1. No category

LOKALNA RAZVOJNA STRATEGIJA
LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE
ZADRUGA LAS DOBRO ZA NAS, z. b. o.,
2007-2013
»Podeželje, kakovosten prostor bivanja in dela za vse generacije«
Maj, 2008
LOKALNA RAZVOJNA STRATEGIJA
LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE (LAS)
ZADRUGA LAS DOBRO ZA NAS, z. b. o.,
2007-2013
IZDELOVALEC:
Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica
Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica
http://www.ric-sb.si
za pripravila: Mateja Brumec Mikec
OBMOČJE LAS:
Občina Makole
Občina Poljčane
Občina Slovenska Bistrica
LRS TER METODOLOGIJO IZBIRE PROJEKTOV
STA POTRDILA:
upravni odbor LAS, dne 18. 04. 2008,
občni zbor LAS, dne 09. 05. 2008.
LEKTORIRALA:
Lucija Hrzenjak
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
2
KAZALO VSEBINE
1 UVOD..............................................................................................................................................5
2 ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS .........................................................................................................6
2.1 Splošne geografske značilnosti ...................................................................................................7
2.1.1 Velikost območja LAS...................................................................................................7
2.1.2 Utemeljitev geografske zaokroženosti območja...............................................................8
2.1.3 Strukturne danosti območja.........................................................................................11
2.1.4 Stanje infrastrukture ...................................................................................................19
2.2 GOSPODARSKI POLOŽAJ OBMOČJA LAS ..............................................................................26
2.2.1 Opis glavni gospodarskih dejavnosti na območju LAS ...................................................26
2.2.2 Stanje na področju gospodarstva................................................................................43
2.3 DEMOGRAFSKE IN SOCIOLOŠKE ZNAČILNOSTI....................................................................48
2.3.1 Število in gostota prebivalstva na območju LAS ............................................................48
2.3.2 Gibanje števila prebivalstva na območju LAS v zadnjih 10. letih.....................................50
2.3.3 Izobrazbena struktura prebivalstva...............................................................................52
2.3.4 Življenjski standard prebivalstva ..................................................................................53
2.3.5 Izobraževanje in kultura ..............................................................................................53
2.3.6 Stanje na področju zdravstva, sociale ..........................................................................57
2.4 Opis dosedanjih aktivnosti s področja razvoja podeželja na območju LAS.....................................58
2.4.1 Izkušnje v pripravi programov za razvoj podeželja ter uspešnost izvajanja programov za
razvoj podeželja .................................................................................................................58
2.4.2 Vključenost območja v druge razvojne programe ter opis uspešno izvedenih projektov in
nastalih produktov ..............................................................................................................60
2.4.3 Popis in možnost izrabe obstoječih razvojnih struktur na območju LAS ...........................66
3 SWOT ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBMOČJA LAS...............................................................69
3.1 Swot analiza okolje, dediščina, infrastruktura..............................................................................69
3.2 Swot analiza gospodarstvo .......................................................................................................70
3.3 Swot analiza demografske in sociološke značilnosti ...................................................................72
3.4 Ključni razvojni problemi in razvojne priložnosti...........................................................................73
3.4.1 Ključne slabosti/nevarnosti..........................................................................................73
3.4.2 Ključne prednosti/priložnost.........................................................................................76
4 RAZVOJNA VIZIJA .....................................................................................................................80
4.1 Izbrana tema in cilji ..................................................................................................................80
4.2 Prioritetne naloge, razdeljene po cilju h kateremu prispevajo .......................................................82
4.3 Opredelitev prioritetnih nalog LRS po ciljih in oseh Programa razvoja podeželja RS za obdobje 20072013 (PRP)...................................................................................................................................92
4.4 Ciljne skupine ..........................................................................................................................94
4.5 Pričakovani rezultati .................................................................................................................96
5 STRATEGIJA ZA IZVEDBO ............................................................................................................99
5.1 Opis priprave strategije po pristopu od spodaj navzgor .............................................................99
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
3
5.2 Terminski načrt za doseganje ciljev, predvidenih v LRS ..........................................................111
5.3 Razmejitev inovativnih in obstoječih aktivnosti .......................................................................112
5.4 Ocena prenosljivost LRS na druga območja ............................................................................113
5.5 Ocena trajnosti LRS ............................................................................................................114
5.6 Opis možnih razpoložljivih finančnih virov ..............................................................................117
5.7 Spremljanje in ocenjevanje izvedbe LRS, kriteriji in kazalniki...................................................118
6 USKLAJENOST LRS Z OSTALIMI PROGRAMI IN POLITIKAMI ...................................................127
6.1 Usklajenost usmeritev LRS z razvojnimi dokumenti na ravni EU in nacionalni ravni......................127
6.2 Usklajenost LRS z razvojnimi dokumenti na regionalni in lokalni ravni ........................................138
7 VIRI.............................................................................................................................................143
SEZNAM POMEMBNEJŠIH KRATIC ................................................................................................145
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
4
1 UVOD
Območje občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica se razteza od Pohorja preko Dravinjskih goric do
Haloz ter zavzema še jugovzhodni del Dravskega polja. Gre za reliefno razgibano področje, na katerem živi
več kot 30.000 prebivalcev. Območje zaznamujejo številne skupne značilnosti. Povezano je tudi
zgodovinsko in politično. Prebivalstvo vežejo skupni interesi in projekti, izvedeni v preteklih letih.
Podeželje se v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi, ki se nanašajo na kvaliteto življenja. Iz razprav na temo
podeželje - skupni življenjski prostor izhaja jasna želja prebivalstva, da je potrebno ohraniti naravno in
kulturno dediščino in hkrati omogočiti kakovostno življenje podeželskemu prebivalstvu.
Ohranjena narava in kultura bivanja privlačita na podeželje nove prebivalce. Na drugi strani se določena
področja praznijo. Pogost vzrok za to so težji življenjski pogoji in pomanjkanje delovnih mest. Podeželje se
spreminja. Želimo si sprememb na boljše. Prav s tem namenom smo sledili smernicam osi LEADER in na
območju občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica ustanovili lokalno akcijsko skupino (LAS) ter aktivno
pristopili k izdelavi razvojne strategije območja, ki je nadgradnja Razvojnega programa podeželja,
izdelanega v letu 2006.
Dokument, ki je pred nami, je natančen posnetek stanja na območju LAS in razvojni načrt, zasnovan na
potrebah in pričakovanjih prebivalcev, ki so aktivno pristopili k njegovi izdelavi. Izhaja iz predpostavke, da je
podeželje skupni življenjski prostor, ki ga želimo ohraniti in izboljšati. Posebna skrb je namenjena
dolgoročnim možnostim razvoja lokalne regije in ohranitvi naravnih dobrin. Izpostaviti je potrebno rodovitno
kmetijsko zemljo, ki zagotavlja pridelavo zdrave hrane v zadostnih količinah, čisto vodo, zrak in naravo v
celoti. Razvoj je zasnovan naravi prijazno, tako da ne bi prišlo do nepopravljive škode in s tem manjših
možnosti za kvalitetno življenje naših potomcev.
Pri nastajanju strategije je sodelovalo veliko posameznikov in institucij. Nepričakovano velik odziv pri
oblikovanju LAS-a in pripravljenost partnerjev za sodelovanje je gotovo potencial, ki ga je potrebno
izkoristiti. Razvojna strategija je opredelila razvoj v smeri visoke kakovosti bivanja, krepitve gospodarske
moči in identitete podeželja. To pomeni, da je potrebno ohraniti tradicijo in bogato dediščino prednikov ter
upoštevati potrebe današnjih in prihodnjih generacij.
Pristnost, ohranjenost naravnega okolja ob hkratni kultiviranosti, številne posebnosti območja in aktivnosti
so dobra popotnica za trajnostni razvoj območja.
Karmen SADEK PUČNIK,
predsednica ZADRUGE LAS DOBRO ZA NAS, z. b. o.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
5
2 ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS
Lokalna razvojna strategija (v nadaljevanju LRS) LAS-a obsega območje naslednjih občin:
šifra, ime občine
-
198, Makole,
200, Poljčane,
300, Slovenska Bistrica.
Preglednica 1: Oris območja LAS
Površina (km2)
334,5
Število prebivalcev, 31. 12. 2006
30.575
Gostota prebivalstva na km2, 31. 12. 2006
91,4
2
Gostota prebivalstva na km , popis 2002
87,5
Število rojstev, 2006
283
Število umrlih, 2006
313
Naravni prirast, 2006
-30
Število učencev, 2006
2.529
Število dijakov, 2006
Število študentov, 2006
1.619
Število diplomantov, 2006
252
od tega: število specialistov, magistrov in
17
doktorjev znanosti, 2006
Število delovno aktivnih prebivalcev, 2006
9.118
Število zaposlenih oseb, 2006
7.641
Število samozaposlenih oseb, 2006
1.477
Število registriranih brezposelnih oseb, 2006
1.484
Število prostih delovnih mest, 2006*
3.318
Število podjetij v dejavnostih C-K, 2006
1.385
Število kmetij
1.630
Vir: Statistični urad RS
Območje občin se nahaja v Podravski regiji, ki se po klasifikaciji OECD-metodologije uvršča med značilna
podeželska območja.
Območje ima eno upravno enoto, to je Upravna enota Slovenska Bistrica. Prevladuje eno urbano središče
oziroma mestno naselje – Slovenska Bistrica - z gostejšo poselitvijo, kjer se koncentrirajo upravne in
družbene dejavnosti. Vsa ostala naselja območja so podeželska naselja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
6
2.1 Splošne geografske značilnosti
Reliefno razgibano območje LAS se nahaja v severovzhodnem predelu Slovenije in se razteza od obronkov
Pohorja preko Dravinjske doline do zahodnih Haloz ter do skrajnega jugozahodnega dela Dravskega polja
na vzhodu. Na severozahodu in severu meji na občine Zreče, Ruše, Lovrenc na Pohorju ter Hoče-Slivnica,
na vzhodnem in jugovzhodnem delu na občine Rače-Fram, Kidričevo in Majšperk, na jugu ter jugozahodu
na občini Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah ter na zahodu na občino Oplotnica.
2.1.1 Velikost območja LAS
Območje LAS zavzema 334,5 km2 površine, kar predstavlja 15,4 odstotka ozemlja Podravske regije
oziroma 1,6 odstotka slovenskega ozemlja.
Preglednica 2: Površina občin območja LAS
Občina
Naselja
Površina (km2)
Makole
Dežno pri Makolah, Jelovec pri Makolah, Ložnica, Makole, Mostečno, Pečke,
Savinjsko, Stari Grad, Stopno, Stranske Makole, Strug, Štatenberg in
Varoš.
36,9
Poljčane
Brezje pri Poljčanah, Čadramska vas, Globoko ob Dravinji, Hrastovec pod
Bočem, Krasna, Križeča vas, Ljubično, Lovnik, Lušečka vas, Modraže,
Novake, Podboč, Poljčane, Spodnja Brežnica, Spodnje Poljčane, Stanovsko,
Studenice in Zgornje Poljčane.
37,5
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica, Devina, Klopce, Ritoznoj, Cigonca, Prepuž, Spodnja Nova
vas, Videž, Kostanjevec, Kovača vas, Nova Gora nad Slovensko Bistrico,
Visole, Brezje pri Slovenski Bistrici, Črešnjevec, Farovec, Lokanja vas,
Pretrež, Vrhloga, Trnovec, Spodnja Ložnica, Pregersko, Gaj, Pokoše,
Spodnja Polskava, Bojtina, Frajhajm, Kalše, Ošelj, Planina pod Šumikom,
Smrečno, Spodnje Prebukovje, Šmartno na Pohorju, Zgornja Nova vas,
Zgornje Prebukovje, Fošt, Jurišna vas, Malo Tinje, Radkovec, Rep, Tinjska
Gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Veliko Tinje, Preloge, Sevec, Vinarje,
Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Bukovec, Gabernik, Kalše, Kočno pri
Polskavi, Ogljenšak, Sele pri Polskavi, Zgornja Polskava, Gladomes, Zgornja
Ložnica.
260,1
Skupaj
334,5
Vir: Statistični urad RS
•
Splošna predstavitev občin območja LAS
Občina Makole je nastala marca 2006 z izločitvijo iz občine Slovenska Bistrica. Na skoraj 40 km2 živi le
2.109 prebivalcev. Makole so najredkeje poseljena občina območja LAS. Nahajajo se v Dravinjski dolini na
zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med
statističnima regijama Podravje in Celje. Meji z občinama Rogaška Slatina in Majšperk.
Makole so bile prvič kot vas omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice trga. Kulturni znamenitosti v
naselju sta cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev sv. Lenarta. Skozi naselje teče Jelovški potok, ki se
nedaleč stran izliva v Dravinjo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
7
Včasih so Makole imele rudnik črnega premoga v Šegi, tovarno opeke na Remontu, žago na Dravinji,
kovačijo, mline na vodo za mletje moke, v kraju pa je bilo tudi mnogo malih obrtnikov (čevljarjev,
tesarjev, lončarjev in drugo).
Danes so Makole turistično zanimiva občina z velikimi možnostmi razvoja in se ponašajo z bogato kulturno
in naravno dediščino: dvorec Štatenberg, številni vodni izviri, kraške jame, prelepi vinogradi in drugo.
Tako kot Makole je tudi občina Poljčane nastala marca 2006, ko se je odcepila od občine Slovenska
Bistrica. Poljčane ležijo v severovzhodni Sloveniji, med Bočem na severu in Dravinjskimi goricami na jugu.
Naselje Poljčane v Dravinjski dolini je nastalo že v antiki. Sredi 19. stoletja je skozi kraj stekla železnica
Dunaj-Trst, s čimer so bili dani pogoji za gospodarski razvoj kraja.
Nastanek kraja Poljčane je rezultat takratnih prometnih razmer v osrednjem Podravinju. Zgornje Poljčane so
zaradi prestavitve cestnega križišča in zaradi zgraditve železniške postaje v Peklu izgubile tekmo z zaselki
severno od Dravinje, ki so se v drugi polovici 19. stoletja strnili v novo naselbino, imenovano Poljčane. S
pojavom železnice so tako postale Poljčane gospodarsko središče srednjega Podravinja. V 19. stoletju so
gospodarsko cvetele. Leta 1905 je bila ob Dravinji zgrajena elektrarna.
Med naravnimi znamenitostmi občine Poljčane moramo zagotovo omeniti Boč, ki je z 979 metri nadmorske
višine mogočen planinski očak, ki se strmo dviga nad Poljčanami. Na Boču raste zaščitena rastlina, ki je
zaradi cvetenja okoli velike noči dobila ime velikonočnica.
Občina Slovenska Bistrica je med največjimi občinami v Sloveniji. Središče občine je mesto Slovenska
Bistrica, ki je nastalo na križišču cest med Mariborom, Celjem in Ptujem na ostankih rimskega naselja
Civitas Negotiana. Ponaša se z izredno starostjo. Naselje so obzidali že okoli leta 1300, mestne pravice je
dobilo v začetku 14. stoletja. Mestu, kakor tudi današnjemu občinskemu ozemlju, je vidnejši razvoj prinesla
cesta med Dunajem in Trstom. Kasnejša izgradnja železniške proge izven ožjega mestnega območja je ta
razvoj korenito zavrla. Občina Slovenska Bistrica se ponaša s pomembnimi naravnimi znamenitostmi in
kulturnimi ter zgodovinskimi spomeniki. Med najpomembnejše kulturne spomenike oziroma spomeniška
območja vsekakor sodi grad, osrednja mestna zgradba, ki spominja na bogate gospodarje. Iz nekdanje
srednjeveške grajske utrdbe z obzidjem je po mnogih prezidavah prerasel v baročni dvorec velikega
obsega. Grad je od leta 1999 spomenik državnega pomena, danes pa je v njem po večdesetletni obnovi
nameščen osrednji mestni in občinski kulturni center. Srednjeveško mesto je tlorisno obliko približno takšno,
kot je pravokotnik. Obdajalo ga je mestno obzidje s stolpi, mestni jarek in predzidje. Do danes so se ohranili
fragmenti mestnega obzidja, ki so debeli približno od 50 do 60 centimetrov in visoki od 150 do 400
centimetrov.
2.1.2 Utemeljitev geografske zaokroženosti območja
Območje občin predstavlja zaokroženo geografsko celoto med Pohorjem in Halozami, ki obsega
jugovzhodni del Pohorja, jugovzhodni del Dravskega polja, terciarno gričevje med Pohorjem in Dravinjo ter
najzahodnejši del Haloz. Najpomembnejša naselbina je prav gotovo Slovenska Bistrica, ki predstavlja
gospodarsko, upravno in kulturno središče območja LAS. Občine zaznamujejo skupne reliefne in
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
8
geografske lastnosti, zgodovinska in politična povezanost, skupni interesi prebivalstva ter skupen
infrastrukturni razvoj (kolesarske poti, vinske turistične ceste (VTC), odlagališče odpadkov, vodovodni
sistem in drugo) ter podobne naravne znamenitosti (parki, gozdovi, jezera in drugo).
Sedanje ozemlje občin območja LAS je bilo vse do leta 2006 ozemlje občine Slovenska Bistrica. Tako so
občine območja imele vrsto desetletij skupen sistem upravljanja zadev javnega pomena:
- pospeševanje vzgojno-izobraževalne, društvene in druge dejavnosti,
- pospeševanje razvoja športa in rekreacije,
- pospeševanje kulturno-umetniške ustvarjalnosti,
- zagotavljanje splošnoizobraževalne knjižnične dejavnosti,
- skrb za kulturno dediščino,
- gradnja in vzdrževanje ter urejanje lokalnih cest, javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin,
- urejanje in vzdrževanje vodovodnih in komunalnih energetskih objektov,
- skrb za varstvo okolja,
- omogočanje pogojev za gospodarski razvoj,
- opravljanje nalog s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
- načrtovanje prostorskega razvoja,
- ustvarjanje pogojev za izobraževanje odraslih in
- drugo.
Povezanost občin, gospodarstva ter njihovih prebivalcev ostaja še danes. Povezanost se kaže na področju:
a) Predšolske vzgoje in izobraževanja
Javni zavod Vrtec Otona Župančiča na območju občin zadovoljuje potrebe po predšolski vzgoji. Vrtec
posluje v 19 enotah na 25 lokacijah v 56 oddelkih. Lokacija enot vrtca se nahaja tudi na območju občine
Poljčane in Makole. Sedež zavoda je v Slovenski Bistrici, kjer deluje uprava s službami, ki opravlja skupne
naloge za vse vrtce.
V Slovenski Bistrici deluje srednja šola, v katero se vpisuje mnogo dijakov s celotnega območja LAS. Poleg
tega deluje v Slovenski Bistrica Ljudska Univerza, ki pripravlja, nudi in izvaja raznovrstne programe
izobraževanja in usposabljanj.
b) Zdravstva
Zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo prebivalcem na območju občin nudi Javni zavod Zdravstveni dom
Slovenska Bistrica, katerega ustanoviteljici sta postali tudi novi občini Poljčane in Makole. Tako se
zdravstveni postaji zavoda nahajata tudi v občinah Poljčane in Makole.
c) Splošnoizobraževalne knjižnične dejavnosti
Na območju občin deluje splošna javna knjižnica, namenjena občanom za izobraževanje, informiranje in
kulturno razvedrilo. S svojim knjižničnim fondom oskrbuje poleg osrednje knjižnice v Slovenski Bistrici tudi
enote na območju občine Poljčane. V knjižnični mreži delujejo naslednje enote:
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
9
-
osrednja Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica: oddelek za odrasle in pionirska knjižnica,
knjižnica Poljčane,
knjižnica Pragersko,
knjižnica Studenice,
knjižnica Kebelj in
knjižnica Oplotnica.
d) Gospodarstvo
Proces industrializacije in razvoja obrtne dejavnosti je najmočneje zaznamoval območje občin Slovenska
Bistrica in Poljčane. Tako podporno okolje razvoju podjetništva in obrti na območju LAS ostaja v Slovenski
Bistrici. Območna obrtna podjetniška zbornica Slovenska Bistrica ter Razvojno informacijski center
Slovenska Bistrica s svojimi podpornimi storitvami za mala in srednje velika podjetja ter obrtnike zajemata
celotno območje LAS. Številna podjetja na območju občine Slovenska Bistrica nudijo delovna mesta
prebivalstvu občin Makole in Poljčane.
e) Kmetijstvo
Kmetijstvo je na celotnem območju pomembna gospodarska panoga, ki zagotavlja številna delovna mesta.
Prevladujejo travniško-gozdnate površine.
V Slovenski Bistrici ima Kmetijski gozdarski zavod Ptuj svojo izpostavo (Kmetijsko svetovalna služba
Slovenska Bistrica), ki nudi podporne storitve spodbujanja, svetovanja in informiranja kmetijstvu na
celotnem območju LAS.
V Slovenski Bistrici deluje Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, z. o. o. Zadruga je združenje pretežno
kmečkih proizvajalcev, ki kmetujejo na območju občin LAS. Ukvarja se z organiziranjem pridelave in prodaje
različnih vrst kmetijskih proizvodov, še zlasti mleka in pridelkov primarne kmetijske proizvodnje ter živine. Je
pomemben člen pri vključevanju kmetov v tržno gospodarstvo na celotnem območju LAS.
f) Turizem
Na območju LAS se prepleta bogata naravna in kulturna dediščina, katero predstavlja veliko število
naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinski spomenikov. Aktivno vlogo pri razvoju turizma na
območju ima Turistična zveza Slovenska Bistrica, v katero so včlanjena vsa turistična društva območja.
Pomemben akter pri razvoju turizma območja je Turistično informativni center Slovenska Bistrica, ki s
svojimi storitvami promocije, informiranja, organiziranja prireditev ter izvajanja projektov na področju turizma
pokriva celotno območje LAS.
Na območju LAS potekata dve vinsko turistični cesti, VTC 11 in VTC 17. VTC 11 poteka po vinorodnem
območju vseh treh občin, VTC 17 pa po vinorodnem območju občin Slovenska Bistrica in Poljčane. Vinsko
turistični cesti povezujeta vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne
in kulturnozgodovinske znamenitosti območja in kot takšni predstavljata pomemben segment turistične
ponudbe območja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
10
Povezanost območja obstaja tudi na področju komunalne infrastrukture in kulture ter nenazadnje na
dediščini preteklosti, ko je bila kmetijska dejavnost osnovna dejavnost območja.
Geografsko zaokroženo območje LAS se interesno povezuje z identičnimi razvojnimi problemi kakor tudi s
skupnimi in soodvisnimi razvojnimi cilji, katere je mogoče doseči le s skupnimi razvojnimi projekti. Skupni
projekti se kažejo na področju infrastrukture, znanja, kulture, turizma, kmetijstva in gozdarstva ter varovanja
okolja.
Območje LAS izpolnjuje naslednja določila Uredbe Komisije (ES), št. 1974/2006, ter določila Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
- na njem živi od 5.000 do 150.000 prebivalcev,
- območje je povezano v homogeno celoto,
- območja LAS se ne prekrivajo,
- gostota prebivalcev na kvadratni meter ne presega povprečja v Republiki Sloveniji,
- območje LAS zagotavlja dovolj človeških in finančnih virov, da se lahko podpira trajnostna razvojna
strategija.
2.1.3 Strukturne danosti območja
Območje LAS je reliefno močno razgibano z velikimi višinskimi razlikami, saj obsega visoke ter strme lege,
gričevja in doline. Razgiban relief pogojuje pestrost kmetijskih panog na relativno majhnem področju.
Občine območja povezujejo vinorodna območja. Prevladujoča reliefna oblika je hribovje, sledita ji gričevje in
ravnina. Široka pobočja so pokrita z gozdom. Pojavljajo se veliki nakloni. Za ravnino je značilna intenzivna
kmetijska raba, koncentracija prebivalstva in križišče infrastrukture. Hkrati se na ravninskem delu prepletajo
vodovarstvena območja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
11
Slika 1: Relief občin območja LAS
Vir: http://www.geopedia.si
Razgibanost reliefa pogojuje:
- razpršeno poselitev in veliko število majhnih naselij (prevladujejo naselja do 200 prebivalcev),
- specifično strukturo rabe zemljišč, ki se kaže v prevladujočem deležu gozdov ter omejenem obsegu
in neenakomerni razporeditvi kmetijskih zemljišč,
- naravno in biološko raznovrstnost,
- bogastvo voda in
- raznolikost kulturne krajine.
Zelo pestra je višinska razporeditev naselij območja. Najvišje ležeča naselja - Planina, Frajhajm in Smrečno
- ležijo na nadmorski višini od 901 do 1000 metrov. Od 800 do 900 metrov ležijo naselja: Kot, Urh in Rep.
Večina naselij (dve tretjini naselij) leži na nadmorski višini od 201 do 400 metrov.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
12
2.1.3.1 Raba
Na območju LAS v strukturi rabe tal prevladujejo gozdovi, ki pokrivajo 54 odstotkov celotnega ozemlja
območja. Kmetijska zemljišča predstavljajo 40 odstotkov celotnega ozemlja območja, 6 odstotkov površin
pa predstavljajo ostala zemljišča, med katerimi prevladujejo vodne površine.
Preglednica 3: Dejanska raba zemljišč na območju občin območja LAS v odstotkih, stanje 2007
Raba zemljišč
Gozd
Kmetijska zemljišča
Ostala zemljišča
Skupaj
Kmetijska zemljišča
Njive in vrtovi
Travniki in pašniki
Trajni nasadi
Ostala kmetijska zemljišča
Makole
64,87
30,96
4,17
100,00
100
18,1
67,6
7,9
6,5
Poljčane
63,90
29,30
6,80
100,00
100
11,6
74,7
9,3
4,4
Slovenska Bistrica Skupaj
51,11 54,14
42,92 39,99
5,97
5,87
100,00 100,00
100
100
23,3
21,8
41,6
46,7
31,6
27,6
3,5
3,8
Vir: MKGP, http/rkg.gov.si
V strukturi kmetijskih zemljišč zavzemajo največji delež travniki in pašniki (46,7 odstotka). Razlogi za to so
predvsem v razgibanosti reliefa in členjenosti površin, klimi ter nadmorski višini, ki v višje ležečih območjih
onemogoča druge intenzivnejše rabe.
Območje ima zaradi geografske lege ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadja. Trajni nasadi
poraščajo 27,6 odstotka kmetijskih zemljišč. Njive in vrtovi, kot najkvalitetnejša kmetijska zemljišča,
obsegajo le 21,8 odstotka kmetijskih zemljišč. 3,8 odstotka kmetijskih zemljišč predstavljajo ostala kmetijska
zemljišča. To so zemljišča, kjer je bilo gospodarjenje zaradi različnih naravnih, ekonomskih in socialnih
vzrokov v preteklosti opuščeno.
Preglednica 4: Obseg območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje na območju LAS
Območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje
Hribovska in gorska območja
Druga območja z omejenimi možnostmi
Skupaj
Površina (ha)
5.828
18.451
24.279
Večina kmetijskih površin (70 odstotkov) se nahaja v območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kar
vpliva na manjšo proizvodno sposobnost kmetij, ožji izbor kultur, usmerjanje proizvodnje ter prilagoditev
tehnologij. Vse to vpliva na nižjo produktivnost in dražjo pridelavo. Konkurenčnost kmetij na območjih z
omejenimi možnostmi za kmetovanje je slabša, prav tako pa so kmetije manj prilagodljive. Kljub nižjim
pridelovalnim potencialom za kmetijstvo ima kmetovanje na teh območjih zelo pomembno vlogo pri
ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
13
2.1.3.2 Podnebje
Območje leži na stiku subpanonskega in osrednjeslovenskega podnebja, ki proti zahodu prehaja v
subalpsko. Tukaj je območje vlažne, zmerno tople klime, ki ima padavinski minimum v zimskih mesecih.
Spremenljivost klimatoloških elementov je posledica reliefa in različnih nadmorskih višin. Dolgoletna
povprečna temperatura zraka je na tem območju med 8,4 in 9,4 °C. Najhladnejši je januar s povprečnimi
temperaturami zraka med -2 in -1,3 °C, najtoplejši pa julij s povprečnimi temperaturami zraka med 17 in
18,7 °C. Trajanje sončnega obsevanja v celem letu znaša od 1700 do 1800 ur. Najdlje sonce obseva v juliju
(približno 250 ur), najmanj pa decembra (približno 45 ur). Dolgoletna povprečna količina padavin je od 1000
do 1200 mm/m2. Tukaj je od 107 do 110 padavinskih dni s količino padavin več od 1 mm, od tega 37 dni s
količino padavin več kot 10 mm in le 13 dni z več kot 20 mm/m2 padavin na dan. Število nevihtnih dni v letu
je okrog 20. Toča in nevihte se najpogosteje pojavljajo v mesecu juliju in avgustu.
2.1.3.3 Stanje okolja
Kmetijska zemljišča in gozdovi na območju LAS predstavljajo skoraj 95 odstotkov rabe zemljišč, zaradi
česar imajo pomembno prostorsko, estetsko in okoljsko funkcijo. Izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki
so jih kmetje upravičenci dobro sprejeli in se jih poslužujejo, pomaga pri vzdrževanju obdelanosti kmetijskih
površin in pri ohranjanju večnamenske vloge kmetijstva. Najintenzivnejša kmetijska pridelava poteka na
njivah, v vinogradih in sadovnjakih, zato so to agrarno najbolj obremenjena območja.
Tla, voda, zrak
Na območju LAS so najpogostejša rjava tla, ki so se razvila na mehkih kamninah, ki jih tvorijo sedimenti
laporja, peski in peščenjaki. Severno in vzhodno od Boča se razteza nizko gričevje Dravinjskih goric,
Jelovca, Starega Gradu in Dežna pri Makolah. Njihovo površje je iz sedimentov miocenske starosti, med
katerimi prevladuje lapor, laporni apnenec, delno pa tudi pesek in peščenjak. Tukaj se najdejo tudi
kremenovi peščenjaki in plasti gline.
Območje tvorijo široka slemena in blaga, bolj položna pobočja. Območje je reliefno zelo razgibano, še
posebej na območju občin Makole in Poljčane ob reki Dravinji. Tu so pobočja bolj strma, grebeni ostrejši,
doline pa ozke in strme z manjšimi potočki, ki se izlivajo v Dravinjo. Najmlajši rečni nanosi so zastopani ob
reki Dravinji in njenih pritokih. Zaradi pogostih poplav Dravinje je razvoj tal ob reki še v razvojni fazi.
Najstarejši skladi na danem območju so apnenci in dolomiti zgornje triasne starosti, v manjši meri pa tudi
permske starosti. Tolsti in Dedni vrh je grajen iz masivnega apnenca iz obdobja perma. Miocenski sedimenti
so najbolj razširjeni. Gričevnat svet vzhodno od Boča gradijo helvetijske plasti, v katerih prevladuje lapor.
Na več mestih srečujemo kremenov konglomerat, peščenjak in pesek.
Organska snov v tleh je pomemben kazalec njihove kakovosti. Na splošno lahko rečemo, da so tla na
splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo. Sorazmerno dobro stanje je posledica sestave kmetijskih
zemljišč, med katerimi prevladujejo travinje in njive, vrtove in trajne nasade razmeroma obilno gnojimo z
živinskim gnojilom. Ugotavljamo, da je na zemljiščih z intenzivno obdelavo tal organske snovi v tleh manj
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
14
kakor na zemljiščih, ki jih ne orjemo ali rigolamo. Vzrok gre iskati v intenzivnejši stopnji mineralizacije
organske snovi v njih.
Slovenija je izredno bogata z vodami. Vse vode v Sloveniji uvršamo v dve porečji – v Jadransko, kamor
uvrščamo vse vodotoke in njihova zbirna področja, ki se zlivajo v Jadransko morje, in Donavsko, kamor
uvrščamo vse reke, ki se zlivajo v Donavo in njene pritoke. Med slednjimi so tudi vodotoki območja LAS.
Glavni odvodnik površinskih voda na tem območju je Dravinja, ki prestreza leve pritoke s Pohorja ter desne
pritoke z Bočkega hribovja in zahodnega dela Haloz. Pomembnejši levi pritoki Dravinje s Pohorja so
Oplotniščica, Ložnica z Bistrico, Polskava z Devino, večji desni pritoki pa so Žičnica, Bela in Jelovski potok.
Poleg omenjenih vodotokov je na območju LAS nekaj slapov (na potoku Polskava, Bistrica in drugje).
Stoječih voda na območju je malo. Za ribištvo so pomembni večji ribniki pri Videžu, v Pragerskem in na
Jerneju.
Na podlagi podatkov državnega monitoringa kakovosti podzemnih voda imajo slabo kemijsko stanje tri
telesa podzemne vode, med katera sodi tudi Dravska kotlina. Na območju Dravske kotline se namreč
nahaja vodni vir Šikole, iz katerega se napaja vodovodni sistem območja občin Slovenska Bistrica in
Makole. Vodonosnik Dravska dolina je najbolj obremenjeno z vplivi iz kmetijske dejavnosti. K slabemu
stanju vodonosnika prispevajo presežene vsebnosti nitratov ter vsebnosti pesticidov (zlasti atrazin in
desetilatrazin), ki pogosto presegajo najvišje dovoljene meje.
Okolje v občinah je razmeroma čisto in urejeno. Urejen je tudi odvoz odpadkov, tako da je onesnaževanje
okolja še manjše. Glede na samo industrijsko dejavnost na območju, kjer ni težje industrije, je tudi zrak
relativno čist.
2.1.3.4 Naravna dediščina
Ena od konkurenčnih prednosti območja LAS je visoka stopnja ohranjenosti narave in biotska
raznovrstnost, ki se med drugim odraža v precejšnjem deležu ekološko pomembnih območij ozemlja v
omrežju Nature 2000, zavarovanih območjih ter v bogastvu in raznovrstnosti naravnih vrednot.
Naravno dediščino na območju LAS sestavljajo:
− ohranjena narava in biotska raznovrstnost,
− naravne vrednote,
− območja Natura 2000 (SPA; p SCI),
− ekološko pomembna območja,
− krajinski parki.
Na območju LAS je okoli 190 naravnih vrednot.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
15
Preglednica 5: Površine območij Natura 2000
Občina
Makole
Poljčane
Slovenska Bistrica
Skupaj
Površina občine
(ha)
3.693,743
3.749,973
26.007,99
33.451,71
Površina Natura 2000
(ha)
1.521,922
1.839,405
12.248,487
15.609,81
Delež v občini
(%)
41,20
49,05
47,10
46,67
Vir: Natura 2000
Na območju LAS je bilo z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04)
določenih dvanajst različnih Natura območij (SPA) v skupni površini 15.609,81 ha. Od tega je deset območij
določenih na podlagi Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih
in rastlinskih vrst in dve območji (Dravinjska dolina, Pohorje) na podlagi Direktive Sveta 79/409/EGS o
ohranjanju prosto živečih ptic. Območje Nature obsega kar 47 odstotkov ozemlja območja LAS (od tega je
pretežni del gozdov).
Slika 2: Naravne vrednote na območju LAS
Vir: Interaktivni atlas Slovenije
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
16
Preglednica 6: Območja Natura 2000 ter potencialna Natura območja
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Območja
Bistriški jarek (SI 3000176)
Velenik (SI 3000146)
Ličenca pri Poljčanah (SI 3000214)
Pragersko – marzilka (3000089)
Rački ribniki – Požeg (SI 3000257)
Pohorje (SI 3000270)
Pohorje (SI 5000006)
Kočno ob Ložnici (SI 3000025)
Polskava (SI 3000177)
Dravinja pri Poljčanah (SI 3000217)
Dravinjska dolina (SI 5000005)
pSCI Boč-Haloze-Donačka gora (SI 3000118)
status
pSCI
pSCI
pSCI
pSCI
pSCI
pSCI
SPA
pSCI
pSCI
pSCI
SPA
pSCI
- pSCI so potencialna območja Natura 2000 (opredeljena so za kvalifikacijske habitatne tipe in živalske ter rastlinske vrste). Pravni status pSCI–jev je
enakovreden razglašenim SPA območjem Natura 2000. Enostavneje povedano – tudi zanje je potrebno upoštevati vse usmeritve za njihovo ohranjanje.
- SPA so območja Natura 2000 (opredeljena so za kvalifikacijske vrste ptic)
Vir: Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica
Slika 3: Območja NATURA 2000 na območju LAS
Vir: Interaktivni atlas Slovenije
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
17
Zavarovana območja predstavljajo krajinski parki (3), naravni rezervati (13), naravni spomeniki (164) in
spomeniki oblikovane narave (10).
Med prvovrstne naravne znamenitosti spadajo Pohorski greben z znamenitimi šotnimi barji in močvirji ter
značilno favno in floro, Črno jezero na Pohorju kot izrazit naravni spomenik, Maroltova jelka kot primer
dendrološkega spomenika in še mnogi drugi.
Na območju LAS je dvanajst območij opredeljenih kot ekološko pomembna območja, ki skladno z Uredbo o
ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04) zajema območja habitatnih tipov, dela habitatnih tipov
ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Kvalitetno
ohranjene ekosisteme, ki so zaokroženi v ekološko pomembna območja, označuje visoka stopnja
biotske raznovrstnosti. Pojavljajo se na celotnem območju LAS, vendar z večjo gostoto na območju
Pohorja in Dravinjske doline ter Boča.
Obseg in razporeditev naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, zavarovanih območij, območij
Natura 2000, ki se med sabo prepletajo, narekujeta strategijo razvoja z upoštevanjem načel sonaravnosti
(ekoturizem, sonaravno kmetovanje in drugo).
2.1.3.5 Kulturna dediščina
Kulturna dediščina so območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine
predmetov oziroma materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti,
družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih
varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.
Kulturna dediščina je razdeljena na osem kategorij (zvrsti):
- arheološka
- zgodovinska
- umetnostnozgodovinska
- naselbinska
-
etnološka
tehniška
oblikovana narava
kulturna krajina
Na območju LAS se nahaja 256 enot kulturne dediščine vseh zvrsti iz različnih obdobij. Delež kulturne
dediščine tega območja predstavlja en odstotek vse slovenske kulturne dediščine.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
18
Preglednica 7: Pregled objektov kulturne dediščine po zvrsteh
Vrsta dediščine
I. Arheološka območja
II. Naselbinska območja
III. Arheološki spomeniki
IV. Umetnostni in arhitekturni spomeniki - gradovi
IV. Umetnostni in arhitekturni spomeniki - meščanska in tržaška
arhitektura
IV. Umetnostni in arhitekturni spomeniki - sakralni spomeniki
IV. Umetnostni in arhitekturni spomeniki - znamenja
V. Etnološki spomeniki
VI. Zgodovinski spomeniki in memorialni spomeniki
VII. Tehniški spomeniki
SKUPAJ
Št. enot
26
3
10
9
60
35
37
45
29
2
256
Vir: Odlok o razglasitvi naravnih in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica
(Ur. l. RS, št. 21/92)
Na področju kulturne dediščine prevladujejo umetnostni in arhitekturni spomeniki, in sicer tržaška ter
meščanska arhitektura. Vsaka izmed občin območja razpolaga tudi z gradovi. Na območju se nahaja znan
samostan v Studenicah, prav tako obstajajo muzeji in galerija v okviru gradu ter številne cerkve in še bi
lahko naštevali.
Tako kot naravne vrednote tudi kulturna dediščina na območju LAS ni ustrezno vključena v turistično
ponudbo, čeprav predstavlja pomemben del avtentičnosti območja in s tem turistične ponudbe. Kulturna in
naravna dediščina ponujata številne možnosti za razvoj turizma predvsem na osnovi mreženja naravne in
kulturne dediščine ter tradicij območja z gostinsko turistično ponudbo, ki pa glede na danosti niso
izkoriščene v zadostni meri. Uspešna valorizacija kulturne dediščine zahteva njeno povezovanje z živo
kulturo in prireditvami.
2.1.4
Stanje infrastrukture
2.1.4.1 Prometna infrastruktura
Območje LAS kot celota ima ugodno prometno lego, ki jo vzpostavljata izgrajena avtocesta ter železniška
povezava, ki krepita njeno prometno dostopnost in s tem izboljšujeta privlačnost za njeno globalno
povezovanje in pospeševanje razvoja na področju gospodarstva. Nekoliko slabšo dostopnost beleži občina
Makole, ki je bolj oddaljena od avtocestne in železniške povezave. Območje LAS ima relativno razvejano
prometno omrežje, ki je v veliki meri preslabo za normalen pretok prometa.
Prometno omrežje na območju občin obsega cestno in železniško omrežje. Najpomembnejše prometnice
območja so:
- železniška povezava Maribor–Ljubljana s postajo Poljčane in Črešnjevec ter s križiščem na
Pragerskem za odcep do Madžarske in Hrvaške,
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
19
-
avtocesta A1 Šentilj–Pesnica–Maribor–Celje-Trojane-Ljubljana,
regionalna cesta I. reda 219 Slovenska Bistrica-Poljčane-Podplat in Mislinje-Bistrica ob Sotli-Čatež
ob Savi,
regionalna cesta II. reda 430 MB (Ptujska)-Slivnica-Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice-Celje,
regionalna cesta III. reda 688 Slovenske Konjice-Žiče-Poljčane-Majšperk,
regionalna cesta III. reda 700 Slovenske Konjice-Oplotnica-Ložnica,
regionalna cesta III. reda 701 Ruta-Pesek-Rogla-Zreče-Zeče,
regionalna cesta III. reda (turistična cesta) 929 Hoče-Bellevue in Areh-Lukanja,
regionalna cesta III. reda 930 (turistična cesta) Pesek-Oplotnica,
regionalna cesta III. reda 935 (turistična cesta) Fram-Kopivnik-Planica-Areh (dom Zarja).
Preglednica 8: Dolžine cest po kategoriji v posameznih občinah
Občina
Makole
Poljčane
Slovenska Bistrica
Kategorija ceste
Javne ceste skupaj
Občinske ceste
- lokalne ceste
- javne poti
Javne ceste skupaj
Državne ceste
Občinske ceste
- lokalne ceste
- javne poti
Javne ceste skupaj
Državne ceste
Občinske ceste
- lokalne ceste
- javne poti
Dolžina (km)
107,687
107,687
77,251
30,436
152,86
40,5
112,36
20,77
91,59
952,2
111,5
840,7
279,5
561,2
Viri: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste, Občina Slovenska Bistrica, Oddelek za okolje in prostor,
2007, ter Občina Makole.
Občine imajo razvito lokalno cestno omrežje, ki ga sestavljajo javne pot in lokalne ceste. Na bolj odročnih
predelih območja LAS je cestno omrežje v slabšem kakovostnem stanju.
2.1.4.2 Komunalna infrastruktura
Pod pojmom komunalna infrastruktura razumemo objekte in naprave, ki služijo izvajanju obveznih lokalnih
javnih služb varstva okolja, in sicer oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in
padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.
