VPRAŠANJA IN ODGOVORI V POVEZAVI Z DRŽAVNIMI POMOČMI, DOKAZILOM O POREKLU, SPORAZUMU O PARTNERSTVU, POROČANJU... PRI IZVAJANJU OPERACIJ V OKVIRU OP IPA SLOVENIJA‐ HRVAŠKA 2007‐ 2013 1. DRŽAVNE POMOČI 2. POREKLO BLAGA 3. OBVEŠČANJE /LOGOTIPI 4. SPORAZUM O PARTNERSTVU 1. DRŽAVNE POMOČI 1.1. Za organizacijo delavnice smo pridobili OP IPA sredstva, zato smo udeležence dolžni opozoriti na morebiten prejem državne pomoči, hkrati voditi evidenco udeležencev in prejemnikov pomoči ter vam jo po končani aktivnosti posredovati. Glede na izkušnje se bo delavnice gotovo udeležilo nekaj oseb pod okriljem ustanov, ki izvajajo tudi tržne dejavnosti in so torej prejemniki pomoči po pravilu "de minimis". Mi jih bomo sicer obvestili o višini pomoči, zanima pa me, ali so oni nato dolžni komu poročati o višini pomoči ali boste to storili vi? Udeleženci delavnice iz organizacij, ki delujejo na trgu oziroma tržijo svojo storitev, ne poročajo oziroma niso dolžni poročati o višini prejete pomoči. O tem poroča projektni partner (organizator delavnice): tj. izpolni obrazec za poročanje, ki je na spletni strani Ministrstva za finance, in ga pošlje SVLR. SVLR pa ga nato posreduje Ministrstvu za finance. 1.2. Ali so sploh prejemniki pomoči, če pomoči prejete na delavnici ne bodo izvajali za tržno dejavnost? Omenjeni udeleženci bodo prejemniki državne pomoči po shemi "de minimis" zato, ker se bodo delavnice udeležili brezplačno. V kolikor bi vi to delavnico financirali iz lastnih sredstev‐ torej brez pomoči EU in Slovenije, bi bila verjetno udeležba na tej delavnici plačljiva. 1.3. Ali imam prav, da višino pomoči izračunamo po: višina sredstev predvidenih za organizacijo delavnice (EU sredstva + sredstva RS) deljeno s številom vseh udeležencev (prejemniki + neprejemniki pomoči)? Da, višina državne pomoči se izračuna na podlagi skupnih stroškov organizacije in izvedbe delavnice (seštejejo se npr. strošek najema dvorane, strošek pijače/hrane, strošek honorarja predavateljev, strošek prevajanja ipd.), ki se delijo s številom vseh udeležencev (prejemniki + neprejemniki pomoči). 2. POREKLO BLAGA 2.1. Ali je potrebno dokazilo o poreklu predložiti tudi za nakupe pod 5.000,00 €? Skladno z Odločbo Evropske Komisije C (2007) 2034 za opremo in vozila v vrednosti do (vključno z) 5.000 EUR dokazila o poreklu blaga ni potrebno predložiti, morajo pa ponudniki v svoji ponudbi poreklo blaga navesti. 2.2. Ali drži, da je potrebno za dobavo blaga, katerega cena ne presega 5.000 EUR, da ponudniki navedejo poreklo blaga, naročnik pa tega ni dolžan? Oziroma, ali to pomeni, da kupljeno blago ni nujno iz držav Skupnosti ali pa ene izmed držav, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s 1. in 2. členom? Ne, to ne pomeni, da kupljeno blago ni nujno iz držav Skupnosti ali pa ene izmed držav, ki izpolnjujejo pogoje. Vso kupljeno blago in materiali morajo izvirati iz držav Skupnosti ali iz državi, ki uporablja program IPA, držav, kjer velja Instrument za evropsko sosedstvo in partnerstvo ali iz držav Evropskega gospodarskega prostora. (19. člen Uredbe Sveta ES 1085/2006). To pomeni, da za blago v vrednosti do 5.000 EUR ni potrebno predložiti dokazila o poreklu blaga. Pri poreklu blaga je potrebno upoštevati tudi določila Carinskega zakonika. Ta med drugim določa, da se država porekla šteje za državo, v kateri je bilo blago predmet njihovega zadnjega, ekonomsko upravičenega, preoblikovanja, kot to določa člen 24. Carinskega zakonika Skupnosti in se določa za vsak primer posebej. Člen 24. Carinskega zakonika Skupnosti določa: Blago, ki je bilo proizvedeno v dveh ali več državah, se šteje za blago po poreklu iz tiste države, v kateri je bila v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.« Pri določanju porekla blaga se tako denimo upošteva država, kjer je bilo določeno blago sestavljeno. Poleg Carinskega zakonika je pri določanju porekla blaga potrebno upoštevati tudi Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o carinskem zakoniku Skupnosti (in vse njene spremembe) v Členu 4 v pododstavku 7 določa kaj pomeni »Skupnostno blago«. Tako blago je: ‐ v celoti pridobljeno na carinskem območju Skupnosti pod pogoji iz člena 23 in ne vključujoč blaga, uvoženega iz držav ali območij, ki niso sestavni del carinskega območja Skupnosti. Za blago se šteje, da ima skupnosti status v primerih posebnega gospodarskega pomena v skladu s postopkom odbora, ‐ uvoženo iz držav ali ozemelj, ki niso del carinskega območja Skupnosti, in je spuščeno v prosti promet, ‐ pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Skupnosti bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei. Za t.i. »Skupnostno blago« torej velja tudi uvoženo blago, ki se prodaja znotraj držav EU. Mora pa seveda imeti vso ustrezno dokumentacijo, da je blago skladno s predpisi EU. 3. OBVEŠČANJE /LOGOTIPI 3.1. Kako je z odtisom vseh logotipov na svinčnike in kemične svinčnike? Ali je v tem primeru dovolj, da je npr. napisan akronim projekta in le en skupni logo npr. SI HR, kot na SVLR‐jevih svinčnikih? Da, dovolj je samo akronim projekta in en skupni logo (SI‐HR). 3.2. Je potrebno uporabiti logotip »48UR« na vsaki strani zgoraj levo, ali zadostuje format predpisanih obrazcev? Logotip projekta na obrazcih‐PRAG ni obvezen, lahko pa obrazce‐PRAG vseeno opremite z logotipom projekta. 4. SPORAZUM O PARTNERSTVU 4. 1. Glede na Pogodbo o sofinanciranju IPA mora vodilni partner z ostalimi projektnimi partnerji podpisati Sporazum o partnerstvu.. Zanima nas, ali vam posredujemo originalen izvod podpisanega sporazuma ali kopijo? Lahko nam posredujete samo kopijo podpisanega Sporazuma o partnerstvu. 4.2. Glede na 6. člen Sporazuma o partnerstvu mora vodilni partner vzpostaviti Upravni odbor operacije. Vzpostavili smo že Projektni svet in Nadzorni odbor operacije. Sedaj nas zanima ali moramo imenovati tudi Upravni odbor ali zadostuje že imenovanje Projektnega sveta? Če je namen (funkcije, naloge) Projektnega sveta enak namenu Upravnega odbora, je v redu.