Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti ISSN1855-6434|december |december2013|letnik |letnik6|š |š tevilka29 SREČNO POSTAPOKALIPTIČNO 2014 Jašubeg en Jered ISSN1855-6434 Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin horortersvetDrugotnosti Izdajatelj in urednik: BojanEkselenski Ljubljanskacesta5A,3000Celje Druš tvoZvezdniprahMaribor Stritarjeva24,2000Maribor GSM:+38640642356(Bojan) E-poš ta:[email protected] Internet:www.drugotnost.si Preostalniki: Oblikovanje:AndrejIvanuš a Naslovnica: PhilipStraub,EnchantedEvening Copyright©2013BojanEkselenski Vsepravicepridrž ane. Besedila,slikeinoblikovnereš itve jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli nač inbrezdovoljenjaizdajatelja. BEK=BojanEkselenski JIV=JaniIvanuš a ANI=AndrejIvanuš a NOVOPEČENI Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvenefantastikeinhororja,kiimajotudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenegaperiodičnegaglasila,kibiredno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvet ustvarjalnosti.PravJaš ubegenJeredtorej orjeledino. Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo š lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvečkvaliteto.Objavilibomodvealitri najkvalitetnejš e zgodbe. Objavili bomo zgoš čeno oceno vsakega prispelega dela, pričemerbomoavtorjemsvetovali,kako naprej. Kam poslati svoje umetnine? Svojeumetninepoš ljitenae-naslov: PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ... Kotvednoprič enjamoš tevilkozuvodnikom,spekulativniminovicami,ki jih tokrat ni veliko, in z rubriko O Življenju, Vesolju in sploh Vsem. Seveda smovseskupajzač iniliš ezVesoljskim humorjem. ⇨Večnastranehod3do5. Poroč amoodvehdogodkih.Tostaprvaslovenskadelavnicaspekulativne ikcijeinpredpremiera ilmaHobit:Smaugovapuš ča. ⇨Večnastranehod6do8. Priocenah ilmovvnaš ihkinematogra ihinnadevedejihsmosenajprej ustavilinahituletoš njegaleta,ž eomenjenem ilmuHobit:Smaugovapuš ča, drugideltrilogijeoHobitovemepskempotovanju.PotemsledijoThor:Svet teme,Gravitacija,Duš ainEnderjevaigra. Vsekakor š e vedno beremo in ne samo gledamo. Tokrat smo prebrali knjigiBojnitigerinTrojanskamaskaizpodtipkovniceDavidaGibbinsa. ⇨Večnastranehod9do17. Kerž elimospodbujatidomač eavtorje,smozatokratniintervjupoprosili Marka Jordana, ki je naš trenutno najbolj 'vroč ' ilustrator fantazijskih in podobnihromanov. ⇨Večnastranehod18do19. V rubriki IZOBRAZEVANJE smo prostor namenili enemu najbolj znanih ameriš kih ilustratorjev znanstvene fantastike in fantazije Alexandru A. Schomburgu,kijebilrojennaPortoriku. ⇨Večnastranehod20do21. BojanEkselenskisejevrubrikiPOGLEDIlotilrazglabljanjuosobivanju papirnatihine-knjig.ObtemprimerjastanjevZDA,vEvropiinprinas.Vsekakorjezanimivo,kakojetoodvisnoodpojmovanjakajknjigasplohje. ⇨Večnastranehod22do25. Literarnidelprinaš anaslednjeumetnine:draž ilnikizepaViteziinč arovnikiznaslovomZlomImperija(BojanEkselenski),kratkezgodbeTerorist (Bojan Ekselenski), Levitev (gost iz Srbije Tihomir Jovanović -Tika), Aequilibrium(AndrejIvanuš a),Dobrakarta(MarkoVitas),AndroidAdam, Osebnaš tevilka(VidPeč jak)inbaladoSimeninuAgata(AndrejIvanuš a). ⇨Večnastranehod26do40. OCENJEVALNI STANDARDI Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila: FILMVKINU: 2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenaristič nempomenu,ipd.), 1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniuč inki), 1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,preprič ljivost,ipd.), 0,5-tehnič nakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka). DVDFILM: 2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu), 1,0-igra(isto,kotprej), 0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine), 0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar), 1,0-tehnič nakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka). [email protected] KNJIGA: VSEBINA(max.5,0) 3,0-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzač etkadozadnjestrani), 1,0-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjealistapljanjež anrov) 1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš eč nost,izvirnost,jezikovnabarvitostv skladuzzgodbo,ipd.), OBLIKA(max.5,0) 2,0-oblikovanje(kakojeknjigaoblikovana,prelomknjige,ipd.), 2,0-spletnapodporainvsebinskidodatnibonbonč ki, 1,0-dobljenozadenaralirazmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarv primerjavisprimerljivokonkurenco). Najviš jamož na ocenavvseh primerihje5! Tako, zdajvestekakš na somerila. Pri vsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkjeizgubiltersevedaskupnaocena. 2 UVODNIK ENAKNJIŽNOUVODNAJETA... BojanEkselenski 29. knjiž ni sejem v Cankarjevem domu se je iztekel. Najpomembnejš i slovenski knjigotrš ki, založ niš ki in nasplohknjiž nidogodekletajemimo.Znjimsobilivsi zadovoljni. Obiska je bilo več , posla je bilo več , torej krizalenispodneslaž eljeljudipobranju.Knjigagrev promet,č eseprodajaporazumniceni. Slovenskiavtorjispekulativne ikcijesmobilitradicionalno odsotni, vsaj kar se tič e uradnega sejemskega dogajanja.Obvsejmnož icidogodkov,vrteč ihsevCankarjevemdomuodsrede,20.11donedelje,24.11.,ni bilnitiensamnamenjenslovenskimavtorjemspekulativne ikcije. Nasjetakomalo?Vhrupudrugih,sknjigamipovezanihbesed,molkspekulativne ikcijepoginenekjevkotu ilegale. Na ž alost skoraj nihč e na literarnem nebu Slovenije ne ve, kaj bi s to besedno zvezo – spekulativna ikcija. Pravzaprav se tega izraza vsi, ki se imajo za »resne«literarneustvarjalce,izogibajokothudič križ a. Zaknjiž evnikovuglednajbibilabesednazvezaspekulativna ikcija ali, bog nam odpusti, ž anrska literatura, smrtonosnejš a, kot je za vampirja č esen, namoč en v sveto vodico. V izogib tega ukletega izraza so izumili magič ni realizem, postmodernistič no literaturo in š e kaj,č esarnevem. Bodimo samokritič ni. Pred ogledalom moram s prstom pokazati tudi nase. Nihč e od nas ni podal niti ene same pobude za organiziran nastop. Vsi samo veselo č akamonanebeš kegasvetnikainnjegovovodenjepod luč i javne pozornosti. Tega pa seveda ni, saj se raje zapijaindebatiravimenitnidruž biPreš erna,Cankarja indrugihvliterarnihnebesih.Malomujemarzaneke jokajoč eX.Y.miš ke. Sicer sem bil prisoten na stojnici malega založ nika Pro-Andy s.p., a to je bila precej partizanska akcija. Je vzroktemunaš aprislovič naintrovertiranost?Smores takš nemevž e,č akajoč enasvetigralž arometovstrokovneinpredvsemobč ejavnosti? Kjejetorejproblemnastopadomač ihavtorjev? Problem domač ih avtorjev ni zgolj partizanska produkcija, ta je posledica stanja na naš em trgu. Največ ji problems(m)okaravtorjisami.Imamodruš tvo,vsajpo E-mailu smo povezani. V dobi spleta smo si bliž je, kot š enikoli.Rezultat?Ni,ni,miš kapapala. Samosč akanjemnebomonič esardosegli.Nihč enas ne bo prijel za roko in peljal pod ž aromete. Knjiž ni sejem je odlič na prilož nost za promocijo, za poziranje podž arometompozornosti,aletossmojoznovaspregledali. Strokanaspopolnomaignorira.Nič udno,sajsetudi sami ignoriramo s č akanjem na mano iz nebes. Torej nimamopravicedonerganja. Naj se posvetim vedrejš im zadevam. Iztekla se je SREČNO POSTAPOKALIPTIČNO 2014 prvaDelavnicakreativnegapisanjaspekulativne ikcije. Odziv je bil odlič en. Sodeloval je izjemno pisan nabor avtoric in avtorjev. Nekateri so ž e precej izkuš eni, a drugi popolni zač etniki. Namen delavnice je bil predvsemudejanjitinekestandarde,terminologijoinpodobno. Vsekakor sem glede ustvarjanja domač e avtorske bazeinposledič nozagonasceneprecejoptimistič en. V kratkem č asu bo pripravljen drugi korak konsolidacijeslovenskeavtorskescene–izdajapolprofesionalne literarne revije. S č akanjem na milost nekoga od zunaj ne bomo daleč priš li. Sami moramo zač eti in zagrizniti v kislo jabolko novega projekta. Udelež enke inudelež encidelavnicedajejoupanje,dasmopredlepš imič asizadomač oavtorskosceno.KotjereklaprijateljicaRuž a,č enimaš dostopadooriginala,siustvarisubstitut. Pred nami je postapokaliptič no leto 2014, mogoč e nasč akakakš naekonomskanezgoda.Lahkonasdoleti lomljenje vratu E-samozalož niš tva. Mogoč e kakš na novadavč nadomislica? Vsekakorsreč noinuspeš nonovoleto2014in sevedanajlepš ebož ič nepraznike! 3 NOVICE SPEKULATIVNE Dobro obiskan 29. slovenski knjiž ni sejem je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani v č asu od 20. novembra do 24. novembra 2013. Druš tvo Zvezdni prah je ob pomoč i založ be Pro-Andy iz Mariborasodelovalonasejmu.Predstavili smo naš 'Zbir slovenske ikcije ZVEZDNI PRAH 2012'. Založ ba pa je prestavila avtorja slovenskega fantazijskegaepaVITEZI IN CAROVNIKI Bojana Ekselenskega. Ob njem pa š e Martina Vavpotič a z njegovosteampunknoveloCLOCKWORKS WARRIOR in Andreja Ivanuš a z njegovima knjigama CUDOVITA POTOVANJA ZAJCA RONA in SVETODREV.(ANI) EUROCON2014DUBLIN Prihodnjeletoboevropskakonvencijaznanstvenefanstatike,kijo prirejaESFS(EuropeanSFSociety) v Dublinu med 22. in 24. avgustom2014. Tehnič ni organizator je Irsko združ enje, ki sicer prireja irskifestivalShamrokon. Castnigostje(GOHs)bodopredvidoma Andrzej Sapkowski (Poljska) Jim Fitzpatrick, Michael Carroll, (oba Irska), Seanan McGuire (ZDA, pisateljica s š kotskimi koreninami) in Ylva Spå ngberg (Svedska)termordaš ekdo. Delegat za Slovenijo je Bojan Ekselenskiizdruš tvaZvezdniprah. 72.WORLDCON2014LONDON Le'korak'vstran,vLondonu,bo tudi svetovna konvencija ZF. Ta je ž e dvainsedemdeseta po vrsti! Odvijala se bo teden dni pred Shamrokonom v Dublinu, torej od 14. do 18. avgusta 2014. Ljubitelji si lahko tako organiziramo aktivne poč itnicevAnglijiinnaIrskemter seudelež imoobehkonvencij. Gostje (GOHs) bodo John Clute (Kanada), Malcolm Edwards, Chris Foss,BryanTalbot(vsiV.Britanija) in Jeanne Gomoll ter Robin Hobb (obe iz ZDA). Predviden je bil š e Iain M Banks (V.Britanija), ki pa je predkratkimpreminil. Organizatorji napovedujejo naporen urnik, ki obsega intervjuje z različ nimi avtorji, predavanja, debate, delavnice, bralnice in panelne razprave, da o projekcijah ilmov,razstavahinzunanjihprireditvah niti ne govorimo. Skupaj je predvidenih več kakor 600 dogodkov. Vsekakorvelikinnaporendogodek,pravzapravkardva! Več oobehdogodkihna: SHAMROKON www.shamrokon.ie LONCOM3 www.loncon3.org (ANI) PREGLEDIZDANIH ZF&FKNJIGVLETU2014 SLOVENSKIAVTORJI/CE Kratek pregled baze COBISS/ OPAC za področ je (znanstveno) fantastič na proza je za leto 2013 dalnaslednjeizdaje: Zardoz in računalnik /Sonja Koranter-Ljubljana:Alba2000, 2013 Beg /Simon Moe; Ljubljana: OS MajdeVrhovnik,2013 Emma Storm (Bratovščina Culis) /Uroš Topić , Ljubljana: Pasadena,2013 Razvaline časa /Jure Domajnko;Bevke:Smar-team,2013 Kamen razčlovečenja /Roman Komac;Bevke:Smar-team,2013 Na valovih vetra /Aneja Gros; Rožna izbranka /Aneja Gros; Zamrznjena v času /Aneja Gros; vse Portorož : Murano, 2013 Neverjetni Dobrogoj Bajc / Iztok Vrhovec; Ljubljana: Ved, 2013 Arcas /Barbara Chybei (Cibej); Bevke:Smar-team,2013 Svit in skrivnostno jezero / Iztok Vrhovec; Ljubljana: Ved, 2013 Urokipolnelune/MarjanTomš ič ; Ljubljana: Studentska založ ba,2008-2013 PoljubČrnegajezera,saga Usluž benka/AnnalightNight; UslužbenkaZmaja,sagaUsluž benka/AnnalightNight; Uslužbenkasenc,sagaUsluž benka/AnnalightNight;vse Portorož :Murano,2013 (ANI) OŽIVLJENJU,VESOLJUINSPLOHVSEM KOMETISON(C/2012S1) SEJESTOPIL »Konecletoš njegaletapričakujemopojavkometapoimenuIson.Gre zanajlepš orepatico,kijobomogoče videtisprostimiočmiinhkratiuvrstitimednajlepš evzadnjih desetletjih,« so napovedovali astronomi in bombastično napovedovali časopisi. A ž al se napovedi niso uresničile. KerjepotovaltakoblizuSonca,gaje 4 njegova toplota preprosto stopila. Ostaljesamoš eplinastioblak,kise počasiizgublja. Odkrila sta ga Vitalij Nevski iz Belorusije in Artjom Novičonok iz Rusije septembra 2012. Ob odkritju so domnevali, da ima premer okrog 5km,kasnejepasejevrednostzmanjš alana2km.Naslikijekometfotogra iranspomočjoteleskopapreden jezavilokrogSonca.(ANI) PLANET HUMORJA PONASTAVITEVGESLA BREZBESED >> Oprostite, vaše geslo ni bilo v uporabi več kakor 30 dni in je poteklo. Zato ga morate ponastaviti. rožice >> Oprostite, uporabili ste premalo znakov. leperožice >> Oprostite, uporabiti morate vsaj en numerični znak. 1leperožice >> Oprostite, ne smete uporabljati presledkov. 1leperožice >> Oprostite, uporabiti morate vsaj 10 različnih znakov. 1jebeneleperožice >> Oprostite, uporabiti morate vsaj eno veliko tiskano črko. 1JEBENEleperožice >> Oprostite, velikih tiskanih črk ne smete uporabiti zaporedno. 1JebeneLepeRožice >> Oprostite, če vnašate stavek, morate uporabiti več kakor 20 znakov. 1JebeneLepeRožice,DajMiŽeEnkratTaPrekletiDostop >> Oprostite, v stavku ne smete uporabljati ločil. 1JebeneLepeRožiceDajMiŽeEnkratTaPrekletiDostop JebemtiMater >> Oprostite, to geslo je že uporabljeno! 5 POROČAMO ROKODELSTVOSPEKULATIVNEFIKCIJE PRVADELAVNICA-TRUBARJEVAHIŠALITERATURE NOVEMBER,DECEMBER2013 PripravilBojanEkselenski PRVASLOVENSKADELAVNICASPEKULATIVNE FIKCIJE Clani druš tva Zvezdni prah smo v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani organizirali Delavnico kreativnega pisanja spekulativne ikcije. Projekt je inanč no podprl Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti(JSKD).Tojeprvitakš endogodekvSloveniji. Moja prič akovanja so bila precej skromna. Rač unal semnatri,mogoč eš tiriudelež ence.Nakoncujihjebilo osem. Izredno zanimiva je bila tudi sestava udelež enk in udelež encev. Skupaj so se znaš li ž e precej izkuš ene pisatelji/ceinpopolnizač etniki/ce.Tudidrugač eješ lo zapisanodruš čino.Sodelovalisoodš tudentadoodvetnice.Skratka,izrednadruš čina. Delavnicasejeodvijalavtrehzaporednihtorkihpo dve š olski uri z dodatnim debatnim č asom. Zač eli smo 19. 11. 2013 ob 18h inzaključ ili 3. 12. 2013 ob precej pozni uri. Predavali smo dr. Robert Simoniš ek, Andrej Ivanuš ainmojamalenkost,kisembiltudiorganizator delavnice. Za potrebe delavnice sem v tem č asu izdal tudi epriroč nik Rokodelstvospekulativne ikcije1. Knjiga je v e-obliki na voljo na Biblosu (www.biblos.si/lib/ book/9789619347195) za izposojo ali nakup. Vsak udelež enecdelavnicejedobilDVDsknjigo,rač unalniš koaplikacijozapodporopisanjuproze,wordovepodloge za pisanje v skladu s standardi in š e nekaj orodij odprtokodne narave (slovenski Open Of ice in Libre Of icezapisateljevanje,SigilzaizdelavoePubinCalibre za delo z e-publikacijami na osebnem rač unalniku). Pravzaprav so na disku vsa orodja za rokodelstvo v domač iliterarnidelavnici. POTEKDELAVNICE Kakojevseskupajpotekalo?Zarazlikoodnekaterih drugihdelavniczbesedama'kreativnopisanje'vimenu pritejdelavnicinibilonobenihvstopnihpogojev.Nikakorsinismodovolilipredrznostizomejevanjemvpisaz nekakš nimi iktivnimikriteriji.Zač etnadelavnicajebila odprtazavse,negledenapisateljskeizkuš nje,izobrazboaliž ivljenjskistatus.Delavnicasejeloč ilaoddrugih tudi po namenu in izvedbi. Namenjena je bila vsem z ž eljopopridobitviosnovnihobrtniš kihveš čininorodij, potrebnih za pisanje dobrih zgodb, s poudarkom na spekulativni ikciji. Delavnica1, kot ji skrajš ano reč emo, je namenjena tudipoenotenjuterminologijeinvzpostavitviosnovnih standardov.Zaraditega jebila bolj ali manj nizpredavanj z malo debate. Tež ko debatiraš , dokler nimaš vzpostavljenega komunikacijskega protokola. To smo postorilispredavanjiinze-knjigo.Takosotudipopolni zač etnikilahkoudobnostopilinavlakustvarjanjaspekulativne ikcije(pravzapravvsakrš ne ikcije). NEOPISUJ-PRIPOVEDUJ, NEPRIPOVEDUJ-TEMVEČPOKAŽI! PRVOSREČANJE–19.NOVEMBER2013 Na prvem sreč anju smo se spoznali. Najprej »vau« zaradi udelež be. Na tem sreč anju sva z Andrejem na kratko razlož ila, kaj termin spekulativna ikcija sploh pomeni in izpostavila tri ž anrske skupine, ki sodijo v ož jinabor.Sevedaspekulativna ikcijanisosamoznan- Drugi dan na delavnici - levo: beremo; desno: predavatelj dr. Robert Simonišek; 6 POROČAMO stvenafantastika,fantazijaingrozljivš čina,asmosena njihomejilipredvsemzaradiobvladljivostivsebinepri zač etnemspoznavanjustoliteraturo. Vdrugemdelusvanajprejpodalaosnovnetehnič ne standardepri(ne)oblikovanjubesedilazaobjavo.Nata nač in sva predstavila temeljne tehnič ne in terminološ kepojme,veljavnenarazvitihtrgih.Konč nosmopriš li do'resne'vsebine.Nakratkosvarazlož ilanač inpodajanjezgodbe,predvsem,kakoseizognitiduhamornemu opisovanjuinuspavanjubralč evepozornosti. Nakoncupasvasedotaknilaš eprecejš njegaproblema,kigaopaž ajotuditujiuredniki–pozerskegapisanja. To je pisanje, kjer avtorpredstavljasvoje pisanje, v ospredjepostavljasposobnostitvorjenjabesednihzvez, azgodba,č ejosplohima,jevozadju,vsluž biavtorjeve samopromocije. Opozorila sva, č e v kakš ni recenziji opazitemeta izič nozapisovanjenavduš enjanadavtorjevim pisanjem, a skoraj ni nič esar o vsebini, je to primerpozerskegapisanja. Kotsespodobi,jebilanakoncudomač analoga. DRUGOSREČANJE–26.NOVEMBER2013 Nadrugemsreč anjunamjepredavalizkuš enpredavatelj dr. Robert Simoniš ek. Predaval je o poeziji in osnovahproznegaustvarjanja,kotgavidiliterarnistrokovnjak in izkuš en avtor. Odlič no predavanje je hitro minilo.Robertjespretnoizbralprimernepoudarke,saj sta dve š olski uri premalo za celovitejš o obravnavo predstavljenetematike.Popredavanjujeslediladebata, atajebilakratka,kersmobilič asovnoomejenizaradi drugega dogodka za nami. Cisto na koncu smo pobrali nekateredomač enaloge.Stegasreč anjasotudislike. TRETJESREČANJE–3.DECEMBER2013 