetu,kjerbomoobjavilinatanč en
programinurnikkonvencije.Kliknitena:
 www.zvezdni-prah.si
 www.drugotnost.si
 www.sicon-konvencija.eu
Vabimo vas, da ž e zdaj nač rtujte svoj č as tako, da se boste lahko udelež ili
prve »tazaresne« slovenske konvencije. Obljubljamo bogat program in za
prvič karprecejpredavanj.Zavse,kivamjevš eč znanstvenafantastika,fantazija,hororinš ekaj,zaigrič arjeinvse,kikolesarijo(eh,sajsesamohecamo!). Zakaj podnaslov »Celjska vampirska več erja«? Ne izdamo! Pridite in
preverite kako in kaj! Predavanja, delavnice, projekcije ilmov in š e nekaj
preseneč enj.Delamovse,dabozanimivoinzabavno.Pripravljamotudizbornikzgodb,kiboizš elobkonvenciji.Zaprmejduš ,notribodotuditujiavtorji.
Opogumiteseinpoš ljitesvojozgodbo-mordabotakodobra,dajoceloobjavimo!
KajjeSI.CON?
SI.CONjeimekonvencije,oz.sreč anjaustvarjalcevinljubiteljevspekulativnih umetnosti. To bo mednarodni dogodek, saj so na Eurocon udelež bo ž e
najavilipredstavnikinekaterihdrž av.Zatopripravljamospletnostran,gradivo,predstavitveindrugoobslovenš činitudivangleš čini.Vsvetuspekulativnih umetnosti je konvencija dogodek, kjer se sreč ajo pripadniki ljubiteljske
scene(organiziraniinneorganizirani),avtorjiinostali,kisokakorkolipovezanistodejavnostjo.Zberesepisanadruš činaljudi,več inomasotoosebez
najmanj srednjo stopnjo izobrazbe, sploš no izobraž eni in inovativni. Vsaka
konvencija je sestavljena iz strokovnih predavanj, delavnic, okroglih miz,
igranjanamiznihigerinpredstavitev.Različ nadruš tva,založ be,posamezniki
in avtorji postavijo stojnice za promocijo svoje dejavnosti. Na SI.CON bomo
prvič vSlovenijipodelilidomač enagradezadosež kenapodroč juspekulativnihumetnosti.