Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
ISSN1855-6434|december
|december2013|letnik
|letnik6|š
|š tevilka29
SREČNO
POSTAPOKALIPTIČNO
2014
Jašubeg en Jered
ISSN1855-6434
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin
horortersvetDrugotnosti
Izdajatelj in urednik: BojanEkselenski
Ljubljanskacesta5A,3000Celje
Druš tvoZvezdniprahMaribor
Stritarjeva24,2000Maribor
GSM:+38640642356(Bojan)
E-poš ta:[email protected]
Internet:www.drugotnost.si
Preostalniki:
Oblikovanje:AndrejIvanuš a
Naslovnica:
PhilipStraub,EnchantedEvening
Copyright©2013BojanEkselenski
Vsepravicepridrž ane.
Besedila,slikeinoblikovnereš itve
jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli
nač inbrezdovoljenjaizdajatelja.
BEK=BojanEkselenski
JIV=JaniIvanuš a
ANI=AndrejIvanuš a
NOVOPEČENI
Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej
ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvenefantastikeinhororja,kiimajotudi
ustvarjalno energijo. Zal nimamo
nobenegaperiodičnegaglasila,kibiredno
objavljalo in s svetovanjem pomagalo
avtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvet
ustvarjalnosti.PravJaš ubegenJeredtorej
orjeledino.
Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsako delo bo š lo skozi nekaj rok. Prvo
sito je pravopisno, torej skladnja in
pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak,
temvečkvaliteto.Objavilibomodvealitri
najkvalitetnejš e zgodbe. Objavili bomo
zgoš čeno oceno vsakega prispelega dela,
pričemerbomoavtorjemsvetovali,kako
naprej.
Kam poslati svoje umetnine?
Svojeumetninepoš ljitenae-naslov:
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...
Kotvednoprič enjamoš tevilkozuvodnikom,spekulativniminovicami,ki
jih tokrat ni veliko, in z rubriko O Življenju, Vesolju in sploh Vsem. Seveda
smovseskupajzač iniliš ezVesoljskim humorjem.
⇨Večnastranehod3do5.
Poroč amoodvehdogodkih.Tostaprvaslovenskadelavnicaspekulativne ikcijeinpredpremiera ilmaHobit:Smaugovapuš ča.
⇨Večnastranehod6do8.
Priocenah ilmovvnaš ihkinematogra ihinnadevedejihsmosenajprej
ustavilinahituletoš njegaleta,ž eomenjenem ilmuHobit:Smaugovapuš ča,
drugideltrilogijeoHobitovemepskempotovanju.PotemsledijoThor:Svet
teme,Gravitacija,Duš ainEnderjevaigra.
Vsekakor š e vedno beremo in ne samo gledamo. Tokrat smo prebrali
knjigiBojnitigerinTrojanskamaskaizpodtipkovniceDavidaGibbinsa.
⇨Večnastranehod9do17.
Kerž elimospodbujatidomač eavtorje,smozatokratniintervjupoprosili
Marka Jordana, ki je naš trenutno najbolj 'vroč ' ilustrator fantazijskih in
podobnihromanov.
⇨Večnastranehod18do19.
V rubriki IZOBRAZEVANJE smo prostor namenili enemu najbolj znanih
ameriš kih ilustratorjev znanstvene fantastike in fantazije Alexandru A.
Schomburgu,kijebilrojennaPortoriku.
⇨Večnastranehod20do21.
BojanEkselenskisejevrubrikiPOGLEDIlotilrazglabljanjuosobivanju
papirnatihine-knjig.ObtemprimerjastanjevZDA,vEvropiinprinas.Vsekakorjezanimivo,kakojetoodvisnoodpojmovanjakajknjigasplohje.
⇨Večnastranehod22do25.
Literarnidelprinaš anaslednjeumetnine:draž ilnikizepaViteziinč arovnikiznaslovomZlomImperija(BojanEkselenski),kratkezgodbeTerorist
(Bojan Ekselenski), Levitev (gost iz Srbije Tihomir Jovanović -Tika),
Aequilibrium(AndrejIvanuš a),Dobrakarta(MarkoVitas),AndroidAdam,
Osebnaš tevilka(VidPeč jak)inbaladoSimeninuAgata(AndrejIvanuš a).
⇨Večnastranehod26do40.
OCENJEVALNI STANDARDI
Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila:




FILMVKINU:
2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenaristič nempomenu,ipd.),
1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniuč inki),
1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,preprič ljivost,ipd.),
0,5-tehnič nakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka).





DVDFILM:
2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu),
1,0-igra(isto,kotprej),
0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine),
0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar),
1,0-tehnič nakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka).
[email protected]








KNJIGA:
VSEBINA(max.5,0)
3,0-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzač etkadozadnjestrani),
1,0-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjealistapljanjež anrov)
1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš eč nost,izvirnost,jezikovnabarvitostv
skladuzzgodbo,ipd.),
OBLIKA(max.5,0)
2,0-oblikovanje(kakojeknjigaoblikovana,prelomknjige,ipd.),
2,0-spletnapodporainvsebinskidodatnibonbonč ki,
1,0-dobljenozadenaralirazmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarv
primerjavisprimerljivokonkurenco).
Najviš jamož na ocenavvseh primerihje5! Tako, zdajvestekakš na somerila. Pri
vsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkjeizgubiltersevedaskupnaocena.
2
UVODNIK
ENAKNJIŽNOUVODNAJETA...
BojanEkselenski
29. knjiž ni sejem v Cankarjevem domu se je iztekel.
Najpomembnejš i slovenski knjigotrš ki, založ niš ki in
nasplohknjiž nidogodekletajemimo.Znjimsobilivsi
zadovoljni. Obiska je bilo več , posla je bilo več , torej
krizalenispodneslaž eljeljudipobranju.Knjigagrev
promet,č eseprodajaporazumniceni.
Slovenskiavtorjispekulativne ikcijesmobilitradicionalno odsotni, vsaj kar se tič e uradnega sejemskega
dogajanja.Obvsejmnož icidogodkov,vrteč ihsevCankarjevemdomuodsrede,20.11donedelje,24.11.,ni
bilnitiensamnamenjenslovenskimavtorjemspekulativne ikcije.
Nasjetakomalo?Vhrupudrugih,sknjigamipovezanihbesed,molkspekulativne ikcijepoginenekjevkotu
ilegale. Na ž alost skoraj nihč e na literarnem nebu Slovenije ne ve, kaj bi s to besedno zvezo – spekulativna
ikcija. Pravzaprav se tega izraza vsi, ki se imajo za
»resne«literarneustvarjalce,izogibajokothudič križ a.
Zaknjiž evnikovuglednajbibilabesednazvezaspekulativna ikcija ali, bog nam odpusti, ž anrska literatura,
smrtonosnejš a, kot je za vampirja č esen, namoč en v
sveto vodico. V izogib tega ukletega izraza so izumili
magič ni realizem, postmodernistič no literaturo in š e
kaj,č esarnevem.
Bodimo samokritič ni. Pred ogledalom moram s prstom pokazati tudi nase. Nihč e od nas ni podal niti ene
same pobude za organiziran nastop. Vsi samo veselo
č akamonanebeš kegasvetnikainnjegovovodenjepod
luč i javne pozornosti. Tega pa seveda ni, saj se raje
zapijaindebatiravimenitnidruž biPreš erna,Cankarja
indrugihvliterarnihnebesih.Malomujemarzaneke
jokajoč eX.Y.miš ke.
Sicer sem bil prisoten na stojnici malega založ nika
Pro-Andy s.p., a to je bila precej partizanska akcija. Je
vzroktemunaš aprislovič naintrovertiranost?Smores
takš nemevž e,č akajoč enasvetigralž arometovstrokovneinpredvsemobč ejavnosti?
Kjejetorejproblemnastopadomač ihavtorjev?
Problem domač ih avtorjev ni zgolj partizanska produkcija, ta je posledica stanja na naš em trgu. Največ ji
problems(m)okaravtorjisami.Imamodruš tvo,vsajpo
E-mailu smo povezani. V dobi spleta smo si bliž je, kot
š enikoli.Rezultat?Ni,ni,miš kapapala.
Samosč akanjemnebomonič esardosegli.Nihč enas
ne bo prijel za roko in peljal pod ž aromete. Knjiž ni
sejem je odlič na prilož nost za promocijo, za poziranje
podž arometompozornosti,aletossmojoznovaspregledali.
Strokanaspopolnomaignorira.Nič udno,sajsetudi
sami ignoriramo s č akanjem na mano iz nebes. Torej
nimamopravicedonerganja.
Naj se posvetim vedrejš im zadevam. Iztekla se je
SREČNO
POSTAPOKALIPTIČNO
2014
prvaDelavnicakreativnegapisanjaspekulativne ikcije.
Odziv je bil odlič en. Sodeloval je izjemno pisan nabor
avtoric in avtorjev. Nekateri so ž e precej izkuš eni, a
drugi popolni zač etniki. Namen delavnice je bil predvsemudejanjitinekestandarde,terminologijoinpodobno. Vsekakor sem glede ustvarjanja domač e avtorske
bazeinposledič nozagonasceneprecejoptimistič en.
V kratkem č asu bo pripravljen drugi korak konsolidacijeslovenskeavtorskescene–izdajapolprofesionalne literarne revije. S č akanjem na milost nekoga od
zunaj ne bomo daleč priš li. Sami moramo zač eti in
zagrizniti v kislo jabolko novega projekta. Udelež enke
inudelež encidelavnicedajejoupanje,dasmopredlepš imič asizadomač oavtorskosceno.KotjereklaprijateljicaRuž a,č enimaš dostopadooriginala,siustvarisubstitut.
Pred nami je postapokaliptič no leto 2014, mogoč e
nasč akakakš naekonomskanezgoda.Lahkonasdoleti
lomljenje vratu E-samozalož niš tva. Mogoč e kakš na
novadavč nadomislica?
Vsekakorsreč noinuspeš nonovoleto2014in
sevedanajlepš ebož ič nepraznike!
3
NOVICE SPEKULATIVNE
Dobro obiskan 29. slovenski
knjiž ni sejem je bil v Cankarjevem
domu v Ljubljani v č asu od
20. novembra do 24. novembra
2013. Druš tvo Zvezdni prah je ob
pomoč i založ be Pro-Andy iz Mariborasodelovalonasejmu.Predstavili smo naš 'Zbir slovenske ikcije
ZVEZDNI PRAH 2012'. Založ ba pa
je prestavila avtorja slovenskega
fantazijskegaepaVITEZI IN CAROVNIKI Bojana Ekselenskega. Ob
njem pa š e Martina Vavpotič a z
njegovosteampunknoveloCLOCKWORKS WARRIOR in Andreja Ivanuš a z njegovima knjigama CUDOVITA POTOVANJA ZAJCA RONA in
SVETODREV.(ANI)
EUROCON2014DUBLIN
Prihodnjeletoboevropskakonvencijaznanstvenefanstatike,kijo
prirejaESFS(EuropeanSFSociety)
v Dublinu med 22. in 24. avgustom2014. Tehnič ni organizator je
Irsko združ enje, ki sicer prireja
irskifestivalShamrokon.
Castnigostje(GOHs)bodopredvidoma Andrzej Sapkowski (Poljska) Jim Fitzpatrick, Michael Carroll, (oba Irska), Seanan McGuire
(ZDA, pisateljica s š kotskimi koreninami) in Ylva Spå ngberg (Svedska)termordaš ekdo.
Delegat za Slovenijo je Bojan
Ekselenskiizdruš tvaZvezdniprah.
72.WORLDCON2014LONDON
Le'korak'vstran,vLondonu,bo
tudi svetovna konvencija ZF. Ta je
ž e dvainsedemdeseta po vrsti!
Odvijala se bo teden dni pred Shamrokonom v Dublinu, torej od 14.
do 18. avgusta 2014. Ljubitelji si
lahko tako organiziramo aktivne
poč itnicevAnglijiinnaIrskemter
seudelež imoobehkonvencij.
Gostje (GOHs) bodo John Clute
(Kanada), Malcolm Edwards, Chris
Foss,BryanTalbot(vsiV.Britanija)
in Jeanne Gomoll ter Robin Hobb
(obe iz ZDA). Predviden je bil š e
Iain M Banks (V.Britanija), ki pa je
predkratkimpreminil.
Organizatorji napovedujejo naporen urnik, ki obsega intervjuje z
različ nimi avtorji, predavanja,
debate, delavnice, bralnice in
panelne razprave, da o projekcijah
ilmov,razstavahinzunanjihprireditvah niti ne govorimo. Skupaj je
predvidenih več kakor 600 dogodkov.
Vsekakorvelikinnaporendogodek,pravzapravkardva!
Več oobehdogodkihna:

SHAMROKON
www.shamrokon.ie

LONCOM3
www.loncon3.org
(ANI)
PREGLEDIZDANIH
ZF&FKNJIGVLETU2014
SLOVENSKIAVTORJI/CE
Kratek pregled baze COBISS/
OPAC za področ je (znanstveno)
fantastič na proza je za leto 2013
dalnaslednjeizdaje:
 Zardoz in računalnik /Sonja
Koranter-Ljubljana:Alba2000,
2013
 Beg /Simon Moe; Ljubljana: OS
MajdeVrhovnik,2013
 Emma Storm (Bratovščina
Culis) /Uroš Topić , Ljubljana:
Pasadena,2013
 Razvaline časa /Jure Domajnko;Bevke:Smar-team,2013
 Kamen razčlovečenja /Roman
Komac;Bevke:Smar-team,2013
 Na valovih vetra /Aneja Gros;
Rožna izbranka /Aneja Gros;
Zamrznjena v času /Aneja
Gros; vse Portorož : Murano,
2013
 Neverjetni Dobrogoj Bajc /
Iztok Vrhovec; Ljubljana: Ved,
2013
 Arcas /Barbara Chybei (Cibej);
Bevke:Smar-team,2013
 Svit in skrivnostno jezero /
Iztok Vrhovec; Ljubljana: Ved,
2013
 Urokipolnelune/MarjanTomš ič ; Ljubljana: Studentska založ ba,2008-2013
 PoljubČrnegajezera,saga
Usluž benka/AnnalightNight;
UslužbenkaZmaja,sagaUsluž benka/AnnalightNight;
Uslužbenkasenc,sagaUsluž benka/AnnalightNight;vse
Portorož :Murano,2013
(ANI)
OŽIVLJENJU,VESOLJUINSPLOHVSEM
KOMETISON(C/2012S1)
SEJESTOPIL
»Konecletoš njegaletapričakujemopojavkometapoimenuIson.Gre
zanajlepš orepatico,kijobomogoče
videtisprostimiočmiinhkratiuvrstitimednajlepš evzadnjih desetletjih,« so napovedovali astronomi in
bombastično napovedovali časopisi.
A ž al se napovedi niso uresničile.
KerjepotovaltakoblizuSonca,gaje
4
njegova toplota preprosto stopila.
Ostaljesamoš eplinastioblak,kise
počasiizgublja.
Odkrila sta ga Vitalij Nevski iz
Belorusije in Artjom Novičonok iz
Rusije septembra 2012. Ob odkritju
so domnevali, da ima premer okrog
5km,kasnejepasejevrednostzmanjš alana2km.Naslikijekometfotogra iranspomočjoteleskopapreden
jezavilokrogSonca.(ANI)
PLANET HUMORJA
PONASTAVITEVGESLA
BREZBESED
>> Oprostite, vaše geslo ni bilo v uporabi več kakor 30 dni in
je poteklo. Zato ga morate ponastaviti.
rožice
>> Oprostite, uporabili ste premalo znakov.
leperožice
>> Oprostite, uporabiti morate vsaj en numerični znak.
1leperožice
>> Oprostite, ne smete uporabljati presledkov.
1leperožice
>> Oprostite, uporabiti morate vsaj 10 različnih znakov.
1jebeneleperožice
>> Oprostite, uporabiti morate vsaj eno veliko tiskano črko.
1JEBENEleperožice
>> Oprostite, velikih tiskanih črk ne smete uporabiti
zaporedno.
1JebeneLepeRožice
>> Oprostite, če vnašate stavek, morate uporabiti več
kakor 20 znakov.
1JebeneLepeRožice,DajMiŽeEnkratTaPrekletiDostop
>> Oprostite, v stavku ne smete uporabljati ločil.
1JebeneLepeRožiceDajMiŽeEnkratTaPrekletiDostop
JebemtiMater
>> Oprostite, to geslo je že uporabljeno!
5
POROČAMO
ROKODELSTVOSPEKULATIVNEFIKCIJE
PRVADELAVNICA-TRUBARJEVAHIŠALITERATURE
NOVEMBER,DECEMBER2013
PripravilBojanEkselenski
PRVASLOVENSKADELAVNICASPEKULATIVNE
FIKCIJE
Clani druš tva Zvezdni prah smo v Trubarjevi hiši
literature v Ljubljani organizirali Delavnico kreativnega pisanja spekulativne ikcije. Projekt je inanč no
podprl Javni sklad republike Slovenije za kulturne
dejavnosti(JSKD).Tojeprvitakš endogodekvSloveniji.
Moja prič akovanja so bila precej skromna. Rač unal
semnatri,mogoč eš tiriudelež ence.Nakoncujihjebilo
osem. Izredno zanimiva je bila tudi sestava udelež enk
in udelež encev. Skupaj so se znaš li ž e precej izkuš ene
pisatelji/ceinpopolnizač etniki/ce.Tudidrugač eješ lo
zapisanodruš čino.Sodelovalisoodš tudentadoodvetnice.Skratka,izrednadruš čina.
Delavnicasejeodvijalavtrehzaporednihtorkihpo
dve š olski uri z dodatnim debatnim č asom. Zač eli smo
19. 11. 2013 ob 18h inzaključ ili 3. 12. 2013 ob precej
pozni uri. Predavali smo dr. Robert Simoniš ek, Andrej
Ivanuš ainmojamalenkost,kisembiltudiorganizator
delavnice.
Za potrebe delavnice sem v tem č asu izdal tudi epriroč nik Rokodelstvospekulativne ikcije1. Knjiga
je v e-obliki na voljo na Biblosu (www.biblos.si/lib/
book/9789619347195) za izposojo ali nakup. Vsak
udelež enecdelavnicejedobilDVDsknjigo,rač unalniš koaplikacijozapodporopisanjuproze,wordovepodloge za pisanje v skladu s standardi in š e nekaj orodij
odprtokodne narave (slovenski Open Of ice in Libre
Of icezapisateljevanje,SigilzaizdelavoePubinCalibre
za delo z e-publikacijami na osebnem rač unalniku).
Pravzaprav so na disku vsa orodja za rokodelstvo v
domač iliterarnidelavnici.
POTEKDELAVNICE
Kakojevseskupajpotekalo?Zarazlikoodnekaterih
drugihdelavniczbesedama'kreativnopisanje'vimenu
pritejdelavnicinibilonobenihvstopnihpogojev.Nikakorsinismodovolilipredrznostizomejevanjemvpisaz
nekakš nimi iktivnimikriteriji.Zač etnadelavnicajebila
odprtazavse,negledenapisateljskeizkuš nje,izobrazboaliž ivljenjskistatus.Delavnicasejeloč ilaoddrugih
tudi po namenu in izvedbi. Namenjena je bila vsem z
ž eljopopridobitviosnovnihobrtniš kihveš čininorodij,
potrebnih za pisanje dobrih zgodb, s poudarkom na
spekulativni ikciji.
Delavnica1, kot ji skrajš ano reč emo, je namenjena
tudipoenotenjuterminologijeinvzpostavitviosnovnih
standardov.Zaraditega jebila bolj ali manj nizpredavanj z malo debate. Tež ko debatiraš , dokler nimaš vzpostavljenega komunikacijskega protokola. To smo
postorilispredavanjiinze-knjigo.Takosotudipopolni
zač etnikilahkoudobnostopilinavlakustvarjanjaspekulativne ikcije(pravzapravvsakrš ne ikcije).
NEOPISUJ-PRIPOVEDUJ,
NEPRIPOVEDUJ-TEMVEČPOKAŽI!
PRVOSREČANJE–19.NOVEMBER2013
Na prvem sreč anju smo se spoznali. Najprej »vau«
zaradi udelež be. Na tem sreč anju sva z Andrejem na
kratko razlož ila, kaj termin spekulativna ikcija sploh
pomeni in izpostavila tri ž anrske skupine, ki sodijo v
ož jinabor.Sevedaspekulativna ikcijanisosamoznan-
Drugi dan na delavnici - levo: beremo; desno: predavatelj dr. Robert Simonišek;
6
POROČAMO
stvenafantastika,fantazijaingrozljivš čina,asmosena
njihomejilipredvsemzaradiobvladljivostivsebinepri
zač etnemspoznavanjustoliteraturo.
Vdrugemdelusvanajprejpodalaosnovnetehnič ne
standardepri(ne)oblikovanjubesedilazaobjavo.Nata
nač in sva predstavila temeljne tehnič ne in terminološ kepojme,veljavnenarazvitihtrgih.Konč nosmopriš li
do'resne'vsebine.Nakratkosvarazlož ilanač inpodajanjezgodbe,predvsem,kakoseizognitiduhamornemu
opisovanjuinuspavanjubralč evepozornosti.
Nakoncupasvasedotaknilaš eprecejš njegaproblema,kigaopaž ajotuditujiuredniki–pozerskegapisanja. To je pisanje, kjer avtorpredstavljasvoje pisanje, v
ospredjepostavljasposobnostitvorjenjabesednihzvez,
azgodba,č ejosplohima,jevozadju,vsluž biavtorjeve
samopromocije. Opozorila sva, č e v kakš ni recenziji
opazitemeta izič nozapisovanjenavduš enjanadavtorjevim pisanjem, a skoraj ni nič esar o vsebini, je to primerpozerskegapisanja.
Kotsespodobi,jebilanakoncudomač analoga.
DRUGOSREČANJE–26.NOVEMBER2013
Nadrugemsreč anjunamjepredavalizkuš enpredavatelj dr. Robert Simoniš ek. Predaval je o poeziji in
osnovahproznegaustvarjanja,kotgavidiliterarnistrokovnjak in izkuš en avtor. Odlič no predavanje je hitro
minilo.Robertjespretnoizbralprimernepoudarke,saj
sta dve š olski uri premalo za celovitejš o obravnavo
predstavljenetematike.Popredavanjujeslediladebata,
atajebilakratka,kersmobilič asovnoomejenizaradi
drugega dogodka za nami. Cisto na koncu smo pobrali
nekateredomač enaloge.Stegasreč anjasotudislike.
TRETJESREČANJE–3.DECEMBER2013
Tretjesreč anjejebilovsebinskonajobš irnejš e.Obravnavali smo melodijo pripovedi, nadzor nad tempom,
izbiroperspektiveinč asovnedimenzijeinnač inu,kako
seizognitineumnostim.Cistonakoncujebiloš epredavanjeouredniš keminzalož niš kemdelu.Imelismotudi
kratko analizo domač ih nalog in na koncu je sledila
obč adebata.
Opravili smo tudi anketo, saj smo z njeno pomoč jo
dobili dragocene napotke za nadaljnje delo. Objavili
smoš erazpiszaudelež enkeinudelež encedelavniceza
petvsebinskihsklopov.Vsakdolahkosodelujezenoali
več zgodbami,kijihmoraposlatidokoncajanuarja.25.
februarjabopredvidomapredstavitevskupneE-knjige.
Nekateri udelež enci so pokazali svoje knjiž ne izdelke.Upam,dabodovsipredstavljenivfanzinualinastajajoč i polprofesionalni literarni reviji za spekulativno
ikcijo.