Tretjesreč anjejebilovsebinskonajobš irnejš e.Obravnavali smo melodijo pripovedi, nadzor nad tempom, izbiroperspektiveinč asovnedimenzijeinnač inu,kako seizognitineumnostim.Cistonakoncujebiloš epredavanjeouredniš keminzalož niš kemdelu.Imelismotudi kratko analizo domač ih nalog in na koncu je sledila obč adebata. Opravili smo tudi anketo, saj smo z njeno pomoč jo dobili dragocene napotke za nadaljnje delo. Objavili smoš erazpiszaudelež enkeinudelež encedelavniceza petvsebinskihsklopov.Vsakdolahkosodelujezenoali več zgodbami,kijihmoraposlatidokoncajanuarja.25. februarjabopredvidomapredstavitevskupneE-knjige. Nekateri udelež enci so pokazali svoje knjiž ne izdelke.Upam,dabodovsipredstavljenivfanzinualinastajajoč i polprofesionalni literarni reviji za spekulativno ikcijo. DOMAČENALOGE Kvaliteta domač ih nalog me je glede na č asovno oknozapripravoprijetnopresenetila.Vsezgodbesoz malouredniš kegainlektorskegač iš čenjainpreurejanja vredneobjave,karjezelodoberpokazatelj.Izzivjebil predvsemnapisatikratkezgodbe,pravzapravč rticena zadaneté me. Delavnicajeuspela.Tudirezultateanketesopokazalizadovoljstvo.Nasreč ososeskorajvsirazpisaliglede mnenj in predvsem izboljš av. Dobili smo dragoceno prič evanje in na njegovi osnovi bomo pripravili novo Delavnico-1insevedaDelavnico-2. DELAVNICA-2? Delavnica-2 glede na obisk Delavnice-1 sploh ni vpraš ljiva.Lokacijaboista,č enambogostiteljodstopil prostor. VsekakorboDelavnica-2boljdebatainmanjpredavanje.Sevedapobomoimelikakš negapredavatelja,ki nam bo predaval o strokovnih vpraš anjih. Ce nam bo naklonjeno,bomogostilitudikakš negaprepoznavnega avtorjaizvennaš egakroga. Predvidoma bo Delavnica-2 marca in aprila 2014, a Delavnica-1aprilainmaja2014.Vzrakujetudijesenskitermin.Vsejeodvisnoodinteresa. Literarna scena bo zaž ivela, ko bo povezanih dovolj ustvarjalkinustvarjalcev.Najboavtoricagospodinjska pomoč nicaalidoktoricaznanosti,najboavtorključ avnič ar ali doktor knjiž evnosti, pomembno je, da napiš e dobrozgodbozdobroidejo. Drugi dan na delavnici (vse foto BEK) Prvi dan na delavnici — Bojan predava (foto ANI) 7 POROČAMO HOBIT:SMAUGOVAPUŠČA PREDPREMIERAFILMA:CINPLEXX,KRANJ-11.12.2013 PripravilAndrejIvanuša Ja,resje!Zgodiloseje!BojaninAndrejsvabilavabljena kot urednik in novinar č asopisa(!) Jaš ubeg en Jered na predpremiero ilma Hobit: Smaugova puš ča. Tolejebilozanajuprvič ,dasvadobilapovabilokotVIP gostasplač anovstopnicozaogled ilma. Tako sva se v sredo, 11.12.2013, oborož ila z dobro merodobre volje in obiljemfotografske opremeter se podalananajino'epsko'potovanjeizMaribora,oz.Celja preko Ljubljane do Kranja, kjer sva 'nastopila', v Cinplexx-u.Vsekakor,toninič protitistemupotovanju, kigaž evdrugem ilmuopravljaHobitBilboBisaginiz svojepriljubljeneS(t)ajerskevsedo... Vendarjebilž epoglednavhodnoavlozeloohrabrujoč . Dva š krata sta varovala krutega Orka, ki je trgal svoje verige in straš il obiskovalce s svojim rjoveč im glasom. Ampak, uč inek ni bil preveč dober. Kajti vsi, tuditistinajmlajš i,kisesicer'groznobojijoparkeljnov', sosež elelifotogra iratiznjim.Tako,zaspomin!Zagotovonarobesvet. Navzgorpotekočihstopnicahsvapriš lavTolkienovski raj,kjersokraljevalevilinkelokostrelke,š kratijekloseki in š e ljudje v srednjeveš kih oblačilih, ki so na stojnicah prodajali'srednjesvetno'kramo.Vsekakorobetavenzačetek ilmskepredstave.Cebinekaterinekupovalikokic(in jihsevedapridnorazsipavalivgneči),bičlovekpomislil, dasmoserespreselilitjavSrednjisvet. Organizatorjisouspelizbratizanimivodruž bo.Najbolj eminenten gost je bil ameriš ki veleposlanik v Sloveniji JosephA.Mussomelizdruž ino.Videloseje,danibilsamo VIPpovabljenec,temveč,dajepravtakotolkienovskifan in vsi člani njegove druž ine so už ivali pri ogledu ilma. Nagovorpred ilmomjeimelConnorSnowdenizBritish Council-avSloveniji.Obtemsosi ilmmeddrugimiogledali š e Miha Hočevar, Saš a Einsiedler, Ana Marija Mitič, Nuš kaDraš ček,ErazemPintar,JurijSchollmayer,KatarinaJurkovič,DavidUrankar,MatejaCotar,… Na predpremieri se je trlo eminentnih gostov. Tukaj je bil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji s svojo družino. Ni bil le na vljudnostnem obisku, temveč so vsi skupaj uživali ob ogledu filma in v dogajanju okrog njega. Bojansijeprivoš čilinsejezanekajtrenutkovpreoblekelvtolkienovskegaš krata.Sajbisemupridruž il,a sembildoloč enzafotografa.Tudidrugiobiskovalciso sepreoblač ilivjunakeiz ilma.No,seveda,nekateripa so sez njimisamo fotogra irali. Vlogefantazijskih bitij soprevzelič lanitolkienovskegadruš tvaGilGalad. Obiskovalcisoskorajnapolnilidvoranoinmedsproš čenimklepetomkomajč akali,dase ilmprič ne.Anajprej smo posluš ali uvodni govor organizatorja in Connorjevnagovor.Tajepredvsempohvalilodlič neposnetke pokrajine Nove Zelandije, kjer so snemali ž e vse ilmeiztolkienovskegasveta.Sevedajeomenilš eJ.R.R. Tolkiena in njegove knjige. Konč no se je prič elo in 3D izkuš njajebilaresdobra. Popredstavisonaszabavalilikiiz ilma,srednjeveš kigodciinorganizatorjisš ampanjceminsokom.Bilaje zanimivainpolnaizkuš nja,kijobomoč ezletodniverjetnoznovauporabili. Levo: Vsi smo nestrpno čakali, da se film začne — Desno: Škrat Jeklosek in škrat Bojan Ekskladivski 8 3,9/5 FILMI, KINO, DVD HOBIT:SMAUGOVAPUŠČA THEHOBBIT:THEDESOLATIONOFSMAUG OcenilBojanEkselenski Zvrst pustolovš čina,fantazijski www.thehobbit.net Podatkio ilmu Metro-Goldwyn-Mayer(MGM), NewLineCinema, WingNutFilmsSee 11.december2013 Dolž ina:173minut Režiser: PeterJackson Scenaristi: PeterJackson,PhilippaBoyens, GuillermodelToro,FranWalsh Igralci: IanMcKellen(Gandalf),Benedict Cumberbatch(zmajSmaug,Nekromant),RichardArmitag(Thorin Hrastoš čit),MartinFreeman(bilbo Bisagin),OrlandoBloom(Legolas), KateBlanchett(Galadriel),EvangelineLilly(Tauriel),LukeEvans (Bard),LeePace(Thranduil) Kratekopis Nadaljevanje pustolovš čine malega Hobita in njegovo prvo sreč anje z zmajemSmaugom. PODMNOŽICAMNOŽICE Drugi od treh ilmov, napisanih popovestiHobit,jemednami.Gre za enega najbolj prič akovanih ilmov letoš njika. Glede na kultnost rež iserja ilmainavtorjapovestito splohninenavadno. Preden kupite vstopnico, se morate sprijazniti vsaj z neč em – povest Hobit je samo podmnož ica množ ice, imenovane scenarij tega ilma.Tojelogič no,kajti200+straniizvirnezgodbebipovedalivslabihdvehurahdolgem ilmu.Alastniki ilmske licence morajo molsti, doklerjekajzamolž o.Scenaristiso se odloč ili, poleg izvirne pripovedi dodati vse, kar je Tolkien spisal okoli Hobita in Gospodarja prstanov in oba knjiž na dela povezati v logič no celoto. Samo tako je lahko nastalaš eenatrilogijadolž ine,sko- raj enaka ilmski obnovi nekajkrat debelejš eknjige.KervsegaTolkien ni napisal, so si lep kos preprosto izmislili. Film traja skoraj tri ure. In ja, tudivtem ilmubostedelež nihipijevskega Redagasta s prisrč nim ptič jim gnezdom v laseh. Znaten del ilma predstavljajo nastavki Gospodarjaprstanov. Nekako je vse podobno š e eni popularni licenci – Vojni Zvezd. Tuditasejezač elazdrugotrilogijo innadaljevalasprvo.VVojnizvezd nekdo pade v lavo, tukaj pa na nekogapaderaztaljenozlato. Tolkienovski fani - pred ogledom vam svetujem dobrš no mero strpnosti do ustvarjalcev ilma. Neprič akovano potovanje je precej odstopalo od knjiž ne podloge, a tukaj korak stran od knjige daje nov pomen besedi 'odstopanje' . Kot sem zapisal ž e pri Neprič ako- 9 FILMI, KINO, DVD vanem potovanju, ponavljam tudi tukaj – ilm je drugač en medij od knjige in odstopanje od knjige ni nujno slabo. Pravzaprav sploh ni slabo. Več krat se pijansko drž anje plota knjiž ne podloge izkaž e za slaboalivsajnedovoljdobro ilmsko izkuš njo. Pred ogledom ilma sem preprosto odmislil knjigo. Ko gledam ilm,pač neberemknjigein ilmocenjujemkotceloto. POZOR(!)VSEBINA Filmsezač nessreč anjemGanadlfainThorinavgostilnipriKopitljavč u v Breš ah. Ja, v isti gostilni, kjer so hobiti sreč ali Aragorna v Bratovš čini prstana. Tam, kjer so Nazguli izvedli neuspeš en atentat na porajajoč o Bratovš čino prstana. Mogoč e naj omenim zanimivost. V enemzač etnihkadrovuzremotudi Jacksonov obraz. Rež iser rad prevzame kakš no stransko vlogo za mimogredno pojavljanje v kadru. Po tej gostilniš ki izkuš nji se pripoved vrne med visoke vrš ace, kjer smo pustili druš čino v Neprič akovanem potovanju, Pravzaprav bež anju. Ves č as jim besno sledijo orki Azoga Skrunitelja. Tip je š e vedno enako psihotič en. Po svoje mijepriraselksrcussvojobolestno vztrajnostjo. Ker je dovolj nor, napreduje v Nekromatovega poveljnika.Glihavkupš triha. Naš a druš čina se zavleč e v domovanje Beorna, bitja, ki lahko menjava svoj videz. Od tam pa se podajo v Mrkolesje. Zapletejo se v pajč evino, ujamejo jih Vilini oportunistič nega kralja Thranduila. Zatem sledi beg iz vilinske ječ e v sodihzavino.Vmesjevelikokomič nega pobijanja orkov. Ker zvenijo malcearabsko,jihLegolasindruš č inaukinjajomnož ič no,naizjemno pisan nabor nač inov. Seveda je tukaj tudi zmaj Smaug in (dobesedno)vroč azabavavhodnikih mogoč nega Ereborja. VzporednospovestjoHobitapagledamoš e pred ilm Gospodarja prstanov. Ta sezaGandalfaneizteč eponač rtih. Vaginalni simbol iz Gospodarja zamenjasilhuetač loveč ka,dalahko ilmgledajotudi'maladeca'. TEHNIKALIJE Kajveč vamnepovem.Zagotovo bostevsiljubiteljifantazijeinsorodnih ž anrov š li v kino. Več inoma bostezadovoljni.Poprvempredvajalnem vikendu se boste delili na dve sorti – tiste, ki ste ZE videli Smaugovo puš čo in tiste, ki ga SE nistevideli(pagabostekmalu). VsiTolikienovifani,zlastitisti,ki jimukvarjanjesTolkienovozapuš č inopomenitudiprecejresnoprostoč asne aktivnosti, morebiti ne bodo zadovoljni. Zgodba kar mastno zavije s kolesnic Tolkienovega pisanja(tuditisteganeformalnega) in več krat prav konkretno odide daleč izvenTolkienovedediš čine. Film je s stališ ča tehnike vrhunskaizkuš nja.HFR4K3Dsokratice, ki ne pomenijo nič drugega, kot vrhunskovizualnoposlastico. Cineplexx je v podsaharsko SlovenijopripeljalkompetentnopredvajalnotehnologijoinHobitjopolnoizkoristi.Edini ilmletoš njika,ki je tudi vreden takš ne izkuš nje, je meditativnaGravitacija. Glasbena spremljava je domač e gospodarjevska. Morebiti je malce manjizrazita,kotvostalih ilmiho Srednjem svetu. Mogoč e sem ž e polnvsegadobrega.Ja,tobo!CDz glasbo po č udež u najdete celo v domač ihtrgovinah.Lahkopaposež etepodigitalijah. Seveda pa vse v ilmu ni popolno. Ceste ljubitelj logike,potemta svoj del mož ganov malce utiš ajte, vč asihpač istoizklopite.ObLegolasovihvragolijahalivnekaterihscenahvEreborjuvamznaitinavzgor, kar bi moralo iti navzdol. Ceprav sem senzor za logiko dal na OFF, sem se zalotil, kako se nasmiham oblogič nihdebilnostih. Nadalje, za moj okus je vse preveč lovljenja, bež anja in demonstracije različ nih nač inov pobijanja Levo: Poblegi Ork je bil ujet v Kranju — Desno: Zmagovalna ekipa, ki je ujela Orka (Vsi člani društva Gil-Galad in navdušenci nad Tolkienom.) 10 FILMI, KINO, DVD SKUPAJ3,9/5 Filmprizgodbiinizvedbinajveč izgubiznerazumljivimilogičnimi mimosuki(nanekatereodnjihbi ustvarjalcimoralipopaziti). nesreč nihorkov.Divjidirjepopestritev,č egajezaš čepec.Atukajga je malce preveč tudi za moj zelo tolerantenokus. Seveda so to izlivi nerganja nekogazelorazvajenegazrazlič nimiizdelkinamljubihž anrov. PREPREMIERA Pomemben del izkuš nje je bilo spremljajoč e dogajanje. Z Andrejemsvabilagostanapredpremieri vKranjuinCineplexxsejepotrudil. Tolkienovo druš tvo Gil Galad je pripravilo stojnice, č lanice in č lani so se oblekli v kostume in odlič no popestrili dogajanje. Zraven so bili tudi iz druš tva Ampus, specialisti zadomač erokodelstvosrednjeveš ke opreme. Pogreš al sem edino WitchKingaskonvencijeNMN. Mož no je bilo fotogra iranje v druž bi š kratov, vilincev, vilink in orkov. Na voljo je bilo tudi nekaj kostimov, da si lahko sam postal š krat. Zabavno! Raj za ljubitelja norč ijmojevrste. Pred predstavo je bilo ž rebanje vstopnic in potem boj za glavno nagrado, ki jo je darovala Zlatarna Celje. Ko smo ž e pri sponzorjih … Medijski del je pokrival Zurnal24. Ce ste bili tam, lahko pokukate na Zurnal24.si, mogoč e so tudi vas ujeli v objektiv. Vsekakor več o spremnemdogajanjupovedoslike. OBISKPRITETIKONKLUZIJI Na koncu pa moramo urediti TetaKonkluzijainstricMnenje Zgodba 1,4/2 Izvedba 1,2/1,5 Igra 0,8/1 Tehničnaizvedba 0,5/0,5 zmeneksKonkluzijoinsepogovoritisstricemMnenjem: Vse te prigode so predvsem v služ bi zabavnosti. To jim je olajš evalnaokoliš čina.Vsebinskazamera pajerazvleč enostnarač unneprestanegatekanja.Tegabilahkonekaj porezali,sajjeznatendelnamenjen prikazu Legolasove akrobatike in zabavanjunarač unpisaneganabora usmrtitev Orkov. Malce problemaima ilmtudizaradidejstva,da je treba nekaj pustiti tudi za tretji del. Drugač e pa je ilm vrhunska izkuš nja,sajtehnič nikvalitetiizvedbenikajoč itati.3Dnivsiljiv,sam sebinamen,temveč jedelizkuš nje. Glede na lanski 3D brez HFR je napredek oč iten. Film obstaja tudi v 2D verziji, a vam te izkuš nje ne morem priporoč iti. Izjema je samo manjš ina,kiimatež avezaradioč al zaogled3D. Skratka, podarite si bož ič no darilo in si ilm oglejte v kinu, po mož nosti HFR 3D. Ne sramotite se s piratovanjem. Naj vam crkne rač unalnik, č e ste takš en Skot (Gorenjc, ipd.), da vam je ž al tistih nekajevrovzavstopnico.Verjemite mi, č e se imate radi, si zasluž ite polno3Dizkuš njovelikegaplatna. <> Levo: Slovenski vilinki med pogovorom — Desno: Člana zmagovalne ekipe nad Orkom razkazujeta mišice. 11 FILMI, KINO, DVD 3,0/5 THOR:SVETTEME THOR:THEDARKWORLD ZavasgledalBojanEkselenski Zvrst znanstvenafantastika,pustolovš čina,spektakel Podatkio ilmu MarvelEntertainment,MarvelStudiosSee 8.november2013 Dolž ina:112minut Režiser: AlanTaylorYost,JamesGunn Scenaristi: ChristopherYost,ChristoperMarkus,StephenMcfeely Igralci: NataliePortman(JaneForster), ChrisHemsworth(Thor),IdrisElba (Heimdall),TomHiddleston(Loki), AnhonyHopkins(Odin),KatDennings(DaryLewis),RayStevenson (Volstagg),ChristopherEccelston (Malekhit) Kratekopis Nadaljevanje Marvelovega stripa, kjer ima Thor le malo skupnega z nordijskim bož anstvom, razen kladiva. Svet teme je nadaljevanje izvirnega Thora. Gre za, kot ž e veste, Marvelovstrip,udejanjenvgibljive slič ice. Zavedajte se, da tukajš nji Thorznordijskimbož anstvomdeli samoimeinkladivo.Vsedrugojev stilu ameriš kega izvoza ameriš ke pravič nosti. Film ima tudi zgodbo. Na sreč o ni popolna ž alitev povpreč no bistrega homo sapiensa. V č asu pred naš im vesoljem so vladali temni vilini, a so bili pri poskusu odstranitve Asgarda poraž eni. Njihovo osnovno orož je je eter, ki odstrani svetloboizvesolja.Filmnamprikaž e č isto pravo bitko z laserji in podobnim,č esarsenebisramovala niti Vojna Zvezd. A demokracija vednozmaga. Dolgoč asasovilinissvojimvodjem Malakitom dremali spanec poraž enega. A zgodi se, da se na 12 vsake toliko devet svetov Asgarda poravnainpojavijoseč udnegravitacijskeanomalije.Njihlogika?Cev ilmu iš čete pridevnik znanstveno, teganajdetesamovredkihprebliskih, drugač e je vse v služ bi dobrih fantovinnekajdeklet. V tej poravnavi Jane naleti na eter in ga vsrka. Tako dobesedno postane eterič na. Malakit zavoha posel in njegova vojska se zbudi. KerpaseThorindruš činenestrinjajo z nastopom islam…, pardon, komun...,, š e enkrat pardon, temne sile,krenejovakcijo.Thorsepovež e tudi s svojim zaprtim bratom Lokijem in igre se lahko zač nejo. Imamo tudi č isto vojno-zvezdno bitkomedoblaki,paklasič noklofutanjeinseveda»pusonalice«. Filmjetehnič nobrezhiben.3Dje už iten, zvoč na podlaga je klasič na, kakrš no pač prič akujemo. Igra glavnih je na nivoju prič akovanj, a scenarijjimnedajemoč ipreseganja kliš ejskih igur. Imamo nekaj osnovnoš olskeljubezni,pogreš anja mame,oč etovskilik,junaš tvo,spletkarstvo in seveda ogromni bazen vrednotnajboljdemokratič nedrž ave na svetu. Izvirni Thor je imel boljrazdelanozgodbointamkajš nji likisobilimanjomejeni. Seveda pa moramo poč akati na tetoKonkluzijoinstricaMnenje: TetaKonkluzijainstricMnenje Zgodba 1,0/2 Izvedba 1,1/1,5 Igra 0,5/1 Tehničnaizvedba 0,4/0,5 SKUPAJ3,0/5 karpomenidobroizkušnjo.Film jevredenogledavkinu,aneiščitepresežnikovnavsebinskem področju.Jihni.Spektakularno posnet ilmjepredvsempašaza čuteinmanjzaintelekt,anasrečoganekazijoneumnosti. 