Komunalne dejavnosti zagotavljajo in zadovoljujejo temeljne materialne pogoje življenja in dela v naseljih.
Raznolikost naselij močno vpliva na obseg in strukturo komunalne potrošnje in na organizacijo dejavnosti.
•
Oskrba z vodo
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št.39/06) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko
gospodarsko javno službo varstvo okolja. Podrobneje način izvajanja javne službe določajo občine, ki v ta
namen izdajajo odloke o oskrbi s pitno vodo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
20
Na območju občin Slovenska Bistrica in Makole upravlja vodovodni sistem Komunala Slovenska Bistrica, d.
o. o., na območju občine Poljčane pa OKP Rogaška Slatina.
Območje LAS se oskrbuje s pitno vodo iz treh večjih vodnih virov, in sicer so ti naslednji:
- vodarna Zgornja Bistrica z maksimalno kapaciteto 40 l/s;
- črpališče Šikole z dvema globinskima vodnjakoma globine 160 m z maksimalno skupno kapaciteto
črpanja 24 l/s v trajanju 4 ure dnevno in en površinski vodnjak globine 40 m z maksimalno kapaciteto
črpanja 40 l/s;
- črpališče Velenik z dvema globinskima vodnjakoma globine 200 m z maksimalno skupno kapaciteto
črpanja 20 l/s v trajanju 4 ure dnevno.
Poleg teh pa območje LAS oskrbujejo še:
- posamezni izviri za oskrbo naselij na obronkih Pohorja;
- kraški izviri za področje Makol in
- izviriStudenice za področje Poljčan.
Študija izvedljivosti Oskrba s pitno vodo (2006) na območju LAS podaja naslednje probleme:
- večji del omrežja je iz azbestnih cevi,
- dotrajanost vodovodnega sistema in vodovodne izgube,
- prenizek oskrbovalni tlak na posameznih področjih,
- onesnaževanje podzemnih voda z nitrati in pesticidi iz kmetijskih virov (Šikole),
- vira Velenik in Trnovec imata prenizko vsebnost kisika ter povišane vrednosti železa in
mangana,
- pomanjkanje vode ob sušnih obdobjih,
- onesnaženost vodnih virov z organskimi snovmi (izviri),
- visoki obratovalni stroški.
Za zagotavljanje nemotene oskrbe prebivalstva območja občin z zdravo neoporečno pitno vodo bodo
aktivnosti v prihodnje usmerjene v modernizacijo obstoječega vodovodnega sistema, ki vključuje
poenostavitev oskrbe s pitno vodo s centralnim pridobivanjem, pripravo in hrambo vode, z obnovo
cevovodov in ostalih potrebnih sanacij za zmanjšanje vodnih izgub. Koncept predvideva priključitev velikega
dela manjših sistemov oskrbe na območju Slovenske Bistrice ter sistema oskrbe Makole na centralni sistem
oskrbe Slovenska Bistrica. Območje občine Poljčane ostane še naprej oskrbovano iz obstoječih virov. Za
zagotavljanje nemotene oskrbe se predvideva izgradnje še ene vrtine.
Z ureditvijo varne oskrbe s pitno vodo bodo ustvarjeni osnovni pogoji za razvoj podeželja, turizma in tisti del
gospodarstva, ki je vezan na pitno vodo.
•
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
Že sprejeta slovenska zakonodaja s področja odpadnih voda je postavila stroge zahteve pri zbiranju,
odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Ureditev odvajanja odpadnih voda je eden od ciljev okoljske direktive
o varstvu voda.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
21
Za sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je značilna neizgrajenost sistemov ter
njihova velika razdrobljenost.
Na območju občin območja LAS upravlja javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih vod komunalno
podjetje Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., ki upravlja kanalizacijski sistem v mestu Slovenska Bistrica
in delu naselja Spodnja Polskava, v ostalih naseljih opravljajo te dejavnosti krajevne skupnosti.
Na območju občine Slovenska Bistrica obratujeta dve čistilni napravi, in sicer v mestu Slovenska Bistrica in
v naselju Spodnja Polskava.
V Slovenski Bistrici je kanalizacijsko omrežje grajeno kot mešani sistem odvajanja fekalnih, meteornih in
zalednih voda. Obstoječi sistem je bil zaradi prevladujočega mešanega tipa sistema kanalizacije dograjen z
zadrževalnimi bazeni deževnih vod in razbremenilniki.
V sistema odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih vod je trenutno vključenih približno 70
odstotkov mesta Slovenska Bistrica. Centrala čistilna naprava se nahaja na levi strani avtoceste MariborCelje, med severnim in južnim izvozom za Slovensko Bistrico. S severne strani je omejena z reguliranim
potokom Bistrica, kamor se tudi odvaja očiščena odpadna voda iz čistilne naprave. Na čistilno napravo
Spodnja Polskava dotekajo sanitarne odpadne vode osnovne šole Spodnja Polskava, podjetja Stavbno
pohištvo, d. d., telovadnice in nekaj stanovanjskih objektov. Kapaciteta čistilne naprave je 300 enot, kar je
tudi maksimalna dnevna obremenitev odpadnih vod.
Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda je usmerjena v prevzem upravljanja centralne čistilne
naprave Slovenska Bistrica z novo zgrajenim kanalizacijskim sistemom in v vzpostavitev sistema
izpraznjevanja grezničnih gošč.
Skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od leta 2005
do 2017 območja LAS je potrebno na območjih, kjer je predvidena javna kanalizacija, izgraditi
kanalizacijsko omrežje ter priključiti čim več uporabnikov na javno kanalizacijo in čistilno napravo. Na ostalih
območjih, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije, je potrebno urediti male čistilne naprave ter
nepretočne greznice. Potrebna bo obnova sistema mešanih odplak v posameznih naseljih ter predelava
javnih omrežij. Poleg javne kanalizacije je odvajanje odpadnih voda urejeno z greznicami.
Občine Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole so s sedmimi drugimi občinami vključene v projekt Očistimo
reko Dravinjo. V okviru projekta je bila v letu 2006 izdelana študija izvedljivosti: Odvajanje odpadnih voda za
območje občin. Kot optimalno rešitev obstoječega stanja študija predlaga naslednje ukrepe:
- obnovo sistemov mešanih odplak v posameznih naseljih občin,
- povišanje stopnje priključenosti v modificiranem ločenem sistemu,
- predelavo javnega omrežja v ločen sistem ter izgradnjo novih javnih omrežij,
- odvajanje odplak preko vakumskih sistemov,
- izgradnjo javne kanalizacije s čistilno napravo v večjih naseljih,
- izgradnjo hišnih čistilnih naprav za gospodinjstva, ki jih ni možno priključiti v sistem.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
22
Tako lahko v prihodnje pričakujemo izboljšanje stanja predvsem zaradi izgradnje kanalizacijskega sistema
in čistilnih naprav. Tok reke Dravinje ne bo vseboval kanalizacijskih odplak, odpadne vode se bodo očistile
na izvoru do predpisane stopnje.
•
Odpadki
Na območju LAS izvaja javno službo ravnanja z odpadki komunalno podjetje Komunala Slovenska Bistrica.
Pri zbiranju in odvozu odpadkov sodeluje podizvajalec podjetje Snaga, d. o. o., iz Maribora. Odvoz
odpadkov je organiziran v vseh občinah območja. Odraža se trend naraščanja količine odpadkov in boljši
izkoristek ločenega zbiranja odpadkov.
Na območju občin obratuje eno zbirno odlagališče odpadkov, Pragersko, na površini 367 km2, kjer se lahko
odlagajo tudi nevarni odpadki. Veliko je črnih odlagališč najrazličnejših odpadkov, ki se zelo počasi sanirajo.
Črna odlagališča so nevarna zaradi negativnih vplivov na podzemno vodo. Črna odlagališča se nahajajo
predvsem v gozdovih.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
23
2.1.4.3 Telekomunikacije
Telekomunikacijska infrastruktura je pomemben dejavnik razvoja in omogoča povezanost posameznih
krajev znotraj določenega območja in širše. Za območje LAS velja, da je v večjih krajih oziroma občinskih
središčih telekomunikacijsko omrežje dobro razvito. Še vedno pa v določenih odročnih predelih, v katerih
ni razvitega gospodarstva in turističnih dejavnosti, ni širokopasovnega dostopa do interneta in je
prisotna pomanjkljiva pokritost s signalom mobilne telefonije.
Območje LAS s telekomunikacijskimi storitvami pokrivajo trije operaterji:
- Telekom Slovenije, d. d.,
- T-2, d. o. o. in
- Kabel TV, d. o. o.
Telekom Slovenije kot največji operater na območju LAS svojo dejavnost pokriva iz telefonskih central PX:
Slovenska Bistrica, LC Pragersko, LC Šmartno na Pohorju, LC Videž, LC Vrhole, LC Zgornja Polskava , LC
Makole in LC Poljčane.
Na območju LAS obstaja mnogo naselij, ki nimajo dostopa do širokopasovnih omrežij:
• Ošelj
• Bojtina
• Pečke
• Cezlak
• Planina pod Šumikom
• Dežno pri Makolah
• Pretrež
• Drumlažno
• Radkovec
• Farovec
• Razgor pri Žabljeku
• Fošt
• Rep
• Frajhajm
• Savinsko
• Jelovec pri Makolah
• Smrečno
• Ješovec
• Spodnje Prebukovje
• Jurišna vas
• Stari Grad
• Kočno ob Ložnici
• Kot na Pohorju
• Stopno
• Stranske Makole
• Krasna
• Strug
• Laporje
• Lovnik
• Šmartno na Pohorju
• Štatenberg
• Ložnica
• Tinjska Gora
• Lukanja
• Turiška vas na Pohorju
• Makole
• Malo Tinje
• Urh
• Varoš
• Modrič
• Veliko Tinje
• Mostečno
• Vrhole pri Laporju
• Nadgrad
• Nova Gora nad Slovensko Bistrico
• Zgornja Nova vas
• Zgornje Prebukovje
• Novake
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
24
Na območju občine Makole tudi ni omrežja kabelske televizije ali kakršnekoli oblike prosto dostopnega
javnega brezžičnega širokopasovnega omrežja. Na področju mobilne tehnologije in sorodnih storitev
pokrivata dano območje s svojimi oddajniki operaterja Mobitel, d. d., in Simobil, d. d. Območje je dokaj
dobro pokrito z GSM-signalom in nekoliko slabše z UMTS/HSDPA-signalom.
Zaradi pomembnosti telekomunikacij za razvoj območja in vpliva na kvaliteto življenja bo potrebno v
prihodnje aktivnosti pospešeno usmeriti v zagotavljanje dostopnosti interneta na območjih slabe pokritosti
in nepokritosti.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
25
2.2 GOSPODARSKI POLOŽAJ OBMOČJA LAS
2.2.1 Opis glavnih gospodarskih dejavnosti na območju LAS
Ob neupoštevanju drugih javnih, skupnih in osebnih storitev se največ pravnih oseb ukvarja z dejavnostjo
trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (16,2 odstotka), sledi predelovalna dejavnost
(14,9 odstotka), poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (14,3 odstotka), gradbeništvo
(11,3 odstotka), promet, skladiščenje in zveze (6,9 odstotka) ter gostinstvo (6 odstotkov). Najslabše so
zastopane dejavnosti finančno posredništvo (0,7 odstotka) ter oskrba z električnim plinom in vodo (0,2
odstotka). S kmetijstvom, gozdarstvom, ribištvom se ukvarja 3,2 odstotka pravnih oseb.
Preglednica 9: Število poslovnih subjektov po občinah in po področjih Standardne klasifikacije dejavnosti
na dan 30. september 2007
Dejavnost
Makole
Poljčane
Slovenska Bistrica
Skupaj
Podravje
Slovenija
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo
5
4
54
63
513
3.001
Ribištvo in ribiške storitve
1
0
3
4
23
219
Rudarstvo
0
0
1
1
10
139
Predelovalna dejavnost
8
43
258
309
2.308
19.157
Oskrba z električno energijo, plinom in vodo
1
0
4
5
45
482
Gradbeništvo
18
29
188
235
2.214
19.181
Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
10
49
277
336
3.831
25.539
6
18
100
124
1.255
9.306
10
21
111
142
1.271
9.662
Gostinstvo
Promet, skladiščenje in zveze
Finančno posredništvo
0
3
12
15
324
1.645
14
24
258
296
3.704
27.925
Dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezno socilano zavarovanje
2
2
31
35
305
2.929
Izobraževanje
1
3
21
25
299
2.259
Poslovanje z nepremečninami, najem in poslovne storitve
Zdravstvo in socilano varstvo
Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
2
5
44
51
568
4.089
26
53
350
429
4.727
35.161
Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem
0
0
0
0
0
0
Eksteritirialne organizacije in združenja
0
0
0
0
0
6
1.712
2.070
21.397
160.700
Skupaj
Vir: AJPES
104
254
Bogato industrijsko zaledje imata predvsem občini Slovenska Bistrica in Poljčane. Občina Slovenska
Bistrica ima razvito kovinskopredelovalno, gradbeno, živilsko, lesnopredelovalno in metalurško industrijo.
Na območju občine Poljčane je razvita predvsem lesnopredelovalna industrija.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
26
2.2.2.1 Kmetijstvo in gozdarstvo
2.2.2.1.1 Kmetijstvo
Kmetijstvo je na celotnem obravnavanem področju zelo pomembna gospodarska panoga, ki zagotavlja
številna delovna mesta. Njegova pomembna vloga se kaže tako v pridelovanju hrane kot tudi v ohranjanju
kulturne krajine.
Kmetijstvo se sooča s problemom nizke produktivnosti in s procesi prestrukturiranja. Vzroki nizke
produktivnosti kmetijstva so zlasti v slabi zemljiški in posestni strukturi, nizki stopnji
profesionalizacije ter razmeroma nizki delovni intenzivnosti in še bi lahko naštevali. Nadaljuje se
trend zmanjševanja kmetij ob hkratni zmerni koncentraciji kmetijske proizvodnje (pada število manjših
kmetij in raste število večjih).
Preglednica 10: Število in povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, 2000
Območje LAS
Število družinskih kmetij
1.630
Vsa zemljišča v uporabi (ha)
16.647,78
Kmetijska zemljišča v uporabi (ha)
9.049,72
Število GVŽ
11.533,73
Delovna sila v kmetijstvu na
družinskih kmetijah (PDM)
2.033,86
Povprečna velikost glede na:
Kmetijska zemljišča v uporabi (ha)
5,5
Število glav velike živine (GVŽ)
7,8 (1.478)
Standardizirano pokritje (ESU)
5,08
Delovna sila v kmetijstvu na
družinskih kmetijah (PDM)
1,2
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000
Povprečna ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev območja LAS je v letu 2000 znašala 5,08 ESU,
kar je trikrat manj, kot znaša povprečna ekonomska moč kmetijskih gospodarstev EU (16,8 ESU). Hkrati
je vložek dela na kmetijah območja merjen s polnovrednimi delovnimi močmi (PDM) na ravni EU, kar kaže
na slabo izkoriščenost delovnega potenciala v kmetijstvu in s tem na nizko produktivnost.
Od 4.720 kmetij v letu 1981 je po podatkih popisa na območju občin le še 1630 kmetij. Upad kmetijskih
gospodarstev je tako kot drugod po Sloveniji pričakovan. Kmetijska proizvodnja se koncentrira. Število
kmetij bo upadalo tudi v bodoče.
Kmetije območja, popisane v okviru popisa kmetijstva 2000, so imele skupaj v uporabi 16.647,78 ha
zemljišč. V strukturi rabe zemljišč prevladujejo kmetijska zemljišča. Le-ta na družinskih kmetijah
predstavljajo dobro polovico vseh zemljišč v uporabi. Preračunano na enoto kmetije, imajo družinske
kmetije v uporabi povprečno 5,5 ha kmetijskih zemljišč. V velikostni strukturi prevladujejo družinske
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
27
kmetije z 2 do 5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, kar nakazuje na majhnost kmetij in razdrobljenost
kmetijskih površin. Negativne vplive na konkurenčnost kmetijstva na območju LAS predstavlja odvisnost
pridelave od naravnih razmer. Podnebne spremembe in vse pogostejši pojav daljših sušnih obdobij ter
pojavi neviht s točo povzročajo velik izpad dohodkov v kmetijstvu.
Preglednica 11: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi (ha)
Velikostni razred kmetijskih zemljišč v uporabi, 2000
Območje LAS
Število kmetij
Delež
Skupaj
1.628
100
0<2
443
27,2
2<5
554
34,0
=10
239
14,7
5<10
392
24,1
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
Kljub procesu koncentracije je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev še vedno bistveno manjša kot
v povprečju EU. Neugodna zemljiška struktura predstavlja pomembno oviro pri nadaljnjem razvoju
kmetijstva. Na drugi strani pa razdrobljenost kmetijskih površin prispeva k ohranjanju biodiverzitete,
habitatov in okoljskih posebnosti, kar je z vidika ohranjanja okolja zaželeno.
Odraz majhnosti kmetij so značilne mešane kmetije, ki kombinirajo dohodke iz različnih virov in kjer
je kmetijstvo pogosto predvsem dodatna in ne edina dejavnost.
Po strukturi rabe kmetijskih zemljišč v uporabi zavzemajo travniki in pašniki več kot 60 odstotkov zemljišč,
njive pa le slabih 30 odstotkov, tretja najpomembnejša oblika rabe kmetijske zemlje so vinogradi.
S pridelavo krme na travinju se ukvarja 93 odstotkov kmetij območja. Kvalitetna krma s travnih površin je
najuspešnejša za uspešno rejo prežvekovalcev. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 1991 na
območju občin območja LAS 8.959 ha pašnikov in travnikov, v letu 2000 pa po podatkih popisa kmetijstva
5.893 ha. Površina travinja na kmetijo znaša 3,9 ha. Del teh površin spada v kategorijo absolutnih
travnatih površin, kjer strojna obdelava ni možna, in so namenjena izključno paši. Gre za ekstenzivno
rabo z izredno nizkimi pridelki. Za območje je značilna nizka intenzivnost in neustrezna raba travinja.
Velik problem predstavljajo travniki in pašniki v zaraščanju.
Preglednica 12: Raba kmetijskih zemljišč v uporabi
Skupaj
Območje
LAS
Slovenija
Njive in vrtovi
Št. kmetij
ha
1.630
9.049,72
86.334
456.217,78
Kmečki sadovnjaki
Intenzivni sadovnjaki
Vinogradi
ha
Št. kmetij
ha
Št. kmetij
ha
Št. kmetij
ha
Št. kmetij
ha
2.518,62
871
134,68
81
194,51
770
308,42
1.511
5.893,49
150.178,03
61.132
7.813,16
4.956
3.607,99
35.107
13.786,35
74.183
280.829,25
Št. kmetij
1.524
86.320
Travniki in pašniki
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
28
•
Poljedelstvo
Čistih poljedelskih kmetij na območju občin ni. Vzrok temu so prevladujoče mlade kmetije ter razmeroma
nekvalitetna zemljišča. Njiv prve kategorije praktično ni. Poljedelstvo je v večini primerov povezano z
živinorejo, tako da v setveni strukturi prevladujejo krmne rastline.
Preglednica 13: Družinske kmetije po rabi njiv
Njive in vrtovi
Območje
LAS
Slovenija
Žita za pridelavo zrnja
Št. kmetij
ha
1.524
2.518,62
86.320
150.178,03
Št. kmetij
ha
Krompir
Št. kmetij
Industrijske rastline
ha
Št. kmetij
ha
Krmne rastline
Zelenjava
Št. kmetij
ha
Št. kmetij
1.687,66
992
125,76
160
46,27
663
613,28
993
34,32
55.874
7.813,16
58.353
87.99,97
12.696
10.029,52
39.380
41.035,08
54.882
2.876,86
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
S pridelavo poljščin se ukvarja 1.524 kmetij, ki v povprečju obdelujejo 1,65 ha njiv. Pridelava poljščin
poteka na manjših in razdrobljenih parcelah. V strukturi rabe njiv prevladujejo v 67 odstotkih površine,
namenjene pridelavi žit. Glede na izrazito usmerjenost kmetijstva v živinorejo so druga najpomembnejša
skupina poljščin na njivah krmne rastline, tem sledi krompir in industrijske rastline. Ostale skupine
poljščin so zastopane v manjšem obsegu, za njihovo pridelavo pa je značilno, da je pretežno
razdrobljena. Glavni posevki na območju LAS so koruza, pšenica, ječmen in krompir.
•
Zelenjadarstvo
Zelenjadarstvo je delovno intenzivna panoga, ki zahteva veliko znanja. Za zadosten dohodek zadoščajo
tudi manjše površine. Po podatkih popisa kmetijstva 2000 se na območju LAS z zelenjadarstvom ukvarja
993 kmetij na 34 ha. Zelenjadarstvo se počasi razvija. Pridelovalci niso povezani. Na trgu nastopajo
posamično. Razvoj te panoge bo pospešila ureditev tržnice v Slovenski Bistrici. Manjka animacija in
znanje pridelovalcev. Glede na vedno večjo osveščenost prebivalcev glede zdravega načina življenja
predstavlja ta panoga tržno nišo področja.
•
ha
1.184
Sadjarstvo
Različni scenariji razvoja slovenskega kmetijstva prikazujejo, da ima sadjarstvo kot panoga velike
možnosti za nadaljnji razvoj, saj omogoča primerljiv dohodek na relativno manjših površinah v primerjavi z
drugimi kmetijskimi panogami.
Za intenzivno sadjarstvo so primerne predvsem položne sončne lege na pobočjih gričevja. Glede na
podnebne in talne razmere na območju LAS dobro uspevajo jabolka, hruške, breskve, češnje, marelice,
jagode, maline itd. Vso našteto sadje je možno pridelovati in prodajati v integrirani ali ekološki pridelavi.
Leta 1992 je bil za območje upravne enote Slovenska Bistrica izdelan Razvojni program sadjarstva, v
katerem so se opredelile površine, na katerih bi se naj prednostno razvijalo sadjarstvo, ki velja za eno
redkih dejavnosti, ki lahko z visoko donosnostjo na malih površinah uspešno kljubuje tudi razdrobljeni
posestni strukturi. V takratni oceni so avtorji zapisali, da je na tem območju (vključujoč občino Oplotnico)
primernih leg za sadjarstvo okrog 2.500 ha. Te se razprostirajo od hribovitih predelov na območju Haloz
do višje ležečih predelov Pohorja. Za intenzivno sadjarstvo so primerne predvsem položne sončne lege
na pobočjih gričevja. Po podatkih Kmetijsko svetovalne službe Slovenska Bistrica zavzemajo trajni nasadi
okoli 200 ha kmetijskih površin. Podatek nakazuje, da je na območju še veliko površin, primernih za
sadjarstvo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
29
Kmečki sadovnjaki so bili evidentirani na 871 kmetijah in zavzemajo 134,68 ha površin oziroma 0,15 ha
na kmetijo. Žal teh sadovnjakov v veliki meri v naravi ni več. Tovrstni sadovnjaki so dohodkovno manj
zanimivi, kar je glavni razlog za njihovo opuščanje.
Po podatkih popisa kmetijstva 2000 se na območju LAS z intenzivnim sadjarstvom ukvarja 81 kmetij.
Povprečna površina intenzivnih sadovnjakov na kmetijo je 2,4 ha. Najpomembnejša sadna vrsta na
območju LAS je jablana. V intenzivnih sadovnjakih zavzemajo jablane 89 odstotkov površin in
predstavljajo 96 odstotkov vseh rodnih dreves. Po podatkih popisa je na območju LAS 173 ha intenzivnih
jablanovih nasadov na skupaj 72 kmetijah. Obnove in širitve sadovnjakov zaostajajo za pričakovanji.
Dohodkovni položaj sadjarjev se slabša, podobno kot v ostalih kmetijskih panogah. Velika ponudba sadja
jeseni, takoj po obiranju nakazuje na premalo hladilnih kapacitet. Dodatne hladilne kapacitete bi
proizvajalcem sadja omogočale prilagajanje prodaje sadja razmeram na trgu (povpraševanje in cene).
Ukrepi bodo potrebni tudi v smeri zmanjševanja vpliva klimatskih sprememb na kakovost pridelka. Za
zmanjšanje tega vpliva bo potrebno zagotoviti tehnologijo, ki bo čimbolj izničila negativne vplive na
količino in kakovost pridelanega sadja. Nekateri pridelovalci so namestili mreže proti toči, druge bo k temu
še potrebno spodbujati. Prav tako bo potrebno zaradi sušnih obdobij razmišljati v smeri zagotovitve
ustreznih namakalnih sistemov, pri katerih bo poraba vode najmanjša (kapljično in mikroroševanje).
Stremeti bo potrebno k obnovi sadovnjakov z zasajevanjem z ustreznimi in aktualnimi sortami, ki jih
zahteva evropski trg in ki bodo zagotavljale ustrezno produktivnost.
•
Vinogradništvo
Vinogradništvo na območju LAS ima bogato tradicijo. Prvi zapisi o vinogradništvu segajo v stari vek, v
naših krajih pa so ga zasnovali Kelti, Rimljani pa so ga razširili in izboljšali. Kakovost vin tržnih
pridelovalcev območja LAS je na visoki ravni, kar potrjujejo ocene vin z mnogoštevilnih ocenjevanj.
Ponudba je pestra.
Vinogradništvo je razvito na obronkih Pohorja ter na obrobnem pogorju Haloz. Večji strnjeni kompleksi
vinogradov se pojavljajo na območju Ritoznoja (skupno 80 ha), Kovače vasi, Visol in Polskave. Manjše
gorice, ki so plod novega rodu vinogradnikov, se pojavljajo na območju Tinjske Gore, Gabernika,
Ogljenšaka, Nove Gore ter povsem na drugem koncu območja, na območju občin Poljčane in Makol v
Lovniku, Studenicah, Pečkah, Klečah, Hrastovcu, Starem Gradu, Sv. Ani, Štatenbergu in še bi lahko
naštevali. Ti vinogradi so povsem drugačni kompleksi od prej naštetih (manjši, razdrobljeni, težji za
obdelavo itd.).
Po podatkih popisa kmetijstva se je v letu 2000 na območju LAS z vinogradništvom ukvarjalo 770 kmetij.
Skupno so obdelovale 308 ha vinogradov. Glede na povprečno velikost kmetij sodi vinogradništvo med
proizvodne usmeritve z največjo zemljiško razdrobljenostjo. Povprečen obseg, 0,4 ha vinograda na
kmetijo, je majhen in velika večina kmetij, ki se ukvarja z vinogradništvom, je družinskih. Tehnološka
opremljenost vinogradnikov je zelo raznolika, odvisna od velikosti, preteklosti, tradicije, usmeritve,
iznajdljivosti in uspešnosti. Večini vinarjev je vinarstvo dodatna dejavnost.
Na območju LAS potekata dve vinski turistični cesti, in sicer Podpohorska in Haloška. V letu 2000 je bila
postavljena turistična signalizacija.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
30
Vinogradniki se povezujejo v društvene oblike povezovanja. Za večjo prepoznavnost domačih vin je
potrebno več vlaganj v blagovne znamke ter iskanje novih oblik marketinške prodaje. Ob presežni
ponudbi vin na domačem trgu in nizkih prodajnih cenah glede na stroške pridelave, je možen izhod večja
usmeritev v izvoz in razvoj novih načinov prodaje in zagotavljanja dohodkov, kamor sodi tudi razvoj
vinskega turizma. Primerna pridelava, ustrezno kletarjenje in trženje so pomembni za uspešno prodajo
vina.
Za povečanje konkurenčnosti na vinskem trgu bodo potrebni večji napori v smeri izboljšanja
organiziranosti vinogradnikov in vinarjev, vlaganja v nove tehnologije kletarjenja in trženjska
znanja ter večja vlaganja v promocijo in razvoj vinskega turizma.
•
Živinoreja
Živinoreja je osrednja in najpomembnejša panoga kmetijstva območja LAS, saj je kar 91 odstotkov kmetij
usmerjenih v živinorejo. Razmeroma majhne spremembe na področju doseženih cen ob močnem
povečanju cen krme silijo proizvajalce v slabši ekonomski položaj. Zelo se je poslabšal položaj
prašičerejcev.
Po podatkih popisa kmetijstva leta 2000 so na območju LAS skupno redili 11.534 glav velike živine (GVŽ).
Za družinske kmetije je značilna razmeroma majhna in razdrobljena prireja. V povprečju redijo 7,8 GVŽ
na kmetijo.
Preglednica 14: Družinske kmetije po številu GVŽ
Območje
Družinske
kmetije z
GVŽ
Skupaj
GVŽ
Družinske
kmetije z
govedom
Skupaj
govedo
Krave
molznice
Krave
molznice
Družinske
kmetije
s
prašiči
Skupaj
prašiči
Območje
LAS
1.478
11.534
1.191
12.028
522
3.081
1.190
6.705
Slovenija
77.189
442.787
56.070
483.511
28.574
136.840
44.606
390.155
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
Naravne danosti ter velik delež travinja, 65,1 odstotka, v strukturi kmetijskih zemljišč narekujejo
govedorejo kot prevladujočo kmetijsko panogo na območju LAS. Govedoreja se razvija v več smereh.
Govedorejske kmetije se specializirajo v mlečno proizvodnjo, rejo krav dojilj in rejnic (Pohorje beef) ali pa
pitajo mlado pitano govedo.
Bogato tradicijo ima tudi prašičereja, ki pa ne napreduje tako, kot bi si želeli. Prašičereja je druga
najpomembnejša živinorejska usmeritev območja. Po podatkih popisa kmetijstva leta 2000 se je z rejo
prašičev ukvarjalo 1.190 kmetij. Kmetije skupno redijo 6.705 prašičev. Povprečno kmetija, usmerjena v
prašičerejo, redi 5,6 prašičev. Večina rejcev ima prašiče le za domačo porabo.
Z rejo krav se po podatkih popisa kmetijstva v letu 2000 ukvarja 522 kmetij. Med proizvodnimi
usmeritvami prevladuje prireja mleka. V povprečju redijo 5,9 krav na kmetijo. Pri nas sta najmočneje
zastopani svetlo lisasta in črno bela pasma. Proizvodnja mleka po kmetiji se povečuje.
Po podatkih popisa kmetijstva 2000 se z ovčjerejo ukvarja 39 kmetij, ki imajo skupaj 595 ovac. 62 kmetij
redi 237 koz. Razvoj te panoge bi pospešila klavnica za drobnico, organiziran odkup in skupen
nastop na trgu.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
31
Ovčjereja in kozjereja sta tisti gospodarski panogi, ki pomagata ohranjati kulturni videz krajine na za
kmetijstvo najtežjih področjih. Na območju LAS je področij, ki so primerna le za rejo drobnice, veliko,
predvsem na območju občin Makole in Poljčane. Drobnica je tista, ki lahko pripomore k ohranjanju
poseljenosti tudi na najbolj odmaknjenih predelih in kmetijam ob zadostni intenzivnosti nudi primeren
zaslužek za preživetje. Hkrati pa je izredno privlačna panoga za turiste.
Za mnoge kmetije je pomemben vir dohodka perutninarstvo.
Preglednica 15: Družinske kmetije po tipu kmetovanja (št.)
Slovenija
Območje
LAS
Odstotek
Vsa
Število
kmetijska
družinskih
zemljišča v kmetij
uporabi
485.878,84
86.467
9.049,72
Poljedelstvo
Vrtnarstvo
Trajni
nasadi
Pašna
živina
Prašiči in
perutnina
Mešana
rastlinska
pridelava
Mešana
živinoreja
Mešana
rastlinska
pridelava in
živinoreja
13.598
Nerazvrščene
kmetije
2.819
438
9.920
22.284
2.028
10.975
24.369
29
4
152
459
64
180
489
251
2
9,3
28,2
3,9
11,0
30,0
15,4
0,1
1.630
100,0
1,8
0,2
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
36
Na območju LAS je stopnja specializacije v kmetijstvu nizka. Po podatkih popisa kmetiIjstva 2000 je na
območju občin tega območja le 43,4 odstotka specializiranih gospodarstev.
Izstopa dva tipa kmetovanja, in sicer:
- prevladujoči tip je mešana živinoreja (30 odstotkov), sledi
- pašna živinoreja (28 odstotkov).
Več kot polovica kmetij (56 odstotkov) sodi v enega od tipov z mešano pridelavo, bodisi v tip mešana
živinoreja, mešana rastlinska pridelava ali pa kombinacija obojega.
Za rastlinsko pridelavo je značilna intenzivna specializacija na področju gojenja trajnih nasadov; vanj se
uvrša 9,3 odstotka vseh kmetij ter zmerna specializacija na področju poljedelstva in vrtnarstva. Visok
delež kmetij v poljedelstvu ter majhne povprečne površine (1,65 ha), kažejo na nizko stopnjo
specializacije in razdrobljenost poljedelske pridelave.
Preglednica 16: Ekonomska velikost družinskih kmetij (ESU)
Območje LAS
Slovenija
Skupaj
<2
2-<4
4-<8
8-<16
>=16
1.630
86.336
802
40.708
363
22.673
243
13.900
124
6.180
98
2.875
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
Z obsegom in vrsto kmetijske pridelave je tesno povezana tudi povprečna ekonomska velikost družinskih
kmetij. Po podatkih popisa kmetijstva 2000 le-ta na območju LAS znaša 5,08 ESU. Skoraj polovica kmetij
ima ekonomsko moč manjšo od 2 ESU. Nizko raven ekonomske moči kmetij območja izkazuje podatek,
da je le 6 odstotkov kmetij, ki razpolagajo z ekonomsko močjo, večjo od 16 ESU (povprečje EU). Eden od
vzrokov za nizko produktivnost je neugodna starostna in izobrazbena struktura nosilcev kmetijskih
gospodarstev.
V starostni sestavi gospodarjev na družinskih kmetijah prevladujejo starejši gospodarji. Po podatkih
popisa kmetijstva je bila v letu 2000 več kot polovica gospodarjev na kmetijah starejših od 55 let, delež
gospodarjev mlajših od 45 let znaša le 25 odstotkov.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
32
Preglednica 17: Starostna struktura gospodarjev na družinskih kmetijah na območju LAS
2000
Število
1.630
411
375
844
Skupaj
< 45 let
45-55 let
>=55 let
Delež
100
25
23
52
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
Poklicna usposobljenost na področju kmetijstva je nizka. Gospodarji imajo večinoma samo praktične
izkušnje.
Gospodarji na družinskih kmetijah se glede na doseženo raven šolske izobrazbe močno razlikujejo od
povprečja aktivnega prebivalstva območja. 42 odstotkov gospodarjev ima končano vsaj poklicno ali
srednješolsko izobrazbo, 56 odstotkov gospodarjev pa ima končano le osnovno šolo ali je brez formalne
izobrazbe.
Mlajši nosilci kmetij imajo v povprečju višjo stopnjo formalne izobrazbe in so tudi bolje usposobljeni za
delo v kmetijstvu ter so se sposobni in pripravljeni učinkoviteje prilagajati tehnološkim spremembam in
razmeram na trgu.
Preglednica 18: Splošna in kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah na območju LAS
Izobrazba
Gospodarji skupaj
Splošna izobrazba
Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska izobrazba
Osnovnošolska izobrazba
Poklicna izobrazba
Srednješolska izobrazba
Višja, visoka strokovna, univerzitetna ali podiplomska izobrazba
Kmetijska izobrazba
Samo praktične izkušnje
Tečaji iz kmetijstva
Poklicna kmetijska izobrazba
Srednja, višja, visoka strokovna, univerzitetna ali podiplomska kmetijska izobrazba
Drugo
Število
1.630
Delež %
100
124
785
441
240
40
8
48
27
15
2
1.327
103
53
52
95
81
6
3
3
6
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
Stanje glede poklicne usposobljenosti gospodarjev, izhajajoč iz meril dosežene formalne kmetijske
izobrazbe, je še manj ugodno. 81 odstotkov gospodarjev ima le praktične izkušnje iz kmetijstva, samo 19
odstotkov gospodarjev je končalo vsaj enega od programov kmetijskega izobraževanja.
Preglednica 19: Družinski člani in redno zaposleni na kmetijah (št.)
Osebe
Območje LAS
5.829
Ne delajo na
kmetiji
1.246
Delajo na kmetiji
gospodarji
ostali
PDM
1.630
2.953
2.033,86
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000, www.stat.si
Delovna sila v kmetijstvu, izražena v ekvivalentih polnovredne delovne moči (PDM), je po podatkih popisa
kmetijstva v letu 2000 obsegala 1.985,50 PDM. Glede na majhno povprečno velikost kmetije je povprečni
obseg delovne sile, izražen v PDM, razmeroma visok in znaša 1,2 PDM na kmetijo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
33
•
Ekološko kmetijstvo
Maja 2001 je bila sprejeta Kopenhagenska dekleracija, ki so jo podpisali ministri vlad po vsej Evropi. V
njej je zapisano:
- Ekološko kmetijstvo je izjemno pomembno orodje, ki vsebuje potencial za sodelovanje pri
istočasnem reševanju vrste problemov, povezanih s pridelavo hrano, okoljem, varstvom živali in
razvojem podeželja.
- Zaradi povpraševanja potrošnikov po certificiranih ekoživilih postajajo ekološka živila in kmetijstvo
izjemno velika priložnost za evropske pridelovalce.
- Ekološka živila in kmetijstvo v Evropi je potrebno pospešeno razvijati.
Ekološko kmetijstvo v Sloveniji predstavlja pomembno tržno nišo. Obseg ekološkega kmetijstva in
prometa z ekoživli povsod po svetu, še predvsem v Evropi, nenehno narašča. V Sloveniji trenutno
povpraševanje po ekoloških pridelkih presega ponudbo.
Na območju LAS je po podatkih MKGP bilo v letu 2006 21 ekoloških kmetij s certifikatom. Po podatkih
KSS Slovenska Bistrica se je število ekoloških kmetij območja povzpelo na 35 kmetij (31 v občini
Slovenska Bistrica, tri v občini Makole in ena v občini Poljčane). Število ekoloških kmetij na območju
raste, vendar pa se sorazmerno s tem ponudba ekoloških živil na trgu ne povečuje. Razlogov za to je več.
Eden izmed njih je v prevladujoči usmeritvi (ekološki) kmetij. Na večini kmetij v ekološki pridelavi
prevladuje živinoreja (reja govedi - Pohorje beef), čeprav je največje povpraševanje potrošnikov po
zelenjavi, sadju, medu, jajcih in nemesnih predelanih živilih (mlečni izdelki, kruh, moka). Del mesa se
proda pod blagovno znamko Pohorje Beef. Ostali proizvodi iz ekoloških kmetij prihajajo na tržišče v
manjših količinah in se običajno porabnikom ponudijo neposredno: na domu in na tedenski ekotržnici
(Maribor). Tržne poti za ekološke pridelke in proizvode do ciljnih uporabnikov bo potrebno še razviti (vrtci,
domovi za ostarele, bolnišnice itd.). Poleg vzpostavitve ustreznega trženja bo potrebno spodbujati
vzpostavitev in povečanje proizvodnje, ki bo zadovoljila povpraševanje ter informirati uporabnike.
Neizkoriščen potencial predstavlja ekološko kmetijstvo v navezavi s turizmom (razvoj ekoloških turističnih
kmetij, gostinstvo (gastronomija)).
Za območje LAS je značilna majhna ponudba proizvodov (nizek tržni delež ekoloških proizvodov) in
slaba tržna organiziranost ponudnikov.
Zanimanje kupcev za ekološke proizvode iz leta v leto narašča. Zato je smiselno spodbujati proizvodnjo
raznovrstnih ekoloških proizvodov (siri, jajca, mleko, zelenjava, sadje in drugo) ter povezovanje in
organiziranje tržnih pridelovalcev ekoloških kmetijskih proizvodov in ekoživil ter vzpostaviti navezavo s
turizmom.
Kljub objektivnim pogojem ima območje LAS malo prepoznavnih izdelkov ali pridelkov, ki bi imeli
skupne tržne temelje na zaščitenih blagovnih znamkah. Izpostaviti je potrebno znamko Pohorje Beef in
Štajersko prekmursko bučno olje.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
34
2.2.2.1.2 Gozdarstvo
Po površini, strukturi in kvaliteti gozdov je območje LAS med bogatejšimi in kot takšeno predstavlja
pomemben vir dohodka številnim kmetijam. Žagarstvo in lesnopredelovalna industrija sta na območju
pomanjkljivo razvita, saj večino lesa zapusti območje v obliki surovine. Po podatkih Zavoda za gozdove je
na območju 17.956 ha gozdov. Od tega jih je 32 odstotkov v državni lasti. Povprečna velikost posesti se
giblje okoli 2,5 ha za celotno področje. V velikosti posesti se pojavljajo precejšnje razlike med ravnino
(manj kot 2 ha) in Pohorjem (15 ha). Povprečna lesna zaloga na hektar znaša 311,58 m3, kar je precej
več kot slovensko povprečje, ki znaša 262,12 m3. Povprečni letni prirast območja je 8,56 m3/ha, kar je
prav tako nad slovenskim povprečjem. V skladu z gozdno gospodarskimi načrti bi lahko skupaj letno
sekali 93.340 m3. Razlog znatno manjše sečnje so razdrobljenost posesti, visoki stroški in nefunkcionalen
trg lesnih asortimentov.
Preglednica 20: Gozdni fondi
Občina
Površina
(ha)
Lesna zaloga
(m3)
Prirastek
(m3)
Etat
(m3)
Makole
Poljčane
Slov. Bistrica
Skupaj
1.932,85
2.073,14
13.950,47
17.956,46
609.103
591.682
4.662.436
5.863.221
17.736
16.228
120.855
154.819
9.911
9.392
74.340
93.643
Lesna zaloga
(povprečna)
(ha)
315,13
285,40
334,21
311,58
Prirastek
(ha)
Etat
(ha)
9,18
7,83
8,66
8,56
5,13
4,53
5,33
14,99
Vir: Zavod za gozdove Maribor, 2008
V zadnjih letih se pojavlja problem zaraščanja kmetijskih površin z gozdom na Pohorju in obrobju Haloz.
Nizke odkupne cene hlodovine v kombinaciji z majhnimi povprečne velikosti posesti ne dajejo zadostnih
zaslužkov za normalno preživljanje družine. Razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na les, odpira
možnosti za povečanje dohodka na kmetiji.
Na področju lesne stroke se pojavljajo številni manjši obrtniki, ki se ukvarjajo predvsem z mizarstvom in
montažo. Na območju LAS delujeta dve večji podjetji, ki se ukvarjata s predelavo lesa, in sicer sta to Aha
Emmi, predelava aluminija, d. o. o., ter Lip Poljčane, d. d.