DOMAČENALOGE
Kvaliteta domač ih nalog me je glede na č asovno
oknozapripravoprijetnopresenetila.Vsezgodbesoz
malouredniš kegainlektorskegač iš čenjainpreurejanja
vredneobjave,karjezelodoberpokazatelj.Izzivjebil
predvsemnapisatikratkezgodbe,pravzapravč rticena
zadaneté me.
Delavnicajeuspela.Tudirezultateanketesopokazalizadovoljstvo.Nasreč ososeskorajvsirazpisaliglede
mnenj in predvsem izboljš av. Dobili smo dragoceno
prič evanje in na njegovi osnovi bomo pripravili novo
Delavnico-1insevedaDelavnico-2.
DELAVNICA-2?
Delavnica-2 glede na obisk Delavnice-1 sploh ni
vpraš ljiva.Lokacijaboista,č enambogostiteljodstopil
prostor.
VsekakorboDelavnica-2boljdebatainmanjpredavanje.Sevedapobomoimelikakš negapredavatelja,ki
nam bo predaval o strokovnih vpraš anjih. Ce nam bo
naklonjeno,bomogostilitudikakš negaprepoznavnega
avtorjaizvennaš egakroga.
Predvidoma bo Delavnica-2 marca in aprila 2014, a
Delavnica-1aprilainmaja2014.Vzrakujetudijesenskitermin.Vsejeodvisnoodinteresa.
Literarna scena bo zaž ivela, ko bo povezanih dovolj
ustvarjalkinustvarjalcev.Najboavtoricagospodinjska
pomoč nicaalidoktoricaznanosti,najboavtorključ avnič ar ali doktor knjiž evnosti, pomembno je, da napiš e
dobrozgodbozdobroidejo.
Drugi dan na delavnici (vse foto BEK)
Prvi dan na delavnici — Bojan predava (foto ANI)
7
POROČAMO
HOBIT:SMAUGOVAPUŠČA
PREDPREMIERAFILMA:CINPLEXX,KRANJ-11.12.2013
PripravilAndrejIvanuša
Ja,resje!Zgodiloseje!BojaninAndrejsvabilavabljena kot urednik in novinar č asopisa(!) Jaš ubeg en
Jered na predpremiero ilma Hobit: Smaugova puš ča.
Tolejebilozanajuprvič ,dasvadobilapovabilokotVIP
gostasplač anovstopnicozaogled ilma.
Tako sva se v sredo, 11.12.2013, oborož ila z dobro
merodobre volje in obiljemfotografske opremeter se
podalananajino'epsko'potovanjeizMaribora,oz.Celja preko Ljubljane do Kranja, kjer sva 'nastopila', v
Cinplexx-u.Vsekakor,toninič protitistemupotovanju,
kigaž evdrugem ilmuopravljaHobitBilboBisaginiz
svojepriljubljeneS(t)ajerskevsedo...
Vendarjebilž epoglednavhodnoavlozeloohrabrujoč . Dva š krata sta varovala krutega Orka, ki je trgal
svoje verige in straš il obiskovalce s svojim rjoveč im
glasom. Ampak, uč inek ni bil preveč dober. Kajti vsi,
tuditistinajmlajš i,kisesicer'groznobojijoparkeljnov',
sosež elelifotogra iratiznjim.Tako,zaspomin!Zagotovonarobesvet.
Navzgorpotekočihstopnicahsvapriš lavTolkienovski
raj,kjersokraljevalevilinkelokostrelke,š kratijekloseki
in š e ljudje v srednjeveš kih oblačilih, ki so na stojnicah
prodajali'srednjesvetno'kramo.Vsekakorobetavenzačetek ilmskepredstave.Cebinekaterinekupovalikokic(in
jihsevedapridnorazsipavalivgneči),bičlovekpomislil,
dasmoserespreselilitjavSrednjisvet.
Organizatorjisouspelizbratizanimivodruž bo.Najbolj
eminenten gost je bil ameriš ki veleposlanik v Sloveniji
JosephA.Mussomelizdruž ino.Videloseje,danibilsamo
VIPpovabljenec,temveč,dajepravtakotolkienovskifan
in vsi člani njegove druž ine so už ivali pri ogledu ilma.
Nagovorpred ilmomjeimelConnorSnowdenizBritish
Council-avSloveniji.Obtemsosi ilmmeddrugimiogledali š e Miha Hočevar, Saš a Einsiedler, Ana Marija Mitič,
Nuš kaDraš ček,ErazemPintar,JurijSchollmayer,KatarinaJurkovič,DavidUrankar,MatejaCotar,…
Na predpremieri se je trlo eminentnih gostov. Tukaj je bil tudi ameriški
veleposlanik v Sloveniji s svojo družino. Ni bil le na vljudnostnem obisku,
temveč so vsi skupaj uživali ob ogledu filma in v dogajanju okrog njega.
Bojansijeprivoš čilinsejezanekajtrenutkovpreoblekelvtolkienovskegaš krata.Sajbisemupridruž il,a
sembildoloč enzafotografa.Tudidrugiobiskovalciso
sepreoblač ilivjunakeiz ilma.No,seveda,nekateripa
so sez njimisamo fotogra irali. Vlogefantazijskih bitij
soprevzelič lanitolkienovskegadruš tvaGilGalad.
Obiskovalcisoskorajnapolnilidvoranoinmedsproš čenimklepetomkomajč akali,dase ilmprič ne.Anajprej smo posluš ali uvodni govor organizatorja in Connorjevnagovor.Tajepredvsempohvalilodlič neposnetke pokrajine Nove Zelandije, kjer so snemali ž e vse
ilmeiztolkienovskegasveta.Sevedajeomenilš eJ.R.R.
Tolkiena in njegove knjige. Konč no se je prič elo in 3D
izkuš njajebilaresdobra.
Popredstavisonaszabavalilikiiz ilma,srednjeveš kigodciinorganizatorjisš ampanjceminsokom.Bilaje
zanimivainpolnaizkuš nja,kijobomoč ezletodniverjetnoznovauporabili.
Levo: Vsi smo nestrpno čakali, da se film začne — Desno: Škrat Jeklosek in škrat Bojan Ekskladivski
8
3,9/5
FILMI, KINO, DVD
HOBIT:SMAUGOVAPUŠČA
THEHOBBIT:THEDESOLATIONOFSMAUG
OcenilBojanEkselenski
Zvrst
pustolovš čina,fantazijski
www.thehobbit.net
Podatkio ilmu
Metro-Goldwyn-Mayer(MGM),
NewLineCinema,
WingNutFilmsSee
11.december2013
Dolž ina:173minut
Režiser:
PeterJackson
Scenaristi:
PeterJackson,PhilippaBoyens,
GuillermodelToro,FranWalsh
Igralci:
IanMcKellen(Gandalf),Benedict
Cumberbatch(zmajSmaug,Nekromant),RichardArmitag(Thorin
Hrastoš čit),MartinFreeman(bilbo
Bisagin),OrlandoBloom(Legolas),
KateBlanchett(Galadriel),EvangelineLilly(Tauriel),LukeEvans
(Bard),LeePace(Thranduil)
Kratekopis
Nadaljevanje pustolovš čine malega
Hobita in njegovo prvo sreč anje z
zmajemSmaugom.
PODMNOŽICAMNOŽICE
Drugi od treh ilmov, napisanih
popovestiHobit,jemednami.Gre
za enega najbolj prič akovanih ilmov letoš njika. Glede na kultnost
rež iserja ilmainavtorjapovestito
splohninenavadno.
Preden kupite vstopnico, se
morate sprijazniti vsaj z neč em –
povest Hobit je samo podmnož ica
množ ice, imenovane scenarij tega
ilma.Tojelogič no,kajti200+straniizvirnezgodbebipovedalivslabihdvehurahdolgem ilmu.Alastniki ilmske licence morajo molsti,
doklerjekajzamolž o.Scenaristiso
se odloč ili, poleg izvirne pripovedi
dodati vse, kar je Tolkien spisal
okoli Hobita in Gospodarja prstanov in oba knjiž na dela povezati v
logič no celoto. Samo tako je lahko
nastalaš eenatrilogijadolž ine,sko-
raj enaka ilmski obnovi nekajkrat
debelejš eknjige.KervsegaTolkien
ni napisal, so si lep kos preprosto
izmislili.
Film traja skoraj tri ure. In ja,
tudivtem ilmubostedelež nihipijevskega Redagasta s prisrč nim
ptič jim gnezdom v laseh. Znaten
del ilma predstavljajo nastavki
Gospodarjaprstanov.
Nekako je vse podobno š e eni
popularni licenci – Vojni Zvezd.
Tuditasejezač elazdrugotrilogijo
innadaljevalasprvo.VVojnizvezd
nekdo pade v lavo, tukaj pa na
nekogapaderaztaljenozlato.
Tolkienovski fani - pred ogledom vam svetujem dobrš no mero
strpnosti do ustvarjalcev ilma.
Neprič akovano potovanje je precej
odstopalo od knjiž ne podloge, a
tukaj korak stran od knjige daje
nov pomen besedi 'odstopanje' .
Kot sem zapisal ž e pri Neprič ako-
9
FILMI, KINO, DVD
vanem potovanju, ponavljam tudi
tukaj – ilm je drugač en medij od
knjige in odstopanje od knjige ni
nujno slabo. Pravzaprav sploh ni
slabo. Več krat se pijansko drž anje
plota knjiž ne podloge izkaž e za
slaboalivsajnedovoljdobro ilmsko izkuš njo. Pred ogledom ilma
sem preprosto odmislil knjigo. Ko
gledam ilm,pač neberemknjigein
ilmocenjujemkotceloto.
POZOR(!)VSEBINA
Filmsezač nessreč anjemGanadlfainThorinavgostilnipriKopitljavč u v Breš ah. Ja, v isti gostilni,
kjer so hobiti sreč ali Aragorna v
Bratovš čini prstana. Tam, kjer so
Nazguli izvedli neuspeš en atentat
na porajajoč o Bratovš čino prstana.
Mogoč e naj omenim zanimivost. V
enemzač etnihkadrovuzremotudi
Jacksonov obraz. Rež iser rad prevzame kakš no stransko vlogo za
mimogredno pojavljanje v kadru.
Po tej gostilniš ki izkuš nji se pripoved vrne med visoke vrš ace, kjer
smo pustili druš čino v Neprič akovanem potovanju, Pravzaprav bež anju. Ves č as jim besno sledijo
orki Azoga Skrunitelja. Tip je š e
vedno enako psihotič en. Po svoje
mijepriraselksrcussvojobolestno vztrajnostjo. Ker je dovolj nor,
napreduje v Nekromatovega poveljnika.Glihavkupš triha.
Naš a druš čina se zavleč e v
domovanje Beorna, bitja, ki lahko
menjava svoj videz. Od tam pa se
podajo v Mrkolesje. Zapletejo se v
pajč evino, ujamejo jih Vilini oportunistič nega kralja Thranduila.
Zatem sledi beg iz vilinske ječ e v
sodihzavino.Vmesjevelikokomič nega pobijanja orkov. Ker zvenijo
malcearabsko,jihLegolasindruš č inaukinjajomnož ič no,naizjemno
pisan nabor nač inov. Seveda je
tukaj tudi zmaj Smaug in
(dobesedno)vroč azabavavhodnikih mogoč nega Ereborja. VzporednospovestjoHobitapagledamoš e
pred ilm Gospodarja prstanov. Ta
sezaGandalfaneizteč eponač rtih.
Vaginalni simbol iz Gospodarja
zamenjasilhuetač loveč ka,dalahko
ilmgledajotudi'maladeca'.
TEHNIKALIJE
Kajveč vamnepovem.Zagotovo
bostevsiljubiteljifantazijeinsorodnih ž anrov š li v kino. Več inoma
bostezadovoljni.Poprvempredvajalnem vikendu se boste delili na
dve sorti – tiste, ki ste ZE videli
Smaugovo puš čo in tiste, ki ga SE
nistevideli(pagabostekmalu).
VsiTolikienovifani,zlastitisti,ki
jimukvarjanjesTolkienovozapuš č inopomenitudiprecejresnoprostoč asne aktivnosti, morebiti ne
bodo zadovoljni. Zgodba kar mastno zavije s kolesnic Tolkienovega
pisanja(tuditisteganeformalnega)
in več krat prav konkretno odide
daleč izvenTolkienovedediš čine.
Film je s stališ ča tehnike vrhunskaizkuš nja.HFR4K3Dsokratice,
ki ne pomenijo nič drugega, kot
vrhunskovizualnoposlastico.
Cineplexx je v podsaharsko SlovenijopripeljalkompetentnopredvajalnotehnologijoinHobitjopolnoizkoristi.Edini ilmletoš njika,ki
je tudi vreden takš ne izkuš nje, je
meditativnaGravitacija.
Glasbena spremljava je domač e
gospodarjevska. Morebiti je malce
manjizrazita,kotvostalih ilmiho
Srednjem svetu. Mogoč e sem ž e
polnvsegadobrega.Ja,tobo!CDz
glasbo po č udež u najdete celo v
domač ihtrgovinah.Lahkopaposež etepodigitalijah.
Seveda pa vse v ilmu ni popolno. Ceste ljubitelj logike,potemta
svoj del mož ganov malce utiš ajte,
vč asihpač istoizklopite.ObLegolasovihvragolijahalivnekaterihscenahvEreborjuvamznaitinavzgor,
kar bi moralo iti navzdol. Ceprav
sem senzor za logiko dal na OFF,
sem se zalotil, kako se nasmiham
oblogič nihdebilnostih.
Nadalje, za moj okus je vse preveč lovljenja, bež anja in demonstracije različ nih nač inov pobijanja
Levo: Poblegi Ork je bil ujet v Kranju — Desno: Zmagovalna ekipa, ki je ujela Orka (Vsi člani društva Gil-Galad in navdušenci nad Tolkienom.)
10
FILMI, KINO, DVD
SKUPAJ3,9/5
Filmprizgodbiinizvedbinajveč
izgubiznerazumljivimilogičnimi
mimosuki(nanekatereodnjihbi
ustvarjalcimoralipopaziti).
nesreč nihorkov.Divjidirjepopestritev,č egajezaš čepec.Atukajga
je malce preveč tudi za moj zelo
tolerantenokus.
Seveda so to izlivi nerganja
nekogazelorazvajenegazrazlič nimiizdelkinamljubihž anrov.
PREPREMIERA
Pomemben del izkuš nje je bilo
spremljajoč e dogajanje. Z Andrejemsvabilagostanapredpremieri
vKranjuinCineplexxsejepotrudil.
Tolkienovo druš tvo Gil Galad je
pripravilo stojnice, č lanice in č lani
so se oblekli v kostume in odlič no
popestrili dogajanje. Zraven so bili
tudi iz druš tva Ampus, specialisti
zadomač erokodelstvosrednjeveš ke opreme. Pogreš al sem edino
WitchKingaskonvencijeNMN.
Mož no je bilo fotogra iranje v
druž bi š kratov, vilincev, vilink in
orkov. Na voljo je bilo tudi nekaj
kostimov, da si lahko sam postal
š krat. Zabavno! Raj za ljubitelja
norč ijmojevrste.
Pred predstavo je bilo ž rebanje
vstopnic in potem boj za glavno
nagrado, ki jo je darovala Zlatarna
Celje. Ko smo ž e pri sponzorjih …
Medijski del je pokrival Zurnal24.
Ce ste bili tam, lahko pokukate na
Zurnal24.si, mogoč e so tudi vas
ujeli v objektiv. Vsekakor več o
spremnemdogajanjupovedoslike.
OBISKPRITETIKONKLUZIJI
Na koncu pa moramo urediti
TetaKonkluzijainstricMnenje
Zgodba
1,4/2
Izvedba
1,2/1,5
Igra
0,8/1
Tehničnaizvedba
0,5/0,5
zmeneksKonkluzijoinsepogovoritisstricemMnenjem:
Vse te prigode so predvsem v
služ bi zabavnosti. To jim je olajš evalnaokoliš čina.Vsebinskazamera
pajerazvleč enostnarač unneprestanegatekanja.Tegabilahkonekaj
porezali,sajjeznatendelnamenjen
prikazu Legolasove akrobatike in
zabavanjunarač unpisaneganabora usmrtitev Orkov. Malce problemaima ilmtudizaradidejstva,da
je treba nekaj pustiti tudi za tretji
del.
Drugač e pa je ilm vrhunska
izkuš nja,sajtehnič nikvalitetiizvedbenikajoč itati.3Dnivsiljiv,sam
sebinamen,temveč jedelizkuš nje.
Glede na lanski 3D brez HFR je
napredek oč iten. Film obstaja tudi
v 2D verziji, a vam te izkuš nje ne
morem priporoč iti. Izjema je samo
manjš ina,kiimatež avezaradioč al
zaogled3D.
Skratka, podarite si bož ič no
darilo in si ilm oglejte v kinu, po
mož nosti HFR 3D. Ne sramotite se
s piratovanjem. Naj vam crkne
rač unalnik, č e ste takš en Skot
(Gorenjc, ipd.), da vam je ž al tistih
nekajevrovzavstopnico.Verjemite
mi, č e se imate radi, si zasluž ite
polno3Dizkuš njovelikegaplatna.
<>
Levo: Slovenski vilinki med pogovorom — Desno: Člana zmagovalne ekipe nad Orkom razkazujeta mišice.
11
FILMI, KINO, DVD
3,0/5
THOR:SVETTEME
THOR:THEDARKWORLD
ZavasgledalBojanEkselenski
Zvrst
znanstvenafantastika,pustolovš čina,spektakel
Podatkio ilmu
MarvelEntertainment,MarvelStudiosSee
8.november2013
Dolž ina:112minut
Režiser:
AlanTaylorYost,JamesGunn
Scenaristi:
ChristopherYost,ChristoperMarkus,StephenMcfeely
Igralci:
NataliePortman(JaneForster),
ChrisHemsworth(Thor),IdrisElba
(Heimdall),TomHiddleston(Loki),
AnhonyHopkins(Odin),KatDennings(DaryLewis),RayStevenson
(Volstagg),ChristopherEccelston
(Malekhit)
Kratekopis
Nadaljevanje Marvelovega stripa,
kjer ima Thor le malo skupnega z
nordijskim bož anstvom, razen kladiva.
Svet teme je nadaljevanje izvirnega Thora. Gre za, kot ž e veste,
Marvelovstrip,udejanjenvgibljive
slič ice. Zavedajte se, da tukajš nji
Thorznordijskimbož anstvomdeli
samoimeinkladivo.Vsedrugojev
stilu ameriš kega izvoza ameriš ke
pravič nosti.
Film ima tudi zgodbo. Na sreč o
ni popolna ž alitev povpreč no bistrega homo sapiensa. V č asu pred
naš im vesoljem so vladali temni
vilini, a so bili pri poskusu odstranitve Asgarda poraž eni. Njihovo
osnovno orož je je eter, ki odstrani
svetloboizvesolja.Filmnamprikaž e č isto pravo bitko z laserji in
podobnim,č esarsenebisramovala niti Vojna Zvezd. A demokracija
vednozmaga.
Dolgoč asasovilinissvojimvodjem Malakitom dremali spanec
poraž enega. A zgodi se, da se na
12
vsake toliko devet svetov Asgarda
poravnainpojavijoseč udnegravitacijskeanomalije.Njihlogika?Cev
ilmu iš čete pridevnik znanstveno,
teganajdetesamovredkihprebliskih, drugač e je vse v služ bi dobrih
fantovinnekajdeklet.
V tej poravnavi Jane naleti na
eter in ga vsrka. Tako dobesedno
postane eterič na. Malakit zavoha
posel in njegova vojska se zbudi.
KerpaseThorindruš činenestrinjajo z nastopom islam…, pardon,
komun...,, š e enkrat pardon, temne
sile,krenejovakcijo.Thorsepovež e tudi s svojim zaprtim bratom
Lokijem in igre se lahko zač nejo.
Imamo tudi č isto vojno-zvezdno
bitkomedoblaki,paklasič noklofutanjeinseveda»pusonalice«.
Filmjetehnič nobrezhiben.3Dje
už iten, zvoč na podlaga je klasič na,
kakrš no pač prič akujemo. Igra glavnih je na nivoju prič akovanj, a
scenarijjimnedajemoč ipreseganja kliš ejskih igur. Imamo nekaj
osnovnoš olskeljubezni,pogreš anja
mame,oč etovskilik,junaš tvo,spletkarstvo in seveda ogromni bazen
vrednotnajboljdemokratič nedrž ave na svetu. Izvirni Thor je imel
boljrazdelanozgodbointamkajš nji
likisobilimanjomejeni.
Seveda pa moramo poč akati na
tetoKonkluzijoinstricaMnenje:
TetaKonkluzijainstricMnenje
Zgodba
1,0/2
Izvedba
1,1/1,5
Igra
0,5/1
Tehničnaizvedba
0,4/0,5
SKUPAJ3,0/5
karpomenidobroizkušnjo.Film
jevredenogledavkinu,aneiščitepresežnikovnavsebinskem
področju.Jihni.Spektakularno
posnet ilmjepredvsempašaza
čuteinmanjzaintelekt,anasrečoganekazijoneumnosti.
4,5/5
FILMI, KINO, DVD
GRAVITACIJA
GRAVITY
ZavasgledalBojanEkselenski
Zvrst
drama,znanstvenafantastika
Podatkio ilmu
WarnerBros.,EsperantoFilmoj,HeydayFilms
4.oktober2013
Dolž ina:91minut
Režiser:
AlfonsoCuaró n
Scenarista:
AlfonsoCuaró n,Joná sCuaró n
Igralci:
SandraBullock(Dr.RyanStone),
GeorgeClooney(MattKowalski),
EdHarris(glasoperaterja)
Kratekopis
Kaj vse se lahko pripeti Sandri in
Georgu, ko poskusita popraviti
ostareliHubblovteleskop.
Gravitacija je na prvi pogled
nepotrebeninneumen ilm.Ampak
samo na prvi pogled. Na drugi
pogled pa gre za eno boljš ih ilmskih izkuš enj v absolutnem smislu.
Zgodbajevosnovisilnopreprosta.
Znanstvenica Stonova in izkuš en
astronavt Kowalski z vesoljskim
taksijem Explorer popravljata
vesoljski teleskop Hubble. Dobita
obvestilooeksplozijiruskegasatelita.Sevedapataeksplozijaprinese
tež ave, veliko tež av. Delci unič ijo
Explorer, pobijejo vso posadko in
ostaneta samo dr. Stone in
Kowalski. Izkuš eni astronavt prevzame vajeti v svoje roke. Priti
moratadoISS(Mednarodnevesoljskepostaje).Ampakkmaluseznajdeta pred dilemo, kdo bo prež ivel.
Kowalskisež rtvuje,Stonovaprež ivi in vstopi v zapuš čeno postajo.
Ampak tudi tam ni varna. Delci
razbitega satelita namreč krož ijo
okoliZemljeingrozijo...
Film nas ne mori z izvozom
demokracije v vesolje, ne najeda z
neumnimi druž inskimi travmami
in tudi ne z romancami. Edina
romancajeljubezendoprež ivetja.
Najosupljivejš ajerež ija.PoAvatarjujetoprvi ilm,kiupravič i3D.
Verodostojnost breztež nostnega
stanja je naravnost 'gate trgajoč a'.
Pridevnik znanstveno je š e kako
upoš tevaninves ilmtemeljiravno
natem.Omenitimoramfantastič ne
posnetke naš e Zemlje iz vesolja.
