1. No category

NOVICE
Javni razpis
OB^INE @IROVNICA
JULIJ 2013
Leto VIII
[TEVILKA 3
SPOMINSKI DAN OB^INE @IROVNICA
ODPRT REKREACIJSKI PARK ZAVR[NICA
GREJEMO SVET @E 20 LET
PRVI TRIATLON KARAVANKE
1
www.zirovnica.si
LIPO LASER
Popolnoma nova laserska
tehnologija s pomočjo
katere varno in
učinkovito oblikujete telo
in zmanjšate obseg.
PNEVMATIKE • PLATI[^A
SERVIS VOZIL
Vulkanizerstvo @emlja
@emlja Janez ml. s.p.
Zabreznica 20a, 4274 @irovnica
M • 041 641 197
T • 04 580 21 74
Kozmeti~ni studio Sa{a
Zabreznica studio
53 b Saša
Kozmetični
4274 Žirovnica
Zabreznica
53 b, 4274 Žirovnica
031610
610910
910
031
www.salon-sasa.si
Pri nakupu petih tretmajev
Pri nakupu
petihpodarimo.
tretmajev vam šestega podarimo
vam
{estega
www.vulkanizerstvo-zemlja.si
^ebelarstvo Bo{tjan in Anton NO^
Selo 42, Žirovnica, gsm: 031 877 270
www.cebelarstvo-noc.si
STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A
www.stripydent.si
Delovni ~as zobne ordinacije:
sreda, petek od 16. - 18. ure ali po naro~ilu
Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija:
od ponedeljka do petka od 8. - 16. ure
Informacije in naro~anje po tel.:
580 12 59, Samo Mekina
UGODNO
ZANESLJIVO
BREZ ^AKANJA
Iz ~ebelarstva Bo{tjan in Anton
No~ sporo~amo, da imamo na
zalogi vse vrste medu in veliko
izbiro ostalih medenih izdelkov.
MED je neprimerno bolj{e
sladilo kot beli sladkor.
Aktualno
Javni
razpis
@upan Ob~ine @irovnica
POLETJE JE TU
Kot ste verjetno `e sami opazili, se je gradnja kanalizacijskega
sistema za~ela v polnem razmahu. Kljub te`avam, ki jih tak{na
gradnja prina{a, sem izredno vesel, da nam je uspelo. Evropski
denar, ki smo ga dobili za to investicijo, je dejansko nalo`ba
v prihodnost, kajti urejena infrastruktura – kanalizacija, voda,
javna razsvetljava in ceste – je resni~no osnova za vse. Prav tako
sem vesel, da sta se nam pridru`ili podjetji Elektro Gorenjske in
Telemach, ki bosta obenem v posameznih delih naselij modernizirali svojo infrastrukturo.
V sodelovanju z ZTK @irovnica in TVD Partizanom smo pripeljali
do zaklju~ne faze urejanje rekreacijskega parka v Zavr{nici. Seveda `e kujemo na~rte za naprej, trenutno pa ka`e, da smo zadeli
»`ebljico na glavico« saj trim steze, otro{ko igri{~e, urejeni prostori za piknike in igri{~i za odbojko na mivki privabljajo {tevilne
obiskovalce. Gostinski lokal, ki ga je v najem vzel na{ vrhunski
{portnik Toma` Pirih, pa je zelo dobra dopolnitev rekreacijskega
parka in obratno.
Sprejem odli~nih u~encev
[e en prijeten dogodek je zaznamoval spomladansko obdobje,
in sicer odprtje otro{kega igri{~a na Selu, ki smo ga veseli tako
otroci kot odrasli. Tu naj omenim dobro sodelovanje ob~ine s
KK Zavr{nica, DU @irovnica in najemnico gosti{~a Osvald, kjer so
zagotovljene sanitarije za obiskovalce igri{~a. Za odrasle in manj
odrasle pa se bo ob obisku igri{~a v sosednjem gosti{~u na{la
tudi osve`itev v obliki hladne pija~e in sladoleda.
V ~etrtek, 13. junija, je `upan Leopold Poga~ar skupaj z ravnateljem Valentinom Sodjo, v {oli sprejel deveto{olce, ki so se v
~asu osnovnega {olanja {e posebej izkazali z uspehom in delom.
Sprejemu so se pridru`ile tudi razredni~arki Meta Re{ek in Nata{a
^erne ter podravnateljica Ana Klemenc. @upan je u~encem ob
tej prilo`nosti ~estital in izro~il uporabna darila. Za odli~nost so
bili nagrajeni Lucija ^op, Ema Zupan, Lenart Dolar, Manca Novak, Nina Arne`, Tja{a Kelbl, Manja Vidic in Tja{a ^e{ek.
Za nami je izvedba prvega Triatlona Karavanke, ki ga je organiziral skupaj z gasilci, potaplja~i, re{evalci in prostovoljci ZTK
@irovnica. Udele`ba je bila velika, tekmovalci pa zadovoljni. Seveda bomo morali skupaj z direktorico ZTK in svetom zavoda re~i
kak{no o tem, kako naprej z organizacijo tovrstnih dogodkov.
Sre~anje pod lipo ob dnevu
dr`avnosti
Dan dr`avnosti je v ob~ini vsako leto obele`en s sre~anjem
pri lipi na Breznici, ki je bila posajena na dan razglasitve
samostojne Slovenije.
Skromnemu {tevilu ob~anov je na
leto{nji slovesnosti
21. junija spregovoril pod`upan Ob~ine
@irovnica Izidor Jekovec. V svojem govoru je spomnil na
dogodke ob osamosvajanju Slovenije in
pozval k enotnosti, s
kakr{no smo Slovenci tedaj strnili svoje vrste:»Spra{ujem se, zakaj najprej i{~emo tisto,
kar nas razdavaja, in ne tistega, kar nas povezuje. Bodimo enotni
tudi v odlo~itvah za danes in jutri za na{o skupno domovino Slovenijo.«
Sre~anje je pripravilo KD dr. France Pre{eren, sodelovala je pevska skupina Sosedje, program je povezoval Jo`e Resman.