2.2.2.1.3 Dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Kmetijstvo je bilo v preteklosti prvenstveno omejeno na pridelavo hrano. Spremembe ekonomskega
sistema pa so odprle priložnosti za doseganje dodatnega dohodka kmetij in razvoj novih delovnih mest v
finalizaciji kmetijske pridelave, domači predelavi in trženju pridelkov. Vse to posredno odpira možnosti
spremljajočim, zlasti storitvenim dejavnostim v okolju in omogoča razvoj novih delovnih mest in večjo
ekonomsko aktivnost podeželja nasploh.
Dopolnilne dejavnosti so na kmetijah območja LAS prisotne že dalj časa. Kmetje so se že od nekdaj,
poleg kmetovanja, ukvarjali še z drugimi dejavnostmi, na začetku za lastne potrebe, kasneje pa za trg,
predvsem z namenom izboljšanja svojega socio-ekonomskega položaja. Čeprav se dopolnilne dejavnosti
razvijajo ves čas, je v zadnjih letih zanimanje zanje, predvsem zaradi poslabšanja položaja kmetijstva in
manjše možnosti zaposlitve zunaj kmetije, še poraslo. Razmere, kot so majhnost kmetij in težavnejše
razmere za kmetijsko pridelavo, še dodatno silijo kmeta v iskanje dodatnih možnosti ustvarjanja dohodka.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
35
Preglednica 21: Dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Občina
Število kmetij
Občina Makole
7
Občina Poljčane
7
Občina Slovenska Bistrica
84
Skupaj
98
Delež (%)
7
7
86
100
Vir: AJPES 2008
Po podatkih AJPES-a se na območju LAS ukvarja z dopolnilno dejavnostjo 98 kmetij. Po številčnosti
izstopajo predvsem štiri glavne dejavnosti:
- perutninarstvo,
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in orodji (čiščenje cest in vzdrževanje, storitve za
rastlinsko pridelavo, žaganje in razrez lesa),
- turizem na kmetiji (turistične kmetije) in
- vrtnarstvo.
Ostale dejavnosti, kot so pridobivanje in prodaja energije iz vodnih virov, dejavnosti, povezane s
tradicionalnimi znanji na kmetiji in drugo so zastopane v manjšem številu.
Preglednica 22: Najpomembnejše dejavnosti na družinskih kmetijah
Poljčane
Perutninarstvo
Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in
opremo
Turizem na kmetiji (turistične kmetije)
Pridobivanje in prodaja energije iz vodnih virov
Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji
Vrtnarstvo
Drugo
Skupaj
Makole
1
4
Slovenska Skupaj
Bistrica
1
28
30
4
30
38
1
/
/
1
1
/
/
1
7
7
3
2
3
3
15
84
5
2
3
5
15
98
Vir: AJPES, 2008
Z vse večjo industrializacijo in razvojem velikih urbanih središč se širi povpraševanje po sadju in
izdelkih iz sadja, tako da lahko predelava sadja na kmetijah predstavlja pomemben dodaten vir
dohodka.
2.2.2.1.3 Živilska industrija
Na območju LAS je razvita živilskopredelovalna industrija na področju proizvodnje vina iz grozdja (Klet
Bistrica), proizvodnja olj (Tovarna olja GEA, d. d.), pekarstvo (Hlebček, d. o. o., Pekarstvo Bismilaj, d. o.
o., Pekarna Grobin), predelava mesa (Gregor Šteinfelsher, s. p.), testeninarstvo (Suzana Lah, s. p.) ter
drugo.
Živilskopredelovalna industrija v zadnjih letih po številnih kazalnikih beleži nazadovanje, kar je predvsem
rezultat kasnejšega odpiranja trgov in sorazmerno visoko razvite trgovine. Zaostrile so se konkurenčne
razmere na domačem in tujem trgu. Podjetja na področju predelave živil so precej naporov vložila v
prilagoditev proizvodnje in ponudbe s kakovostnimi standardi EU ter premalo v raziskave in razvoj.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
36
Konkurenčna priložnost kmetovalcev območja ter vseh vzdolž agroživilske verige se kaže v dolgoročni
usmeritvi v proizvodnjo in trženje kakovostne hrane. Kmetovalce in podjetja bo potrebno spodbujati k
vključevanju v različne sheme kakovosti. Slovenija ima šest različnih shem kakovosti, v katere se lahko
vključijo proizvajalci in zaščitijo svoje proizvode. Štiri od teh shem (označba porekla, geografska označba,
zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava) so urejene z evropskimi predpisi, dve (višja
kakovost in integrirana pridelava) pa potekata na nacionalni ravni.
2.2.2.1.4 Turizem
Število obiskov in nočitev
Turizem je danes ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu. Je gospodarska panoga, ki
bo po napovedih Svetovne turistične organizacije do leta 2020 še naprej rasla. Turizem ima enega
največjih proizvodnih panožnih multiplikatorjev (1,8), saj povezuje številne druge gospodarske dejavnosti,
pospešuje lokalni in regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost prostora z vidika naravnih vrednot in
kulturne dediščine. Nudi zaposlitvene možnosti, zlasti mladim.
Območje LAS ima v geografskem pogledu zelo ugodne naravne pogoje za razvoj turizma. Osnova za
razvoj turizma so kulturne in naravne znamenitosti, ki jih je na tem območju veliko.
Po podatkih Statističnega urada RS je območje LAS leta 2004 obiskalo 5.723 domačih in tujih turistov, ki
so ustvarili 19.492 nočitev, kar predstavlja 0,25 odstotka vseh nočitev v Sloveniji. V obdobju od 2002 do
2004 beležimo porast števila nočitev za 9 odstotkov.
Število turistov je glede na leto 2003 upadlo za 6 odstotkov. Delež tujih turistov na območju LAS znaša le
22 odstotkov in je dosti nižji od deleža tujih turistov na nacionalnem nivoju. Le-ta je v letu 2004 znašal 64
odstotkov. Značilen je upad števila tujih turistov.
Preglednica 23: Število turistov in nočitev na območju LAS
Število turistov
Skupaj Domači Tuji
indeks
2002 5876
4221
1655
84,4
2003 6080
4501
1579
103,5
2004 5723
4410
1313
94,1
Število nočitev
2002 17861
2003 18493
2004 19492
13263
13487
15531
4598
5006
3961
83
103,5
105,4
Vir. Statistični urad RS
Na območju LAS se beležijo minimalne spremembe pri povprečni dobi bivanja turistov; ta se giblje okoli
treh nočitev na turista in je malenkost nižja kot na nacionalni ravni.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
37
Preglednica 24: Povprečna doba bivanja
Leto
Število turistov Število nočitev Povprečna doba bivanja
2002
5876
17861
3,04
2003
6080
18493
3,04
2004
5723
19492
3,41
Vir: Statistični urad RS Slovenije, lastni preračuni
Nastanitvene zmogljivosti
Preglednica 25: Nastanitvene zmogljivosti na območju LAS
Leto
Število objektov
Število sob
Ležišča
2003
12
94
2004
9
89
343
366
Vir: Statistični urad RS Slovenije, lastni preračuni
Območje LAS ima dokaj stabilno, toda nezadostno ponudbo predvsem kvalitetnih nastanitvenih kapacitet
(te so nižjega kakovostnega razreda). Ta je po podatkih Statistične urada RS v letu 2004 obsegal 366
ležišč.
Preglednica 26: Vrste in zmogljivosti turističnih nastanitvenih objektov
Vrsta objekta
Število objektov
Število sob
Hoteli
1
20
Gostišča
3
15
Apartmaji
1
14
Planinski domovi in koče
2
32
Delavski počitniški domovi
1
3
Drugi gostinski nastanitveni
objekti
1
5
Skupaj
9
89
Število ležišč
50
31
78
162
10
35
366
Vir: Statistični urad RS Slovenije, lastni preračuni
Največ nočitvenih kapacitet nudijo planinski domovi in koče, ki se nahajajo na področju Pohorja. Nosilec
turistične dejavnosti na območju LAS je zimsko športno-rekreacijsko središče RTC Trije kralji – Penzion
Jakec*, ki nudi tudi največ ležišč. V neposredni bližini območja se nahajata dva večja zimsko športna
središča - Rogla in Areh.
V zadnjih letih ne beležimo pomembnega povečanja prenočitvenih zmogljivosti. Posebej nezadovoljivo
stanje na področju turističnih kapacitet je na podeželju v izjemnih krajinskih in dediščinskih območjih, kar
zmanjšuje konkurenčnost turističnega gospodarstva na področju raznovrstnosti, kvalitete in zmogljivosti.
Vzroke za takšno stanje lahko najdemo v številnih administrativnih ovirah, pomanjkanju kakovostnega
svetovanja, pomanjkanju finančnih sredstev in drugo.
Po podatkih Turistično informativnega centra Slovenska Bistrica v turističnem gospodarstvu deluje okoli
59 poslovnih subjektov. Od tega je 23 restavracij in gostiln, 7 turističnih kmetij, 25 vinotočev in vinskih kleti
ter 5 turističnih agencij.
Z razvojem turizma se na območju LAS ukvarja tudi Turistično informativni center Slovenska Bistrica ter
16 turističnih društev, ki so vključena v Turistično zvezo Slovenska Bistrica. Imajo pomembno vlogo pri
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
38
pospeševanju turizma v lokalnem okolju in predvsem pri razvijanju turistične kulture. So eden izmed
partnerjev pri oblikovanju turistične ponudbe na lokalni ravni.
Turizem na območju LAS glede na temeljne kvantitativne kazalce beleži padec števila turistov in porast
domačih nočitev. Ponudba nastanitvenih kapacitet je na nizki kakovostni ravni ter bolj ali manj stagnira.
Turizem na kmetiji
Temeljni okvir podeželskega turizma, turistične kmetije kot izhodišče za izlete do naravnih in kulturnih
znamenitosti, je premalo razvit. Turistične kmetije ne nudijo prenočitvenih kapacitet, ponudba je
premajhna, razdrobljena in nepovezana. Vzrok za takšno stanje je splošna nerazvitost turizma območja,
ki ne omogoča nenehnega pretoka turistov.
Preglednica 27: Turistične kmetije po občinah območja LAS
Turistične
kmetije
Makole
Turistična kmetija Ačko
Poljčane
Turistična kmetija Zorin
Turistična kmetija Turizem Lovrenčič
Slovenska Bistrica
Turistična kmetija Goričan
Turistična kmetija Kropec
Turistična kmetija Jokl
Turistična kmetija Janžič
Vir: TIC Slovenska Bistrica
Turizem na kmetiji predstavlja dodatno oziroma dopolnilno dejavnost kmetijam. Gostje, ki prihajajo na
kmetije, zahtevajo vedno več. Dober zrak in dobra hrana ter zanimiva in privlačna lokacija kmetije niso
več dovolj. Zaradi intenzivnega načina življenja se pojavljajo potrebe po aktivnem dopustu. Veliko
možnosti za uresničitev želja po rekreaciji imajo predvsem kmetije v višje ležečih predelih Pohorja
(osamljene kmetije) v bližini športnih centrov (smučišča, jezera …). Obstajajo pa tudi naravne danosti:
možnosti planinarjenja, jahanja, vožnje z gorskimi kolesi in drugo.
Potrebno bo veliko truda in promocije, če bodo lastniki hoteli preseči lokalne ovire in se kosati s
konkurenčno ponudbo na Slovenskem. Razlogoi, zakaj se kmetije ne odločajo za dejavnost turizma, so:
ni dovolj velikega interesa, ni znanja in ni kapitala. Vse to bo potrebno s premišljenimi ukrepi odpraviti.
Ostala turistična infrastruktura na območju LAS
Vinsko turistične ceste spadajo pod posebne tematske poti, ki temeljijo na kulinariki in vinski ponudbi in
kot takšne so odlična dopolnitev primarne turistične ponudbe in vir za oblikovanje integralnih turističnih
produktov.
Na obstoječem omrežju cest v vinorodnih območjih občin med Pohorjem in Halozami potekata dve vinsko
turistični cesti:
- Podpohorska vinska cesta (VTC 17), ki vodi od Poljčan čez Makole, Janški Vrh, Gorco,
Podlehnik, čez Majski in Turiški vrh skozi Hrastovec do Zavrča,
- Haloška vinska cesta (VTC 11), ki vodi iz Frama čez Ritoznoj, Kovačo vas, Slovensko Bistrico,
Vinarje in Škalce do Slovenskih Konjic.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
39
Vinsko turistični cesti povezujeta vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo ter
naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Opredeljen segment turistične ponudbe je
razvit, vendar pa ga je potrebno še aktivneje vključevati in integrirati v integralne turistične
proizvode.
Kolesarske poti predstavljajo poseben segment športne turistične infrastrukture, za katerega je značilna
specifična in zahtevna infrastruktura. Na območju LAS sta razviti dve krožni kolesarski poti, ki temeljita na
športno-rekreativni turistični ponudbi, to sta Močvirska kolesarska pot in Granitna kolesarska pot. Ob
poteh so postavljene smerne table za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti. Obe poti sta tudi vključeni
v kolesarske mreže in se navezujeta na mednarodno Jantarno kolesarsko pot, ki povezuje Baltiško morje
z Jadranskim. Po pobočjih Pohorja od Belvija do Koče na Kremžarjevem vrhu nad Slovenj Gradcem
poteka kolesarska transverzala.
Zaradi geografskih značilnosti in ohranjene ter lepe narave je obstoječe območje primerno za kolesarjenje
in ježo. Na določenih področjih so kolesarske poti in steze urejene, na nekaterih pa je te potrebno še
urediti in povezati v skupni produkt.
Na območju LAS obstajajo številne druge tematske poti (približno 22), ki potekajo večinoma po območju
Pohorja in Boča, v manjši meri pa na področju Haloz. Potekajo po naravnem okolju in dajejo možnost
poznavanja številnih rastlinskih in živalskih vrst ter novonastalih umetnin. Zanje skrbijo in jih opremljajo
planinska, turistična in druga društva območja. Potreben je nadaljnji razvoj in širitev tematskih poti ter
vključitev v turistično ponudbo.
Na območju LAS se kaže veliko pomanjkanje raznovrstnih turističnih zmogljivosti in ponudb. Ta
ugotovitev nakazuje strategijo razvoja v smeri formiranja, povezovanja in trženja novih turističnih
produktov na podlagi povezovanja naravnih in kulturnih potencialov (prenočitve na podeželju, vaška jedra,
ekološki proizvodi, kolesarske steze, tematske poti, vinske ceste in drugo).
Območje LAS je bogato z raznovrstnimi naravnimi vrednotami in kulturno dediščino, katerih posamezni
deli so zapostavljeni in nepovezani. Zato je potrebno nameniti posebno pozornost posameznim
vrednotam in spomenikom na tem področju.
Ključne atraktivnosti na območju LAS
Glede na atraktivnost in možnosti kakovostne ponudbe na območju LAS poudarjamo naslednje
pomembne naravne vrednote in kulturno dediščino:
-
-
-
Krajinski park Boč – Donačka gora, ki se ponaša s številnimi naravnimi vrednotami (18). Sega v
občine Poljčane, Ptuj in Šmarje pri Jelšah. Park vključuje tudi del naselij s prvinami tipičnega
stavbartsva.
Krajinski park Štatenberg se nahaja v občini Makole. Obsega grajski grič z gradom Štatenberg in
okolico na območju sotočja Dravinje in Ložnice. Ožje območje zajema grad z okoliškim parkom in
grajskimi ribniki, širše območje pa zajema poljedelske in gozdne površine v okolici in del doline
Dravinje in Ložnice z značilnimi vodnimi pojavi. Park vključuje del naselij s prvinami značilnega
stavbarstva.
Krajinski park Žabljek se nahaja na območju občine Slovenska Bistrica. Vključuje sistem štirih
ribnikov na potoku Lisičji greben.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
40
-
-
Krajinski park Rački ribniki - Požeg zajema večji kompleks nižinskih gozdov na obeh straneh
železniške proge med občino Rače in Slovensko Bistrico. V gozdovih in na njihovem obrobju je
večje število umetnih vodnih akumulacij. Ekološko pestrost celotnega območja dopolnjujejo vlažni
travniki.
Številni gozdni rezervati (Boč, Cigonca, Črno jezero na Pohorju, grebe Rogla, Pohorski bataljon
…)
Maroltova jelka, največja jelka v Evropi, raste v soteski potoka Bistrica.
Naravni rezervat Črno jezero na Pohorju.
-
Dvorec Štatenberg predstavlja v občini Makole na območju spodnje Dravinjske doline turistično
izhodišče in center dogajanja že stoletja. Konec 18. stoletja in v začetku 19. stoletja so Attemsi s
spremstvom redno prihajali v letno rezidenco (dvorec Štatenberg) v času lova. Ker pa je dvorec v
svoji zgodovini večkrat menjal lastnike, se je spreminjala tudi njegova lastnina. V njem imajo
zaenkrat le gostinsko ponudbo, ki pa ji manjkajo številne dvorne pritikline. V neposredni bližini se
poskušajo razvijati številne rekreacijske dejavnosti: lov, ribolov, jahanje.
-
V Starem Gradu na 478 metrov visokem griču, ki se strmo dviga nad dolino Jelovškega potoka,
je vidnih še nekaj razvalin nekoč mogočnega gradu, katerega zadnji lastniki so bili Attemsi.
-
V občini Poljčane se nahaja naselje Studenice, ki so bile znane že v srednjem veku, predvsem po
samostanu dominikank, ki so si v zavetju Toplega potoka našle svoje prebivališče. Tu je leta
1237 Sofija Rogaška ustanovila hospital s cerkvijo, njena sestra pa samostan dominikank. Poleg
samostana so za ogled zanimive tudi razvaline studeniškega gradu nad samostanom ter
samostanska cerkev.
-
Kulturni center občine in mesta Slovenska Bistrica je prvovrsten umetnostni spomenik, grad
Slovenska Bistrica, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. Leta 1717 so ga kupili grofje
Attemsi. V njihovi lasti je ostal do leta 1945. Danes je grad v celoti obnovljen. Notranje prostore
gradu zasedajo stalne zbirke. Teh je že petnajst. Velik del zbirk se nanaša na področje območja
LAS, ozemlje med Pohorjem in Halozami. Poleg stalnih razstav se v gradu skozi vse leto vrstijo
najrazličnejše kulturne prireditve. Razen koncertov, folklornih nastopov, gledaliških predstav,
predavanj, predstavitev knjig se v gradu odvijajo tudi razne občasne razstave (likovna dela,
fotografije, keramika, mala plastika idr.).
Graščina Zgornja Polskava, ki jo obdaja park, od katerega se je ohranil le gabrov drevored.
Graščina potrebuje novo namembnost in dodane vsebine.
-
Nadaljne aktivnosti razvoja turizma območja LAS zahtevajo aktivno vključevanje naravne (valorizacija
naravne dediščine) in kulturne dediščine (obnova in dodajanje vsebin) v turistično ponudbo.
Pri izbiri smeri razvoja turizma je potrebno poleg potencialov območja upoštevati tudi potrebe sodobnega
potrošnika. Vprašati se moramo, kakšni so globalni trendi v turizmu, ki izhajajo iz potreb in zahtev turista.
Sodobni trendi gredo v smeri krajših in pogostejših počitnic, krajših in intenzivnejših doživetij, povečane
uporabe interneta za načrtovanje, rezervacij in informacij o potovanjih, potrošniki se čedalje bolj zavedajo
cen in stroškov, povečan poudarek je na uživanju kot statusnim simbolom ter individualizirani turistični
ponudbi. Tudi kakovost storitev postaja vse pomembnejša. Nekateri izmed teh trendov so velika
priložnost za podeželski turizem, kar je povezano z zaznavanjem, da se lahko na podeželju bolje sprostiš
kot v mestih, hkrati pa je lahko podeželje vznemirljivejše.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
41
Trendi in zahteve v turizmu se skladajo s potenciali območja LAS glede pomena naravnega okolja,
ohranjanja naravnih virov, ustrezne zmesi kulture, zgodovine in tradicije ter drugih standardov. Največjo
priložnost v razvoju turizma vidimo v razvoju novih proizvodov, v povezovanju razdrobljene turistične
ponudbe in oblikovanju novih tržno zanimivih integriranih turističnih proizvodov ter povečevanju kakovosti
turistične ponudbe. Več aktivnosti bo potrebno usmeriti v povezovalne projekte na področju infrastrukture,
skupne promocije, ustvarjanje trženja integralnih turističnih proizvodov ter v projekte sodelovanja z
ostalimi območji.
Pri sprejemanju odločitev razvoja turizma bo potrebno posebno pozornost nameniti prostorski politiki in
varovanju narave in okolja ter razvoju človeškega kapitala.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
42
2.2.2 Stanje na področju gospodarstva
Pomemben dejavnik zaposlovanja ter ustvarjenega prihodka na območju LAS so mala in srednje velika
podjetja, prav tako pa so bistvenega pomena za lokalni razvoj.
Decembra 2006 je bilo na območju LAS registriranih 2.392 pravnih subjektov, od tega 427 gospodarskih
družb in zadrug ter 1.061 samostojnih podjetnikov.
Preglednica 28: Število gospodarskih subjektov po pravno organizacijski obliki v občinah, 31. december
2006
Občina
Pravno organizacijska oblika
Število
Slovenska Bistrica
Samostojni podjetnik posameznik, s. p.
Družba z neomejeno odgovornostjo, d. n.
o.
Komanditna družba, k. d.
Družba z omejeno odgovornostjo, d. o. o.
871
15
Delniška družba, d. d.
Zadruga, z. o. o.
Druge
Skupaj
11
11
753
1.983
Makole
Poljčane
3
319
Samostojni podjetnik posameznik, s. p.
53
Družba z neomejeno odgovornostjo, d. n. 3
o.
Družba z omejeno odgovornostjo, d. o. o. 10
Delniška družba, d. d.
Drugo
Skupaj
1
42
109
Samostojni podjetnik posameznik, s. p.
137
Družba z neomejeno odgovornostjo, d. n.
o.
Komanditna družba, k. d.
Družba z omejeno odgovornostjo, d. o. o.
Delniška družba, d. d.
Drugo
Skupaj
4
Skupaj občine
1
48
1
109
300
2.392
Vir. AJPES
Gospodarska dejavnost je zgoščena v Slovenski Bistrici. V manjših naselij, kot so Poljčane, Črešnjevec,
Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Štatenberg in drugih, so manjši obrati, pomembni za zaposlovanje
tamkajšnjega prebivalstva.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
43
Preglednica 29: Obrtna dejavnost na območju LAS
Občina
Občina Makole
Občina Poljčane
Občina Slovenska Bistrica
Skupaj
Fizične osebe
Pravne osebe
s.p. (r) s.p. (p) Skupaj d.n.o. d.o.o. d.d. k.d z.o.o. Skupaj Skupaj
33
4
37
1
2
0 0
0
3
40
86
4
90
1
9
0 0
0
10
100
500
49
549
2
57
2 1
1
63
612
619
57
676
4
68
2 1
1
76
752
Vir: Obrtna zbornica Slovenska Bistrica, marec 2008
Po podatkih Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica se na območju LAS z obrtno
dejavnostjo ukvarja 752 gospodarskih subjektov, od tega je 676 samostojnih podjetnikov in 76
gospodarskih družb. V okviru Območno obrtno-podjetniške zbornice deluje sedem strokovnih sekcij:
- sekcija avtoprevoznikov (165 članov),
- sekcija cvetličarjev in vrtnarjev (22 članov),
- sekcija gostincev (68 članov),
- sekcija frizerk in kozmetičark (55 članov),
- sekcija avtoserviserjev (70 članov),
- sekcija tekstilcev (33 članov) in
- sekcija računovodskih servisev (32 članov).
Največ obrtnikov se ukvarja z avtoprevozništvom, gradbeno dejavnostjo ter kovinsko in gostinsko
dejavnostjo. Živilska dejavnost je zastopana v zelo malem deležu. Izključno z domačo in umetnostno
obrtjo se ne ukvarja noben obrat.
Obrt nekoč
Zanimanje za ročno oblikovane izdelke in dela domačih obrtnikov se povečuje. Takšni izdelki so namreč
lahko najlepši spominki. Hkrati pa tovrstna dejavnost pomeni dodatno zaposlitev na podeželju. Domača
obrt je bila na območju LAS v preteklosti zastopana v veliki meri, saj je mesto Slovenska Bistrica veljalo
za obrtno mesto. Najštevilčnejši so bili čevljarji, lončarji, kovači, tesarji in sodarji; mesto je imelo tudi
lectarja, peka, vrvarja, jermenarja, glavnikarja ter krznarja. Veliko obrtnikov podobnih dejavnostih se je
nahajalo tudi na območju Makol. Pletarstvo, izdelovanje lesenega poljedelskega orodja, kovaštvo in
kolarstvo so bile do šestdesetih let 20. stoletja spremljevalne dejavnosti na kmetijah.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
44
2.2.3 Trg delovne sile (stopnja brezposelnosti na območju LAS in na ravni občin ter aktivno
prebivalstvo na območju LAS)1
Stopnja aktivnosti oziroma izkoriščenosti delovnega potenciala območja je v letu 2006 znašala 63,9
odstotka in je za 2,3 odstotne točke pod slovenskim povprečjem. Pri moških je izražena višja stopnja
aktivnosti kot pri ženskah.
Preglednica 30: Kazalniki stopnje aktivnosti, delovne sposobnosti in brezposelnosti na območju LAS
2002
2003
2004
2005
2006
Stopnja aktivnosti (15-64 let)
62,2
61,1
60,8
63,4
63,9
Stopnja aktivnosti - moški (15-64 let)
68,3
66,8
66,5
69,5
69,8
Stopnja aktivnosti - ženske (15-64 let)
56,1
55,2
54,9
57,1
57,7
Kazalnik
2007
Območje občin območja LAS
55,3
Stopnja delovne aktivnosti (15-64 let)
53,2
52,8
53,3
Stopnja delovne aktivnosti - ženske (15-64 let)
60,3
59,5
60,4
63,4
64,2
Stopnja delovne aktivnosti - moški (15-64 let)
46,2
45,7
45,9
47,0
48,2
/
13,3
12
12,7
11,8
Stopnja brezposelnosti: - skupaj na območju LAS
56,4
9,5
−
Makole
9,6
−
Poljčane
9,6
−
Slovenska Bistrica
9,3
Slovenija
Stopnja zaposlenosti
63,4
62,6
65,3
65,9
10,9
10,3
10,2
62,8
62,9
63,3
63,8
8,8
9,0
9,1
8,7
Stopnja brezposelnosti
9,4
7,7
EU-25
Stopnja zaposlenosti
Stopnja brezposelnosti
Vir. Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Maribor
Zaposlenost na območju občin se v zadnjih letih povečuje. Stopnja zaposlenosti oziroma delovne
aktivnosti prebivalstva v starosti od 25 do 64 let se je z 53,2 odstotka v letu 2002 dvignila na 56,4
odstotka v letu 2006, kar je za 1,6 odstotne točke pod slovenskim povprečjem. Skozi vsa opazovana leta
je zaposlenost žensk nižja od zaposlenosti moških in v letu 2006 doseže 48,2 odstotka. Stopnja
zaposlenosti se na območju LAS počasi povečuje, vendar je delovno aktivnega prebivalstva le okoli
polovica.
Preglednica 31: Delovno aktivno prebivalstvo v decembru 2006
Območje
LAS
2006
2005
1
Zaposlene
osebe pri
pravnih
osebah
6.642
6.332
2
3
4
5
6
Zaposlene osebe
pri fizičnih osebah
Samostojni
podjetniki
posamezniki
Osebe,
ki opravljajo
poklicno dejavnost
Kmetje
Samozaposlene
osebe
(3+4+5)
54
38
626
526
999
1.025
797
801
1.477
1.365
7
Delovno
aktivno
prebivalstvo
(1+2+6)
9.118
8.722
8
Brezposelni
1.484
1.779
Vir. Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Maribor
1 V večini primerov ne razpolagamo s statističnimi podatki za posamezno občino (npr. brezposelni po spolu in starosti), ker sta
se občina Poljčane in Makole v letu 2006 odcepili od občine Slovenska Bistrica, in se statistični podatki do leta 2007 vodijo
skupaj (še zmeraj za občino Slovenska Bistrica).
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
45
Na območju LAS se kažejo pozitivni trendi na področju zaposlovanja. Ob koncu leta 2006 je bilo 310
oziroma slabih 5 odstotkov več zaposlenih kot v letu 2005. Kmetje predstavljajo 6,9 odstotka delovno
aktivnega prebivalstva, kar je nad slovenskim povprečjem. Iz tega sledi sklep, da je kmetijstvo
pomembna dejavnost območja.
Struktura zaposlenosti je bila ob koncu leta 2006 naslednja:
- 6.642 oseb je bilo zaposlenih pri pravnih osebah (72,8 odstotka zaposlenih oseb),
- 999 oseb je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih (11 odstotkov zaposlenih oseb),
- 1.477 je bilo samozaposlenih oseb (16,2 odstotka vseh zaposlenih oseb), od tega je bilo 626
oseb samozaposlenih na kmetijah (42,3 odstotka samozaposlenih oseb).
Letna primerjava posameznih kategorij zaposlenosti na območju LAS kaže na povečanje števila
zaposlenih v naslednjih kategorijah:
- v podjetjih in drugih organizacijah ter
- pri samozaposlenih.
V strukturi samozaposlenih se je v letu 2006 glede na leto 2005 povečalo število kmetov za 100 oseb in
oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, za 16 oseb. Število samostojnih podjetnikov posameznikov se je
znižalo za 112 oseb.
Rast povpraševanja po delavcih in pripravnikih in s tem posledično rast števila zaposlenih se je pozitivno
odrazila tudi na brezposelnost območja LAS. Le-ta se je na območju LAS v letu 2006 znižala na raven
1.635 brezposelnih oseb. Ob koncu leta 2006 je bilo na območju LAS prijavljenih 1.484 brezposelnih
oseb, kar je 295 oseb oziroma 19 odstotkov manj kot leto dni poprej. Najvišjo stopnjo brezposelnosti
beleži občina Makole.
Slika 4: Registrirani brezposelni, stanjena dan 31. december, in letna povprečja 2000-2006
2500
število
2000
1500
Stanje 31.12
1000
Povprečje
500
0
1
2
3
4
5
6
7
leto
Preglednica 32: Registrirani brezposelni, stanje na dan 31. december, in letna povprečja 2000-2006
Stanje - 31. 12.
Povprečje
2000
1658
1746
2001
1966
1752
2002
1893
1922
2003
1590
1798
2004
1640
1625
2005
1779
1746
2006
1484
1635
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Po podatkih Statističnega Urada RS je stopnja registrirane brezposelnosti na območju LAS v letu 2007
znašala 9,5 odstotka, kar je za 1,3 odstotne točke manj kot v letu 2006.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
46
V obdobju od 2003 do 2007 se je stopnja registrirane brezposelnosti gibala od 13,3 do 9,5 odstotka. Kljub
zniževanju, ta še zmeraj presega slovensko raven. Mlade osebe do 40 let predstavljajo 52,6 odstotka
brezposelnih oseb območja.
Slika 5: Brezposelne osebe po starosti, 31. december 2006
30
25
23,9
22,2
odstotek
19,6
20
16,7
16,2
15
10
5
1,3
0,1
0
-18
18-25
25-30
30-40
40-50
50-60
60+
starostna skupina
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Maribor, Letno poročilo, 2006
Ob starosti brezposelnih oseb je eden pomembnejših dejavnikov za zaposlitev njihova izobrazba, saj med
brezposelnimi prevladujejo brezposelne osebe z nizko stopnje izobrazbe.
Preglednica 33: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi in spolu, 31. december 2006
SKUPAJ
VSI
Območje LAS
ŽEN
I
VSI
929
382
1484
ŽEN
II
VSI
ŽEN
III
VSI
212
91
66
8
STOPNJA IZOBRAZBE
IV
V
ŽEN VSI ŽEN VSI
7
380
224
499
ŽEN
VI
VSI
ŽEN
334
34
20
VII +
VSI ŽEN
90
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Maribor, Letno poročilo, 2006
Slika 6: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi in spolu (v %), 31. 12. 2006
2% 6%
26%
I.
II.
III.
33%
IV.
6%
1%
V.
VI.
VII.
26%
Na izobrazbeno strukturo brezposelnih oseb vplivajo dejavniki na trgu dela, ki posledično narekujejo
strukturo prilivov v brezposelnost in odlivov iz brezposelnosti. Tako so bili ob koncu leta 2006 med
brezposelnimi najbolj zastopane osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, in sicer:
- osebe s I. stopnjo izobrazbe (pomožni delavec in delavec brez poklica) (26 odstotkov),
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
47
66
-
osebe s IV. stopnjo izobrazbe (prodajalec, frizer, natakar, šivilja, kuhar ter avtomehanik) (26
odstotkov).
osebe s V. stopnjo izobrazbe (ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, komercialni, strojni in
gradbeni tehnik) (33 odstotkov),
Na območju je nadpovprečen delež brezposelnih žensk, in sicer 62 odstotkov, kar je posledica
gospodarskih težav podjetij, ki zaposlujejo večinoma ženske (npr. tekstilna industrija) in slabšanje njihovih
zaposlitvenih možnosti.
2.3 DEMOGRAFSKE IN SOCIOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Pomembno vlogo pri nastanku različno razvitih območij je imel proces poselitve. Za poselitveni vzorec je
značilna zgoščena poselitev dolinskih (ravninskih) delov. V hribovitih, višje ležečih naseljih je poselitev
redka, prevladujejo manjša razpršena naselja, in sicer prevladujejo naselja z do 200 prebivalci. Značilen
je trend preseljevanja prebivalcev iz manjših, bolj oddaljenih naselij, ki se nahajajo na območju
Pohorja in v predelu Haloz, v večja naselja.
2.3.1 Število in gostota prebivalstva na območju LAS
Na območju LAS je junija 2007 prebivalo 30.575 oseb. Po gostoti poseljenosti se z 91,9 prebivalcev na
km2 območje LAS uvršča med redkeje naseljena območja Slovenije. Glede gostote naselitve znotraj
območja LAS nastajajo razlike. Najredkeje naseljena je občina Makole, največ prebivalcev šteje občina
Slovenska Bistrica, ki je izmed občin območja LAS tudi največja po površini, največjo gostoto naselitve pa
ima občina Poljčane.
Preglednica 34: Število in gostota prebivalcev na območju LAS
Popis 2002
Prebivalstvo
Občina
Makole
Poljčane
Slovenska
Bistrica
Skupaj
2007 (30. 06.)
Moški
Ženske
Skupaj
2.020
4.372
22.893
Gostota
prebivalstva
(preb./km2)
54,74
116,58
88,01
1.052
2.085
11.991
1.057
2.242
12.308
2.109
4.327
24.299
Gostota
prebivalstva
(preb./km2)
57,15
115,38
93,42
29.285
87,54
15.128
15.607
30.735
91,9
Površina
(km2)
36,9
37,5
260,1
Moški
Ženske
Skupaj
1.001
2.082
11.316
1.019
2.290
11.577
334,5
14.399
14.886
Prebivalstvo
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, www.stat.si
Število prebivalcev območja LAS je v obdobju od 2001 do 2007 naraslo za 4 odstotke. Padec prebivalstva
beleži le občina Poljčane.
V nadaljevanju predstavljamo število prebivalstva po spolu in starosti za skupno območje LAS v letu 2006
(zadnji razpoložljivi podatki), ker s podatki za posamezne občine v tem letu še ne razpolagamo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
48
Preglednica 35: Število prebivalcev na območju LAS po starosti in spolu
Leto Starost Skupaj 0-4
5-9
1014
1519
2024
2529
3034
3539
4044
4549
5054
5559
6064
6569
7074
75- 8079 8484
8589
9094
9599
100 +
Skupaj
2006 Moški
30575 1427 1442 1555 1772 2151 2346 2439 2319 2372 2349 2439 2008 1607 1378 1248
893
552
216
48
11
15033
715
698
802
932 1076 1212 1240 1204 1204 1188 1274 1031
770
630
529
327
160
32
6
3
-
Ženski
15542
712
744
753
840 1075 1134 1199 1115 1168 1161 1165
837
748
719
566
392
184
42
8
3
977
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
V strukturi prebivalstva po spolu prevladujejo ženske ter prebivalstvo, staro od 40 do 44 let. Največ
prebivalstva se beleži v starostnih skupinah od 20 do 59 let.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
49
3
2.3.2 Gibanje števila prebivalstva na območju LAS v zadnjih desetih letih
Demografske značilnosti območja LAS gredo v smeri upadanja rodnosti in staranja prebivalstva.
Preglednica 36: Gibanje števila prebivalstva po starostnih skupinah in spolu
Leto Starost
SKUPAJ 0-4
5-9
1014
1519
2024
2529
3034
3539
4044
4549
5054
5559
6064
6569
7074
7579
8084
8589
9094
95- 100
99 +
Skupaj
1997 Moški
33387
1627
1881
2279
2516
2688
2478
2687
2672
2678
2476
1865
1840
1679
1533
1140
688
342
235
75
6
16564
850
981
1160
1276
1386
1287
1384
1398
1431
1303
988
877
783
700
411
179
87
67
16
-
-
Ženski
16823
777
900
1119
1240
1302
1191
1303
1274
1247
1173
877
963
896
833
729
509
255
168
59
6
2
Skupaj
1998 Moški
33482
1584
1843
2232
2470
2651
2538
2663
2671
2648
2572
1874
1915
1680
1547
1183
795
273
257
75
9
2
16569
801
956
1150
1248
1379
1305
1366
1386
1391
1380
985
917
810
687
444
201
73
73
16
1
-
Ženski
16913
783
887
1082
1222
1272
1233
1297
1285
1257
1192
889
998
870
860
739
594
200
184
59
8
2
Skupaj
1999 Moški
29688
1389
1566
1839
2153
2358
2243
2369
2357
2391
2330
1691
1754
1478
1390
1085
738
244
227
77
7
2
14641
667
826
967
1066
1222
1153
1228
1211
1253
1240
878
834
723
604
429
203
63
58
15
1
-
Ženski
15047
723
740
872
1087
1136
1090
1141
1146
1138
1090
813
920
755
786
656
535
181
169
62
6
2
Skupaj
2000 Moški
29811
1411
1514
1793
2122
2323
2315
2320
2371
2357
2383
1878
1707
1484
1377
1098
775
292
210
70
10
1
14691
671
794
940
1061
1175
1204
1221
1227
1216
1255
981
817
717
601
452
225
74
46
12
2
-
Ženski
15120
740
720
853
1061
1148
1111
1099
1144
1141
1128
897
890
767
776
646
550
218
164
58
8
1
Skupaj
2001 Moški
29891
1388
1505
1732
2072
2291
2366
2253
2344
2355
2449
2040
1654
1476
1408
1126
789
378
179
73
12
1
14705
660
783
914
1032
1179
1203
1187
1195
1202
1296
1070
812
697
621
464
252
83
37
16
2
-
Ženski
15186
728
722
818
1040
1112
1163
1066
1149
1153
1153
970
842
779
787
662
537
295
142
57
10
1
Skupaj
2002 Moški
30090
1409
1466
1675
2022
2260
2424
2246
2406
2373
2384
2191
1629
1568
1379
1159
821
434
149
80
14
1
14815
690
749
869
1032
1133
1246
1167
1239
1214
1250
1142
838
735
618
483
263
94
33
18
2
-
Ženski
15275
719
717
806
990
1127
1178
1079
1167
1159
1134
1049
791
833
761
676
558
340
116
62
12
1
Skupaj
2003 Moški
30143
1416
1442
1646
1957
2204
2403
2288
2389
2355
2375
2260
1628
1649
1366
1180
853
510
122
88
11
1
14834
705
726
851
1008
1105
1242
1174
1224
1215
1225
1198
836
762
638
486
285
110
24
18
2
-
Ženski
15309
711
716
795
949
1099
1161
1114
1165
1140
1150
1062
792
887
728
694
568
400
98
70
9
1
Skupaj
2004 Moški
30292
1446
1455
1593
1876
2191
2415
2289
2396
2358
2382
2331
1657
1702
1369
1221
852
522
138
83
15
1
14875
733
709
836
985
1073
1239
1162
1237
1205
1235
1223
840
790
649
498
291
130
24
13
3
-
Ženski
15417
713
746
757
891
1118
1176
1127
1159
1153
1147
1108
817
912
720
723
561
392
114
70
12
1
Skupaj
2005 Moški
30459
1416
1486
1552
1823
2173
2379
2387
2369
2376
2349
2368
1848
1642
1385
1214
868
572
169
67
16
-
14955
721
716
807
956
1091
1197
1225
1238
1218
1194
1228
945
765
649
502
313
148
33
7
2
-
Ženski
15504
695
770
745
867
1082
1182
1162
1131
1158
1155
1140
903
877
736
712
555
424
136
60
14
-
Skupaj
30575
1427
1442
1555
1772
2151
2346
2439
2319
2372
2349
2439
2008
1607
1378
1248
893
552
216
48
11
3
15033
715
698
802
932
1076
1212
1240
1204
1204
1188
1274
1031
770
630
529
327
160
32
6
3
-
Ženski
15542
712
744
753
840 1075
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, www.stat.si
1134
1199
1115
1168
1161
1165
977
837
748
719
566
392
184
42
8
3
2006 Moški
V strukturi prebivalstva po starostnih skupinah se znižuje delež mladega, povečuje pa se delež
starejšega prebivalstva.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
50
2
Preglednica 37: Prebivalstvo po starostnih skupinah v odstotkih
Leto
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
0-14
17,33
16,90
16,15
15,83
15,47
15,12
14,94
14,84
14,62
14,47
15-64
70,62
70,73
71,15
71,32
71,26
71,46
71,35
71,30
71,29
71,31
65-100+
12,04
12,37
12,70
12,86
13,27
13,42
13,70
13,87
14,09
14,22
Skupaj
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
Vir: Statistični urad RS, lastni preračuni RIC Slovenska Bistrica
V obdobju od leta 1997 do leta 2006 območje LAS beleži padec deleža mlade populacije (do 14 let).
Delež starejših od 65 let pa je v tem času narasel. Razlogi so v podaljševanju pričakovane življenjske
dobe in upadanju rodnosti.