4,5/5 FILMI, KINO, DVD GRAVITACIJA GRAVITY ZavasgledalBojanEkselenski Zvrst drama,znanstvenafantastika Podatkio ilmu WarnerBros.,EsperantoFilmoj,HeydayFilms 4.oktober2013 Dolž ina:91minut Režiser: AlfonsoCuaró n Scenarista: AlfonsoCuaró n,Joná sCuaró n Igralci: SandraBullock(Dr.RyanStone), GeorgeClooney(MattKowalski), EdHarris(glasoperaterja) Kratekopis Kaj vse se lahko pripeti Sandri in Georgu, ko poskusita popraviti ostareliHubblovteleskop. Gravitacija je na prvi pogled nepotrebeninneumen ilm.Ampak samo na prvi pogled. Na drugi pogled pa gre za eno boljš ih ilmskih izkuš enj v absolutnem smislu. Zgodbajevosnovisilnopreprosta. Znanstvenica Stonova in izkuš en astronavt Kowalski z vesoljskim taksijem Explorer popravljata vesoljski teleskop Hubble. Dobita obvestilooeksplozijiruskegasatelita.Sevedapataeksplozijaprinese tež ave, veliko tež av. Delci unič ijo Explorer, pobijejo vso posadko in ostaneta samo dr. Stone in Kowalski. Izkuš eni astronavt prevzame vajeti v svoje roke. Priti moratadoISS(Mednarodnevesoljskepostaje).Ampakkmaluseznajdeta pred dilemo, kdo bo prež ivel. Kowalskisež rtvuje,Stonovaprež ivi in vstopi v zapuš čeno postajo. Ampak tudi tam ni varna. Delci razbitega satelita namreč krož ijo okoliZemljeingrozijo... Film nas ne mori z izvozom demokracije v vesolje, ne najeda z neumnimi druž inskimi travmami in tudi ne z romancami. Edina romancajeljubezendoprež ivetja. Najosupljivejš ajerež ija.PoAvatarjujetoprvi ilm,kiupravič i3D. Verodostojnost breztež nostnega stanja je naravnost 'gate trgajoč a'. Pridevnik znanstveno je š e kako upoš tevaninves ilmtemeljiravno natem.Omenitimoramfantastič ne posnetke naš e Zemlje iz vesolja. Skratka,grezaizjemnovizijo,pravzaprav vizualno revolucijo, vredno samo velikega platna. Najbrž je ta ilm trenutno edino, kar osmiš lja nakup velikanskega 3D televizorja. Edini ilm, ki se lahko primerja, je Odiseja 2001 iz davnega 1968. Nisem se zmotil. Res gre za ilm iz leta1968indodanesnisobilisposobni posneti kaj tako vesoljsko verodostojnega. V obeh ilmih je pridevnik znanstveno na prvem mestu.Oba ilmadruž iodraslapripoved brez nepotrebnih neumnosti, namenjenih »š irokemu krogu gledalcev«,karkoliž etopomeni. Skratka,č asjezatetoKonkluzijo instricaMnenje: TetaKonkluzijainstricMnenje Zgodba 1,8/2 Izvedba 1,4/1,5 Igra 0,8/1 Tehničnaizvedba 0,5/0,5 SKUPAJ4,5/5 Sešteveknampričaraenonajboljših ilmskihizkušenjzadnjih let.Filmjeobvezenzavse,ki imateradiodličnoposnetodramoinznanstvenipoglednavizijo ilmskegavesolja.najbrž bomoznovačakalinekajletna kajpodobnega.Edinaopcija ogledajekinov3D.Čepaste zamudili,boodličnaopcijaBDv 3Dinpredvelikim3Dzaslonom. Vsedrugobobistvenooklestilo vizualnoizkušnjo.No,ševedno paostaneodličnaigrazodlično minimalističnozgodbo. 13 FILMI, KINO, DVD 2,2/5 DUŠA THEHOST ZavasgledalBojanEkselenski Zvrst triler,znanstvenafantastika Podatkio ilmu ChockstonePictures,NickWechsler Productions,SilverReel 29.marec2013 Dolž ina:127minut DVD–13,99€ Režiser: AndrewNiccol Scenarist: AndrewNiccol Igralci: SaoirseRonan,MaxIrons,Diane Kruger,JakeAbel,Chandler Canterbury,WilliamHurt,Boyd Holbrook Kratekopis Uh,Somrakbrezvampirjevinzgodba je nedvomno ž alitev za pridevnik'znanstvena'. ODuš isinisemdelalutvar.Film pač nima duš e in je mineš tra, ki somrač nopripovedprenesevKradljivce teles. Nazadnje smo se s telesnimi lopovi sreč ali v Invaziji. Duš ajebil(iz)rojenizključ nozaradipotrebekravatarjev,dajahajona valupopularnostiSomrakaStephanie Mayer. Film je posnet po »znanstveno« fantastič ni knjigi StephanieMayer.Knjigosemvzelv roke,ponekako100stranehsadomazohistič negamuč enjarazumaje oblež ala v kotu. Ce sem okruten, grezaž alitevpridevnikaznanstveno pri pojmu znanstvena fantastika.Debelaknjigajelahkouspavankasamo,č enekogač astite,davasz njolopnepoglavi,sajvasobbranju prime, da nekoga nekam poš ljete. Da, tako hudo je. Somrak je proti temu vrhunska literatura. Ze pred ogledom ilmasinisemdelalutvar. Pripovedni lok je pravzaprav Somrak brez vampirjev. A ker se mora nekaj svetiti, so tu v sijoč e š koljke zaprta svetleč a lovkasta 14 bitja. Ta fentajo izvorno osebnost innaredijoiznjeljubkoovč ko,idealpridnegaotroka.Odš ež ivihljudi se loč ijo po svetleč ih oč eh. Tista o blodinkah,daimajooč ikotzvezdice, tukaj dobi popolnoma nov pomen.Birekel–odsameljubkosti sejimoč isvetijoodvsegadobrega. A ljudje se ne strinjamo, da nas nekdo paci ira mimo naš e zasebne volje.Torejječ aszavsebinoDuš e. Spremljamo potovanje deklič a Melanie Stryder (Saoirse Ronan). Nekega dne jo ujamejo tujski predatorji,t.i.Lovciv inihgvantihinz modnimiprič eskamipodvodstvom Lacey (Diane Kruger). Seveda jo ujamejo,č epravsskokomvprepad naredisamomor.Zatemvnjonaselijo tujsko duš o Wando (Popotnico),kijijetož eosmotelo. Pravi veteran torej. Ti duhovni paraziti so nesmrtni in menjavajo telesa,kotmiobleke.Aizvirnaosebnost Melanie ni pokonč ana in v telesu se zač neta prerivatiMelanie in Wanda. Gre za nekakš no Bello s shizofrenijo. Melanie obč asno dobi nadzor nad svojim telesom, a sč asoma z Wandonajdetaskupnijezik.Kotbi Bella,kiljubivampirja,naš laduš evnimirzBello,kisejidogajajovroč ekrvni volkodlaki. Najdeta prež ivele ljudi in tam se splete klasič en somrač niljubezenskitrikotnik.Kar zabavno, kajti vsaka od duš , prerivajoč a v telesu Melanie (Wande) imasvojegaizbranca. Takosezgodbanekakopokveč eno prevleč e do konca. Kaj več vam nimam za povedati, saj vse skupaj potekasilnopoč asi.Logič nihlukenj je kar nekaj, kopiranja Somrač enja š e več , vendar je to samo plus za ciljno publiko. Najviš jo povpreč no ocenoso ilmudalenajstniceizpod 18 let starosti, torej ciljna publika trž nikov,kisozaukazalita ilm. Zdaj pa k okoliš kim zadevam. Filmjesicerkorektnoposnet,vendar seveda brez presež nikov. Igra vseh je povpreč na in malce izpod, kajti po polž je plazeč se scenarij nikomurnedovolikakš negaposebnegarazvoja. NajsetetaKonkluzijanaslonina mojoramoinsezjoč e: TetaKonkluzijainstricMnenje Zgodba 0,8/2 Igra 0,5/1 Tehničnaizvedba 0,5/1 Kvalitetapaketa 0,2/0,5 Vrednostzadenar 0,2/0,5 SKUPAJ2,2/5 Nepretresljivaocena.Filmje primerenzaljubiteljeSomraka, aostalimsezehalnovodenježe videneganeboprevečdogajalo. Naj š e omenim, da je tehnič na kvaliteta DVD-ja brez posebnih dodatkov precej mejna, saj je moj vrhunskiHarmanKardonDVDpredvajalnikimelnekajtež av. Nakuptudinemorempriporoč iti, razen, kot sem omenil, fanom Somrakainpodobnega.DVDdobite vvideotekahinknjiž nicah.Vpraš anje,č ejevredenpasovneš irine,č e ga hoč ete ukrasti Piratom iz Karibov. <> 3,5/5 FILMI, KINO, DVD ENDERJEVAIGRA ENDER'SGAME ZavasgledalBojanEkselenski Zvrst akcija,znanstvenafantastika,pustolovš čina Podatkio ilmu SummitEntertainment,OddLot Entertainment,ChartoffProduct. 1.november2013 Dolž ina:114minut Režiser: GavinHood Scenarist: GavinHood Igralci: HarrisonFord(polkovnikHyrum Graff),AbigailBreslin,HaileeSteinfeld,AsaButter ield(Ender Wiggins),MoisesArias,Ben Kingsley(polkovnikMazerRackham),ViolaDavis Kratekopis Rekrutiranimladenič EndersespopadesFormniki,kisohumanocidnarasainnasskorajizbriš ejoiz Vesoljaobprviinvaziji. Enderjeva igra je kar konkretna literarna franš iza. Izvirne knjige priporoč ajocelonaameriš kihvojaš kih š olah. A se s tem v sedanjem č asu ne bi hvalil. No, romani in povestisozelocenjeni,prevedeniv mnogo jezikov, tudi slovenš čino. Branje vam priporoč am, saj ne gre zapo lasto reklamo US Army. Zgodba ni kliš ejsko klofutanje med dobrimi izvozniki demokracije in komunistič nimiž už ki. Dogajanjejepostavljenovprecej daljno prihodnost. Zemljo naskoč ijo mravljam podobni ž už ki, a jih z dnevnega reda spravi samo en samcat č lovek – polkovnik Mazer Rackham. Cloveš tvo prič akuje, da je bila dobljena samo bitka, ne pa vojna. Zanovspopadurijootroke,pravzaprav izjemne otroke. Fantič Ender Wiggins je izjemen tudi med temi izjemnimi. Njegova izjemnost pade v oč i polkovniku Griffu. ta ga ves č asporivanaprej,gapostavljapred izzive.Enderteizzivevednoledeno hladnosprejmeinjihpremaga.Vse te priprave pa so namenjene inalnemu obrač unu s Formniki (tako se imenujejo tehnološ ko napredni ž už ki, ki pa so š e vedno po duš i mravlje).Taž už kastideljeposvoje podoben Vesoljskim bojevnikom. Prikaž ejo vojne ž už ke in misleč e ž už ke.Samodruž baprihodnostini tako karikirano militaristič na, kot je v omenjenem Verhovnovem ilmu.Tamtistihnacistič noopicanjenihljudinisijemalresno.Tukajgre za resnejš i pristop. V tem ilmu zgodba lepo prikazuje razvoj fanta invelikdelč asanimamoopravkaz velikimi eksplozijami in izvozom demokracije, temveč razvojem likov, njihovimi medsebojnimi odnosi in razmiš ljanjem o etiki in smislu poč etja. Glavna zvezda je odraš čanje v č orbi izzivov, ki jih postavljajoodrasli. Moramomenitiprizorevobmoč jubrezgravitacije,prikaztehnologijeintudilike.Tisosicernamerno poudarjeni,mnogikliš ejski,vendar dobro izvedeni in vodeni. Morebiti je premalo poudarka na ž už kasti strani. Zaključ ek je po svoje presenetljiv in dopuš ča nadaljevanje. Ce bo ilmprineseldovoljobilen inanč ni tok,gagotovovidimo. Posebni uč inki so korektni. Filma niso tlač ili v 3D, ker itak ni zamera.Scenezbojnimisimulacijamisož evidene,vendarverodostojno izpeljane. Znova hvalim brezgravitacijske boje. Več krat me je spomin zapeljal na ž e omenjene Vesoljske bojevnike. Ce je bil tam genocid nekaj zaž elenega, je tukaj zadeva bistveno drugač na. Kljub vsemu pa ilm č isto ne sledi knjigi, sajjetozaradiprepletenostipripovednih niti skoraj nemogoč e. Film povzemasamoglavnonitintostoridovoljpremeteno,daljubiteljiZF -jassoljonebodouž aljeni.Mogoč e bodo razoč arani ljubitelji besnega izvoza demokratič nih vrednost in velikih pokalic v akciji. Struktura ocen na IMDB kaž e, da so najbolj izvisela ravno ta »moš ka« prič akovanja. Film se je najmanj dogajal ravno fantom v mladič kastih letih (nijoš katihpotrebnic,velikihpuš k inobiljavelikiheksplozij).Nasploh je ilm zaradi pazljivega razvoja likovinnjihovedinamikeboljsedel ž enskipubliki. Konkluzijapapravisledeč e: TetaKonkluzijainstricMnenje Zgodba 1,4/2 Izvedba 1,1/1,5 Igra 0,7/1 Tehničnaizvedba 0,3/0,5 SKUPAJ3,5/5 Skupajimamozaogled ilmav kinu3,5/5,torejgrezakorekten izdelek,vredenogledavkinu. Čepravni3D,muteganejemljemvzlo.Največjapripovedna ranajemestomaraztrganapripoved,malcepremaloseposvečažužkominkonecjeboljepizodnenarave. Preprostopriporočam. <> 15 2,6/5 - 2,5/5 PREBRANO ZA VAS BOJNITIGER DAVIDGIBBINS:THETIGERWARRIOR ZavasbralBojanEkselenski PrigodeJackaHowardaposvojespominjajonaprofesorja Roberta Langdona. Imamo raziskovalca preteklosti,velikotehnič nelatovš čineinvozadjuprež itakš naalidrugač nahudodelskadruš čina.PrebralsemzadnjiGibbinsoviknjigiinlahkojuocenimkarskupaj.Gre zapodoben razvoj zapletain izvedbo razpleta, zato ne zgreš imsskupnoobravnavo. BOJNITIGER Zgodba govori o artefaktu prvega kitajskega cesarja, odisejadi dveh rimskih ubež nikov iz partskega ujetniš tva, rimskih ostankih daleč na vzhodu, svileni poti in angleš kegapotikanjapopragozdu Indije. Nima smisla, da vam s podrobnostmi vzamem bralne už itke. Ce ste prebrali prejš nje Gibbinsove knjige o Howardovihprigodah, natanko veste, kako vse poteka. Najprej malce dogajanja v zgodovini, pa vrnitev v današ nji č as, malce bolj ali manj napete igre mač keinmiš iinsevedasreč nikonec. Avtorjevknjigo,kotjenjegovanavada,vlož ilogromnoraziskovalnegatruda.Vidise,daobvladaobravnavanosnov.Zgodbaseveč inomatekoč ebere.Sevedavsi, kisovraž itetehnič nepodrobnosti,nebostenajboljuž ivali,atojecena,kijoplač atezalepopeljanotrilersko izkuš njo. Kljub vsemu pa v tej knjigi ni tiste magič ne napetosti,ninekegadovoljkarizmatič negazlobca. Gre za už itno ž anrsko delo, a ne prič akujte nekih posebnih literarnih presež nikov. č e so vam bile vš eč prejš njeGibbinsveknjige,vambotudita. Naslov Bojnitiger/DavidGibbins Orig.naslov TheTigerWarrior(slovenskij.) Prevajalec/ka ElenaDoren Založnik Trž ič :Uč ilaInternational,2010 Fizičniopis 400str.,24cm ISBN ISBN978-961-00-1065-4 UDK 821.111-311.3 COBISS.SI-ID 251424256 TROJANSKAMASKA Trojanska maska se ukvarja z odkritjem Troje. Vrnemo se v č as odkritja legendarne Troje ob koncu bronastedobe.Zraven so hvalež ni hudobci v oblikisodobnihnacistov, obiš čemo zadnje dneveReicha,sepotapljamo in odkopavamolegendarnomesto. Samo vodenje zgodbe jeenako,kotvostalih Gibbinsovih romanih. Znova obilo ukvarjanja s tehniko, klasič ni uvodvpreteklosti,kisluž izaiztoč nicoinsevedazaključ ni boj. Vse se vrti okoli znamenite Agamemnonove posmrtnemaske.Avtornamserviranekajiskrihdomislic in knjiga je malce boljš a od Bojnega tigra, ki je po mojem mnenju niž ek Howardovih pustolovš čin. Nekaj domislicjedobroizvedenih,nekajpaslediž euteč enim kliš ejem. Poč asibomoralavtormalcespremenitisvojoformulopodajanjazgodbe.Znovavelja,č esevamjedogajala Atlantida, Križ arjevo zlatoali Judež ev kelih, se vam bo tudiTrojanskamaska.Vnasprotnempač ne. Konkluzijainocena(vsebina)-BOJNITIGER Konkluzijainocena(vsebina)-TROJANSKAMASKA Zgodba 1,5/3 Zgodba 1,7/3 Izvedbaideje 0,6/1 Izvedbaideje 0,6/1 Umeščenost 0,5/1 Umeščenost 0,6/1 VSEBINA 2,6/5 VSEBINA 2,9/5 Užitnožanrskodelobrezpresežnikov. 16 Avtorbomoralspremenitiformulozapodajanjezgodb. 2,9/5 - 2,5/5 PREBRANO ZA VAS TROJANSKAMASKA DAVIDGIBBINS:THEMASKOFTROY ZavasbralBojanEkselenski Naslov Trojanskamaska/DavidGibbins Orig.naslov TheMaskofTroy(slovenskij.) Prevajalec/ka AndrejZavrl Založnik Trž ič :Uč ilaInternational,2011 Fizičniopis 350str.,24cm ISBN ISBN978-961-00-1157-6 UDK 821.111-311.3 COBISS.SI-ID 255805952 OBLIKOVANJEINPODOBNO Zaobeknjigilahkopodamenakeocenegledespletne podpore,oblikovanjaindobljenegazadenar. Avtorimasvojospletnostran,ananjejsosamonajosnovnejš i podatki. Na voljo je tudi brezplač no branje poglavjaintojevse.Oblikovanjeknjigslediprecejklasič nemu vzorcu. Naslovnice in ostalo oblikovanje je korektno,nipapresež nik. Na koncu š e cena. Ce se odloč ite za mehko vezavo, skleneteprecejugodenposel,atrdavezavapomenikar precejš enstroš ek.34+€jevelikozaknjigo,kiniravno literarnoestetskipresež nik.Boljejezž epnicami,č ejih 'ujagate',tesookoli15€inpovpreč jejezlatasredina. Knjigi si, č e ste ljubitelj tehnološ ko – arheološ kih trilerjev,sposoditevknjiž nici,sajstaobrtniš kobrezhibna izdelka. Zgodba lepo teč e, nikjer ne pade v neumnostiinzavlač evanje,agrezaž enekajkratvidenoformulo. Nekateri bi radi š e več iste doze in Gibbins vam ustrež e. Tudi meni. Rad imam nekaj, kar mi dovoli sproš čujoč e, a vendarle dovolj izobraž evalno branje. Zanimame,kakojobovtejluč iodneselDanBrownov Inferno.JevsajnaravniZadnjegasimbola?Nikakorne moremmimoprimerjavmedLangdonominHowardom (BrownominGibbinsom). Konkluzijainocena(oblika) Oprema,oblikovanje 1,0/2 Spletnapodpora 1,0/2 Vrednostzadenar 0,5/1 OBLIKA 2,5/5 Oblikovanjebrezpresežkov,spletnastranzosnovnipodatki. ZADNJAIZSERIJEOTROCIZEMLJE JEANM.AUEL:DEŽELAPOSLIKANIHJAM ZavasbralAndrejIvanuša Vmesecunovembru2013jezalož baUčilaInternationalkončnouspelaprevestiinvslovenš činiizdatiš eš esto knjigoizserijeOtrocizemljeavtoriceJeanM.Auel. JeanMarieAuel(Untinen)jebilarojena1936vChicagu,Illinois,ZDA.Jeameriš kapisateljica inskegaporekla. NjenoglavnodelojezbirkaOtrociZemlje,kiobsegaš est knjig.ZadnjaknjigaizteserijejevZDAizš lamarca2011. Zbirkajeprevedenavvečkot25jezikovinprodanavveč kot45milijonihizvodov. Prva knjiga Rodjamskegamedvedaje postavljena v čas 35.000 do 25.000 let pred naš im š tetjem v obdobje poznegapleistocena(ledenadoba).GovorioKromanjonskidekliciAjli,kivpotresuizgubivse,celotnosvojepleme. Sprejmejo jo Neandertalci. V knjigi je govora o njenemodraš čanjuvpopolnomatujemokolju.Nakoncuse zaradirazličnihvzrokovodloči,dapoiš česvojeljudstvo. Druga knjiga Dolina konj pripoveduje dve zgodbi. Prve je Ajlina, ki ž ivi v odmaknjeni dolini (danes Krim) Pritem jiuspeudomačitiparkonj, volka intigra.Druga zgodbagovorioZelandoncuZondalarjuinnjegovemprijatelju Tonolanu, ki se podata na dolgo pot na vzhod ob tokuVelikematerereke–Donave.Konecpotijezanjegovegaprijateljausoden,aZondalarsesrečazAjlo. V knjigi Lovci na mamute Zondalar in Ajla poiš četa ljudi, lovce na mamute in se jim pridruž ita (osrednja Ukrajina).TukajspoznaAjlatemnopoltegačlanaplemena Raneka.Znjimsezapletevresnoljubezenskorazmerjein potujenaletnosrečanjeplemen.Nakoncuknjigespozna, dajenjenaljubezendoZondalarjamočnejš ainodpravise znjimnazajnazahod. Knjiga Potdomov pripoveduje o skupni poti Ajle in ZondalarjaobVelikimaterireki-Donavinavzhod.Njun cilj je današ nja osrednja Francija pod Osrednjim masivom, domovanje Zelandoncev, Zondalarjevega ljudstva. Nakoncusrečnoprispetavbliž inodanaš njegamestaLes EyzesvpokrajiniDordognevFranciji. JedroknjigeZavetjeskalpredstavljaAjlinanosečnost inspoznavanjeZelandoncevternjenvzponvnovidruž bi doplemenskezdravilke. KnjigaDeželaposlikanihjamnadaljujezzgodboAjle, inZondalarjaternjunehčerkiceZonajle.Ajlasevzgodbi bojujemeddolž nostmimladematereinmedzahtevami, ki jihprinaš a š olanjezazelandoni Devete jame.Takobo postalaspiritualnavoditeljicainzdravilkaJame. Serijajevsekakorodličnobranjezavse'pustolovce'in tiste,kijihzanimaž ivljenjekamenodobnihljudi. 