Ne morem mimo uspeha na{ih pevk in pevcev, ki so zdru`ili
glasove v Me{ani pevski skupini dr. France Pre{eren. Tokrat jim je
uspelo v hrva{kem Tuhlju, kjer so osvojili dve zlati priznanji in njihova zborovodkinja Irena {e priznanje za najbolj{ega dirigenta.
V nadaljevanju leta nas ~aka najprej realizacija gradnje oziroma
raz{iritve ceste v Zavr{nico, nadaljevali se bosta gradnja ob~inske
stavbe in gradnja kanalizacije. Pripravljamo se tudi na energetsko sanacijo {ole, pri ~emer upamo, da bomo uspeli pridobiti
sredstva na razpisu.
Glede na to, da je poletje zanesljivo pri{lo tudi v na{e kraje in
nam je po dolgi in mrzli zimi `e po{teno vro~e vam `elim, da se
spo~ijete in da dobro izkoristite dopust. Pri tem ni toliko va`no
kje, bolj je pomembno s kom. Vsem otrokom pa `elim varne in
vro~e po~itnice, da bomo jeseni vsi skupaj, polni energije, zakorakali novim izzivom in zmagam nasproti.
Leopold Poga~ar,
`upan
P. K.
NOVICE OB^INE @IROVNICA
Ustanovitelj in izdajatelj: Ob~ina @irovnica, Breznica 3, 4274 @irovnica. Pravice izdajatelja: Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Urednica: Polona Kus.
Tr`enje oglasnega prostora: Miran Dolar. ^asopis izide {estkrat letno v nakladi 1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no.
Naslov uredni{tva: Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Tel.: 04 580 50 20 ali 040 439 560. E-naslov: novice.medium.si. ISSN: 1854-4932.
3
Aktualno
O ukinjanju ob~in
Ob~ina @irovnica je 1. junija letos {tela
4601 prebivalca in torej sodi med 110
slovenskih ob~in, ki bi jih po mnenju
ministra Viranta zaradi var~evalnih
ukrepov veljalo ukiniti. Za komentar
omenjenega predloga smo poprosili
`upana Leopolda Poga~arja.
Mogo~e je bilo pred desetletji resni~no
ustanovljenih preve~ ob~in, vendar je
bila to politi~na odlo~itev in ne odlo~itev
posameznih `upanov. Ukinjanje zgolj na
podlagi enega kriterija – {tevila prebivalcev – bi bilo vsekakor nespametno, saj
je veliko pomembnej{i dejavnik finan~na
samozadostnost ob~in. Na{a ob~ina je
v tem pogledu ve~ kot samovzdr`na in
mora vsako leto nameniti 700 000 evrov
za izravnavo za tiste, ki ne dosegajo
povpre~nine, ostane pa nam pribli`no
milijon evrov za investicije.
Moti me, da ni resnih izra~unov, koliko
in kje bi z ukrepom prihranili. Izjavo, da
to pomeni 100 `upanskih pla~ manj iz
dr`avne blagajne, naj pokomentiram, da
gre za 100 majhnih ob~in in 100 majhnih
`upanskih pla~, kar bi pomenilo kapljo v
morje. Poleg tega so ob~ine edine, ki v
zadnjih letih izvajajo in vodijo projekte
kot na primer gradnje kanalizacijskih sistemov, cest, vrtcev, {ol in ~rpajo evropska
sredstva. Na drugi strani te`ko govorimo
o uspe{nih investicijah dr`ave; projekti
[o{tanj, drugi tir, {entvi{ki predor ... so
vsem znane zgodbe.
Ob~ine so edine, ki izvajajo projekte
Nisem prista{ referendumov, a v tem primeru, ko gre za osnovno organiziranost lokalne skupnosti, bi bilo potrebno vpra{ati
prebivalce, ali se z ukinjanjem majhnih
ob~in strinjajo ali ne. Velikost na{ih ob~in
glede {tevila prebivalcev je sicer popolnoma primerljiva z velikostjo ob~in v Avstriji,
Nem~iji in [vici. @upani smo svoja mnenja
glede ministrovega predloga pristojnim
na dr`avnem nivoju `e posredovali preko
Zdru`enja ob~in Slovenije in Skupnosti
ob~in Slovenije. Upam, da aktualna politika ministru Virantu vendarle ne bo dopustila enakega eksperimenta z lokalnimi
skupnostmi, kot je bilo v primeru sistema
pla~ javnih uslu`bencev.
Slovesnost ob po`igu mostov in
streljanju talcev v Mostah
Na vsakoletni slovesnosti ob spominskem dnevu Ob~ine @irovnica so zbrani
obudili spomin na po`ig mostov in streljanje talcev v Mostah leta 1942. Z
minuto molka so po~astili spomin na `rtve in k spomeniku polo`ili venec. Prireditve so se udele`ili svojci padlih, gostje, pripadniki gasilcev in Slovenske
vojske ter ob~ani. Slavnostni govornik je bil `upan Ob~ine @irovnica Leopold
Poga~ar.
Foto: Brane Sitar
@upan Poga~ar je v svojem govoru izrazil
nezadovoljstvo nad stanjem v dr`avi: »Vrednote, ki bi jih morali negovati in razvijati,
so vedno manj spo{tovane in splo{na situacija v na{i dr`avi je na ~ase milo re~eno
`e prav sme{na. Vedno ve~ ljudi je pahnjenih na rob pre`ivetja, ukrepi za izbolj{anje
stanja pa niso pravi ali pa nimajo pravega
u~inka. Napredujejo le elite, omajano je
zaupanje v sodstvo in pravno dr`avo, postopki se vle~ejo nerazumno dolgo. Imam
ob~utek, da nekako stopicljamo na mestu.