Skratka,grezaizjemnovizijo,pravzaprav vizualno revolucijo, vredno
samo velikega platna. Najbrž je ta
ilm trenutno edino, kar osmiš lja
nakup velikanskega 3D televizorja.
Edini ilm, ki se lahko primerja, je
Odiseja 2001 iz davnega 1968.
Nisem se zmotil. Res gre za ilm iz
leta1968indodanesnisobilisposobni posneti kaj tako vesoljsko
verodostojnega. V obeh ilmih je
pridevnik znanstveno na prvem
mestu.Oba ilmadruž iodraslapripoved brez nepotrebnih neumnosti, namenjenih »š irokemu krogu
gledalcev«,karkoliž etopomeni.
Skratka,č asjezatetoKonkluzijo
instricaMnenje:
TetaKonkluzijainstricMnenje
Zgodba
1,8/2
Izvedba
1,4/1,5
Igra
0,8/1
Tehničnaizvedba
0,5/0,5
SKUPAJ4,5/5
Sešteveknampričaraenonajboljših ilmskihizkušenjzadnjih
let.Filmjeobvezenzavse,ki
imateradiodličnoposnetodramoinznanstvenipoglednavizijo ilmskegavesolja.najbrž
bomoznovačakalinekajletna
kajpodobnega.Edinaopcija
ogledajekinov3D.Čepaste
zamudili,boodličnaopcijaBDv
3Dinpredvelikim3Dzaslonom.
Vsedrugobobistvenooklestilo
vizualnoizkušnjo.No,ševedno
paostaneodličnaigrazodlično
minimalističnozgodbo.
13
FILMI, KINO, DVD
2,2/5
DUŠA
THEHOST
ZavasgledalBojanEkselenski
Zvrst
triler,znanstvenafantastika
Podatkio ilmu
ChockstonePictures,NickWechsler
Productions,SilverReel
29.marec2013
Dolž ina:127minut
DVD–13,99€
Režiser:
AndrewNiccol
Scenarist:
AndrewNiccol
Igralci:
SaoirseRonan,MaxIrons,Diane
Kruger,JakeAbel,Chandler
Canterbury,WilliamHurt,Boyd
Holbrook
Kratekopis
Uh,Somrakbrezvampirjevinzgodba je nedvomno ž alitev za pridevnik'znanstvena'.
ODuš isinisemdelalutvar.Film
pač nima duš e in je mineš tra, ki
somrač nopripovedprenesevKradljivce teles. Nazadnje smo se s
telesnimi lopovi sreč ali v Invaziji.
Duš ajebil(iz)rojenizključ nozaradipotrebekravatarjev,dajahajona
valupopularnostiSomrakaStephanie Mayer. Film je posnet po
»znanstveno« fantastič ni knjigi
StephanieMayer.Knjigosemvzelv
roke,ponekako100stranehsadomazohistič negamuč enjarazumaje
oblež ala v kotu. Ce sem okruten,
grezaž alitevpridevnikaznanstveno pri pojmu znanstvena fantastika.Debelaknjigajelahkouspavankasamo,č enekogač astite,davasz
njolopnepoglavi,sajvasobbranju
prime, da nekoga nekam poš ljete.
Da, tako hudo je. Somrak je proti
temu vrhunska literatura. Ze pred
ogledom ilmasinisemdelalutvar.
Pripovedni lok je pravzaprav
Somrak brez vampirjev. A ker se
mora nekaj svetiti, so tu v sijoč e
š koljke zaprta svetleč a lovkasta
14
bitja. Ta fentajo izvorno osebnost
innaredijoiznjeljubkoovč ko,idealpridnegaotroka.Odš ež ivihljudi
se loč ijo po svetleč ih oč eh. Tista o
blodinkah,daimajooč ikotzvezdice, tukaj dobi popolnoma nov
pomen.Birekel–odsameljubkosti
sejimoč isvetijoodvsegadobrega.
A ljudje se ne strinjamo, da nas
nekdo paci ira mimo naš e zasebne
volje.Torejječ aszavsebinoDuš e.
Spremljamo potovanje deklič a
Melanie Stryder (Saoirse Ronan).
Nekega dne jo ujamejo tujski predatorji,t.i.Lovciv inihgvantihinz
modnimiprič eskamipodvodstvom
Lacey (Diane Kruger). Seveda jo
ujamejo,č epravsskokomvprepad
naredisamomor.Zatemvnjonaselijo
tujsko
duš o
Wando
(Popotnico),kijijetož eosmotelo.
Pravi veteran torej. Ti duhovni
paraziti so nesmrtni in menjavajo
telesa,kotmiobleke.Aizvirnaosebnost Melanie ni pokonč ana in v
telesu se zač neta prerivatiMelanie
in Wanda. Gre za nekakš no Bello s
shizofrenijo.
Melanie obč asno dobi nadzor
nad svojim telesom, a sč asoma z
Wandonajdetaskupnijezik.Kotbi
Bella,kiljubivampirja,naš laduš evnimirzBello,kisejidogajajovroč ekrvni volkodlaki. Najdeta prež ivele ljudi in tam se splete klasič en
somrač niljubezenskitrikotnik.Kar
zabavno, kajti vsaka od duš , prerivajoč a v telesu Melanie (Wande)
imasvojegaizbranca.
Takosezgodbanekakopokveč eno prevleč e do konca. Kaj več vam
nimam za povedati, saj vse skupaj
potekasilnopoč asi.Logič nihlukenj
je kar nekaj, kopiranja Somrač enja
š e več , vendar je to samo plus za
ciljno publiko. Najviš jo povpreč no
ocenoso ilmudalenajstniceizpod
18 let starosti, torej ciljna publika
trž nikov,kisozaukazalita ilm.
Zdaj pa k okoliš kim zadevam.
Filmjesicerkorektnoposnet,vendar seveda brez presež nikov. Igra
vseh je povpreč na in malce izpod,
kajti po polž je plazeč se scenarij
nikomurnedovolikakš negaposebnegarazvoja.
NajsetetaKonkluzijanaslonina
mojoramoinsezjoč e:
TetaKonkluzijainstricMnenje
Zgodba
0,8/2
Igra
0,5/1
Tehničnaizvedba
0,5/1
Kvalitetapaketa
0,2/0,5
Vrednostzadenar
0,2/0,5
SKUPAJ2,2/5
Nepretresljivaocena.Filmje
primerenzaljubiteljeSomraka,
aostalimsezehalnovodenježe
videneganeboprevečdogajalo.
Naj š e omenim, da je tehnič na
kvaliteta DVD-ja brez posebnih
dodatkov precej mejna, saj je moj
vrhunskiHarmanKardonDVDpredvajalnikimelnekajtež av.
Nakuptudinemorempriporoč iti, razen, kot sem omenil, fanom
Somrakainpodobnega.DVDdobite
vvideotekahinknjiž nicah.Vpraš anje,č ejevredenpasovneš irine,č e
ga hoč ete ukrasti Piratom iz Karibov.
<>
3,5/5
FILMI, KINO, DVD
ENDERJEVAIGRA
ENDER'SGAME
ZavasgledalBojanEkselenski
Zvrst
akcija,znanstvenafantastika,pustolovš čina
Podatkio ilmu
SummitEntertainment,OddLot
Entertainment,ChartoffProduct.
1.november2013
Dolž ina:114minut
Režiser:
GavinHood
Scenarist:
GavinHood
Igralci:
HarrisonFord(polkovnikHyrum
Graff),AbigailBreslin,HaileeSteinfeld,AsaButter ield(Ender
Wiggins),MoisesArias,Ben
Kingsley(polkovnikMazerRackham),ViolaDavis
Kratekopis
Rekrutiranimladenič EndersespopadesFormniki,kisohumanocidnarasainnasskorajizbriš ejoiz
Vesoljaobprviinvaziji.
Enderjeva igra je kar konkretna
literarna franš iza. Izvirne knjige
priporoč ajocelonaameriš kihvojaš kih š olah. A se s tem v sedanjem
č asu ne bi hvalil. No, romani in
povestisozelocenjeni,prevedeniv
mnogo jezikov, tudi slovenš čino.
Branje vam priporoč am, saj ne gre
zapo lasto reklamo US Army. Zgodba ni kliš ejsko klofutanje med
dobrimi izvozniki demokracije in
komunistič nimiž už ki.
Dogajanjejepostavljenovprecej
daljno prihodnost. Zemljo naskoč ijo mravljam podobni ž už ki, a jih z
dnevnega reda spravi samo en
samcat č lovek – polkovnik Mazer
Rackham.
Cloveš tvo prič akuje, da je bila
dobljena samo bitka, ne pa vojna.
Zanovspopadurijootroke,pravzaprav izjemne otroke. Fantič Ender
Wiggins je izjemen tudi med temi
izjemnimi. Njegova izjemnost pade
v oč i polkovniku Griffu. ta ga ves
č asporivanaprej,gapostavljapred
izzive.Enderteizzivevednoledeno
hladnosprejmeinjihpremaga.Vse
te priprave pa so namenjene inalnemu obrač unu s Formniki (tako
se imenujejo tehnološ ko napredni
ž už ki, ki pa so š e vedno po duš i
mravlje).Taž už kastideljeposvoje
podoben Vesoljskim bojevnikom.
Prikaž ejo vojne ž už ke in misleč e
ž už ke.Samodruž baprihodnostini
tako karikirano militaristič na, kot
je v omenjenem Verhovnovem ilmu.Tamtistihnacistič noopicanjenihljudinisijemalresno.Tukajgre
za resnejš i pristop. V tem ilmu
zgodba lepo prikazuje razvoj fanta
invelikdelč asanimamoopravkaz
velikimi eksplozijami in izvozom
demokracije, temveč razvojem
likov, njihovimi medsebojnimi
odnosi in razmiš ljanjem o etiki in
smislu poč etja. Glavna zvezda je
odraš čanje v č orbi izzivov, ki jih
postavljajoodrasli.
Moramomenitiprizorevobmoč jubrezgravitacije,prikaztehnologijeintudilike.Tisosicernamerno
poudarjeni,mnogikliš ejski,vendar
dobro izvedeni in vodeni. Morebiti
je premalo poudarka na ž už kasti
strani.
Zaključ ek je po svoje presenetljiv in dopuš ča nadaljevanje. Ce bo
ilmprineseldovoljobilen inanč ni
tok,gagotovovidimo.
Posebni uč inki so korektni. Filma niso tlač ili v 3D, ker itak ni
zamera.Scenezbojnimisimulacijamisož evidene,vendarverodostojno izpeljane. Znova hvalim brezgravitacijske boje. Več krat me je
spomin zapeljal na ž e omenjene
Vesoljske bojevnike. Ce je bil tam
genocid nekaj zaž elenega, je tukaj
zadeva bistveno drugač na. Kljub
vsemu pa ilm č isto ne sledi knjigi,
sajjetozaradiprepletenostipripovednih niti skoraj nemogoč e. Film
povzemasamoglavnonitintostoridovoljpremeteno,daljubiteljiZF
-jassoljonebodouž aljeni.Mogoč e
bodo razoč arani ljubitelji besnega
izvoza demokratič nih vrednost in
velikih pokalic v akciji. Struktura
ocen na IMDB kaž e, da so najbolj
izvisela ravno ta »moš ka« prič akovanja. Film se je najmanj dogajal
ravno fantom v mladič kastih letih
(nijoš katihpotrebnic,velikihpuš k
inobiljavelikiheksplozij).Nasploh
je ilm zaradi pazljivega razvoja
likovinnjihovedinamikeboljsedel
ž enskipubliki.
Konkluzijapapravisledeč e:
TetaKonkluzijainstricMnenje
Zgodba
1,4/2
Izvedba
1,1/1,5
Igra
0,7/1
Tehničnaizvedba
0,3/0,5
SKUPAJ3,5/5
Skupajimamozaogled ilmav
kinu3,5/5,torejgrezakorekten
izdelek,vredenogledavkinu.
Čepravni3D,muteganejemljemvzlo.Največjapripovedna
ranajemestomaraztrganapripoved,malcepremaloseposvečažužkominkonecjeboljepizodnenarave.
Preprostopriporočam.
<>
15
2,6/5 - 2,5/5
PREBRANO ZA VAS
BOJNITIGER
DAVIDGIBBINS:THETIGERWARRIOR
ZavasbralBojanEkselenski
PrigodeJackaHowardaposvojespominjajonaprofesorja Roberta Langdona. Imamo raziskovalca preteklosti,velikotehnič nelatovš čineinvozadjuprež itakš naalidrugač nahudodelskadruš čina.PrebralsemzadnjiGibbinsoviknjigiinlahkojuocenimkarskupaj.Gre
zapodoben razvoj zapletain izvedbo razpleta, zato ne
zgreš imsskupnoobravnavo.
BOJNITIGER
Zgodba govori o artefaktu prvega kitajskega cesarja, odisejadi
dveh rimskih ubež nikov iz partskega ujetniš tva, rimskih ostankih daleč na vzhodu,
svileni poti in angleš kegapotikanjapopragozdu Indije. Nima
smisla, da vam s podrobnostmi vzamem
bralne už itke. Ce ste
prebrali prejš nje Gibbinsove knjige o
Howardovihprigodah,
natanko veste, kako
vse poteka. Najprej malce dogajanja v zgodovini, pa
vrnitev v današ nji č as, malce bolj ali manj napete igre
mač keinmiš iinsevedasreč nikonec.
Avtorjevknjigo,kotjenjegovanavada,vlož ilogromnoraziskovalnegatruda.Vidise,daobvladaobravnavanosnov.Zgodbaseveč inomatekoč ebere.Sevedavsi,
kisovraž itetehnič nepodrobnosti,nebostenajboljuž ivali,atojecena,kijoplač atezalepopeljanotrilersko
izkuš njo. Kljub vsemu pa v tej knjigi ni tiste magič ne
napetosti,ninekegadovoljkarizmatič negazlobca.
Gre za už itno ž anrsko delo, a ne prič akujte nekih
posebnih literarnih presež nikov. č e so vam bile vš eč prejš njeGibbinsveknjige,vambotudita.
Naslov
Bojnitiger/DavidGibbins
Orig.naslov
TheTigerWarrior(slovenskij.)
Prevajalec/ka ElenaDoren
Založnik
Trž ič :Uč ilaInternational,2010
Fizičniopis
400str.,24cm
ISBN
ISBN978-961-00-1065-4
UDK
821.111-311.3
COBISS.SI-ID
251424256
TROJANSKAMASKA
Trojanska maska se
ukvarja z odkritjem
Troje. Vrnemo se v
č as odkritja legendarne Troje ob koncu
bronastedobe.Zraven
so hvalež ni hudobci v
oblikisodobnihnacistov, obiš čemo zadnje
dneveReicha,sepotapljamo in odkopavamolegendarnomesto.
Samo vodenje zgodbe
jeenako,kotvostalih
Gibbinsovih romanih.
Znova obilo ukvarjanja s tehniko, klasič ni
uvodvpreteklosti,kisluž izaiztoč nicoinsevedazaključ ni boj. Vse se vrti okoli znamenite Agamemnonove
posmrtnemaske.Avtornamserviranekajiskrihdomislic in knjiga je malce boljš a od Bojnega tigra, ki je po
mojem mnenju niž ek Howardovih pustolovš čin. Nekaj
domislicjedobroizvedenih,nekajpaslediž euteč enim
kliš ejem.
Poč asibomoralavtormalcespremenitisvojoformulopodajanjazgodbe.Znovavelja,č esevamjedogajala
Atlantida, Križ arjevo zlatoali Judež ev kelih, se vam bo
tudiTrojanskamaska.Vnasprotnempač ne.
Konkluzijainocena(vsebina)-BOJNITIGER
Konkluzijainocena(vsebina)-TROJANSKAMASKA
Zgodba
1,5/3
Zgodba
1,7/3
Izvedbaideje
0,6/1
Izvedbaideje
0,6/1
Umeščenost
0,5/1
Umeščenost
0,6/1
VSEBINA
2,6/5
VSEBINA
2,9/5
Užitnožanrskodelobrezpresežnikov.
16
Avtorbomoralspremenitiformulozapodajanjezgodb.
2,9/5 - 2,5/5
PREBRANO ZA VAS
TROJANSKAMASKA
DAVIDGIBBINS:THEMASKOFTROY
ZavasbralBojanEkselenski
Naslov
Trojanskamaska/DavidGibbins
Orig.naslov
TheMaskofTroy(slovenskij.)
Prevajalec/ka AndrejZavrl
Založnik
Trž ič :Uč ilaInternational,2011
Fizičniopis
350str.,24cm
ISBN
ISBN978-961-00-1157-6
UDK
821.111-311.3
COBISS.SI-ID
255805952
OBLIKOVANJEINPODOBNO
Zaobeknjigilahkopodamenakeocenegledespletne
podpore,oblikovanjaindobljenegazadenar.
Avtorimasvojospletnostran,ananjejsosamonajosnovnejš i podatki. Na voljo je tudi brezplač no branje
poglavjaintojevse.Oblikovanjeknjigslediprecejklasič nemu vzorcu. Naslovnice in ostalo oblikovanje je
korektno,nipapresež nik.
Na koncu š e cena. Ce se odloč ite za mehko vezavo,
skleneteprecejugodenposel,atrdavezavapomenikar
precejš enstroš ek.34+€jevelikozaknjigo,kiniravno
literarnoestetskipresež nik.Boljejezž epnicami,č ejih
'ujagate',tesookoli15€inpovpreč jejezlatasredina.
Knjigi si, č e ste ljubitelj tehnološ ko – arheološ kih
trilerjev,sposoditevknjiž nici,sajstaobrtniš kobrezhibna izdelka. Zgodba lepo teč e, nikjer ne pade v neumnostiinzavlač evanje,agrezaž enekajkratvidenoformulo. Nekateri bi radi š e več iste doze in Gibbins vam
ustrež e. Tudi meni. Rad imam nekaj, kar mi dovoli
sproš čujoč e, a vendarle dovolj izobraž evalno branje.
Zanimame,kakojobovtejluč iodneselDanBrownov
Inferno.JevsajnaravniZadnjegasimbola?Nikakorne
moremmimoprimerjavmedLangdonominHowardom
(BrownominGibbinsom).
Konkluzijainocena(oblika)
Oprema,oblikovanje
1,0/2
Spletnapodpora
1,0/2
Vrednostzadenar
0,5/1
OBLIKA
2,5/5
Oblikovanjebrezpresežkov,spletnastranzosnovnipodatki.
ZADNJAIZSERIJEOTROCIZEMLJE
JEANM.AUEL:DEŽELAPOSLIKANIHJAM
ZavasbralAndrejIvanuša
Vmesecunovembru2013jezalož baUčilaInternationalkončnouspelaprevestiinvslovenš činiizdatiš eš esto
knjigoizserijeOtrocizemljeavtoriceJeanM.Auel.
JeanMarieAuel(Untinen)jebilarojena1936vChicagu,Illinois,ZDA.Jeameriš kapisateljica inskegaporekla.
NjenoglavnodelojezbirkaOtrociZemlje,kiobsegaš est
knjig.ZadnjaknjigaizteserijejevZDAizš lamarca2011.
Zbirkajeprevedenavvečkot25jezikovinprodanavveč kot45milijonihizvodov.
Prva knjiga Rodjamskegamedvedaje postavljena v
čas 35.000 do 25.000 let pred naš im š tetjem v obdobje
poznegapleistocena(ledenadoba).GovorioKromanjonskidekliciAjli,kivpotresuizgubivse,celotnosvojepleme. Sprejmejo jo Neandertalci. V knjigi je govora o njenemodraš čanjuvpopolnomatujemokolju.Nakoncuse
zaradirazličnihvzrokovodloči,dapoiš česvojeljudstvo.
Druga knjiga Dolina konj pripoveduje dve zgodbi.
Prve je Ajlina, ki ž ivi v odmaknjeni dolini (danes Krim)
Pritem jiuspeudomačitiparkonj, volka intigra.Druga
zgodbagovorioZelandoncuZondalarjuinnjegovemprijatelju Tonolanu, ki se podata na dolgo pot na vzhod ob
tokuVelikematerereke–Donave.Konecpotijezanjegovegaprijateljausoden,aZondalarsesrečazAjlo.
V knjigi Lovci na mamute Zondalar in Ajla poiš četa
ljudi, lovce na mamute in se jim pridruž ita (osrednja
Ukrajina).TukajspoznaAjlatemnopoltegačlanaplemena
Raneka.Znjimsezapletevresnoljubezenskorazmerjein
potujenaletnosrečanjeplemen.Nakoncuknjigespozna,
dajenjenaljubezendoZondalarjamočnejš ainodpravise
znjimnazajnazahod.
Knjiga Potdomov pripoveduje o skupni poti Ajle in
ZondalarjaobVelikimaterireki-Donavinavzhod.Njun
cilj je današ nja osrednja Francija pod Osrednjim masivom, domovanje Zelandoncev, Zondalarjevega ljudstva.
Nakoncusrečnoprispetavbliž inodanaš njegamestaLes
EyzesvpokrajiniDordognevFranciji.
JedroknjigeZavetjeskalpredstavljaAjlinanosečnost
inspoznavanjeZelandoncevternjenvzponvnovidruž bi
doplemenskezdravilke.
KnjigaDeželaposlikanihjamnadaljujezzgodboAjle,
inZondalarjaternjunehčerkiceZonajle.Ajlasevzgodbi
bojujemeddolž nostmimladematereinmedzahtevami,
ki jihprinaš a š olanjezazelandoni Devete jame.Takobo
postalaspiritualnavoditeljicainzdravilkaJame.
Serijajevsekakorodličnobranjezavse'pustolovce'in
tiste,kijihzanimaž ivljenjekamenodobnihljudi.
17
F INTERVJU
KDOJEKARASHYRE?
ILUSTRATORMARKJORDAN
VprašanjazastavilAndrejIvanuša
Marsikdo vpraša, od kod je Mark Jordan? Odgovor je
jasen - je naše 'gore list'. Na zadnjem knjižnem sejmu v
Cankarjevem domu sva se dogovorila za intervju.
V Sloveniji je verjetno težko biti ilustrator/risar
fantazijskeilustracije?
Zelo! To je zato, ker smo majhni, povpraš evanja ni.
Cež eje,jeobič ajnovednopogojenozdokajnizkimprorač unom za ilustratorja pri določ enem projektu. NA
koncusevednoizkaž e,datopoč nemozato,kernamje
preprostovš eč innezato,dasisluž imovsakdanjikruh.
Ktemuš edodatnozelopripomoretanaš a'recesija'ali
kakorjož eimenujemo?!Zatoveč inatistih,kijihosebno poznam v Sloveniji, poč ne š e druge stvari. Sam
moram opravljati retuš e fotogra ij, razne montaž e in
izvrstne oblikovalske reš itve za različ ne oglaš evalske
agencijeinpodobno.
Prosim, če se lahko podrobneje predstaviš?
Predvsembimezanimalo,kjevsesoobjavljenetvojeilustracijeinslike?
Moje ime je Mark Jordan sem rojen in odraš čal v
Trbovljah v Sloveniji. To poudarjam predvsem zaradi
svojega imena, ki obič ajno zmede tiste, ki zame sliš ijo
prvič .
Mark Jordan: Dominator
18
Mark Jordan: Kara Shyre in PawPaw (iz GuildWars)
Sem svobodni ilustrator in gra ič ni oblikovalec za
oglaš evalske agencije v Sloveniji in v Evropi. Nekatera
mojadelasoobjavljenanarazlič nihilustratorskihportalih kot so CGSociety (www.cgsociety.org), Deviantart
(www.deviantart.com) in podobni. Nekaj mojih del je
bilotudiobjavljenihvsvetovnopriznanihknjigahdigitalne umetnosti Exotique issue 1, Expose issue 8, kjer
med drugim objavlja svetovno znani umetnik
H.R.Giger(založ nikBallisticPublishingAustralia).