17 F INTERVJU KDOJEKARASHYRE? ILUSTRATORMARKJORDAN VprašanjazastavilAndrejIvanuša Marsikdo vpraša, od kod je Mark Jordan? Odgovor je jasen - je naše 'gore list'. Na zadnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu sva se dogovorila za intervju. V Sloveniji je verjetno težko biti ilustrator/risar fantazijskeilustracije? Zelo! To je zato, ker smo majhni, povpraš evanja ni. Cež eje,jeobič ajnovednopogojenozdokajnizkimprorač unom za ilustratorja pri določ enem projektu. NA koncusevednoizkaž e,datopoč nemozato,kernamje preprostovš eč innezato,dasisluž imovsakdanjikruh. Ktemuš edodatnozelopripomoretanaš a'recesija'ali kakorjož eimenujemo?!Zatoveč inatistih,kijihosebno poznam v Sloveniji, poč ne š e druge stvari. Sam moram opravljati retuš e fotogra ij, razne montaž e in izvrstne oblikovalske reš itve za različ ne oglaš evalske agencijeinpodobno. Prosim, če se lahko podrobneje predstaviš? Predvsembimezanimalo,kjevsesoobjavljenetvojeilustracijeinslike? Moje ime je Mark Jordan sem rojen in odraš čal v Trbovljah v Sloveniji. To poudarjam predvsem zaradi svojega imena, ki obič ajno zmede tiste, ki zame sliš ijo prvič . Mark Jordan: Dominator 18 Mark Jordan: Kara Shyre in PawPaw (iz GuildWars) Sem svobodni ilustrator in gra ič ni oblikovalec za oglaš evalske agencije v Sloveniji in v Evropi. Nekatera mojadelasoobjavljenanarazlič nihilustratorskihportalih kot so CGSociety (www.cgsociety.org), Deviantart (www.deviantart.com) in podobni. Nekaj mojih del je bilotudiobjavljenihvsvetovnopriznanihknjigahdigitalne umetnosti Exotique issue 1, Expose issue 8, kjer med drugim objavlja svetovno znani umetnik H.R.Giger(založ nikBallisticPublishingAustralia). Katerajetvojanajboljpriljubljenatematika? He-he, predvsem tisto kar v resnič nem svetu ne obstaja—fantazijavsehvrst. Sledizanimivovprašanje,kisemgazastaviltudi vnaslovu:kdojeKaraShyre? Hmm, ja! Kara Shyre je ime karakterja/avatarja, ki sem ga ustvaril v rač unalniš ki igri Guildwars ž e leta nazaj.Nekajkasnejesemseodloč il,dabomnarisalnjen portret, kot nekakš no fan-art ilustracijo. Bila je risana na osnovi sveta in podob iz igre Guildwars ter z delč kommojeskromnedomiš ljije. Nainternetuimaranger-icakarnekajposnemovalcev. Lahko kaj več poveš o tem, kakšen je odziv na njo in njenega partnerja – belega sibirskega tigrazimenomPawPaw? Mark Jordan: thumbnail iz avtoportreta F INTERVJU Po pravici nisem nikoli preverjal kakš en je bil dejanski odziv na to ilustracijo. Zanimivo je, da z njo nisembilkajpridazadovoljen,kosemjokončal.Nakoncu pa je vseeno precej priljubljena med skupnostjo Guildwarsfanovinvnekaterihdrugihforumihdigitalne umetnosti. Zakaj?Nevem!Mogoč ezato,kerjetematika,izkatere je ilustracija nastala, zelo priljubljena sama po sebi. TudiGuildwarsjepriljubljen'š pil'. Ja,najnepozabimnabelegatigra!Tajebilmojdigitalnispremljevalecvigrikarnekajč asa.Imepajedobil, karmijetakratprvopriš lonamisel. Ilustriralsinekajnaslovnicknjigdomačihavtorjev.Katerazgodbatijebilanajboljvšečinsizanjo naredil'najboljšo'naslovnico? Seveda.Zrisalsemkarnekajnaslovnicknjigdomač ih avtorjev.Morampriznati,daimam'nekoč udnohibo'in sem zelo lenglede branjač esar koli. OK, razenstripov MikijaMusterja,teznamboljkotne—napamet. Ne vem, č e sebe lahko poimenujem 'antibralec'. Ne spomnimseveč ,kdajsemnazadnjeprebralkakš enfantazijski roman ali kaj podobnega. Sem preprosto ilustrator,kineberedostiknjig. Zanimivo je, da mi je pri ilustriranju naslovnic obič ajno uspelo zadeti bistvo zgodbe iz uvodne besede knjige,oz.iztistihnekajstavkov,kisomijihpredrisanjemnapisaliavtorji,alicelosamoiznaslovaknjige.Vš eč mi je risanje naslovnic knjig, ker je vedno zanimivo vstopitivglavonekogadrugegainposkuš atitospraviti napapir,pač epravjesamodigitalni,he-he. Katera je moja najljubš a ilustracija naslovnice? Hmm, tež ko reč em. Ampak, po mojem, bi lahko rekel, dajetonaslovnicaknjigeIndigonovisvetizepaVitezi inCarovnikiavtorjaBojanaEkselenskega. Kakšnisotvojinačrtizaprihodnost? Hmm,tojedobrovprasanje,he-he.Kosembilmlajš i, semsevedasanjarilvmarsič em.Vendarsevelikotega ni uresnič ilo. Potem odrasteš in v ž ivljenju postanejo Mark Jordan: Warrior nekateredrugestvariboljpomembneodmladostniš kih sanj, kot je na primer druž ina. Po pravici povedano ž ivim iz dneva v dan, ž ivljenje už ivam kolikor se da in poskuš am delati predvsem tisto, kar me veseli. Bi si pa ž elelvprihodnostiž ivetsamoodilustracij. Kajbisineznanskoželelilustrirati? Ja, tež ko vpraš anje! To je vedno tako odvisno od inspiracije.Celahkoupam,neznanskobisiž elelbitidel ilustratorjev oz. art departmenta za kakš en fantazijski ilmkotstaAvataraliHobbit,he-he,kotš etisoč edrugih,verjetno!Tojeverjetnoboljž eljapodrugač nikarieri.Aline?<> Mark Jordan: Ice Moon 19 IZOBRAŽEVANJE ALEXANDERA.SCHOMBURG FANTASTIČNIILUSTRATOR PripravilAndrejIvanuša Zaprejš njoš tevilkoJeJsemiskalsliko,kibinajbolje ponazorila svet znanstvene fantastike in fantazije in naletele sem na odlič no ilustracijo Alexa Schomburga. Prič elo me je zanimati kdo je umetnik, ki jo je narisal. Spoznalsem,dasemse‘sreč al’zenimnajveč jihumetnikov na področ ju stripa in fantazijske umetnosti. Rojen je bil na Portoriku, deloval je v ZDA in njegova karierajetrajalaveč kakor70let. narisal svojo prvo znanstveno fantastič no ilustracijo septembra1939zaserijozgodbStartlingStories. Zdajsogaopaziliš edrugi.Leta1940jenarisalilustracijo za Timely Comics, ki so predhodnik znamenite hiš eMarvel.Njegovenaslovniceprikazujejoznamenite pulp- ikcijske junake kot so Captain America, the SubMariner, the Human Torch, itd. Schomburg je v tem č asuosvojilš eair-brushtehnikorisanjainvnjejnarisal Rodil se je 10. maja 1905 v Portoriku, umrl pa 7. aprila1998vmestecuHillsboro,Oregon,ZDA. VNewYorksejepreselilvzač etkuleta1920,kjerje prič elsvojokarierokotkomercialniumetnikskupajš e stremibrati.Nekakosož ivotarilivsedoleta1928,ko jeAlexdobil delopriNationalScreenService.Tukajje risal reklamne slič ice na stekla svetilk in sodeloval pri ilmskihuvodnikih(movietrailers).Vtistihč asihjebilo obič ajno, da so za ilmske premiere obesili svetilke s prizoriiz ilmapredkinematografe.Obtemjepogodbeno sodeloval š e z Better Publications, kjer je oblikoval Thrilling Wonder Stories in š e druge njihove pulpmagazine.Tukajjeizbrusilsvojslog.Biljenenadkriljiv, kojebilopotrebnonarisatinekaj'mehanič nega'.Opazil ga je znameniti Hugo Gernsback, oč e ameriš ke trde pulp znanstvene fantastike. Za magazin Radio Craft je skorajš eststonaslovnicvč asut.i.'GoldenAgeofComic Books'.Vzač etkuleta1950jeopustilrisanjestripovin sejedokoncasvojekariereosredotoč ilnaoblikovanje naslovnicinrisanjeilustracijzaznanstvenofantastič ne magazine, astrološ ke publikacije in knjige, med njimi tudiknjiž noserijoWinstonJuvenile. Leta1977soSchomburgainnekajnjegovihprijateljevtersodelavcevizč asovGoldenAgestripovpoč astili zmonogra ijoInvadersAnnual#1,kijojenapisalRoy Thomas.Leta1986pajeJonGustafsonnapisalknjigoo njeminjopoimenovalChroma:TheArtofAlexSchomburg(založ baFatherTreePress). Schomburgjeprejelveč nagrad:nominacijazaHugo Award 1662 za najboljš ega profesionalnega ilustratorja, Doc Smith Second Stage Lensman 1979, Frank R. Paul 1984, Inkpot, 1985, Kentucky Colonel 1986, 20 IZOBRAŽEVANJE Chesley(A.S.F.A.zaumetniš kedosež ke)1986,Guestof Honor naPulpCon, Dayton, Ohio 1987, nagrada za ž ivljenjskodeloKansasCityComicCon1989,FirstFandom HallofFame1990,47.WorldScienceFictionConvention Noreascon III (nagradaza ž ivljenjsko delo) 1990 in zaodlič enprispeveknapodroč juznanstvenefantastike TheWillEisnerAwardHallofFame1999. Ob podelitvi slednje je Stan Lee, predsednik organizacijskegaodbora,povedalnaslednje: »Alex Schomburgova ilustracija je bila vedno zelo posebna,njegovstiljenekajpopolnomadrugač negaod stilov drugih ilustratorjev. Ko vidiš njegovo ilustracijo, je nikakor ne moreš pripisati komu drugemu. Je edini umetnik, ki ga poznam, ki lahko sestavi moč ne in dramatič ne ilustracije samo z nekaj potezami. Obenem so takoenostavneindelujejonapetoterimaš obč utek,da so kljub temu zelo natanč ne. Ob tem so vsi uredniki vedeli,daselahkozanesejonanj.Negledenatokdajin koliko dela so mu nalož ili, nikoli ni zamudil z oddajo svojihilustracij.« Vsekakor somi njegove slike vš eč . Nekaj manj tiste, ki krasijo naslovnice pulp-magazinov, vendar je tež ko razglabljatiookusuAmerič anov.Vsekakorpasonjegove'č iste'risbeinilustracijeizredne.Obtempamenavduš uje njegova dolgoletna zavzetost za risanje znanstvenofantastič nih'zgodb'. 21 POGLEDI SOBIVANJE PAPIRNATEGAINELEKTRONSKEGA PripravilBojanEkselenski Narazvitihtrgih(beri:angloameriš kih)sevzpostavlja določ eno razmerje med digitalno in elektronsko knjiž noprodukcijo.Motilisosetehnološ kiguruji,koso pred nekaj leti papirnate knjige obsojali na smetiš če zgodovine.TetaZgodovinaseradaponavljainponovila se je zgodba radija, kina in televizije. Nov medij za podajanje vsebin sicer odgrizne del pozornosti, tudi trga,vendarnikolineizrinestarejš otehnologijo,razen, č e star medij nima niti ene same prednosti. Takš na ž rtev je VHS kaseta. Umrla je zaradi ergonomič no in kvalitativno superiornih digitalij. Televizija ni popolno nadomestilo za radio, niti ni bila »kino-morilka«. Tudi internetnipokonč alradia,televizijeinkina,samokarte sosenanovopremeš ale. POHITITE,KONECJEBLIZU Se pred nekaj leti so bili zlasti rač unalniš ki mediji polni pisanja o skorajš njem izumrtju tiskane knjige. Spisaliso ž epogrebno maš o,ki naj bi jodaroval Amazon.Tudinaš erač unalniš kerevijesonaspreprič evale, zdaj, zdaj se bo to zgodilo. Kar zač nite zbirati knjige, kmalu bodo muzejski artefakt. Nekaj č asa je skokovita rast delež a prodaja digitalij in zapiranje knjigarn v angloameriš kem svetu celo dajal iluzijo č esa podobnega. Na veliko so poudarjali prednosti E-knjige. Ampak, vednojeta»ampak«zrncepeskavprerokovalnimaš ini.Rač unalniš kigeekisopreprostopozabilinauporabniš kepreferenceinč istoergonomič neprednostipapirnateknjige.Zategadeljsopolicesknjigamiš edaleč od trž neterminacije. Pravzaprav ljudje več berejo, kotso, tako papirnato in digitalno. So zaprli zadnjo radijsko postajo?Soukinilizadnjokinodvorano?Ješ lapodruš o zadnjaTVpostaja? Nekaj č asa se je res tresla »kindlova gora«, na »amazonovemOlimpu«sejekadilo,strelesoš vigalein glasno je grmelo, a na koncu je v svet pokukalo nekaj digitalnihmiš k.Torundobopapirnataknjigaprež ivela. Fizič na knjiga torej ne bo prež ivela, ker ji v Evropi meč ejopodnogedigitalna,davč nainš ekakš napolena. Tudi krič anje, kako je izič na knjiga kulturna dobrina, ne bo kaj veliko pomagala. Ko se stranke odloč ijo, so krikivpijajoč egavpuš čavizgoljkriki. Zakajbipapirnatoprež ivelo? Razlog je preprost. Elektronska knjiga v trenutni obliki je drugač en in ne nadomestni medij. Določ ene vsebinepreprostonenajdejosvojeelektronskepodobe. Ergonomijainnamenlistanjaješ evednonastrani izič negapapirja.Ceotrokstrgaslikanicoza10€,jetomanj odlomabralnikaza100ali200€.Fizič naknjigajena polici,dostopnavsembivalcemdoma,aelektronskaž di vbralniku,kimogoč enivednopriroki.Kož enanahiš nem bralniku bere svojo priljubljeno revijo, ata ne 22 more brati svojega tehnotrilerja, a mulo ne more do svoje interaktivne slikanice. Več bralnikov, kot imajo nekateri domovi več televizij? Mogoč e. A to ni edina zagata.Bralnapovrš inaE-knjigjeomejenazvelikostjo zaslona. Kaj več , recimo več jem od A5, ni dostopno za obč esprejemljivč loveš kicekin.Stež evidelibralnikA3 formata?SobralnikiA4razš irjeni?Kajpaslikanice50x 50cm?Semijezdelo.LCDzaslonisicernapredujejo,a utrujajo oč i in goltajo elektriko. E-papir od vseh elektronskih naprav š e najbolje posnema navaden papir. Vendar ima druge tež ave, kot je na primer odsotnost barvzasprejemljivcenovnirazred. ZALOŽNIKINAOKOPIH Naš izalož nikisoponepotrebnemnaokopihinbesnovztrajajozneumnotrmoneizdajanjaE-knjig.TrenutnostasamoStudentskazalož baSlovenijeinMladinska knjigaizdalimanjš idelsvojeganaboravE-obliki.Ostaleobč ezalož beskorajnisoomembevredne.VSloveniji smoš eleletosdobiliprviresniknjigarnizelektronskimiknjigamiinprvosploš nodostopnojavnoknjiž nicoz E-knjigami. Ruslici ž al glede na njeno ergonomijo in ponudbo,kljubdobrovolji,nemoremoreč imodernaEknjigarniš ka platforma. Pa bi rad drugač no stanje, upamvanj,kerpotrebujemonekogatretjegabrezroke vzalož niš kimalhi.Obenoviinergonomič nokompetentni E-knjigarni sta trenutno zelo skromno založ eni. Kljub napredku je njuna funkcionalnost š e na zač etku inkarjemogoč enajhuje,vsakajesponudbonasvojem okopu. Mogoč e kdo poreč e, tudi Kobo in Amazon sta vsaknasvojem,tudiprogramskoinstrojno,aprinjiju grezaglobalnagigantainnedrobnaslovenskapalč ka. Soč asna izdaja novih naslovov v E in papirni obliki prinasš eniobič ajnost,temveč posebnost.Kozalož nik izpostavlja soč asni izid v E in papirnati obliki zgolj za ensamnaslov,jetoleta2013znakzahudotrž nomotnjo.Vsajzatrž nonormalnookolje.Anaš trgjedaleč od normalnega. Pravzaprav sploh nimamo knjiž nega trga, temveč več inomarazdelilnicodrž avnihsubvencij.Edini POGLEDI znak trga soprevodi najbolj prodajanih(ne nujno najboljš ih)tujihuspeš nic,kivasnapadajozvsakeizpostavljeneknjiž nepolice. Glavni vzrok za obskurnost E-ponudbe ž di v programskihnač rtihslovenskihzalož b.Tesebojijonovega medija.Sevedatonistrahpredneznanim,tojestrahs č istoekonomskimitemelji.Nastopdigitalnegamedijav svet č udnega knjiž nega monopola vnaš a vsaj sled trž nihzakonitosti. Verjetnojetuš epojmovanjepapirneknjigekototipljive kulturne biti. Knjiga je nekakš na smetana kulture inzatorejlahkoknjigeustvarjajosamoumetnikivsluž binacionalnekulture.Vtemsvetuideja,dalahkovsakdoizdaknjigo,vzrokzapredinfarktnostanje.Nigrozljivejš ega,č ebiknjige,temeljslovenskekultureinumetnosti,pisalegospodinjskepomoč niceinstrojniključ avnič arji.Grozavsehgroz! V elektronski knjigarni so vse knjige na isti š tartni č rti.Tamsodrž avnopodprtiinostaliavtorjivistiizlož bi. Naenkrat se uradno ugleden knjiž evnik znajde v druž bi»po lastih«samoukov.Vrhunskodelo(pomnenjukritikovinzapisovvliterarnihrevijah)doktorjaknjiž evnostijepolegdelagospodinjskepomoč nice,okateri nikjer nihč e nič esar ne napiš e, niti omeni ne, da sploh obstaja.Znajdetase,pomislitevito,naistipolici,morebiti celo eden zraven drugega. Ljudje lahko izbirajo in nadaljnjaprodajnausodadelajeskorajizključ noodvisna od ljudi, ki glasujejo z nakupi in izposojami. V takš nem okolju gospodinjska pomoč nica lahko proda bistvenoveč odvrhunskegaknjiž evnika.Kajtopomeniza kulturo? Sevedaslovenskiknjiž evniinzalož niš kijavnostitak scenarij prav nič ne diš i. Pravzaprav se temu upirajo zaradilastnihkoristiinsvojegapogledanaknjigo. DIGITALNOJIHOVIRA Omenilsemž e,davknjigarnahE-knjignajdetesamo knjige domicilne založ be in nekaj samozalož niš kih izdelkov.Zakajdrugezalož beneprodajajosvojihknjig v E-knjigarni Mladinske knjige? Zakaj so na Biblosu skoraj izključ no knjige Studentske založ be? Biblos je tudidelslovenskihknjiž nicinzveljavnoč lanskoizkaznico si zlahka izposojate knjige, ki so torej ves č as na oč eh bralne publike. Vsi ves č as tarnajo, kako jih Mladinskaknjigadajenaslabš epozicije. E-knjigarne ukinjajo takš ne poteze. Zakaj nikogar izvenobehzalož binredkihsamozalož nikovnezanima prilož nostdostopadopotencialnihstrank?Zakajjimne diš i neprekinjeno bivanje v izlož bi, enakovrednem polož aju z deli domicilne založ be? Zakaj noč ejo svojih knjig »prevesti« v ePub in/ali PDF? Saj. Zakaj? Kje je logika? Preprosto! Praktič no vse založ be so pri digitalnem »previdne«.Tojesamodrugiizrazzač akanjenadrž avno podporo in morebitno davč no, tehnič no ali kako drugač no zaš čito pred »poplavo po la«. Previdnost pomeni tudi ž eljo po drž avnem plač evanju š e tistih nekajstroš kovdigitalneprodukcije.Dobrosojimznani trendivtujini,kjerjeustvarjanjeliterarnihdelpostalo precejmnož ič nopoč etje.Ljudjepiš ejo,strankeglasujejo.Uspehniodvisenoddoloč evalcevkulturnepolitike, temveč ljudi, ki z »rejtingi« in denarjem podprejo, kar jih pritegne k branju. Tega pri nas verjetno noč ejo. Hoč ejo zanesljivo zaš čito pred piš oč imi gospodinjami. Na E-trg se najbrž ne bodo podali, dokler jim politika kulturnegaministrstvaneboustvarilastanja,podobnegatrgupapirnatihknjig.Hoč ejo,dajeustvarjanjeknjig vvarnidomeni»poklicanihvposlanstvo«. Vednosevsezač neinkonč apridenarju.TukajjeEž ebljica na krsto enakopravne produkcije E-knjig dejstvo, da E-knjiga pomeni nekakš en minus v svetu subvencijzatiskanoknjigo.VSlovenijiravnozaraditegane bomo videli naš ih ustreznic Kobota, Amazona ali Smashworda.TamprodajajoE-knjigeraznihzalož nikov inedinamotivacijajeprodajainiztegaizhajajoč dobič ek.Prinasvsizavijajozoč mi,kokdoomenidobič eks knjigami. Porekli boste, da se s prejš njimi odstavki motim. Raziskavetrganamreč govorijooskokovitirastiprodora E-knjig, vendar to ni nič posebnega. Gre za rast na nekajizskorajnič .Rastiz1na3jevodstotkihgotovo več , kot rast z 10.000 na 10.500. Naš trg je glede na delež celotnega knjiž nega trga š e vedno daleč izpod povpreč jaintakoboš enekajč asa.Doklernebodovse izdaje istoč asno dostopne v papirni in E-obliki, toliko č asa bo E-knjiga marginalni nebodigatreba v svetu »vrhunskeumetnosti«.E-knjigesonekaj,karjemoderno, ker ima, hoč eš noč eš cela Evropa, a vsi po tihem upajo,davtehrazmerahnebopomeniloresnegaposla. 