Na koncu pa minister za javno upravo in
notranje zadeve, v skrbi za svojo stranko,
svoj polo`aj, zvali krivdo na lokalne skupnosti in pri tem pozabljajo na birokratski
aparat, ki se bohoti in {iri na nivoju dr`ave.
Bojim se, da bi bil marsikateri domoljub,
ki je na tem mestu izgubil `ivljenje, zelo
razo~aran. Obljubljam vam, da se bomo v
@irovnici {e naprej borili za razvoj ob~ine, Foto: Brane Sitar
da se bomo zavzemali za vrednote, ki jih
predstavljajo tu postreljeni, in da ne bomo vrgli pu{ke v koruzo.«
Da gre s skupnimi mo~mi najbolje, je dokazal pevski zbor Gimnazije Jesenice, v katerem so se zdru`ili sedanji in biv{i dijaki {ole ter dve profesorici pod vodstvom prof.
Katje Pavli~ Josifov. Poleg njih so v kulturnem programu nastopili Mo{ki kvintet KD dr.
France Pre{eren, tovari{ica Marija Sitar in u~enci dramskega kro`ka O[ @irovnica pod
vodstvom mentorice Lidije Skoporec Knafelj s prizorom »Kuhana Sekira«. Program je
povezovala u~enka Tara Mohori~.
Slovesnost, ki so jo pripravili ~lani Zdru`enja borcev za vrednote NOB @irovnica, je s pozdravom in zahvalo sodelujo~im sklenila predsednica Zdru`enja tovari{ica Majda Gri~ar.
Polona Kus
4
Spominski dan
14. tradicionalni ob~inski pohod ob
spominskem dnevu Ob~ine @irovnica
na najvi{ji vrh ob~ine
Upravi~eno smo lahko ponosni na na{ Stol, kamor planinam naklonjeni Ka{arji mno`i~no »romamo« vsaj enkrat
na leto.
Po~itek na @irovni{ki planini
imajo ~as tudi za pomerjanje majic. Okrog sedme ure pridejo {e
tisti malo bolj zaspani, a le za planinske navade. Imajo pa privilegij, da so lahko na planini nagrajeni z jutranjo kavico, ki si jo
po glavnini odhodov uspe skuhati organizator.
Na koncu se proti cilju odpravi {e kak{en zamudnik, zadnji gorski re{evalec in vodniki PD @irovnica.
A ~as odhoda je najmanj pomemben. Drago v Pre{ernovi ko~i
z `igom potrdi udele`bo vsem, ki v okviru pohoda osvojijo vrh.
Organizatorji, ~lani PD @irovnica so veseli prav vsakega pohodnika in se vsem zahvaljujejo za udele`bo. Hvala tudi ~lanom GRS
postaje Radovljica, ki so poskrbeli za varnost.
Kot vsakokrat doslej se nas je tudi letos nabralo okrog sto pohodnikov. Ob manj{i finan~ni soudele`bi smo bili nagrajeni z
majico in z Andra`evim okusnim pasuljem ob povratku.
Vsi ljubitelji planin, posebno {e tisti iz vasi pod Stolom, ste
prisr~no vabljeni, da se udele`ite pohoda tudi prihodnje leto, ko
bomo zabele`ili `e okroglo, 15. obletnico na{ih sre~anj.
Po~itek na vrhu
Prvi vzamejo pot pod noge `e na petkovo pozno popoldne,
dan pred napovedanim pohodom, in v okolju planinske ko~e
pri~akajo sobotno jutro. Drugi spet zarana hitijo v nov dan in
upajo, da jim bo uspelo ujeti son~ni vzhod na gori. Tretji, malo
manj neu~akani, so pa na @irovni{ki planini `e krepko pred {esto
uro. Tokrat jih je »re{ila« Ton~ka in jih z vpisom v knjigo pohodnikov spustila na pot v sve`e jutro. Posebno priznanje zaslu`ijo
tisti, ki se kar pe{ odpravijo iz vasi pod Stolom (od doma) na
goro in nazaj.
No, malo po {esti uri, ko se uradno za~ne pohod, pride glavnina
pohodnikov. Ti morajo `e malo po~akati v vrsti za vpis, vmes pa
za PD @irovnica Boris Madon
Pot spomina 2013
za mravlji{~a, ja ja, fant
moj dragi! Poglejte, pri
tej ro`i se pa uporabi vse.
^e te bolijo noge, uporabi tinkturo iz njenih
korenine, ~e te boli glava
uporabi njene liste za ~aj,
cvet pa uporabi za mazilo proti revmi. A vohate
~ema`? Samo da ga ne
bi zamenjali s {marnicami! Ta del gmajne je pa
od tega pa tega, temu
delu gmajne se re~e tako Jo`e Kokalj na Poti spomina junija
in tako ... Tukaj me je 2012
skoraj zasul plaz, komaj
sem jo zvozil. Vidi{, tamle pa so partizani naredili zasilno bivali{~e,
ko so se po dvometrskem snegu umikali iz Titove vasi ...
Skupina pohodnikov se je tudi letos ob spominskem dnevu namesto na Stol podala na Pot spomina. Na obele`ja
padlih borcev so polo`ili cvetove in pri`gali sve~ke, na
~elu kolone pa so pogre{ali enega pobudnikov tega pohoda – Jo`a.
@ivljenje ...