Katerajetvojanajboljpriljubljenatematika?
He-he, predvsem tisto kar v resnič nem svetu ne
obstaja—fantazijavsehvrst.
Sledizanimivovprašanje,kisemgazastaviltudi
vnaslovu:kdojeKaraShyre?
Hmm, ja! Kara Shyre je ime karakterja/avatarja, ki
sem ga ustvaril v rač unalniš ki igri Guildwars ž e leta
nazaj.Nekajkasnejesemseodloč il,dabomnarisalnjen
portret, kot nekakš no fan-art ilustracijo. Bila je risana
na osnovi sveta in podob iz igre Guildwars ter z delč kommojeskromnedomiš ljije.
Nainternetuimaranger-icakarnekajposnemovalcev. Lahko kaj več poveš o tem, kakšen je odziv
na njo in njenega partnerja – belega sibirskega
tigrazimenomPawPaw?
Mark Jordan: thumbnail iz avtoportreta
F INTERVJU
Po pravici nisem nikoli preverjal
kakš en je bil dejanski odziv na to
ilustracijo. Zanimivo je, da z njo
nisembilkajpridazadovoljen,kosemjokončal.Nakoncu pa je vseeno precej priljubljena med skupnostjo
Guildwarsfanovinvnekaterihdrugihforumihdigitalne
umetnosti.
Zakaj?Nevem!Mogoč ezato,kerjetematika,izkatere je ilustracija nastala, zelo priljubljena sama po sebi.
TudiGuildwarsjepriljubljen'š pil'.
Ja,najnepozabimnabelegatigra!Tajebilmojdigitalnispremljevalecvigrikarnekajč asa.Imepajedobil,
karmijetakratprvopriš lonamisel.
Ilustriralsinekajnaslovnicknjigdomačihavtorjev.Katerazgodbatijebilanajboljvšečinsizanjo
naredil'najboljšo'naslovnico?
Seveda.Zrisalsemkarnekajnaslovnicknjigdomač ih
avtorjev.Morampriznati,daimam'nekoč udnohibo'in
sem zelo lenglede branjač esar koli. OK, razenstripov
MikijaMusterja,teznamboljkotne—napamet.
Ne vem, č e sebe lahko poimenujem 'antibralec'. Ne
spomnimseveč ,kdajsemnazadnjeprebralkakš enfantazijski roman ali kaj podobnega. Sem preprosto ilustrator,kineberedostiknjig.
Zanimivo je, da mi je pri ilustriranju naslovnic obič ajno uspelo zadeti bistvo zgodbe iz uvodne besede
knjige,oz.iztistihnekajstavkov,kisomijihpredrisanjemnapisaliavtorji,alicelosamoiznaslovaknjige.Vš eč mi je risanje naslovnic knjig, ker je vedno zanimivo
vstopitivglavonekogadrugegainposkuš atitospraviti
napapir,pač epravjesamodigitalni,he-he.
Katera je moja najljubš a ilustracija naslovnice?
Hmm, tež ko reč em. Ampak, po mojem, bi lahko rekel,
dajetonaslovnicaknjigeIndigonovisvetizepaVitezi
inCarovnikiavtorjaBojanaEkselenskega.
Kakšnisotvojinačrtizaprihodnost?
Hmm,tojedobrovprasanje,he-he.Kosembilmlajš i,
semsevedasanjarilvmarsič em.Vendarsevelikotega
ni uresnič ilo. Potem odrasteš in v ž ivljenju postanejo
Mark Jordan: Warrior
nekateredrugestvariboljpomembneodmladostniš kih
sanj, kot je na primer druž ina. Po pravici povedano
ž ivim iz dneva v dan, ž ivljenje už ivam kolikor se da in
poskuš am delati predvsem tisto, kar me veseli. Bi si pa
ž elelvprihodnostiž ivetsamoodilustracij.
Kajbisineznanskoželelilustrirati?
Ja, tež ko vpraš anje! To je vedno tako odvisno od
inspiracije.Celahkoupam,neznanskobisiž elelbitidel
ilustratorjev oz. art departmenta za kakš en fantazijski
ilmkotstaAvataraliHobbit,he-he,kotš etisoč edrugih,verjetno!Tojeverjetnoboljž eljapodrugač nikarieri.Aline?<>
Mark Jordan: Ice Moon
19
IZOBRAŽEVANJE
ALEXANDERA.SCHOMBURG
FANTASTIČNIILUSTRATOR
PripravilAndrejIvanuša
Zaprejš njoš tevilkoJeJsemiskalsliko,kibinajbolje
ponazorila svet znanstvene fantastike in fantazije in
naletele sem na odlič no ilustracijo Alexa Schomburga.
Prič elo me je zanimati kdo je umetnik, ki jo je narisal.
Spoznalsem,dasemse‘sreč al’zenimnajveč jihumetnikov na področ ju stripa in fantazijske umetnosti.
Rojen je bil na Portoriku, deloval je v ZDA in njegova
karierajetrajalaveč kakor70let.
narisal svojo prvo znanstveno fantastič no ilustracijo
septembra1939zaserijozgodbStartlingStories.
Zdajsogaopaziliš edrugi.Leta1940jenarisalilustracijo za Timely Comics, ki so predhodnik znamenite
hiš eMarvel.Njegovenaslovniceprikazujejoznamenite
pulp- ikcijske junake kot so Captain America, the SubMariner, the Human Torch, itd. Schomburg je v tem
č asuosvojilš eair-brushtehnikorisanjainvnjejnarisal
Rodil se je 10. maja 1905 v Portoriku, umrl pa 7.
aprila1998vmestecuHillsboro,Oregon,ZDA.
VNewYorksejepreselilvzač etkuleta1920,kjerje
prič elsvojokarierokotkomercialniumetnikskupajš e
stremibrati.Nekakosož ivotarilivsedoleta1928,ko
jeAlexdobil delopriNationalScreenService.Tukajje
risal reklamne slič ice na stekla svetilk in sodeloval pri
ilmskihuvodnikih(movietrailers).Vtistihč asihjebilo
obič ajno, da so za ilmske premiere obesili svetilke s
prizoriiz ilmapredkinematografe.Obtemjepogodbeno sodeloval š e z Better Publications, kjer je oblikoval
Thrilling Wonder Stories in š e druge njihove pulpmagazine.Tukajjeizbrusilsvojslog.Biljenenadkriljiv,
kojebilopotrebnonarisatinekaj'mehanič nega'.Opazil
ga je znameniti Hugo Gernsback, oč e ameriš ke trde
pulp znanstvene fantastike. Za magazin Radio Craft je
skorajš eststonaslovnicvč asut.i.'GoldenAgeofComic
Books'.Vzač etkuleta1950jeopustilrisanjestripovin
sejedokoncasvojekariereosredotoč ilnaoblikovanje
naslovnicinrisanjeilustracijzaznanstvenofantastič ne
magazine, astrološ ke publikacije in knjige, med njimi
tudiknjiž noserijoWinstonJuvenile.
Leta1977soSchomburgainnekajnjegovihprijateljevtersodelavcevizč asovGoldenAgestripovpoč astili
zmonogra ijoInvadersAnnual#1,kijojenapisalRoy
Thomas.Leta1986pajeJonGustafsonnapisalknjigoo
njeminjopoimenovalChroma:TheArtofAlexSchomburg(založ baFatherTreePress).
Schomburgjeprejelveč nagrad:nominacijazaHugo
Award 1662 za najboljš ega profesionalnega ilustratorja, Doc Smith Second Stage Lensman 1979, Frank R.
Paul 1984, Inkpot, 1985, Kentucky Colonel 1986,
20
IZOBRAŽEVANJE
Chesley(A.S.F.A.zaumetniš kedosež ke)1986,Guestof
Honor naPulpCon, Dayton, Ohio 1987, nagrada za ž ivljenjskodeloKansasCityComicCon1989,FirstFandom
HallofFame1990,47.WorldScienceFictionConvention Noreascon III (nagradaza ž ivljenjsko delo) 1990 in
zaodlič enprispeveknapodroč juznanstvenefantastike
TheWillEisnerAwardHallofFame1999.
Ob podelitvi slednje je Stan Lee, predsednik organizacijskegaodbora,povedalnaslednje:
»Alex Schomburgova ilustracija je bila vedno zelo
posebna,njegovstiljenekajpopolnomadrugač negaod
stilov drugih ilustratorjev. Ko vidiš njegovo ilustracijo,
je nikakor ne moreš pripisati komu drugemu. Je edini
umetnik, ki ga poznam, ki lahko sestavi moč ne in dramatič ne ilustracije samo z nekaj potezami. Obenem so
takoenostavneindelujejonapetoterimaš obč utek,da
so kljub temu zelo natanč ne. Ob tem so vsi uredniki
vedeli,daselahkozanesejonanj.Negledenatokdajin
koliko dela so mu nalož ili, nikoli ni zamudil z oddajo
svojihilustracij.«
Vsekakor somi njegove slike vš eč . Nekaj manj tiste,
ki krasijo naslovnice pulp-magazinov, vendar je tež ko
razglabljatiookusuAmerič anov.Vsekakorpasonjegove'č iste'risbeinilustracijeizredne.Obtempamenavduš uje njegova dolgoletna zavzetost za risanje znanstvenofantastič nih'zgodb'.
21
POGLEDI
SOBIVANJE
PAPIRNATEGAINELEKTRONSKEGA
PripravilBojanEkselenski
Narazvitihtrgih(beri:angloameriš kih)sevzpostavlja določ eno razmerje med digitalno in elektronsko
knjiž noprodukcijo.Motilisosetehnološ kiguruji,koso
pred nekaj leti papirnate knjige obsojali na smetiš če
zgodovine.TetaZgodovinaseradaponavljainponovila
se je zgodba radija, kina in televizije. Nov medij za
podajanje vsebin sicer odgrizne del pozornosti, tudi
trga,vendarnikolineizrinestarejš otehnologijo,razen,
č e star medij nima niti ene same prednosti. Takš na
ž rtev je VHS kaseta. Umrla je zaradi ergonomič no in
kvalitativno superiornih digitalij. Televizija ni popolno
nadomestilo za radio, niti ni bila »kino-morilka«. Tudi
internetnipokonč alradia,televizijeinkina,samokarte
sosenanovopremeš ale.
POHITITE,KONECJEBLIZU
Se pred nekaj leti so bili zlasti rač unalniš ki mediji
polni pisanja o skorajš njem izumrtju tiskane knjige.
Spisaliso ž epogrebno maš o,ki naj bi jodaroval Amazon.Tudinaš erač unalniš kerevijesonaspreprič evale,
zdaj, zdaj se bo to zgodilo. Kar zač nite zbirati knjige,
kmalu bodo muzejski artefakt. Nekaj č asa je skokovita
rast delež a prodaja digitalij in zapiranje knjigarn v
angloameriš kem svetu celo dajal iluzijo č esa podobnega. Na veliko so poudarjali prednosti E-knjige. Ampak,
vednojeta»ampak«zrncepeskavprerokovalnimaš ini.Rač unalniš kigeekisopreprostopozabilinauporabniš kepreferenceinč istoergonomič neprednostipapirnateknjige.Zategadeljsopolicesknjigamiš edaleč od
trž neterminacije. Pravzaprav ljudje več berejo, kotso,
tako papirnato in digitalno. So zaprli zadnjo radijsko
postajo?Soukinilizadnjokinodvorano?Ješ lapodruš o
zadnjaTVpostaja?
Nekaj č asa se je res tresla »kindlova gora«, na
»amazonovemOlimpu«sejekadilo,strelesoš vigalein
glasno je grmelo, a na koncu je v svet pokukalo nekaj
digitalnihmiš k.Torundobopapirnataknjigaprež ivela.
Fizič na knjiga torej ne bo prež ivela, ker ji v Evropi
meč ejopodnogedigitalna,davč nainš ekakš napolena.
Tudi krič anje, kako je izič na knjiga kulturna dobrina,
ne bo kaj veliko pomagala. Ko se stranke odloč ijo, so
krikivpijajoč egavpuš čavizgoljkriki.
Zakajbipapirnatoprež ivelo?
Razlog je preprost. Elektronska knjiga v trenutni
obliki je drugač en in ne nadomestni medij. Določ ene
vsebinepreprostonenajdejosvojeelektronskepodobe.
Ergonomijainnamenlistanjaješ evednonastrani izič negapapirja.Ceotrokstrgaslikanicoza10€,jetomanj
odlomabralnikaza100ali200€.Fizič naknjigajena
polici,dostopnavsembivalcemdoma,aelektronskaž di
vbralniku,kimogoč enivednopriroki.Kož enanahiš nem bralniku bere svojo priljubljeno revijo, ata ne
22
more brati svojega tehnotrilerja, a mulo ne more do
svoje interaktivne slikanice. Več bralnikov, kot imajo
nekateri domovi več televizij? Mogoč e. A to ni edina
zagata.Bralnapovrš inaE-knjigjeomejenazvelikostjo
zaslona. Kaj več , recimo več jem od A5, ni dostopno za
obč esprejemljivč loveš kicekin.Stež evidelibralnikA3
formata?SobralnikiA4razš irjeni?Kajpaslikanice50x
50cm?Semijezdelo.LCDzaslonisicernapredujejo,a
utrujajo oč i in goltajo elektriko. E-papir od vseh elektronskih naprav š e najbolje posnema navaden papir.
Vendar ima druge tež ave, kot je na primer odsotnost
barvzasprejemljivcenovnirazred.
ZALOŽNIKINAOKOPIH
Naš izalož nikisoponepotrebnemnaokopihinbesnovztrajajozneumnotrmoneizdajanjaE-knjig.TrenutnostasamoStudentskazalož baSlovenijeinMladinska
knjigaizdalimanjš idelsvojeganaboravE-obliki.Ostaleobč ezalož beskorajnisoomembevredne.VSloveniji
smoš eleletosdobiliprviresniknjigarnizelektronskimiknjigamiinprvosploš nodostopnojavnoknjiž nicoz
E-knjigami. Ruslici ž al glede na njeno ergonomijo in
ponudbo,kljubdobrovolji,nemoremoreč imodernaEknjigarniš ka platforma. Pa bi rad drugač no stanje,
upamvanj,kerpotrebujemonekogatretjegabrezroke
vzalož niš kimalhi.Obenoviinergonomič nokompetentni E-knjigarni sta trenutno zelo skromno založ eni.
Kljub napredku je njuna funkcionalnost š e na zač etku
inkarjemogoč enajhuje,vsakajesponudbonasvojem
okopu. Mogoč e kdo poreč e, tudi Kobo in Amazon sta
vsaknasvojem,tudiprogramskoinstrojno,aprinjiju
grezaglobalnagigantainnedrobnaslovenskapalč ka.
Soč asna izdaja novih naslovov v E in papirni obliki
prinasš eniobič ajnost,temveč posebnost.Kozalož nik
izpostavlja soč asni izid v E in papirnati obliki zgolj za
ensamnaslov,jetoleta2013znakzahudotrž nomotnjo.Vsajzatrž nonormalnookolje.Anaš trgjedaleč od
normalnega. Pravzaprav sploh nimamo knjiž nega trga,
temveč več inomarazdelilnicodrž avnihsubvencij.Edini
POGLEDI
znak trga soprevodi najbolj prodajanih(ne nujno najboljš ih)tujihuspeš nic,kivasnapadajozvsakeizpostavljeneknjiž nepolice.
Glavni vzrok za obskurnost E-ponudbe ž di v programskihnač rtihslovenskihzalož b.Tesebojijonovega
medija.Sevedatonistrahpredneznanim,tojestrahs
č istoekonomskimitemelji.Nastopdigitalnegamedijav
svet č udnega knjiž nega monopola vnaš a vsaj sled trž nihzakonitosti.
Verjetnojetuš epojmovanjepapirneknjigekototipljive kulturne biti. Knjiga je nekakš na smetana kulture
inzatorejlahkoknjigeustvarjajosamoumetnikivsluž binacionalnekulture.Vtemsvetuideja,dalahkovsakdoizdaknjigo,vzrokzapredinfarktnostanje.Nigrozljivejš ega,č ebiknjige,temeljslovenskekultureinumetnosti,pisalegospodinjskepomoč niceinstrojniključ avnič arji.Grozavsehgroz!
V elektronski knjigarni so vse knjige na isti š tartni
č rti.Tamsodrž avnopodprtiinostaliavtorjivistiizlož bi. Naenkrat se uradno ugleden knjiž evnik znajde v
druž bi»po lastih«samoukov.Vrhunskodelo(pomnenjukritikovinzapisovvliterarnihrevijah)doktorjaknjiž evnostijepolegdelagospodinjskepomoč nice,okateri
nikjer nihč e nič esar ne napiš e, niti omeni ne, da sploh
obstaja.Znajdetase,pomislitevito,naistipolici,morebiti celo eden zraven drugega. Ljudje lahko izbirajo in
nadaljnjaprodajnausodadelajeskorajizključ noodvisna od ljudi, ki glasujejo z nakupi in izposojami. V takš nem okolju gospodinjska pomoč nica lahko proda bistvenoveč odvrhunskegaknjiž evnika.Kajtopomeniza
kulturo?
Sevedaslovenskiknjiž evniinzalož niš kijavnostitak
scenarij prav nič ne diš i. Pravzaprav se temu upirajo
zaradilastnihkoristiinsvojegapogledanaknjigo.
DIGITALNOJIHOVIRA
Omenilsemž e,davknjigarnahE-knjignajdetesamo
knjige domicilne založ be in nekaj samozalož niš kih
izdelkov.Zakajdrugezalož beneprodajajosvojihknjig
v E-knjigarni Mladinske knjige? Zakaj so na Biblosu
skoraj izključ no knjige Studentske založ be? Biblos je
tudidelslovenskihknjiž nicinzveljavnoč lanskoizkaznico si zlahka izposojate knjige, ki so torej ves č as na
oč eh bralne publike. Vsi ves č as tarnajo, kako jih Mladinskaknjigadajenaslabš epozicije.
E-knjigarne ukinjajo takš ne poteze. Zakaj nikogar
izvenobehzalož binredkihsamozalož nikovnezanima
prilož nostdostopadopotencialnihstrank?Zakajjimne
diš i neprekinjeno bivanje v izlož bi, enakovrednem
polož aju z deli domicilne založ be? Zakaj noč ejo svojih
knjig »prevesti« v ePub in/ali PDF? Saj. Zakaj? Kje je
logika?
Preprosto! Praktič no vse založ be so pri digitalnem
»previdne«.Tojesamodrugiizrazzač akanjenadrž avno podporo in morebitno davč no, tehnič no ali kako
drugač no zaš čito pred »poplavo po la«. Previdnost
pomeni tudi ž eljo po drž avnem plač evanju š e tistih
nekajstroš kovdigitalneprodukcije.Dobrosojimznani
trendivtujini,kjerjeustvarjanjeliterarnihdelpostalo
precejmnož ič nopoč etje.Ljudjepiš ejo,strankeglasujejo.Uspehniodvisenoddoloč evalcevkulturnepolitike,
temveč ljudi, ki z »rejtingi« in denarjem podprejo, kar
jih pritegne k branju. Tega pri nas verjetno noč ejo.
Hoč ejo zanesljivo zaš čito pred piš oč imi gospodinjami.
Na E-trg se najbrž ne bodo podali, dokler jim politika
kulturnegaministrstvaneboustvarilastanja,podobnegatrgupapirnatihknjig.Hoč ejo,dajeustvarjanjeknjig
vvarnidomeni»poklicanihvposlanstvo«.
Vednosevsezač neinkonč apridenarju.TukajjeEž ebljica na krsto enakopravne produkcije E-knjig dejstvo, da E-knjiga pomeni nekakš en minus v svetu subvencijzatiskanoknjigo.VSlovenijiravnozaraditegane
bomo videli naš ih ustreznic Kobota, Amazona ali
Smashworda.TamprodajajoE-knjigeraznihzalož nikov
inedinamotivacijajeprodajainiztegaizhajajoč dobič ek.Prinasvsizavijajozoč mi,kokdoomenidobič eks
knjigami.
Porekli boste, da se s prejš njimi odstavki motim.
Raziskavetrganamreč govorijooskokovitirastiprodora E-knjig, vendar to ni nič posebnega. Gre za rast na
nekajizskorajnič .Rastiz1na3jevodstotkihgotovo
več , kot rast z 10.000 na 10.500. Naš trg je glede na
delež celotnega knjiž nega trga š e vedno daleč izpod
povpreč jaintakoboš enekajč asa.Doklernebodovse
izdaje istoč asno dostopne v papirni in E-obliki, toliko
č asa bo E-knjiga marginalni nebodigatreba v svetu
»vrhunskeumetnosti«.E-knjigesonekaj,karjemoderno, ker ima, hoč eš noč eš cela Evropa, a vsi po tihem
upajo,davtehrazmerahnebopomeniloresnegaposla.
23
POGLEDI
»Bastardae-knjigo«soknamzanesliangloameriš kitrgi
inpač morabiti,kersemunimož noizogniti.Verjetno
botako,doklerministrstvoč akajoč ihprikorituneprimezarokicoinjihpopeljedodigitalne inanč nesklede.
SOBIVANJEDRUGAČNOSTI
Digitalno in papirnato sta prijatelja, sodelavca in
medsebojna podpornika. Nista sovraž nika ali konkurenca.Tojeprvo,karjetrebarazumeti.
VSlovenijiimazavidljivoš teviloljuditehnič noopremo, primerno za udobno branje E-knjig. Rač unalniš ki
zaslon (stacionarnega ali prenosnega rač unalnika) ne
š tejemedresnoopremozabranje.Mogoč ejezaskrbljujoč e, ker bralnikov Kobo, poleg Amazona edinih ergonomič nih in konkurenč nih naprav, ni mož no kupiti
recimo v knjigarnah ali preko E-knjigarn. Cudno, kajti
format slovenskih E-knjig je kompatibilen z bralniki
Kobo.Zetojeznak,dadigitalnoniresniposelzatiste,
kiimajoprinassredstvazaizvajanjeresnegaknjiž nega
posla.Majhensamozalož nikpač nimasredstevzaservisiranjeponudbebralnikovininfrastrukturezaspodobnoE-knjigarno.
KljubvsemupaimavelikoljudiAndroidneinApple
tablice.Prodajajojihvvsakiveleblagovnici.VsakatablicaimavsajenprogramskibralnikePub,KindlealiPDF,
ki tablico spremeni v dovolj ergonomič en elektronski
bralnik. Ce program ni nalož en, je pa z nekaj tapkanja
pozaslonubrezplač nodostopenprekodigitalnetrž nice
(AppStore,GooglePlay).Tudiobenaš iresniE-knjigarni
imata svoji aplikaciji. Torej odsotnost resne ponudbe
Kobobralnikovnikritič napomanjkljivost.Zategadeljje
tehnika skoraj v vsakem domu. Problem uveljavitve
digitalnih knjig je nerazumevanje mož nosti novega
medija. E-knjiga ne sme biti samo preprost prenos v
24
ustrezni datoteč ni format (ePub, PDF, mobi). Dokler
udelež enci ustvarjalne in produkcijske prehranjevalne
verigenebododojelidrugač nostiinpredvsemprednosti digitalnega, bodo E-knjige samo ozki niš ni izdelki.