23 POGLEDI »Bastardae-knjigo«soknamzanesliangloameriš kitrgi inpač morabiti,kersemunimož noizogniti.Verjetno botako,doklerministrstvoč akajoč ihprikorituneprimezarokicoinjihpopeljedodigitalne inanč nesklede. SOBIVANJEDRUGAČNOSTI Digitalno in papirnato sta prijatelja, sodelavca in medsebojna podpornika. Nista sovraž nika ali konkurenca.Tojeprvo,karjetrebarazumeti. VSlovenijiimazavidljivoš teviloljuditehnič noopremo, primerno za udobno branje E-knjig. Rač unalniš ki zaslon (stacionarnega ali prenosnega rač unalnika) ne š tejemedresnoopremozabranje.Mogoč ejezaskrbljujoč e, ker bralnikov Kobo, poleg Amazona edinih ergonomič nih in konkurenč nih naprav, ni mož no kupiti recimo v knjigarnah ali preko E-knjigarn. Cudno, kajti format slovenskih E-knjig je kompatibilen z bralniki Kobo.Zetojeznak,dadigitalnoniresniposelzatiste, kiimajoprinassredstvazaizvajanjeresnegaknjiž nega posla.Majhensamozalož nikpač nimasredstevzaservisiranjeponudbebralnikovininfrastrukturezaspodobnoE-knjigarno. KljubvsemupaimavelikoljudiAndroidneinApple tablice.Prodajajojihvvsakiveleblagovnici.VsakatablicaimavsajenprogramskibralnikePub,KindlealiPDF, ki tablico spremeni v dovolj ergonomič en elektronski bralnik. Ce program ni nalož en, je pa z nekaj tapkanja pozaslonubrezplač nodostopenprekodigitalnetrž nice (AppStore,GooglePlay).Tudiobenaš iresniE-knjigarni imata svoji aplikaciji. Torej odsotnost resne ponudbe Kobobralnikovnikritič napomanjkljivost.Zategadeljje tehnika skoraj v vsakem domu. Problem uveljavitve digitalnih knjig je nerazumevanje mož nosti novega medija. E-knjiga ne sme biti samo preprost prenos v 24 ustrezni datoteč ni format (ePub, PDF, mobi). Dokler udelež enci ustvarjalne in produkcijske prehranjevalne verigenebododojelidrugač nostiinpredvsemprednosti digitalnega, bodo E-knjige samo ozki niš ni izdelki. Njihovtrž nidelež boš enaprejnesorazmernonizek.Eknjigebodozaž ivele,kobodoodgovornizadistribucijo znali izkoristiti njene mož nosti (interaktivnost, povezljivostvsplet,mož nostidodatnihvsebin,demokratizacija objavljanja leposlovja in kritika objavljenega). Eknjige so lahko v pogojih, kjer cena tiska predstavlja tudi 70% stroš ka, precej poceni, a nikoli ne bodo (skoraj) zastonj. Se vedno je treba plač ati vsaj avtorja (č eprav hodiš v služ bo, bi rad š e sam kakš en koš ček pogač e) in podporno infrastrukturo. E-knjiga prinaš a tudi drugač en koncept odnosa do knjige. Dodaja se ji socialna komponenta. V eksploziji socialnih omrež ij, vsesploš nega vš eč kanja, lajkanja in glasovanja o spletnih dobrinah, je glas ljudstva moč nejš i, kot kdajkoli doslej.Dostopdoobjavljanjaimajovsiinvsiimajoenakomož nost.Kotsmež eomenil,obič ajniljudjeodloč ajo, kajimaviš jeratingeinneneke,odž ivljenjaodmaknjeneavtoritete. Kajmislite,kajnatoporeč ejokulturniš kevelič ineiz svojih porcelanastih gradov? Saj menda ne mislite, da se strinjajo s popolno demokratizacijo po njihovem takotemeljnekulturnedobrine,kotjeknjiga. POJMOVANJEKNJIGE Instempridemonadrugominskopolje–pojmovanjeliterarnegadela. Temeljni postulat evropskega knjiž nega trga je drugač en od angloameriš kega. Trga se loč ita, č eprav oba ponujataenakeizdelke. Vangloameriš kemsvetuskorajnikulturnepolitikev evropskempomenubesede.Knjiganiprvenstvenokulturnadobrina,temveč jepotroš nadobrina,kiimalahko kulturno-izobraž evalnovlogo.Namenknjigejeprodreti dovsakogarinodvsakogarizvleč ikakš endolaralifunt. Vzamenoza»ka-č ing«patudinajmanjizobraž enaoseba,takš na,č istobrezvsakrš neliterarnealisploš neizobrazbe,dobipravicodoglasovanjaovš eč nostiprebranega.Njegovglasnatrž niciveljaenako,kotglasvrhunskegaliterarnegastrokovnjakainprofesionalnegakritika. E-knjiga je za angloameriš ki trg prilož nost novih zasluž kov. Kulturna politika se je v tem potroš niš kem svetu zreducirala na nulto davč no stopnjo. Knjiga ni obdavč ena,atudinidelež nasistematič nedrž avnepodpore.Oč itnojetasistemuspeš en,sajsevsitrendipopularnosti zač nejo na teh trgih. Tolkien, Martin, Rowlingova, Asimov in mnogi drugi so k nam priš li s tehtrgov. PLANETIZDRUGEGALAKSIJE Evropajegledeknjigeplanetizč istodrugegalaksije. KnjigavEvropinipotroš nadobrinazmorebitnododanokulturnovrednostjo,temveč jeenaodtemeljnihkulturnih dobrin s posebej vzviš enim mestom v ž ivljenju narodov.Zaraditevlogenajbibiloknjiž noustvarjanje POGLEDI prvenstveno od vzviš ene bož anske muze poklicano poč etjeposebejnavdihnjenihljudi.Kdoimatapsoeben hermetič ni dar, pa obič ajno ni odvisno od tistih, ki to plač ajo. Razvoj knjiž ne produkcije je del fundamentalne drž avnekulturnepolitike,moč noprepletenezdelitvijo inanč nihsredstev.Vtemsvetupiš oč ekuhariceinliterarnodejavnielektrič arjinimajokajiskati,sajpomnenjukulturniš keelitevbliž inidrž avnegadenarnegaloncanisosposobnidojetivseh ilozofskih,eksistenč nihin drugih visoko zveneč ih stanj. To je š e zlasti oč itno v Sloveniji,kjerjeknjigatemeljnaš ekulturneinnarodne identitete.Insevedatesvetinjenesmejoskrunitiamaterjibrezliterarnealisorodnehumanistič neizobrazbe. Evropskizalož nikisoprotinultemudavkunaknjige. Zlasti slovenskim glavnim založ nikom se smeji, ker je prinasE-knjigaobdavč enaponajviš jistopnji,izenač ena s pornogra ijo. Se nobena založ ba ni dovolj glasno opozorilanatodavč noanomalijo,kerjitonivinteresu. Takoje»nadlež na«E-knjigaprivzetozadesetinodraž ja. Celinska Evropa je jezikovno pisana, mnogi knjiž ni trgisomajhni(posebejnaš slovenski)inangloameriš ko demokratič no trž no maš inerijo razumejo kot grož njo lastni identiteti. Kljub vsem simfonijam v č ast evropskegaskupnegatrgaš enihč enipokazal»jajcalijajč nikov«inpostavilprimernovseevropskoveč jezič noplatformo,enakodostopnovsemvEvropskiuniji.Sevedno smo vsi prisiljeni v nakupe na angloameriš kih platformah. Evropa je š e vedno dež ela samozadostnih vrtič kov, ker s tem mnogi dobro služ ijo. E-knjiga ukinja nač elo »jezik in zemlja«, da parafraziram »kri in zemlja«.Vtemvrtič karskemnaseljuimaknjigavlogoogradezarazmejitev.Zesamamiselnatrž nostvsemobrne ž elodce.Posledič noknjiž nitrgž evzasnovinitrgvpravempomenubesede.Tosevedaveljasamozapapirnate knjige, kajti papirnato je pod nadzorom. Papirnata knjigajevoč ehklasič neknjiž nejavnostikulturnadobrina, a E-knjiga potroš niš ka. In tako se tudi obnaš ajo. DaveknaknjigoinskepsadoE-knjigezne-izdajanjem knjig tudi v E-obliki to potrjujejo. DDV na knjigo se pobere od vseh, a razdeli se samo med nekatere. Kdo dobi, pa odloč ajo institucije, ki jih ne vodi dobrobit množ ic, temveč ne vedno sledljivi cilji. Znova ponav- ljammantroenegaoddomač ihpriznanihknjiž evnikov –prinasmanjkakvalitetnihbralcev.Kajtopomeni,raje nerazmiš ljam.Vvsakemprimeruseznovavrnemona nenavadenmonopol.Vnjemnikomurnič neodgovarja, avsiž elijo,datakoostane.E-knjigajetunebodigatreba. Nihč enerazmiš ljaosobivanju,temveč oprerivanju. SREČANJESTETOKONKLUZIJO Na koncu vedno pride teta Konkluzija s strič kom Mnenjem.Vednojetrebaizpljunitikakš enzaključ ek. E-knjiganemorenadomestitipapirnateknjige.Bralniki knjigo predstavijo na en, izič ni papir pa na drug nač in. Papir bo zagotovo š e vladal, dokler E-knjige ne bodopolnoizkoristileprednostisvojegamedija.Potem jetukajzavedanjeljudi,dajesamo izič naknjigaprava kulturna dobrina. Internetna generacija je preprosto pojedla š e premalo knjiž nih ž gancev, zato š e ne predstavljadovoljvelikdelodjemalcev.Medijiinzalož bebi moralivlož itinekajtrudavizobraž evanjeininformiranje ljudi, da je tudi E-knjiga kulturna dobrina in ne nekaj,karjepač nujnozlo,kerpač toimajoAmerič ani. Znaten del domač ih založ b zaradi sistema inanciranja v E-knjigi ne vidijo prilož nosti, temveč neprijetno tveganje in konkurenco svojemu trž nemu polož aju (kolikorsplohlahkogovorimoopridevnikutrž no). Svoje dodajo š e ne popolnoma dodelani bralniki, njihoveporodnetež aveinpredvsemnjihovaslabadostopnosttam,kjerjimjemesto–vknjigarnahinknjiž nicah. Ampak, hej, E-knjige ž ivijo komaj nekaj let. V primerjavi s tradicijo izič ne knjige niso niti shodile, kaj š elereklesvojobesedo. Sepomnitemnenjevrhunskihfotografovnazač etku prodora digitalnega v fotogra ijo? In rezultat?Kdo š e danesuporablja ilm?! Fizič nainE-knjigabostavkulturnemprostorusobivali,kobodozalož nikiznaliizkoristitinovmedijinbostaobamedijaendrugemupodporaindopolnilo. Nam, ustvarjalcem kulturni politiki obstranske literature,jeE-knjigaedinstvenaprilož nost.Zaprodukcijo E-knjigepotrebuješ predvsemznanjeinnekupagotovinezatiskarja.Orodjasosilnopoceni,naspletusevaljajo gore primerne likovne opreme, dosegljive za nekaj 10evrov.Edininujnistroš ekjelektor,č evhiš inimate nikogar z jezikovno izobrazbo in izkuš njami. Kmalu mogoč e tudi lektor ne bo nujni sopotnik literarnega ustvarjanja,atojež edrugazgodba. Priporoč amvam,daseprimeteE-knjiž neprodukcije. Vendarpozor!PolizdelekvE-oblikijeenakosortengrobarodpolizdelkavcelulozniobliki.Izkoristiteprednostinovegamedija.Tojeedinapotdouspeha. <> 25 DRAŽILNIK ZLOMIMPERIJA VITEZI&ČAROVNIKI BojanEkslenski POVZETEKZGODBE DogajanjenovelejepostavljenovzadnjeletoSvetovnega cesarstva. Zgodba temelji na kratki zgodbi Prevrat,kijeizš laleta2007.Kratkazgodbajezajelasamo drobec tragič nega dogajanja v zadnjih dneh legendarnegaSvetovnegacesarstva. ***** Predpetimiletistabilavdvornemudaruubitacesar in vilinska kraljica. Morilce so eleš eji ulovili, vendar niso izbrskali naroč nikov okrutnega pokola. Od takrat vladaregentskisvet. Majordom Trona je malahid (plemič , modrokrvni) Abram Holgar. Skupaj z Hirodom in Georjem Simidal, bratoma ubitega cesarja, je č lan regentskega sveta. Regentski svet vlada do polnoletnosti mladoletnega Timeusa Simidal, svetokrvnega (bož ansko poreklo) š elgeaca (naslednika) Trona. V petem letu regentske vladavinesebasilea(nazivvzhodnegacarja),imenovaniVesoljnicar,odloč izanapadnaSvetovnocesarstvo. Vzrok napada je ž alitev carske meaš ike ( in njeno sramotnojetniš tvovcesarskiječ i.Meaš ikasesevedazlahka osvobodi in skupaj s carskih mahibom(general plemenitega porekla) Apo isom vodi napad na osrednji del mogoč nega Svetovnega cesarstva. Ta se v nekaj mogosih (mesecih) sesuje kot hiš ica iz kart. Severna armada pod vodstvom mahiba Ureusa z bliskovitim napadom hitro pomendra gro ijo Medalar in razbije severno cesarsko armado moč i osemnajstih medrej (vsaka medreja tistega č asa ima 4000 lemikov (profesionalnihvojakov)).Carskoarmadozakratekč as ustavijoTemnivilini.Tisoplač alivisokocenozazač asno zaustavitev hitrega prodora proti Zahodni Aldeš ki marki in cesarskemu duhovnemu središ ču – legendarnem Aldevergu. Severni vilini se zaradi umora kraljice (reš geje) zabrikadirajo in hitijo z gradnjo mogoč nega Zidu in z urokom zamrznejo vseh svojih deset kraljestev.Viliniizginejoizzgodovine. Apo isove horde prodrejo pred prestolnico Wendenburg. Majordom Holgar pripravi protinapad. Zač nesezelouspeš no.MedrejecesarskevojskeprodrejoglobokovzaledjeApo isovevojske.Holgarseodloč i zanaslednjikorak.Zač neseš ezadnjedejanjedvornega udara izpred petih let. S spretno pripravljeno spletko poskuš aizkoristitiHirodaSimidala.Naslednikovmalce hecni stric Geor se izkaž e za izjemno zvitega in na vse pripravljenegamož a.Pravzapravjeonedini,kirazume udarintudiprodorcesarskevojske.Zneč akom,š elgeacomTimeusominzvestimieleš eji(elitnacesarskastraž a s posebnim kodeksom č asti in lojalnosti) se poda v begunstvo. Prva postaja begunstva je najzloglasnejš i sektor superprestolnice (premer zunanjega obzidja je 42km)Wendenburg–Tamraih. 26 ZLOMIMPERIJA >>> Holgarstopimimomahibainpregledujetrupla: »Ste ž e naš li mladega bedaka? Brez njegovega, v junaš kem boju padlega trupla, ne morem nič ! Zgolj Hirodboverjetnoboljslabauteha.« Mahib Antil med brisanjem okrvavljenega meč a lež ernoodvrne: »Gospod,mladiSimadaljezaradiHirodovenesposobnostiš enabegu.TudiprismuknjeniGeorjeizginil.« Holgar stopi do razmetane mize. Spoznanje bridko udarivč elo.Spestjoudaripotejmizi.Stvariposkoč ijo: »Geor!Taprismuknjenecnasjevlekelzanos.Hiroda smo se prehitro odkriž ali. Se bi mogoč e potrebovali njegove usluge. Preiš čite palač o!« besno zarenč i: »Nekje mora biti kakš en tajni prehod. Stisnite osebje! Ne pokaž ite nobene milosti, dokler ne dobimo vseh odgovorov,« in se sreč a s srepim pogledom mahiba Antilainstisneskozizobe:»Invsehtrupel!« Mahibprikimainhitiizdajatinoveukaze. Upravnik v spremstvu straž arjev stopi na hodnik in senapotiprotisvojimprostorom.Seenkratvrž epogled na mrtvega svetokrvnega mož a in pohiti proti svojim prostorom. Pri veliki ovalni mize ga prič aka komornik v druž bi nekaj Wendenburš kih malahidov, gospodarjev najpomembnejš isektorjevsuperprestolnice.Tisenekajž ivč noprerekajo.ObpogledunagospodarjaHolgarjapotihnejo.NimorZavairprevidnovpraš a: »Gospodar,jekajnovicoš elgeacuinprismuknjenem Georju?« Abramnekajč asanepremič nostojiinseigrazbrč icami: »Ne!ZaradiHirodovenerodneakcijesoseizmaknili. Tistibebastidebeluhnasjedobrovlekelzanos.Mogoč enitinisoveč vpalač i,«insedenanajviš jifotelj,skoraj prestol.Vsigamolč espremljajo.Zgrabič aš ovina,naredipož irekinjobesnorazbije: »Presneto!«inš ezdrugorokoudaripomizi: »Nekdoodosebjamorakajvedeti!Mora!Nemoreta š elgeac in svetokrvni princ kar izginiti, izpuhteti! Ne moreta!SajgrepriEluzacesarskegaš elgeaca!« Nimorprevidnoreč e: »Mogoč estaobasvetokrvnaž ezapustilapalač o.Poš ljitekurirjekvsemobzidnimvratom.« Oglasi se malahid nizke rasti z vzhodnjaš kimi potezami: »Gospodar,tonebopreveč uč inkovito.Veste,koliko obzidnihvratimamo?Prekopetsto.Ceosebjesvetokrvnih malce namoč imo v vrelo olje, bo gotovo nekdo zapel. Takš en pobeg ni mož en brez pomoč i osebnih strež nikov. Zaposlimo dragocene š adase. Naj zasluž ijo DRAŽILNIK svojeplač ilo!Gotovobodonaš lisledzaizginulimasvetokrvnež ema. Oba sta navajena razkoš ja in š adasi naj sledijopojavuveč jihkolič inzlatnikovinrazkoš ja.Gotovo š e nista zapustila mesta. Nekje se bosta prikazala. Moratase!« Gospodarprikima: »Verjetno imaš prav. Nimor, zberi vse prež ivele iz cesarskeosebnestrež be.Najprejselepopoigrajzdecimiranjem.Cenezalež e,pajihprepuš čamtvojidomiš ljiji.Cetineuspe,botebedoletelausodaizmojedomiš ljije.Hoč emvedeti,kako,kjeinkamstapobegnilainkdo jima pomaga! Poš lji kurirskega sokola do carskega mahibaApo isa.Casjezanaš epremirje,«innakaž e,naj zapustijo dvorano. Mož je ga hrupno zapustijo. Konč no ostanesam. Skozi okno svoje velike pisarne, pravzaprav razkoš nedvorane,opazujevrvež naploš čadisredicesarskega dvorca.Narobulemikipobijajoredkeprež iveleeleš ein trupla pomeč ejo v prepad. Podobna usoda bo doletela tudi preostalo osebno osebje cesarske druž ine. GospodarHolgarhoč eodstranitivsakosledzaSimidali.Samo enadruž inajelahkosvetokrvnaintobo,koprideč as, rodbinaHolgar. ***** Minejo trije dnevi grozljivega trpljenja cesarskega osebnega osebja. Zveč er tretjega dne v Abramovo pisarnovstopikomornikNimor: »Gospodar,sleklismojimkož o,jihpeklidohrustljavosti in se skupinsko zabavali. V mukah, preko meje zdrave pameti, je Georjeva strež nica ponavljala samo dvebesedi–skrivnihodniki.« Abramsesunkovitodvigne: »In?Okakš nihskrivnihhodnikihjegovorila?« Nimorodkima: »Tega nihč e ne ve. Izkopali smo ji oč i, moji so se serijsko zabavali, potem ji naredili š e kakš no dodatno luknjo, ji odrezali mlekarne, iztrgali drob, a je potem prasič nica izdihnila. Ponavljala je samo ti dve besedi - skrivnihodnik.Nihč edrugninič esarpovedal.Vsesmo razstavilinaposameznekosti,asomolč alidokrvavega konca. Se stokali niso. Eni od njih smo vrgli volč inom komaj rojenega dojenč ka.Nič .Popolnoma nič .Se solze nipotoč ila.Neverjetno,kakš naprivrž enost.SezaElane bitakotrpeli.Soš adasizunaj?Jekajglasuodbasilea?« Abramodkima: »Nobenegaglasuniodbasilea.Sajsebooglasil.Zdaj, komukoljemož ivino,seboodzval.Sadasiš enisonaš li nobenesledi.Vsakasledjihjevodilavprazno.Georje samoigralsvojomaloumnost.Vsenasjeprevaralssvojonorč avoigro.« Nimorskomignezrameni: »Meni se je zdel prismuknjeno prisrč en. Tidias je edina veš čina, ki jo je obvladal poleg svojih noč nih pohodovvobjemblodnicTamraiha.« Holgarprebledi: »Kajsirekel?« Nimorš irokoodpreoč i: »Kajsemrekel?No,Georsejeradizmuznilizpalačein...« Abramgaprekine: »Kdajsimimisliltopovedati?Cebimizatenjegove potipovedalpredtremidnevi,nebiš adasepoš iljalpo celemmestu.« »Sajmendanemislite,dajeGeorvodilš elgeacaTronavleglonajniž jebrezkrvnezalege?SajpoznateTimeusa.« Abramskoč inanoge: »Geor, š elgeac in njuni pomoč niki so tam! Njemu je tozabavno.Onigrapartijotidiasazž ivimiljudmi.Zakaj miteganisitakojpovedal?« »Nisemizdelopomembno.Pomojemmnenjumoramoubež nikeiskati...« Stavkanedokonč a: »Nič potvojem!Jazsemzdajgospodarcesarstva!Jaz odloč am, kaj je pomembno! Samo svojim zaslugam se zahvali,datenevrž emš adasu.TakojinbrezugovarjanjausmerivsenaporevsektorTamraih.Cejetreba,vsakega brezkrvnež a posebej sleci iz kož e. Ne prizanaš aj, doklernenajdeš ubež nikov.Mulcahoč emž ivega!Kronosvetokrvnedediš činemiboonpolož ilnaglavoinon mi bo potem izmil noge s svojimi solzami bridkega kesanja. Sele potem ga bom slekel iz kož e in ga vrgel volč inomaliorkom.« Nimor pogoltne slino, prikima in zapusti jeznega gospodarja. ***** Barka pristane ob zanemarjenem pomolu. Geor od vsehzahtevanovopreoblač enje: »Moramo se dobesedno zliti z okoljem. S tem, kar imamonasebi,bomoizstopali.Tukajtezakoljejož eza manjš e stvari, kot je malce boljš a obleka ali obutev. Orož jebomospravilipodobleko.« Georseprvipreobleč e.Timeussezakrohota: »Sajsipodobenzvodniku!« Georresnoprikima: »Saj tudi igram zvodnika. Ce me ne boš natanč no ubogal, te bom imel za fantka. Nedolž nost takš nih, kot si ti, tukaj zlahka prodaš . Brez nerganja in pogajanj! V tej gnojni jami smo vsaj za nekaj č asa varni pred HolgarjevoinHirodovoroko.« Timeus se upre ob pogledu na neugledna oblač ila, nevrednacelodvornihč istilk: »Teganeobleč em.Sajsemvendarš elgeacTrona!« Georjeznoodvrne: »VTamraihusivreden,kolikordobijosprodajotega, karjenatebialivtebi.Tukajmoramoizginitizanekaj dni. Izginili pa bomo samo z zlitjem s svojatjo okoli nas.« Timeussekonč nonejevoljnopreobleč e.Olihogledujesvojameč ainnož a: »Vseganemoremimeti.« Georodvrne: »Dva nož a bosta zadostovala. Tukaj skoraj nihč e nimameč a.Aurilskanož astakosvsemizzivom.« Nabarkipustijoenegaodstraž arjev.Geormuzabič a: »Cesenevrnemoč ezdvasonč nazahoda,sezbarko spustidojuž negapredmestja.Poč akajnasvZeqinu.« 27 DRAŽILNIK Zatemreč eš edruš čini: »Tukaj sem uri. Tako me tudi klič ite. Svetokrvnega š elgeacabomoklicaliTami.Velja?« Vsiprikimajo,celoTimeussstisnjenimizobmi.Hitro senapotijovvrvež pristaniš ča.Povsodjepolnorobatih mož inkrič avihž ensk.Nastojnicahprodajajoraznoliko kramo, prostitutke, prostitute vseh barv in ras ter vse mogoč e usluge. Geor se ustavi pri kič asto obleč enem trgovcuzorč jimisamicami: »Koliko?« Timeussezgrozi.Olihgautiš a: »Vaš e bož ansko velič astje, pustite vodenje njegovemuvelič anstvu.Onjetukajoč itnoprecejdomač .