Kdor se nam je pridru`il pri enem od prej{njih treh pohodov ve,
kaj vse smo izvedeli, spoznali in se nau~ili na poti. Med nami
smo namre~ imeli izrednega poznavalca na{ih krajev, dogodkov, rastlinstva in `ivalstva. Seveda, imeli smo na{ega tov. Jo`eta
Kokalja - Mil~eta. Vsak pohod v njegovi dru`bi je minil, kot bi
trenil. Ni bilo stvari, ki je ne bi opazil. Opozarjal nas je na to in
ono ter nam hkrati pripovedoval zgodbe iz zakladnice svojega
bogatega `ivljenja.
Pot ...
Tudi letos smo pri~akovali tvoja vpra{anja, ki so se za~enjala: »A mi
zna kdo povedat ...? Ne? No, bom pa jaz povedal ... Pa veste, kako
je tu s ka~ami? Ste tu zadaj za nami kaj opazili ? Vidite, tam v tistih
skalah je svoj ~as gnezdil orel! Pa smo ga s svojo prisotnostjo pregnali. Tamle zadaj za tisto veliko bukvijo so kopali rudo za »fabrko«.
Saj se {e malo vidi, ~e ve{ kam pogledat! Ja ja, smo lovci skrbeli tudi
Spomin …
^lovek enostavno ne more verjeti, da ima lahko ~isto vsak navaden kamen tako zanimivo in na ~ase tudi neverjetno zgodbo,
za~injeno s prav{njo mero vedno bolj pogre{ane iskrivosti. Ja,
gremo v smer, ko si ne bomo privo{~ili in vzeli ~asa niti za droben, iskriv nasmeh. Jo`e si ga je.
B. J.
5
Aktualno
Na Selu novo otro{ko
igri{~e
Po novem igri{~u na Bregu, prenovljenem na Rodinah in mini igri{~u
v Vrbi, je bilo 13. junija odprto {e
otro{ko igri{~e na Selu s kolesarskim poligonom. Tako imajo otroci v
ob~ini {e eno mo`nost ve~ za zdravo
in aktivno pre`ivljanje prostega ~asa.
Rekreacijski park Zavr{nica odprt
Rekreacijski park Zavr{nica je bil 8. junija uradno odprt. Dolina Zavr{nice
je tako postala {e bolj privla~na za doma~e in tuje obiskovalce. Ureditvi
parkiri{~a ob jezeru pred dvema letoma in otvoritvi parka bo jeseni sledila {e
raz{iritev ceste v dolino.
Otroci, doma~i `upan Leopold Poga~ar
in tr`i{ki `upan Borut Sajovic, predsednik LAS (Lokalne akcijske skupine)
Prav otroci iz `irovni{kega vrtca so s
pomo~jo dveh `upanov, doma~ega in
tr`i{kega, otvorili igri{~e in privla~na igrala takoj preizkusili. S seboj na tobogan so
vzeli {e klovna Jaka, ki je s svojim nastopom popestril otvoritveno slovesnost. Poleg tobogana, plezal, zviral in igral, je posebnost novega igri{~a kolesarki poligon ali
t.i. pump track steza, namenjena mlaj{im
in starej{im kolesarjem. K ureditvi steze so
s prostovoljnim delom prispevali ~lani KK
Zavr{nica, ki so na otvoritvi pokazali na~in
vo`nje po stezi in vse uporabnike pozvali
k upo{tevanju pravil vo`nje, saj bo le tako
lahko zagotovljena varnost kolesarjev.
Ureditev otro{kega igri{~a na Selu je v
okviru projekta »Svet inovativnih igral«
delno financirana iz sredstev Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj pode`elja
(EKSRP), pristop LEADER. Projekt, v katerem poleg Ob~ine @irovnica sodeluje {e
pet gorenjskih ob~in, vodi BSC, poslovno
podporni center Kranj. Tako je bilo za ureditev otro{kega igri{~a, njegove okolice in
pump track steze v prora~unu ob~ine skupaj zagotovljenih 41.000 EUR, od tega
12.000 EUR sofinanciranja. V sklopu projekta je na Gorenjskem v treh letih zraslo
kar 28 otro{kih igri{~.
Park so otvorili predsednik TVD Partizan Jani Koselj, direktorica ZTK Maja Zupan
in `upan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar, zagnali pa so se najprej otroci …
»Dolina Zavr{nice je biser narave na obmo~ju na{e ob~ine, ki ga `elimo obenem izkoristiti in za{~ititi. Aktivnosti v dolini potekajo `e dolgo, a neorganizirano, kar je imelo
negativen vpliv na okolje. Poleg tega smo `eleli obiskovalcem ponuditi nove vsebine,
ki povezujejo {port, rekreacijo in turizem,« je na tiskovni konferenci razlo`il `irovni{ki
`upan. Prilo`nost za uresni~itev idej se je ponudila s pridobitvijo evropskih sredstev
na razpisu projekta Slow tourism pred
tremi leti.
Ureditev parka je vodil Zavod za turizem in kulturo @irovnica, z njim pa bo
upravljalo dru{tvo TVD Partizan. Samo
Mekina: »Ljudje danes potrebujejo sprostitev v naravi, med mnogimi lepimi kraji
v Sloveniji pa je le malo tak{nih, ki so
od avtoceste oddaljeni borih 10 minut.
S prostorom v Zavrhu je TVD upravljal
tudi doslej in zelo smo veseli nove infraTrim steza omogo~a aerobno vadbo s tekom strukture. Upravljanje parka, ki bo odprt
od za~etka aprila do konca septembra,
ali hojo kot tudi fitness v naravi.
predstavlja precej{en zalogaj, zato smo
v ta namen zaposlili vzdr`evalca.«
Rekreacijski park obsega 2 km dolgo trim stezo speljano ob potoku
Zavr{nica, ki je bila tu sicer `e pred desetletji, tri manj{a kuri{~a, ki sprejmejo do
20 oseb, opremljena z `arom, klopmi in
mizami, dve igri{~i za odbojko na mivki
v sen~ni legi, otro{ka igrala in sanitarije.