Preglednica 38: Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva
Zap. št. Leto
Skupaj
289
1 1997
305
2 1998
271
3 1999
285
4 2000
281
5 2001
266
6 2002
291
7 2003
276
8 2004
262
9 2005
283
10 2006
Živorojeni
Umrli
Naravni prirast
Moški
Ženske
Skupaj
Moški
Ženske Skupaj Moški Ženske
318
-29
133
156
139
179
-6
-23
330
-25
144
161
181
149
-37
12
306
-35
131
140
173
133
-42
7
305
-20
135
150
164
141
-29
9
267
14
147
134
147
120
0
14
289
-23
136
130
138
151
-2
-21
293
-2
150
141
164
129
-14
12
303
-27
143
133
161
142
-18
-9
167
-5
129
133
134
133
-5
0
313
-30
135
148
148
165
-13
-17
Viri: Statistični urad Republike Slovenije
Za območje LAS je značilna nizka rodnost. Naravno gibanje prebivalstva je v opazovanem desetletnem
obdobju negativno (razen v letu 2001). V letu 2006 znaša naravni prirast območja občin območja LAS –
30. To pa vpliva tudi na spreminjanje deleža aktivnega in vzdrževanega prebivalstva. Nadaljevanje
takšnega trenda vodi v staranje prebivalstva in ima negativni vpliv na področjih, kot so zdravstvo,
ekonomski razvoj ter izobraževanje.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
51
Preglednica 39: Selitveno gibanje prebivalstva na območju LAS v zadnjih desetih letih
Meddržavne selitve
Zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Priseljeni iz
tujine
Leto
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
17
29
11
56
36
80
80
88
106
153
Notranje selitve med občinami
Odseljeni
iz tujine
Selitveni
prirast s
tujino
3
33
12
25
29
43
43
78
66
79
14
-4
-1
31
7
37
37
10
40
74
Priseljeni
iz drugih
občin
Odseljeni
v druge
občine
350
302
313
324
277
348
348
358
346
358
188
168
159
213
212
186
186
201
212
274
Skupaj
Selitveni
prirast
med
občinami
162
134
154
111
65
162
162
157
134
84
Skupni
selitveni
prirast
Skupni
prirast
176
130
153
142
72
199
199
167
174
158
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Podatki o selitvenem gibanju prebivalstva izkazujejo pozitivni selitveni prirast na območju LAS, kar ob
negativni nataliteti blaži demografske trende območja. Na območje se preseljujejo predvsem prebivalci iz
drugih občin Slovenije (70 odstotkov vseh priseljenih) ter v manjšem deležu iz tujine (30 odstotkov).
Beleži se pozitivni selitveni prirast s tujino in pozitivni selitveni prirast med občinami v Sloveniji.
2.3.3 Izobrazbena struktura prebivalstva
Po podatkih Popisa prebivalstva 2002 ima na območju LAS 33 odstotkov prebivalstva (26 odstotkov
SLO), starega nad 15 let, največ osnovnošolsko izobrazbo, 57 odstotkov srednješolsko izobrazbo (54
odstotkov SLO) ter 9,1 odstotka terciarno izobrazbo (12,9 odstotka SLO). Izobrazbena struktura
prebivalstva je pod slovenskim povprečjem in kaže potrebo po izboljšanju kvalitete človeških
virov.
Preglednica 40: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po izobrazbi
Stopnja izobrazbe
Skupaj
Brez izobrazbe
Nepopolna osnovna izobrazba
Osnovna izobrazba
Srednja izobrazba – skupaj
Srednja izobrazba - nižja in srednja poklicna
Srednja izobrazba – strokovna in splošna
Višja izobrazba
Visoka dodiplomska izobrazba
Visoka podiplomska izobrazba
Makole
1.731
10
234
591
824
498
326
38
34
0
Občine območja LAS
Poljčane
Slovenska Bistrica
3.761
19.273
55
149
265
846
1.044
5.085
2.127
11.259
1.178
5.860
949
5.399
137
945
127
900
6
89
Skupaj
24.765
214
1.345
6.720
14.210
7.536
6.674
1.120
1.061
95
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002, www.stat.si (edini razpoložljivi podatki)
S podatki o izobraženosti prebivalstva po spolu ne razpolagamo, zato jih ne prikazujemo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
52
147
105
118
122
86
176
176
140
169
128
2.3.4 Življenjski standard prebivalstva
Plače na območju LAS so pod slovenskim povprečjem. Plače so najnižje na območju občine Poljčane,
najvišje pa na območju občine Slovenska Bistrica, ki se od slovenskega povprečja razlikuje za 1,1
odstotne točke.
Preglednica 41: Povprečna mesečna plača na območju posamezne občine LAS, 2007
%
Bruto plača (€)
Neto plača (€)
Občina
Makole
Poljčane
Slovenska Bistrica
Slovenija
1.014,79
956,33
1.245,72
1.284,79
79,0
74,4
96,9
100
706,77
651,97
825,13
834,50
%
84,7
78,1
98,9
100
Vir: Statistični urad Republike Slovenije,
Bruto osnova za dohodnino območja že nekaj let zapored kaže dokaj stabilno stanje. V letu 2005 le-ta
predstavlja 84,9 odstotka slovenskega povprečja ter 97 odstotkov povprečja regije.
Preglednica 42: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca/per capita (SIT)
Slovenska Bistrica
Podravje
Slovenija
2002
961.667
973.005
1.137.960
84,5
85,5
100
2003
1.038.396
1.060.064
1.219.196
2004
2005
85,2 1.126.200 85,0 1.419.737 84,9
86,9 1.144.113 86,4 1.450.162 86,7
100 1.324.727
100 1.672.298
100
Vir: Urad za makroekonomske analize in razvoj
2.3.5 Izobraževanje in kultura
Izobraževanje
Izobraženost prebivalstva postaja vse pomembnejši dejavnik razvoja in zagotavljanja konkurenčnih
sposobnosti posameznih lokalnih, regionalnih in nacionalnih gospodarstev, za posameznika pa je
ustrezna izobrazba in usposobljenost pomemben dejavnik uspešnega nastopa na trgu dela. Znanje
postaja vse bolj pomemben dejavnik konkurenčnosti, vlaganja v razvoj človeških virov pa predpogoj za
prehod v na znanju temelječo družbo, zmanjšanje neskladij na trgu delovne sile, zagotavljanje pogojev za
večjo konkurenčnost življenja, boljši socialni položaj in družbeno povezanost. Izobraževalni sistem njegova razvitost in prilagodljivost - je eden od pomembnih dejavnikov potencialnega razvoja lokalnih
skupnosti, njene konkurenčnosti. Težišče gospodarskega razvoja prehaja na kvalificirano in visoko
izobraženo delovno skupino, izobrazbeni minimum postaja srednješolska izobrazba.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
53
Preglednica 43: Vrtci, osnovne šole in študenti visokošolskih zavodov po občini stalnega prebivališča na
območju LAS, 2006/2007
Osnovne šole
Vrtci
Območje LAS
Slovenija
zaposleno
osebje za
nego
in
vzgojo
vrtci otroci otrok
šole
17
959
101
793 58.127
7.346
Študentje
terciarnega
Dijaki
izobraževanja
srednjih šol po občini
po občini stalnega
stalnega prebivališča
prebivališča
učenci
12
2.505
1.307
1.619
796 164.477
96.266
114.700
Vir: Statistični urad RS
Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje
Na območju občin območja LAS imamo dokaj dobro razvit in poenoten sistem predšolske vzgoje in
osnovnega šolstva, zaskrbljujoča pa je nizka rodnost in upadanje števila otrok. Dejavnost predšolske
vzgoje opravlja Javni zavod Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Na območju LAS posluje vrtec v
17 enotah v skladu z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda Vrtec Otona Župančiča (Ur. l. RS, št. 4/01),
in sicer so enote javnega zavoda naslednje:
- Ciciban Slovenska Bistrica,
- Čebelica Slovenska Bistrica,
- Sonček Slovenska Bistrica,
- Mehurčki Poljčane,
- Pikapolonica Poljčane,
- Studenice,
- Makole,
- Leskovec,
- Pragersko,
- Spodnja Polskava,
- Zgornja Polskava,
- Črešnjevec,
- Laporje,
- Kebelj,
- Tinje,
- Šmartno na Pohorju in
- Zgornja Ložnica.
Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, izboljšanje kvalitete življenja otrok ter
ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Vrtec izvaja javno veljavne
programe za predšolske otroke od 11. meseca starosti do vstopa v šolo in za predšolske otroke s
posebnimi potrebami. Vpis otrok na posameznih enotah vrtca je večji od prostih mest.
V šolskem letu 2006/2007 je bilo v osnovno šolo vpisanih 2.505 učencev. Zaradi upadanja števila otrok in
odseljevanja zlasti v višje ležečih krajih je ogrožen obstoj manjših enot, ki pa so zelo pomembne z vidika
razvoja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
54
Oktobra 2007 je vrata odprl nov zasebni vrtec - Slomškov vrtec Blaže in Nežica Slovenska Bistrica, ki je v
varstvo sprejel 20 otrok.
Srednješolsko izobraževanje
Srednješolski sistem na območju občin območja LAS obsega eno šolo, in sicer Srednjo šolo Slovenska
Bistrica, ki se nahaja v mestu Slovenska Bistrica. Skupno število dijakov na šoli je 712, razporejenih po 24
oddelkih in v dveh skupinah.
Srednja šola Slovenska Bistrica izvaja naslednje programe:
- splošna gimnazija,
- splošna gimnazija – športni oddelek,
- ekonomski tehnik,
- ekonomski tehnik – poklicnotehnični program - in
- trgovec.
V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2006/2007 vključenih skupaj 1.307 dijakov.
Terciarno izobraževanje
V šolskem študijskem letu 2006/2007 je študiralo 1.220 študentov na visokošolskih programih in 300
študentov na višješolskih strokovnih programih. Na podiplomski študij je bilo v enakem šolskem
študijskem letu vpisanih 99 oseb. Izobrazbena struktura prebivalstva se izboljšuje. Povečuje se število
študentov območja LAS glede na predhodna leta (1.543 študentov terciarnega izobraževanja v šolskem
študijskem letu 2005/2006).
Vzpostavljen je tudi sistem izobraževanja in usposabljanja odraslih. Izobraževanje odraslih izvaja Ljudska
univerza Slovenska Bistrica, ki ponuja pestro paleto izobraževalnih programov in programov
usposabljanja, med katere sodijo programi za pridobitev izobrazbe, formalni in neformalni programi
usposabljanja in izpopolnjevanja, programi jezikovnega izobraževanja, programi računalniškega
opismenjevanja in programi splošnega izobraževanja (izobraževalne delavnice za različne ciljne skupine,
programi za prosti čas in drugo). Programi omogočajo pridobivanje sodobnih znanj in spretnosti,
pomembnih za povečanje konkurenčnih prednosti posameznika in družbe kot celote. Programe
izobraževanja in usposabljanja nudi tudi zasebna ustanova Izza, d. o. o.
V prihodnje bo potrebno programe izobraževanja in usposabljanja tesneje povezati s potrebami na trgu.
Hiter razvoj zahteva nova in sodobna znanja. Vzpodbujanje in širjenje kulture vseživljenjskega učenja je
ključnega pomena za ohranjanje zaposljivosti aktivnega prebivalstva in s tem za ohranjanje konkurenčnih
prednosti gospodarstva, saj znanja ob hitrih tehnoloških spremembah hitro zastarijo.
Kultura
Območje LAS ima bogato kulturno dediščino in še zmeraj živo tradicijo. Pomemben akter razvoja na
področju kulture in kulturne dediščine je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki na območju LAS skrbi za
obnovo naravnih znamenitosti in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, organizira pa tudi kulturne in
druge javne prireditve.
Knjižnice na območju LAS
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
55
Na območju LAS deluje ena splošno izobraževalna knjižnica s svojimi izpostavami v Poljčanah, na
Pragerskem, v Studenicah in na Keblju. Knjižnica je namenjena občanom za izobraževanje, informiranje
in kulturno razvedrilo. S svojim knjižničnim fondom oskrbuje poleg osrednje knjižnice in enot v občini
Slovenska Bistrica tudi enote v občini Poljčane. V krajih, kjer knjižnična dejavnost ni razvita, oskrbuje
občane z organizirano mrežo bibliobusnih postajališč po pogodbi z bibliobusom Mariborske knjižnice in
premično zbirko potujoče knjižnice za posebne skupine uporabnikov – dom ostarelih (Dom dr. Jožeta
Potrča Poljčane).
V vseh enotah imajo uporabniki enakopraven dostop do knjižničnega gradiva in informacij:
•
•
•
•
•
•
izposojo knjižničnega gradiva na dom ali v čitalnico,
medknjižnično izposojo,
uporabo OPAC–a,
uporabo interneta,
prireditve za otroke in odrasle,
e-knjižnico v osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici.
Knjižnična dejavnost je razvita tudi na osnovnih šolah in na srednji šoli Slovenska Bistrica.
Ljubiteljska dejavnost na območju LAS
Kulturno ljubiteljstvo ima na območju LAS specifično tradicijo, zlasti z vidika ohranjanja nacionalne
kulturne identitete. Najpomembnejša funkcija kulturnega ljubiteljstva je prav gotovo preživljanje prostega
časa, torej razvijanje družbenega življenja ob kulturnem udejstvovanju.
Na območju LAS deluje 25 kulturno-umetniških društev, v katere se vključujejo prebivalci območja LAS, in
znotraj njih izvajajo različne aktivnosti ter razvijajo kulturno ljubiteljsko dejavnost. Njihovo delovanje
spodbuja kulturno ustvarjalnost, razvija kulturno vzgojo in izobraževanje ter varuje kulturne vrednote
ljudskega izročila v lokalnem prostoru.
Največ kulturnih društev se ukvarja z vokalno glasbeno dejavnostjo, ki je po tradiciji doma med
slovenskim prebivalstvom, gledališko in lutkovno dejavnostjo ter folklorno dejavnostjo.
V Slovenski Bistrici ima svojo območno izpostavo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti kot osrednja
slovenska organizacija, ki organizira ljubiteljske kulturne dejavnosti na nivoju države in nudi podporo
kulturnim dejavnostim na območju, saj je ljubiteljska kultura zelo razvita.
Društva se srečujejo s problemom pomanjkanja prostora in financ za svoje delovanje in prirejanja
prireditev višje kakovosti, kar otežuje njihovo delo in kulturno življenje po vaseh.
Tradicionalne prireditve
Na območju LAS potekajo že vrsto let tradicionalne prireditve, ki privabijo številne obiskovalce od blizu in
daleč.
-
Prireditev Starobistriški večeri poteka vsako leto v mesecu juliju na notranjem dvorišču gradu
Slovenska Bistrica, kjer se odvijajo glasbene in gledališke prireditve, na katerih se predstavijo
priznani glasbeniki in umetniki iz Slovenije in tujine.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
56
-
Tradicionalna turistična prireditev Podobe bistriških domačij pod okriljem Občine Slovenska
Bistrica poteka v jesenskem času v Slovenski Bistrici ali v drugih krajih območja LAS. Namen
prireditve je povezovanje vseh panog, ki so kakor koli povezane s kmetijstvom nekoč in danes.
-
Prireditev Poletje v Laporju poteka od junija do septembra v farni cervi sv. Filipa in Jakoba, kjer
se odvijajo najrazličnejši koncerti.
-
Tradicionalna prireditev živih jaslic ob koncu leta v Studenicah v občini Poljčanah.
-
Tradicionalna prireditev Studenški kulturni večer se odvija vsako leto v poletnem času. Samo
dogajanje je postavljeno v samostanskem kompleksu. Osrednja kulturna prireditev z odrom je
pred cerkvijo, samo dogajanje pa poteka še v samostanski kleti, kjer vinogradniki pripravijo izbor
žlahtne kapljice.
-
Festival Forma Viva Makole, ki združuje kulturo in zabavo, je kiparska prireditev, kjer številni
umetniki iz Slovenije in tujine ustvarjajo svoje umetnine na prostem. Je kulturna in glasbena
prireditev; je razstava likovnih del v gradu Štatenberg ter obrobno dogajanje, namenjeno
obiskovalcem različnih starosti iz bližnje in daljne okolice. Namen prireditve je kulturna, duhovna
in turistična popestritev Dravinjske doline.
V prihodnje bo potrebno zagotoviti prostore za kulturno dejavnost posameznih društev. Potrebno je
spodbujati delovanje društev in ostalih akterjev v smeri razvijanja kulturnih prireditev višje kakovosti ter
povezati kulturo s turizmom (dodajanje vsebin kulturni dediščini).
2.3.6 Stanje na področju zdravstva, sociale
Zdravstvena oskrba na območju
Zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo prebivalcem na območju LAS nudi Javni zavod Zdravstveni dom
Slovenska Bistrica, katerega ustanoviteljici sta postali tudi novi občini Poljčane in Makole. Zdravstveni
dom ima šest zdravstvenih postaj, in sicer na Šmartnem na Pohorju, na Zgornji Polskavi, v Oplotnici,
Makolah in Poljčanah ter na Pragerskem.
V okviru zdravstvenega doma delujejo:
-
služba splošne ambulante (splošne ambulante, fizioterapija, fiziater, RTG, ultrazvok, nevrolog,
okulist, dispanzer medicine dela, prometa in športa),
služba varstva žensk, otrok in mladine (otroški dispanzer, dispanzer za žene, dispanzer za
psihohigieno ter razvojna ambulanta),
ostale službe (zobozdravstvena služba, reševalna služba, patronažna služba, uprava).
Center za socialno delo
Na območju LAS v Slovenski Bistrici deluje center za socilano delo, katerega osnovna dejavnost se
nanaša na:
- socialno varstvene storitve,
- javna pooblastila,
- denarne transferje,
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
57
-
denarne socialne pomoči in oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev,
družinske prejemke,
starševsko varstvo.
Dom za ostarele - Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane sodi med največje tovrstne zavode v državi. Zmogljivost doma je 295
postelj, ki jih zaseda približno dve tretjini stanovalk in ena tretjina stanovalcev. Največ stanovalcev je iz
občine Slovenska Bistrica, veliko jih prihaja iz Maribora, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in od drugod. Svoj
dom v njem najdejo tudi stanovalci iz drugih krajev Slovenije.
Dom se nahaja v naravi in nudi pogled na Boč, najlepšo in najvišjo goro v tem delu Štajerske, ter nudi
možnost sprehoda po prostranem parku z vrtom in njivami, na katerih stanovalci sami pridelujejo večino
vrtnin in poljščin ter tako prispevajo k bolj zdravi prehrani v domu.
Namenjen je starejšim osebam, zato praviloma sprejemajo osebe, starejše od 65 let, izjemoma pa zaradi
specifičnega zdravstvenega stanja ali socialnih razmer tudi mlajše osebe. Srečujejo se s problemom
premajhnih kapacitet ter premajhnega števila osebja. Povpraševanje po storitvah oskrbe starejših na
območju LAS je večje od ponudbe le-teh.
Varstveno delovni center Polž - enota Slovenska Bistrica
Na območju LAS deluje Varstveno delovni center Polž (VDC), ki izvaja dejavnost dnevnega varstva oseb
z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Osnovni namen delovanja VDC-ja je omogočanje aktivnega
življenja, delovnega udejstvovanja, razvijanja optimalne samostojnosti, samoodločanja, osebne
odgovornosti in samozavesti odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter
razbremenjevanje njihovih matičnih družin. Vključuje okoli 20 varovancev.
Osnovna dejavnost dnevnega varstva zajema vodenje, varstvo in zaposlovanje pod posebnimi pogoji za
odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. V okviru delavnic v zaposlitvenem programu pod marljivimi
prsti nastajajo lepi, kvalitetni izdelki, pretežno iz naravnih in okolju prijaznih materialov (iz lesa, gline,
tekstila, slame, ličja in drugih naravnih materialov). VDC Slovenska Bistrica se je pred kratkim preselil v
nove, večje in modernizirane prostore.
2.4 Opis dosedanjih aktivnosti s področja razvoja podeželja na območju LAS
2.4.1 Izkušnje v pripravi programov za razvoj podeželja ter uspešnost izvajanja programov za
razvoj podeželja
Območje LAS ima na področju celostnega razvoja podeželja že dolgoletne izkušnje. Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 1992 pričelo s sofinanciranjem priprave razvojnih programov, v
katerih so občine in druge institucije na lokalnem nivoju, skupaj s prebivalci, pripravile večletne razvojne
programe. Občina Slovenska Bistrica je v letu 1992 pričela z izvajanjem v okviru CRPOV-programa
razvojni program Pohorje, skupni življenjski prostor, v okviru katerega so bili uspešno izvedeni naslednji
projekti:
− ureditev večnamenskega skupnega prostora v Poljčanah,
___________________________________________________________________________
58
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
−
−
−
−
označitev Podpohorske in Haloške VTC na območju občine Slovenska Bistrica,
obnova JP Jelovec-Hrastovec,
signalizacija na Pohorju,
rekonstrukcija ceste Cveček–Kobalej.
Vzporedno z izvajanjem projektov v okviru razvojnega programa CRPOV so se pripravljali in izvajali
naslednji občinski projekti za razvoj podeželja:
− izdelava elaborata za obnovo vinogradniških kompleksov v občini Slovenska Bistrica,
− urejanje kmetijskih površin,
− prestrukturiranje kmetij,
− gozdna učna pot na Boč,
− ureditev kolesarskih poti: Jantarna, Močvirska, Granitna,
− drugi projekti oziroma programi (VTC, Po poteh dediščine).
V letu 2005 so občine Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Hoče–Slivnica pristopile k izdelavi Razvojnega
program podeželja (RPP) 2007-2013. Za animacijo, informiranje in ugotovitev potreb na terenu so bila v
letu 2005 (oktobra, novembra, decembra) v vseh krajevnih skupnostih občine Slovenska Bistrica
organizirana delovna srečanja s krajani:
1. delovno srečanje, dne 21. oktobra 2005 (KS Makole): predstavitev RPP 2007-2013, določitev
prioritetnih projektov
2. delovno srečanje, dne 27. oktobra 2005 (KS Tinje): predstavitev RPP 2007-2013 , določitev
prioritetnih projektov
3. delovno srečanje, dne 28. oktobra 2005 (KS Kebelj): predstavitev RPP, določitev prioritetnih
projektov
4. delovno srečanje, dne 09. novembra 2005 (KS Poljčane): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
5. delovno srečanje, dne 10. novembra 2005 (KS Pragersko): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
6. delovno srečanje, dne 15. novembra 2005 (KS Laporje): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
7. delovno srečanje, dne 16. novembra 2005 (KS Šmartno na Pohorju): predstavitev RPP 20072013, določitev prioritetnih projektov
8. delovno srečanje, dne 17. novembra 2005 (KS Leskovec): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
9. delovno srečanje, dne 18. novembra 2005 (KS Studenice): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
10. delovno srečanje, dne 22. novembra 2005 (KS Alfonza Šarha, KS Impol, KS dr. Jagodič, KS
Pohorski odred): predstavitev RPP 2007-2013, določitev prioritetnih projektov
11. delovno srečanje, dne 23. novembra 2005 (KS Sp. Polskava): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
12. delovno srečanje, dne 24. novembra 2005 (KS Črešnjevec): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
13. delovno srečanje, dne 25. novembra 2005 (KS Zgornja Ložnica): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
14. delovno srečanje, dne 30. novembra 2005 (KS Zgornja Polskava): predstavitev RPP 20072013, določitev prioritetnih projektov
15. delovno srečanje, dne 01. decembra 2005 (KS Vrhole-Preloge): predstavitev RPP 2007-2013,
določitev prioritetnih projektov
___________________________________________________________________________
59
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
Na delovnih srečanjih so krajani podali projektne predloge in oblikovali prioritetno lestvico projektov, ki so
v njihovem kraju najbolj potrebni. Srečanj na terenu se je udeležila županja Občine Slovenska Bistrica in
vodje občinskih oddelkov. Opredelil se je skupni interes območja občin za nadaljnji razvoj, ključne točke
razvoja in programske usmeritve z naborom projektnih idej za dosego zastavljenih ciljev.
Na podlagi izvedenih delovnih srečanj s krajani in ugotovljenih potreb so bile v letu 2006 v zimskospomladanskem času na terenu izvedene vsebinske delavnice z jasno določenimi cilji za posamezne
interesne skupine ter prikazani primeri dobrih praks. Izvedenih je bilo devet tematsko različnih delavnic:
1. delavnica, dne 27. februarja 2006, na temo: Program LEADER, etnološki vidiki jedi in vina
lokalnega področja ter dopolnilne dejavnosti s predstavitvijo primerov dobrih praks
2. delavnica, dne 07. marca 2006, na temo: Dopolnilne dejavnosti – zakonske podlage
3. delavnica, dne 14. marca 2006, na temo: Domače obrti, dopolnilne dejavnosti in sušenje sadja
4. delavnica, dne 21. marca 2006, na temo: Blagovna znamka (predstavitev blagovnih in storitvenih
znamk, marketing, zaščita doma in v tujini, obdelava praktičnega primera)
5. delavnica, dne 28. marca 2006, na temo: Vinogradništva (vinsko turistične ceste, pralno-polnilne
linije – tehnični vidik, smotrnost vzpostavitve skupne pralno-polnilne linije na območju LAS)
6. delavnica, dne 04. aprila 2006, na temo: LESNA BIOMASA - možen vir dohodka (mikro sistemi
daljinskega ogrevanja, smotrnost ogrevanja z lesno biomaso, predlogi za lastnike gozdov)
7. delavnica, dne 11. aprila 2006, na temo: Turistični spominek lokalnega okolja (njihov pomen,
predstavitev, ocenitev ter predlogi izboljšav)
8. delavnica, dne 18. aprila 2006, na temo: Poljčane – industrijska cona, in Studenice – spalne
kapacitete
9. delavnica, dne 25. aprila 2006, na temo: Zbirni center za mleko, sirarstvo, klavnice, predelava
mesnih izdelkov (predstavitev kmetije, ki se ukvarja s sirarstvom, zakonske podlage in pogoji za
vzpostavitev klavnice ter predelavo mesnih izdelkov, koristne informacije iz terena)
Srečanja in izvedene delavnice so bili osnova za pripravo RPP. V letu 2007 in 2008 so se pričeli izvajati
projekti, opredeljeni v RPP na področju obnove in razvoja vasi (cestna infrastruktura ter vodovodni
sistemi).
2.4.2 Vključenost območja v druge razvojne programe ter opis uspešno izvedenih projektov in
nastalih produktov
Območje LAS se s svojimi projekti vključuje tudi v druge razvojne programe.
Predhodne izkušnje ima s pripravo in izvajanjem projektov v okviru programa:
a) Phare Crossborder Cooperation (CBC), Sklad za male projekte:
- Projekt: Izdelava modelov investicij v boljše koriščenje biomase za individualne in skupinske uporabnike
(obdobje 2002-2003)
Ogrevanje z lesno biomaso je vse pogostejši način ogrevanja in zaradi pozitivnega ekološkega vpliva tudi
vedno bolj priporočljiv. V Sloveniji je takšne vrste ogrevanja malo, še posebej pri individualnih
uporabnikih. Območje LAS je v veliki meri poraščeno z gozdovi, še posebej na območju Pohorja in Boča,
kjer je tudi največ potencialnih uporabnikov ogrevanja na lesno biomaso. Osnovni namen projekta je bila
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
60
izdelava projektne naloge, ki bo potencialnim individualnim uporabnikom ter manjšim skupinam
uporabnikov ogrevanja z lesno biomaso omogočila izvedbo investicije in pokazala možnosti za pridobitev
nepovratnih finančnih sredstev. Priprava projekta je potekala v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Klimatsko zvezo iz Avstrijske Koroške (prenos dobrih praks).
Projektna skupina za izvedbo projekta:
- Občina Slovenska Bistrica,
- MKGP,
- MOP,
- Klimabundis Karten,
- Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica,
- Gozdarski inštitut Slovenije,
- Zavod za gozdove Slovenije.
Nastali produkti:
- izvedba delavnic na terenu (nov - dec 2002),
- delovni obiski na Avstrijskem Koroškem,
- izdaja brošure,
- izdaja zloženke,
- izdelana projektna naloga z modeli investicij v ogrevanje na lesno biomaso s prikazom prednosti
in slabosti ter možnostmi pridobivanja nepovratnih sredstev,
- daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Kočnem pri Zgornji Polskavi.
- Projekt: Gradnja kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave Slovenska Bistrica
Nosilec projekta: Občina Slovenska Bistrica
V Slovenski Bistrici je od septembra 2002 potekala izgradnja kanalizacijskega omrežja in centralne
čistilne naprave (CČN). Celotna investicija je znašala 5,14 milijona evrov ali 1,2 milijarde tolarjev. Gradnja
je potekala s sofinanciranjem Evropske unije v znesku 2,6 milijona evrov nepovratnih sredstev iz
programa PHARE, št. proj. SI-0007.01.01.0001. Na ta način je Slovenska Bistrica pridobila moderno
čistilno napravo v kombinaciji s tehnološko sodobno zasnovanim kanalizacijskim omrežjem s številnimi
objekti (razbremenilniki in zadrževalni bazeni z opremo), kar ustreza stanju tehnike v razvitih
srednjeevropskih državah.
Gradnja kanalizacijskega omrežja je bila razdeljena v 3 faze in sicer:
I. faza: izgradnja zadrževalnih bazenov dežnih voda (opremljeni z napravami brez uporabe električne
energije: splakovalniki (izpiralni boben), dušilke na princip vodnega curka) z oznakami ZBDV 500, ZBDV
600 in ZBDV 700.
II. faza: izgradnja zadrževalnih bazenov dežnih voda (opremljeni z napravami brez uporabe električne
energije: splakovalniki (izpiralni boben), dušilke na princip vodnega curka) z oznakami ZBDV 100, ZBDV
120 in ZBDV 800.
III. faza: kanalizacijski cevovodi, razbremenilniki, črpališče.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
61
Lokacija CČN Slovenska Bistrica je s severne strani omejena z nasipom avtoceste Maribor-Celje, z
zahodne strani s poljsko potjo, z vzhodne strani pa z reguliranim potokom Bistrica. Na severni strani AC je
obrtna cona Slovenske Bistrice, z ostalih strani lokacijo CČN obdajajo kmetijska zemljišča.
Nastali produkti:
-
-
Centralna čistilna naprava Slovenska Bistrica s kapaciteto 15.025 PE, ki je namenjena čiščenju
odpadnih sanitarnih voda. Naprava je sodobna sekvenčna biološka čistilna naprava z aerobno
stabilizacijo blata, z nitrifikacijo, denitrifikacijo ter kemičnim čiščenjem fosforja (terciarno čiščenje).
Proces čiščenja je avtomatsko daljinsko nadzorovan, uporabljeno je SCADA-krmiljenje.
Izgradnja kanalizacije, rekonstrukcija dela vodovodnega omrežja, več kot kilometer novih
pločnikov.
Na ta način je Slovenska Bistrica pridobila moderno čistilno napravo v kombinaciji s tehnološko sodobno
zasnovanim kanalizacijskim omrežjem s številnimi objekti (razbremenilniki in zadrževalni bazeni z
opremo), kar ustreza stanju tehnike v razvitih srednjeevropskih državah. Zdaj lahko upravičeno
pričakujemo, da se bodo razmere v potoku Bistrica bistveno spremenile, in vprašanje časa je, kdaj se
bodo na obrežju potoka pojavili tudi ribiči.
Obratovanje sistema bo izboljšalo kakovost predvsem potoka Bistrica, ki so ga strokovnjaki Instituta za
ekološki inženiring proučevali v sklopu presoje vplivov na okolje. Ugotovili so, da je potok izredno
onesnažen, njegova biocenoza je zelo podobna biocenozi čistilne naprave. Zato je bila postavljena
zahteva, da mora čistilna naprava vsebovati tudi terciarno stopnjo čiščenja.
b) Phare 2001, Krepitev Slovenije na lokalni ravni, A-socialna vključenost
-
Projekt: Krepitev partnerstva in aktiviranje lokalnih zaposlitvenih potencialov s pomočjo Centra za
razvoj dopolnilnih dejavnosti in drugih fleksibilnih oblik dela in zaposlovanja (2003-2004)
Namen projekta: Poiskati možnosti in spodbujati oblikovanje novih delovnih mest v okviru fleksibilnih oblik
zaposlovanja za težje zaposljive ciljne skupine, predvsem žensk, mladih podeželskega prebivalstva in
presežnih delavcev, z vzpostavitvijo Centra za razvoj in podporo fleksibilnim oblikam dela in zaposlovanja
ter prispevati h kreiranju novih delovnih mest in zniževanju stopnje brezposelnosti omenjenih ciljnih
skupin na območju konzorcija 16 občin Podravske statistične regije.
Partnerji v projektu:
- Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov,
- Ekonomski institut Maribor, d. o. o.,
- Kooperativa Vita, g. i. z.,
- Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica,
- Ljudska univerza Slovenska Bistrica,
- Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Maribor.
Nastali produkti:
-
Analiza stanja na področju fleksibilnih oblik dela in zaposlovanja ter ocena možnosti za njihovo
hitrejše uveljavljanje.
Vzpostavitev Centra za razvoj in podporo fleksibilnim oblikam dela in zaposlovanja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
62
-
Izvedene informativne in promocijske delavnice.
Izvedeni programi usposabljanja (priprava poslovnih načrtov, registracije, računovodstvo, šola
podjetništva, ročna dela in drugo).
Izdelava zloženk.
Izdelava spletne strani.
c) Life- Environment:
-
Projekt: Zveza mediteranskih mest za zaščito podnebja (2002-2005) (MedClima- Climate Alliance
for Mediterranean cities” (11/2002-10/2005)
Projekt je odobrila evropska komisija junija 2002.
Občina Slovenska Bistrica je s predstavniki sredozemskih mestnih občin Holargos (Atene) iz Grčije in
italijanskega Palerma ter avstrijske Klimatske zveze (Klima Bundnis) sprejela pobudo Evropske skupnosti
in aktivno pristopila k projektu varovanja podnebja.
Cilji projekta:
- Vzpostavitev sodelovanja sredozemskih mest s skupnim ciljem varovanja ozračja. Natančneje,
vzpostavitev sodelovanja med mesti Atene (Holargos), Palermo in Slovenska Bistrica.
- Izdelava sistema (tehnike) za hitro in učinkovito ugotavljanje emisij ogljikovega dioksida in
zbiranje pridobljenih podatkov na lokalni ravni.
- Formulacija spiska (check-list) za določitev meril za zaščito ozračja na lokalni ravni.
- Formulacija spiska (check-list) za določitev enostavnih, cenenih in hitro izvedljivih ukrepov, ki
bodo pripomogli k trajni zaščiti ozračja pred emisijami toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega
dioksida (na lokalni ravni oziroma zaradi majhnosti Slovenije tudi na nacionalnem nivoju).
- Izdelava okvirjev za sodelovanje javnosti pri osveščanju in dvigovanju javne zavesti na področju
varovanja ozračja. Načrtovanje projektov, ki vključujejo različne nivoje sodelovanja (informiranje,
izobraževanje, investicije, študije …).
- Primerjava zbranih podatkov med sodelujočimi partnerji (Atene, Palermo, Slovenska Bistrica),
izmenjava izkušenj.
- Izdelava skupnih meril in priprava skupne liste akcijskih ukrepov.
- Izdelava skupnega, obširnega vodnika za zaščito ozračja sredozemskih mest.
- Izdelava predlogov institucionalnih sprememb na nivoju nacionalnih vlad in EU-ja s ciljem krepitve
vloge sredozemskih dežel v mednarodni skupnosti.
- Aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru programa, vključujejo organizacijo delovnih srečanj, kjer
bodo sodelujoči predstavniki severnoevropskih držav (Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska)
predstavili svoje izkušnje na področju varstva ozračja in implementacije konkretnih ukrepov v
praksi. S tem v zvezi bodo organizirani tudi obiski krajev, kjer se projekti že dalj časa izvajajo.
Nastali produkti:
- Zaključek kooperacije mediteranskih mest za zaščito ozračja in razširitev mreže sodelovanja
co-operation na nivoju celotne Evrope za učinkovit in trajni prispevek k zmanjševanju emisij
ogljikovega dioksida.
- Povečana vloga lokalnih inštitucij pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov pri nacionalnih
projektih in v EU.
- Izoblikovana skupna metoda za merjenje emisij ogljikovega dioksida.
- Izdelava strokovnih podlag za izvedbo kolesarskega omrežja na območju mesta.
- Postopna (fazna) gradnja kolesarskega omrežja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
63
-
Uvajanje varčnih svetilk pri javni razsvetljavi.
Vzpostavljeno dodatno energetsko svetovanje.
Program Intelligent Energy Europe: BUtK
d)
-
Projekt: »Bottom Up to Kyoto« (2007-2009)
Občina Slovenska Bistrica sodeluje v mednarodnem projektu, katerega cilj je zmanjševanje porabe
energije v javnem sektorju in uvajanje inteligentnih sistemov vodenja energetskih projektov na lokalnem
nivoju. Projekt BUtK se loteva reševanja problema od spodaj navzgor, t. j. "bottom up", in skuša na ravni
posameznika oziroma primarnega uporabnika energije vzpostaviti pogoje za učinkovitejšo izrabo energije,
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prispevati k zmanjšanju obremenitev naravnega okolja. Vse to so
glavne zaveze in cilji Kyotskega sporazuma.
Partnerji v projektu:
-
Občina Slovenska Bistrica,
Voru Linnavalitsus (Voru Town Government) (Estonija),
Rigas Domes Pilsetas Attistibas Departaments (Development Department of Riga City Council)
(Latvija),
Gmina Raciechowice (Municipality of Raciechowice) (Poljska),
Cluj County Council (Romunija).
Občina Slovenska Bistrica se je za sodelovanje pri omenjenem projektu odločila zato, ker želi nadaljevati
in nadgrajevati dosedanje aktivnosti na področju učinkovite rabe energije in skrbi za čistejše okolje.
Sodelovanje pri projektu BUtK je nadaljevanje sodelovanja med partnerji in institucijami v sklopu v letu
2006 zaključenega projekta Medclima - LIFE Environmnet.
Namen projekta »Bottom Up to Kyoto (BUtK)« je:
-
pomagati evropskim občinam pri premagovanju ovir na poti k uporabi in uvajanju energetsko
učinkovite opreme za razsvetljavo,
pomoč občinam pri zmanjševanju porabe energije in stroškov na praktičnem primeru,
priprava specifičnega modela, splošno uporabnega za druge občine na nivoju EU,
pomoč Evropi pri uresničevanju zavez iz Kyotskega sporazuma z ukrepi na lokalnem nivoju,
t. j. od spodaj navzgor.
V 36 mesecih, kolikor bo trajal pilotni projekt, bodo sodelujoči partnerji pri projektu, predstavniki držav
članic iz Slovenije, Estonije, Latvije, Poljske ter predstavniki iz Romunije, delovali v smeri premagovanja
tržnih ovir na področju javne razsvetljave. Korak za korakom in s podporo združenja strokovnjakov iz
obravnavanega področja bo v okviru projekta BUtK:
-
izvedena analiza trenutne porabe ogljikovega dioksida na prebivalca za vseh pet občin,
identificirani bodo potencialni prihranki energije za vsako posamezno občino (nanašajoč se
na uvajanje energetsko učinkovite javne razsvetljave),
izbranim občinam bo ponujena pomoč pri pripravi tehničnih in finančnih rešitev za izvedbo
varčevalnih ukrepov,
zagotovljeno vodenje sodelujočih občin skozi proces identifikacije ponudnikov storitev, ki
ponujajo energetsko upravljanje objektov, t. i. ESCO (Energy Service Company),
ponujena pomoč pri pripravi pogodb za zagotavljanje prihrankov energije,
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
64
-
določeni ukrepi in rešitve za izvajanje lokalnih energetskih načrtov, katerih rezultati bodo
predstavljeni kot primeri dobre prakse.
Rezultati, ki bodo merljivi in prenosljivi:
-
kratko, srednje in dolgoročno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida,
povrnitev investiranih sredstev (ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj),
odstranitev tržnih ovir pri uvajanju energetsko varčnih tehnologij na področju razsvetljave v
sodelujočih državah,
srednje in dolgoročne rešitve na področju javne razsvetljave, primer dobre prakse, ki ga je
mogoče uporabiti na sorodnih področjih,
povečan prodor proizvajalcev varčne opreme za razsvetljavo v države članice,
rast evropskega energetskega trga,
priprava energetskega trga na prihajajoča določila o merilih za javno razsvetljavo pod EUP.
e) Izkušnje območja LAS z uspešno prijavo na javne razpise na nacionalnem nivoju:
Uspešna prijava na javni razpis za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi« v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne
prioritete »razvoj regij« naslednjih projektov:
- izgradnja ceste C in G z mostom v POC Bistrica,
- obnova LC Rep-Trije kralji,
- obnova LC Slovenska Bistrica–Osankarica,
- obnova vodovodnega sistema Laporje-Žabljek-Nova Gora,
- obnova vodovodnega sistema Videž-Slovenska Bistrica,
- izvedba krožnega križišča na Kolodvorski ulici s cesto v podjetniško cono od Leskovarjeve do
Kolodvorske ulice,
- obnova lokalnih cest LC 440 500 in LC 440 510,
- ureditev kolesarskih poti s pripadajočo infrastrukturo v naseljih Studenice, Novake in Globoko na
območju Natura 2000 – porečje reke Dravinje.
Uspešna prijava na javni razpis v okviru ukrepa 1.4. EPD:
- podjetniška cona Bistrica (2004), katerega rezultat je vzpostavljena podjetniško-obrtna cona in v
njej že delujoča številna podjetja.
Prav tako je za območje pripravljen projekt ALUREG kot center za obvladovanje lahkih in
večfunkcionalnih materialov regionalnega in nacionalnega pomena, ki je uvrščen v okviru projekta
Izgradnja gospodarskega središča Oreh v Podravju med projekte Resolucije (nacionalne razvojne
projekte), katerih osnovni namen je doseganje ciljev prve razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije:
konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast. V okviru projekta se predvideva vzpostavitev visokošolskega
centra za razvoj inženirskih kadrov, tehnološki park, sklad tveganega kapitala in izgradnja industrijske
cone. Gre za dolgoročno naravnan projekt za obdobje od 2007 do 2023.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
65
2.4.3 Popis in možnost izrabe obstoječih razvojnih struktur na območju LAS
Na območju LAS razvojne strukture predstavljajo naslednje strokovne institucije:
1. Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica s Turistično informativnim centrom,
2. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj - izpostava Slovenska Bsitica (Kmetijsko svetovalna služba
Slovenska Bistrica),
3. Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska Bistrica,
4. Ljudska univerza Slovenska Bistrica,
5. Zavod za kulturo Slovenska Bistrica,
6. Zavod za gozdove – enota Slovenska Bistrica.
1. Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (RIC) s Turistično informativnim centrom (TIC)
RIC Slovenska Bistrica je javni zavod, ki ga je v letu 2000 ustanovila Občina Slovenska Bistrica. Osnovni
namen RIC-a je pospeševanje razvoja malega gospodarstva, obrti, turizma in gospodarstva na področju
občin Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane. Ima povezovalno vlogo med podjetniki, obrtniki, občino,
obrtno in gospodarsko zbornico in drugimi institucijami, ki so s svojim delom usmerjene v gospodarski
razvoj. V sodelovanju s partnerji izvaja razvojne projekte na področju povečevanja zaposljivosti
prebivalstva, razvoja trga dela in povečevanja konkurenčnosti gospodarstva. V okviru dejavnosti zavoda
svojo dejavnost opravlja tudi Turistično informacijski center (TIC).