« Timeuspovesiustniceinutihne. Kič astimož zmodrolasuljoodvrne: »Zatestariprijatelj,dvazlatnika.Gotovoveš ,kakoje danes v tej zmedi tež ko najti mlade samice. Cene tako dobresamicejetuditriališ tirizlatnike.Basileainnjegov volč in Apo is sta nam pokvarila dostavo in cene lezejoprotivrhuš eznosnega.« Georsenaredirazoč aranega: »Selani, zame moraš malce spustiti ceno. Saj veš , zaradi dobrega posla. Od enega posla potem prideš na drugiposel.« Mož nekajč asarazmiš ljainkonč noizstreli: »ZatedragiUri,najbozlatnikinpol.Ampaktojeres najniž jacena.Sestroš kovminepokrije.Elve,kdajbo novapoš iljka.Potrebujeteš ekaj?« Georprikima: »Ob sonč nem vzhodu tretjega dne potrebujem dve koč iji s primerno spretnimi odstranjevalci tež av. Saj veš ,kajmislim.« Selanisipomanedlani: »Sajveš ,Selaniimanajboljš e.Zakolikodniinkam?« »Gremonajug.Tri,mogoč eš tiridni.« »Toliko? To bo stalo,« zavrti z oč mi in se pohlepno oblizne:»Stozlatnikov.« Georprikima: »Tretjisonč nivzhodnatemmestuprič akujemnaroč eno.Jagheoseosebnoizberi.Noč emnekihslabokrvnih pokvek.« Timeuszaš epetanaOlihovouho: »Kaj?Stricjetukajceloznan?« Olihzaš epeta: »Utihnite!Sajnoč ete,dasekomuposveti,kdosmo.« Georsenakremž iinizvleč ekovance: »Najtibo.Stoeninpolzlatnikajepravomalobogas- tvo,«insiogledujeorkinjo: »Upam,dajeukroč ena.« Selaniodvrne: »Nauč ena je pogovorš čine in uboganja ukazov gospodarjev. Rojena je tukaj. Sploh ne ve, kaj je pleme in horda.Vidimosetorejtretjisonč nivzhod.« GeorprikimainSelanimuizroč iroč ajverige: »Moralbizarač unatiš everigo.Veš ,taš kratjazlitina je iz zadnje poš iljke. Ze osem mogosov ni bilo nič esar. Baje je carski mahib, ime mu je Uris, Ureus ali nekaj podobnega,«inpljunenatla:»Prekiniltrgovkepotina zahod,«inskomignezrameni:»Resnevem,komukoristi sekanje trgovine? Kdo bo ž ivel, č e stranke ne bodo dobile,karž elijo?« Georzaupljivoprikima: »prekinitev trgovine ni nekaj, kar je baje, temveč se jetoreszgodilo.Ampaktudicarskimahibnimanič esar od prekinitve trgovine. Vojne bo prej ali slej konec in poselboznovastekel.Najtinamignemskrivnost.Samo tebi,inobljubi,daboš molč al.« Trgovecdvigneobrvi.Geormuzaš epetanauho: »Sepredenbomogosokoli,osvobodiorč jesuž nje.Iz svojihvirovsemizvedelzeloslabonovico.« »Kakš no?« »Sespomniš osnovnegazmagovalnegapravilatidiasa?« Selaniprikima. »No, tudi carski mahib Apo is igra tidias. Preden se boobrnilš edrugimogos,bodocarskevojskekorakale po mestnih ulicah. Zagotovo ne bodo navduš ene nad zasuž njenimirojaki.« Selanijaoblijerdeč ica: »Sajmendanisotamsamoorki?« Georgapomiri: »Orki so namenjeni rahljanju naš e vojske. Konč no deloopravijoljudje.Takš nisokotmidva,enisvetlopolti, drugi č rni kot oglje. Odvisno od porekla. Apo is je gotovosposobenč lovek.Vsekakorpasezasvojedobro pravoč asnoreš iorč jihsuž njev.Mogoč esilahkoomisliš posel z bež eč imi malahidi. Kaj misliš , s kom bodo nahranilisvojeorke?« Selanipogoltneslino: »Kakoveš ?« »Sajmepoznaš .Zaradisvojegaposlamoramvedeti, kajsedogaja.« Selanivzdihne: »Rajenevem,kakš nisotvojiposli.« <<< www.drugotnost.si Karnimogoč enajtivtejš tevilki,jezagotovonanaš ispletnistrani. Tudistareš tevilkeJaš ubegenJeredodprazgodovine(beri:odprveš tevilke)dodanesintovPDF! 28 ZF ZGODBA TERORIST BojanEkselenski Preklemanskavroč ina.Zge,kotbimespustilivsam pekel.Najprejpoiš čemsenco.Aha,mojanaloga.Nasreč o sem sredi nič esar in v bliž ini ni nikogar. Moram se javiticentrali.Pritisnemnagumbč asokoma,pogoltnem slinoinpoč akamnaodziv.Operaterkanadrugistranije v inem klimatiziranem bunkerju, zato se ji ne mudi. Konč nozasliš imnjenpocukraniglas: »Karl,sinapravihkoordinatah?« Preklemansko ž enš če, vedno spraš uje nekaj, kar ji itakprikazujezaslon.Pogoltnemslinoinodvrnem: »Sajvidiš !Teroristješ eizvendosega.Gotovojež ev Jeruzalemu.Cakaga.« »Najdiga,predenonnajdenjega!« Suhoodvrnem: »Vem,«insimislimsvoje.Prekinemzvezoinsehitro preobleč emvtukajš njecunje.Pribož jihstopalih,kako lahkoljudjež ivijovtejvroč ini,paješ elepomlad? Ravnopravič asseprilagodimokolju.Vdaljaviugledam gruč o rimskih vojakov. Kako se jim ljubi korakati po tem soncu? Hitro se posvetim svojemu cilju. Arij Robernikjenajnevarnejš iteroristzadnjegastoletja.Ta statussije'pristrelil'poumoruJ.F.Kennedyja.Aznameniti umor ni njegova največ ja 'mojstrovina'. Njegov najusodnejš ipodvigjebilpotopitevletalonosilkesredi Mehiš kegazaliva.Tamjesluž iloč edirektorjaAgencije zač asovnovarnost.Mož jenekegadnepreprostoizginil invsismoimelitemeljitegamač kazaradihudeeskalacije č asovnega paradoksa.Zdaj se je podal na š e usodnejš o akcijo– umor JezusaKristusa, preden se zgodijo usodnivelikonoč nidogodki. Z mrež nič nim senzorjem iš čem sledi za teroristom. Jeruzalemtistegač asajeenvelikkotelverskegainpolitič negavretja.Svež irimskiguvernerPoncijPilatposkuš avtejzmediuveljavitirimskizakon. Tako namazan s kož nim barvilom se poč utim silno neprijetno. Kot bi meovili v nevidno mrež o. To je bila cena za zlitje z okoljem. Sestavil sem preprost nač rt. NajprejmoramnajtiJezusainnjegovomnož ico.Arijbo zagotovoprež alkjevbliž ini.Podobnojebilopriposkusu umora Stalina na predveč er sovjetskega napada na Poljsko.Stalinasemsicerreš il,aprilovunaArijamije spodletelo.Zdajbodrugač e.Morabitidrugač e.Naroko miboš loArijevomegalomanstvo.Hotelbospektakularenuboj.Mojanalogabotež ka.Zavedamsenasprotnikove veš čine. Poleg ž elje po izbrisu madež a neuspeha uboja sovjetskega voditelja, ga ž ene tudi sooč enje z mano. V svetu njegove samopodobe velič astja sem nekakš nanadlež napodrepnamuha.Ravnomojeigleso odstranile ž e sedemnajst č lanov Bratovš čine. Arij je nekakš en kronski dragulj, saj po njegovi smrti ostane samo kakš nih deset zavedenih norcev. Jezno pihnem, kajtivroč inameresspravljaobž ivce. Sledimmnož iciinvdaljaviugledammož a,kijespremenilč loveš kozgodovino.Zmrazimeobmisli-gledam ž ivegaJezusaKristusa,Jaš uobenMiriam.Lahkoseprerinembliž jeinposnamemnjegovgovor.Kakobireagirale krš čanske cerkve, č e ta govor prodam medijskim hiš am? Takoj pozabim na to idejo. Direktiva o zaš čiti predč asovnimiparadoksivključ ujetudiprepovedpredvajanjezapisov,dobljenihprič asovnihskokih,indrastič nokaznujetakš nopoč etje.Nasreč o. Mojmrež nič niskenersemnastavilnaiskanječ asovnega č ipa. Brez tega č ipa ni potovanja v č asu in kar je najpomembneje,nineopaznegaizginotjaskrajadogodka.Todapojavisetež ava.Skrajnozoprnatež ava.Casovnegač ipanenajdem,apredsaboimamJezusa.Kakoto? Kje je? Moral bi biti v bliž ini! Nenavadno. Pravzaprav grozljivo.Kajnaklepa?Edinič ipvkrogudesetkilometrov je moj č ip. Cipa ni mož no preprosto odstraniti in montirati nazaj. Za kaj takš nega je potrebna izjemna tehnologija. Prepozen zagotovo nisem! Jezus stoji dvestometrovodmeneingovorimnož ici. Diskretno se umaknem. Poklič em centralo. Nič kaj vljudnoprekinemuvodnonakladanjeoperaterke: »Nekajjenarobe.Nikjernič asovnegač ipa.« »Nemogoč e.Naš č asjezapustil1,1342sekundepred vdorom TTF. Koordinate skoka so 't' s toleranco 2450 ur,lokacijaJeruzalemstolerancopolkilometra.Jezusa bo zagotovo ubil, preden ga bodo predali Rimljanom. Morabitikjevbliž ini!« Besnoodvrnem: »Stodnič asovnetolerance?Rajemipovej,zakajme nihč eniobvestilotakovisokitoleranciskoka?« »Analitiki so iz ostankov izbrskali najboljš e, kar so lahko. Lokacija je bila š e zapisana, a č asovni okvir so izrač unalinaosnovialgoritmalogikevplivainpsihološ kegapro ilaterorista.« Jeznopihnem: »Analitiki?Arijniravnovzorlogičnegadelovanja.Zaupali ste analitikom, ki nikoli ne pomolijo nosu na teren? Cudime,dasplohpreprečimokakš noanomalijo!« »Ko ocene analitikov sprejme Odbor, o tem ni več razprave.Dobilsijasneukazeinjihizvrš i.« Ostanembrezbesed.Izklopimkomunikator.Tedajse razoč arano obrnem proti najsvetejš emu č loveku vseh č asov. Mrež nič ni senzor dam na največ jo poveč avo. Zelel sem si od blizu videti č loveka, ki je tako usodno vplivalnač loveš kocivilizacijo. Tedajgazagledam... Oblijemepot.Vidimnezgreš ljivArijevnasmeh.Stavilbi,dajebilnamenjenmeni. <> 29 F ZGODBA LEVITEV TihomirJovanović-Tika(Srbija) prevedelAndrejIvanuša,originalninaslov:SVLAKOVI StankoKlobuč arješ eenkratzagnaltrnekprotisredinivodotokainopazovalkakobrzicepremetavajoplovec.Naž alostsamobrzice,sajribenisohotelezagristi. Stopiljeglobljevvodo,tolikokolikorsopač dopuš čali visokiribiš kiš kornji.Senekajminutjenapetoopazoval gibanjeplovca. Okolica je bila neverjetno lepa. Dvajset metrov nizvodnojereč icapadalavmogoč nemslapuinustvarjala enolič enhrum,kipaganimotil.Finekapljicesoustvarjalemegliconadnjoinlomilesonč evosvetlobovmavrico,kijevesč asviselanadvodo. Nedaleč odobrež jajeranozjutrajparkiralstaroSkodo.Podvizalseje,dasejeogniljutranjemuprometnemu zamaš ku na izhodu iz mesta. V prtljaž niku je za vsaksluč ajimelnekajdimljenihklobasiczaž ar,kijihje kupilvFrenkovimesnici.Vvodipajehladilnekajstekleniclaš kegapiva. Izzabrestovsejereč noobrež jedvigaloinsezaključ ilosplatojemnadreč nimzavojem.Tukajjestalabajtica babe Zive. Nihč e ni vedel kaj je starejš e, bajtica ali babaZiva.Obestabilidotrajaniinvegasti.Hiš ajebila ometana z blatom in ž agovino. To je bila stara, dobra toplotnaizolacija.Zagotovosostarimojstrivedeli,kako sezadevistrež e.Nanekaterihmestihjeometodpadel, dasejeprikazalzidnarejenizsuroveopeke.Samastreha se skoraj ni videla, saj je bila na debelo prekrita z mahovjem,plezalkamiinsuhimlistjem,kijemnogaleta odpadalozvrb,nagibajoč ihsenadbajtico. Vkoč icistabiladvaprostora,venemjebilakuhinja, vdrugempaspalnica.Pohiš tvojebiloprastaro,narejenoizpolnega,č vrstegalesa,kipaga,presenetljivo,nikjernisoprevrtalič rvi.Zidovisoporumenelizaradiš tedilnikanadrva,kigajebabaZivauporabljala. Stankusejezdelanajboljnenavadnanjenaogromna omara,kijebilavrednaveč kakorvseostalo,karjeime- 30 lastarkavhiš ici.Vednoznovajeobč udovalrož natiles, ki ga je umetnik pred vsaj stoletjem okrasil z izredno lepo rezbarijo cvetov in listja po vsem obodu omare. Zelelsije,dabipokukalnotri,davidikajbabaZivahranivnjej,ajebilvednozaklenjena. Stanko je bil več krat gost pri babi Zivi, saj je imela vednoodlič nodomač ež ganjeintudikavojedobroskuhala.Obtemjezzanimanjemposluš alnjenezgodbe,ki sobilevednotakogrozljive,dagajespreletavalsrhin je dobival kurjo polt. Govorile so o vampirjih, duhovih in o skrivnostnih izginotjih. Ceprav si ni priznal, je bil vseenorahlovraž everen. Zgodba o Devinskem viru je bila ena od njenih najboljpriljubljenihzgodb.Govorilajepravokraju,kjerje sedajlovilribe.Pripovedovalamuje,dasejetukajpred mnogimi,mnogimiletiutopilamladanesreč nicazaradi neusliš aneljubezni.Njenduhseodč asadoč asapojavi inutopimoš ke,kisepridejookopati. Stanko je to zgodbo pripovedoval š e prijateljem v mestu.SedelisogostilniciPrivrč kuinvsakjepripomnil,datakezgodbereskrož ijonaokrog.Vendarsenihč e mednjiminispomnil,dasejevzadnjemč asukdorkoli tamutopil.Nekajstarcevsejemeglenospominjalo,da se je v njihovih mladih letih res govorilo, da se je nek mladenič tam utopil pred mnogimi leti. Vendar njegovegatruplanikolinisonaš li.Takosplohnibilojasnoali sejeresutopilinalijetosplohbilotam,priDevinskem viru. Stanko je stopil iz vode in sezul gumijaste ribiš ke š kornje.Vodajebilatoplainsijezaž elel,daseokopav bistrireč ici.Zadanesjeimelvsegadovolj.Tudilač enje postal.Takosejeodloč il,dasenajprejokopainpotem narediklobasicenaž aruinspijeohlajenopivo. Vsa oblač ila je odlož il na gruš čnato obrež je. Najprej je š e nekaj č asa kolebal okrog spodnjic, a potem se je F ZGODBA slekeldogolega.Sajnibilonikogar,paš elepš ejeplavatigol.Takoboljeobč utiš tokreketudinanajboljintimnihinizpostavljenihdelih.Vodajebilazaresodlič na,le malo hladnejš a od zraka in penila se je pri vsakem zamahu ter dolgo č asa na površ ini puš čala bleš čave mehurč ke.Kojeplavalprotisredinireč ice,sejeStanko nenadoma zdrznil. V glavo mu je š inila zgodba babe Zive in ni vedel, zakaj se mu je v kosti zalezel prastari praznovernistrah,kijeprihajalizglobokepodzavesti. Obrnilsejeinzmoč nimizamahizaplavalnazajproti obrež ju. Hitel je, kakor da ga preganja vodna poš ast. Potemjezastal,sajjeopazil,daobvodistojibabaZiva. Nenadomajevsatresoč aseinzdrsajoč imikorakistopilavvodo.Obleč ena!Vsazavitavsvojaobič ajnač rna intemno-sivaoblač ilajepoč asibrodilaprotinjemu. »Hej,babaZiva!Utopilaseboš !«jijezaklicalStanko. Nisiupalnaprej,sajjinihotelpokazatisvojemoš kosti. Kakorbinjegovebesederazneslivetroviinjihpogoltnilo š umeč e slapovje. Baba Ziva je nadaljevala s svojo poč asnohojo.Nekajmunibilovš eč vnjenempogledu. Biljedrugač enodobič ajnega,tistegavnjenikoč uri. »Noraž enš čina,«jepomislil.»Pamendasinipož elelamladegamoš kegamesa!«Ne,takosinjenegapogleda nimogelrazlagati.Zavedelseje,dagajeprestraš iloto, dasiganemoretolmač itikotpož elenje. Pljuskanjevodejeprenehalo.BabaZivajebilavvodi visokonadkoleni.Nasmejalasejetako,dajesamorazvleklaustniceinnipokazalasvojihpiš kavihzob.Gledalagajestrmovoč i.Kojevidelastrahvnjih,jestihim glasomrekla: »Pripovedovalasemtizgodbe…Vendarsivsepresliš al …« Stanko se je skuš al zmuzniti mimo nje na breg. Vendargajestarkazagrabilazanadlaket.Njenarokaje bila presenetljivo moč na. Nikjer ni bilo sledu tistega drhtenjainslabostikottakrat,komujeserviralakavo aliž ganje. »Pusti me, baba nora!« je zaklical Stanko. Pozabil je nanjunoprijateljstvoinrokoskuš aliztrgati.Vendarga jezneverjetnomoč jopritegnilaksebi.Stankojesstrahom zavedel, da mu je ud zač el trdeti. Takoj nato je zač utilstarkinorokonavratuinvidelš edrugo,kakose mupribliž uje.Nejevernojestrmelvprstanskonico,ki gajeskrivalavdlani.Kakor,dagajezbodlaosa.Zdelo semuje,dasekož arazpiraindasekonicabrezboleč in zabadaglobokovmeso.Biljepopolnomanemoč en,da bi karkoli naredil. Miš ice okrog vboda so ohromele kakor od injekcije pri zobozdravniku. Skozi zamegljen pogledjeopazil,kakoizpodnjenegornjeustnicekukata podoč njaka.Tojebilozadnje,karjevidel. Baba Ziva je srkala kri iz rane na vratu toliko č asa kolikorjoječ rpalopoož iljuž ivosrce.KojeizStankovegatelesaspolzelož ivljenje,jetruploprepustilareč ici. Samajesč vrstimikorakizabredlanazajnaobrež je. Kojepriš lavsvojopodrtijo,jesedlanastol.Izdolgih oblač ilseješ evednocedilavoda.Drhtelaje,vglaviseji je vrtelo in njeno telo je gorelo. Ze dolgo se ni tako poč utila. Bila je zelo zadovoljna, ker je bil Stanko tako zdravinmoč an… Sevednojedrhtela,kosejeprič elaslač iti.Trgalajes sebe mokra ter blatna oblač ila in jih metala na tla. Na koncu se je iz cunj prikazalo staro in nagubano telo. Kož ajeviselananjejkakornekajš tevilkprevelikaobleka.Drhteč glassejeizviliznjenegagrla.Prič elajestokati.Zrokamajebož alasamosebeinnalicusejijeprikazalizraz,kijebilnekjemedagonijoinevforijo.Zabodla je nohte v kož o na ramenu in jo raztrgala kakor papir.Nibilonekrviinneboleč ine. Pod staro, uvelo kož o se je prikazala nova, č vrsto zategnjena preko napetih miš ic. Starka je slač ila svojo zmeč kanokož okakorkač a,kiselevi.Nakoncujestopilaizkupasvojestarekož e.Postavilasejepredzamazanoogledaloinsedobrougledalavnjem.Obrazjijepreš inilozadovoljstvo,kojezdlanjopogladilanovo,mehko kož o. Dotaknila se je dojk, ki so bile znova jedre in č vrste. Odklenila je omaro iz rož nega lesa, ki jo je Stanko tako obč udoval. Na levi strani so visela nova oblač ila, belesrajceinumetelnoizvezenakrila.Nadesnistrani, za pregrado, pa so bili lepo poravnani in zlož eni njeni levi,kisosesč asomaspremenilivkož natipergament. Poč asi,spremiš ljenimigibi,jezlož ilasvojnovilevin gapolož ilanavrhkupa… TIHOMIRJOVANOVIĆ-TIKA(*1955,Osipaonica,obč inaSmederevo,Srbija) Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Beograd. Brati se je naučil že pred šolo, ko je opazoval starejšega brata, kako se v šoli uči branja. Takoj je pričel brati Politikin zabavnik in v njem so ga najbolj privlačile zgodbe o Flashu Gordonu in Dan Berryju. Kasneje se je še sam poskusil v pisanju, a najprej je prevajal različna ZF dela. Priključil se je beograjskemu društvu ljubiteljev fantastike Lazar Komarčić in kmalu postal urednik njihovega fanzina Emitor. Fanzin je na Eurocon 2004, Plovdiv, Bolgarija, prejel nagrado za najboljši fanzin. Njegove zgodbe so objavljene v različnih zbornikih po vsej bivši Jugoslaviji, na primer: Zekon BiH, Refestikon Črna gora, Festival fantastične književnosti Pazin, Hrvaška. Objavljal jih je tudi v najbolj znanem časopisu Sirius (Mutant, številka 155-156) in v najbolj brani poljudnoznanstveni reviji Galaksija (Roskov svet, št.245, Slučaj Šampanjak, št.282) ter v časopisih: Torpedo 2036, Odlazak kapetana Ljube, Narukvica (Orbis), Subota uveče (Signali), Vučji tragovi (Kikindske novine), itd. Izdal je zbirko zgodb Fantom. Z Dušanom Božićem pa sta izdelala stripa Zašto ne volim pivo in Drćolski ala. 31 F ZGODBA AEQUILIBRIUM AndrejIvanuša Starecgajehlastnozagrabilzazapestjeinpritegnilksebi. »Ali te lahkonekaj prosim?« je dejal š epetaje, daga jebolnič arkomajsliš almedzavijanjemsirenereš evalnegavozila. Bolnič ar Mark se je sklonil nadenj. Vedel je, da gospod,kisogapobralizulice,kergajepovozilavtomobil, neboveč dolgož ivel.Verjetnomunebousojeno,daga pripeljejodourgence. Reš ilec je zapeljal č ez grbino na cesti in vozilo se je streslo. Starec se je nakremž il od boleč ine in si nato suhoobliznilustnice. »V mojem ž epu je ključ … od stanovanja … Stroj … Nekdo ga mora uravnavati … Ti, moraš … namesto mene!« »Prosim?