@e obstoje~e nogometno igri{~e bodo v
kratkem obnovili, park pa ponuja {e prireditveni prostor za 300 do 400 ljudi,
Gostinski lokal Zavrh ponuja osve`itev v
objemu narave.
primeren tudi za taborjenje.
Skupna vrednost ureditve parka je 159
tiso~ evrov, od tega je 85 % evropskega denarja, 10 % je zagotovila ob~ina in 5 %
dr`ava. V projektu Slow tourism je sicer sodelovalo 30 projektnih partnerjev iz Slovenije
6
Aktualno
Ekipa prve pomo~i Civilne za{~ite Ob~ine
@irovnica na 18. regijskem preverjanju
usposobljenosti
in Italije s projekti v skupni vrednosti 4 milijone evrov.
Otvoritev parka je bila zdru`ena z vsakoletno prireditvijo v organizaciji dru{tva TVD Partizan Dan {porta zabave in rekreacije.
Zavr{nica je bila ta dan tudi prizori{~e prvega Triatlona Karavanke, pestro dogajanje pa je v dolino privabilo mnoge obiskovalce.
Rekreacijski park je po izgradnji parkiri{~a drugi korak k celoviti ureditvi doline. Predvidoma v septembru se bo pri~ela {iritev
ceste v Zavr{nico, v nadaljevanju pa pristojni razmi{ljajo tudi o
omejitvi prometa v dolini – seveda na na~in, ki ne bo oviral uporabe rekreacijskega parka.
Najem igri{~ in kuri{~
Izpostava Uprave Republike Slovenije za za{~ito in
re{evanje Kranj in Obmo~no zdru`enje Rde~ega kri`a
Tr`i~ sta razpisala 18. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomo~i Civilne za{~ite in Rde~ega kri`a v
letu 2013. Regijsko preverjanje je bilo organizirano v sodelovanju z Ob~ino Tr`i~ in je bilo izvedeno v soboto, 1.
junija 2013, na razli~nih lokacijah v okolici Osnovne {ole
Kri`e, v ob~ini Tr`i~.
Igri{~a in prostore za piknike lahko rezervirate v
baru Zavrh oz. na telefonskih {tevilkah 040 571
829 in 041 603 156. Dodatne informacije dobite
na spletni strani parka
http://www.zavrsnica.si.
Upravljalec napro{a vse
uporabnike, da spo{tujejo
red in ~isto~o v parku.
Ekipe in ostale navzo~e
so pozdravili predsednik
OZ RK Tr`i~, g. Igor Grgura{, direktor ob~inske
uprave Ob~ine Tr`i~, g.
Drago Zadnikar, predstavnik Uprave RS za
za{~ito in re{evanje, g.
Bo{tjan Tav~ar in vodja
Izpostave URSZR Kranj,
g. Jernej Hudohmet.
Ekipe PP CZ in RK se
pripravljajo za nudenje pomo~i za primer
mno`i~nih naravnih in
drugih nesre~, kjer zdravstvo ne more ve~ zagotoviti vse oskrbe. ^lani
ekip niso zdravstveni delavci, ampak prostovoljci.
Polona Kus
Mala hidroelektrarna Bukovlje
pri~ela obratovati
31. maja je v dolini Zavr{nice pri~ela obratovati {e tretja
mala hidroelektrarna v lasti dru`be Aquawatt @irovnica.
Pri elektrarni odprt tudi gostinski lokal.
Dru`ba Aquawatt,
ki letos praznuje 20
let delovanja, je z
razli~nimi soinvestitorji doslej zgradila
{tiri objekte za proizvodnjo elektri~ne
energije. MHE Bukovlje so s soinvestitorjem, dru`bo Marel d.o.o. iz Dom`al,
MHE Bukovlje so otvorili direktorica
dru`be Aquawatt Mira Koselj, `upan
pri~eli graditi jeseni
Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar,
leta 2011, po 14-ih
direktor dru`be Marel Marko Marin in
letih prizadevanj za
direktor dru`be Ferment Uro{ Bajec.
pridobitev potrebne
dokumentacije. Dela so bila kon~ana v enem letu in po obdobju
poskusnega delovanja je bil maja letos opravljen tehni~ni pregled. Mala hidroelektrarna ima mo~ 185 kW in srednjo letno
proizvodnjo 1.200 000 kWh.
Ob odprtju elektrarne je svoja vrata gostom odprl tudi gostinski lokal v nadstropju objekta. V dru`bi Aquawatt so se namre~
odlo~ili, da se podajo {e v vode gostinstva, turizma in rekreacije in tako dopolnijo ponudbo v dolini, ki jo obi{~e vedno ve~
sprehajalcev, rekreativcev in drugih obiskovalcev. Kot je dejal
Anton Koselj, solastnik dru`be Aquawatt, je njihova `elja, da
skupaj z Ob~ino @irovnica, ZTK @irovnica in dru{tvom TVD Partizan omogo~ijo ob~anom aktivno sprostitev in ob tem negujejo
spo{tljiv odnos do narave.
V sklopu regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve
pomo~i CZ in RK so se na {tirih realisti~no prikazanih delovnih
mestih in na razli~nih predstavitvenih to~kah, predstavile slu`be
in enote za za{~ito, re{evanje in pomo~. Na leto{nji razpis se je
prijavilo 17 ekip prve pomo~i Civilne za{~ite in Rde~ega kri`a,
med katerimi je bila tudi Ekipa PP CZ Ob~ine @irovnica v sestavi:
vodja Ale{ Jekovec, Anita Svetina, Florjan Svetina, Grega Arne`,
Miha Volk in Helena ^ade`.