Njihovtrž nidelež boš enaprejnesorazmernonizek.Eknjigebodozaž ivele,kobodoodgovornizadistribucijo
znali izkoristiti njene mož nosti (interaktivnost, povezljivostvsplet,mož nostidodatnihvsebin,demokratizacija objavljanja leposlovja in kritika objavljenega). Eknjige so lahko v pogojih, kjer cena tiska predstavlja
tudi 70% stroš ka, precej poceni, a nikoli ne bodo
(skoraj) zastonj. Se vedno je treba plač ati vsaj avtorja
(č eprav hodiš v služ bo, bi rad š e sam kakš en koš ček
pogač e) in podporno infrastrukturo. E-knjiga prinaš a
tudi drugač en koncept odnosa do knjige. Dodaja se ji
socialna komponenta. V eksploziji socialnih omrež ij,
vsesploš nega vš eč kanja, lajkanja in glasovanja o spletnih dobrinah, je glas ljudstva moč nejš i, kot kdajkoli
doslej.Dostopdoobjavljanjaimajovsiinvsiimajoenakomož nost.Kotsmež eomenil,obič ajniljudjeodloč ajo,
kajimaviš jeratingeinneneke,odž ivljenjaodmaknjeneavtoritete.
Kajmislite,kajnatoporeč ejokulturniš kevelič ineiz
svojih porcelanastih gradov? Saj menda ne mislite, da
se strinjajo s popolno demokratizacijo po njihovem
takotemeljnekulturnedobrine,kotjeknjiga.
POJMOVANJEKNJIGE
Instempridemonadrugominskopolje–pojmovanjeliterarnegadela.
Temeljni postulat evropskega knjiž nega trga je drugač en od angloameriš kega. Trga se loč ita, č eprav oba
ponujataenakeizdelke.
Vangloameriš kemsvetuskorajnikulturnepolitikev
evropskempomenubesede.Knjiganiprvenstvenokulturnadobrina,temveč jepotroš nadobrina,kiimalahko
kulturno-izobraž evalnovlogo.Namenknjigejeprodreti
dovsakogarinodvsakogarizvleč ikakš endolaralifunt.
Vzamenoza»ka-č ing«patudinajmanjizobraž enaoseba,takš na,č istobrezvsakrš neliterarnealisploš neizobrazbe,dobipravicodoglasovanjaovš eč nostiprebranega.Njegovglasnatrž niciveljaenako,kotglasvrhunskegaliterarnegastrokovnjakainprofesionalnegakritika. E-knjiga je za angloameriš ki trg prilož nost novih
zasluž kov. Kulturna politika se je v tem potroš niš kem
svetu zreducirala na nulto davč no stopnjo. Knjiga ni
obdavč ena,atudinidelež nasistematič nedrž avnepodpore.Oč itnojetasistemuspeš en,sajsevsitrendipopularnosti zač nejo na teh trgih. Tolkien, Martin,
Rowlingova, Asimov in mnogi drugi so k nam priš li s
tehtrgov.
PLANETIZDRUGEGALAKSIJE
Evropajegledeknjigeplanetizč istodrugegalaksije.
KnjigavEvropinipotroš nadobrinazmorebitnododanokulturnovrednostjo,temveč jeenaodtemeljnihkulturnih dobrin s posebej vzviš enim mestom v ž ivljenju
narodov.Zaraditevlogenajbibiloknjiž noustvarjanje
POGLEDI
prvenstveno od vzviš ene bož anske muze poklicano
poč etjeposebejnavdihnjenihljudi.Kdoimatapsoeben
hermetič ni dar, pa obič ajno ni odvisno od tistih, ki to
plač ajo.
Razvoj knjiž ne produkcije je del fundamentalne
drž avnekulturnepolitike,moč noprepletenezdelitvijo
inanč nihsredstev.Vtemsvetupiš oč ekuhariceinliterarnodejavnielektrič arjinimajokajiskati,sajpomnenjukulturniš keelitevbliž inidrž avnegadenarnegaloncanisosposobnidojetivseh ilozofskih,eksistenč nihin
drugih visoko zveneč ih stanj. To je š e zlasti oč itno v
Sloveniji,kjerjeknjigatemeljnaš ekulturneinnarodne
identitete.Insevedatesvetinjenesmejoskrunitiamaterjibrezliterarnealisorodnehumanistič neizobrazbe.
Evropskizalož nikisoprotinultemudavkunaknjige.
Zlasti slovenskim glavnim založ nikom se smeji, ker je
prinasE-knjigaobdavč enaponajviš jistopnji,izenač ena s pornogra ijo. Se nobena založ ba ni dovolj glasno
opozorilanatodavč noanomalijo,kerjitonivinteresu.
Takoje»nadlež na«E-knjigaprivzetozadesetinodraž ja.
Celinska Evropa je jezikovno pisana, mnogi knjiž ni
trgisomajhni(posebejnaš slovenski)inangloameriš ko
demokratič no trž no maš inerijo razumejo kot grož njo
lastni identiteti. Kljub vsem simfonijam v č ast evropskegaskupnegatrgaš enihč enipokazal»jajcalijajč nikov«inpostavilprimernovseevropskoveč jezič noplatformo,enakodostopnovsemvEvropskiuniji.Sevedno
smo vsi prisiljeni v nakupe na angloameriš kih platformah. Evropa je š e vedno dež ela samozadostnih vrtič kov, ker s tem mnogi dobro služ ijo. E-knjiga ukinja
nač elo »jezik in zemlja«, da parafraziram »kri in zemlja«.Vtemvrtič karskemnaseljuimaknjigavlogoogradezarazmejitev.Zesamamiselnatrž nostvsemobrne
ž elodce.Posledič noknjiž nitrgž evzasnovinitrgvpravempomenubesede.Tosevedaveljasamozapapirnate knjige, kajti papirnato je pod nadzorom. Papirnata
knjigajevoč ehklasič neknjiž nejavnostikulturnadobrina, a E-knjiga potroš niš ka. In tako se tudi obnaš ajo.
DaveknaknjigoinskepsadoE-knjigezne-izdajanjem
knjig tudi v E-obliki to potrjujejo. DDV na knjigo se
pobere od vseh, a razdeli se samo med nekatere. Kdo
dobi, pa odloč ajo institucije, ki jih ne vodi dobrobit
množ ic, temveč ne vedno sledljivi cilji. Znova ponav-
ljammantroenegaoddomač ihpriznanihknjiž evnikov
–prinasmanjkakvalitetnihbralcev.Kajtopomeni,raje
nerazmiš ljam.Vvsakemprimeruseznovavrnemona
nenavadenmonopol.Vnjemnikomurnič neodgovarja,
avsiž elijo,datakoostane.E-knjigajetunebodigatreba.
Nihč enerazmiš ljaosobivanju,temveč oprerivanju.
SREČANJESTETOKONKLUZIJO
Na koncu vedno pride teta Konkluzija s strič kom
Mnenjem.Vednojetrebaizpljunitikakš enzaključ ek.
E-knjiganemorenadomestitipapirnateknjige.Bralniki knjigo predstavijo na en, izič ni papir pa na drug
nač in. Papir bo zagotovo š e vladal, dokler E-knjige ne
bodopolnoizkoristileprednostisvojegamedija.Potem
jetukajzavedanjeljudi,dajesamo izič naknjigaprava
kulturna dobrina. Internetna generacija je preprosto
pojedla š e premalo knjiž nih ž gancev, zato š e ne predstavljadovoljvelikdelodjemalcev.Medijiinzalož bebi
moralivlož itinekajtrudavizobraž evanjeininformiranje ljudi, da je tudi E-knjiga kulturna dobrina in ne
nekaj,karjepač nujnozlo,kerpač toimajoAmerič ani.
Znaten del domač ih založ b zaradi sistema inanciranja
v E-knjigi ne vidijo prilož nosti, temveč neprijetno tveganje in konkurenco svojemu trž nemu polož aju
(kolikorsplohlahkogovorimoopridevnikutrž no).
Svoje dodajo š e ne popolnoma dodelani bralniki,
njihoveporodnetež aveinpredvsemnjihovaslabadostopnosttam,kjerjimjemesto–vknjigarnahinknjiž nicah. Ampak, hej, E-knjige ž ivijo komaj nekaj let. V primerjavi s tradicijo izič ne knjige niso niti shodile, kaj
š elereklesvojobesedo.
Sepomnitemnenjevrhunskihfotografovnazač etku
prodora digitalnega v fotogra ijo? In rezultat?Kdo š e
danesuporablja ilm?!
Fizič nainE-knjigabostavkulturnemprostorusobivali,kobodozalož nikiznaliizkoristitinovmedijinbostaobamedijaendrugemupodporaindopolnilo.
Nam, ustvarjalcem kulturni politiki obstranske literature,jeE-knjigaedinstvenaprilož nost.Zaprodukcijo
E-knjigepotrebuješ predvsemznanjeinnekupagotovinezatiskarja.Orodjasosilnopoceni,naspletusevaljajo gore primerne likovne opreme, dosegljive za nekaj
10evrov.Edininujnistroš ekjelektor,č evhiš inimate
nikogar z jezikovno izobrazbo in izkuš njami. Kmalu
mogoč e tudi lektor ne bo nujni sopotnik literarnega
ustvarjanja,atojež edrugazgodba.
Priporoč amvam,daseprimeteE-knjiž neprodukcije.
Vendarpozor!PolizdelekvE-oblikijeenakosortengrobarodpolizdelkavcelulozniobliki.Izkoristiteprednostinovegamedija.Tojeedinapotdouspeha.
<>
25
DRAŽILNIK
ZLOMIMPERIJA
VITEZI&ČAROVNIKI
BojanEkslenski
POVZETEKZGODBE
DogajanjenovelejepostavljenovzadnjeletoSvetovnega cesarstva. Zgodba temelji na kratki zgodbi Prevrat,kijeizš laleta2007.Kratkazgodbajezajelasamo
drobec tragič nega dogajanja v zadnjih dneh legendarnegaSvetovnegacesarstva.
*****
Predpetimiletistabilavdvornemudaruubitacesar
in vilinska kraljica. Morilce so eleš eji ulovili, vendar
niso izbrskali naroč nikov okrutnega pokola. Od takrat
vladaregentskisvet.
Majordom Trona je malahid (plemič , modrokrvni)
Abram Holgar. Skupaj z Hirodom in Georjem Simidal,
bratoma ubitega cesarja, je č lan regentskega sveta.
Regentski svet vlada do polnoletnosti mladoletnega
Timeusa Simidal, svetokrvnega (bož ansko poreklo)
š elgeaca (naslednika) Trona. V petem letu regentske
vladavinesebasilea(nazivvzhodnegacarja),imenovaniVesoljnicar,odloč izanapadnaSvetovnocesarstvo.
Vzrok napada je ž alitev carske meaš ike ( in njeno sramotnojetniš tvovcesarskiječ i.Meaš ikasesevedazlahka osvobodi in skupaj s carskih mahibom(general plemenitega porekla) Apo isom vodi napad na osrednji
del mogoč nega Svetovnega cesarstva. Ta se v nekaj
mogosih (mesecih) sesuje kot hiš ica iz kart. Severna
armada pod vodstvom mahiba Ureusa z bliskovitim
napadom hitro pomendra gro ijo Medalar in razbije
severno cesarsko armado moč i osemnajstih medrej
(vsaka medreja tistega č asa ima 4000 lemikov
(profesionalnihvojakov)).Carskoarmadozakratekč as
ustavijoTemnivilini.Tisoplač alivisokocenozazač asno zaustavitev hitrega prodora proti Zahodni Aldeš ki
marki in cesarskemu duhovnemu središ ču – legendarnem Aldevergu. Severni vilini se zaradi umora kraljice
(reš geje) zabrikadirajo in hitijo z gradnjo mogoč nega
Zidu in z urokom zamrznejo vseh svojih deset kraljestev.Viliniizginejoizzgodovine.
Apo isove horde prodrejo pred prestolnico
Wendenburg. Majordom Holgar pripravi protinapad.
Zač nesezelouspeš no.MedrejecesarskevojskeprodrejoglobokovzaledjeApo isovevojske.Holgarseodloč i
zanaslednjikorak.Zač neseš ezadnjedejanjedvornega
udara izpred petih let. S spretno pripravljeno spletko
poskuš aizkoristitiHirodaSimidala.Naslednikovmalce
hecni stric Geor se izkaž e za izjemno zvitega in na vse
pripravljenegamož a.Pravzapravjeonedini,kirazume
udarintudiprodorcesarskevojske.Zneč akom,š elgeacomTimeusominzvestimieleš eji(elitnacesarskastraž a s posebnim kodeksom č asti in lojalnosti) se poda v
begunstvo. Prva postaja begunstva je najzloglasnejš i
sektor superprestolnice (premer zunanjega obzidja je
42km)Wendenburg–Tamraih.
26
ZLOMIMPERIJA
>>>
Holgarstopimimomahibainpregledujetrupla:
»Ste ž e naš li mladega bedaka? Brez njegovega, v
junaš kem boju padlega trupla, ne morem nič ! Zgolj
Hirodboverjetnoboljslabauteha.«
Mahib Antil med brisanjem okrvavljenega meč a
lež ernoodvrne:
»Gospod,mladiSimadaljezaradiHirodovenesposobnostiš enabegu.TudiprismuknjeniGeorjeizginil.«
Holgar stopi do razmetane mize. Spoznanje bridko
udarivč elo.Spestjoudaripotejmizi.Stvariposkoč ijo:
»Geor!Taprismuknjenecnasjevlekelzanos.Hiroda
smo se prehitro odkriž ali. Se bi mogoč e potrebovali
njegove usluge. Preiš čite palač o!« besno zarenč i:
»Nekje mora biti kakš en tajni prehod. Stisnite osebje!
Ne pokaž ite nobene milosti, dokler ne dobimo vseh
odgovorov,« in se sreč a s srepim pogledom mahiba
Antilainstisneskozizobe:»Invsehtrupel!«
Mahibprikimainhitiizdajatinoveukaze.
Upravnik v spremstvu straž arjev stopi na hodnik in
senapotiprotisvojimprostorom.Seenkratvrž epogled
na mrtvega svetokrvnega mož a in pohiti proti svojim
prostorom.
Pri veliki ovalni mize ga prič aka komornik v druž bi
nekaj Wendenburš kih malahidov, gospodarjev najpomembnejš isektorjevsuperprestolnice.Tisenekajž ivč noprerekajo.ObpogledunagospodarjaHolgarjapotihnejo.NimorZavairprevidnovpraš a:
»Gospodar,jekajnovicoš elgeacuinprismuknjenem
Georju?«
Abramnekajč asanepremič nostojiinseigrazbrč icami:
»Ne!ZaradiHirodovenerodneakcijesoseizmaknili.
Tistibebastidebeluhnasjedobrovlekelzanos.Mogoč enitinisoveč vpalač i,«insedenanajviš jifotelj,skoraj
prestol.Vsigamolč espremljajo.Zgrabič aš ovina,naredipož irekinjobesnorazbije:
»Presneto!«inš ezdrugorokoudaripomizi:
»Nekdoodosebjamorakajvedeti!Mora!Nemoreta
š elgeac in svetokrvni princ kar izginiti, izpuhteti! Ne
moreta!SajgrepriEluzacesarskegaš elgeaca!«
Nimorprevidnoreč e:
»Mogoč estaobasvetokrvnaž ezapustilapalač o.Poš ljitekurirjekvsemobzidnimvratom.«
Oglasi se malahid nizke rasti z vzhodnjaš kimi potezami:
»Gospodar,tonebopreveč uč inkovito.Veste,koliko
obzidnihvratimamo?Prekopetsto.Ceosebjesvetokrvnih malce namoč imo v vrelo olje, bo gotovo nekdo
zapel. Takš en pobeg ni mož en brez pomoč i osebnih
strež nikov. Zaposlimo dragocene š adase. Naj zasluž ijo
DRAŽILNIK
svojeplač ilo!Gotovobodonaš lisledzaizginulimasvetokrvnež ema. Oba sta navajena razkoš ja in š adasi naj
sledijopojavuveč jihkolič inzlatnikovinrazkoš ja.Gotovo š e nista zapustila mesta. Nekje se bosta prikazala.
Moratase!«
Gospodarprikima:
»Verjetno imaš prav. Nimor, zberi vse prež ivele iz
cesarskeosebnestrež be.Najprejselepopoigrajzdecimiranjem.Cenezalež e,pajihprepuš čamtvojidomiš ljiji.Cetineuspe,botebedoletelausodaizmojedomiš ljije.Hoč emvedeti,kako,kjeinkamstapobegnilainkdo
jima pomaga! Poš lji kurirskega sokola do carskega
mahibaApo isa.Casjezanaš epremirje,«innakaž e,naj
zapustijo dvorano. Mož je ga hrupno zapustijo. Konč no
ostanesam.
Skozi okno svoje velike pisarne, pravzaprav razkoš nedvorane,opazujevrvež naploš čadisredicesarskega
dvorca.Narobulemikipobijajoredkeprež iveleeleš ein
trupla pomeč ejo v prepad. Podobna usoda bo doletela
tudi preostalo osebno osebje cesarske druž ine. GospodarHolgarhoč eodstranitivsakosledzaSimidali.Samo
enadruž inajelahkosvetokrvnaintobo,koprideč as,
rodbinaHolgar.
*****
Minejo trije dnevi grozljivega trpljenja cesarskega
osebnega osebja. Zveč er tretjega dne v Abramovo
pisarnovstopikomornikNimor:
»Gospodar,sleklismojimkož o,jihpeklidohrustljavosti in se skupinsko zabavali. V mukah, preko meje
zdrave pameti, je Georjeva strež nica ponavljala samo
dvebesedi–skrivnihodniki.«
Abramsesunkovitodvigne:
»In?Okakš nihskrivnihhodnikihjegovorila?«
Nimorodkima:
»Tega nihč e ne ve. Izkopali smo ji oč i, moji so se
serijsko zabavali, potem ji naredili š e kakš no dodatno
luknjo, ji odrezali mlekarne, iztrgali drob, a je potem
prasič nica izdihnila. Ponavljala je samo ti dve besedi -
skrivnihodnik.Nihč edrugninič esarpovedal.Vsesmo
razstavilinaposameznekosti,asomolč alidokrvavega
konca. Se stokali niso. Eni od njih smo vrgli volč inom
komaj rojenega dojenč ka.Nič .Popolnoma nič .Se solze
nipotoč ila.Neverjetno,kakš naprivrž enost.SezaElane
bitakotrpeli.Soš adasizunaj?Jekajglasuodbasilea?«
Abramodkima:
»Nobenegaglasuniodbasilea.Sajsebooglasil.Zdaj,
komukoljemož ivino,seboodzval.Sadasiš enisonaš li
nobenesledi.Vsakasledjihjevodilavprazno.Georje
samoigralsvojomaloumnost.Vsenasjeprevaralssvojonorč avoigro.«
Nimorskomignezrameni:
»Meni se je zdel prismuknjeno prisrč en. Tidias je
edina veš čina, ki jo je obvladal poleg svojih noč nih
pohodovvobjemblodnicTamraiha.«
Holgarprebledi:
»Kajsirekel?«
Nimorš irokoodpreoč i:
»Kajsemrekel?No,Georsejeradizmuznilizpalačein...«
Abramgaprekine:
»Kdajsimimisliltopovedati?Cebimizatenjegove
potipovedalpredtremidnevi,nebiš adasepoš iljalpo
celemmestu.«
»Sajmendanemislite,dajeGeorvodilš elgeacaTronavleglonajniž jebrezkrvnezalege?SajpoznateTimeusa.«
Abramskoč inanoge:
»Geor, š elgeac in njuni pomoč niki so tam! Njemu je
tozabavno.Onigrapartijotidiasazž ivimiljudmi.Zakaj
miteganisitakojpovedal?«
»Nisemizdelopomembno.Pomojemmnenjumoramoubež nikeiskati...«
Stavkanedokonč a:
»Nič potvojem!Jazsemzdajgospodarcesarstva!Jaz
odloč am, kaj je pomembno! Samo svojim zaslugam se
zahvali,datenevrž emš adasu.TakojinbrezugovarjanjausmerivsenaporevsektorTamraih.Cejetreba,vsakega brezkrvnež a posebej sleci iz kož e. Ne prizanaš aj,
doklernenajdeš ubež nikov.Mulcahoč emž ivega!Kronosvetokrvnedediš činemiboonpolož ilnaglavoinon
mi bo potem izmil noge s svojimi solzami bridkega
kesanja. Sele potem ga bom slekel iz kož e in ga vrgel
volč inomaliorkom.«
Nimor pogoltne slino, prikima in zapusti jeznega
gospodarja.
*****
Barka pristane ob zanemarjenem pomolu. Geor od
vsehzahtevanovopreoblač enje:
»Moramo se dobesedno zliti z okoljem. S tem, kar
imamonasebi,bomoizstopali.Tukajtezakoljejož eza
manjš e stvari, kot je malce boljš a obleka ali obutev.
Orož jebomospravilipodobleko.«
Georseprvipreobleč e.Timeussezakrohota:
»Sajsipodobenzvodniku!«
Georresnoprikima:
»Saj tudi igram zvodnika. Ce me ne boš natanč no
ubogal, te bom imel za fantka. Nedolž nost takš nih, kot
si ti, tukaj zlahka prodaš . Brez nerganja in pogajanj! V
tej gnojni jami smo vsaj za nekaj č asa varni pred HolgarjevoinHirodovoroko.«
Timeus se upre ob pogledu na neugledna oblač ila,
nevrednacelodvornihč istilk:
»Teganeobleč em.Sajsemvendarš elgeacTrona!«
Georjeznoodvrne:
»VTamraihusivreden,kolikordobijosprodajotega,
karjenatebialivtebi.Tukajmoramoizginitizanekaj
dni. Izginili pa bomo samo z zlitjem s svojatjo okoli
nas.«
Timeussekonč nonejevoljnopreobleč e.Olihogledujesvojameč ainnož a:
»Vseganemoremimeti.«
Georodvrne:
»Dva nož a bosta zadostovala. Tukaj skoraj nihč e
nimameč a.Aurilskanož astakosvsemizzivom.«
Nabarkipustijoenegaodstraž arjev.Geormuzabič a:
»Cesenevrnemoč ezdvasonč nazahoda,sezbarko
spustidojuž negapredmestja.Poč akajnasvZeqinu.«
27
DRAŽILNIK
Zatemreč eš edruš čini:
»Tukaj sem uri. Tako me tudi klič ite. Svetokrvnega
š elgeacabomoklicaliTami.Velja?«
Vsiprikimajo,celoTimeussstisnjenimizobmi.Hitro
senapotijovvrvež pristaniš ča.Povsodjepolnorobatih
mož inkrič avihž ensk.Nastojnicahprodajajoraznoliko
kramo, prostitutke, prostitute vseh barv in ras ter vse
mogoč e usluge. Geor se ustavi pri kič asto obleč enem
trgovcuzorč jimisamicami:
»Koliko?«
Timeussezgrozi.Olihgautiš a:
»Vaš e bož ansko velič astje, pustite vodenje njegovemuvelič anstvu.Onjetukajoč itnoprecejdomač .«
Timeuspovesiustniceinutihne.