« je nerazumevajoč e dejal Mark. Starec je stisnil prste s presenetljivo moč jo, da ga je zabolelo. Najprej jih je hotel razkleniti, a zadrž al ga je starč ev proseč pogled. »Vse ti zapustim … denar, stanovanje, vse!« je č ez nekaj trenutkov nadaljeval starec. Mark je opazoval njegoveoč i,kajtivnjihsezrcalič loveš kaduš a.Iskalje znamenjanorostializmedenosti.Abilesopresenetljivo jasneinč iste. »Samo stroj, tega moraš uravnavati … ti si pravi za to!« je preprič ano dejal ranjenec na reš evalnih nosilih. NenadomajeMarkzač utilmoč anglavobolinvseokrog njega je postalo nekako megleno, zvok oddaljen in č as je prič el teč i poč asneje. Kot v snu je videl nekakš ne roč ice in kazalce. Stresel je z glavo in vse je bilo kot prej. Starec je znova spač il obraz od boleč ine in nato s presenetljivojasnimglasomvpraš al: »Obljubiš ,daboš skrbelzaStroj?« »Obljubim!« je preprič ano, vendar napol zasanjano dejal Mark, č eprav mu ni bilo jasno, kje je ta stroj in Oživljenju,vesoljuinsplohvsem www.andros.si/vesolje/ podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja, nastanekinmehanikagalaksij, rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd, bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec, omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih, potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje, pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov, formule. 32 č emusluž i.Premiš ljevalje,zakajjemoš kemustrojtako pomemben.Vendarjež elelugoditistarcu,kijeumiral. Cez starč ev obraz se je razlilo olajš anje. Nekaj je zamrmral.Marksejetakoglobokosklonilnadenj,daje skorajprisloniluhonanjegoveustnice. »Ulica s kostanji, tista najstarejš a zgrad…,« je bilo zadnje, kar je uspel razbrati. Ko je odmaknil lice, je popustiltudistarč evprijemnjegoveroke. Markjesegelknjegovimoč eminjihzaprl. »Počivaj v miru, neznanec!« Nekaj č asa je tako sedel ob umrlem. Ko so zavili okrog vogala na ulico proti bolnici, se je predramil iz razmiš ljanja. Potipal je mrtveč eve hlač nice z zunanje straniž epov. Vlevemjebilresvelik,starinski,kovaniključ . ***** Ključ jepotisnilvključ avniconaprastarih,masivnih, hrastovihvratihhiš e.Kotjedejalneznanistarec,jebila najstarejš a v vsej ulici v najstarejš em predelu mesta. Dolgoč asajojeiskal,doklersenispomnil,dajetoedinaulicaskostanjevimdrevoredomvmestu. Plaš no se je ozrl gor in dol po ulici. Bila je prazna. Previdno je obrnil ključ . Ni potreboval veliko moč i, ključ sejelahkotnoobrnilvključ avnici.Vratasozaš kripala.Izhodnikajezavelasoparnatrohnoba.Previdnoje vstopil. Na drugi strani hodnika so bila priprta vrata in iz prostorazanjimisejesliš alopriduš enobrnenje. »Doberdan!Jekdodoma?«jeglasnozaklical.Zastal je pred vrati in prisluš koval zvokom hiš e. Nič . Potisnil jepriprtavratainobstalnapragu. Stroj je zapolnjeval skoraj ves prostor. Sliš alo se je kakor, da diha velikamehanska ž ival. Mehanski monstrumjež už njalsvojoč udnoelektrostatič nopesem. F ZGODBA Stopiljekoraknaprej,kososenenadomastreslatla podnjim.Prejelsejezapodboj. »Kaj, za vraga se dogaja!« je rekel na glas. Tresenje talsejepoveč aloinpadeljepotleh. Strojjepobesnel.Kazalcisoposkoč ilinardeč apolja. Roč icenanjemsosebesnovrtelevvsesmeri.Odpirale inzapiralesoseloputeinodprtine,nekakš nipreklopnikisodivjeropotalikakorstrojnice.Starahiš asejetreslainječ ala. »Potres!« je konč no š inilo skozi njegove mož gane. Poč asisejeprič elplazitidoudobnegafotelja,kijestal predstikalnoploš čonaprednjistranitegavelikanskega kupaž eleza. Tresenjetaljenenadomaprenehalo.VendarjeStroj š enaprejdivjalinregljal. Markjevstalinsedelnafotelj.Zrokavomsijeobrisalznojsč ela. »Kaj je to?« sejespraš evalinzoč miiskalgumb,da izklopipodivjanegamehanskegabika. AnenadomasejeStrojumirilinzistimmirnimglasomnaprejprepevalsvojoelektrič nopesem. »Jož ef,javise!«jezahreš čalglasizzvočnikapostavljeneganavrhStroja.Sledilojetihoprasketanjezvočnika. »Oh, prekleto!« je zamrmral Mark. Naslonil se je nazaj, da se udobno namesti v fotelju in razmisli o vsem.Oberokijepolož ilnanaslonjalasedež a. »Jož ef, dobro, da si spet tam! Zakaj nisi uravnal ta potres?Samotokratsemtiš elahkopomagal.Sajveš ...« »Marktukaj,«sejeopogumilMark. »Jož ef,kajsedogajasteboj?...Eee...Kdo?Mark?« »Marktukaj,«ješ eenkratbleknilMarkinsepritem poč utilpravneumno.»Mogoče bi bilo bolje, če bi pobrisal iz te čudne hiše,«jerazmiš ljal.Anatoječutil,daseje prič elnekakopovezovatisStrojem.Skozirokejezaznal drhtenje naprave. Poč asi je mrš čavica dosegla njegovo zatiljeinpriklopilseje. »Kje je Jožef?« je eksplodiralo vpraš anje v njegovi glavi. Vsesejezavrtelovdivjemvrtincu. »Mrtev je!« je pomislil in skozi misli so mu š inili dogodkiizzadnjihdni. »Oh, vidim kaj se je pripetilo ...« »Tudi jaz!« »Tudi jaz! Tudi jaz! Tudi jaz! ...« Kakš nihdesetmoš kih in ž enskih glasov je v njegovi zavesti povzroč ilo divjokakofonijo.Nekdojevnjegovemumuzaklical: »Ne vsi naenkrat!« »Prosim, ne vsi naenkrat!« je preplaš eno pomislil Mark.Potihniliso. Poč asisejevzrakuprednjimpojavilameglenaglava bradategastarca.Vsajzdelosemujetako. »Tako mlad si še!« je zaš epetala glava v njegovih mož ganih.»Dobil boš odgovore na vsa vprašanja. Vsekakor si izbran ...« »Izbran, za kaj sem izbran?« »Pravzaprav ... Jožef te je izbral, da ga nadomestiš v ... Aequilibriumu. Po latinsko je to in v tvojem jeziku pomeni Ravnotežnost,« jedejalaglavabradategastarca. »Aequilibrium?« jezaš epetalvmislihMark.»Kaj ...« »Kaj počnemo? Preprosto, uravnavamo Zemljo. Ustvarjena je bila v Vesoljski delavnici z osjo nagnjeno za 23 in pol stopinje na ekliptiko. Vrti se okrog svoje osi z ekvatorialno obodno hitrostjo 465,12 metra na sekundo. Okrog Sonca potuje 365,24 zemeljskih dni, in tako naprej. Pazimo na potrese, vetrove in še na mnoge druge stvari. Kakorkoli ... kmalu bo pri tebi naslednji potresni sunek. Če ga ne uravnaš, bo močnejši kot prejšnji in mesto bo izginilo v potresu.« »Kaj naj naredim?« je preplaš eno vpraš al Mark. Odgovoranidobil. Tresenje tal se je znova zač elo. Kazalci na Stroju so znova poskoč ili in releji zaregljali. Mark se je krč evito oprijelnaslonjalzarokeinnenadomaspoznal,danekakove,kajjepotrebnonarediti.Videljeranjenegastarca v reš ilcu in doumel tiste meglene misli, ko se mu je zazrlvoč i. Kojeuspelzmislimipremikatiroč icevstrojutako, dasokazalcizdrselizrdeč ihpolj,sejetresenjetalumirilo. Globokoje zadihal in skorajorgazmič no zadovoljstvomuješ iniloskozitelo. »To je Aequilibrium!« jezasliš alglasbradategastarca. »Mi smo Aequilibrium!« so ponovili bolj oddaljeni glasovi. ***** Kostanjivulicisojeseniodvrglilistje.Njihovevejeje pozimiprekrilsneg.Pomladisoznovazacveteli.AMark jevsakosekundotegač asasedelnafoteljuinuravnaval delovanjeZemlje.ZlilsejesStrojem,kimujenudilvse, karjepotreboval. Markjezadovoljnomislil: »Jaz sem Aequilibrium!« <> Aequilibrium, fotografija Silvia Biondi, Italija (TicK64, deviantART) 33 (ZF) ZGODBA DOBRAKARTA MarkoVitas Zgodba je nastala na delavnici rokodelstva spekulativne ikcije in je zvrst 'alternativna zgodovina' na temo »v jarku prve svetovne vojne leta 1950«. Odprejo se vrata. Skoznja vstopi medicinska sestra. Z odločnimikorakisenameniprotioknu.Natemenuglave, nad bujnimisvetlimi kodrastimi lasmi, nosi majhno umetelno oglato zlož eno belo bolniš ko čepico, kakrš ne nosijo medicinske sestre. S sunkovitim potegom potegne vrvico naspodnjemdelubelezavese,kisevtrenutkudvigneinse zvije v rolo nad zgornjim robom okna. Dnevna svetloba preplavisoboinvhipurazblinisomrakzatemnjenesobe. Nastež ajodpreokno,inponekajtrenutkihzačutimvnosnicahvonjpoznopomladanskegajutra,duhpocveticahin posvež epokoš enitravi. »Dobrojutro!Kakosmodanes?Danesjepravposeben dan,«meogovoriinmeodnogdoglavepremerizvedrim pogledom, a za poklicno narejenim nasmeš kom začutim sočutinpomilovanje. »Dobrovasjezadelo.Todaneskrbite,sajvambozagotovokmalubolje.« Nekaj trenutkov š e postane ob moji postelji in nato z enako mero odločnosti, kot je vstopila, zapusti sobo in zapahnevratazaseboj. Ne vem, koliko časa je minilo. Za medicinsko sestro vstopibeloopravljenamladabolniš ničnastrež nica.Kadar ječloveksaminnegiben,lahkolestež avoopredeliminevanječasa.Brezbesedmizamenjaplenicoinmeočediin obrije.Komajdaminamenikakš enpogled.Predensstrež niš kimvozičkomzapustisobo,siumijeroke.Avodovodne pipenezategnedovolj,takodavodaš enaprejkomajsliš no kaplja iz pipe.Zrem vprazno belosteno predseboj inš e naprejposluš amkapljanjevodevumivalniku. Zven kapljanja vode prekine dež urni zdravnik, pleš ast moš kisrednjihlet,svetlepolti.Stopiobvznož jemojepostelje.Dvignekovinskotablico,nakaterijepripetmojbolniš ki list, ki je obeš ena ob mojih nogah na belo pobarvani kovinskiokvirstranicemojepostelje.Zaskrbljenozrevanj. Njegov obraz je bled. Hočem mu reči, naj zapre vodo, a razennaprezanjanečutiminnezmoremničesar. »Lahko ste srečni, da ste prež iveli. Sčasoma vam bo zagotovobolje,«rečezdravnikinsisamozavestnoprikima. »Vraga,nemorebitibolje,«pomislim,»časjepočasen,a okrutensovraž nik.Moralosejeenkratzgoditiinmezadeti.« Zdravnik se obrne in nameni proti vratom. Skuš am zakričatizanjim,najvendarzaprevodo,aponovnorazen naprezanjanezmoremničesar. Zopet sem sam in voda kaplja. Poizkuš am se spomniti katerijedanaš njidatum:drugijunijtisočdevetstotriinpetdeset. Vodaš evednokapljavumivalnik.Ksrečimeponovno obiš čeenaizmedbolniš ničnihstrež nic.Kotmalegaotroka menahraninaž licoinodž ejasčajem.Hranajebrezokusna, oziroma ima tisti vonj, ki je značilen za vse bolniš nične kuhinje. Tudi ona je tiho, medtem ko mi daje hrano. Na 34 koncumiobriš eustaintihobrezbesedzapustisobo.Tudi njejhočemveleti,najzaprepipo,akoseznovazavemsvoje nemoči,sivzadnjemhipupremislim.Vodaš evednokaplja vumivalnik. Potemmeobiš čejodomači:ž ena,hčiinvnuk.Nerazveselim se jih. Zaradi svoje nemoči se čutim osramočenega. Ni mi vš eč, da me vidijo v takš nem stanju. A zagotovo morajo misliti, da me bo njihov obisk razvedril in mi vlil ponovnega upanja. Vidim njihove zaskrbljene obraze. Govorijoglasno,š eposebejtakrat,kadarmihočejokajreči. Todajazjihdobroinrazločnosliš im.Edino,karlahkostorimje,davznakpritrjevanja,čemež ekajvpraš ajo,skazalcempotapkamnaodejo,skaterosempokrit.Kratkohlačni vnuk se ne meni dosti zame. Nekaj časa teka z modelom Spit ire-japosobiinoponaš azvokletalskegamotorja.Predenmejezadelakap,semmumoralureinurepripovedovati o mojih pilotskih dogodivš činah. V tistem trenutku odtavammedspominenaadventničasvletu1917,kosem zalasuš elsmrti,medsluž enjemnafrontiVelikevojne. Spominjamsevečera,kosmopovečerjivpilotskikantiniigralipartijokart.Mičnehostesevuniformah,kisonam stregle, kljub vojnemu času niso izgubile svojega š arma. Izvidniki nismo veljali za elito, v katero so spadali piloti lovskihletal.Tisobiliizurjeni,daubijajoindasoubitiza kraljaindomovino.Mipasmobiliizurjenisamo,daenkrat umremo,pravtakozakraljaindomovino.Aš evednosmo bilinaboljš emkottisti,kisoprezebalivblatnihrovih,sem razmiš ljal. Spominjam se, da sem tiste noči veliko sanjal. Sanjalsemravnateljakonjeniš keš ole,kakorohni,dakonjenicanivečpotrebna,invsanjahsemseznaš eldokolenv landrijskemblatu.Izrovastreljamzmitraljezominssvinčenimikroglamibijemposovraž niku. Spominjam se naslednjega dopoldneva. Po jutranjem čajunamajepolkovnikdajalnapotkezaizvidniš koakcijo,v katerosepodajava: »Na vzhodni fronti vlada premirje,« je dejal poveljnik, »invsakemunorcujezdajž ejasno,dajesamovpraš anje časa, kdaj se bo nad nas zgrnila velika ofenziva in se bo razdivjala silovita bitka. Zato bosta v današ nji izvidniš ki misijioprezala zamorebitnimi novimi polož ajidolgometnegatopniš tvainopazovalaž elezniš kakriž iš ča,prometna cestahinposkuš alazaznativsakomalenkost,kibimorebiti kazalanadovaž anjeokrepitev.« »Razumem,«svavenglaspritrdila.Nisvasepovojaš ko zadrla,kotjevelevalvojaš kidril.Tanibilvnavadizamož e vprvihbojnihvrstah.Zapovedanpajebilvzaledju,nekaj miljzanami.Poveljniknajuješ eprijateljskopotrepljalpo ramiinnamazaž elelvsosrečo. Urno sva se podvizala do najinega dobrega starega, a zanesljivega dvokrilnega Armstronga. Pred kratkim so (ZF) ZGODBA namagabilipobarvali,zgorajumazanorjavozelenoinod spodajsinjemodro.Takonajbinajusovraž niktež jeopazil. Pilotismočutili,dasejestosprememboknampriplazil vonj in zadah iz pehotnih rovov. Sovraž ni piloti iz lovske eskadriljeLetečegacirkusa,kisosejalistrahintrepetmed zavezniš kimipilotiso,vznakprotesta,daliprebarvatisvojaletalazž ivopisnimibarvami.Podrugistranijetaspremembavpsihološ kemsmisluporaznodelovalananovince medzavezniš kimipiloti.ObsrečanjuzlovskimiletaliLetečega cirkusa so se pogostoma brezglavo spustili v beg, in takš na panikaje praviloma zapečatila njihovo usodo. Moj izvidnikJoey,jetakojzatem,kosonamaprebarvaliletalo, nazadnjidelletalskegatrupa,tikobrepu,polegrdeče-belo -modregaznakakraljevskegaletalstva,naslikaltarotkarto obeš enca,kizapeteobeš envisizdrevesneveje.Vsajnekaj osebnega, kar naju bi ločevalo od drugih pilotov v enako uniformnoprebarvanihletalih.Kosemgapovpraš al,zakaj namajenameniltakomorbidnosliko,mijeodvrnil: »Tojepravzapravdobrakarta.Pasajmidvagledavana svetodzgoraj.« Joeyjebilvciviluslikarinzatomenipresenečalo,daso gadodelilivletalstvozaizvidnika.Veš č jebilsfotografsko kameroin,kotsetospodobiinpričakujezaslikarja,jeznal dobro,pronicljivotreznoopazovati. Nebojebilotistidanjeklenosivebarveinvisokaoblačnostniobetalaničesardobrega.Splezalasvavletalo.Dodal semplininstariArmstrongjegromkozabrnel.Letaloseje treslo in poskakovalo po travnati vzletni stezi, dokler se nisvapočasiodlepilaodtalinsezačeladvigatinad landrijskeravnice.Podnamasejerazprostiralrjavo-zelenmozaik njiv in travnikov. Kmalu sva preletela tudi črto. Frontno črto,črtouničenja,blata,ž ivljenjainhkratimejostotisočerihsmrti,kisejevilanastotine,tisočemiljinzanjolabirinteoskrbovalnih rovov in seveda neš tetekotanje,kiso jih bileizkopalegranate.Letelasvainoprezalazamorebitnimipremiki.Anabojiš čujebilotež koprepoznatineobičajne spremembe. Vse je bilo videti enako, tone ž elezja in betona,tersevedaljudi,vkopanevojakeobtež enessvojimi usodami.Mnogolaž jejebilospoznatispremembevzaledju,kjerjebilonavidezvsespokojnoinidilično,dokoderso postajale kotanje tež kih topovskih izstrelkov vse redkeje posejanealipajihsplohnibiloveč. Todatistidansvaimelasmolo.Kajkmalusvazagledala ž ivopisno prebarvano letalo, ki je nedvoumno pripadalo eskadrilji zloglasnega Letečega cirkusa. Zavil sem nazaj protifrontničrtiinsesilovitospustilvstrmoglavilet.Sovraž nilovecnamajekotdivjasestradanazverneusmiljeno sledil.Kosemizravnalletalo,semodsredobež nesileskorajdaizgubilzavest.Sovraž noletalojebilomnogohitrejš e inkmalusenamaječistopribliž alo.Samočakalsem,kdaj seboponamausuldež tež kihstrojničnihkrogel.Dvigniti senisemmogelveč,sajjebiloznano,dasesovraž nitrokrilci silovito vzpenjajo, mnogo hitreje kot najin stari dobri Armstrong.Zesemhotelletalousmeritiprotilaž ni,mamljivi varnosti domačega zaledja, a sem se zadnji trenutek predtakonespametnoodločitvijopremislil. Bež nosemsivzavestpriklicalspominnasanje,kisem jihbilsanjaltistenoči,inletalousmerilnadfrontnolinijoin ji sledil. Zavijal sem levo in desno kakor je tekla frontna črta,semtertja.TrokrilniFokkernajujeobletavalizvseh strani. Začel je streljati in zadrdrala je tudi tež ka Joeyeva strojnica za menoj. Kmalu sem lahko opazil, da izstrelki cefrajodelcekrilnajinegaletala.Sovraž niFokkerjestreljal vseboljnatančno.Pobož nosemupal,datudinaš iizstrelskih jarkov streljajo karseda natančno. Ker so si bili rovi sovraž nihsiltakoblizuskupaj,sozagotovomoralistreljati na naju tudi iz sovraž nih polož ajev. Se nadalje sem sledil semtertjafrontničrti,kakorjevijugala.Izstrelkipasoš e vedno dež evali po najinem letalu in Joeyeva strojnica za menojjevnekemtrenutkuutihnila.Vijugalseminpriganjal starega Armstronga do roba njegovih zmogljivosti. Motor je brenčeče rohnel. A trokrilec za menoj se ni dal. Imel sem občutek, da ga moji obupni manevri vijuganja samospodbujajokš evečjinapadalnosti.Senaprejnajuje obletaval,preletavalinneusmiljeno,besnostreljalponaju. Ze sem bil pomislil, da to mora biti zagotovo zadnji dan mojega ž ivljenja, ko je trokrilec nenadoma, brez kakrš negakolivzrokaodnehalinseoddaljil.Zavilsemprotidomačemuzaledju.Vdaljavi,nadsovraž nimzaledjem,semlahko opazil trokrilca, ki me je bil napadal, za katerim se je vleklatenkadimnačrta. PogledalsemnazajprotiJoeyuinmuzrokamipomahal innakazal,dasebovakmaluvrnilainspustilanadomače letališ če. Toda Joey mi ni odzdravil. Videti je bil zloveš če negiben.Spustilsemsenadomačotravnatoletališ kostezo. Letalosejestreslo.Vmislihsemzačutilodreš ujočeolajš anje.MotorstaregaArmstrongajeobtemnekolikopokaš ljal. Kosonamaprineslilestve,semnemudomaskočilizletala, medtemkojeJoeyobsedelnasvojemsedež u.Splezalsem donjegaingapotrepljalpolicih.Ajebilpopolnomanegiben.MedtemsopriteklibolničarjiinJoeyaizvlekliizletala ingapolož ilinanosila.Bolničarmijezizrazomosuplosti na obrazu odkimal. Pred očmi se mi je stemnilo. Nekdo izmedletališ kegaosebjajepritekeldomeneinmeobjel. »Zedobro,«semmudejal. Namenil sem se nazaj proti najinemu staremu Armstrongu, ki je mestoma skorajda spominjal na kuhinjsko cedilo.Splezalsempolestvi,dabivzelrazpelo,kigajeJoey hranilpolegsedež a.Sedež jebilpopolnomaokrvavljenin prednjimnatlehjelež alamlakakrvi.Vedelsem,dajebilo razpelo darilo Joeyeve matere. Zato sem razpelo kasneje popoš tiposlalJoeyevimateri. Iz spominov me predramijo moji domač i z glasnim govorjenjem,doklerjihneprekinezvenBigBenainza njim silovitostopnič asto valovito pritrkavanjemanjš ih zvonovizš tevilnihcerkva.Vodaš enaprejkapljavumivalnik. »Imamosuverena!Danesjekronanje,«rečemojaž ena. Zenainhčisevzravnatainseobrnetaprotioknu.Opazim, daimataobeoroš eneoči.Kozvonjenjeponeha,menahranita s svež im jabolkom. Preden odideta, me poljubita in pogladitaporoki.Jazpahočemzakričati,prekletonajvendarlenekdozaprevodo.Zanjimiostanetiš ina,levodaš e naprejkapljavumivalnik.Kmalubozopetpriš labolniš ničnastrež nica,kimebonahranilaskosilom. 