Za udele`ence tekmovanja so bile na predstavitvenih to~kah
prikazane dejavnosti nekaterih slu`b, ki sodelujejo pri nalogah
za{~ite, re{evanja in pomo~i ob naravnih in drugih nesre~ah
(predstavitev regijske prikolice CZ za mno`i~ne nesre~e, predstavitev policije, aktivnosti vodnikov re{evalnih psov, aktivnosti
skavtov, predstavitev predorskega gasilskega vozila, predstavitev dela gasilcev, predstavitev dela gorskih re{evalcev Dru{tva
gorsko re{evalne slu`be Tr`i~, predstavitev dr`avne enote CZ za
varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi – NUS in predstavitev enotne evropske {tevilke za klic v sili 112 , Izpostava
URSZR Kranj – Regijski center za obve{~anje Kranj).
Prireditev se je zaklju~ila s podelitvijo priznanj in diplom
sodelujo~im ekipam ter podelitvijo pokalov prvim trem ekipam.
Zmagala je ekipa OZ RK KRANJ – EKIPA 1, ki bo svoje znanje
ponovno pokazala na dr`avnem preverjanju 5. oktobra 2013 v
Velenju. Drugo mesto je zasedla ekipa OZ RK KRANJ – EKIPA 3,
tretja je bila ekipa PP Ob~ine Gorje – PGD Podhom, vse ostale
ekipe pa so zasedle ~etrto mesto. V primeru, ~e bi bila tudi ~etrta mesta razporejena po vrstnem redu od 4. do 17. mesta, bi
ekipa Ob~ine @irovnica zasedla 6. mesto.
Helena ^ade`
P. K.
7
Aktualno / Delo politi~nih strank
Odgovor svetnikoma
OO SDS @irovnica
Preventivna akcija za voznike
osebnih avtomobilov
Bralci ste lahko v prej{nji {tevilki Novic prebrali komentarje in
razmi{ljanja ob~inske svetnice in svetnika SDS, ge. Tatjane Mulej in g. Du{ana Konteta. Poleg polovi~nih informacij in vrste
neto~nosti pi{eta tudi, kako bi lahko ob ukinitvi na{e ob~ine nova
ob~inska stavba postala breme ob~anov, koliko »zavo`enih« projektov in denarja smo zapravili in podobno. Res zanimivo pisanje, a brez realne osnove. Mo`na razlaga zanj je morda mnenje
ge. Mulej, ki je pred leti v nekem pogovoru dejala, da ob~ine
sploh ne potrebujemo. Svetnika »tarnata«, da njune predloge
ozna~ujemo kot nasprotovanje in nagajanje. Ob tem naj povem,
da niti ne moreta nagajati, kajti volivci so ve~ino glasov zaupali
tistim, za katere verjamejo, da bodo uresni~ili svoj program in delali v dobro vseh. Odgovorno vam sporo~am, da nekega konkretnega in uporabnega predloga svetnika SDS na sejah sveta doslej
{e nista dala. Vpra{anj, ki jih preko spleta in pisem (nekaj ur pred
sejami OS) po{ilja pora`enka zadnjih `upanskih volitev ga. Bernarda Resman, niti ne prebereta ali ponovita v taki obliki, da bi
jih ve~ina prisotnih na sejah sploh razumela, glede prora~unu pa
tako ali tako vedno glasujeta proti ali se vzdr`ita.
Vse, kar sta napisala, da sta predlagala, mi pa nismo sprejeli, temelji na tem, da je bilo vse, kar je mo`no (sredstva za energetsko
sanacijo objektov, sredstva za podro~je kmetijstva, energetska
sanacija osnovne {ole), `e vklju~eno v prora~un {e preden sta
onadva predlagala in verjetno je to najhuje. Glede parkiri{~a na
Rodinah sem ge. Mulej pojasnil, da sem `e govoril z lastnikom
zemlji{~a in da ga je pripravljen prodati, a postopki pridobivanja
ustreznih soglasij bodo {e nekaj ~asa trajali, denarja v prora~unu
pa ne moremo rezervirati kar tako, v naprej.
Pri njuni {pekulacija okoli cen komunalnih storitev ne povesta,
da smo subvencije cen res pla~evali iz prora~una, vendar je s 1.
januarjem pri~ela veljati nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob~inskih javnih slu`b varstva okolja,
kateri smo dol`ni slediti. Res je, da smo iz prora~una pokrivali
izgubo, vendar to ni prav. Ra~une mora pa~ pla~ati povzro~itelj,
uporabnik in ne vsi za vse.
Kar se ti~e »zavo`enih projektov« in »zapravljenega denarja« pa
spra{ujem: ali so gradnja vodohrana nad Smoku~em, kanalizacije na Rodinah, Breznici in v Vrbi, gradnja ve~namenske dvorane,
parkiri{~, {portnih igri{~ pri {oli, otro{kih igri{~ na Bregu in Selu,
asfaltiranje ob~inskih cest, gradnja in obnova javne razsvetljave, gradnja zbirnega centra in rekreacijskega parka v Zavr{nici,
gradnja in sofinanciranje ceste, plo~nika in avtobusnih postajali{~, sprejem prostorskega na~rta, gradnja nove ob~inske stavbe,
gradnja kanalizacije in obnova ostale infrastrukture v Zabreznici,
na Selu, v @irovnici in delu Most in {e in {e ... zavo`eni projekti ?
Glede zapravljanja davkopla~evalskega denarja pa samo podatek, da smo v obdobju 2007–2013 za potrebe investicij pridobili 5.337.000 EUR sofinanciranja, od tega je v letu 2013
na~rtovanih 1.708.000 EUR iz kohezije, kar je v sedmih letih
povpre~no 762.000 EUR/leto.