Kič astimož zmodrolasuljoodvrne:
»Zatestariprijatelj,dvazlatnika.Gotovoveš ,kakoje
danes v tej zmedi tež ko najti mlade samice. Cene tako
dobresamicejetuditriališ tirizlatnike.Basileainnjegov volč in Apo is sta nam pokvarila dostavo in cene
lezejoprotivrhuš eznosnega.«
Georsenaredirazoč aranega:
»Selani, zame moraš malce spustiti ceno. Saj veš ,
zaradi dobrega posla. Od enega posla potem prideš na
drugiposel.«
Mož nekajč asarazmiš ljainkonč noizstreli:
»ZatedragiUri,najbozlatnikinpol.Ampaktojeres
najniž jacena.Sestroš kovminepokrije.Elve,kdajbo
novapoš iljka.Potrebujeteš ekaj?«
Georprikima:
»Ob sonč nem vzhodu tretjega dne potrebujem dve
koč iji s primerno spretnimi odstranjevalci tež av. Saj
veš ,kajmislim.«
Selanisipomanedlani:
»Sajveš ,Selaniimanajboljš e.Zakolikodniinkam?«
»Gremonajug.Tri,mogoč eš tiridni.«
»Toliko? To bo stalo,« zavrti z oč mi in se pohlepno
oblizne:»Stozlatnikov.«
Georprikima:
»Tretjisonč nivzhodnatemmestuprič akujemnaroč eno.Jagheoseosebnoizberi.Noč emnekihslabokrvnih
pokvek.«
Timeuszaš epetanaOlihovouho:
»Kaj?Stricjetukajceloznan?«
Olihzaš epeta:
»Utihnite!Sajnoč ete,dasekomuposveti,kdosmo.«
Georsenakremž iinizvleč ekovance:
»Najtibo.Stoeninpolzlatnikajepravomalobogas-
tvo,«insiogledujeorkinjo:
»Upam,dajeukroč ena.«
Selaniodvrne:
»Nauč ena je pogovorš čine in uboganja ukazov gospodarjev. Rojena je tukaj. Sploh ne ve, kaj je pleme in
horda.Vidimosetorejtretjisonč nivzhod.«
GeorprikimainSelanimuizroč iroč ajverige:
»Moralbizarač unatiš everigo.Veš ,taš kratjazlitina
je iz zadnje poš iljke. Ze osem mogosov ni bilo nič esar.
Baje je carski mahib, ime mu je Uris, Ureus ali nekaj
podobnega,«inpljunenatla:»Prekiniltrgovkepotina
zahod,«inskomignezrameni:»Resnevem,komukoristi sekanje trgovine? Kdo bo ž ivel, č e stranke ne bodo
dobile,karž elijo?«
Georzaupljivoprikima:
»prekinitev trgovine ni nekaj, kar je baje, temveč se
jetoreszgodilo.Ampaktudicarskimahibnimanič esar
od prekinitve trgovine. Vojne bo prej ali slej konec in
poselboznovastekel.Najtinamignemskrivnost.Samo
tebi,inobljubi,daboš molč al.«
Trgovecdvigneobrvi.Geormuzaš epetanauho:
»Sepredenbomogosokoli,osvobodiorč jesuž nje.Iz
svojihvirovsemizvedelzeloslabonovico.«
»Kakš no?«
»Sespomniš osnovnegazmagovalnegapravilatidiasa?«
Selaniprikima.
»No, tudi carski mahib Apo is igra tidias. Preden se
boobrnilš edrugimogos,bodocarskevojskekorakale
po mestnih ulicah. Zagotovo ne bodo navduš ene nad
zasuž njenimirojaki.«
Selanijaoblijerdeč ica:
»Sajmendanisotamsamoorki?«
Georgapomiri:
»Orki so namenjeni rahljanju naš e vojske. Konč no
deloopravijoljudje.Takš nisokotmidva,enisvetlopolti, drugi č rni kot oglje. Odvisno od porekla. Apo is je
gotovosposobenč lovek.Vsekakorpasezasvojedobro
pravoč asnoreš iorč jihsuž njev.Mogoč esilahkoomisliš posel z bež eč imi malahidi. Kaj misliš , s kom bodo
nahranilisvojeorke?«
Selanipogoltneslino:
»Kakoveš ?«
»Sajmepoznaš .Zaradisvojegaposlamoramvedeti,
kajsedogaja.«
Selanivzdihne:
»Rajenevem,kakš nisotvojiposli.«
<<<
www.drugotnost.si
Karnimogoč enajtivtejš tevilki,jezagotovonanaš ispletnistrani.
Tudistareš tevilkeJaš ubegenJeredodprazgodovine(beri:odprveš tevilke)dodanesintovPDF!
28
ZF ZGODBA
TERORIST
BojanEkselenski
Preklemanskavroč ina.Zge,kotbimespustilivsam
pekel.Najprejpoiš čemsenco.Aha,mojanaloga.Nasreč o sem sredi nič esar in v bliž ini ni nikogar. Moram se
javiticentrali.Pritisnemnagumbč asokoma,pogoltnem
slinoinpoč akamnaodziv.Operaterkanadrugistranije
v inem klimatiziranem bunkerju, zato se ji ne mudi.
Konč nozasliš imnjenpocukraniglas:
»Karl,sinapravihkoordinatah?«
Preklemansko ž enš če, vedno spraš uje nekaj, kar ji
itakprikazujezaslon.Pogoltnemslinoinodvrnem:
»Sajvidiš !Teroristješ eizvendosega.Gotovojež ev
Jeruzalemu.Cakaga.«
»Najdiga,predenonnajdenjega!«
Suhoodvrnem:
»Vem,«insimislimsvoje.Prekinemzvezoinsehitro
preobleč emvtukajš njecunje.Pribož jihstopalih,kako
lahkoljudjež ivijovtejvroč ini,paješ elepomlad?
Ravnopravič asseprilagodimokolju.Vdaljaviugledam gruč o rimskih vojakov. Kako se jim ljubi korakati
po tem soncu? Hitro se posvetim svojemu cilju. Arij
Robernikjenajnevarnejš iteroristzadnjegastoletja.Ta
statussije'pristrelil'poumoruJ.F.Kennedyja.Aznameniti umor ni njegova največ ja 'mojstrovina'. Njegov
najusodnejš ipodvigjebilpotopitevletalonosilkesredi
Mehiš kegazaliva.Tamjesluž iloč edirektorjaAgencije
zač asovnovarnost.Mož jenekegadnepreprostoizginil
invsismoimelitemeljitegamač kazaradihudeeskalacije č asovnega paradoksa.Zdaj se je podal na š e usodnejš o akcijo– umor JezusaKristusa, preden se zgodijo
usodnivelikonoč nidogodki.
Z mrež nič nim senzorjem iš čem sledi za teroristom.
Jeruzalemtistegač asajeenvelikkotelverskegainpolitič negavretja.Svež irimskiguvernerPoncijPilatposkuš avtejzmediuveljavitirimskizakon.
Tako namazan s kož nim barvilom se poč utim silno
neprijetno. Kot bi meovili v nevidno mrež o. To je bila
cena za zlitje z okoljem. Sestavil sem preprost nač rt.
NajprejmoramnajtiJezusainnjegovomnož ico.Arijbo
zagotovoprež alkjevbliž ini.Podobnojebilopriposkusu umora Stalina na predveč er sovjetskega napada na
Poljsko.Stalinasemsicerreš il,aprilovunaArijamije
spodletelo.Zdajbodrugač e.Morabitidrugač e.Naroko
miboš loArijevomegalomanstvo.Hotelbospektakularenuboj.Mojanalogabotež ka.Zavedamsenasprotnikove veš čine. Poleg ž elje po izbrisu madež a neuspeha
uboja sovjetskega voditelja, ga ž ene tudi sooč enje z
mano. V svetu njegove samopodobe velič astja sem
nekakš nanadlež napodrepnamuha.Ravnomojeigleso
odstranile ž e sedemnajst č lanov Bratovš čine. Arij je
nekakš en kronski dragulj, saj po njegovi smrti ostane
samo kakš nih deset zavedenih norcev. Jezno pihnem,
kajtivroč inameresspravljaobž ivce.
Sledimmnož iciinvdaljaviugledammož a,kijespremenilč loveš kozgodovino.Zmrazimeobmisli-gledam
ž ivegaJezusaKristusa,Jaš uobenMiriam.Lahkoseprerinembliž jeinposnamemnjegovgovor.Kakobireagirale krš čanske cerkve, č e ta govor prodam medijskim
hiš am? Takoj pozabim na to idejo. Direktiva o zaš čiti
predč asovnimiparadoksivključ ujetudiprepovedpredvajanjezapisov,dobljenihprič asovnihskokih,indrastič nokaznujetakš nopoč etje.Nasreč o.
Mojmrež nič niskenersemnastavilnaiskanječ asovnega č ipa. Brez tega č ipa ni potovanja v č asu in kar je
najpomembneje,nineopaznegaizginotjaskrajadogodka.Todapojavisetež ava.Skrajnozoprnatež ava.Casovnegač ipanenajdem,apredsaboimamJezusa.Kakoto?
Kje je? Moral bi biti v bliž ini! Nenavadno. Pravzaprav
grozljivo.Kajnaklepa?Edinič ipvkrogudesetkilometrov je moj č ip. Cipa ni mož no preprosto odstraniti in
montirati nazaj. Za kaj takš nega je potrebna izjemna
tehnologija. Prepozen zagotovo nisem! Jezus stoji dvestometrovodmeneingovorimnož ici.
Diskretno se umaknem. Poklič em centralo. Nič kaj
vljudnoprekinemuvodnonakladanjeoperaterke:
»Nekajjenarobe.Nikjernič asovnegač ipa.«
»Nemogoč e.Naš č asjezapustil1,1342sekundepred
vdorom TTF. Koordinate skoka so 't' s toleranco 2450
ur,lokacijaJeruzalemstolerancopolkilometra.Jezusa
bo zagotovo ubil, preden ga bodo predali Rimljanom.
Morabitikjevbliž ini!«
Besnoodvrnem:
»Stodnič asovnetolerance?Rajemipovej,zakajme
nihč eniobvestilotakovisokitoleranciskoka?«
»Analitiki so iz ostankov izbrskali najboljš e, kar so
lahko. Lokacija je bila š e zapisana, a č asovni okvir so
izrač unalinaosnovialgoritmalogikevplivainpsihološ kegapro ilaterorista.«
Jeznopihnem:
»Analitiki?Arijniravnovzorlogičnegadelovanja.Zaupali ste analitikom, ki nikoli ne pomolijo nosu na teren?
Cudime,dasplohpreprečimokakš noanomalijo!«
»Ko ocene analitikov sprejme Odbor, o tem ni več razprave.Dobilsijasneukazeinjihizvrš i.«
Ostanembrezbesed.Izklopimkomunikator.Tedajse
razoč arano obrnem proti najsvetejš emu č loveku vseh
č asov. Mrež nič ni senzor dam na največ jo poveč avo.
Zelel sem si od blizu videti č loveka, ki je tako usodno
vplivalnač loveš kocivilizacijo.
Tedajgazagledam...
Oblijemepot.Vidimnezgreš ljivArijevnasmeh.Stavilbi,dajebilnamenjenmeni.
<>
29
F ZGODBA
LEVITEV
TihomirJovanović-Tika(Srbija)
prevedelAndrejIvanuša,originalninaslov:SVLAKOVI
StankoKlobuč arješ eenkratzagnaltrnekprotisredinivodotokainopazovalkakobrzicepremetavajoplovec.Naž alostsamobrzice,sajribenisohotelezagristi.
Stopiljeglobljevvodo,tolikokolikorsopač dopuš čali
visokiribiš kiš kornji.Senekajminutjenapetoopazoval
gibanjeplovca.
Okolica je bila neverjetno lepa. Dvajset metrov nizvodnojereč icapadalavmogoč nemslapuinustvarjala
enolič enhrum,kipaganimotil.Finekapljicesoustvarjalemegliconadnjoinlomilesonč evosvetlobovmavrico,kijevesč asviselanadvodo.
Nedaleč odobrež jajeranozjutrajparkiralstaroSkodo.Podvizalseje,dasejeogniljutranjemuprometnemu zamaš ku na izhodu iz mesta. V prtljaž niku je za
vsaksluč ajimelnekajdimljenihklobasiczaž ar,kijihje
kupilvFrenkovimesnici.Vvodipajehladilnekajstekleniclaš kegapiva.
Izzabrestovsejereč noobrež jedvigaloinsezaključ ilosplatojemnadreč nimzavojem.Tukajjestalabajtica babe Zive. Nihč e ni vedel kaj je starejš e, bajtica ali
babaZiva.Obestabilidotrajaniinvegasti.Hiš ajebila
ometana z blatom in ž agovino. To je bila stara, dobra
toplotnaizolacija.Zagotovosostarimojstrivedeli,kako
sezadevistrež e.Nanekaterihmestihjeometodpadel,
dasejeprikazalzidnarejenizsuroveopeke.Samastreha se skoraj ni videla, saj je bila na debelo prekrita z
mahovjem,plezalkamiinsuhimlistjem,kijemnogaleta
odpadalozvrb,nagibajoč ihsenadbajtico.
Vkoč icistabiladvaprostora,venemjebilakuhinja,
vdrugempaspalnica.Pohiš tvojebiloprastaro,narejenoizpolnega,č vrstegalesa,kipaga,presenetljivo,nikjernisoprevrtalič rvi.Zidovisoporumenelizaradiš tedilnikanadrva,kigajebabaZivauporabljala.
Stankusejezdelanajboljnenavadnanjenaogromna
omara,kijebilavrednaveč kakorvseostalo,karjeime-
30
lastarkavhiš ici.Vednoznovajeobč udovalrož natiles,
ki ga je umetnik pred vsaj stoletjem okrasil z izredno
lepo rezbarijo cvetov in listja po vsem obodu omare.
Zelelsije,dabipokukalnotri,davidikajbabaZivahranivnjej,ajebilvednozaklenjena.
Stanko je bil več krat gost pri babi Zivi, saj je imela
vednoodlič nodomač ež ganjeintudikavojedobroskuhala.Obtemjezzanimanjemposluš alnjenezgodbe,ki
sobilevednotakogrozljive,dagajespreletavalsrhin
je dobival kurjo polt. Govorile so o vampirjih, duhovih
in o skrivnostnih izginotjih. Ceprav si ni priznal, je bil
vseenorahlovraž everen.
Zgodba o Devinskem viru je bila ena od njenih najboljpriljubljenihzgodb.Govorilajepravokraju,kjerje
sedajlovilribe.Pripovedovalamuje,dasejetukajpred
mnogimi,mnogimiletiutopilamladanesreč nicazaradi
neusliš aneljubezni.Njenduhseodč asadoč asapojavi
inutopimoš ke,kisepridejookopati.
Stanko je to zgodbo pripovedoval š e prijateljem v
mestu.SedelisogostilniciPrivrč kuinvsakjepripomnil,datakezgodbereskrož ijonaokrog.Vendarsenihč e
mednjiminispomnil,dasejevzadnjemč asukdorkoli
tamutopil.Nekajstarcevsejemeglenospominjalo,da
se je v njihovih mladih letih res govorilo, da se je nek
mladenič tam utopil pred mnogimi leti. Vendar njegovegatruplanikolinisonaš li.Takosplohnibilojasnoali
sejeresutopilinalijetosplohbilotam,priDevinskem
viru.
Stanko je stopil iz vode in sezul gumijaste ribiš ke
š kornje.Vodajebilatoplainsijezaž elel,daseokopav
bistrireč ici.Zadanesjeimelvsegadovolj.Tudilač enje
postal.Takosejeodloč il,dasenajprejokopainpotem
narediklobasicenaž aruinspijeohlajenopivo.
Vsa oblač ila je odlož il na gruš čnato obrež je. Najprej
je š e nekaj č asa kolebal okrog spodnjic, a potem se je
F ZGODBA
slekeldogolega.Sajnibilonikogar,paš elepš ejeplavatigol.Takoboljeobč utiš tokreketudinanajboljintimnihinizpostavljenihdelih.Vodajebilazaresodlič na,le
malo hladnejš a od zraka in penila se je pri vsakem
zamahu ter dolgo č asa na površ ini puš čala bleš čave
mehurč ke.Kojeplavalprotisredinireč ice,sejeStanko
nenadoma zdrznil. V glavo mu je š inila zgodba babe
Zive in ni vedel, zakaj se mu je v kosti zalezel prastari
praznovernistrah,kijeprihajalizglobokepodzavesti.
Obrnilsejeinzmoč nimizamahizaplavalnazajproti
obrež ju. Hitel je, kakor da ga preganja vodna poš ast.
Potemjezastal,sajjeopazil,daobvodistojibabaZiva.
Nenadomajevsatresoč aseinzdrsajoč imikorakistopilavvodo.Obleč ena!Vsazavitavsvojaobič ajnač rna
intemno-sivaoblač ilajepoč asibrodilaprotinjemu.
»Hej,babaZiva!Utopilaseboš !«jijezaklicalStanko.
Nisiupalnaprej,sajjinihotelpokazatisvojemoš kosti.
Kakorbinjegovebesederazneslivetroviinjihpogoltnilo š umeč e slapovje. Baba Ziva je nadaljevala s svojo
poč asnohojo.Nekajmunibilovš eč vnjenempogledu.
Biljedrugač enodobič ajnega,tistegavnjenikoč uri.
»Noraž enš čina,«jepomislil.»Pamendasinipož elelamladegamoš kegamesa!«Ne,takosinjenegapogleda
nimogelrazlagati.Zavedelseje,dagajeprestraš iloto,
dasiganemoretolmač itikotpož elenje.
Pljuskanjevodejeprenehalo.BabaZivajebilavvodi
visokonadkoleni.Nasmejalasejetako,dajesamorazvleklaustniceinnipokazalasvojihpiš kavihzob.Gledalagajestrmovoč i.Kojevidelastrahvnjih,jestihim
glasomrekla:
»Pripovedovalasemtizgodbe…Vendarsivsepresliš al …« Stanko se je skuš al zmuzniti mimo nje na breg.
Vendargajestarkazagrabilazanadlaket.Njenarokaje
bila presenetljivo moč na. Nikjer ni bilo sledu tistega
drhtenjainslabostikottakrat,komujeserviralakavo
aliž ganje.
»Pusti me, baba nora!« je zaklical Stanko. Pozabil je
nanjunoprijateljstvoinrokoskuš aliztrgati.Vendarga
jezneverjetnomoč jopritegnilaksebi.Stankojesstrahom zavedel, da mu je ud zač el trdeti. Takoj nato je
zač utilstarkinorokonavratuinvidelš edrugo,kakose
mupribliž uje.Nejevernojestrmelvprstanskonico,ki
gajeskrivalavdlani.Kakor,dagajezbodlaosa.Zdelo
semuje,dasekož arazpiraindasekonicabrezboleč in
zabadaglobokovmeso.Biljepopolnomanemoč en,da
bi karkoli naredil. Miš ice okrog vboda so ohromele
kakor od injekcije pri zobozdravniku. Skozi zamegljen
pogledjeopazil,kakoizpodnjenegornjeustnicekukata
podoč njaka.Tojebilozadnje,karjevidel.
Baba Ziva je srkala kri iz rane na vratu toliko č asa
kolikorjoječ rpalopoož iljuž ivosrce.KojeizStankovegatelesaspolzelož ivljenje,jetruploprepustilareč ici.
Samajesč vrstimikorakizabredlanazajnaobrež je.
Kojepriš lavsvojopodrtijo,jesedlanastol.Izdolgih
oblač ilseješ evednocedilavoda.Drhtelaje,vglaviseji
je vrtelo in njeno telo je gorelo. Ze dolgo se ni tako
poč utila. Bila je zelo zadovoljna, ker je bil Stanko tako
zdravinmoč an…
Sevednojedrhtela,kosejeprič elaslač iti.Trgalajes
sebe mokra ter blatna oblač ila in jih metala na tla. Na
koncu se je iz cunj prikazalo staro in nagubano telo.
Kož ajeviselananjejkakornekajš tevilkprevelikaobleka.Drhteč glassejeizviliznjenegagrla.Prič elajestokati.Zrokamajebož alasamosebeinnalicusejijeprikazalizraz,kijebilnekjemedagonijoinevforijo.Zabodla je nohte v kož o na ramenu in jo raztrgala kakor
papir.Nibilonekrviinneboleč ine.
Pod staro, uvelo kož o se je prikazala nova, č vrsto
zategnjena preko napetih miš ic. Starka je slač ila svojo
zmeč kanokož okakorkač a,kiselevi.Nakoncujestopilaizkupasvojestarekož e.Postavilasejepredzamazanoogledaloinsedobrougledalavnjem.Obrazjijepreš inilozadovoljstvo,kojezdlanjopogladilanovo,mehko kož o. Dotaknila se je dojk, ki so bile znova jedre in
č vrste.
Odklenila je omaro iz rož nega lesa, ki jo je Stanko
tako obč udoval. Na levi strani so visela nova oblač ila,
belesrajceinumetelnoizvezenakrila.Nadesnistrani,
za pregrado, pa so bili lepo poravnani in zlož eni njeni
levi,kisosesč asomaspremenilivkož natipergament.
Poč asi,spremiš ljenimigibi,jezlož ilasvojnovilevin
gapolož ilanavrhkupa…
TIHOMIRJOVANOVIĆ-TIKA(*1955,Osipaonica,obč inaSmederevo,Srbija)
Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Beograd. Brati se je naučil
že pred šolo, ko je opazoval starejšega brata, kako se v šoli uči branja. Takoj je pričel brati Politikin zabavnik in v njem so ga najbolj privlačile zgodbe o Flashu Gordonu in Dan Berryju. Kasneje se je še sam poskusil v pisanju, a najprej je prevajal
različna ZF dela.
Priključil se je beograjskemu društvu ljubiteljev fantastike Lazar Komarčić in
kmalu postal urednik njihovega fanzina Emitor. Fanzin je na Eurocon 2004, Plovdiv, Bolgarija, prejel nagrado za najboljši fanzin. Njegove zgodbe so objavljene v
različnih zbornikih po vsej bivši Jugoslaviji, na primer: Zekon BiH, Refestikon Črna
gora, Festival fantastične književnosti Pazin, Hrvaška. Objavljal jih je tudi v najbolj
znanem časopisu Sirius (Mutant, številka 155-156) in v najbolj brani poljudnoznanstveni reviji Galaksija (Roskov svet, št.245, Slučaj Šampanjak, št.282) ter v
časopisih: Torpedo 2036, Odlazak kapetana Ljube, Narukvica (Orbis), Subota uveče
(Signali), Vučji tragovi (Kikindske novine), itd. Izdal je zbirko zgodb Fantom. Z
Dušanom Božićem pa sta izdelala stripa Zašto ne volim pivo in Drćolski ala.
31
F ZGODBA
AEQUILIBRIUM
AndrejIvanuša
Starecgajehlastnozagrabilzazapestjeinpritegnilksebi.
»Ali te lahkonekaj prosim?« je dejal š epetaje, daga
jebolnič arkomajsliš almedzavijanjemsirenereš evalnegavozila.
Bolnič ar Mark se je sklonil nadenj. Vedel je, da gospod,kisogapobralizulice,kergajepovozilavtomobil,
neboveč dolgož ivel.Verjetnomunebousojeno,daga
pripeljejodourgence.
Reš ilec je zapeljal č ez grbino na cesti in vozilo se je
streslo. Starec se je nakremž il od boleč ine in si nato
suhoobliznilustnice.
»V mojem ž epu je ključ … od stanovanja … Stroj …
Nekdo ga mora uravnavati … Ti, moraš … namesto
mene!«
»Prosim?« je nerazumevajoč e dejal Mark. Starec je
stisnil prste s presenetljivo moč jo, da ga je zabolelo.
Najprej jih je hotel razkleniti, a zadrž al ga je starč ev
proseč pogled.