RIC nudi podjetniško svetovanje za potencialne podjetnike ter mikro, mala in srednja podjetja na
področju:
- izdelave investicijske dokumentacije,
- izdelava poslovnega načrta,
- preveritev poslovnih zamisli,
- prijava na javne razpise,
- izbire statusne oblike,
- registracije in
- vavčersko svetovanje.
V okviru Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica deluje vstopna točka VEM, ki predstavlja
dopolnitev oziroma nadgradnjo obstoječega sistema podjetniške podpore. Namenjena je bodočim
podjetnikom, delujočim podjetjem ter vsem ostalim, ki jih zanima področje podjetništva. Gre za
profesionalno strokovno in administrativno podporo v smislu informiranja, podjetniškega svetovanja in
podpornih storitev na področju podjetništva.
V okviru RIC-a deluje TIC Slovenska Bistrica, ki se ukvarja z:
-
zbiranjem in posredovanjem informacij o naravni in kulturni dediščini, prireditvah v občini,
možnostih rekreacije, kulinarični in drugi turistični ponudbi na Bistriškem,
organiziranjem prireditev in
sodelovanjem pri pripravi in izvedbi projektov na področju turizma.
2. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, izpostava Slovenska Bistrica
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je regijski zavod, ustanovljen za izvajanje javnih služb kmetijskega
svetovanja, strokovnih nalog razvoja podeželja, strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin,
___________________________________________________________________________
66
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
strokovnih nalog v živinoreji, nalog genske banke proizvodnje bikovega in merjaščevega semena,
gozdarstva in ribištva in drugih nalog, pridobljenih na trgu na območju upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart,
Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Maribor. Sedež zavoda je na Ptuju z izpostavami na nivoju
upravnih enot, razen Maribora. Pri specialističnem svetovanju se dopolnjuje s Kmetijsko gozdarskim
zavodom Maribor na področju rastlinske proizvodnje.
Kmetijsko svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj je organizirana v petih izpostavah in na
specialističnem nivoju. Na območju LAS deluje ena izpostava – Kmetijsko svetovalna služba Slovenska
Bistrica (KKS), ki izvaja naslednje naloge:
-
Izvajanje tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčne sposobnosti kmetij: V okviru te naloge
KKS opravlja svetovalno delo za vse kmetije območja in tudi izven. Izvaja predavanja, tečaje,
krožke, seminarje, delavnice iz tehnologije kmetovanja znotraj posameznih panog kmetijstva.
Vsem kmetijam je tudi zagotovljeno osebno svetovanje tako v pisarni kot tudi na terenu. Pri
strokovnem delu na področju prehrane živali in na področju gnojenja kmetijskih površin se
poslužuje rezultatov analiz lastnega laboratorija in hitrih testov (N-test) na terenu. Kmetijam, ki se
odločajo za izgradnjo objektov, pripravljajo tehnološke projekte adaptacij in novogradenj. Na
področju izvajanja agrarnih operacij pripravljajo strokovna izhodišča, strokovna mnenja in
programe izvedbe. Pri svojem delu na strokovnem področju sledijo novim trendom, zato se
udeležujejo posameznih predavanj, seminarjev, delavnic, sejmov in ostalih strokovnih prireditev.
Organizirajo lokalne razstave, predstavitve ter pripravljajo strokovne članke in prispevke v
medijih.
-
Spodbujanje pridobivanja dopolnilnega in dodatnega dohodka.
-
Izvajanje ukrepov kmetijske politike:
Ukrepi kmetijske politike so v zadnjih letih postali najpomembnejše področje dela KSS. KSS redno
izvaja izobraževanja in delavnice za kmete z namenom lažjega sledenja nenehnim novostim.
Informiranje izvajajo z objavami člankov in prispevkov v javnih medijih. Vsem kmetijam nudijo pomoč
pri izpolnjevanju zahtevnih dokumentov pri uveljavljanju zahtevkov za denarna sredstva iz naslova
uredb kmetijske politike.
3. Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska Bistrica
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska Bistrica je samostojna, strokovna, poslovna
organizacija, ki deluje na območju občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica in Oplotnica. Danes šteje
okoli 750 članov. V okviru OOPZ deluje sedem strokovnih sekcij, in sicer sekcija avtoprevoznikov, ki šteje
165 članov, sekcija cvetličarjev in vrtnarjev, ki šteje 22 članov, sekcija gostincev, ki šteje 68 članov,
sekcija frizerk in kozmetičark, ki šteje 55 članov, sekcija avtoserviserjev, ki šteje 70 članov, sekcija
tekstilcev, ki šteje 3 člane, in sekcija računovodskih servisov, ki šteje 32 članov. Območna obrtnopodjetniška zbornica vodi obrtni register območja in po pooblastilu Obrtne zbornice Slovenije izdaja
obrtna dovoljenja in sklepe o vpisu v obrtni register tistim gospodarskim subjektom, ki opravljajo
dejavnosti na obrtni način, ter opravlja registracije s. p. (samostojnih podjetnikov posameznikov) in d. o. o.
(družb z omejeno odgovornostjo) preko projekta VEM. Redno spremlja in obravnava problematiko obrti,
zastopa interese svojih članov, sodeluje v postopkih spreminjanja gospodarske politike. Redno organizira
izobraževanja za obrtnike in za pri njih zaposlene delavce.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
67
4. Ljudska univerz Slovenska Bistrica
Ljudska univerza Slovenska Bistrica ponuja pestro paleto izobraževalnih programov in programov
usposabljanja, med katere sodijo programi za pridobitev izobrazbe, formalni in neformalni programi
usposabljanja in izpopolnjevanja, programi jezikovnega izobraževanja, programi računalniškega
opismenjevanja in programi splošnega izobraževanja (izobraževalne delavnice za različne ciljne skupine,
programi za prosti čas in drugo). Programi omogočajo pridobivanje sodobnih znanj in spretnosti,
pomembnih za povečanje konkurenčnih prednosti posameznika in družbe kot celote.
5. Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Slovenska Bistrica.
Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Na območju LAS skrbi za
obnovo naravnih znamenitosti in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, organizira kulturne in druge javne
prireditve, izvaja muzejsko in razstavno-galerijske dejavnosti v gradu Slovenska Bistrica in v izpostavah,
pripravlja stalne in občasne razstave, sodeluje in se povezuje s turističnimi dejavniki ter drugimi izvajalci
kulturne in turistične dejavnosti v občini ter opravlja druge naloge s področja kulture.
6. Zavod za gozdove – Krajevna enota Slovenska Bistrica
Zavod za gozdove Slovenije je organiziran v centralni enoti v Ljubljani in 14 območnih enotah. Območne
enote so razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje. Na območju LAS deluje v okviru
OE Krajevna enota Slovenska Bistrica, katere osnovne naloge se nanašajo na:
- gozdnogospodarsko načrtovanje,
- gojenje in varstvo gozdov,
- gozdno tehniko,
- gozdne živali in lovstvo,
- odnose z javnostmi in izobraževanje lastnikov gozdov,
- druga področja, kot je sodelovanje v raziskovalnih dejavnostih ter sodelovanje v mednarodnih
projektih.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
68
3 SWOT ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBMOČJA LAS
3.1 Swot analiza okolje, dediščina, infrastruktura
OKOLJE, DEDIŠČINA, INFRASTRUKTURA
PREDNOSTI
-
-
-
Čisto okolje,
visoka pokrajinska raznovrstnost, ki jo sestavljajo
hribovja, kotline, planote in gričevja ter ravnine
visoka stopnja ohranjene biotske raznovrstnosti in
pestrosti naravnih vrednot
velik delež območij NATURA 2000, zavarovanih območij,
kakovostna in raznovrstna kulturna dediščina,
velik izbor naravnih in od človeka ustvarjenih posebnosti
in atrakcij (naravni parki, pohodniške poti, kolesarske poti,
vinske turistične ceste …),
velik delež gozdnih površin z velikimi proizvodnimi in
eksocialnimi možnostmi,
ugodna prometna lega, ki jo vzpostavlja izgrajena
avtocesta na območju občine Slovenska Bistrica in
železnica v Poljčanah, ki krepita prometno dostopnost
območja,
sorazmerno dobra pokritost občin z vodooskrbo,
izgrajeni čistilni napravi v mestu Slovenska Bistrica in na
Spodnji Polskavi,
izdelani koncepti zbiranja in čiščenja odpadnih voda in
določeni roki,
vzpostavljen sistem rednega odvoza odpadkov,
izgrajena infrastruktura za zbiranje odpadkov,
sistem ločenega zbiranja odpadkov,
naravne možnosti za koriščenje obnovljivih virov energije.
SLABOSTI
-
-
-
-
PRILOŽNOSTI
-
-
Izboljšanje kakovosti lokalnega cestnega omrežja v
nekaterih odročnih predelih,
zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih
količina (pitna voda je namreč osnovni pogoj za bivanje in
razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so vezane na pitno
vodo, zlasti turizem, in s tem za razvoj podeželja),
financiranje gradnje in obnove vodovodnih sistemov,
lokalnih cest, kanalizacije in čistilnih naprav s sredstvi EU,
zagotovitev dostopa do širokopasovnega omrežja
(telekomunikacije),
energetsko izkoriščanje naravnih virov (lesa, sonce,
toplota zemlje …).
Zaraščanje
kmetijskih
površin
na
depopulacijskih območjih,
preobremenjenost kmetijskih površin v
Dravinjski dolini ter na vinogradniških
področjih,
nezadostno vključevanje naravne in kulturne
dediščine v procese integriranega razvoja,
neizkoriščenost naravnih in kulturnih
potencialov – danosti,
nekoliko slabša dostopnost občine Makole, ki
je bolj oddaljena od avtoceste in železniške
povezave,
neenakomerna
razvitost
prometne
infrastrukture (slabša kakovost lokalnih cest in
javnih poti na bolj oddaljenih, odročnih
predelih),
onesnaženost vodnih virov, zlasti podtalnice,
zastareli vodovodni sistemi (azbestne cevi,
vodne izgube),
pomanjkanje pitne vode ob sušnih obdobjih,
neurejeno odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih vod v naseljih,
neustrezna IKT v naseljih (bele lise), zlasti v
občini Poljčane.
NEVARNOSTI
-
Zaostajanje v razvoju,
onesnaževanje okolja, zlasti vodnih virov,
odseljevanje prebivalcev.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
69
3.2 Swot analiza gospodarstvo
GOSPODARSKI POLOŽAJ
PREDNOSTI
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
Ugodna geografska lega znotraj Slovenije (razen za
občino Makole),
ugodna obmejna lega z Avstrijo,
bližina letališča Maribor,
ugodna lega v cestnih in železniških mrežah,
bližina dveh večjih turističnih središč,
tradicija obrtništva in podjetništva,
bogata industrijska tradicija, večja uspešna podjetja
(Impol, d. d., Granit, Lesnina Emmi, d. d., Amont, d. o. o.),
razvita živilskopredelovalna industrija (Tovarna olja GEA,
d. d.),
tradicionalna znanja, delovna sila in surovine,
prisotna tradicija kmetovanja,
nadpovprečne lesne zaloge,
raznovrstna kmetijska pridelava,
obstoj institucij podpornega okolja za razvoj podjetništva,
turizma, obrti in kmetijstva (Kmetijsko svetovalna služba,
RIC Slovenska Bistrica, TIC, Ljudska univerza Slovenska
Bistrica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska
Bistrica),
obstoj kakovostnih produktov: vina, Pohorje beef, zimski
športni center, izletniške točke (naravne in kulturne
vrednote),
vzpostavljeno lokalno razvojno partnerstvo (LAS),
primeri dobrih praks na različnih področjih,
obstoj že oblikovane turistične ponudbe, tematske poti
(VTC),
primeri dobrih praks.
SLABOSTI
-
-
-
-
PRILOŽNOSTI
-
-
Izboljšanje izobrazbene strukture in usposobljenosti vseh
ključnih akterjev razvoja gospodarstva - razvoj novih oblik
usposabljanja,
razvoj podjetništva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
povezovanje na vseh nivojih,
razvoj in zaščita produktov višje kakovosti,
razvoj skupnih lokalnih blagovnih znamk,
izkoriščanje obnovljivih virov energije,
-
-
-
Nizka produktivnost kmetij zaradi majhnosti in
velike posestne razdrobljenosti,
nizka raven proizvodne specializacije in
profesionalizacije družinskih kmetij,
neugodna starostna in izobrazbena struktura
v kmetijstvu,
slaba zemljiška in posestna struktura,
težavne naravne razmere za kmetovanje - 70
% kmetijskih zemljišč se nahaja na območjih
z omejenimi možnostmi za kmetovanje,
omejen obseg in pomanjkanje kmetijskih
zemljišč,
nizki dohodki in pomanjkanje alternativnih
virov dohodkov,
nizka stopnja podjetniške aktivnosti na
podeželju in s tem povezana nizka
ustvarjalnost in inovativnost,
pomanjkanje
podjetniških
in
drugih
specializiranih znanj na podeželju ter nizka
stopnja informiranosti in usposobljenosti
nosilcev kmetijskih gospodarstev ter
podjetnikov (zlasti začetnikov),
premajhna povezanost kmetov z živilsko
predelovalno industrijo in obratno,
pomanjkanje delovnih mest, zlasti za bolj
izobražene,
premajhna atraktivnost proizvodov (blagovne
znamke),
premajhna
trženjska
usmerjenost
in
neustrezna tržna organiziranost,
pomanjkanje kvalitetnih izdelkov domače obrti
in urejenih mest za trženje,
slaba prepoznavnost območja ter nerazvita in
neprepoznavna ponudba,
razpršenost in nepovezanost turistične
ponudbe in pomanjkanje celovitih turističnih
programov,
premajhen zagonski kapital,
pomanjkljiva turistična infrastruktura,
pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti visoke
kategorije.
NEVARNOSTI
Nekonkurenčnost kmetij,
odseljevanje prebivalstva iz oddaljenih, manj
razvitih
predelov,
zlasti
mladega
izobraženega kadra,
opuščanje proizvodnje v kmetijstvu in
gozdarstvu ter izguba tradicionalnega
podeželskega načina,
zaraščanje kmetijskih površin in
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
70
-
-
visoka stopnja ohranjene narave in naraščajoče
povpraševanje po kakovostni prehrani narekuje razvoj
sonaravnega kmetijstva in turizma ter kot potencial za
dvig kakovosti življenja lokalnega prebivalstva,
razvoj nove in izboljšanje kakovosti obstoječe turistične
infrastrukture,
čezmejno in medregijsko sodelovanje,
sredstva EU.
-
posledično spreminjanje kulturne krajine,
počasno razumevanje ključnih razvojnih
priložnosti,
škodljivo obremenjevanje okolja in narave,
zaostajanje v razvoju.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
71
3.3 Swot analiza demografske in sociološke značilnosti
DEMOGRAFSKE IN SOCIOLOŠKE ZNAČILNOSTI
PREDNOSTI
-
-
-
-
pozitivni selitveni prirast
pozitivni trendi na področju zaposlovanja
razvit sistem osnovnih šol in vrtcev
srednja šola na območju s srednješolskimi programi
izobrazbena struktura prebivalcev na območju las se
izboljšuje povečuje se število študentov
dolgoletne izkušnje in ponudba programov ljudske
univerze na področju izobraževanja odraslih in
vseživljenjsko učenja
razvita mreža temeljne zdravstveno oskrbe
aktivno delovanje društev in aktivov
kulturna ponudba območja (razvita ljubiteljska kulturna
dejavnost, tradicionalne prireditve)
primeri dobrih praks
PRILOŽNOSTI
širitev in razvoj novih programov izobraževanja in
usposabljanja na tehnološkem kot na ekonomskem
področju
razvoj vseživljenjskega učenja
zadržanje mladega izobraženega kadra z zagotovitvijo
ustreznih bivalnih pogojev in možnosti za zaposlitev
razvoj socialnega in družinskega podjetništva za
odpiranje novih zaposlitvenih možnosti
razvoj programov za starejše in mlade generacije
dodatno varstvo za otroke
SLABOSTI
-
-
negativni demografski trendi - nizka rodnost,
upadanje deleža mladega prebivalstva in rast deleža,
negativni naravni prirast
starejšega prebivalstva od 64 let naprej
visoka stopnja brezposelnosti in neskladje med
ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile
nizka raven izobrazbe prebivalstva (pod povprečjem
slo)
nizek življenjski standard (plače in bruto osnova za
dohodnino)
visok odstotek brezposelnih žensk
pomanjkanje prostih mest v vrtcih
pomanjkanje socialnega varstvo za starejše
NEVARNOSTI
-
odseljevanje mladih in družin
zmanjšanje števila delovno aktivnega prebivalstva
splošno nezadovoljstvo
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
72
3.4 Ključni razvojni problemi in razvojne priložnosti
3.4.1 Ključne slabosti/nevarnosti
Pomanjkljiva osnovna infrastruktura
Območje LAS ima na področju varstva okolja in osnovne infrastrukture določene primanjkljaje. Glede
razvitosti infrastrukture se pojavljajo razlike v razvitosti med urbanimi središči in podeželjem na področju
cestne infrastrukture, zagotavljanja neoporečne pitne vode in čiščenja odpadnih voda ter telekomunikacij.
Neugodni demografski trendi – nizka rodnost, staranje prebivalstva in odseljevanje
Demografski trendi na območju LAS kažejo nizko rodnost, negativni naravni prirast, v strukturi
prebivalstva se povečuje delež starega prebivalstva in znižuje delež mladega prebivalstva, starega do 14.
let. Na nekaterih, zlasti bolj oddaljenih območjih, je opazen trend depopulacije. Na kmetijah so večinoma
aktivnejši starejši ljudje z nizko stopnjo izobrazbe.
Zaradi zaostajanja v razvoju bolj oddaljena, višje ležeča območja zapušča mlado izobraženo prebivalstvo,
ki se seli na območja, kjer ima več možnosti za zaposlitev, ustvarjanje in kakovostno bivanje. Brez
ustreznega ukrepanja lahko ta trend pričakujemo še v prihodnje.
Nizka produktivnost
Neugodna posestna struktura, izobrazbena in starostna struktura nosilcev kmetij ter nizka stopnja
specializacije proizvodnje na kmetijah prispevajo k nizki produktivnosti kmetij. Posledica nizke
produktivnosti je nekonkurenčnost ter nizki dohodki kmetijskih gospodarstev. Zaradi neugodnega
dohodkovnega položaja je lastna sposobnost kmetijskih gospodarstev za izvajanje naložb nizka. Naložbe
so se v zadnjih letih sicer povečale, vendar povsem po zaslugi povečanih sredstev iz evropskih in
nacionalnih virov. Prav tako je premalo sredstev za razvoj podjetništva, predvsem za nova podjetja in
raznolike dopolnilne dejavnosti na podeželju.
Visoka brezposelnost
Kljub zmanjševanju števila brezposelnih se na območju LAS še zmeraj srečujemo z nadpovprečno
stopnjo brezposelnosti. Na trgu dela je zaznati razhajanja in strukturna neskladja med ponudbo in
povpraševanjem po delovni sili. Med brezposelnimi še zmeraj prevladujejo ženske in osebe brez poklicne
izobrazbe.
Nizka stopnja informiranosti in usposobljenosti
Kljub obstoju številnih strokovnih služb v lokalnem okolju na področju pospeševanja razvoja podjetništva,
kmetijstva, turizma in informiranja je stopnja informiranosti in usposobljenosti na podeželju še zmeraj
nezadostna. Razlog so številne nove informacije in nova znanja, ki jih je težko brez ustrezno razvite
infrastrukture pravočasno posredovati in uvajati v vsakodnevne prakse. Ugotavlja se, da obstajajo številna
naselja na območju brez možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja. Od tod izhaja potreba po
večjem informiranju, svetovanju in usposabljanju, zlasti na področju ITK, ter izvajanju vseživljenjskega
učenja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
73
Povezovanje kmetov s prehrambeno, živilskopredelovalno industrijo
Na območju LAS se pojavlja problem premajhnega sodelovanja na vseh nivojih med pridelovalci ter
pridelavo in živilskopredelovalno industrijo. Povezovanje bi bilo potrebno okrepiti na različnih področjih: od
povezovanja do skupne proizvodnje, promocije in trženja na podlagi skupnih interesov.
Trženje pridelkov, izdelkov in storitev
Neorganiziranost odkupa in prodaje pridelkov, proizvedenih na kmetijah, še dodatno povečuje
nekonkurenčnost kmetijstva. Kljub temu da se je v zadnjih letih povečala stopnja finalizacije kmetijskih
proizvodov, je stanje še vedno problematično. Območje ima malo prepoznavnih izdelkov ali pridelkov, ki
bi imeli skupne tržne temelje na zaščitenih blagovnih znamkah, čeprav obstajajo za to objektivni pogoji.
Izjema je področje vinarstva, kjer se srečujemo z relativno velikim številom blagovnih znamk, ki na tako
majhnem območju sigurno ne bodo ostale konkurenčne.
Potrebno je posvetiti več pozornosti zagotavljanju pogojev za organiziranje trženja. Pogosto se dogaja, da
bi lahko posamezni kmetje dobre pridelke ali izdelke sicer prodali, vendar samo v primeru zagotavljanja
količin, določenih na pogodbeni ravni. To pa je seveda možno samo v primeru sodelovanja večjega
števila manjših proizvajalcev.
Prav tako na območju LAS primanjkuje kvalitetnih izdelkov domače obrti, povezane s sodobnostjo, ter
urejenih mest za njihov trženje.
Nezadosten posek
Poročila o stanju gozdov, ki jih letno pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, kažejo na ugodno stanje in
razvoj gozdov na območju LAS, saj se povečujejo lesne zaloge in prirastki. Kljub temu pa ni mogoče
spregledati slabosti v zasebnih gozdovih, kjer letni obseg sečenj že vrsto let zelo zaostaja za optimalnim,
ki je določen v gozdnogospodarskih načrtih. Razlog za nezadosten posek v zasebnih gozdovih območja
je med drugim v razdrobljenosti zasebne gozdne posesti, pomanjkljivi tehnični opremljenosti lastnikov
gozdov in tudi trg z lesom je neurejen in nestimulativen, zlasti za sečnjo v mlajših razvojnih fazah (slabo
razvita lesnopredelovalna industrija v regiji in državi).
Pomanjkanje kapitala
Kljub temu da tako nacionalne kot lokalne institucije namenjajo sorazmerno velika sredstva za kmetijstvo
in razvoj podjetništva ter družabnega življenja, se ugotavlja, da so ta sredstva s strani države in občin še
prenizka.
Kot največji problem je opredeljen problem pomanjkanja ali prenizkih sredstev za zagon dejavnosti na
podeželju. Dejstvo je, da so prav začetne investicije najvišje in v kolikor ni predhodne generacije, ki bi se
s kmetijstvom že uspešno ukvarjala, mlad izobražen kmet nima možnosti začeti nekaj novega. Premalo je
tudi pomoči posameznikom, ki želijo ohranjati kulturno krajino in se želijo posvetiti uvajanju novih izdelkov
ali storitev na podeželju.
Pomanjkljiva turistična infrastruktura ter pomanjkanje celovitih turističnih programov
Osnova za razvoj turizma in osnovna zahteva sodobnega turista je kakovostna turistična infrastruktura.
Srečujemo se s problemom zastarele (zlasti prenočitvene kapacitete so slabše kakovosti) in slabo
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
74
opremljene ter pomankljive turistične infrastrukture, kar ni v ponos okolju in tržno zanimivo. Predvsem pa
primankuje objektov v tržno zanimivih turističnih destinacijah. Turistična ponudba na območju LAS je
razdrobljena in nepovezana ter nepodprta z učinkovitim trženjem.
Tovrstne slabosti območja bodo ob neustreznem ukrepanju vplivale na slabšo kakovost življenja,
onesnaževanje okolja, slabšanje položaja kmetijskih gospodarstev in s tem na nižjo konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva, odseljevanja ljudi iz oddaljenih in manj razvitih predelov, ki so zlasti primerni za
razvoj turizma in sonaravnega kmetovanja, na opuščanje kmetovanja in zaraščanja ter posledično
spreminjanje kulturne krajine in nenazadnje na zaostajanje območja v razvoju ter na splošno
nezadovoljstvo.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
75
3.4.2 Ključne prednosti/priložnost
Ugodna prometna in geografska lega območja
Ugodna geografska in prometna lega območja LAS izboljšuje privlačnost za njeno globalno povezovanje
in razvoj na področju gospodarstva. Nekoliko slabšo dostopnost beleži občina Makole.
Razvoj osnovne infrastrukture
Sredstva EU predstavljajo priložnost za ureditev osnovne infrastrukture ter na področju varstva okolja, še
zlasti telekomunikacij, kot osnovni pogoj za razvoj podeželja.
Razvoj sodobnih programov za starejše in mlade generacija ter razvoj socilanega podjetništva
Neugodne demografske trende (naraščanje števila starejšega prebivalstva), ki pomenijo za družbo veliko
odgovornost, lahko spremenimo v izziv. Tretja starostna generacija predstavlja nove priložnosti
oblikovanja sodobnih programov usposabljanja in sožitja generacij (povezovanje generacij) ter razvoja
socilanega podjetništva.
Pomanjkanje prostih mest v vrtcih narekuje spodbujanje dejavnosti varstva otrok. Ker med brezposelnimi
osebami prevladujejo ženske, ki so pogosto bolj obremenjene z oskrbo družine, bodo tovrstne aktivnosti
pripomogle k sproščanju mobilnosti delovne sile (zlasti žensk).
Razvoj družabnega življenja in kulture
Za celotno območje je značilna ohranjena kulturna krajina z ohranjeno dediščino v vaseh in trških jedrih.
Živahna društvena dejavnost in številne tradicionalne prireditve na območju ohranjajo pri življenju
značilnosti ljudske kulture (običaje, pesmi, legende).
Kultura ima pomembno vlogo v javnem življenju. Povezuje lokalno prebivalstvo kot kulturno skupnost in
mu omogoča zadovoljevanje potreb in interesov, ki presegajo zgolj materialno raven. Spodbujanje razvoja
ljubiteljske kulture in s tem družabnega življenja na podeželju bo potrebno za ohranjanje poseljenosti in
dviga kvalitete življenja tudi v prihodnje. Spodbujali bomo razvoj ljubiteljske kulture na višji kakovostni
ravni ter tako zagotavljali prebivalstvu območja dostop do dobrin višje kakovosti. Hkrati pa bomo
spodbujali ustvarjalnost in kreativnost v okolju.
Razvoj človeških virov
Nizka izobrazbena struktura prebivalstva, zlasti pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ter potreba po novih
znanjih zahteva aktivno ukrepanje v smeri širitve obstoječih in razvoja novih programov izobraževanja in
usposabljanja tako na tehnološkem kot na ekonomskem področju, razvoj vseživljenskega učenja,
izvajanje svetovanja, informiranja ter prenos primerov dobrih praks.
Učinkovito podporno okolje, ki ga sestavljajo strokovne institucije na različnih področjih (izobraževanje,
podjetništvo, kmetijstvo, gozdarstvo), na območju LAS bo nosilec razvoja človeških virov.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
76
Razvoj podjetništva in dopolnilnih dejavnosti
Konkurenčnost gospodarstva se lahko zagotavlja le skozi podjetniški pristop tako z vidika upravljanja
kmetij in razvoja različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah kot tudi z vidika razvoja nekmetijskih
dejavnosti na podeželju. Podeželje namreč ponuja vrsto poslovnih priložnosti v kmetijstvu, gozdarstvu in v
dejavnostih izven kmetijstva, ki prispevajo k razvoju novih delovnih mest in dodatnih virov dohodkov na
podlagi izrabe endogenih resursov podeželja (tradicionalna znanja, delovna sila, surovine, ekološki
pridelki, biomasa, turizem).
Razvoj obstoječih in novih kmetijskih dejavnosti na podeželju lahko odpre številne možnosti za
samozaposlovanje in nova delovna mesta tako za člane kmečkih gospodinjstev kot tudi za druge
prebivalce ter prispeva k optimizaciji izkoriščenosti delovnega potenciala in s tem k ohranjanju
poseljenosti prebivalstva ter k boljši starostni strukturi. Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva zahteva
nov pristop z vsem podjetniškim značajem.
Za hitrejši razvoj nekmetijske dejavnosti je izjemno pomembno prodorno podjetništvo. Razvijati je
potrebno podjetništvo, temelječe na konkurenčnih prednostih podeželja (tradicija obrti, bogata naravna in
kulturna dediščina, ohranjenost naravnega okolja in raznolikost krajine za razvoj podeželskega turizma).
Na tem področju bo potrebno ukrepati v smeri izvajanja dodatnega izobraževanja, svetovanja,
informiranja in prenosov primerov dobrih praks.
Razvoj in zaščita produktov višje kakovosti ter povezovanje proizvajalcev ter organizirano trženje
Glede na naravne danosti in ohranjenost narave se kaže konkurenčna priložnost vseh proizvajalcev v
usmeritvi v proizvodnjo in trženje kakovostne hrane z vključevanjem pridelovalcev in predelovalcev v
različne sheme kakovosti. Potrošniki vedno bolj dajejo poudarek na kakovost kmetijskih pridelkov oziroma
živil. Želijo imeti zagotovljeno varnost. Zanimajo se za specializirane oziroma izvirne proizvode in za
izvirne proizvodne postopke ter tradicionalen način pridelave in predelave. To so proizvodi z označbami
geografskega porekla, geografske označbe, tradicionalnega ugleda, višje kakovosti ter ekološki in
integrirani proizvodi. S povečanjem kakovosti pridelkov in proizvodov ter vključevanjem v različne sheme
kakovosti lahko pridelovalci in predelovalci pridobijo na konkurenčnosti.
Nizka konkurenčnost ter nepovezanost in slaba organiziranost pridelovalcev in predelovalcev narekuje
aktivnosti v smeri partnerskega sodelovanja med pridelovalci ter med pridelovalci in predelovalci.
Priložnost vidimo tudi v povezovanju kmetijskih in živilskih izdelkov z gostinstvom.
Za večjo prepoznavnost ter uveljavljanje izdelkov in storitev je potrebno oblikovati skupne blagovne
znamke, ki bodo trgu zagotovilo, da izdelki predstavljajo nekaj vrednega, edinstvenega in posebnega.
Potrebno je stremeti k povezovanju za enoten nastop na trgu. Povezovanje za enoten nastop na trgu in
organizirano trženje sta ključ do večje prepoznavnosti izdelkov in s tem območja ter prodaje in korak do
uspeha.
Razvoj sonaravnega kmetijstva in turizma na podlagi naravnih danosti
Ena od konkurenčnih prednosti območja LAS je visoka stopnja ohranjenosti narave in biotske
raznovrstnosti, kar se med drugim odraža v precejšnjem deležu ekološko pomembnih območj, ozemlju v
omrežju Natura 2000, zavarovanih območjih ter v bogastvu in raznovrstnosti naravnih vrednot. Omenjen
potencial predstavlja dodano vrednost območja in nudi priložnost za oblikovanje pestrejše in kvalitetnejše
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
77
turistične ponudbe, večjo prepoznavnost območja ter oblikovanje novih turističnih produktov. Pozitivni
učinki izkoriščanja narave v turistične namene ob upoštevanju naravne ohranjenosti se bodo kazali tudi
na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in preprečevanja zaraščanja kmetijskih površin. Hkrati pa
visoka stopnja ohranjene narave, razgibanost reliefa in vedno večjega povpraševanja po zdravih živilih
narekuje razvoj sonaravnega kmetovanja (ekološko kmetovanje ter integrirano kmetovanje). Naravne
razmere na območju LAS so ugodne zlasti za rejo drobnice.
Hrati pa bomo s spodbujanjem sonaravnega kmetovanja vplivali na zmanjšanje onesnaženosti okolja,
zlasti pitne vode.
Raba obnovljivih virov energije
Gozdovi so prevladujoč ekosistem na območju LAS (54 odstotkov ozemlja), varujejo krajino in
zagotavljajo ekološko ravnotežje v njej. Blažijo negativne vplive civilizacije na okolje, saj predstavljajo
pomemben ponor ogljikovega dioksida, vplivajo na kakovost in količino vode in na njeno količinsko
porazdelitev v prostoru. Z ekonomskega vidika pa so stalen vir sredstev za dejavnosti, povezane z
gozdom in lesnopredelovalno industrijo. Glede na veliko zaledje s surovino in glede na neizkoriščenost
lesnih zalog je potrebno spodbujati rabo obnovljivega vira lesne biomase za ogrevanje.
Območje LAS ima tako naravne pogoje in potenciale za možnosti koriščenja lesne biomase (Pohorje in
Boč), bioplina (kmetije z večjim številom živine), energije vode ter sočne energije. S spodbujanjem
tovrstnih aktivnosti bomo pripomogli k boljšemu gospodarjenju ter razvojni naravnanosti gozdov, k
varovanju in ohranjanju ter nenazadnje k boljšemu ekonomskemu položaju kmetij. Podeželju in
kmetovalcem se tako ponuja priložnost, da se pojavi v vlogi prodajalca energenta ali energije. Ukrep bo
tako imel pozitiven vpliv na gospodarske tokove in razvojne procese na pretežno kmetijskih in gozdarskih
območjih. S spodbujanjem učinkovite rabe energije bomo skupaj z ekološkim kmetovanjem zagotovili
dolgoročno osnovo za zdravo in kreativno družbo.
Razvoj turistične infrastrukture
Razvoj kakovostne turistične infrastrukture bo pozitvno vplival na konkurenčnost turizma in ohranjanja
naravne in kulturne krajine. Danosti območja narekujejo razvoj in izboljšanje kvalitete parkovne
infrastrukture, tematskih poti, vinskih cest, turističnih kmetij in drugega. Sopodbujanje razvoja kakovostne
turistične infrastrukture bo temeljilo na upoštevanju načel trajnostnega razvoja v skladu z varovanjem
okolja.
Dodajanje vsebin kulturni dediščini
Številni objekti kulturne dediščine (gradovi, dvorci, kmečke hiše, muzeji) predstavljajo velik neizkoriščen
potencial za razvoj turističnih programov, ki temeljijo na lokalnih tradicijah in globalnih trendih. Objekti
kulturne dediščine so potrebni vsebinske in programske revitalizacije in vpetosti v sooblikovanje turistične
ponudbe in predstavljajo pomemben člen pri oblikovanju integralnih turističnih programov in proizvodov.
Hkrati pa revitalizacija kulturne dediščine predstavlja osnovo za vzpostavitev razvojnega odnosa do
tradicij in identitete kot vez s sodobnostjo in temelj prepoznavnosti območja.
Oblikovanje integralnih turističnih produktov
Razdrobljena in neprepoznavna ponudba narekuje oblikovanje kakovostne tržno-produktne kombinacije
integralnih turističnih produktov. Poiskati bo potrebno obstoječo razkropljeno turistično ponudbo ter
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
78
oblikovati atraktivne in prepoznavne integralne turistične produkte in programe za različna področja
turistične ponudbe ter poskrbeti za učinkovito trženje (vključevanje ITP v turistične distribucijske kanale).
Razvoj turizma bo imel pozitiven vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade, in na
ustvarjanje dodatnih virov dohodka na podeželju.
Povezovanje (od spodaj navzgor) ter učinkovito podporno okolje
Oblikovanje partnerstev, usklajeno delo in sodelovanje, animacija in usposabljanje pri uresničevanju vseh
prihodnjih aktivnosti – vse to je izredno pomembno za doseganje celostnega razvoja podeželja.
Čezmejno in medregijsko sodelovanje
Območje ima izkušnje na področju izvajanja projektov sodelovanja na različnih nivojih ter vzpostavljeno
prodorno okolje strokovnih institucij na različnih področjih za uspešno izvajanje projektov sodelovanja.
Izvajanje tovrtnih projektov bo pripomoglo k večji prepoznavnosti območja in k hitrejšemu razvoju.
Spodbujali bomo povezovanje LAS-a s podeželskimi območji, ki izkazujejo podobne razvojne možnosti,
potrebe in izzive.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
79
4
RAZVOJNA VIZIJA
4.1 Izbrana tema in cilji
Podeželje se sooča zlasti z izzivi v zvezi z rastjo, delovnimi mesti in trajnostjo v prihodnjih letih. Ponuja
realne možnosti glede potenciala za rast v novih sektorjih, zagotavljanja razvedrilnih dejavnosti na
podeželju in turizma, privlačnosti kraja za življenje in delo ter njegove vloge kot rezervoarja naravnih virov
in visoko cenjene krajine.
Vizija
Razvojna vizija podeželja na območju občin Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane sledi evropski razvojni
usmeritvi.
Občine območja LAS stremimo k celostnemu pristopu razvoja podeželja. S skupnimi močmi bomo
razvijali naše območje v smeri podeželje, kakovosten prostor bivanja in dela za vse generacije. Izvajali
bomo aktivnosti za ohranjanje poseljenosti in visoke kakovosti bivanja, krepili bomo njegovo gospodarsko
moč in identiteto podeželja, ki gradi na tradiciji prihodnosti, inovativnosti, ljudeh in bogati dediščini naših
prednikov. Ob upoštevanju potreb današnjih in prihodnjih generacij bomo spodbujali trajnostni razvoj
podeželja.
Vizija razvoja je naravnana k celovitemu razvoju podeželja, ki naj bi po eni strani zagotavljal dolgoročno
ohranjanje lastnih razvojnih potencialov: prebivalstvo, bogata in ohranjena naravna in kulturna dediščina,
po drugi strani pa naj bi omogočal kakovostno življenje podeželskemu prebivalstvu. Vodilo je kakovost
življenja na podeželju, ki vključuje tako posameznika kot socialni razvoj ter življenjske razmere, krepitev
gospodarske moči in identitete ter partnerstvo.
LRS se bo uresničevala z izvajanjem ukrepov znotraj posameznih vsebinskih področij oziroma
programov:
- DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA DEŽELA (INFRASTRUKTURA, VAROVANJE OKOLJA),
-
KVALITETA ŽIVLJENJA,
-
PODJETNIŠTVO IN NOVA DELOVNA MESTA (KMETIJSTVO, NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI),
-
INOVATIVNI TURIZEM (TURIZEM, NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA),
-
PARTNERSTVO.
Strateški in operativni cilji za uresničitev zadane dolgoročne vizije izhajajo iz obstoječe problematike in
potreb ob upoštevanju razvojnih potencialov območja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
80
Preglednica 44: Strateški in operativni cilji LRS
Vizija:
Strateški cilji
Operativni cilji
Podeželje, kakovosten prostor bivanja in dela za vse generacije
Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju
-
Izboljšati kvaliteto in
osnovne infrastrukture.
obseg
-
Spodbuditi uporabo obnovljivih
virov energije in varovanje narave.
-
Spodbuditi sonaravno kmetovanje.
-
Razvoj socialnih storitev in
programov za kvalitetno življenje
generacij (za starejše in druge
specifične kategorije prebivalstva).
-
Razvoj gospodarstva (ekonomska
oživitev) in identitete podeželja
-
Dvig znanj, informiranosti ter
usposobljenosti prebivalcev
na podeželju.
-
Izboljšanje konkurenčnosti
kmetijstva in gozdarstva ter
zmanjšanje
nevarnosti
odseljevanja.
-
Ustvarjanje
novih
zaposlitvenih možnosti in
iskanje
dodatnih
virov
zaslužka.
-
Vzpostavitev povezav
izboljšanje trženja.
-
Izboljšanje
kakovosti
turistične infrastrukture ter
vključevanje
naravnih
vrednot in kulturne dediščine
v turistične namene.
-
Povečanje
kvalitetne
ponudbe.
-
Povečanje
atraktivnosti
turistične
ponudbe
in
prepoznavnosti območja.
Razvoj kulturne dejavnosti.
Razvoj
partnerstev
za
uspešnost in prepoznavnost
območja
Vzpostavitev LAS.
-
Izvajanje LRS.
-
Čezmejno in
regijsko
sodelovanje.
in
raznovrstnosti
turistične
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
-
81
4.2 Prioritetne naloge, razdeljene po cilju, h kateremu prispevajo
Območje LAS bo v obdobju od 2007 do 2013 uresničilo svojo razvojno vizijo in strateške operativne cilje
petih prednostnih nalog in ukrepov.
Preglednica 45: Struktura programiranja izvedbe strateških ciljev
STRUKTURA LOKALNE RAZVOJNE STRATEGIJE LAS 2007-2013
ŠIFRA
CILJ (C), PROGRAM (PR), UKREP (UK)
C1
PR 1.1
IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA DEŽELA
Program Dostopna in okolju prijazna dežela teži k ohranjanju čimbolj naravnega okolja in
zagotavljanju dostopnosti območja LAS. Ukrepi programa so usmerjeni h krepitvi
konkurenčnega položaja območja LAS ter dvigovanju kakovosti življenja vseh njenih
prebivalcev. Visoka kvaliteta življenja bo dosežena v naseljih z izboljšano prometno
dostopnostjo, kvaliteto naravnega in bivalnega prostora. Izboljšana kakovost
infrastrukturnih sistemov bo med drugim vplivala na privlačnost prostora za delo in v
medsebojni sinergiji ukrepov Alternativni in obnovljivi viri energije ter Sonaravno
kmetovanje na povečanje gospodarskih tokov in razvojnih procesov na podeželju.
Program Dostopna in okolju prijazna dežela bo realiziran z izvajanjem ukrepov:
- UK 1.1.1 Infrastruktura
- UK 1.1.2 Alternativni in obnovljivi viri energije
- UK 1.1.3 Sonaravno kmetovanje
UK 1.1.1
Infrastruktura
Eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki zmanjšuje kakovost življenja in ovira hitrejši
razvoj območja, je slabše razvita infrastuktura. Ukrep Infrastruktura teži k ohranjanju
čimbolj naravnega okolja in zagotavljanju dostopnosti, z namenom izboljšanja
gospodarske, družbene, kulturne in druge aktivnosti na območju. Izvajanje ukrepa
Infrastruktura je povezano s spodbujanjem trajnostnega razvoja in zagotavljanjem
kvalitetnega prostora za bivanje in delo. Infrastruktura je namreč pomeben dejavnik
spodbujanja gospodarskega razvoja in ustvarjanja delovnih mest.
Cilj:
-
Izboljšati kvaliteto in obseg osnovne infrastrukture.
Ukrep Infrastruktura bo realiziran preko štirih sklopov projektov:
- Prometna infrastruktura,
- Komunalna infrastruktura,
- Družbena infrastruktura,
- Telekomunikacije.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
82
UK 1.1.2
Alternartivni in obnovljivi viri energije
Energija je temelj sodobnega človekovega življenja in glavni razlog podnebih sprememb.
Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo pri povečanju deleža oskrbe z domačo
energijo in zmanjševanju obremenjevanja okolja ter prispevajo k trajnostnemu razvoju
podeželja.
Območje LAS ima naravne pogoje in potenciale za možnosti koriščenja lesne biomase
(Pohorje in Boč), bioplina (kmetije z večjim številom živine), energije vode ter sončne
energije.
Ukrep bo pozitivno vplival tudi na ekonomski položaj kmetijstva in gozdarstva na območju
LAS. Podeželju in kmetovalcem ponuja priložnost, da se pojavi v vlogi prodajalca
energenta ali energije. Ukrep bo tako imel pozitiven vpliv na gospodarske tokove in
razvojne procese na pretežno kmetijskih in gozdarskih območjih. S spodbujanjem
učinkovite rabe energije bomo skupaj z ekološkim kmetovanjem zagotovili dolgoročno
osnovo za zdravo in kreativno družbo.
Stremimo k razvoju, ki bi zadovoljeval naše sedanje potrebe, brez ogrožanja, da bodo
svoje potrebe lahko zadovoljile tudi prihodnje generacije.
Cilji:
- Spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije in varovanje narave.
Ukrep Obnovljivi viri energije se bo realiziral preko treh sklopov projektov:
- Promocija,
- Priprava študij,
- Investicje v sodobne sisteme na vaseh.
UK 1.1.3
Sonaravno kmetovanje
Visoka stopnja ohranjenosti narave narekuje ohranjanje teh danosti tudi v bodoče. V
največji meri je to mogoče doseči s spodbujanjem sonaravnega kmetovanja. Sonaravno
kmetovanje, poleg zagotavljanja varovanja okolja zagotavlja tudi pridelavo visoko
kakovostne in varne hrane z visoko prehransko vrednostjo, ki glede na trenutno stanje na
trgu nudi možnost zagotavljanja primernega dohodka za kmetijo.
Območje LAS ima sorazmerno ugodne pogoje za spodbujanje razvoja sonaravnega
kmetovanja. Tako bo ukrep prispeval k zmanjševanju vnosa škodljivih snovi v okolje,
povečanju obsega površin pod ekološkim in integriranim kmetovanjem, manjšanju
možnosti točkovnega onesnaženja, zmanjševanju erozije in ohranjanju biotske
raznovrstnosti ter k pridelavi visokokakovostne in varne hrane z visoko prehransko
vrednostjo.
Cilj:
-
Spodbuditi sonaravno kmetovanje.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
83
PR 1.2
Ukrep se bo realiziral skozi dva sklopa projektov:
- Integrirana pridelava,
- Ekološka pridelava.
KVALITETA ŽIVLJENJA
Demografska gibanja na območju LAS se v osnovnih značilnostih ne razlikujejo od
slovenskega demografskega gibanja. Označuje ga nizka rodnost in negativni naravni
prirast ter naraščanje števila starejšega prebivalstva, zlasti tretje generacije. Naraščanje
števila starejšega prebivalstva pomeni za družbo veliko odgovornost, ki pa jo lahko hkrati
spremenimo v izziv. Kakovost življenja prebivalcev vseh starosti si zastavljamo kot
pomembno vprašanje pri doseganju trajnostnega razvoja podeželja. V ta namen bomo
spodbujali oblikovanje sodobnih programov za kvaliteto življenja skozi celotno obdobje
življenja posamezika, s posebnim poudarkom na povezovanju generacij. Z različnimi
pristopi želimo tudi v pozni starosti dati življenju smisel, energijo in kvaliteto. Za ohranjanje
poseljenosti in kvaliteto življenja so izjemnega pomena ustrezno razvite in dostopne
družbene storitve, od otroškega varstva, osnovnega šolstva do kulturne in športne
dejavnosti, saj zagotavljajo naseljem osnovne pogoje za živost in kvalitetno bivanje ter
razvoj otrok. Potrebno je zagotoviti izvajanje osnovnih oskrbovalnih storitev tako za otroke
kot za starejše ljudi. Kvaliteto bivanja in ohranjane živega podeželja bomo zagotavljali tudi
s spodbujanjem razvoja kulturne dejavnosti na podeželju. Razvoj kulturne dejavnosti bo
doprinesel k izboljšanju življenjskih pogojev in ustvarjanju prijaznega okolja za
naseljevanje in delo ter nenazadnje h krepitvi identitete prebivalstva.
Program Kvaliteta življena se bo uresničeval z izvajanjem ukrepov:
- UK 1.2.1 Podpora ranljivim skupinam
- UK 1.2.2.Kultura
UK 1.2.1
Podpora ranljivim skupinam
Ukrep predstavlja nov model pomoči družini s starim človekom, majhnim otrokom, nove
človeku prijazne programe oskrbe starih ljudi ter za kakovostno staranje in sožitje
generacij. Na območju LAS med brezposelnimi osebami prevladujejo ženske, ki so
pogosto bolj obremenjene z oskrbo družine. Tako bo izvajanje programov, ki so vezni člen
med družino in institucionalnim varstvom, zlasti dnevno varstvo, socialna oskrba in nega
na domu, začasno varstvo za oddih svojcev, pripomoglo k sproščanju mobilnosti delovne
sile (zlasti žensk).
Cilj:
- Razvoj socialnih storitev in programov za kvalitetno življenje generacij (za starejše in
druge specifične kategorije prebivalstva).
Ukrep se bo uresničeval skozi dva sklopa projektov:
- Sožitje generacij, z namenom prenosa izkušenj in znanja strarejših na mlajše in
obratno,
- novi programi za skrb starejših občanov in otrok.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
84
UK 1.2.2
Kultura
Lokalno kulturno tradicijo območja LAS zaznamuje bogato kulturno dogajanje, predvsem
na področju ljubiteljske kulture, ki jo gojijo občani območja LAS po številnih društvih.
Kultura ima pomembno vlogo v javnem življenju. Povezuje lokalno prebivalstvo kot
kulturno skupnost in jim omogoča zadovoljevanje potreb in interesov, ki presegajo zgolj
materialno raven.
Ukrep se nanaša na spodbujanje razvoja ljubiteljske kulture na višji kakovostni ravni in kot
takšen omogoča prebivalstvu dostop do kulturnih dobrin višje kakovosti (koncerti,
prireditve, gledališke in lutkovne predstave, prikazi ljudskih običajev, plesne predstave,
razstave ipd.).
Cilj:
- Razvoj kulturne dejavnosti.
C2
Ukrep se bo uresničeval z izvedbo aktivnosti kulturne prireditve.
RAZVOJ GOSPODARSTVA (ekonomska moč) IN IDENTITETE PODEŽELJA
Podeželje nudi veliko poslovnih priložnosti, a to zahteva nova znanja in drugačno
delovanje, ki bo utemeljeno na znanju in informacijah, na podjetnosti in inovativnosti,
kakovosti in odličnosti s pridihom avtentičnosti in povezanosti.
PR 2.1
ZNANJE ZA RAZVOJ
Nujen pogoj za uspešnost strategije gospodarske rasti območja LAS je temu prilagojen
sistem razvoja in upravljanja človeških virov. Program Znanje za razvoj se usmerja na
ključni potencial območja LAS - človeške vire.
Gospodarski razvoj in s tem konkurenčnost območja LAS je močno odvisen od
izobraženih, ustrezno usposobljenih ter informiranih posameznikov. Izobraževanje,
usposabljanje na tehnološkem kot na ekonomskem področju, svetovanje in informiranje je
edini možni odgovor na izzive hitrih sprememb ter na obstoječe stanje nizke
usposobljenosti nosilcev kmetijskih gospodarstev. Tudi hiter razvoj nekmetijskih
dejavnosti, temelječih na konkurenčnih prednostih območja LAS, zahteva dodatno
izobraževanje, vzpostavitev učinkovitih sistemov informiranja, svetovanja ter zagotavljanje
prenosa dobrih praks z namenom spodbuditi širjenje in prenos inovativnih praks v
kmetijstvu in nekmetijskih dejavnostih.
Globalizacija in potrebe po pridobivanju sredstev s strani EU terjajo drugačen, bolj
poglobljen pristop k nudenju informiranja, svetovanja in drugih podpornih storitev nosilcem
kmetijskih gospodarstev, podjetjem in javnim institucijam.
Vseživljensko učenje je sestavni del sistema izobraževanja in učenja. Znanje, ki si ga
posameznik pridobi v času otroštva in odraščanja, danes ne zadošča več. Pridobljeno
znanje je potrebno izpopolnjevati in nadgrajevati. Na območju LAS je potrebno za
doseganje cilja povečanja gospodarske storilnosti ustvariti odprto učno okolje, ki bo
omogočalo dostop do različnih oblik vseživljenskega učenja, hkrati pa je potrebno
vzposatviti učinkovito podporno okolje. Potrebno je razširiti aktivnosti na področju
svetovanja pri EU-razpisih, pripravi kvalitetnih poslovnih in investicijskih programov ter na
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
85
področju strokovnega svetovanja. Spodbujanje razvoja človeškega potenciala prispeva k
uravnoteženosti med ekonomskimi in socialnimi vidiki razvoja območja LAS.
UK 2.1.1
Program Znanje za razvoj se bo uresničeval z izvajanjem ukrepov:
UK 2.1.1 Usposobljenost in krepitev človeškega potenciala
Usposobljenost in krepitev človeškega potenciala
Podporno okolje na območju LAS ne ponuja zadostnih učinkovitih pristopov za razvoj.
Zato je potrebno na tem področju pripraviti celovit poglobljen pristop programov
podpornega okolja za nosilce gospodarskega razvoja (kmete, podjetnike, potencialne
podjetnike, obrtnike, mlade, brezposelne in drugo).
Cilj:
- Dvig znanj, informiranosti ter usposobljenosti prebivalcev na podeželju.
Ukrep se bo realiziral skozi šest sklopov projektov:
- Izobraževanje
- Usposabljanje
- Informiranje
- Kvalitetno in celovito svetovanje
- Vseživljensko učenje
- Primeri dobrih praks
PR 2.2
PODJETNOST IN NOVA DELOVNA MESTA
Konkurenčnost gospodarstva se lahko zagotavlja le skozi podjetniški pristop, tako z vidika
upravljanja kmetij in razvoja različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah kot tudi z vidika
razvoja nekmetijskih dejavnosti na podeželju. Podeželje namreč ponuja vrsto poslovnih
priložnosti v kmetijstvu in v dejavnostih izven kmetijstva, ki prispevajo k razvoju novih
delovnih mest na podlagi izrabe endogenih resursov podeželja.
Program Podjetnost in nova delovna mesta se bo uresničeval z izvajanjem ukrepov:
− UK 2.2.1 Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva
− UK 2.2.2 Razvoj nekmetijskih dejavnosti
− UK 2.2.3 Povezovanje in organizirano trženje
UK 2.2.1
Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva
Kmetijstvo je na celotnem območju pomebna gospodarska panoga, ki zagotavlja številna
delovna mesta. Kmetijstvo je razdrobljeno, raznoliko, nimamo veliko ravnih kmetijskih
površin, prevladujejo male kmetije do 5,5 ha kmetijskih površin in še bi lahko naštevali.
Posledica naštetega in še mnogo več je nizka produktivnost in neugodni ekonomski
položaj kmetij. Pojavlja se osnovno vprašanje: kako najti razmerje med znanjem in
količino. Majhnost kmetij zahteva namreč prodajo na višji ravni. Od osnovne pridelave je
potrebno narediti korak naprej, k izdelkom in storitvam z višjo dodano vrednostjo.
Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva zahteva nov pristop z vsem podjetniškim
značajem. Ukrep bo prispeval k izboljšanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva,
odpiranju novih možnosti za samozaposlovanje in s tem optimizacije delovne sile ter
ustvarjanju novih dohodkov na kmetijah.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
86
Cilj:
-
UK 2.2.2
Izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter zmanjšanje nevarnosti
odseljevanja.
Ukrep se bo realiziral skozi pet sklopov projektov:
- Razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti
- Uvajanje novih proizvodov in storitev
- Dvig kvalitete pridelave in predelave
- Vključevanje proizvodov v sheme kakovosti hrane
- Izgradnja skupnih predelovalnih obratov (npr. sadje, meso, mleko, zelišča,...)
Razvoj nekmetijskih dejavnosti
Podeželje izkazuje neizkoriščene delovne in naravne potenciale, pomanjkanje podjetniških
aktivnosti ter dohodkovnih alternativ. Za oddaljena ter višje ležeča naselja je značilen
trend odseljevanja prebivalstva ter nižja raven storitev. Značilna sta visoka brezposelnost
in nizek življenjski standard.
Ukrep ustvarja možnosti razvoja podjetništva na podeželju, kjer so zaposlitvene možnosti
omejene. Spodbuja nove oblike pridobivanja dohodka in zaposlovanja. S podporo
ustanavljanju in razvoja mikro podjetij prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest,
konkurenčnosti ter h krepitvi gospodarske moči podeželja. Ukrep bo pozitivno vplival na
zmanjšanje odseljevanja, zlasti izobraženega mladega kadra, ki bo imel možnost
realizacije poslovne ideje v domačem okolju.
Cilj:
-
Ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in iskanje dodatnih virov zaslužka.
Ukrep se bo realiziral z izvajanjem dveh sklopov projektov:
- Oživljanje tradicionalnih produktov in storitev
- Razvoj obstoječih in novih produktov ter storitev
UK 2.2.3
Povezovanje in organizirano trženje
Z ukrepom želimo doseči partnersko sodelovanje pridelovalcev ter pridelovalcev in
predelovalcev kvalitetnih kmetijskih in živilskih proizvodov ter njihovo vključevanje v
priznane označbe kmetijskih pridelkov oziroma živil. Priložnost vidimo v povezovanju
kmetijskih in živilskih izdelkov z gostinstvom.
Za večjo prepoznavnost in uveljavljanje izdelkov in storitev je potrebno oblikovati skupne
blagovne znamke, ki bodo trgu zagotovilo, da izdelki predstavljajo nekaj vrednega,
edinstvenega in posebnega. Potrebno je stremeti k povezovanju za enoten nastop na trgu.
Povezovanje za enoten nastop na trgu in organizirano trženje sta ključ do večje
prepoznavnosti izdelkov in s tem območja ter prodaje in korak do uspeha.
Cilj:
-
Vzpostavitev povezav in izboljšanje trženja.
Ukrep se bo realiziral skozi tri sklope projektov:
- Povezovanje proizvajalcev ter proizvajalcev in predelovalcev za skupen nastop na
trgu
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
87
PR 2.3
Skupne blagovne znamke
Organizirano trženje ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture
INOVATIVNI TURIZEM
„Znano je dejstvo, da priložnosti v turizmu nikoli ne zmanjka.“
Inovativnost je v turizmu nujna in potrebna. Klasične elemente (naravno in kulturno
dediščino, hribe, kulinariko, tradicijo) je potrebno skombinirati in ustvariti nov proizvod. Za
razvoj turizma na območju LAS je zelo pomebna povezava različnih nosilcev in akterjev
razvoja z namenom, da skupno optimirajo storitve in ponudbo v integralne turistične
produkte, ki bodo zanimivi za turiste. Mreženje predstavlja inovativen pristop in prihodnost
za razvoj turizma. Neizkoriščene ali razdrobljene resurse podeželja in kulturne dediščine
je tako potrebno aktivirati in povezati.
Območje LAS ima številne možnosti za razvoj turizma, predvsem na osnovi mreženja
naravne in kulturne dediščine ter tradicij območja z obstoječo in razvijajočo se gostinsko–
turistično ponudbo, ki pa glede na danosti niso izkoriščene v zadostni meri. Območje
ponuja veliko potenciala v obliki kulturne in naravne dediščine, kulinarike in vina, kot tudi
preživljanja prostega časa, vendar ponudba ni dovolj razvita in prepoznavna.
Kot dežela inovativnega turizma bomo v obdobju od 2007 do 2013 pospešeno usmerjali
aktivnosti v formiranje novih turističnih produktov in storitev, v povezovanje naravnih
danosti, dediščine, tradicije, kulinarike in vina ter prebivalcev, v nadgrajevanje svoje
podobe in ponudbe, ki bo razpoznavna za prebivalce in naše obiskovalce. Poudarek je na
ohranjanju narave in kulturnih virov ter se bi tako vzpostavil nov sistem trajnostnega in
sonaravnega razvoja, ki ga sestavljajo novi produkti in storitve v povezavi s turizmom in
podjetništvom, predvsem pa potenciale naravne in kulturne dediščine podežlja premika v
razvojno dogajanje. Doslej spregledani in pasivni razvojni potenciali bodo postali nov
medsebojno povezan, se pravi celovit produkt.
Program Inovativnega turizma bomo izvajali z naslednjimi ukrepi:
- UK 2.3.1 Razvoj kakovostne turistične infrastrukture in vključevanje naravnih
vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo
- UK 2.3.2 Dodajanje vsebin kulturni dediščini
- UK 2.3.3 Oblikovanje novih integralnih turističnih produktov (ITP) ter trženje
UK 2.3.1
Razvoj kakovostne turistične infrastrukture in vključevanje naravnih vrednot in
kulturne dediščine v turistično ponudbo
Osnova za razvoj turizma in osnovna zahteva sodobnega turista je kakovostna turistična
infrastruktura. Šele ko je ta zagotovljena, je mogoče ustvarjati posebna doživetja in
novosti ter zadovoljiti trend, ki pravi, da je treba zgodbo (kulinariko, zgodovino in kulturo)
vtkati v sodobno turistično infrastrukturo. Kjer sta zgodba in dobra turistična infrastruktura,
je tudi priložnost. Spodbujanje razvoja kakovostne turistične infrastrukture bo temeljilo na
upoštevanju načel trajnostnega razvoja v skladu z varovanjem okolja.
Cilj:
- Izboljšanje kakovosti turistične infrastrukture ter vključevanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine v turistične namene.
___________________________________________________________________________
88
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
Ukrep se bo realiziral skozi tri sklope projektov:
- Obnova in izgradnja turistične infrastrukture (kolesarske poti in steze, ureditev
prostorov za, vinske ceste, tematske poti, kolesarske poti, pešpoti, info centri,
prodajalne, itd.)
- Obnova kulturne dediščine
- Valorizacija naravnih vrednot
UK 2.3.2
Dodajanje vsebin kulturni dediščini
Območje LAS ima bogato in raznovrstno kulturno dediščino, ki se premalo uporablja v
turistične namene in tako ostaja neizkoriščen potencial območja, še zlasti v manj razvitih
predelih območja. Ukrep Dodajanje vsebin kulturni dediščini predstavlja novo razvojno
priložnost in novo gospodarsko ter bivanjsko kvaliteto, zlasti za nerazvita in depresivna
območja LAS. Projekti v okviru ukrepa Dodajanje vsebin kulturni dediščini postanejo tako
nosilci nove turistične ponudbe in okrepljene lokalne identitete.
Cilj:
-
Povečanje raznovrstnosti kvalitetne turistične ponudbe.
Ukrep se bo uresničeval skozi sklop projektov:
- kulturno-turistične prireditve (gledališke predstave, igre, koncerti ...)
UK 2.3.3
Oblikovanje novih integralnih turističnih produktov (ITP) ter trženje
Z oblikovanjem integralnih turističnih produktov bo poskrbljeno za povezovanje že
obstoječe in vključevanje nove razkropljene turistične ponudbe, s poudarkom na mreženju
naravne in kulturne dediščine v kakovostne tržno-produktne kombinacije. Poiskati bo
potrebno obstoječo razkropljeno turistično ponudbo ter oblikovati atraktivne in
prepoznavne integralne turistične produkte in programe za različna področja turistične
ponudbe ter poskrbeti za učinkovito trženje (vključevanje ITP v turistične distribucijske
kanale).
Cilj:
-
Povečanje atraktivnosti turistične ponudbe in prepoznavnosti območja.
Ukrep se bo realiziral z uresničevanjem dveh sklopov projektov:
- Oblikovanje atraktivne in prepoznavne integralne turistične produkte in
- Trženje (vključevanje ITP v turistične distribucijske kanale)
C3
PR 3.1
RAZVOJ PARTNERSTEV ZA USPEŠNOST IN PREPOZNAVNOST OBMOČJA
POVEZANA IN USPEŠNA DEŽELA
Programi celostnega razvoja podeželja, ki se izvajajo na nivoju lokalnih skupnosti, po
principu od spodaj navzgor, imajo na območju LAS že dolgoletno tradicijo. V 90. letih je
podeželje začelo pridobivati nove pomene in razsežnosti. Pričele so se izvajati aktivnosti,
ki so po načelu od spodaj navzgor spodbujale prebivalstvo za vključevanje v pripravo
lokalnih razvojnih projektov.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
89
Največjo težavo pri razvoju je vse do danes predstavljala neustrezna organiziranost za
razvoj, pomanjkanje sodelovanja ter vključevanja lokalnega prebivalstva, pomanjkljivo
medsektorsko sodelovanje in skupno izvajanje javno-zasebnih projektov.
Program spodbuja razvoj homogene in dinamične skupnosti z vključevanjem njenih
akterjev v razvoj ter zagotavlja podporo njihovemu delovanju, podporo večjemu aktiviranju
lokalnih razvojnih pobud in doseganju notranjega razvojnega konsenza na lokalni ravni.
Program podpira skupno načrtovanje in izvajanje razvojnih strategij, programov in
projektov, ki temeljijo na lokalnih razvojnih potencialih in odražajo potrebe lokalnega
prebivalstva ter prispevajo h kakovosti življenja, krepitvi gospodarske moči in identitete ter
prepoznavnosti območja LAS. Pozornost je usmerjena tudi medregijskemu in čezmejnemu
sodelovanju ter povezovanju lokalnih akcijskih skupin.
UK 3.1.1
Program Povezana in uspešna dežela bomo izvajali z naslednjimi ukrepi:
- UK 3.1.1 Vzpostavitev in upravljanje javno-zasebnega partnerstva
- UK 3.1.2 Izvajanje LRS
- UK 3.1.3 Medregijsko in čezmejno sodelovanje
Vzpostavitev in upravljanje javno-zasebnega partnerstva
Na območju LAS vse do danes javno-zasebno partnerstvo ni bilo izoblikovano v zadostni
meri. Primanjkuje lasnih pobud, samostojnosti pri uvajanju novih dejavnosti. Bistvena
naloga LAS-a je razvoja podeželja. Lokalno prebivalstvo mora biti sposobno samo odločati
o razvoju svojega okolja in razvojne ideje tudi uresničevati. LAS je ključni akter pri
pridobivanju nacionalnih sredstev ter sredstev EU v obdobju od 2007 do 2013. Za
uspešno delovanje LAS-a in vključevanje prebivalstva v proces nastajanja in
uresničevanja LRS je potrebno tudi spodbuditi izobraževanje za pridobivanje ustreznih
strokovnih znanj. Predstavniki različnih sektorjev predstavljajo osnovo za uspešno skupno
delo in dosego zastavljenih ciljev.
Cilj:
-
Vzpostavitev LAS-a in uspešno delovanje.
Ukrep se bo realiziral z izvajanjem dveh sklopov projektov:
- Delovanje LAS
- Pridobivanje strokovnih znanj in animacija območja
UK 3.1.2
Izvajanje LRS
LRS kot krovni strateški operativni dokument in podlaga za razvoj območja LAS je nastala
po pristopu od spodaj navzgor in temelji na lokalnih razvojnih potencialih, izraženih
potrebah in definiranih problemih. Opredeljuje razvojne usmeritve za časovno obdobje od
2007 do 2013.
Uspešnost izvedbe LRS in s tem doseganja želenega učinka je odvisna od kvalitetno
pripravljenih projektov. Projekte predlagajo lokalni prebivalci oziroma organizacije
območja, izbor projektov opravi LAS preko svojega organa odločanja na podlagi določene
metodologije. V izvedbo in financiranje projektov bodo vključeni partnerji, člani LAS ter
prebivalstvo.
Cilj:
− Uspešno izvajanje LRS.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
90
V okviru ukrepa se bodo izvajale aktivnosti izvajanja LRS in projektov.
UK 3.1.3
Medregijsko in čezmejno sodelovanje
Za učinkovit razvoj območja in večjo prepoznavnost je potrebno spodbujati izvajanje
projektov Medregijsko in čezmejno sodelovanja. Spodbujali bomo povezovanje LAS s
podeželskimi območji, ki izkazujejo podobne razvojne možnosti, potrebe in izzive. Izvedba
skupnih projektov oziroma projektov sodelovanja pripomore k doseganju skupnih ciljev in
usmeritev, hkrati pa omogoča prenos dobrih praks.
Cilj:
-
Čezmejno in regijsko sodelovanje.
Ukrep se bo uresničeval z izvajanjem aktivnosti priprava in izvajanje projektov
sodelovanja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
91
4.3 Opredelitev prioritetnih nalog LRS po ciljih in oseh Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (PRP)
Preglednica 46: Prioritetne naloge/ukrepi LRS LAS 2007-2013 po oseh in ciljih PRP 2007-2013
PR 1.1
UK 1.1.3
PR 1.2
DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
Infrastruktura
Alternartivni in obnovljivi viri
energije
Sonaravno kmetovanje
KVALITETA ŽIVLJENJA
UK 1.2.1
UK 1.2.2
PR 2.1
Podpora ranljivim skupinam
Kultura
ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1
Usposobljenost in krepitev
človeškega potenciala
PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA MESTA
Konkurenčnost kmetijstva in
gozdarstva
Razvoj nekmetijskih dejavnosti
Povezovanje in organizirano
trženje
INOVATIVNI TURIZEM
UK 1.1.1
UK 1.1.2
PR. 2.2
UK 2.2.1
UK 2.2.2
UK 2.2.3
PR 2.3
Os 1
Os 2
Os 3
Cilj:
Izboljšati konkurenčnost
kmetijskega, živilskega
in
gozdarskega sektorja
Cilj:
Spodbuditi okolju
prijazno kmetovanje
Cilj:
Izboljšati ekonomskosocilani položaj na
podeželju
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
Os 4
Cilj:
Krepitev loklanih razvojnih pobud
Cilj:
Vodenje lokalnih
akcijskih skupin,
animacija območja,
pridobitev strokovnih
znanj
Cilj:
Izvajanje LRS
Cilj:
Spodbujanje
čezmejnega in
regijskega
sodelovanja
92
UK 2.3.1
UK 2.3.2
UK 2.3.3
PR 3.1
UK 3.1.1
UK 3.1.2
UK 3.1.3
Razvoj kakovostne turistične
infrastrukture in vključevanje
naravnih vrednot in kulturne
dediščine v turistično ponudbo
Dodajanje vsebin kulturni
dediščini
Oblikovanje novih integralnih
turističnih produktov (ITP) ter
trženje
POVEZANA IN USPEŠNA
DEŽELA
Vzpostavitev in upravljanje javnozasebnega partnerstva
Izvajanje LRS
Medregijsko in čezmejno
sodelovanje
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
93
4.4 Ciljne skupine
Ciljne skupine:
− kmetijska gospodarstva,
− lastniki zasebnih gozdov,
− nove ali že delujoče pravne in fizične osebe,
− lokalne skupnosti,
− društva, aktivi kmečkih žena, zveze, krajevne skupnosti, vaška središča,
− strokovne podporne institucije (Kmetijsko svetovalna služba, Ljudska univerza, Območna podjetniško-obrtna zbornica, Zavod za kulturo, RIC Slovenska
Bistrica in drugi),
− mladi (osebe, mlajše od 25 let),
− ženske,
− invalidne in motene osebe,
− starejši od 64 let.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
94
Preglednica 47: Ciljne skupine za posamezne ukrepe
Kmetijska
gospodarstva
PR 1.1
UK 1.1.1
UK 1.1.2
UK 1.1.3
PR. 1.2.
UK 1.2.1
UK 1.2.2
PR 2.1
UK 2.1.1
PR. 2.2
UK 2.2.1
UK 2.2.2
UK 2.2.3
PR. 2.3
UK 2.3.1
UK. 2.3.2
UK 2.3.3
PR 3.1
UK 3.1.1
UK 3.1.2
UK 3.1.3
Lastniki zasebnih
gozdov
Nove ali že
delujoče pravne
in
fizične osebe
Lokalne
skupnosti
Društva, aktivi
kmečkih žena,
zveze, KS, VS
Strokovne
podporne
institucije
(zbornice,
zavodi)
Mladi
Starejši
Invalidne
osebe
DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA
DEŽELA
Infrastruktura
Alternartivni in obnovljivi viri energije
Sonaravno kmetovanje
KVALITETA ŽIVLJENJA
Podpora ranljivim skupinam
Kultura
ZNANJE ZA RAZVOJ
Usposobljenost in krepitev človeškega
potenciala
PODJETNOST IN NOVA DELOVNA
MESTA
Konkurenčnost kmetijstva in
gozdarstva
Razvoj nekmetijskih dejavnosti
Povezovanje in organizirano trženje
INOVATIVNI TURIZEM
Razvoj kakovostne turistične
infrastrukture in vključevanje naravnih
vrednot in kulturne dediščine v
turistično ponudbo
Dodajanje vsebin kulturni dediščini
Oblikovanje novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
POVEZANA IN USPEŠNA DEŽELA
Vzpostavitev in upravljanje javnozasebnega partnerstva
Izvajanje LRS
Medregijsko in čezmejno sodelovanje
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
95
Ženske
4.5 Pričakovani rezultati
PR 1.1
DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1
Infrastruktura
Rezultati:
−
−
−
−
UK 1.1.2
izboljšanje infrastrukturne opremljenosti na območju LAS
povečana dosopnost do interneta
izboljšane razmere za življenje in delo
poseljenost
Alternartivni in obnovljivi viri energije
Rezultati:
−
−
−
UK 1.1.3
povečana uporaba obnovljivih virov energije
izgrajen vsaj en sistem
bolj čisto in ohranjeno okolje
Sonaravno kmetovanje
Rezultati:
−
−
−
povečano število kmetij, vključenih v sonaravno kmetovanje
večje število zdravih proizvodov
bolj čisto in ohranjeno okolje
PR 1.2
KVALITETA ŽIVLJENJA
UK 1.2.1
Podpora ranljivim skupinam
Rezultati:
−
−
−
−
−
UK 1.2.2
sožitje med generacijami
povečano število socialnih storitev in boljša oskrba otrok in starostnikov
ohranjanje poseljenosti
večja mobilnost delovne sile
povečano število nekmetijskih dejavnosti
Kultura
Rezultati:
-
identiteta
ustvarjalnost
povečano število novih kulturnih programov
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
96
PR 2.1
ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1
Usposobljenost in krepitev človeškega potenciala
Rezultati:
−
−
−
−
−
dodatno usposobljeno prebivalstvo
informirano in motivirano prebivalstvo za podjetniške aktivnosti
povečan obseg pridobljenih nepovratnih sedstev
samozaposlitve
širitev znanj in prenos izkušenj
PR 2.2
PODJETNOST IN NOVA DELOVNA MESTA
UK 2.2.1
Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva
Rezultati:
−
−
−
−
−
−
UK 2.2.2
izboljšanje kakovosti kmetijskim proizvodom (BDV)
višji dohodkovni položaj
novi proizvodi in storitve
vključeni proizvajalci in predelovalci v sheme kakovosti
nova delovna mesta (tudi samozaposlitev) in novi viri dohodka
skupni predelovalni obrati
Razvoj nekmetijskih dejavnosti
Rezultati:
−
−
−
−
UK 2.2.3
tradicionalni produkti in storitve na inovativen način
nove zaposlitve
nova podjetja
novi proizvodi in storitve
Povezovanje in organizirano trženje
Rezultati:
−
−
−
−
vzpostavljene povezave
skupne blagovne znamke
organiziran nastop na trgu
prodajna infrastruktura
PR 2.3
INOVATIVNI TURIZEM
UK 2.3.1
Razvoj kakovostne turistične infrastrukture in vključevanje naravnih vrednot in
kulturne dediščine v turistično ponudbo
Rezultati:
−
−
kakovostna turistična infrastruktura
nova delovna mesta
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
97
−
−
UK 2.3.2
povečano število turistov
vključenost naravnih vrednot ter kulturne dediščine v turistično ponudbo
Dodajanje vsebin kulturni dediščini
Rezultati:
−
−
−
−
UK 2.3.3
raznovrtsnost turistične ponudbe
identiteta
povečano število novih kulturno-turističnih prireditev
povečano število turistov
Oblikovanje novih integralnih turističnih produktov (ITP) ter trženje
Rezultati:
−
−
−
−
boljša prepoznanost območja
povečano število turistov
povečano število integralnih turističnih produktov
vzpostavljene prodajne poti
PR 3.1
POVEZANA IN USPEŠNA DEŽELA
UK 3.1.1
Vzpostavitev in upravljanje javno-zasebnega partnerstva
Rezultati:
− vzpostavljena in delujoča LAS kot javno-zasebno partnerstvo
ekonomskega, javnega in civilnega sektorja
− povečan interes za sodelovanje in vključenost prebivalstva v proces
nastajanja in uresničevanja (odločanja) lokalne razvojne strategije
− uspešno in pravilno vodenje LAS
UK 3.1.2
Izvajanje LRS
Rezultati:
−
−
UK 3.1.3
izvedeni javni pozivi za predložitev razvojnih projektov
izvedeni izbrani razvojni projekti v skladu s terminskim planom
Medregijsko in čezmejno sodelovanje
Rezultati:
−
−
izvedeni projekti sodelovanja (medregijsko in čezmejno sedelovanje)
boljša prepoznavnost območja
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
98
5 STRATEGIJA ZA IZVEDBO
5.1 Opis priprave strategije po pristopu od spodaj navzgor
Temeljno izhodišče za uspešno izvajanje razvojnih projektov in pobud je izdelava LRS po pristopu od
spodaj navzgor.
Leta 2005 so občine Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Hoče-Slivnica glede na ugotovljene skupne
interese pristopile k izdelavi skupnega Razvojnega programa podeželja in k oblikovanju LAS v skladu s
predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja (ESSRP) za programsko obdobje 2007-2013.
Za animacijo, informiranje in ugotovitev potreb na terenu so bila v letu 2005 (november, december) v
vseh krajevnih skupnostih občine Slovenska Bistrica organizirana delovna srečanja s krajani (glej str.
60). Na delovnih srečanjih so krajani podali in oblikovali prioritetno lestvico projektov, ki so v njihovem
kraju najbolj potrebni. Srečanj na terenu se je udeležila županja Občine Slovenska Bistrica in vodje
občinskih oddelkov. Opredelil se je skupni interes območja občin za nadaljnji razvoj, ključne točke
razvoja in programske usmeritve z naborom projektnih idej za dosego zastavljenih ciljev.
Na podlagi izvedenih delovnih srečanj s krajani in ugotovljenih potreb so bile v letih 2005 in 2006 v
zimsko-spomladanskem času na terenu izvedene vsebinske delavnice z jasno določenimi cilji za
posamezne interesne skupine ter prikazani primeri dobrih praks. Izvedenih je bilo devet tematsko
različnih delavnic (glej str. 61). Glede na stopnjo udeležbe se je izkazala velika pripravljenost
sodelovanja lokalnega prebivalstva, ekonomske in družbene interesne skupnosti ter predstavnikov
javnih institucij v razvoju območja.
Poleg izvedbe delavnic, na katerih je bila izražena pripravljenost aktivnega sodelovanja lokalnih
partnerjev pri programu, je bila na območju preveritve izvedena tudi anketa v zvezi z izvedbo
Razvojnega programa podeželja za občine Hoče-Slivnica, Fače-Fram in Slovenska Bistrica. Vročenih je
bilo 1.510 anketnih vprašalnikov. Izpolnjene vprašalnike je vrnilo 89 vprašanih, od tega 71 odstotkov
kmetovalcev, 4 odstotki podjetnikov, 10 odstotkov društev, 1 odstotek zvez, 1 odstotek klubov, 4
odstotki strokovnih inštitucij, 45 odstotkov KS in 5 odstotkov ostalih posameznikov. Na anketni
vprašalnik je odgovarjalo 70,4 odstotka moških in 29,6 odstotka žensk. Zbrani podatki so bili obdelani in
analizirani ter so bile oblikovane uporabne ugotovitve, ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.
V nadaljevanju je predstavljena analiza vprašanj o problemu, ki je bil raziskovan.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
99
1. vprašanje: Ali je po vašem mnenju razvojni program podeželja za občine Slovenska Bistrica, RačeFram in Hoče-Slivnica potreben?
Potrebnost razvojnega programa podeželja
št. glasov
63
25
0
1
89
zelo potreben
potreben
ni potreben
drugo
Skupaj
%
70,79
28,09
0.0
1,12
100
Slika 7: Potrebnost razvojnega programa podeželja
1
0
25
63
zelo potreben
potreben
ni potreben
drugo
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
Na omenjeno vprašanje je 63 oziroma 70,79 odstotka anketirancev odgovorilo, da je razvojni program
podeželja za omenjene občine zelo potreben, 25 oziroma 28,09 odstotka anketiranih oseb meni, da je
razvojni program podeželja potreben. Nihče od vprašanih pa ni mnenja, da razvojni program podeželja
ni potreben.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
100
2. vprašanje: Katero področje na podželju se vam zdi najslabše razvito?
Kar 49 oziroma 10,71 odstotka vprašanih je mnenja, da so na podeželju najslabše razvite dopolnilne
dejavnosti na kmetijah, 39 oziroma 19,9 odstotka vprašanih je mnenja, da je na podeželju najslabše
razvit turizem, 31 oziroma 15,87 odstotka anketiranih oseb je mnenja, da je najslabše razvita
infrastruktura in prostor, sledi pa kulturna, etnološka, zgodovinska dediščina, nato kmetijstvo, človeški
potencial in podjetništvo.
Najslabše razvito področje na podeželju
Področja
kmetijstvo (živinoreja, sadjarstvo in drugo)
dopolnilne dejavnosti na kmetijah
turizem na podeželju
kulturna, etnološka, zgodovinska dediščina (vaška jedra, vaški muzeji)
infrastruktura in prostor
podjetništvo
človeški potencial (delovna sila, izobrazbena struktura)
drugo
Skupaj
št.
glasov
21
49
39
25
31
11
20
0
196
%
10,71
25
19,9
12,76
15,87
5,61
10,2
0
100
Slika 8: Najslabše razvito področje na podeželju
11
20
0
21
49
31
25
39
kmetijstvo (živinoreja, sadjarstvo in drugo)
dopolnilne dejavnosti na kmetijah
turizem na podeželju
kulturna, etnološka, zgodovinska dediščina (vaška jedra, vaški muzeji)
infrastruktura in prostor
podjetništvo
človeški potencial (delovna sila, izobrazbena struktura)
drugo
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
101
3. vprašanje: Katere prednosti bo po vašem mnenju prinesel razvoj podeželja na obravnavanem
območju?
prednosti
Slika 9: Prednosti razvoja podeželja
1
0
5
10
15
20
25
št. glasov
jih ne bo
več združevanja pri delu
možnost prodaje pridelkov na kmetiji
boljše možnosti za razvoj kmetijstva
mlajši prevzemniki kmetij
razvoj podjetništva na podeželju
večja urejenost kmetij in okolice
ohranitev poseljenosti podeželja (mladi bi ostajali doma, povečala bi se nataliteta in poseljenost)
sodelovanje, povezovanje in medsebojno pomoč ljudi na podeželju
obdelana zemlja, manj zaraščanja
razvoj dopolnilnih dejavnostih na kmetijah
pomoč kmetovalcem
izboljšanje komunalne infrastrukture
pritok kapitala na podeželje
večja poseljenost krajine
razvoj turizma, krajev (pridobivanje turistov)
večja prepoznavnost
izboljšani življenski pogoji ljudi na podeželju (dvig življnske ravni ljudi na podeželju)
poudarek na ekološko pridelani hrani
ohranjanje naravne in kulturne dediščine
tehnološka posodobitev
zadostitev standardom EU
dodatna delovna mesta, samozaposlitev
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
102
4. vprašanje: Naštej nekaj pozitivnih strani razvoja podeželja.
pozitivne strani razvoja podeželja
Slika 10: Pozitivne strani razvoja podeželja
1
0
5
10
15
20
št. glasov
jih ni
prodaja na domu
z razvojem podeželja se bi povečali tudi prispevki v občinsko blagajno
ohranitev poseljenosti na podeželju
podeželje bi pridobilo možnost povezave na internet, kabelsko televizijo
ohranitev naravne in kulturne dediščina
razvoj podjetništva na podeželju
razvoj turizma na podeželju
dvig življenskega standarda
boljša urejenost krajev in samih kmetij
ljudje se bodo v večji meri odločali za kmetovanje (tudi mladi)
možnost novih turističnih dejavnosti
posodobitev kmetijstva in obnova kmetij
priseljevanje mladih na podeželje
povezanost kmetij
trženje lastnih proizvodov oz. svoje blagovne znamke
razvoj malih kmetij
moderniziranost podeželja
izboljšanje človeškega potenciala
strokovna pomoč predvsem mladim kmetom
razvoj manjših vasi
finančna pomoč države (subvencije, nepovratna sredstva)
povečan izkoristek biomase
manj zaraščanja
izboljšanje infrastrukture na podeželju
razvoj manjših krajev
dodaten dohodek kmetijam na podeželju
zmanjšanje brezposelnosti, ohranjanje delovnih mest, samozaposlitev
medsebojno sodelovanje ljudi na podeželju
dvig kakovosti življenja in blaginje na podeželju
dvig kakovosti izdelkov in storitev na podeželju
prepoznavnost manjših krajev v Sloveniji in svetu
oživitev tradicionalnih poklicev
ohranitev poseljenosti podeželja
ohranitev okolja
ohranitev kulturne krajine
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
103
5. vprašanje: Ali prinaša po vašem mnenju razvoj podeželja tudi negativne strani?
Negativne strani razvoja podeželja
nič negativnega
niti dobro niti slabo
več negativnega
brez/neustrezni odgovor
Skupaj
št. glasov
65
17
5
2
89
%
73,03
19,1
5,62
2,25
100
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
Večina vprašanih, in sicer kar 65 oziroma 73,03 odstotka jih meni, da razvoj podeželja ne prinaša
negativnih strani.