Odgovora niti ne pri~akujem od vaju spo{tovana svetnika, odgovor bodo ~ez pribli`no eno leto dali ob~ani sami, ki bodo presodili in primerjali delo OO SDS @irovnica in delo Neodvisne liste
in `upana. Drugih strank v to, na tem mestu, ne bi vklju~eval,
lahko pa vam zaupam, da kriti~no, a konstruktivno sodelujejo in
podprejo tisto, kar je dobro, za razliko od vaju, ki ne podpreta
ni~esar.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ob~ine
@irovnica je v sodelovanju z Avto{olo
B&B organiziral preventivno akcijo za vse voznike osebnih avtomobilov s predavanjem in prakti~nim delom.
Akcija je potekala v soboto, 18. maja 2013. Pri~ela se je s predavanjem v u~ilnici osnovne {ole in nadaljevala s prakti~nim
delom. S pomo~jo predavanja in pojasnil in{truktorja so prisotni lahko osve`ili znanje iz prometnih predpisov. Zagotovljeni
so bili {tirje avtomobili Avto{ole B&B in njihovi in{truktorji. Vsi
udele`enci akcije so lahko opravili poskusno vo`njo pod nadzorstvom in{truktorjev. Poudarek akcije je bil na hitrosti, kro`i{~ih
in vklju~evanju na avtocesto. Kljub obve{~anju v raznih medijih,
je bila udele`ba skromna.
Helena ^ade`
^istilna akcija v ob~ini @irovnica
V majskih Novicah smo v prispevku ^istilna akcija v ob~ini @irovnica objavili fotografijo stare plo~evine s pripisom: ^lani VO Selo
smo med ~i{~enjem na{e okolice v bli`ini »Vahtnice« naleteli na
zalogo stare plo~evine, katere lastnik je dobro poznani va{~an
Sela, a te navlake nikakor ne odpelje na ustrezno odlagali{~e.
V besedilu je pri{lo do neljube napake, saj plo~evine niso na{li ~lani
VO Selo, temve~ ~lani VO Zabreznica. Za napako se ~lanom obeh
va{kih odborov opravi~ujemo. V nadaljevanju objavljamo odgovor
in pojasnilo, ki ga je na naslov uredni{tva poslal Pavel Be{ter.
Odgovor in pojasnilo
Ker se je vnela mo~na polemika v javnosti, moram to zadevo
pojasniti, da ne bo nedol`ni kriv.
Za to je dol`an poskrbeti lastnik zemlji{~a!!! Lahko opozori
povzro~itelja.
Na tem mestu sem imel pred 25. leti skladovnice desk, pokrite s plo~evino in obte`ene z ostanki `eleznih konstrukcij. Ko
sem deske odstranil, so ti ostanki ostali tam, ve~ kot eno tono.
Vrbanov~ov Polda je vodil delo pri ~i{~enju Stagn in takrat so
`elezne dele odpeljali (neki Toma`) na zbirno mesto in potem
prodali na DINOS. Zakaj niso pospravili {e ostalo, ~e jih je motilo.
Lastniki zemlji{~a (Rozalija Be{ter in dr.) so mene sodno pregnali
z »na{ega polja«. Potem so prodali zemljo nekemu uglednemu
ob~anu in jaz nimam nobene pravice posegati na tuje zemlji{~e,
~e gospodar to ne zahteva oziroma dovoli.
Za Neodvisno listo za @irovnico Leopold Poga~ar, `upan
8
Delo politi~nih strank / Mnenja bralcev
Majhne ob~ine – slovenska
zgodba o uspehu
Neznosna lahkost obdav~evanja
Pred 18. sejo v maju sem ob~inskim svetnikom in `upanu poslala predlog, da spremembe Odloka o programu opremljanja
stavbnih zemlji{~ za celotno ob~ino umaknejo iz obravnave, ker
v {kodo ob~anov ni pripravljen v skladu z zakonom. Odlok ni bil
umaknjen, na isti seji je bil sprejet {e v drugi obravnavi (ker ni
bilo pripomb) in je 18. 6. za~el veljati.
Majhne ob~ine so ena redkih zgodb o uspehu s katero se lahko
v Sloveniji pohvalimo. Leta 1994 je bila na referendumu izglasovana tudi ob~ina @irovnica. Za ob~ino je od 3221 volivcev glasovalo 1397, proti jih je bilo 626. Ob~ani, takrat {e krajevne skupnosti, smo se za svojo ob~ino odlo~ili, ker biv{a velika ob~ina
za nas ni imela dovolj posluha.
Leta 2005 je bilo na pobudo dr. Andreja Bajuka, takratnega
finan~nega ministra in predsednika NSi, spremenjeno financiranje ob~in. Velike mestne ob~ine so dobile manj sredstev, malim
ob~inam so se prihodki s strani dr`ave pove~ali in s tem se je
omogo~il hitrej{i razvoj pode`elja. Od leta 2006 imamo v Sloveniji mo`nost tudi sofinanciranja z evropskimi sredstvi. To je
omogo~ilo tudi na{i ob~ini, da gradi in obnovi nujno potrebno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, razsvetljavo, plo~nik,
opti~na omre`ja, …).
V Novi Sloveniji smo prepri~ani, da majhne ob~ine pomenijo
enakomeren regionalni razvoj Slovenije. Dejansko gre za to,
da je ob~ina, lokalna samouprava, blizu ljudem. V kateri koli
kraj pogledamo, povsod se dogaja razvoj, povsod so osnovne
stvari urejene ali pa so na dobri poti, da {e bodo. Ljudje imajo
obi~ajno majhne potrebe. Prednost majhnih ob~in je ta, da so
praviloma bolj odzivne za potrebe ljudi in da probleme re{ujejo
v skladu z `eljami in sodelovanjem lokalnega prebivalstva.
Ob~inske uprave majhnih ob~in imajo povpre~no zaposlene 2,5
osebe na 1.000 prebivalcev, v ve~jih ob~inah pa je povpre~je
2,33. Razlika je 0,17 ob~inskih uradnikov na 1.000 prebivalcev.