»Vse ti zapustim … denar, stanovanje, vse!« je č ez
nekaj trenutkov nadaljeval starec. Mark je opazoval
njegoveoč i,kajtivnjihsezrcalič loveš kaduš a.Iskalje
znamenjanorostializmedenosti.Abilesopresenetljivo
jasneinč iste.
»Samo stroj, tega moraš uravnavati … ti si pravi za
to!« je preprič ano dejal ranjenec na reš evalnih nosilih.
NenadomajeMarkzač utilmoč anglavobolinvseokrog
njega je postalo nekako megleno, zvok oddaljen in č as
je prič el teč i poč asneje. Kot v snu je videl nekakš ne
roč ice in kazalce. Stresel je z glavo in vse je bilo kot
prej.
Starec je znova spač il obraz od boleč ine in nato s
presenetljivojasnimglasomvpraš al:
»Obljubiš ,daboš skrbelzaStroj?«
»Obljubim!« je preprič ano, vendar napol zasanjano
dejal Mark, č eprav mu ni bilo jasno, kje je ta stroj in
Oživljenju,vesoljuinsplohvsem
www.andros.si/vesolje/







podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja,
nastanekinmehanikagalaksij,
rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd,
bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec,
omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih,
potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje,
pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov,
formule.
32
č emusluž i.Premiš ljevalje,zakajjemoš kemustrojtako
pomemben.Vendarjež elelugoditistarcu,kijeumiral.
Cez starč ev obraz se je razlilo olajš anje. Nekaj je
zamrmral.Marksejetakoglobokosklonilnadenj,daje
skorajprisloniluhonanjegoveustnice.
»Ulica s kostanji, tista najstarejš a zgrad…,« je bilo
zadnje, kar je uspel razbrati. Ko je odmaknil lice, je
popustiltudistarč evprijemnjegoveroke.
Markjesegelknjegovimoč eminjihzaprl.
»Počivaj v miru, neznanec!«
Nekaj č asa je tako sedel ob umrlem. Ko so zavili
okrog vogala na ulico proti bolnici, se je predramil iz
razmiš ljanja. Potipal je mrtveč eve hlač nice z zunanje
straniž epov.
Vlevemjebilresvelik,starinski,kovaniključ .
*****
Ključ jepotisnilvključ avniconaprastarih,masivnih,
hrastovihvratihhiš e.Kotjedejalneznanistarec,jebila
najstarejš a v vsej ulici v najstarejš em predelu mesta.
Dolgoč asajojeiskal,doklersenispomnil,dajetoedinaulicaskostanjevimdrevoredomvmestu.
Plaš no se je ozrl gor in dol po ulici. Bila je prazna.
Previdno je obrnil ključ . Ni potreboval veliko moč i,
ključ sejelahkotnoobrnilvključ avnici.Vratasozaš kripala.Izhodnikajezavelasoparnatrohnoba.Previdnoje
vstopil.
Na drugi strani hodnika so bila priprta vrata in iz
prostorazanjimisejesliš alopriduš enobrnenje.
»Doberdan!Jekdodoma?«jeglasnozaklical.Zastal
je pred vrati in prisluš koval zvokom hiš e. Nič . Potisnil
jepriprtavratainobstalnapragu.
Stroj je zapolnjeval skoraj ves prostor. Sliš alo se je
kakor, da diha velikamehanska ž ival. Mehanski monstrumjež už njalsvojoč udnoelektrostatič nopesem.
F ZGODBA
Stopiljekoraknaprej,kososenenadomastreslatla
podnjim.Prejelsejezapodboj.
»Kaj, za vraga se dogaja!« je rekel na glas. Tresenje
talsejepoveč aloinpadeljepotleh.
Strojjepobesnel.Kazalcisoposkoč ilinardeč apolja.
Roč icenanjemsosebesnovrtelevvsesmeri.Odpirale
inzapiralesoseloputeinodprtine,nekakš nipreklopnikisodivjeropotalikakorstrojnice.Starahiš asejetreslainječ ala.
»Potres!« je konč no š inilo skozi njegove mož gane.
Poč asisejeprič elplazitidoudobnegafotelja,kijestal
predstikalnoploš čonaprednjistranitegavelikanskega
kupaž eleza.
Tresenjetaljenenadomaprenehalo.VendarjeStroj
š enaprejdivjalinregljal.
Markjevstalinsedelnafotelj.Zrokavomsijeobrisalznojsč ela.
»Kaj je to?« sejespraš evalinzoč miiskalgumb,da
izklopipodivjanegamehanskegabika.
AnenadomasejeStrojumirilinzistimmirnimglasomnaprejprepevalsvojoelektrič nopesem.
»Jož ef,javise!«jezahreš čalglasizzvočnikapostavljeneganavrhStroja.Sledilojetihoprasketanjezvočnika.
»Oh, prekleto!« je zamrmral Mark. Naslonil se je
nazaj, da se udobno namesti v fotelju in razmisli o
vsem.Oberokijepolož ilnanaslonjalasedež a.
»Jož ef, dobro, da si spet tam! Zakaj nisi uravnal ta
potres?Samotokratsemtiš elahkopomagal.Sajveš ...«
»Marktukaj,«sejeopogumilMark.
»Jož ef,kajsedogajasteboj?...Eee...Kdo?Mark?«
»Marktukaj,«ješ eenkratbleknilMarkinsepritem
poč utilpravneumno.»Mogoče bi bilo bolje, če bi pobrisal iz te čudne hiše,«jerazmiš ljal.Anatoječutil,daseje
prič elnekakopovezovatisStrojem.Skozirokejezaznal
drhtenje naprave. Poč asi je mrš čavica dosegla njegovo
zatiljeinpriklopilseje.
»Kje je Jožef?« je eksplodiralo vpraš anje v njegovi
glavi.
Vsesejezavrtelovdivjemvrtincu.
»Mrtev je!« je pomislil in skozi misli so mu š inili
dogodkiizzadnjihdni.
»Oh, vidim kaj se je pripetilo ...«
»Tudi jaz!«
»Tudi jaz! Tudi jaz! Tudi jaz! ...« Kakš nihdesetmoš kih in ž enskih glasov je v njegovi zavesti povzroč ilo
divjokakofonijo.Nekdojevnjegovemumuzaklical:
»Ne vsi naenkrat!«
»Prosim, ne vsi naenkrat!« je preplaš eno pomislil
Mark.Potihniliso.
Poč asisejevzrakuprednjimpojavilameglenaglava
bradategastarca.Vsajzdelosemujetako.
»Tako mlad si še!« je zaš epetala glava v njegovih
mož ganih.»Dobil boš odgovore na vsa vprašanja. Vsekakor si izbran ...«
»Izbran, za kaj sem izbran?«
»Pravzaprav ... Jožef te je izbral, da ga nadomestiš v ...
Aequilibriumu. Po latinsko je to in v tvojem jeziku pomeni Ravnotežnost,« jedejalaglavabradategastarca.
»Aequilibrium?« jezaš epetalvmislihMark.»Kaj ...«
»Kaj počnemo? Preprosto, uravnavamo Zemljo.
Ustvarjena je bila v Vesoljski delavnici z osjo nagnjeno za
23 in pol stopinje na ekliptiko. Vrti se okrog svoje osi z
ekvatorialno obodno hitrostjo 465,12 metra na sekundo.
Okrog Sonca potuje 365,24 zemeljskih dni, in tako naprej. Pazimo na potrese, vetrove in še na mnoge druge
stvari. Kakorkoli ... kmalu bo pri tebi naslednji potresni
sunek. Če ga ne uravnaš, bo močnejši kot prejšnji in mesto bo izginilo v potresu.«
»Kaj naj naredim?« je preplaš eno vpraš al Mark.
Odgovoranidobil.
Tresenje tal se je znova zač elo. Kazalci na Stroju so
znova poskoč ili in releji zaregljali. Mark se je krč evito
oprijelnaslonjalzarokeinnenadomaspoznal,danekakove,kajjepotrebnonarediti.Videljeranjenegastarca
v reš ilcu in doumel tiste meglene misli, ko se mu je
zazrlvoč i.
Kojeuspelzmislimipremikatiroč icevstrojutako,
dasokazalcizdrselizrdeč ihpolj,sejetresenjetalumirilo. Globokoje zadihal in skorajorgazmič no zadovoljstvomuješ iniloskozitelo.
»To je Aequilibrium!« jezasliš alglasbradategastarca.
»Mi smo Aequilibrium!« so ponovili bolj oddaljeni
glasovi.
*****
Kostanjivulicisojeseniodvrglilistje.Njihovevejeje
pozimiprekrilsneg.Pomladisoznovazacveteli.AMark
jevsakosekundotegač asasedelnafoteljuinuravnaval
delovanjeZemlje.ZlilsejesStrojem,kimujenudilvse,
karjepotreboval.
Markjezadovoljnomislil:
»Jaz sem Aequilibrium!«
<>
Aequilibrium, fotografija Silvia Biondi, Italija (TicK64, deviantART)
33
(ZF) ZGODBA
DOBRAKARTA
MarkoVitas
Zgodba je nastala na delavnici rokodelstva spekulativne ikcije in je zvrst 'alternativna zgodovina'
na temo »v jarku prve svetovne vojne leta 1950«.
Odprejo se vrata. Skoznja vstopi medicinska sestra. Z
odločnimikorakisenameniprotioknu.Natemenuglave,
nad bujnimisvetlimi kodrastimi lasmi, nosi majhno umetelno oglato zlož eno belo bolniš ko čepico, kakrš ne nosijo
medicinske sestre. S sunkovitim potegom potegne vrvico
naspodnjemdelubelezavese,kisevtrenutkudvigneinse
zvije v rolo nad zgornjim robom okna. Dnevna svetloba
preplavisoboinvhipurazblinisomrakzatemnjenesobe.
Nastež ajodpreokno,inponekajtrenutkihzačutimvnosnicahvonjpoznopomladanskegajutra,duhpocveticahin
posvež epokoš enitravi.
»Dobrojutro!Kakosmodanes?Danesjepravposeben
dan,«meogovoriinmeodnogdoglavepremerizvedrim
pogledom, a za poklicno narejenim nasmeš kom začutim
sočutinpomilovanje.
»Dobrovasjezadelo.Todaneskrbite,sajvambozagotovokmalubolje.«
Nekaj trenutkov š e postane ob moji postelji in nato z
enako mero odločnosti, kot je vstopila, zapusti sobo in
zapahnevratazaseboj.
Ne vem, koliko časa je minilo. Za medicinsko sestro
vstopibeloopravljenamladabolniš ničnastrež nica.Kadar
ječloveksaminnegiben,lahkolestež avoopredeliminevanječasa.Brezbesedmizamenjaplenicoinmeočediin
obrije.Komajdaminamenikakš enpogled.Predensstrež niš kimvozičkomzapustisobo,siumijeroke.Avodovodne
pipenezategnedovolj,takodavodaš enaprejkomajsliš no
kaplja iz pipe.Zrem vprazno belosteno predseboj inš e
naprejposluš amkapljanjevodevumivalniku.
Zven kapljanja vode prekine dež urni zdravnik, pleš ast
moš kisrednjihlet,svetlepolti.Stopiobvznož jemojepostelje.Dvignekovinskotablico,nakaterijepripetmojbolniš ki list, ki je obeš ena ob mojih nogah na belo pobarvani
kovinskiokvirstranicemojepostelje.Zaskrbljenozrevanj.
Njegov obraz je bled. Hočem mu reči, naj zapre vodo, a
razennaprezanjanečutiminnezmoremničesar.
»Lahko ste srečni, da ste prež iveli. Sčasoma vam bo
zagotovobolje,«rečezdravnikinsisamozavestnoprikima.
»Vraga,nemorebitibolje,«pomislim,»časjepočasen,a
okrutensovraž nik.Moralosejeenkratzgoditiinmezadeti.«
Zdravnik se obrne in nameni proti vratom. Skuš am
zakričatizanjim,najvendarzaprevodo,aponovnorazen
naprezanjanezmoremničesar.
Zopet sem sam in voda kaplja. Poizkuš am se spomniti
katerijedanaš njidatum:drugijunijtisočdevetstotriinpetdeset.
Vodaš evednokapljavumivalnik.Ksrečimeponovno
obiš čeenaizmedbolniš ničnihstrež nic.Kotmalegaotroka
menahraninaž licoinodž ejasčajem.Hranajebrezokusna,
oziroma ima tisti vonj, ki je značilen za vse bolniš nične
kuhinje. Tudi ona je tiho, medtem ko mi daje hrano. Na
34
koncumiobriš eustaintihobrezbesedzapustisobo.Tudi
njejhočemveleti,najzaprepipo,akoseznovazavemsvoje
nemoči,sivzadnjemhipupremislim.Vodaš evednokaplja
vumivalnik.
Potemmeobiš čejodomači:ž ena,hčiinvnuk.Nerazveselim se jih. Zaradi svoje nemoči se čutim osramočenega.
Ni mi vš eč, da me vidijo v takš nem stanju. A zagotovo
morajo misliti, da me bo njihov obisk razvedril in mi vlil
ponovnega upanja. Vidim njihove zaskrbljene obraze.
Govorijoglasno,š eposebejtakrat,kadarmihočejokajreči.
Todajazjihdobroinrazločnosliš im.Edino,karlahkostorimje,davznakpritrjevanja,čemež ekajvpraš ajo,skazalcempotapkamnaodejo,skaterosempokrit.Kratkohlačni
vnuk se ne meni dosti zame. Nekaj časa teka z modelom
Spit ire-japosobiinoponaš azvokletalskegamotorja.Predenmejezadelakap,semmumoralureinurepripovedovati o mojih pilotskih dogodivš činah. V tistem trenutku
odtavammedspominenaadventničasvletu1917,kosem
zalasuš elsmrti,medsluž enjemnafrontiVelikevojne.
Spominjamsevečera,kosmopovečerjivpilotskikantiniigralipartijokart.Mičnehostesevuniformah,kisonam
stregle, kljub vojnemu času niso izgubile svojega š arma.
Izvidniki nismo veljali za elito, v katero so spadali piloti
lovskihletal.Tisobiliizurjeni,daubijajoindasoubitiza
kraljaindomovino.Mipasmobiliizurjenisamo,daenkrat
umremo,pravtakozakraljaindomovino.Aš evednosmo
bilinaboljš emkottisti,kisoprezebalivblatnihrovih,sem
razmiš ljal. Spominjam se, da sem tiste noči veliko sanjal.
Sanjalsemravnateljakonjeniš keš ole,kakorohni,dakonjenicanivečpotrebna,invsanjahsemseznaš eldokolenv
landrijskemblatu.Izrovastreljamzmitraljezominssvinčenimikroglamibijemposovraž niku.
Spominjam se naslednjega dopoldneva. Po jutranjem
čajunamajepolkovnikdajalnapotkezaizvidniš koakcijo,v
katerosepodajava:
»Na vzhodni fronti vlada premirje,« je dejal poveljnik,
»invsakemunorcujezdajž ejasno,dajesamovpraš anje
časa, kdaj se bo nad nas zgrnila velika ofenziva in se bo
razdivjala silovita bitka. Zato bosta v današ nji izvidniš ki
misijioprezala zamorebitnimi novimi polož ajidolgometnegatopniš tvainopazovalaž elezniš kakriž iš ča,prometna
cestahinposkuš alazaznativsakomalenkost,kibimorebiti
kazalanadovaž anjeokrepitev.«
»Razumem,«svavenglaspritrdila.Nisvasepovojaš ko
zadrla,kotjevelevalvojaš kidril.Tanibilvnavadizamož e
vprvihbojnihvrstah.Zapovedanpajebilvzaledju,nekaj
miljzanami.Poveljniknajuješ eprijateljskopotrepljalpo
ramiinnamazaž elelvsosrečo.
Urno sva se podvizala do najinega dobrega starega, a
zanesljivega dvokrilnega Armstronga. Pred kratkim so
(ZF) ZGODBA
namagabilipobarvali,zgorajumazanorjavozelenoinod
spodajsinjemodro.Takonajbinajusovraž niktež jeopazil.
Pilotismočutili,dasejestosprememboknampriplazil
vonj in zadah iz pehotnih rovov. Sovraž ni piloti iz lovske
eskadriljeLetečegacirkusa,kisosejalistrahintrepetmed
zavezniš kimipilotiso,vznakprotesta,daliprebarvatisvojaletalazž ivopisnimibarvami.Podrugistranijetaspremembavpsihološ kemsmisluporaznodelovalananovince
medzavezniš kimipiloti.ObsrečanjuzlovskimiletaliLetečega cirkusa so se pogostoma brezglavo spustili v beg, in
takš na panikaje praviloma zapečatila njihovo usodo. Moj
izvidnikJoey,jetakojzatem,kosonamaprebarvaliletalo,
nazadnjidelletalskegatrupa,tikobrepu,polegrdeče-belo
-modregaznakakraljevskegaletalstva,naslikaltarotkarto
obeš enca,kizapeteobeš envisizdrevesneveje.Vsajnekaj
osebnega, kar naju bi ločevalo od drugih pilotov v enako
uniformnoprebarvanihletalih.Kosemgapovpraš al,zakaj
namajenameniltakomorbidnosliko,mijeodvrnil:
»Tojepravzapravdobrakarta.Pasajmidvagledavana
svetodzgoraj.«
Joeyjebilvciviluslikarinzatomenipresenečalo,daso
gadodelilivletalstvozaizvidnika.Veš č jebilsfotografsko
kameroin,kotsetospodobiinpričakujezaslikarja,jeznal
dobro,pronicljivotreznoopazovati.
Nebojebilotistidanjeklenosivebarveinvisokaoblačnostniobetalaničesardobrega.Splezalasvavletalo.Dodal
semplininstariArmstrongjegromkozabrnel.Letaloseje
treslo in poskakovalo po travnati vzletni stezi, dokler se
nisvapočasiodlepilaodtalinsezačeladvigatinad landrijskeravnice.Podnamasejerazprostiralrjavo-zelenmozaik
njiv in travnikov. Kmalu sva preletela tudi črto. Frontno
črto,črtouničenja,blata,ž ivljenjainhkratimejostotisočerihsmrti,kisejevilanastotine,tisočemiljinzanjolabirinteoskrbovalnih rovov in seveda neš tetekotanje,kiso jih
bileizkopalegranate.Letelasvainoprezalazamorebitnimipremiki.Anabojiš čujebilotež koprepoznatineobičajne spremembe. Vse je bilo videti enako, tone ž elezja in
betona,tersevedaljudi,vkopanevojakeobtež enessvojimi
usodami.Mnogolaž jejebilospoznatispremembevzaledju,kjerjebilonavidezvsespokojnoinidilično,dokoderso
postajale kotanje tež kih topovskih izstrelkov vse redkeje
posejanealipajihsplohnibiloveč.
Todatistidansvaimelasmolo.Kajkmalusvazagledala
ž ivopisno prebarvano letalo, ki je nedvoumno pripadalo
eskadrilji zloglasnega Letečega cirkusa. Zavil sem nazaj
protifrontničrtiinsesilovitospustilvstrmoglavilet.Sovraž nilovecnamajekotdivjasestradanazverneusmiljeno
sledil.Kosemizravnalletalo,semodsredobež nesileskorajdaizgubilzavest.Sovraž noletalojebilomnogohitrejš e
inkmalusenamaječistopribliž alo.Samočakalsem,kdaj
seboponamausuldež tež kihstrojničnihkrogel.Dvigniti
senisemmogelveč,sajjebiloznano,dasesovraž nitrokrilci silovito vzpenjajo, mnogo hitreje kot najin stari dobri
Armstrong.Zesemhotelletalousmeritiprotilaž ni,mamljivi varnosti domačega zaledja, a sem se zadnji trenutek
predtakonespametnoodločitvijopremislil.
Bež nosemsivzavestpriklicalspominnasanje,kisem
jihbilsanjaltistenoči,inletalousmerilnadfrontnolinijoin
ji sledil. Zavijal sem levo in desno kakor je tekla frontna
črta,semtertja.TrokrilniFokkernajujeobletavalizvseh
strani. Začel je streljati in zadrdrala je tudi tež ka Joeyeva
strojnica za menoj. Kmalu sem lahko opazil, da izstrelki
cefrajodelcekrilnajinegaletala.Sovraž niFokkerjestreljal
vseboljnatančno.Pobož nosemupal,datudinaš iizstrelskih jarkov streljajo karseda natančno. Ker so si bili rovi
sovraž nihsiltakoblizuskupaj,sozagotovomoralistreljati
na naju tudi iz sovraž nih polož ajev. Se nadalje sem sledil
semtertjafrontničrti,kakorjevijugala.Izstrelkipasoš e
vedno dež evali po najinem letalu in Joeyeva strojnica za
menojjevnekemtrenutkuutihnila.Vijugalseminpriganjal starega Armstronga do roba njegovih zmogljivosti.
Motor je brenčeče rohnel. A trokrilec za menoj se ni dal.
Imel sem občutek, da ga moji obupni manevri vijuganja
samospodbujajokš evečjinapadalnosti.Senaprejnajuje
obletaval,preletavalinneusmiljeno,besnostreljalponaju.
Ze sem bil pomislil, da to mora biti zagotovo zadnji dan
mojega ž ivljenja, ko je trokrilec nenadoma, brez kakrš negakolivzrokaodnehalinseoddaljil.Zavilsemprotidomačemuzaledju.Vdaljavi,nadsovraž nimzaledjem,semlahko opazil trokrilca, ki me je bil napadal, za katerim se je
vleklatenkadimnačrta.
PogledalsemnazajprotiJoeyuinmuzrokamipomahal
innakazal,dasebovakmaluvrnilainspustilanadomače
letališ če. Toda Joey mi ni odzdravil. Videti je bil zloveš če
negiben.Spustilsemsenadomačotravnatoletališ kostezo.
Letalosejestreslo.Vmislihsemzačutilodreš ujočeolajš anje.MotorstaregaArmstrongajeobtemnekolikopokaš ljal.
Kosonamaprineslilestve,semnemudomaskočilizletala,
medtemkojeJoeyobsedelnasvojemsedež u.Splezalsem
donjegaingapotrepljalpolicih.Ajebilpopolnomanegiben.MedtemsopriteklibolničarjiinJoeyaizvlekliizletala
ingapolož ilinanosila.Bolničarmijezizrazomosuplosti
na obrazu odkimal. Pred očmi se mi je stemnilo. Nekdo
izmedletališ kegaosebjajepritekeldomeneinmeobjel.
»Zedobro,«semmudejal.
Namenil sem se nazaj proti najinemu staremu Armstrongu, ki je mestoma skorajda spominjal na kuhinjsko
cedilo.Splezalsempolestvi,dabivzelrazpelo,kigajeJoey
hranilpolegsedež a.Sedež jebilpopolnomaokrvavljenin
prednjimnatlehjelež alamlakakrvi.Vedelsem,dajebilo
razpelo darilo Joeyeve matere. Zato sem razpelo kasneje
popoš tiposlalJoeyevimateri.
Iz spominov me predramijo moji domač i z glasnim
govorjenjem,doklerjihneprekinezvenBigBenainza
njim silovitostopnič asto valovito pritrkavanjemanjš ih
zvonovizš tevilnihcerkva.Vodaš enaprejkapljavumivalnik.
»Imamosuverena!Danesjekronanje,«rečemojaž ena.