35 ZF ZGODBA ANDROIDADAM PODOBEIZPRIHODNOSTI VidPečjak Zazvonilo je. Odprla je vrata in zagledala svojega pokojnega soproga Adama. Obš la jo je groza in v hipu so ji otrdeli udje. Ni se mogla premakniti. Neznanec je bildobesednakopijanjenegaAdama:imeljeenakeoč i, enake lase, enaka usta, tudi velikost,celo znamenje na č eluinpeganavratunistamanjkali.Kajtakeganiprič akovala. »Ojoj!« je vzkliknila. Spomnila se je, kako ji je njen Adam malo pred smrtjo obljubil svojega dvojnika, androida Adama 2. Vendar ni prič akovala, da mu bo takodopikicepodoben. »Priš el sem,« je dejal android Adam, »Naroč il me je vaš pokojni soprog Adam.« Celo glas je bil istoveten. Kotdabiposluš alasvojegaAdama. »Priš elsi,«jeponovila.»AmpaktinisimojAdam.« »NisemtvojAdam,«jerekel.»SemandroidAdam.« »SiandroidAdam,«jeponovila. »Sem.VendarmirecikarAdam,«jepredlagal. »Reč emnajtikarAdam.« »Seveda.Sajsevnič emernerazlikujemodpokojnegaAdama.« »Senerazlikuješ odmojegaAdama.Misliš ,dagalahkozamenjaš ?« »Seveda.Semnjegovnatanč enposnetek.« »Vstopi,«gajepovabila,kerjesvojemunekdanjemu mož uobljubila,dabosprejelanjegovegadvojnika. Spoč etkastaž ivelavsakzase.Todaandroidjojepreveč spominjalnanjenegaAdama.Poč asisejezač elled mednjimataliti.Zveč erstagledalatelevizijoinsepogovarjalaovsemmogoč em,pogostotudionjenemž ivljenjuspravimAdamom.NoviAdamsejespominjalvseh pomembnih dogodkov, celo podrobnosti, na primer kakostaseprvič sreč ala,prvič poljubila,š lavrestavracijo Letališ če, na izlete na obalo in slovesno poroko 36 predpetnajstimileti. »Sespomniš najinegaporoč negapotovanjavBenetke?«jevpraš alAdam.»Nekdojeobč olnuskoč ilvvodo intezmoč il.Moralasizamenjatiobleko.« »Spomnimse,«jedahnila.»Kupilsimiš irokovijolič asto krilo, kot so ga nekdaj nosile Beneč anke,« ga je dopolnila. Cedaljeboljsejeobrač alananjkotnapravegaAdama in poč asi je pozabljala, da je le njegova kopija. Iz njegajedihalnjenAdaminsamotojebilovaž no.Kadar staseponoč iobjemala,jejecljala:»OhAdam!Samoda sipriš elnazaj!«Adamjiniostaldolž an.»Rahela,jazte nisem inte ne bom pozabil, nikoli, več no boš ostalav mojemsrcu,sajvidiš ,danajunitismrtnemoreloč iti.« SepetaljijesladkebesedekotnjenAdamvmladihletih. Poklicaljoje»spominč ica«intedajsejespomnila,kako jijedaltoime,kostaš laprvič naskupnidopust.Kupil jerož eodpoulič neprodajalkeinrekel:»Tisimojaspominč ica.« Kosojososedeinprijateljicespraš evale,kdojenjen noviprijatelj,jeodgovarjala»Adam.« »Zaresmujepodoben,atonepomeni,dajevstalod mrtvih,«jedejalaprijateljica. »Zaljubilasisezato,kermujepodobenintespominjananj.« Nihč e ji ni verjel, da prijateljuje z androidom Adamom,kigajeizdelala irmaAndroidosElectronics,kjer je bil njen nekdanji mož zaposlen. Ni se spraš evala, kako so naredili humanoidnega robota, ki je popoln posneteknjeneganekdanjegamož a.Prejš njiAdamjije razlagal,kakovpodjetjuposnamejovse,karjevspominu posameznika ter vsa njegova nagnjenja in nagone, vendarganinikolipovsemrazumela.ZnovimAdamom sta hodila v restavracije in vedela je, da na straniš čih ZF ZGODBA izbruha pojedeno hrano ter da se ponoč i vklaplja v električ nitok,atojenimotilo.NoviAdamnibilnič slabš iodprejš njega,vzapeljavanjupagajeceloprekaš al. Spomnilseje,kamjojeuš čipnilnaporoč nonoč inkam jojepoljubil,kostanaSierriNevadiuš lač rnemumedvedu. Velikapreizkuš njajebilasreč anjeznjegovimistarš i. Android se je vedel prijazno in nadvse podobno kot prejš nji Adam. Le nekoč ni vedel, kdo je bila Adamova ljubezen v srednješ olskih letih, tako da se je oč e zač udil:»SipozabilMelito?«VhipusejojenoviAdamspomnilinjoopisal.Ponovilje,dajojezapustilzato,kerje preveč smrkala,karmuješ lozelonaž ivce. »No,sajnič nereč em,Rahelajevredudekle,č eprav mijebilaMelitaboljprisrcu.« ZnovimAdamomješ lanapoč itnicenaotokKretoin vdvehtednihninihč eopazil,danipravič lovekskrvjo inkostmi.VpisalsejezimenomAdamKlijentinRahela ga ni opozorila, da to ni njegovo pravo ime. Prevzel je identitetonjenegaprejš njegamož ainodlič noigralnjegovovlogo. Nekoč gajevpraš ala,kakš nojenjegovopravoime,a je zagonetno odgovoril: »Adam Android. Vendar priimekponavadiizpuš čam.Navsedokumentesejepodpisoval Adam Klijent in nihč e ni nikoli zahteval dodatna pojasnila. Vsaktedenjezakakš endanizginiliznjenegastanovanja. Ni vedela, da ga preiskujejo v irmi Androidos Electronics,dejaljele,dasesreč ujesprijatelji,č eprav ni vedela zanje. S prijatelji njenega prejš njega Adama nistaimelanobenegastika. »Inkdosotvojiprijatelji?«gajevpraš ala. »Drugiandroidi,«jijezvitoodgovoril. »Alijihjeveliko?« »Ne,«jeodgovoril.»Semedenodprvih,kijihjeizdelalamoja irma,nač rtpajepripraviltvojmož Adam.« » Saj mi je vseeno, ali si android ali č lovek. Rada te imam,vrnilsimito,karsemmislila,dasemzazmerom izgubila.« »Inkajjeto?« »Zivljenje.« »Zivljenje?« »Da, ž ivljenje. Po mož evi smrti sem bila č isto strta, zgubljena. Brez veselja, brez smisla, brez interesa. Vse tosimidarovalnazaj.« Po tem razgovoru se nista več pogovarjala o prejš njem Adamu, o irmi Androidos Electronics in niti o androidih.Zivelastasamodrugzadrugega. Do prvega kon likta med njima je priš lo, ko mu je Rahelarekla,dabiradaimelaotroka.Adamjojezač udenopogledalinnakratkodejal:»Otrokaminisoprogramirali.« Poslej nista več govorila o otroku, č eprav je Adam opazil,daradovednopogledujeotroke,kisoseigraliv parku. Pomirljivo je dejal: »Oprosti, ampak zares ne morem.« Rahela se je delala, kot da ga ni sliš ala, č eprav je ponoč i premiš ljevala o njegovih besedah. Sele tedaj se jespomnila,dajevendarlesamoandroid,kisomuč loveš kač ustvainpotrebetuje.Vendartoniomajalonjunezveze.Druž ilastaseš enaprejinhodilana Nekega dne sta se sprehajala v bliž ini parka, ko je izzasprehode,kotdasenibilonič esarpripetilo.vogala pridrvel avto. Hitro je zavrl, a ga jepostrani odneslo v njiju. Zavore so š kripale, Rahela in Adam pa sta padla natla.Onasejehitropobrala,onpajeoblež al.Sprednji odbijač se mu je zaril v globoko v pas. Pokazala so se vezja in elektronske naprave, preprež ene z ž icami. Rahelanimoglaverjetisvojimoč em.Bruhnilajevneutolaž ljivjokinstokala:»Adam,joj,mojAdam!«Zasliš ala jeglas:»Tojebilparobot.«Zazrlasejepredse.Sstegnjenorokojenekimladenič kazalnarazmesarjenotruplo. »Ne, ni bil robot!« je zajecljala. »Bil je moj Adam, mojediniAdam.« OSEBNAŠTEVILKA PODOBEIZPRIHODNOSTI VidPečjak Samsonsinimogelkaj,danebineprestanoogledovalš tevilko,vtetoviranonalevopodlaket.Velikojebral onjej.Posameznikomjovtisnejokmaluporojstvu,nato pa avtomatič no dopolnjujejo z ž ivljenjskimi podatki. Najel je razlagalce, a noben ni znal pravilno prebrati š tevilke, nekateri sploh niso mogli odpreti zapisa. Ni vedel,zakajjipravijoosebnaš tevilka,pravilnoinuradno se je glasila Stevilka socialnega zavarovanja (Social SecurityNumber)NaTVsojopogostohvalili.Odkrivala jegenskostrukturoDNAinopozarjalana»slabe«gene. Bojdajemnogimž enamnapovedalaprsnegarakainso sijihdalepravoč asnoodstraniti.Opozarjalajenaveč jo ali manjš o verjetnost mnogih drugih bolezni in bolniš - nicamdvignilaprometindobič ek.Sporoč alaje,kdoima prirojeno nagnjenje do kriminalnih dejanj in pri komu lahko prič akujemo nastanek psihopatije. Poleg tega so bili v š tevilkizabelež eni vsi dolgovi indenarni promet posameznika, izobrazba in ocene š olskih predmetov, psihološ kidelpajerazodevalosebnostnostrukturoin dominantne motive posameznika. Stevilč ne zapise so izrabljali v podjetjih, bolniš nicah in izobraž evalnih ustanovah. Od nje je bilo odvisno, ali bo š tudent dobil š tipendijoaline,alijeprimerenzanekodelovnomesto innazadnjeceloplač a.Nekateriizvedenci,zlastivpolitiki,sojohvalili,č eš dajevelikopomagalaprizdravljenju nevarnih bolezni, pri izobraž evanju, odkrivanju 37 ZF ZGODBA kriminala,izbirizakoncev,zaposlovanjutalentov,kritikipasopoudarjali,dagrezanedopustenposegvč lovekovo svobodo in avtonomnost. Na referendumu pa so moč no zmagali zagovorniki osebne š tevilke. Od takrat sejeosebnaš tevilkaohranjalavnespremenjeniobliki. Po č asopisih in revijah so pogosto pogrevali »Primer EveSchulz«,kijevprometninesreč izgubilapolkož ez lasiš ča ter drugih kosmatih delov telesa, nekaj prstov, zelopoš kodovanisobilinosinuš esaternekaterinotranjiorgani,kljubtemupajezdravnikomuspelospomoč joosebneš tevilkesestavitidekliconazaj.NaTVekranihsokazaliEvopredinpooperacijah. Razlagalcevš tevilkejebilokotlistjaintraveintudi Samsonjihjedvakratnajel,ajebilobakratrazoč aran. Tedaj je zvedel, da je razlagalec tudi njegov prijatelj z otroš kih let, Jakob Magnus, ki so ga hvalili, da je zelo veš č innatanč en.TelefoniralmujeinMagnusjeobljubil,damuboodvozlalskrivnost. Kostasesreč ala,jeprijateljnajprejprebralš tevilko 2.111.345. 667. Vpisal jo je v majhen elektronski aparat, kjer se je prikazala veriga š tevilč nih in č rkovnih simbolov. »Kajž eliš vedeti?Svojgenetskikod,podatkeoš olanju,najprimernejš eprijateljicezaljubezenalikaj?«gaje vpraš al. »Zač nivaprigenetskemkodu,kasnejebovapogledali tudidrugeznake,«jeodgovorilSamson. »Pripominjam,dabolezenskikodnepomeni,daboš neizogibnozbolelzanekoboleznijo.Več inisejemogoč espravilnimnač inomž ivljenjaizogniti.« »Naprimer?« »S prehrano,« je odgovoril Jakob. »Saj je znano, da prehranaspodbujaalizaviranastanekbolezni.« »Vredu,«jedejalSamson.»Bomupoš teval.« Jakob je bral: »V otroš tvu nagnjenje k oš picam in š krlatinki...« »Skrlatinkosemimel,oš picpane.« »Seveda, oš pice so izumrle,« je dejal Jakob. »Zadnje viruse hrani v zamrznjenem stanju zdravstvena banka vNewJerseyu.« »Lezakaj?«jevpraš alSamson.»Cež elijonekobolezen iztrebiti, jo morajo unič iti do zadnjega virusa ali bakterije.« »Nevem.Mordajihhranijozaprimervojne?« »Dabiraztrosiliviruseposovraž nikovemprebivalstvu?Neverjamem.« »Zakajpahranijovsilosihradioaktivniprah?Menda ne,dabipomagaliljudem.« Jakobjeporoč alnaprej:»Več kratteboogrož alagripaindrugavnetjagrla,nisoizključ enepljuč nice,tukaj pa...tukajpajenekajboljnevarnega.Pljuč nirakvč etrtemdesetletju.« »Alires?Kmalujihbomimeltrideset.Semujemogoč eizogniti?« »Seveda.Berimedicinskoliteraturo.Preglejinternet. Posvetujsezzdravnikom.« »Sepredtemtibodozrasliboleč iž olč nikamni.« Jakobjenapovedaltudizgodnjirevmatič niartritisin 38 popuš čanjesrč nemiš ice.«Latinskeizrazejesprotiprevajalvmaterinjezik,dagaSamsonnebinaroberazumel.Imeljež edolgopraksozbranjemdiagnoz,č eprav nibilzdravniknitibolnič ar.Kartretjinanjegovihnapovedisejeuresnič ila,prinekaterihosebahpaskorajtri č etrtine. Od tega dne naprej Samson ni imel več notranjega miru.Neprestanojepremiš ljeval,kajgač akavprihodnosti, in prisluš koval svojim iziološ kim procesom. Nekoč je zač util trganje v prsih in takoj je pomislil na prihajajoč egaraka.Ač eznekajdnijeprenehalo.Drugič gajebolelolevokolenoinjeprič akovalnapadartritisa. Selekasnejesejespomnil,dasejemalopredtemudarilvkoleno. Kogajezaboleltrebuh,jeodš elkzdravniku,daugotovi ž olč ne kamne. Ni jih naš el. Odš el je š e po drugo mnenjekdrugemuzdravniku,kijepotrdilprejš njodiagnozo.Selbitudiktretjemuzdravnikupotretjemnenje,amujebilonerodno.Najboljpasejebalraka.Kadar jezakaš ljal,jetakojodprlinternetinpregledalsimptomepljuč negaraka.Poznaljihjeboljekotnjegovzdravnikpulmolog.Zdelosemuje,datakonebomogelveč dolgonaprej. »SemmedneboinZemljo,«sejepritož ilSamsonu,ta paganirazumelinjeodgovoril: »Zaenkratš enisiastronavtnaVesoljskipostaji.« Kojebrezrakadoč akalš tiridesetoleto,jeuvidel,da jebilanapovednapač na. »Se dolgo bom ž ivel,« si je prigovarjal. Sklenil je, da ne bo več brskal po internetu. Ceprav so mu misli š e vedno uhajale k boleznim, se je drž al obljube. Tudi z Jakobom ni več govoril o boleznih in njihovih simptomih. Preprič al se je, da je zdrav in se ni več menil za morebitnesimptome.Prijateljmujesvetoval,najponovno pregledata š tevilč ni zapis, a je odklonil. Tako je doč akalpetdesetoleto. Kopajessvojozaroč enkoterJakobominnjegovim dekletomodhajalizgledališ ča,kjersogledaliMolierovo igroNamiš ljenibolnik,gajenenadomavpljuč ihzaskelelo. Zakaš ljal je in izpljunil kri. Dejal je (bolj sebi kot drugim): »Nivsenamiš ljeno,karjenamiš ljeno.« POEZIJA ŠIMENINUAGATA BALADAPOMOTIVIHIZLJUDSKIHPESMI AndrejIvanuša Simenendanpriš elje'zviš av, noskrompir,obrazmuveskozav. Nihč eneve,kakojetoresbilo, akrivogledoAgatovzeljezaž eno. Bajtanaš eAgate,tesirotemlade, vegasta,prepiš na,sosprhneleklade, mahovjeinuslakprekrilastajikrov, postalzdajtojenjundomeknov. Sklenilasta,zaljubljena,sreč navsa, damajavokoč urosamasipopravita. Kjelerevilakotnisoldovnajdobita? NenadomaSimenuš inemiselskrita. KbogatinuDraš uskup'obastaš la, č ejimavlesinekajpaleg'drvada. Skopuhprekletisrceimabrezovo »Ceplač ata!«dejanjetoje'jegovo. Dolgovnoč seSimenjetampogajal, pogodbokrutojetež kosiizpogajal. Ssklonjenoglavokonč nojepristal, nabogatopoplač ilosvojkriž pridal. Simennaš inu'jegovaž enaAgata vtemnemlesisipaledrvež agata. Reč emladeczdihanSimenAgati: »Zenka,nejtakhitrudrvež agati!« Nakrajivasikoč ostasiuredila, noveklade,vrata,polknanaredila. Mahovjezatlač ilavpiš neš pranje, š kripavapostelj'zibljejuvspanje. ZjutrajAgatanemirnanaplachiti. »Moj'gaSimnavpostli,vkoč ini!« Sezbraljež enskicelivaš kizbor, š emoš kistop'lihitrosonadvor. »Kajdogajase?«č ezdrugegaspraš ujejo. »Simnani!«nejevernozglavó zmajujejo. »Dan'sponoč 'gazagotovojehudič uzel, srednoč iizpost'letoplegajenekamsnel.« Kozborvseboljglasiseinkrič i, množ 'conenadomanovicaprestreli: »Cujte,naš kozaviSimensevrnilje!« »Kako?Kjebilje?Lekjevedrilje?« Vsonoč natihem,š irnemmorju, daleč vstran,tamzadajnaobzorju, reč emvam,ninejedelinnepil, vsohladnonoč jeribetamlovil. Vendarvmrež inikolinič esarni, solealgeinbeleribjesokosti. Najseš etak'trudi,iš čepolož aj, ssoncempraznihrokvrnesenazaj. Koblagoglasnoglaszvonazazvoni, Simenzbranimnaplac'spregovori: »ZapaladrvasezDraš empogodim daplač am,karponoč ivmrež oulovim.« Vzarjavetoskledodaljealgeinkosti inpredvsemisveč anomujopomoli. Draš rdeč ihlicskledovrž ebesnó natla: »Jutriznovapridem,sajpogodbaš evelja!« Takovsakojutrovaš čanisosezbrali, davidelibikomedijoindramo,ka-li? Vsakojutrovskledisolealgeinkosti, Draš vsakojutromunatlajozavihti. Kominedevetidan,Draš ukonč noprekipi: »Tujepogodbatvoja,najvgrluzatakneti!« Papirskriž emonraztrga,vrž ejonatla, jezno,medsmehomljudstva,divjeodvihra. Deseti,enajstidanviharDraš uč olnepreobrne, dvanajstidanSimenznovasenamorjevrne. Kopriveslanazaj,vodoč oln'jegovzajema, sajribječ ezinč ez,dazborkomajtodojema. Simenribepodelizvsemi,kisonaplacpriš li, slavjenaredijo,zberovsiljudjeizmalesevasi. OdtakratSimnuinuAgativsevdobroseobrne, Draš ulakomnemupahudič naslabovseprevrne. 39 VITEZIINČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com ZADNJA STRAN JAŠUBEGENJERED NOVICEIZDRUGOTNOSTI www.drugotnost.si 2014 Letni zbir slovenske fikcije ZVEZDNI PRAH DRUŠTVOZVEZDNIPRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVOPRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIKPOZF vodnik-zf.info MARAR.SIRAKO www.marasirako.info MARTINVAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJANEKSELENSKI www.pisatelj.net ANDREJIVANUŠA www.andros.si MIHAREMEC www.miha.remec.si MIHAMAZZINI mihamazzini.com MIKIMUSTER www.muster.si IVANSIVEC www.ivan.sivec.net VIDLEGRADIČ www.vtine.org/nr.html SLOVENSKAWIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_znanstvena_fantastika RAZPISZAOBJAVO SPEKULATIVNIHZGODBINPESMI2014 Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNIPRAH2012-letnizbirslovenske ikcije. V pripravi je naslednja ZVEZDNIPRAH2013.Mi pa načrtujemo naprej: RAZPISZALETO2014 Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni nateč aj za objavo spekulativnihzgodbinpesmizadrugozbirkospekulativnihzgodb ZVEZDNIPRAH2014-letnizbirslovenske ikcije. Namennateč ajajepridobitikvalitetnadelazaobjavo. Zaključ ek3.nateč ajaje:30.september2014. Zbirka bo izš la predvidoma med novembrom 2014 in marcem 2015.Nanateč ajpoš ljitevaš ozgodboalipesmispodroč ij: znanstvenafantastika, fantazija, horor(grozljivka), in/alikriminalka. Zgodba naj bo dolž ine največ 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskihpolali172.800znakovspresledki).Pesminajbodonajveč tri,poljubnedolž ine.Besedilonajbovelektronskiobliki(DOC, DOCX,ODT,ipd.)innajbopripravljenoskladnosstandardi,kiso objavljeninanaš iinternetnistraniwww.zvezdni-prah.si. Trič lanskakomisijasestavljenaizč lanovdruš tva,boocenilavse prispelezgodbealipesmiinseodloč ilaouvrstitvibesedilavizbor. Na njihovo odloč itev pritož ba ni mož na. Avtorji prejmejo kratko sporoč ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zaključ ka nateč aja.Zizbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorskopogodboobrezplač nemodstopubesedila. Gradivopoš ljitevelektronskioblikinae-naslov: [email protected] alivdrugidigitalniobliki(USBključ ek,CD)nanaslov: DruštvoZVEZDNIPRAH Stritarjeva24,2000Maribor.
© Copyright 2024