Slika 11: Negativne strani razvoja podeželja
Negativne strani razvoja podeželja
6%
2%
nič negativnega
19%
niti dobro niti slabo
več negativnega
73%
brez/ neustrezni odgovor
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
104
6. vprašanje : Kje vidite ovire, da se podeželje ni razvilo že prej?
ovire
Slika 12: Ovire, zaradi katerih se po mnenju vprašanih podeželje ni razvilo že prej
1
0
5
10
15
20
25
št. glasov
Občina Slov enska Bistrica se ni zav zemala dov olj za razv oj podeželja
nizke cene kmetijskih pridelkov
slabo v rednotenje dela, ki se oprav lja na kmetiji
ni bilo strategije razv oja
ni bilo direktnih in konkretnih programov za pomoč malim kmetom
kmetov anje in s tem podežellje imata še v edno prizv ok manjv rednosti
premalo v zpodbud in slaba pomoč mladim, da razv ijajo sv oje interese na podeželju
zazidalni načrti na podeželju niso urejeni
beg možganov iz podeželja
drag začetni kapital
podeželje in njegov e znamenitosti oz. zanimiv osti so preslabo označene
krajev ne skupnosti ne delujejo širše po v aseh
slabo izpolnjev anje nalog kmetijske sv etov alne službe
premajhna promocija podeželja
pomankanje v olje
f inančna sredstv a so se porabljala za razv oj mestnih jeder, podeželje pa je bilo pri tem zapostav ljeno
sunkov it razv oj industrije v mestih, kar je zagotav ljalo ogromno delov nih mest in s tem pov ezanega odseljev anja ljudi s podeželja
pomanjkanje znanja oz. slaba izobrazba ljudi na podeželju, neosv eščenost
težav e s pridobiv anjem ustreznih dov oljenj in f inančnih sredstev
prev elika birokracija
mentaliteta ljudi na podeželju
nizke cene doma pridelanih pridelkov
starostna struktura prebiv alstv a na podeželju
premalo sredstev namenjenih za razv oj podeželja
prezahtev na zakonodaja
slaba inf rastruktura
premajhen interes odgov nornih oseb
slaba kmetijska politika, ki ne podpira razv oja malih kmetov
ni bilo ustreznih f inančnih sredstev
ni bilo ustrezne strokov ne pomoči
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
105
7. vprašanje: Na katerem področju bi želeli razviti svojo dopolnilno dejavnost?
področja
Slika 13: Področja, na katerih bi želeli vprašani razviti svojo dopolnilno dejavnost
1
0
5
10
15
20
25
30
št. glasov
ne razmišljam v tej smeri
predstavitev in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti
na področju predelave lesa
na področju pridelovanja vrtnin
kulturno-etnološko področje
na področju predelave mesa (bunke, salame)
na področju peke kruha
na področju predelave mleka (sirarne)
podjetništvo na podeželju
biomasa za skupinsko ogrvanje
ponudba športno rekreacijskih vsebin ( zdravo življenje, aktivno preživljanje prostega časa)
na področju zeliščarstva
na področju domače obrti
reja divjih živali (srne, jeleni)
vrtnarstvo
sadjarstvo (žganje kuga, suho sadje)
na področju živinoreje (prašičereje, drobnica)
vinogradništvo
pridobivanje električne energije iz bioplina
ogledi lokalnih zanmenitosti
športni, turistični ribolov, lov
čebelarstvo, čebelarski muzej
eko-kmetijstvo
polščine
turistična dejavnost (eko-turizem, kmečki turizem, vinotoči)
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
106
8. Vprašanje: Kje se po vašem mnenju skrivajo problemi, da se posamezniki v večji meri ne odločajo za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti?
problemi
Slika 14: Problemi, zaradi katerih se posamezniki v večji meri ne odločajo za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti
1
0
5
10
15
20
25
30
št. glasov
ni organiziranega nastopa na trgu
previsoke zahteve pri prijavljanju na razpise za nepovratna sredstva namenjena kmetom
starostna struktura prebivalstva na podeželju
beg mladih v mesta
slaba osveščenost kmetov o zakonodaji o dopolnilnih dejavnostih
nepoučenost o možnostih, ki nam jih nudi domačo okolje
ni vzpodbudnih razvojnih programov
turizem ni zaživel na vasi
nepovezanost v skupnost, ki skrbi za razvoj
nepoznavanje vseh prednosti, ki jih prinaša to delo
veliko tveganje zaradi živalskih bolezni
evropski konkurenčni izdelki
nezanesljiv slovenski trg
zagotavljanje nasledstva dejavnosti
ni ustreznega predznanja
previsoke obrestne mere
pomankanje volje in ambicijoznosti
prevelik finančni vložek
preveč papirologije
nizek finančni standard kmetij
nepoznavanje trženja proizvodov oz. storitev dopolnilnih dejavnosti
premalo lastnih finančnih sredstev
visoki davki
birokracija
nedločnost, bojazen do neuspeha, veliko tveganje
prostorska utesnejenost
poenostavljanje pridobivanja državnih in evropskih sredstev
premalo finančnih sredstev namenjenih razvoju podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
previsoki stroški pridobivanja certifikatov, dovoljenj
težave s pridobivanjem ustreznih dovoljenj in druge papirologije
premale finančne spodbude
nedorečena in prestroga zakonodaja (nenehno spreminjanje)
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
107
9. Vprašanje: Naštej nekaj produktov, ki bi jih lahko tržili na podeželju!
produkti
Slika 15: Produkti, ki bi jih lahko tržili na podeželju
1
0
5
10
15
20
25
30
št. glasov
jajca
storitve z kmetijsko mehanizacijo
volna, volneni izdelki
žita
les, izdelki iz lesa
lesna biomasa
domači kruh, pecivo
vrtnine
turistični spominki
kulinarika
sokovi
meso in mesni izdelki
vino (ekološko pridelano vino)
med in medeni izdelki
šport (smučišča, kolesarske in pohodniške poti)
mirno okolje, sveži zrak in neokrnjena narava
ogledi kulturnih znamenitosti
eko hrana
mleko in mlečni izdelki (domači siri)
zdravilne rastline ( zelišča)
sveže in suho sadje (sadje starih sort)
žganja
olja
izdelki domače in umetnostne obrti (pletarstvo, lončarstvo, kovaštvo) in prikaz starih običajev
w elness centri na podeželju
turizem in turistične kmetije (aktivne počitnice na kmetiji, ogled divjih živali, jahanje konj, ribištvo, vrtec na kmetih..)
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
108
10. vprašanje: Naštejte vaše predloge, želje v zvezi s pripravo Razvojnega programa podeželja za
občine Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Hoče-Slivnica.
Predlogi in želje
Predlogi in želje v zvezi s pripravo RPP za občine Hoče-Slivnica, Rače-Fram in
Slovenska Bistrica?
usmerjanje kmetov v ekološko pridelano hrano s točno določenim seznamom kmetij in
njihove ponudbe
kmetom omogočiti prodajo na domu
ureditev tržnic v občinah
obnova kulturne dediščine in označevanje kulturnih znamenitosti
ureditev pohodniških in kolesarskih poti
več strokovne pomoči (svetovanje kmetovalcem)
brošure o kraju in o ponudbi turističnih kmetij (kažipoti in zemljevidi)
vključitev kmetijske panoge - ribogojstvo
združevanje kmetijskih panog in društev
vzpodbude dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v smislu pridobivanja
subvencij države, EU
večja solidarnost med ljudmi
obveščanje ljudi
organiziran skupen nastop kmetovalcev na trgu
vaška klavnica
država in občine bi v prihodnje morale namenjati več pozornosti malim kmetom
vzpostavitev ustrezne infrastrukture na podeželju
večje sodelovanje med ponudniki različnih storitev na podeželju
večja promocija podeželja
več nepovratnih sredstev, namenjenih za razvoj podeželja
potrebovali bi organizacijo, katera bi povezovala kmetije v smislu skupnega trženja
produktov iz kmetij in skupnega oglaševanja
ureditev tržnic v občinah
boljša povezava med občinami
omogočiti skupno mrežno ponudbo vseh že obstoječih in novih vsebin v enotni
blagovni znamki
vzpodbujati direktne povezave z občinami in regijami v Evropi
v občini Hoče-Slivnica bi bila potrebna ureditev kanalizacije, cestne razsvetljave in
napeljave kabelskega omrežja pod zemljo
pomoč kmetom pri pridobivanju ustrezne dokumentacije za registracijo dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah
organiziranje delavnic za vključitev v evropske sklade
vzpodbuditi interes potrošnikov za doma pridelano hrano s konstantnim reklamiranjem
pomoč malim vasem pri razvoju
priprava širše skupne predstavitve podeželja
ureditev cest v manjših zaselkih po Pohorju
cenejši začetni kapital
razvoj drobne obrti
razvoj podjetništva na podeželju
TIC, ki bi v večji meri skrbel za promocijo krajev in privabljanje domačih in tujih turistov
raziskati naravne danosti posamezne občine
št.
glasov
2
2
3
4
1
9
1
1
2
11
1
3
2
4
1
4
1
1
2
8
2
1
3
1
2
6
2
1
1
2
1
1
1
2
1
1
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
109
izdelava programa, ki bi zagotaljal razvoj Pohorja kot celote
pomoč kmetom, ki kmetujejo na višinskih predelih
podpora (finančna in strkovna) tistim, ki se trudijo za urejenost in prepoznavnost vasi in
zaselkov
vrednotenje integrirane proizvodnje
pralno-polnilna linija
spodbujati naravno pridelano hrano
vključitev zadrug v RPP
izgradnja mostu Novake-Krasna
Skupaj
1
1
2
1
1
1
1
1
100
Vir: Anketni vprašalnik, maj 2006
Ugotovitve raziskave
Rezultati ankete so pokazali, da je Razvojni program podeželja zelo potreben in da si prebivalstvo na
podeželju želi razvoj. V veliki večini pa so na podeželju mnenja, da razvoj podeželja ne prinaša nič
negativnega.
Ključni razvojni motiv za sodelovanje in izvajanje aktivnosti Razvojnega programa podeželja vidijo
prebivalci podeželja v izboljševanju infrastrukture na podeželju, zmanjšanju brezposelnosti, ohranjanju
in pridobivanju novih delovnih mest in več interesa za kmetovanje (tudi s strani mladih). Podeželsko
prebivalstvo si želi oblikovati skupno blagovno znamko za posamezni produkt, značilen za območje
preveritve, in skupen prodor na trg. Realizacija navedenega pa pomeni dodaten zaslužek in povečanje
dohodka ter s tem povezane poseljenosti in oživitve podeželja.
Na osnovi ugotovljenih skupnih potreb, podpornih projektnih predlogov, izkazanih skupnih interesov ter
potencialov območja je bil septembra 2007 izdelan Razvojni program podeželja 2007-2013 za območje
občin Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Hoče-Slivnica. Oblikovana je bila skupna vizija razvoja, podani
cilji ter ukrepi po vsebinskih sklopih za dosego opredeljenih ciljev. Program je tudi vključeval predloge
projektov ter časovno in finančno konstrukcijo. Ključni akterji razvoja območja so na podlagi podpisanih
pisem o nameri podali interes in pripravljenost za sodelovanje v lokalni akcijski skupini.
Leta 2006 sta se občini Makole in Poljčane odcepili od občine Slovenska Bistrica in glede na skupne
razvojne probleme in interese v letu 2007 pristopili k pripravi skupne LRS-območja, ki se je zmanjšalo
za ozemlje občine Rače-Fram in Hoče-Slivnica.
Oktobra 2007 se je na podlagi javnega poziva za območje občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica
v obliki javnega zasebnega partnerstva pravno formirala lokalna akcijska skupina – Zadruga LAS
DOBRO ZA NAS, z. b. o., z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja podeželja. Lokalna akcijska
skupina temelji na tripartitnem partnerstvu 56 ustanovnih članov, predstavnikov javnega sektorja,
ekonomskega sektorja ter civilne družbe (tudi mladi in ženske) in kot takšna zagotavlja sodelovanje in
odločanje prebivalstva ter različnih interesnih skupin lokalnega okolja pri pripravi LRS-območja,
določanju meril za izbiro razvojnih projektov ter njihovo sodelovanje pri izvajanju LRS.
LRS povzema ugotovljene potrebe ter predlagane ukrepe, opredeljene v RPP. Nadgrajena je z
podrobnejšimi analizami obstoječega stanja in novejšimi podatki ter spoznanji iz terena, novimi
razvojnimi možnostmi ter ukrepi.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
110
5.2 Terminski načrt za doseganje ciljev, predvidenih v LRS
2007
PR 1.1
UK 1.1.1
UK 1.1.2
UK 1.1.3
PR 1.2
Alternartivni in obnovljivi viri energije
Sonaravno kmetovanje
KVALITETA ŽIVLJENJA
UK 1.2.1
UK 1.2.2
PR 2.1
Podpora ranljivim skupinam
Kultura
ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1
PR 2.2
Usposobljenost in krepitev človeškega
potenciala
PODJETNOST IN NOVA DELOVNA MESTA
UK 2.2.1
UK 2.2.2
UK 2.2.3
PR 2.3
Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva
Razvoj nekmetijskih dejavnosti
Povezovanje in organizirano trženje
INOVATIVNI TURIZEM
UK 2.3.1
Razvoj kakovostne turistične infrastrukture in
vključevanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine v turistično ponudbo
Dodajanje vsebin kulturni dediščini
Oblikovanje novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
POVEZANA IN USPEŠNA DEŽELA
UK 2.3.2
UK 2.3.3
PR 3.1
UK 3.1.1
UK 3.1.2
UK 3.1.3
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA
DEŽELA
Infrastruktura
Vzpostavitev in upravljanje javno-zasebnega
partnerstva
Izvajanje LRS
Medregijsko in čezmejno sodelovanja
Podrobneje prikazujemo zaporedje aktivnosti v okviru ukrepa UK 3.3.1 Vzpostavite in upravljanje javnozasebnega partnerstva:
- dogovor med občinami Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Hoče-Slivnica o medsebojnem
sodelovanju,
- prijava na javni razpis MKGP – 2005,
- izvedba srečanj po KS – 2005,
- izvedba delavnic na terenu - 2005 in 2006,
- izvedba ankete – 2006,
- priprava RPP (2007-2013) – 2006,
- oblikovanje LAS za prvotno območje na podlagi podpisanih pisem o nameri – 2006,
- odstop občin Rače-Fram in Hoče-Slivnica iz območja – 2007,
- oblikovanje LAS za območje občin Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane (prej območje občine
Slovenska Bistrica) – 2007.
Ukrep iInfrastruktura se bo v večini primerov financiral iz evropskih skladov in ne iz programa LEADER,
zato bo izvajanje projektov segalo tudi v leto 2015.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
111
5.3 Razmejitev inovativnih in obstoječih aktivnosti
Skozi sistem nabora projektov (od spodaj navzgor) se je na območju LAS pokazala velika razvojna
iniciativa, ki se odraža v številnih projektnih idejah, ki se nanašajo na uvedbo in razvoj novih izdelkov,
novih storitev, predstavitev novih izdelkov, uvajanje novih tehnologij, novih načinov pridelave in
predelave, boljšo kakovost, nove načine organiziranja prodaje, posodobitev tradicionalnih oblik znanja
in izkušenj ter na iskanje novih trgov.
Območje LAS ima dolgoletne izkušnje z izvajanjem programov celovitega razvoja podeželja in aktivnim
vključevanjem prebivalstva v razvojno načrtovanje. Začetek programov predstavlja Razvojni program
Pohorje, skupni življenjski prostor v okviru programa CRPOV, ki je temeljil na animaciji, vključevanju in
sodelovanju lokalnega prebivalstva. V okviru razvojnega programa so bili izvedeni prioritetni projekti.
Nadgradnja razvojnega programa iz program CRPOV je program razvoja podeželja 2007-2013, ki je
nastal v okviru programa LEADER in obsega večje teritorialno območje občin Hoče-Slivnica, Rače-Fram
in Slovenska Bistrica. Na podlagi pisem o nameri se je oblikovala projektna skupina, ki je vključevala
predstavnike iz različnih sektorjev. Razvojni program podeželja 2007-2013 predstavlja dobro osnovo za
izdelavo in izvedbo LRS.
Ustanovitev in izvajanje široko zastavljenega lokalnega partnerstva, imenovanega lokalna akcijska
skupina, ter način odločanja o izbiri projektov predstavlja nov in inovativen pristop k razvoju območja
občin. LAS predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo na območju občin Makole, Poljčane in
Slovenska Bistrica in je sestavljena iz različnih socio-ekonomskih sektorjev. Organizirana je v pravni
organizacijski obliki zadruga brez odgovornosti.
LRS za uresničitev zadanih ciljev navaja ukrepe, v okviru katerih se bodo spodbujali in izvajali inovativni
projekti na področju kmetijstva in kmetijskih dejavnosti. Spodbujali se bodo projekti, ki se nanašajo na
uvedbo in razvoj novih izdelkov, novih storitev, predstavitev novih izdelkov, uvajanje novih tehnologij,
novih načinov pridelave in predelave, boljšo kakovost, nove načine organiziranja prodaje, posodobitev
tradicionalnih oblik znanja in izkušenj ter na iskanje novih trgov. Vzporedno se bodo na določenih
področjih izvajale tudi obstoječe aktivnosti, ki so se izkazale za uspešne in učinkovite.
Preglednica 48: Razmejitev obstoječih aktivnosti ter inovativnih aktivnosti LRS
PR 1.1
UK 1.1.1
UK 1.1.2
UK 1.1.3
PR 1.2
UK 1.2.1
UK 1.2.2.
PR 2.1
UK 2.1.1
PR 2.2
UK 2.2.1
UK 2.2.2
UK 2.2.3
PR 2.3
UK 2.3.1
DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA
DEŽELA
Infrastruktura
Alternartivni in obnovljivi viri energije
Sonaravno kmetovanje
KVALITETA ŽIVLJENJA
Podpora ranljivim skupinam
Kultura
ZNANJE ZA RAZVOJ
Usposobljenost in krepitev človeškega
potenciala
PODJETNOST IN NOVA DELOVNA
MESTA
Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva
Razvoj nekmetijskih dejavnosti
Povezovanje in organizirano trženje
INOVATIVNIEN TURIZEM
Razvoj kakovostne turistične infrastrukture
in vključevanje naravnih vrednot in kulturne
OBSTOJEČE AKTIVNOSTI
INOVATIVNE AKTIVNOSTI
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
x
X
X
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
112
UK 2.3.2
UK 2.3.3
PR 3.3
UK 3.1.1
UK 3.1.2
UK 3.1.3
dediščine v turistično ponudbo
Dodajanje vsebin kulturni dediščini
Oblikovanje novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
POVEZANA IN USPEŠNA DEŽELA
Vzpostavitev in upravljanje javnozasebnega partnerstva
Izvajanje LRS
Medregijsko in čezmejno sodelovanja
X
X
X
X
X
X
X
Preglednica prikazuje, katere aktivnosti (pristopi, projekti, usmeritve, metode) se bodo nadaljevale in
nadgrajevale in katere aktivnosti oziroma kaj bo popolnoma novega za območje LAS.
5.4 Ocena prenosljivosti LRS na druga območja
Sodelovanje podeželskih območij s podobnimi razvojnimi možnostmi in potrebami za skupno izvajanje
projektov ter izmenjava izkušenj ima velik pomen za učinkovito izvedbo LRS LAS.
Načrtovanje in izvajanje ukrepov teritorialnega sodelovanja ima dva cilja:
− doseči prepoznavnost območja, ne samo na nacionalni ravni, temveč tudi izven meja,
− pospešiti razvoj obravnavanega območja.
Sodelovanje se bo izvajalo na treh nivojih:
− medregijsko,
− čezmejno,
− med partnerji LAS.
Na nivoju čezmejnega sodelovanja se kot največja priložnost tako z vidika prednosti in razvojnih
možnosti kot zgodovine sodelovanja kaže čezmejno sodelovanj z Avstrijo in Hrvaško, medtem ko je v
primeru s sosednjo Madžarsko potrebno preiti v fazo prepoznavanja in identifikacije priložnosti z
namenom zagotavljanja dodane vrednosti, ki jo lahko takšno sodelovanj prinese. Razvito je dobro
sodelovanje med kmetijskimi in turističnimi društvi območja in društvi izven meja v sosednji Avstriji in v
Srbiji. Skupni razvojni projekti ter prenos dobrih praks se kažejo na področju turizma, kmetijstva in
obnovljivih virov energije. Prenos metode priprave projekta ter njegova izvedba in know how bo zlasti
dobrodošel na področju obnovljivih virov energije (bioplin). S tovrstnimi projekti imajo zelo pozitivne
izkušnje v sosednji Avstriji. Prenos izkušenj in sodelovanje bi za nas pomenilo bistveno znižanje
stroškov projekta (priprava) ter hitrejšo in uspešnejšo izvedbo.
Na nivoju medregijskega sodelovanja se glede na podobne strukturne danosti, podobne razvojne
možnosti in že obstoječe sodelovanje v skupnih razvojnih projektih kaže sodelovanja s sosednjimi
regijami in širše. Skupni razvojni projekti se kažejo predvsem na področju turizma, ohranjanja okolja,
infrastrukture (vodovod, kanalizacija, ceste) ter kmetijstva. Na področju kmetijstva se kot zanimivi
primeri dobrih praks kažejo turistične kmetije (Koroška), ki imajo kvalitetno ponudbo in razvito trženje.
Gleda na to, da je na območju LAS turizem na kmetijah slabo razvit, prav tako tudi trženje, bo LAS
izvedla ogled tovrstnega primera dobre prakse in na ogled povabila zainteresirane kmetovalce ter
podporne institucije.
Velik pomen za uspešen razvoj območja ima sodelovanje med partnerji in prenos znanja, informacij in
primerov dobrih praks med njimi. Možno je sodelovanje in prenos znanj v okviru priprave in izvedbe
projektov med različnimi podpornimi institucijami na območju LAS, kot so Ljudska univerza, Kmetijsko
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
113
svetovalna služba ter RIC Slovenska Bistrica, ter že pripravljenih in izvedenih projektov, prenos
metodologije priprave in izvedbe med kmetijskimi gospodarstvi in med podjetniki ter društvi.
5.5 Ocena trajnosti LRS
Glede na ugotovljeno stanje območja LAS proizvajanje in potrošništvo nista trajnostno naravnana.
Soočamo se z onesnaženjem pitne vode, zmanjševanjem števila kmetij, praznjenjem oddaljenih naselij,
negativnim naravnim prirastom, povečevanjem razlik v materialnem in socialnem statusu in še bi lahko
naštevali.
LRS LAS je nastala kot sad partnerskega sodelovanja ključnih akterjev na območju LAS z aktivnim
vključevanjem prebivalcev v njeno pripravo. Kot takšna spodbuja razvojne usmeritve, ki temeljijo na
lokalnih potrebah in izhajajo iz lokalnih potencialov. Iskanje potreb in razvojnih potencialov po pristopu
od spodaj navzgor zagotavlja sinergije med posameznimi aktivnosti ter hkrati preverja uresničljivost
njihove izvedbe. Poleg tega je LAS za uspešno izvajanje in doseganje zastavljenih ciljev razvoja
določila metodologijo in način izbiranja projektov, ki bosta glede na izbrane kriterije zagotavljala trajnost
projekta oziroma možnost nadaljnjega izvajanja tudi po času, ko ne bo več pomoči javnih sredstev
(nova delovna mesta, izboljšana ponudba, inovativnost in drugo). Projekti so namreč tisti, s pomočjo
katerih se udejanja LRS.
LRS je nastala ob upoštevanju sedemih temeljnih načel za doseganje trajnostnega razvoja, ki se
medsebojno dopolnjujejo in povezujejo z ostalimi in imajo kot takšne trajne učinke na razvoj območja
LAS:
1. LRS izhaja iz območja.
LRS izhaja iz homogenega družbeno-političnega, zgodovinsko povezanega območja, ki ga označuje
skupna tradicija, lokalna identiteta, občutek pripadnosti, skupne potrebe ter pričakovanja in kot takšno
jasno nakazuje močne in šibke točke, nevarnosti in priložnosti, endogene potenciale ter glavna ozka
grla za trajnostni razvoj. Ukrepi ustrezajo resničnim potrebam ter lokalnim konkurenčnim prednostim.
Območje LAS je povezano in ima dovolj kritične mase v smislu človeških, finančnih in ekonomskih virov,
da lahko podpre in uspešno izvaja LRS.
2. Pristop od spodaj navzgor
LRS LAS je nastajala in se bo izvajala po pristopu od spodaj navzgor, kar pomeni, da lokalni akterji
(širše prebivalstvo, ekonomske in družbene interesne skupine, predstavniki javnosti in zasebne
institucije) sodelujejo pri sprejemanju odločitev in pri izbiri prednostnih nalog, ki jih je na območju LAS
potrebno izvesti. Krepitev zmogljivosti območja za razvoj območja tako vključuje naslednje aktivnosti:
− dvigovanje ozaveščenosti, usposabljanje in združevanje lokalnega prebivalstva z namenom
opredelitve močnih in šibkih točk območja,
− sodelovanje različnih interesnih skupin pri pripravi LRS,
− določitev jasnih meril z izbor za izbor projektov za izvajanje LRS.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
114
3. Javno-zasebno partnerstvo: Lokalna akcijska skupina (LAS)
Z namenom opredelitve in izvedbe LRS-območja, sprejemanja odločitev o dodelitvi finančnih
sredstev in upravljanja, se je formirala LAS kot javno-zasebno partnerstvo ključnih akterjev razvoja
območja.
−
−
−
−
LAS spodbuja trajnostni razvoj, saj:
združuje in kombinira razpoložljive človeške in finančne vire iz javnega, zasebnega in civilnega
sektorja,
povezuje lokalne akterje okrog skupnih projektov in večsektorskih projektov z namenom doseganja
sinergije, skupnega lastništva in kritične mase, ki je potrebna za izboljšanje gospodarske
konkurenčnosti območja,
skozi posvetovanja in razprave krepi dialog in sodelovanje med različnimi podeželskimi akterji, ki
imajo pogosto malo izkušenj s skupnim delom,
z interakcijo različnih partnerjev omogoča prilagoditve in spremembe na vseh treh področjih hkrati:
gospodarskem, okoljskem in socialnem. Skrbi za kakovostno življenje vseh prebivalcev, za
gospodarski razvoj, ki vključuje razvoj kmetijskih dejavnosti, gozdarstva in nekmetijskih dejavnosti,
ter posebno pozornost podaja na varovanje okolje.
4. Omogočanje inovacij
LRS spodbuja nove inovativne pristope k razvoju območja LAS. Na specifične probleme v lokalnem
okolju ob izkoriščanju zaznanih prednosti odgovarja z uvajanjem novih proizvodov, novih postopkov,
tehnologij, novih načinov organiziranja in trženja ter z iskanjem novih trgov, s prenosom in prilagoditvijo
inovacij, razvitih drugod, s posodobitvijo tradicionalnih oblik znanj in izkušenj ali iskanjem novih lastnih
rešitev.
5. Povezanost in večsektorski ukrepi
LRS vključuje ukrepe in projekte, ki se povezujejo in usklajujejo v celoto. Integracija se nanaša na
povezave med različnimi sektorji in udeleženci območja. Programi so medsebojno povezani in usklajeni
v celoto.
6. Povezovanje v mrežo
LAS bo vključena v nacionalno mrežo podeželja. S tem bo omogočena izmenjava dosežkov, izkušenj in
znanja med posameznimi LAS-i. Povezovanje v mrežo omogoča prenašanje primerov dobre prakse,
razširjanja inovacij in graditev znanja. Kuje vezi med ljudmi, projekti in podeželskimi območji. Je dober
način za premagovanje izolacije s spodbujanjem projektov sodelovanja.
7. Sodelovanje
Uspešna izvedba LRS vključuje izvajanje tudi skupnih projektov v sodelovanju z drugimi LAS-i, ki
zavzemajo podobne pristop. Sodelovanje je pomembno za razširitev dejavnosti, za razrešitev določenih
problemov in dodajanje vrednosti lokalnim proizvodom in storitvam.
LRS LAS opredeljuje ukrepe, s katerimi bomo pospeševali znanje in inovacije za BOLJŠO
PREPOZNAVNOST OBMOČJA IN RAST, ohranili in ustvarili boljša delovna mesta ter tako naredili
območje kot prijazen kraj za naložbe, delo in, kar je zelo pomembno, bivanje. Z osredotočenostjo
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
115
naložb v ljudi, znanje, izkušnje in kapital v kmetijskem in gozdarskem sektorju, v nove načine izvajanja
okoljskih storitev, koristnih za vse, in ustvarjanje več in boljših delovnih mest na kmetijah in izven, zlasti
za ženske in mlade, bomo ustvarili pogoje za trajnostni razvoj območja.
Trajnostno naravnanost LRS lahko opredelimo z usmeritvijo razvoja območja, ki sočasno obravnava
zahteve razvoja, okoljske in socialne zahteve, hkrati pa povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.
Razvoj območja zahteva gospodarsko rast, ki pa jo je potrebno uskladiti z zahtevami okolja in načeli
vzdržne rabe virov.
Pomemben vpliv na doseganje trajnosti strategije imajo člani upravnega odbora LAS – organa
odločanja in upravljalec LAS. Upravni odbor LAS sestavljajo strokovnjaki z večletnimi izkušnjami na
različnih področjih, ki so dobro seznanjeni s potrebami terena in ves čas aktivno sodelujejo z
upravljalcem LAS pri vseh aktivnostih le-te (delavnice, sestanki, informiranje, oblikovanje LAS, priprava
strategije LAS, priprava metodologije za izbiro projektov).
LAS je registrirana kot samostojna pravna oseba v skladu z Zakonom o Zadrugah (Ur. l. RS, št. 62/07)
in izvaja aktivnosti v skladu z določbami Uredbe sveta EU o podpori razvoja podeželja iz Evropskega
sklada za razvoj podeželja za programsko obdobje 2007-2013 in Programa razvoja podeželja RS za
obdobje 2007-2013. Predstavlja nov model organizacije za razvoj območja. Dodelitev pristojnosti med
organi LAS je jasna in pregledna.
LAS je organizirana kot pravna oseba v pravnoorganizacijski obliki zadruga brez odgovornosti
neprofitnega značaja. LAS ima svoj bančni račun z razdeljenimi postavkami in konti za posamezen
namen. Financiranje LAS je predvideno iz javnih sredstev ter lastnih sredstev (članski deleži, dotacije in
drugo). Občine so v proračun za obdobje od leta 2007 do leta 2013 uvedle postavko LEADER ter tako
zagotovile del financiranja za delovanje LAS.
Za doseganje trajnosti LRS je potrebno vzpostaviti tudi ustrezni monitoring strategije – spremljanje
uresničevanja LRS v skladu z zastavljenimi cilji. Za spremljanje LRS in vrednotenja učinkov je
odgovoren upravni odbor LAS. Preko indikatorjev rezultata in učinka lahko ugotovi pravilnosti in
pomanjkljivosti delovanja in temu ustrezno reagira.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
116
5.6 Opis možnih razpoložljivih finančnih virov
Za finančno servisiranje razvojnih projektov in delovanje LAS bodo uporabljeni različni finančni viri.
Finančni scenarij je grajen na petih različnih finančnih virih.
Finančni vir št. 1 – LAS (članski deleži, razvojni del proračuna občin območja LAS, donacije)
Finančni vir št. 2 - evropska strukturna sredstva
Finančni vir št. 3 – razvojni del proračuna RS
Finančni vir št. 4 – sredstva nosilcev projektov
Finančni vir št. 5 – krediti za financiranje razvojnih projektov
Svoje delovanje, pridobivanje strokovnih znanj in izvajanje animacije območja bo LAS financirala s
finančnimi viri št. 1, 2 in 3. Izvedba projektov se bo financirala s finančnimi viri št. 1, 2, 3, 4 in 5.
Projekte, ki jih LAS oziroma njen organ odločanja (upravni odbor) izbere in potrdi za izvedbo, v celoti
financira nosilec projekta. V primeru, da je LAS nosilec projekta, finančna sredstva zagotovi sama. Za
projekte, ki jih LAS potrdi za izvedbo, z nosilcem sklene pogodbo o sofinanciranju. Po zaključku projekta
in plačilu s strani nosilca LAS pripravi zahtevek za povračilo in ga pošlje na Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. LAS nato na podlagi sklenjene pogodbe nosilcu nakaže sredstva.
Sredstva LAS iz programa LEADER ne bodo velika, zato je še toliko bolj pomembno, v kakšen namen
se bodo porabila, pomembno pa je tudi iskanje dodatnih virov sredstev.
Dejanska izplačila tako lastnih kot vrnjenih javnih sredstev opravi finančni organ LAS.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
117
5.7 Spremljanje in ocenjevanje izvedbe LRS, kriteriji in kazalniki
Za uspešno izvajanje LRS in doseganje zastavljenih strateških razvojnih ciljev je potrebno vzpostaviti
ustrezen monitoring. V ta namen je potrebno opredeliti specifične indikatorje na ravni LAS, ki so
namenjeni spremljanju, vrednotenju in poročanju na ravni projekta, LRS, predvsem pa
samovrednotenju. Tako lahko LAS potrdi pravilnost ali pa ugotovi pomanjkljivost svojega delovanja.
LAS bo izvajala samovrednotenje enkrat na leto. Rezultati bodo javno predstavljeni v lokalnem okolju.
Spremljanje in vrednotenje na ravni projektov, LRS ter samovrednotenje je v pristojnosti upravnega
odbora, pri čemer spremljajo izvajanje strategije vsi člani LAS. Upravni odbor LAS v sodelovanju z
upravljavcem LAS pripravi in predloži letna poročila in končno poročilo.
Za spremljanje LRS in vrednotenje učinkov je odgovoren upravni odbor LAS, ki z rezultati vrednotenja
seznani občni zbor LAS.
Spremljanje uspešnosti zastavljenih ciljev bo LAS izvajala s pomočjo naslednjih indikatorjev,
pripravljenih na ravni posameznega ukrepa oziroma prednostne naloge:
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1 Infrastruktura
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Izboljšanje
kakovosti Št.
prebivalcev,
življenja na podeželju
deležnih izboljšanja
osnovnih storitev na
podeželju
Povečanje
št.
prebivalstva (indeks)
Izboljšati kvaliteto in obseg Št. podprtih projektov
osnovne infrastrukture
0
Ciljna
2013
9.000
100
105
0
7
UK 1.1.2 Alternativni in obnovljivi viri energije
CILJI
Strateški
Izboljšanje kakovosti
življenja na podeželju
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Št.
prebivalcev, 0
deležnih izboljšanja
osnovnih storitev na
podeželju
Ciljna
2013
60
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
118
Operativni
Spodbuditi
uporabo Št. podprtih projektov
obnovljivih virov energije
0
1
UK 1.1.3 Sonaravno kmetovanje
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Izboljšanje
kakovosti Št.
prebivalcev, 0
življenja na podeželju
deležnih izboljšanja
storitev na podeželju
Spodbuditi
sonaravno Povečanje št. kmetij 100
kmetovanje in varovanje vključenih
v
okolja
sonaravno
kmetovanje (indeks)
Št. novih proizvodov
0
Ciljna
2013
500
110
5
PR 1.2 KVALITETA ŽIVLJENJA
UK 1.2.1 Podpora ranljivim skupinam
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Izboljšanje
kakovosti Št.
prebivalcev, 0
življenja na podeželju
deležnih izboljšanja
osnovnih storitev na
podeželju
Povečanje
št. 100
prebivalcev (indeks)
Razvoj socialnih storitev in Št. programov
programov za kvalitetno starejše in mlade
življenje generacij
Št. novih storitev
Ciljna
2013
300
105
za 0
3
0
2
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
119
UK 1.2.2 Kultura
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Izboljšanje
kakovosti Št.
prebivalcev, 0
življenja na podeželju
deležnih izboljšanja
osnovnih storitev na
podeželju
Povečanje
št. 100
prebivalcev (indeks)
Razvoj kulturne dejavnosti Št. novih prireditev
0
Ciljna
2013
1200
105
5
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost in krepitev človeškega potenciala
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Razvoj gospodarstva in
identitete podeželja
Št. ustvarjenih novih 0
delovnih mest (tudi št.
samozaposlitev)
Št.
na
novo 0
usposobljenih
posameznikov
(pridobili so certifikat)
Dvig znanj, informiranosti Št.
izvedenih 0
ter
usposobljenosti usposabljanj
prebivalcev na podeželju
Št. uporabnikov točke 0
VEM
Št.
izvedenih 0
informativno
promocijskih
aktivnosti
Št. novih primerov 0
dobrih praks
Ciljna
2013
20
15
10
170 (od tega 60
% mladih ter 50
% žensk)
5
4
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
120
PR 2.2 PODJETNOST IN NOVA DELOVNA MESTA
UK 2.2.1 Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
Razvoj gospodarstva in
identitete podežlja
BDV
podprtih
kmetijskih
gospodarstev (indeks)
Št. novih delovnih
mest
(tudi
samozaposlitev)
Izboljšanje konkurenčnosti Št. novih dopolnilnih
kmetijstva ter zmanjšanje dejavnosti
–
nevarnosti odseljevanja
povezane
s
kmetijstvom
(pridelava, predelava)
Št.
skupnih
predelovalnih obratov
Št. novih proizvodov
in
proizvodnih
izboljšav
VREDNOSTI
Izhodiščna
100
0
Ciljna
2013
120
0
15 (od tega 6
mladih do 40 let
in 5 žensk )
10
0
2
0
5
Št. podprtih kmetijskih 0
gospodarstev,
vključenih v sheme
kakovosti
4
UK 2.2.2 Razvoj nekmetijskih dejavnosti
CILJI
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Strateški
Razvoj gospodarstva in
identitete podežlja
Št. novih delovnih 0
mest
(tudi
samozaposlitev)
Operativni
Ustvarjanje
novih
zaposlitvenih možnosti in
iskanje dodatnih virov
zaslužka
Št. novih podjetij
0
Št. novih proizvodov 0
in storitev
Št. uvedenih novih 0
tehnologij, postopkov
Ciljna
2013
10
15
10
3
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
121
UK 2.2.3 Povezovanje in organizirano trženje
CILJI
Strateški
Operativni
Razvoj gospodarstva na
podeželju in identitete
Indikatorji rezultata in
učinka
BDV
podprtih
(povezanih)
kmetijskih
gospodarstev (indeks)
Vzpostavitev povezav in Št. novih skupin
izboljšanje trženja
proizvajalcev
Št. novih skupin
pridelovalcev
in
predelovalcev
Št. novih blagovnih
znamk
Št. novih prodajnih
prostorov
VREDNOSTI
Izhodiščna
100
Ciljna
2013
120
0
5
4
0
1
0
2
PR 2.3 INOVATIVNIEN TURIZEM
UK 2.3.1 Razvoj kakovostne turistične inrastrukture in vključevanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v
turistično ponudbo
CILJI
VREDNOSTI
Indikatorji rezultata in
učinka
Izhodiščna Ciljna
2013
Strateški
Razvoj gospodarstva in
Povečanje št. turistov 100
120
identitete podeželja
(indeks)
Št. novih zaposlitev 0
3
(tudi samozaposlitev)
Operativni
Izboljšanje kakovosti turistične Št. podprtih projektov 0
4
infrastrukture ter vključevanje Porast
turističnih 100
120
naravnih vrednot in kulturne zmogljivosti (indeks)
dediščine v turistične namene
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
122
UK 2.3.2 Dodajanje vsebin kulturni dediščini
CILJI
Indikatorji rezultata in
učinka
Povečanje št. turistov
(indeks)
VREDNOSTI
Izhodiščna
Strateški
Razvoj gospodarstva in
identitete podežlja
100
Operativni
Povečanje
raznovrstnosti Št. novih kulturno 0
kvalitetne turistične ponudbe
turističnih prireditev
Ciljna
2013
110
5
UK 2.3.3 Oblikovanje novih integralnih turističnih produktov (ITP) ter trženje
CILJI
Strateški
Operativni
Razvoj gospodarstva in
identitete podežlja
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Povečanje št. turistov 100
(indeks)
Št. novih zaposlitev 0
(tudi samozaposlitev)
Ciljna
2013
120
10 (od tega 60
% mladih ter 50
% žensk)
5
Povečanje
atraktivnosti Št. novih integralnih 0
turistične
ponudbe
in turističnih produktov
prepoznavnosti območja
PR 3.1 POVEZANA IN USPEŠNA DEŽELA
UK. 3.1.1 Vzpostavitev in upravljanje javno-zasebnega partnerstva
CILJI
Strateški
Operativni
Razvoj partnerstev za
uspešnost in prepoznavnost
območja
Vzpostavitev LAS
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Višina
pridobljenih 0
razvojnih sredstev
Št. LAS
0
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
Ciljna
2013
110.000 €
1
123
UK 3.1.2 Izvajanje LRS
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Razvoj
partnerstev
za Višina
pridobljenih 0
uspešnost in prepoznavnost razvojnih sredstev EU
območja
Izvajanje LRS
Št.
izvedenih 0
projektov
Ciljna
2013
1.500.000 €
20
Št.
projektov, 0
financiranih
iz
sredstev LEADER
Št.
projektov, 0
financiranih iz drugih
sredstev
13
7
UK 3.1.3 Čezmejno in medregijsko sodelovanje
CILJI
Strateški
Operativni
Indikatorji rezultata in
učinka
VREDNOSTI
Izhodiščna
Razvoj
partnerstev
za Višina
pridobljenih 0
uspešnost in prepoznavnost razvojnih sredstev EU
območja
Čezmejno
in
regijsko Št. podprtih projektov 0
sodelovanje
Ciljna
2013
400.000 €
5
LAS je odgovorna za oceno projektov, predlaganih s strani prebivalcev območja LAS na podlagi
javnega poziva LAS in izbiro tistih, ki se bodo izvajali. V ta namen upravni odbor LAS določi
metodologijo izbire projektov za izvedbo, ki bo omogočala pregleden in objektiven način ocenjevanja.
LAS preko organa odločanja upravnega odbora LAS iz nabora projektov izbere tiste, ki se bodo izvajali.
Skupaj s finančnim načrtom jih v obliki letnega izvedbenega načrta pošlje v potrditev LEADER-pisarni.
Letni izvedbeni načrt vsebuje tudi projekte sodelovanja. LAS na osnovi razpoložljivih javnih in zasebnih
sredstev pripravi letni izvedbeni načrt, iz katerega so razvidni izbrani projekti in struktura financiranja
posameznih projektov (finančni načrt). V nadaljevanju predstavljamo metodologijo izbire projektov
Zadruge LAS DOBRO ZA NAS, z. b. o.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
124
Merila
Strateško vključevanje
Komplementarnost
Nosilec projekta
Opis
Kriteriji
ocenjevanja
Največje število
točk
Da
5
Ne
Delno
Da
Ne
Da
Ne
Da
Ne
Da
0 - Izločitev
3
5
0 -Izločitev
2
0 - Izločitev
3
0
10
Ali projekt prispeva k skladnemu razvoju širšega območja
LAS (več kot polovica območja - po št. prebivalcev)?
Da
6
Ali projekt prispeva k skladnemu razvoju širšega območja
LAS (manj kot polovica območja – po št. prebivalcev)?