Zenainhčisevzravnatainseobrnetaprotioknu.Opazim,
daimataobeoroš eneoči.Kozvonjenjeponeha,menahranita s svež im jabolkom. Preden odideta, me poljubita in
pogladitaporoki.Jazpahočemzakričati,prekletonajvendarlenekdozaprevodo.Zanjimiostanetiš ina,levodaš e
naprejkapljavumivalnik.Kmalubozopetpriš labolniš ničnastrež nica,kimebonahranilaskosilom.
35
ZF ZGODBA
ANDROIDADAM
PODOBEIZPRIHODNOSTI
VidPečjak
Zazvonilo je. Odprla je vrata in zagledala svojega
pokojnega soproga Adama. Obš la jo je groza in v hipu
so ji otrdeli udje. Ni se mogla premakniti. Neznanec je
bildobesednakopijanjenegaAdama:imeljeenakeoč i,
enake lase, enaka usta, tudi velikost,celo znamenje na
č eluinpeganavratunistamanjkali.Kajtakeganiprič akovala.
»Ojoj!« je vzkliknila. Spomnila se je, kako ji je njen
Adam malo pred smrtjo obljubil svojega dvojnika,
androida Adama 2. Vendar ni prič akovala, da mu bo
takodopikicepodoben.
»Priš el sem,« je dejal android Adam, »Naroč il me je
vaš pokojni soprog Adam.« Celo glas je bil istoveten.
Kotdabiposluš alasvojegaAdama.
»Priš elsi,«jeponovila.»AmpaktinisimojAdam.«
»NisemtvojAdam,«jerekel.»SemandroidAdam.«
»SiandroidAdam,«jeponovila.
»Sem.VendarmirecikarAdam,«jepredlagal.
»Reč emnajtikarAdam.«
»Seveda.Sajsevnič emernerazlikujemodpokojnegaAdama.«
»Senerazlikuješ odmojegaAdama.Misliš ,dagalahkozamenjaš ?«
»Seveda.Semnjegovnatanč enposnetek.«
»Vstopi,«gajepovabila,kerjesvojemunekdanjemu
mož uobljubila,dabosprejelanjegovegadvojnika.
Spoč etkastaž ivelavsakzase.Todaandroidjojepreveč spominjalnanjenegaAdama.Poč asisejezač elled
mednjimataliti.Zveč erstagledalatelevizijoinsepogovarjalaovsemmogoč em,pogostotudionjenemž ivljenjuspravimAdamom.NoviAdamsejespominjalvseh
pomembnih dogodkov, celo podrobnosti, na primer
kakostaseprvič sreč ala,prvič poljubila,š lavrestavracijo Letališ če, na izlete na obalo in slovesno poroko
36
predpetnajstimileti.
»Sespomniš najinegaporoč negapotovanjavBenetke?«jevpraš alAdam.»Nekdojeobč olnuskoč ilvvodo
intezmoč il.Moralasizamenjatiobleko.«
»Spomnimse,«jedahnila.»Kupilsimiš irokovijolič asto krilo, kot so ga nekdaj nosile Beneč anke,« ga je
dopolnila.
Cedaljeboljsejeobrač alananjkotnapravegaAdama in poč asi je pozabljala, da je le njegova kopija. Iz
njegajedihalnjenAdaminsamotojebilovaž no.Kadar
staseponoč iobjemala,jejecljala:»OhAdam!Samoda
sipriš elnazaj!«Adamjiniostaldolž an.»Rahela,jazte
nisem inte ne bom pozabil, nikoli, več no boš ostalav
mojemsrcu,sajvidiš ,danajunitismrtnemoreloč iti.«
SepetaljijesladkebesedekotnjenAdamvmladihletih.
Poklicaljoje»spominč ica«intedajsejespomnila,kako
jijedaltoime,kostaš laprvič naskupnidopust.Kupil
jerož eodpoulič neprodajalkeinrekel:»Tisimojaspominč ica.«
Kosojososedeinprijateljicespraš evale,kdojenjen
noviprijatelj,jeodgovarjala»Adam.«
»Zaresmujepodoben,atonepomeni,dajevstalod
mrtvih,«jedejalaprijateljica.
»Zaljubilasisezato,kermujepodobenintespominjananj.«
Nihč e ji ni verjel, da prijateljuje z androidom Adamom,kigajeizdelala irmaAndroidosElectronics,kjer
je bil njen nekdanji mož zaposlen. Ni se spraš evala,
kako so naredili humanoidnega robota, ki je popoln
posneteknjeneganekdanjegamož a.Prejš njiAdamjije
razlagal,kakovpodjetjuposnamejovse,karjevspominu posameznika ter vsa njegova nagnjenja in nagone,
vendarganinikolipovsemrazumela.ZnovimAdamom
sta hodila v restavracije in vedela je, da na straniš čih
ZF ZGODBA
izbruha pojedeno hrano ter da se ponoč i vklaplja v
električ nitok,atojenimotilo.NoviAdamnibilnič slabš iodprejš njega,vzapeljavanjupagajeceloprekaš al.
Spomnilseje,kamjojeuš čipnilnaporoč nonoč inkam
jojepoljubil,kostanaSierriNevadiuš lač rnemumedvedu.
Velikapreizkuš njajebilasreč anjeznjegovimistarš i.
Android se je vedel prijazno in nadvse podobno kot
prejš nji Adam. Le nekoč ni vedel, kdo je bila Adamova
ljubezen v srednješ olskih letih, tako da se je oč e zač udil:»SipozabilMelito?«VhipusejojenoviAdamspomnilinjoopisal.Ponovilje,dajojezapustilzato,kerje
preveč smrkala,karmuješ lozelonaž ivce.
»No,sajnič nereč em,Rahelajevredudekle,č eprav
mijebilaMelitaboljprisrcu.«
ZnovimAdamomješ lanapoč itnicenaotokKretoin
vdvehtednihninihč eopazil,danipravič lovekskrvjo
inkostmi.VpisalsejezimenomAdamKlijentinRahela
ga ni opozorila, da to ni njegovo pravo ime. Prevzel je
identitetonjenegaprejš njegamož ainodlič noigralnjegovovlogo.
Nekoč gajevpraš ala,kakš nojenjegovopravoime,a
je zagonetno odgovoril: »Adam Android. Vendar priimekponavadiizpuš čam.Navsedokumentesejepodpisoval Adam Klijent in nihč e ni nikoli zahteval dodatna
pojasnila.
Vsaktedenjezakakš endanizginiliznjenegastanovanja. Ni vedela, da ga preiskujejo v irmi Androidos
Electronics,dejaljele,dasesreč ujesprijatelji,č eprav
ni vedela zanje. S prijatelji njenega prejš njega Adama
nistaimelanobenegastika.
»Inkdosotvojiprijatelji?«gajevpraš ala.
»Drugiandroidi,«jijezvitoodgovoril.
»Alijihjeveliko?«
»Ne,«jeodgovoril.»Semedenodprvih,kijihjeizdelalamoja irma,nač rtpajepripraviltvojmož Adam.«
» Saj mi je vseeno, ali si android ali č lovek. Rada te
imam,vrnilsimito,karsemmislila,dasemzazmerom
izgubila.«
»Inkajjeto?«
»Zivljenje.«
»Zivljenje?«
»Da, ž ivljenje. Po mož evi smrti sem bila č isto strta,
zgubljena. Brez veselja, brez smisla, brez interesa. Vse
tosimidarovalnazaj.«
Po tem razgovoru se nista več pogovarjala o prejš njem Adamu, o irmi Androidos Electronics in niti o
androidih.Zivelastasamodrugzadrugega.
Do prvega kon likta med njima je priš lo, ko mu je
Rahelarekla,dabiradaimelaotroka.Adamjojezač udenopogledalinnakratkodejal:»Otrokaminisoprogramirali.«
Poslej nista več govorila o otroku, č eprav je Adam
opazil,daradovednopogledujeotroke,kisoseigraliv
parku. Pomirljivo je dejal: »Oprosti, ampak zares ne
morem.«
Rahela se je delala, kot da ga ni sliš ala, č eprav je
ponoč i premiš ljevala o njegovih besedah. Sele tedaj se
jespomnila,dajevendarlesamoandroid,kisomuč loveš kač ustvainpotrebetuje.Vendartoniomajalonjunezveze.Druž ilastaseš enaprejinhodilana
Nekega dne sta se sprehajala v bliž ini parka, ko je
izzasprehode,kotdasenibilonič esarpripetilo.vogala
pridrvel avto. Hitro je zavrl, a ga jepostrani odneslo v
njiju. Zavore so š kripale, Rahela in Adam pa sta padla
natla.Onasejehitropobrala,onpajeoblež al.Sprednji
odbijač se mu je zaril v globoko v pas. Pokazala so se
vezja in elektronske naprave, preprež ene z ž icami.
Rahelanimoglaverjetisvojimoč em.Bruhnilajevneutolaž ljivjokinstokala:»Adam,joj,mojAdam!«Zasliš ala
jeglas:»Tojebilparobot.«Zazrlasejepredse.Sstegnjenorokojenekimladenič kazalnarazmesarjenotruplo. »Ne, ni bil robot!« je zajecljala. »Bil je moj Adam,
mojediniAdam.«
OSEBNAŠTEVILKA
PODOBEIZPRIHODNOSTI
VidPečjak
Samsonsinimogelkaj,danebineprestanoogledovalš tevilko,vtetoviranonalevopodlaket.Velikojebral
onjej.Posameznikomjovtisnejokmaluporojstvu,nato
pa avtomatič no dopolnjujejo z ž ivljenjskimi podatki.
Najel je razlagalce, a noben ni znal pravilno prebrati
š tevilke, nekateri sploh niso mogli odpreti zapisa. Ni
vedel,zakajjipravijoosebnaš tevilka,pravilnoinuradno se je glasila Stevilka socialnega zavarovanja (Social
SecurityNumber)NaTVsojopogostohvalili.Odkrivala
jegenskostrukturoDNAinopozarjalana»slabe«gene.
Bojdajemnogimž enamnapovedalaprsnegarakainso
sijihdalepravoč asnoodstraniti.Opozarjalajenaveč jo
ali manjš o verjetnost mnogih drugih bolezni in bolniš -
nicamdvignilaprometindobič ek.Sporoč alaje,kdoima
prirojeno nagnjenje do kriminalnih dejanj in pri komu
lahko prič akujemo nastanek psihopatije. Poleg tega so
bili v š tevilkizabelež eni vsi dolgovi indenarni promet
posameznika, izobrazba in ocene š olskih predmetov,
psihološ kidelpajerazodevalosebnostnostrukturoin
dominantne motive posameznika. Stevilč ne zapise so
izrabljali v podjetjih, bolniš nicah in izobraž evalnih
ustanovah. Od nje je bilo odvisno, ali bo š tudent dobil
š tipendijoaline,alijeprimerenzanekodelovnomesto
innazadnjeceloplač a.Nekateriizvedenci,zlastivpolitiki,sojohvalili,č eš dajevelikopomagalaprizdravljenju nevarnih bolezni, pri izobraž evanju, odkrivanju
37
ZF ZGODBA
kriminala,izbirizakoncev,zaposlovanjutalentov,kritikipasopoudarjali,dagrezanedopustenposegvč lovekovo svobodo in avtonomnost. Na referendumu pa so
moč no zmagali zagovorniki osebne š tevilke. Od takrat
sejeosebnaš tevilkaohranjalavnespremenjeniobliki.
Po č asopisih in revijah so pogosto pogrevali »Primer
EveSchulz«,kijevprometninesreč izgubilapolkož ez
lasiš ča ter drugih kosmatih delov telesa, nekaj prstov,
zelopoš kodovanisobilinosinuš esaternekaterinotranjiorgani,kljubtemupajezdravnikomuspelospomoč joosebneš tevilkesestavitidekliconazaj.NaTVekranihsokazaliEvopredinpooperacijah.
Razlagalcevš tevilkejebilokotlistjaintraveintudi
Samsonjihjedvakratnajel,ajebilobakratrazoč aran.
Tedaj je zvedel, da je razlagalec tudi njegov prijatelj z
otroš kih let, Jakob Magnus, ki so ga hvalili, da je zelo
veš č innatanč en.TelefoniralmujeinMagnusjeobljubil,damuboodvozlalskrivnost.
Kostasesreč ala,jeprijateljnajprejprebralš tevilko
2.111.345. 667. Vpisal jo je v majhen elektronski aparat, kjer se je prikazala veriga š tevilč nih in č rkovnih
simbolov.
»Kajž eliš vedeti?Svojgenetskikod,podatkeoš olanju,najprimernejš eprijateljicezaljubezenalikaj?«gaje
vpraš al.
»Zač nivaprigenetskemkodu,kasnejebovapogledali
tudidrugeznake,«jeodgovorilSamson.
»Pripominjam,dabolezenskikodnepomeni,daboš neizogibnozbolelzanekoboleznijo.Več inisejemogoč espravilnimnač inomž ivljenjaizogniti.«
»Naprimer?«
»S prehrano,« je odgovoril Jakob. »Saj je znano, da
prehranaspodbujaalizaviranastanekbolezni.«
»Vredu,«jedejalSamson.»Bomupoš teval.«
Jakob je bral: »V otroš tvu nagnjenje k oš picam in
š krlatinki...«
»Skrlatinkosemimel,oš picpane.«
»Seveda, oš pice so izumrle,« je dejal Jakob. »Zadnje
viruse hrani v zamrznjenem stanju zdravstvena banka
vNewJerseyu.«
»Lezakaj?«jevpraš alSamson.»Cež elijonekobolezen iztrebiti, jo morajo unič iti do zadnjega virusa ali
bakterije.«
»Nevem.Mordajihhranijozaprimervojne?«
»Dabiraztrosiliviruseposovraž nikovemprebivalstvu?Neverjamem.«
»Zakajpahranijovsilosihradioaktivniprah?Menda
ne,dabipomagaliljudem.«
Jakobjeporoč alnaprej:»Več kratteboogrož alagripaindrugavnetjagrla,nisoizključ enepljuč nice,tukaj
pa...tukajpajenekajboljnevarnega.Pljuč nirakvč etrtemdesetletju.«
»Alires?Kmalujihbomimeltrideset.Semujemogoč eizogniti?«
»Seveda.Berimedicinskoliteraturo.Preglejinternet.
Posvetujsezzdravnikom.«
»Sepredtemtibodozrasliboleč iž olč nikamni.«
Jakobjenapovedaltudizgodnjirevmatič niartritisin
38
popuš čanjesrč nemiš ice.«Latinskeizrazejesprotiprevajalvmaterinjezik,dagaSamsonnebinaroberazumel.Imeljež edolgopraksozbranjemdiagnoz,č eprav
nibilzdravniknitibolnič ar.Kartretjinanjegovihnapovedisejeuresnič ila,prinekaterihosebahpaskorajtri
č etrtine.
Od tega dne naprej Samson ni imel več notranjega
miru.Neprestanojepremiš ljeval,kajgač akavprihodnosti, in prisluš koval svojim iziološ kim procesom.
Nekoč je zač util trganje v prsih in takoj je pomislil na
prihajajoč egaraka.Ač eznekajdnijeprenehalo.Drugič gajebolelolevokolenoinjeprič akovalnapadartritisa.
Selekasnejesejespomnil,dasejemalopredtemudarilvkoleno.
Kogajezaboleltrebuh,jeodš elkzdravniku,daugotovi ž olč ne kamne. Ni jih naš el. Odš el je š e po drugo
mnenjekdrugemuzdravniku,kijepotrdilprejš njodiagnozo.Selbitudiktretjemuzdravnikupotretjemnenje,amujebilonerodno.Najboljpasejebalraka.Kadar
jezakaš ljal,jetakojodprlinternetinpregledalsimptomepljuč negaraka.Poznaljihjeboljekotnjegovzdravnikpulmolog.Zdelosemuje,datakonebomogelveč dolgonaprej.
»SemmedneboinZemljo,«sejepritož ilSamsonu,ta
paganirazumelinjeodgovoril:
»Zaenkratš enisiastronavtnaVesoljskipostaji.«
Kojebrezrakadoč akalš tiridesetoleto,jeuvidel,da
jebilanapovednapač na.
»Se dolgo bom ž ivel,« si je prigovarjal. Sklenil je, da
ne bo več brskal po internetu. Ceprav so mu misli š e
vedno uhajale k boleznim, se je drž al obljube. Tudi z
Jakobom ni več govoril o boleznih in njihovih simptomih. Preprič al se je, da je zdrav in se ni več menil za
morebitnesimptome.Prijateljmujesvetoval,najponovno pregledata š tevilč ni zapis, a je odklonil. Tako je
doč akalpetdesetoleto.
Kopajessvojozaroč enkoterJakobominnjegovim
dekletomodhajalizgledališ ča,kjersogledaliMolierovo
igroNamiš ljenibolnik,gajenenadomavpljuč ihzaskelelo. Zakaš ljal je in izpljunil kri. Dejal je (bolj sebi kot
drugim):
»Nivsenamiš ljeno,karjenamiš ljeno.«
POEZIJA
ŠIMENINUAGATA
BALADAPOMOTIVIHIZLJUDSKIHPESMI
AndrejIvanuša
Simenendanpriš elje'zviš av,
noskrompir,obrazmuveskozav.
Nihč eneve,kakojetoresbilo,
akrivogledoAgatovzeljezaž eno.
Bajtanaš eAgate,tesirotemlade,
vegasta,prepiš na,sosprhneleklade,
mahovjeinuslakprekrilastajikrov,
postalzdajtojenjundomeknov.
Sklenilasta,zaljubljena,sreč navsa,
damajavokoč urosamasipopravita.
Kjelerevilakotnisoldovnajdobita?
NenadomaSimenuš inemiselskrita.
KbogatinuDraš uskup'obastaš la,
č ejimavlesinekajpaleg'drvada.
Skopuhprekletisrceimabrezovo
»Ceplač ata!«dejanjetoje'jegovo.
Dolgovnoč seSimenjetampogajal,
pogodbokrutojetež kosiizpogajal.
Ssklonjenoglavokonč nojepristal,
nabogatopoplač ilosvojkriž pridal.
Simennaš inu'jegovaž enaAgata
vtemnemlesisipaledrvež agata.
Reč emladeczdihanSimenAgati:
»Zenka,nejtakhitrudrvež agati!«
Nakrajivasikoč ostasiuredila,
noveklade,vrata,polknanaredila.
Mahovjezatlač ilavpiš neš pranje,
š kripavapostelj'zibljejuvspanje.
ZjutrajAgatanemirnanaplachiti.
»Moj'gaSimnavpostli,vkoč ini!«
Sezbraljež enskicelivaš kizbor,
š emoš kistop'lihitrosonadvor.
»Kajdogajase?«č ezdrugegaspraš ujejo.
»Simnani!«nejevernozglavó zmajujejo.
»Dan'sponoč 'gazagotovojehudič uzel,
srednoč iizpost'letoplegajenekamsnel.«
Kozborvseboljglasiseinkrič i,
množ 'conenadomanovicaprestreli:
»Cujte,naš kozaviSimensevrnilje!«
»Kako?Kjebilje?Lekjevedrilje?«
Vsonoč natihem,š irnemmorju,
daleč vstran,tamzadajnaobzorju,
reč emvam,ninejedelinnepil,
vsohladnonoč jeribetamlovil.
Vendarvmrež inikolinič esarni,
solealgeinbeleribjesokosti.
Najseš etak'trudi,iš čepolož aj,
ssoncempraznihrokvrnesenazaj.
Koblagoglasnoglaszvonazazvoni,
Simenzbranimnaplac'spregovori:
»ZapaladrvasezDraš empogodim
daplač am,karponoč ivmrež oulovim.«
Vzarjavetoskledodaljealgeinkosti
inpredvsemisveč anomujopomoli.
Draš rdeč ihlicskledovrž ebesnó natla:
»Jutriznovapridem,sajpogodbaš evelja!«
Takovsakojutrovaš čanisosezbrali,
davidelibikomedijoindramo,ka-li?
Vsakojutrovskledisolealgeinkosti,
Draš vsakojutromunatlajozavihti.
Kominedevetidan,Draš ukonč noprekipi:
»Tujepogodbatvoja,najvgrluzatakneti!«
Papirskriž emonraztrga,vrž ejonatla,
jezno,medsmehomljudstva,divjeodvihra.
Deseti,enajstidanviharDraš uč olnepreobrne,
dvanajstidanSimenznovasenamorjevrne.
Kopriveslanazaj,vodoč oln'jegovzajema,
sajribječ ezinč ez,dazborkomajtodojema.
Simenribepodelizvsemi,kisonaplacpriš li,
slavjenaredijo,zberovsiljudjeizmalesevasi.
OdtakratSimnuinuAgativsevdobroseobrne,
Draš ulakomnemupahudič naslabovseprevrne.
39
VITEZIINČAROVNIKI
www.vitezicarovniki.com
ZADNJA STRAN
JAŠUBEGENJERED
NOVICEIZDRUGOTNOSTI
www.drugotnost.si
2014 Letni zbir slovenske fikcije
ZVEZDNI PRAH
DRUŠTVOZVEZDNIPRAH
www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVOPRIZMA
www.prizma.si
TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD
www.drustvogil-galad.si
FUTURUM
www.futurum.si
VODNIKPOZF
vodnik-zf.info
MARAR.SIRAKO
www.marasirako.info
MARTINVAVPOTIČ
martinvavpotic.wordpress.com
BOJANEKSELENSKI
www.pisatelj.net
ANDREJIVANUŠA
www.andros.si
MIHAREMEC
www.miha.remec.si
MIHAMAZZINI
mihamazzini.com
MIKIMUSTER
www.muster.si
IVANSIVEC
www.ivan.sivec.net
VIDLEGRADIČ
www.vtine.org/nr.html
SLOVENSKAWIKIPEDIJA
sl.wikipedia.org/wiki/
Slovenska_znanstvena_fantastika
RAZPISZAOBJAVO
SPEKULATIVNIHZGODBINPESMI2014
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb
in pesmi ZVEZDNIPRAH2012-letnizbirslovenske ikcije. V pripravi je naslednja ZVEZDNIPRAH2013.Mi pa načrtujemo naprej:
RAZPISZALETO2014
Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH,
Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni nateč aj za objavo
spekulativnihzgodbinpesmizadrugozbirkospekulativnihzgodb
ZVEZDNIPRAH2014-letnizbirslovenske ikcije.
Namennateč ajajepridobitikvalitetnadelazaobjavo.
Zaključ ek3.nateč ajaje:30.september2014.
Zbirka bo izš la predvidoma med novembrom 2014 in marcem
2015.Nanateč ajpoš ljitevaš ozgodboalipesmispodroč ij:
 znanstvenafantastika,
 fantazija,
 horor(grozljivka),
 in/alikriminalka.
Zgodba naj bo dolž ine največ 24.000 besed (ali 96 strani ali 6
avtorskihpolali172.800znakovspresledki).Pesminajbodonajveč tri,poljubnedolž ine.Besedilonajbovelektronskiobliki(DOC,
DOCX,ODT,ipd.)innajbopripravljenoskladnosstandardi,kiso
objavljeninanaš iinternetnistraniwww.zvezdni-prah.si.
Trič lanskakomisijasestavljenaizč lanovdruš tva,boocenilavse
prispelezgodbealipesmiinseodloč ilaouvrstitvibesedilavizbor.
Na njihovo odloč itev pritož ba ni mož na. Avtorji prejmejo kratko
sporoč ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zaključ ka
nateč aja.Zizbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorskopogodboobrezplač nemodstopubesedila.
Gradivopoš ljitevelektronskioblikinae-naslov:
[email protected]
alivdrugidigitalniobliki(USBključ ek,CD)nanaslov:
DruštvoZVEZDNIPRAH
Stritarjeva24,2000Maribor.