Da
3
Nekaj novega (nove metode, znanja, proizvodi, storitve)
Posodobitev
Ne predstavlja novosti ali posodobitve
Projekt je namenjen (mladim, ženskam, zaposlenim na
družinskih kmetijah, brezposelnim, invalidnim osebam,
starejšim ljudem):
vsaj dvema prioritetnim skupinam
vsaj eni prioritetni skupini
ostalim ciljnim skupinam
Ali je projekt v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo?
Da
Da
Da
10
5
0
Da
Da
Da
Da
Ne
Da
Ne
Da
Ne
6
3
1
2
0 - Izločitev
6
0
8
0
Ali je projekt v skladu s pobudami na lokalni, regionalni in
nacionalni ter EU-ravni
Skladnost projekta s cilji ter ukrepi LRS
Ali ima projekt nosilca?
Ali ima nosilec reference in sposobnosti?
Enakomeren razvoj celotnega
območja LAS
Inovativnost (Kaj pomeni za
območje LAS)
Vključenost prioritetnih skupin
Okoljski vpliv
Ali projekt prispeva k skladnemu razvoju širšega območja
LAS vseh treh občin?
Ali prispeva k ohranjanju okolja?
Gospodarski vpliv
Ali ustvarja nova delovna mesta/ohranja delovna mesta ali
ustvarja dodatne vire dohodka?
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
Ocenjeno
število točk
125
Financiranje
Vključenost lokalne skupine
Trajnost projekta
Prenosljivost
Ekonomska ali
Ali so zagotovljena lastna sredstva za izvedbo v višini
najmanj 50 % vrednosti projekta?
Da
Ne
5
0 - Izločitev
Ali so v projekt (priprava in izvedba) vključeni različni sektorji
(javni, ekonomski in civilni):
- vsi trije
- dva
Da
Da
8
4
- eden
Izvajanje projekta po času, ko ne bo več pomoči javnih
sredstev
Da
Da
1
6
Ne
0
Možnost prenosa idej in izkušenj na ostala območja
Da
4
Ali je projekt ekonomsko ali družbeno upravičen?
Ne
Da
0
10
Ne
0
družbena upravičenost
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
126
6
USKLAJENOST LRS Z OSTALIMI PROGRAMI IN POLITIKAMI
6.1 Usklajenost usmeritev LRS z razvojnimi dokumenti na ravni EU in nacionalni ravni
V nadaljevanju prikazujemo usklajenost usmeritev LRS z naslednjimi razvojnimi dokumenti na EU-ravni
in nacionalni ravni:
1. Uredba Sveta (ES), št. 1698/2005
2. Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013:
a)
Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov
b)
Operativni program razvoja človeških virov
c)
Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture
d)
Čezmejni operativni programi, Transnacionalni operativni programi in Medregionalni
operativni programi
3. Državni razvojni program
4. Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 (NSNRP)
5. Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013
1. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005
Lokalna razvojna strategija območja LAS je pripravljena v skladu z izhodišči 61. in 62. člena Uredbe
Sveta (ES), št. 1698/2005, o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP) (Ur. l. RS, št. 277/1/05).
Vizija razvoja območja LAS sledi evropski usmeritvi pospeševanje trajnostnega razvoja. LRS s
programom ukrepov prispeva k uresničevanju treh temeljnih ciljev, opredeljenih v 4. členu Uredbe Sveta
(ES), št. 1698/2005:
- izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva s podporo za prestrukturiranje, razvoj in
inovacije,
- izboljšanje okolja in pokrajine s podporo za upravljanje zemljišč,
- izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanju diverzifikacije
gospodarskih dejavnosti.
LAS izvaja partnerski pristop k razvoju podeželja v skladu z zahtevami, določenimi v 62. členu Uredbe
Sveta (ES):
- LAS predlaga celovito LRS, zasnovano na prvinah, naštetih v 61. členu od (a) do (g), in je
odgovorna za njeno izvedbo.
- Sestavljena je iz partnerjev iz raznih lokalnih socialno-ekonomskih sektorjev območja. Na ravni
odločanja predstavljajo ekonomski in socialni partnerji ter drugi predstavniki civilne družbe več
kot 50 odstotkov lokalnega partnerstva.
- LAS izkazuje sposobnost določitve in izvedbe razvojne strategije območja.
LAS je organizirana v pravnoorganizacijski obliki zadruge brez odgovornosti in kot takšna zagotavlja
zadovoljivo delovanje partnerstva in zmožnost upravljanja z javnimi skladi.
Območje LRS LAS je povezano in zagotavlja dovolj kritične mase na področju človeških, finančnih in
ekonomskih virov, potrebnih za podporo vzdržne strategije.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
127
LAS aktivno sodeluje pri pripravi in izvedbi LRS in je aktivno vpeta v izbiranje projektov, ki se bodo
financirali.
2. Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013
Na Evropskem svetu v Lizboni marca 2000 so države članice sprejele dolgoročno usmeritev, po kateri
naj bi EU do leta 2010 postala najbolj dinamično in konkurenčno gospodarsko območje na svetu.
Analiza izvajanja sprejete odločitve, opravljena po nekaj letih, je pokazala, da so rezultati daleč pod
pričakovanji. Ugotovljeno je bilo, da je na slabe gospodarske rezultate v EU potrebno odgovoriti z
odločnimi ukrepi, usmerjenimi v povečevanje gospodarske rasti in zaposlovanja. V kolikor EU dejansko
želi povečati svojo konkurenčnost, povišati gospodarsko rast in produktivnost ter okrepiti socialno
kohezijo, bo morala dati bistveno večji poudarek kot do sedaj na znanje, inovacije ter optimalno uporabo
človeškega kapitala.
Pravno podlago za črpanje sredstev kohezijske politike predstavlja Uredba Sveta o splošnih določbah o
Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, ki jo
dopolnjujejo bolj podrobne uredbe za posamezen sklad, in sicer:
- Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj,
- Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu,
- Uredba Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada.
Skladno z uredbo mora država članica pripraviti programske dokumente na dveh hierarhičnih ravneh:
1. Na prvi ravni se pripravi Nacionalni strateški referenčni okvir (člen 25), ki opredeljuje generalno
strategijo države članice za doseganje hitrejše konvergence.
2. Na drugi ravni, torej na osnovi NSRO, se pripravijo operativni programi.
Splošna usmeritev NSRO je izboljšanje blaginje prebivalcev Republike Slovenije s spodbujanjem
gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem
uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami.
Navedena usmeritev po eni strani opredeljuje blaginjo kot globalni cilj, po drugi strani pa daje poseben
poudarek spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest, torej ključnima ciljema Lizbonske strategije, ter
skladnemu razvoju. Pri tem se bodo sofinancirane aktivnosti izvajale skladno z načelom
medgeneracijske in sonaravne trajnosti, torej po načelu, da se potrebe današnjih generacij
zadovoljujejo na način, ki ne omejuje možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje
njihovih potreb.
Splošna usmeritev LRS je usklajena z usmeritvijo NSRO - izboljšanje blaginje prebivalcev Republike
Slovenije. Ukrepi LRS so naravnani k izboljšanju kakovosti življenja, spodbujanju gospodarske rasti in
ustvarjanju delovnih mest ter k skladnemu razvoju območja LAS. Želimo ustvariti kakovosten prostor
bivanja in dela za vse generacije.
Specifični tematski in teritorialni cilji, ki jim bo Slovenija sledila s sredstvi kohezijske politike, so tako
naslednji:
1. spodbuditi podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj,
2. izboljšati kvaliteto sistema izobraževanja in usposabljanja ter raziskovalno-razvojne dejavnosti,
3. izboljšati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve, še posebej z ustvarjanjem
delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti,
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
128
4. zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanjem kakovosti okolja in
ustrezne infrastrukture,
5. skladen razvoj regij.
Posebno težo pri doseganju teh ciljev bo imelo izboljšanje institucionalne in administrativne
usposobljenosti, še posebej v javnem sektorju, kar je nujen pogoj za pospešitev gospodarske rasti v
Sloveniji.
Specifični cilji NSRO se bodo dosegali z dokumenti, pripravljenimi na drugi ravni – t. j. operativni
programi (OP).
a) Operativni program (OP) krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP)
Cilj OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov je inovativna, dinamična in odprta Slovenija, z
razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječim gospodarstvom.
OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov je torej v prvi vrsti usmerjen v povečevanje
konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v smislu doseganja lizbonskih ciljev, v spodbujanje
podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja. Financirane bodo tako dejavnosti, ki bodo določene
na osnovi odličnosti (nacionalna industrijska politika), kakor tudi od spodaj navzgor, torej na osnovi
regionalne iniciative in usmeritve k zmanjševanju regionalnih razlik. Enega ključnih ciljev operativnega
programa predstavlja ustvarjanje delovnih mest, še posebej s povečevanjem inovativnosti in s tem
uspešnosti podjetij, z izkoriščanjem naravnih in kulturnih potencialov ter razvojem turizma, ki lahko
delovna mesta ustvarja tudi v bolj odročnih področjih RS.
Posebej se osredotoča na prvi ter peti cilj NSRO, to je »spodbuditi podjetništvo, inovativnost in
tehnološki razvoj« in pa »skladen razvoj regij«. Obenem je tesno je povezan s ciljem izboljševanja
kvalitete raziskovalno-razvojne dejavnosti ter sistema izobraževanja, drugega cilja NSRO.
Preglednica 49: Usklajenost LRS s OP krepitv regionalnih razvojnih potencialov
Razvojne prioritet OP
Program LRS
1. Konkurenčnost podjetij in
raziskovalna odličnost
PR 1.1 DOSTOPNA IN
OKOLJU
PRIJAZNA
DEŽELA
PR 2.1
RAZVOJ
2. Gospodarsko-razvojna
infrastruktura
ZNANJE
Ukrepi/prednostne naloge
LRS
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
UK 1.1.3 Sonaravno
kmetovanje
ZA
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
PR 2.2 PODJETNOST IN
NOVA DELOVNA MESTA
UK 2.2.1 Konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva
UK
2.2.2
Razvoj
nekmetijskih dejavnosti
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
PR 1.1 DOSTOPNA IN
OKOLJU
PRIJAZNA
DEŽELA
UK 1.1.1 Infrastruktura
(telekomunikacije)
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
129
3. Povezovanje naravnih in
kulturnih potencialov
PR
1.2
ŽIVLJENJA
PR
2.3
TURIZEM
KVALITETA
UK 1.2.2 Kultura
INOVATIVNI
UK
2.3.1
kakovostne
infrastrukture
vključevanje
vrednot
in
dediščine v
infrastrukturo
Razvoj
turistične
in
naravnih
kulturne
turistično
UK 2.3.2 Dodajanje
vsebin kulturni dediščini
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
4. Razvoj regij
PR 1.1 DOSTOPNA IN
OKOLJU
PRIJAZNA
DEŽELA
PR
2.3
INOVATIVNI
TURIZEM
PR 3.1 POVEZANA
USPEŠNA DEŽELA
IN
UK 1.1.1 Infrastruktura
UK
2.3.1
Razvoj
kakovostne
turistične
infrastrukture
in
vključevanje
naravnih
vrednot
in
kulturne
dediščine v turistično
infrastrukturo
UK
2.3.2
Dodajanje
vsebin kulturni dediščini
UK 3.1.2 Izvajanje LRS
LRS dopolnjuje aktivnosti razvojne prioritete OP za krepitev regionalnih razvojnih potencialov:
- Konkurenčnost podjetij in raziskovalna dejavnost: Spodbujanje alternativnih in obnovljivih virov
energije (novi sistemi), nastajanja novih proizvodov (npr. ekološko kmetijstvo), storitev, novih oblik
organiziranosti, novih programov znanj sodijo med aktivnosti LRS s področja inovativnosti in
tehnološkega razvoja in dopolnjujejo cilje prednostne usmeritve OP Izboljšanje konkurenčnih
sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost. Ukrepi so namenjeni predvsem pospeševanju
konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva, kar pa ni predmet podpore v okviru OP.
-
Gospodarsko razvojna infrastruktura: Ukrep LRS Infrastruktura (telekomunikacije - izgradnja
širokopasovnega omrežja na območjih belih lis in s tem omogočanje uporabe IKT na kmetijskih
gospodarstvih in podjetjih na podeželju) dopolnjuje prednostno usmeritev OP Informacijska družba,
kjer se predvideva vzpostavitev širokopasovnih omrežij natančno določenim uporabnikom
(organizacije s področja vzgoje, izobraževanja, kulture oziroma raziskovanja). Ukrep v okviru LRS je
namenjen podeželskim naseljem, kjer ni razvitega omrežja - podeželju, kjer so glavne ciljne skupine
kmetijska gospodarstva, gospodinjstva ter podjetja.
-
Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov: Aktivnosti LRS v okviru ukrepov programa Inovativni
turizem (razvoj kakovostne turistične infrastrukture in vključevanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine v turistično infrastrukturo, trženje) se dopolnjujejo z ukrepi OP prednostne usmeritve Dvig
konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Aktivnosti LRS v okviru ukrepov Dodajanje vsebin
kulturni dediščini (kulturne prireditve), Oblikovanje novih integralnih turističnih produktov (ITP) ter
trženje dopolnjujeta prednostno usmeritev OP Mreženje kulturnih potencialov.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
130
-
Razvoj regij: Aktivnosti LRS, ki se nanašajo na infrastrukturo (npr. izgradnja večnamenskih domov),
razvoj kakovostne turistične infrastrukture in vključevanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v
turistično ponudbo in izvajanje LRS se dopolnjujejo z razvojno prioriteto OP Regionalni razvojni
programi.
b) Operativni program (OP) razvoja človeških virov (OP)
OP razvoja človeških virov se posebej osredotoča na drugi in tretji cilj NSRO, to je »izboljšati kvaliteto
sistema izobraževanja in raziskovalno-razvojne dejavnosti« ter »izboljšati fleksibilnost trga dela ob
zagotavljanju varnosti zaposlitve, še posebej z ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne
vključenosti«. Program je tesno povezan s petim ciljem NSRO zagotavljanja skladnega regionalnega
razvoja, posredno pa tudi s prvim ciljem okrepitve podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja.
Preglednica 50: Usklajenost LRS s OP razvoja človeških virov
Razvojne prioritet OP
Program LRS
1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti
PR 2.1
RAZVOJ
ZNANJE
ZA
2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih
PR 2.1
RAZVOJ
ZNANJE
ZA
3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja
PR
1.2
ŽIVLJENJA
PR 2.1
RAZVOJ
KVALITETA
ZNANJE
Ukrepi/prednostne naloge
LRS
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
UK
1.2.1
Podpora
ranljivim skupinam
ZA
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
4. Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenost
PR
1.2 KVALITETA
ŽIVLJENJA
PR 2.1 ZNANJE ZA
RAZVOJ
UK
1.2.1
Podpora
ranljivim skupinam
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
5. Instuticionalna in administrativna usposobljenost
PR 2.1
RAZVOJ
ZA
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
PR 3.1 POVEZANA IN
USPEŠNA DEŽELA
UK 3.1.1 Vzpostavitev in
upravljanje javnega zasebnega partnerstva
ZNANJE
Aktivnosti LRS v okviru programa Znanje za razvoj in Povezana in uspešna dežela dopolnjujejo
aktivnosti OP razvoja človeških virov. LRS podpira usposabljanje, svetovanje, informiranje na področju
kmetijstva, gozdarstva in nekmetijskih dejavnosti na podeželju, prenosa dobrih praks, usposabljanje in
informiranje lokalnega prebivalstva na področju razvoja podeželja.
V okviru programa LRS Povezana in uspešna dežela se bodo izvajale aktivnosti animacije in
usposabljanja lokalnega prebivalstva, LAS ter upravljavca LAS z namenom spodbujanja razvoja v
lokalnem okolju in na lokalni ravni, torej aktivnosti, ki so usmerjene predvsem h krepitvi organizacijsko
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
131
instuticionalne usposobljenosti na lokalni ravni ter tako dopolnjujejo aktivnosti OP razvoja človeških
virov v razvojni prioriteti Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
c) Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI)
OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture se v celoti nanaša na četrti cilj NSRO, to je zagotoviti
pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, trajnostnega ravnanja z energijo ter izboljšanja
kakovosti okolja in ustrezne infrastrukture.
Preglednica 51: Usklajenost LRS z OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture
Razvojne prioritet OP ROPI
Program LRS
1. Promet:
- RP železniška infrastruktura
- RP cestna in pomorska infrastruktura
- RP prometna infrastruktura
2. Okolje :
- Ravnanje s komunalnimi odpadki
- varstvo okolja – področje voda
1. Trajnostna raba energije:
- Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb
- Učinkovita raba električne energije
- Inovativni ukrepi za lokalno energetsko osnovo
- Demonstracijski projekti, informiranje in
svetovanje
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
Ukrepi/prednostne naloge
LRS
UK 1.1.1 Infrastruktura
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1 Infrastruktura
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1 Infrastruktura
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala (primeri dobrih
praks,
svetovanje,
informiranje)
LRS dopolnjuje aktivnosti OP ROPI zlasti na področju varstva okolja s spodbujanjem sonaravnega
kmetovanja, rabe obnovljivih virov energije ter izboljšanja konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. Gre
za aktivnosti, ki se bodo izvajale na ravni kmetijskega gospodarstva in podjetij, ki se bodo ukvarjala s
kmetijsko pridelavo, predelavo in gozdarstvom.
3. Državni razvojni program (DRP) 2007-2013
Razvojne prioritete, opredeljene v SRS, predstavljajo okvir za programe in ukrepe DRP, ki sicer ni edini
instrument za izvedbo SRS, je pa ključni za investicije v razvoj. Razvojno-investicijske prioritete DRP so
enake petim predstavljenim razvojnim prioritetam SRS:
1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast,
2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta,
3. Učinkovita in cenejša država,
4. Moderna socialna država in večja zaposlenost,
5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
132
Cilja DRP:
1. povečati gospodarski, socialni in okoljski kapital in
2. povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe
naravnih virov.
Pri DRP ne gre le za investicije v finančni ali fizični kapital v gospodarskem smislu, ampak tudi za
vlaganja v socialni in okoljski kapital. Tudi pri konkurenčnosti ne gre le za gospodarsko konkurenčnost
na globalnem trgu, ampak tudi za učinkovitost v smislu kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih
virov. Tako se LRS ujema s cilji in usmeritvami DRP, saj si kot strateške cilje zastavlja kakovost
življenja, gospodarski razvoj ter razvoj partnerstev za uspešnost in prepoznavnost območja.
Preglednica 52: Skladnost programov in ukrepov LRS s prioritetami DRP
Razvojna prioriteta
Program LRS
Ukrepi LRS
1. Konkurenčno gospodarstvo in
hitrejša rast
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1 Infrastruktura
Cilj:
Spodbujanje podjetništva, povečanje
inovativnosti, obsega domačih in tujih
naložb v gospodarstvu in prometni,
informacijski
in
komunikacijski
infrastrukturi, vključno z razvojem
človeških virov v podjetjih
ter
spodbujanje
internacionalizacije
slovenskih podjetij za povečanje
konkurenčnosti.
PR. 2.2 PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA MESTA
UK 2.2.1 Konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva
UK
2.2.2
Razvoj
nekmetijskih dejavnosti
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK 2.3.1Razvoj
kakovostne turistične
infrastrukture in
vključevanje naravnih
vrednot in kulturne
dediščine v turistično
ponudbo
UK 2.3.2 Dodajanje vsebin
kulturni dediščini
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
PR 3.1 POVEZANA IN USPEŠNA
DEŽELA
UK 3.1.3 Medregijsko in
čezmejno sodelovanje
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala (primeri dobrih
praks,
svetovanje,
informiranje)
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1. Infrastruktura
2.
Učinkovito
ustvarjanje,
dvosmerni pretok in uporaba
znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta
Cilj:
Povečati
podporo
terciarnega
izobraževanja
in
raziskovalnorazvojne
dejavnosti
potrebam
gospodarstva ter trga dela za globalno
konkurenčnost podjetij, proizvodov,
storitev in oseb.
3. Učinkovita in cenejša država
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
133
Cilj:
Zvišati kakovost in učinkovitost
storitev države in znižati javne izdatke
z izločitvijo storitev, ki se lahko
zagotavljajo na trgu, iz proračunov
PR 3.1 POVEZANA IN USPEŠNA
DEŽELA
UK 3.1.1 Vzpostavitev in
upravljanje javnega zasebnega partnerstva
UK 3.1.2 Izvajanje LRS
4. Moderna socialna država in večja
zaposlenost
PR 1.2 KVALITETA ŽIVLJENJA
UK 1.2.1 Podpora ranljivim
skupinam
Cilj:
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala (primeri dobrih
praks,
svetovanje,
informiranje)
PR. 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1. Infrastruktura
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
UK 1.1.3 Sonaravno
kmetovanje
PR 1.2 KVALITETA ŽIVLJENJA
UK 1.2.1 Podpora ranljivim
skupinam
UK 1.2.2 Kultura
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala (primeri dobrih
praks,
svetovanje,
informiranje)
PR. 2.2 PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA MESTA
UK 2.2.1 Konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva
UK
2.2.2
Razvoj
nekmetijskih dejavnosti
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
UK. 2.3.1 razvoj
kakovostne turistične
infrastrukture in
vključevanje naravnih
vrednot in kulturne
dediščine v turistično
infrastrukturo
UK 2.3.2 Dodajanje vsebin
kulturni dediščini
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje)
Doseči
družbo
polne
zaposlenosti in preprečiti revščino ter
posledično socialno izključenost z
izobraževanjem,
izboljšanjem
prožnosti trga dela in z zagotavljanjem
varne zaposlitve.
5. Povezovanje ukrepov za
doseganje trajnostnega razvoja
Cilj: Zagotoviti visoko kakovost
življenja, ki temelji na razvoju kulture
in nacionalne identitete, skladnejšem
razvoju regij, varnosti, gospodarjenju s
prostorom in trajnostni mobilnosti ter
izboljšani kakovosti okolja in ustrezni
komunalni infrastruktur
PR. 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
PR 3.1 POVEZANA IN USPEŠNA
DEŽELA
UK 3.1.1 Vzpostavitev in
upravljanje javnega zasebnega partnerstva
UK 3.1.2 Izvajanje lokalne
razvojne strategije
UK 3.1.3 Medregijsko in
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
134
čezmejno sodelovanje
DRP želi s prvo razvojno-investicijsko prioriteto Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast spodbuditi
podjetniški razvoj ter povečati konkurenčnost in inovativnosti podjetij, povečati priliv razvojno
spodbudnih domačih in tujih naložb, podpirati internacionalizacijo gospodarstva ter vzpostavitev
učinkovite prometne, informacijske in komunikacijske infrastrukture. LRS s programi 1.1, 2.1, 2.2, 2.3
teži k doseganju teh ciljev. Konkretno so skupna težišča v:
- spodbujanju podjetniškega razvoja in povečanja konkurenčnosti (promocija, izobraževanje,
usposabljanje, svetovanje, podporne storitve),
- spodbujanju razvoja turizma s spodbujanjem konkurenčnosti turističnega gospodarstva
(promocija, trženje, razvoj turistične infrastrukture, dvig kakovosti v turizmu),
- povezovanju naravnih in kulturnih potencialov,
- spodbujanju naložb ter nastop na tujih trgih,
- učinkoviti prometni infrastrukturi,
- razvoju IKT ter uvajanju elektronskega poslovanja.
Druga razvojna prioriteta Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski
razvoj in kakovostna delovna mesta je skladna z usmeritvami, ki jih podaja LRS v programu 2.1,
programu UK 2.2.1, kjer so najpomembnejše aktivnosti povezane s povečanjem gospodarske
učinkovitosti. DRP v tej prioriteti daje pomembno težo izboljšanju kakovosti izobraževanja, kar je tudi
ena izmed ključnih usmeritev LRS.
V okviru tretje razvojne proritete Učinkovita in cenejša država želi DRP doseči zvišanje kakovosti in
učinkovitosti storitev države in znižati javne izdatke z izločitvijo storitev, ki se lahko zagotavljajo na trgu,
iz proračunov. Institucionalna in administrativna usposobljenost bosta pripomogli k povečevanju
produktivnosti v gospodarstvu prek učinkovitejših javnih storitev (hitrejši postopki, izboljšana storitev) ter
boljšega oblikovanja in izvajanja politik. Prioriteta je skladna z usmeritvami v okviru programa 1.1, UK
1.1.1, programa 1.2 spodbujanje socilanega podjetništva ter programa 3.1 UK 3.1.1.
V okviru četrte razvojno-investicijske prioritete DRP želi doseči fleksibilnejši trg dela ob zagotavljanju
varnosti zaposlitve ter zmanjšanje socialne izključenosti in materialne ogroženosti. Prioriteta je skladna
z usmeritvami programa LRS 1.2 Kvaliteta življenja ter programa 2.1 Znanje za razvoj.
V okviru pete razvojno-investicijske prioritete DRP se želi zagotoviti visoka kakovost življenja, ki temelji
na trajnostnem obnavljanju prebivalstva, razvoju kulture in nacionalne identitete, skladnejšem razvoju
regij, razvoju podeželja, gospodarjenju s prostorom, trajnostni mobilnosti, obnovljivih virih in racionalni
rabi energije, izboljšani kakovosti okolja in ustrezni komunalni infrastrukturi. Gre za področja, ki so
nepogrešljivi vidiki trajnostnega razvoja, ki pa v okviru prvih štirih prioritet niso bila zastopana v
zadostnem obsegu. LRS izhaja iz načel trajnostnega razvoja, in sicer tako, da so vsi programi skladni s
to prioriteto.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
135
3. Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 (NSNRP)
Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 (NSNRP) opredeljuje prednostne naloge na
področju politike razvoja podeželja. V okviru prednostnih nalog, ki so zasnovane v skladu s
prednostnimi nalogami skupnosti na področju politike razvoja podeželja, si NSNRP prizadeva za
krepitev večnamenske vloge kmetijstva v Sloveniji. Gradi na načelih trajnostnega gospodarjenja z
obnovljivimi naravnimi viri in posebno pozornost namenja vzdrževanju kulturne krajine, varovanju okolja
in ohranjanju poseljenosti podeželja ter njegove identitete. Odraža tudi večnamensko vlogo gozdov, ki
slovenski krajini dajejo poseben pečat in so pomemben tvorec okolja ter vir biotske raznovrstnosti.
Prednostne naloge načrta bodo prispevale tudi k ekonomski in socialni krepitvi podeželja ter uveljavljale
nove pristope k povečanju zaposlenosti na podeželju in to ne zgolj s primarno kmetijsko dejavnostjo.
NSNRP predstavlja referenčni okvir za pripravo programa Razvoja podeželja 2007-2013 za celotno
območje RS.
Preglednica 53: Usklajenost LRS s prednostnimi nalogami NSNRP po oseh
1. KONKURENČNOST AGROŽIVILSTVA IN
GOZDARSTVA
Program LRS
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
Ukrepi/prednostne naloge
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
PR 2.2 PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA MESTA
UK 2.2.1 Konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva
UK
2.2.2
Razvoj
nekmetijskih dejavnosti
2. OHRANJANJE KULTURNE KRAJINE IN VAROVANJE
OKOLJA
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
2.2
PODJETNOST
DELOVNA MESTA
3. IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V
PODEŽELSKIH OBMOČJIH IN SPODBUJANJE
GOSPODARSKE DIVERZIFIKAVCIJE
IN
NOVA
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
PR 1.2 KVALITETA ŽIVLJENJA
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
UK 1.1.1 Infrastruktura
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
UK 1.1.3 Sonaravno
kmetovanje
UK 2.2.1 Konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva
UK 1.1.1 Infrastruktura
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
UK 1.1.3 Sonaravno
kmetovanje
UK
1.2.1
Podpora
ranljivim skupinam
UK 1.2.2 Kultura
UK 2.1.1 Usposabljanje in
krepitev
človeškega
potenciala
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
136
4. LEADER – KREPITEV LOKLANIH RAZVOJNIH POBUD
PR 2.2 PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA
UK
2.2.2
Razvoj
nekmetijskih dejavnosti
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK
2.3.1
Razvoj
kakovostne
turistične
infrastrukture
in
vključevanje
naravnih
vrednot
in
kulturne
dediščine v turistično
ponudbo
UK
2.3.2
Dodajanje
vsebin kulturni dediščini
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (itp) ter trženje
UK 3.1.1 Vzpostavitev in
upravljanje javno-zasebno
partnerstvo
UK 3.1.2 Izvajanje LRS
UK 3.1.3 Medregijsko in
čezmejno sodelovanje
3.1 POVEZANA
DEŽELA
IN
USPEŠNA
6. Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013
Usklajenost LRS s cilji PRP RS 2007-2013 prikazuje tabela 46. LRS dopolnjuje RPP z:
- ukrepi programa Kvalitete življenja: podpora ranljivim skupinam in kultura,
- ukrepi programa Znanje za razvoj (podjetniško svetovanje, programi, ki so namenjeni tudi drugim
ciljnim skupinam kot kmetom) in
- ukrepi programa Inovativni turizem: dodajanje vsebin kulturni dediščini, integrirani turistični proizvodi.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
137
6.2 Usklajenost LRS z razvojnimi dokumenti na regionalni in lokalni ravni
Na regionalni in lokalni ravni obstajajo trije ključni razvojni dokumenti:
1. Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013 (RRP).
2. Razvojni program podeželja za območje občin Hoče-Slivnica, Rače-Fram in Slovenska Bistrica
2007-2013 (RPP).
3. Strategija razvoja turizma v občini Slovenska Bistrica 2006-2010, ki vključuje tudi območje
novonastalih občin Makole in Poljčane.
1. Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013
RRP je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije,
določa razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v
razvojni regiji. Usklajuje razvojne cilje na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in
okoljskega ter kulturnega razvoja v razvojni regiji ter določa instrumente in vire za njihovo
uresničevanje. Predstavlja dogovor med 41 občinami Podravske razvojne regije in Vlado RS o razvoju
Podravske razvojne regije v programskem obdobju od 2007 do 2013.
Preglednica 54: Skladnost LRS s RRP
Program LRS
1. POVEZANA USPEŠNA IN PREPOZNAVNA REGIJA
2. PODJETNOST KONKURENČNOST IN ZNANJE ZA
HITREJŠI RAZVOJ
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
Ukrepi/prednostne naloge
LRS
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
PR 2.2 PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA MESTA
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK
2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
PR 3.1 POVEZANA IN USPEŠNA
DEŽELA
UK 3.1.1 Vzpostavitev in
upravljanje javno-zasebno
partnerstvo
UK 3.1.2 Izvajanje LRS
UK 3.1.3 Medregijsko in
čezmejno sodelovanje
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
UK 1.1.1 Infrastruktura
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
UK 2.2.1 Konkurenčnost
kmetijstva in gozdarstva
UK
2.2.2
Razvoj
nekmetijskih dejavnosti
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
2.2
PODJETNOST
DELOVNA MESTA
IN
NOVA
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
138
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
3. ENAKOMEREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
PR 1.1 DOSTOPNA IN OKOLJU
PRIJAZNA DEŽELA
PR 1.2 KVALITETA ŽIVLJENJA
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK
2.3.1
Razvoj
kakovostne
turistične
infrastrukture
in
vključevanje
naravnih
vrednot
in
kulturne
dediščine v turistično
ponudbo
UK
2.3.2
Dodajanje
vsebin kulturni dediščini
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
UK 1.1.1 Infrastruktura
UK 1.1.2 Alternativni in
obnovljivi viri energije
UK 1.1.3 Sonaravno
kmetovanje
UK
1.2.1
Podpora
ranljivim skupinam
UK 1.2.2 Kultura
UK 2.1.1 Usposabljanje in
krepitev
človeškega
potenciala
UK
2.3.1
Razvoj
kakovostne
turistične
infrastrukture
in
vključevanje
naravnih
vrednot
in
kulturne
dediščine v turistično
ponudbo
UK
2.3.2
Dodajanje
vsebin kulturni dediščini
LRS dopolnjuje RRP zlasti z aktivnostmi v okviru ukrepov programa Celosten razvoj podeželja s
povečanjem konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva v okviru 2. prioritete RRP Podjetnost,
konkurenčnost in znanje za hitrejši razvoj. Program celostnega razvoja podeželja se dopolnjuje z
aktivnostmi v okviru programa Inovativni turizem (Razvoj kakovostne turistične infrastrukture in
vključevanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo, Dodajanje vsebin kulturni
dediščini, Oblikovanje novih integralnih turističnih produktov (ITP) ter trženje), Kvaliteta življenja
(kultura) ter Povezana in uspešna dežela (Vzpostavitev in upravljanje javno-zasebno partnerstvo,
Izvajanje LRS, Medregijsko in čezmejno sodelovanje). RRP namreč spodbuja razvoj podeželja le z
aktivnostmi povečanja konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. Poleg tega pa RRP spodbuja skupne
projekte regionalnega značaja, medtem ko LRS predvideva tudi projekte izključno lokalnega značaja.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
139
2. Razvojni program podeželja 2007-2013 za območje občin Slovenska Bistrica, Rače-Fram in
Hoče Slivnica (RPP)
LRS je nadgradnja RPP 2007-2013 ter je usklajena s cilji in ukrepi le-tega.
3. Strategija razvoja turizma v občini Slovenska Bistrica za obdobje 2006-2010
Strategija razvoja turizma v občini Slovenska Bistrica obravnava razvojne možnosti in priložnosti na
področju turizma občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole.
Strategija izpostavlja dosedanje izzive/probleme in razvojne možnosti na področju turizma. Narejen je
scenarij razvojnih možnosti, ki izpostavlja trajnostni turizem. Razvoj trajnostnega turizma je med drugim
tudi najnovejše priporočilo in usmeritev Svetovne turistične organizacije in Evropske komisije, ki skozi
sektorske politike želi v prihodnjih letih zagotoviti izvajanje načel trajnostnega razvoja med različnimi
sektorji, ki jih zadeva turizem. Strategija razvoja turizma torej usmerja izvajanje turističnih dejavnosti v
obdobju petih let iz sedanjega, manj razvitega turizma v turizem trajnejšega značaja, ki sledi potrebam
turističnega povpraševanja.
Strategija razvoja turizma v občini Slovenska Bistrica zajema tiste dejavnike razvoja turizma, ki
lahko pripomorejo k vidnejšemu napredku turizma. V ta namen je bilo izvedeno raziskovalno delo, ki je
sestavljeno iz dveh različnih anketnih vprašalnikov, namenjenih lokalnemu prebivalstvu, ter nekaterim
pomembnim podjetjem na območju občin. Na podlagi rezultatov so podani predlogi za reševanje
obstoječih problemov in predlogi za nadaljnji razvoj turističnih dejavnosti na območju občin.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
140
Preglednica 55: Usklajenost LRS z ukrepi Strategije razvoja turizma v občini Slovenska Bistrica,
Poljčane in Makole za obdobje 2006-2010
1. TURISTIČNA SIGNALIZACIJA
2. PROMOCIJSKI MATERIAL
Program LRS
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
PR 2.2 PODJETNOST IN NOVA
DELOVNA MESTA
Ukrepi/prednostne naloge
UK
2.3.1
Razvoj
kakovostne
turistične
infrastrukture
in
vključevanje
naravnih
vrednot
in
kulturne
dediščine v turistično
ponudbo
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
4. UREDITEV PROSTOROV TIC-a
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK
2.3.1
kakovostne
infrastrukture
vključevanje
vrednot
in
dediščine v
ponudbo
5. IZOBRAŽEVANJE IN
USPOSABLJANJE
PR 2.1 ZNANJE ZA RAZVOJ
UK 2.1.1 Usposobljenost
in krepitev človeškega
potenciala
7.UREDITEV MLADINSKIH PRENOČIŠČ
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
UK
2.3.1
kakovostne
infrastrukture
vključevanje
vrednot
in
dediščine v
ponudbo
8. OBLIKOVANJE BLAGOVNIH ZNAMK
2.2
PODJETNOST
DELOVNA MESTA
9. RAZŠIRITEV REKREACIJSKE
DEJAVNOSTI
PR 2.3 INOVATIVNI TURIZEM
3. PREDSTAVITEV V LOKALNIH
MEDIJIH
Razvoj
turistične
in
naravnih
kulturne
turistično
6. IZOBRAŽEVANJE IN
USPOSABLJANJE Z VRTCI IN
OSNOVNIMI ŠOLAMI
IN
NOVA
Razvoj
turistične
in
naravnih
kulturne
turistično
UK 2.2.3 Povezovanje in
organizirano trženje
UK 2.3.3 Oblikovanje
novih integralnih turističnih
produktov (ITP) ter trženje
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
141
LRS dopolnjuje Strategijo razvoja turizma 2006-2010 s številnimi aktivnostmi v okviru ukrepov, ki se
nanašajo na razvoj kakovostne turistične infrastrukture (tematske poti, prodajni prostori, vinska cesta, ki
jih strategija razvoja turizma ne vključuje), vključevanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v
turistično ponudbo, dodajanje vsebin kulturni dediščini (kulturne prireditve), oblikovanje novih
integriranih turističnih produktov (ITP) ter trženje in z aktivnostmi v okviru ukrepa usposobljenost in
krepitev človeškega potenciala (svetovanje, informiranje in usposabljanje) in so zasnovani širše.
Aktivnosti v okviru turistične infrastrukture Strategija razvoja turizma na območju občine ne vključuje.
Strategija razvoja turizma v okviru izobraževanja in usposabljanja ne vključuje svetovanja za potrebe
razvoja turizma (npr. pridobivanje nepovratnih sredstev) in informiranja. Glede izobraževanja in
usposabljanja vključuje samo usposabljanje za turistične vodnike, medtem ko je usposabljanje in
izobraževanje v LRS zasnovano dosti širše, predvsem s podjetniškega vidika (poslovanje v turizmu),
zakonodaje, delavnic in drugega.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
142
7 VIRI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
Barbič, Ana. 2005. Izzivi in priložnosti podeželja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Curk, Jože.1968. Ozemlje slovenjebistriške občine. Ljubljana: Zavod RS za spomeniško varstvo.
Hohnec, Peršolja, Tanja. 1996. Kam so vsi turisti šli? Slovenska Bistrica. Občina Slovenska Bistrica.
http://www.stat.si/.
ITR- Inštitut za trajnostni razvoj. Akcijski načrt dolgoročnega razvoja ekološkega kmetijstva v
Sloveniji. 2005. Dostopno na: http://www.itr.si/podrocja_dela/akcijski_nacrt.
Kladnik, Drago in Marjan Ravbar. 2003. Členitev slovenskega podeželja. Ljubljana: Geografski
inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2007. Razvojni program podeželja RS
2007-2013. Dostopno na:
http://www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_podezelja_2007_2013/vsebina_programa_razvoja_pod
ezelja/program_razvoja_podezelja_prp_2007_2013rural_development_programme_rdp_2007_201
3/.
MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2007. Nacionalni strateški načrt razvoja
podeželja 2007-2013.Dostopno na:
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Breda/PRP/NSN_-_potrjena.pdf.
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2007. Smernice in priporočila za
izvajanje pristopa LEADER v RS v programskem obdobju 2007-2013. Dostopno na:
http://www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_podezelja_2007_2013/vsebina_programa_razvoja_pod
ezelja/os_4_leader/gradivo/.
MRA-Mariborska razvojna agencija. Regionalni razvojni program 2007-2013. 2007. Maribor: MRA.
Dostopno na: http://www.mra.si/index2.htm.
Ovsenik, Rok in Maja Uran. 2006. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma. Novo mesto:
Konvikt d.o.o.
RIC Slovenska Bistrica. Razvojni program podeželja 2007-2013. 2006. Dostopno na: http://www.ricsb.si/?id=103.
STO-Slovensko turistična organizacija. 2007. Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011.
Dostopno na: http://www.slovenia.info/si/Strategija-tr%C5%BEenja-slovenskegaturizma.htm?ppg_strategija_trzenja=0&lng=1.
SURS- Statistični urad RS. Popis kmetijskih gospodarstev. 2000. Dostopno na:
http://www.stat.si/pxweb/Database/Kmetijstvo/Kmetijstvo.asp.
SVIR-Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 2007. Nacionalni strateški
referenčni okvir 2007-2013. Dostopno na:
http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/kohezija-200207/nsro-vlada150207_koncno.pdf.
SVIR-Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 2008. Državni razvojni
program (DRP) 2007-2013. Dostopno na:
http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavni_razvojni_program/ .
SVIR-Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 2007. Operativni program
krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Dostopno na:
http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/kohezija-200207/op-rrvlada_dop.pdf.
SVIR-Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Operativni program razvoja
človeških virov za obdobje 2007-2013. 2007. Dostopno na:
http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/kohezija-200207/opess_vlada-150207_koncno.pdf.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
143
19. SVIR-Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 2007. Operativni program
razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Dostopno na:
http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KOHEZIJA/kohezija-200207/opropi_vlada_150207_koncno.pdf.
20. Študija izvedljivosti: Oskrba s pitno vodo. 2006.
21. Študija izvedljivosti: Odvajanje odpadnih voda.2006
22. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor. 2004. Naravovarstvene
smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine Slovenska Bistrica.
23. Zbornik občine Slovenska Bistrica I. 1983. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
24. Zbornik občine Slovenska Bistrica II. 1990. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
144
SEZNAM POMEMBNEJŠIH KRATIC
C - cilj
CRPOV – Celosten razvoj podeželja in obnova vasi
ES – evropska skupnost
ESU – standardizirano pokritje
€ - euro
d. d. – delniška družba
d. o. o. – družba z omejeno odgovornostjo
GVŽ – glava velike živine
ha - hektar
ITK ITP – integralni turistični proizvod
Km2 – kvadratni kilometer
LAS – Lokalna akcijska skupina
LC – lokalna cesta
LEADER – Povezave med ukrepi za razvoj podeželja
LRS – lokalna razvojna strategija
m – meter
mm – milimeter
OECD OP – operativni program
p. – popoldanska
PDM – polnovredna delovna moč
PR – program
preb. - prebivalstvo
PRP 2007-2013 - Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013
pSPA – potencialna območja Nature 2000
r. – redna
RIC Slov. Bistrica – Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica
RPP 2007-2013- Razvojni program podeželja območja občin Slovenska Bistrica, Rače-Fram, HočeSlivnica
RRP 2007-2013 – Regionalni razvojni program Podravske razvojne regije za obdobje 2007-2013
s.p. – samostojni podjetnik
SPA – območja Nature 2000
SWOT – prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti
Št. – število
UK – ukrep
VTC – vinsko turistična cesta
z. b. o. – zadruga brez odgovornosti
z. o. o. – zadruga z omejeno odgovornostjo
___________________________________________________________________________
Lokalna razvojna strategija LAS 2007–2013
145