Teza, da majhne ob~ine zaposlujejo veliko {tevilo uradnikov, ne
dr`i. ^e bi nove »zdru`ene« ob~ine imele enako razmerje med
zaposlenimi in {tevilom prebivalcev, kot jih imajo zdaj ve~je
ob~ine, bi morale odpustiti samo 58 oseb. Prihranek bi bil na
nivoju Slovenije zanemarljiv, narejena {koda pa velika.
V Avstriji imajo 2.357 ob~in. V povpre~ju imajo ob~ine 3.582
prebivalcev. Ve~ kot pol ob~in (1.466) ima manj kot 2.000 prebivalcev, mestna ob~ina Dunaj pa ve~ kot milijon. 187 ob~in ima
manj kot 500 prebivalcev. Podobno je v [vici, kjer je povpre~je
3.306 prebivalcev na ob~ino. Po podatkih Eurostata je evropsko
povpre~je 4.137 prebivalcev na ob~ino.
Prava re{itev ni zmanj{evanje {tevila ob~in, ampak je racionalizacija dela, ter poenostavitev postopkov oz. manj birokracije. V
Novi Sloveniji podpiramo dobro prakso, torej, da majhne ob~ine
ostanejo.
Z argumentom mo~i je mo`no nastopati tudi tako, sama pa prisegam na mo~ argumentov. Kar nekaj jih je, ki govorijo v prid
prou~itvi pripomb, predvsem tisti, ki so komunalni prispevek nezakonito pognali v nebo:
1. N
a komunalni prispevek so obe{eni stro{ki, ki niso predmet
KP ali se od{tevajo:
- v se, kar je bilo v preteklih 50 in ve~ letih financirano iz
prora~una ob~ine, dr`ave ...
-p
arkiri{~ pred ob~ino, ZD in {olo, … celo prostori za piknike
v RC Zavr{nica, kanal in M^N v PC @irovnica.
2. Izra~un ni izdelan za ustrezno obdobje, za celotno ob~ino in
celotno kanalizacijo (posledica je neenakopravnost zavezancev).
3. S tro{ki zgrajene kanalizacije so ocenjeni, ~eprav obstajajo dejanski podatki.
4. Z
a kanalizacijo je kar »pozabljen« slab milijon~ek stro{kov iz
NRP 2013 in 2014.
5. Z
grajene stare ceste in vodovodi so ocenjeni kot novi, k temu
pa je pri{teta {e njihova posodobitev ipd.
6. S tro{ki se ne delijo na vse uporabnike in drugo.
Tudi popravljeni odlok ne daje podlage in podatkov za izdajo
odlo~b zavezancem znotraj OPPN.
Gre za drugi primer mno`i~nega o{kodovanja zavezancev. Prvo
je bilo vra~ilo oz. nevra~ilo vlaganj v telefonsko omre`je, v nasprotju z izidom referenduma in zakonom, saj ob~ina do danes
ve~ kot 200.000 EUR ni vrnila ob~anom, vrnjeni zneski pa niso
bili sorazmerni vi{ini vlaganj (za enak vlo`ek tudi 5-kratna razlika
vra~ila).
Ne zana{am se ve~ na to, da bodo `upan, pod`upan, ob~inski
svetniki in nadzorni odbor opravili delo, za katero so pla~ani.
Zato sem sprejete ob~inske akte poslala v presojo zakonitosti
pristojnemu ministrstvu.
Menim tudi, da je bil KP za meteorno kanalizacijo v naseljih od
Rodin do Breznice neupravi~eno zara~unan, ker gre za prilagoditev dana{njemu standardu gradnje cest. Bilo bi prav, da ob~ina
napako popravi in preve~ pla~an KP vrne ob~anom.
Obisk vodstva NSi na Gorenjskem
V nedeljo, 16. 6., smo se ~lani NSi z Gorenjske udele`ili sre~anja
z vodstvom v Radovljici: Milanom Matosom (gospodarski klub),
mag. Cvetom Ur{i~em, glavnim tajnikom Robertom Ilcem, poslancem mag. Matejem Toninom, biv{im obrambnim ministrom
Ale{em Hojsom (na{i ob~ini omogo~il brezpla~en prevzem nekdanje karavle, zdaj planinske postojanke Dom pri Zavr{nici) in
predsednico Ljudmilo Novak. Predstavili so delo poslanske skupine, predlog zakona za prostovoljno ~lanstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici, ter zahtevo, da davek na nepremi~nine, ki bo zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji{~, ostane enak.
V NSi nasprotujemo pove~anju tega davka saj bi to pomenilo
uni~enje manj{ih slovenskih kmetij in {kodljivo vplivalo na na{e
gospodarstvo (ki v tem ~asu potrebuje podporo, ne pa ovire).
Dru`enje je bilo zanimivo in prijetno.
Program in odlok je v letu 2011 pripravil zunanji izvajalec za
9.660 EUR (na nivoju Slovenije cca 2 mio EUR). Verjamem, da
mu za pla~ilo ni bilo treba to`iti ob~ine.
@upan in ob~inski svetniki, ste prepri~ani, da imate pravico
graditeljem v ob~ini naprtiti za nekaj tiso~ evrov nepotrebnih
stro{kov? Direktorji, ekonomisti, visoki uradniki v OS, koliko starih hi{ ste sami ali v podjetju kupili po ceni za novo, prodajalcu
pa primaknili {e denar za generalno obnovo? Gre za pravice in
obveznosti sedanjih in bodo~ih ob~anov in podjetij, ki spo{tujejo
javni interes, gradijo legalno in se ne izmikajo pla~ilu nujnih dajatev. Mogo~e pa je prav v tem razlog za va{o aroganco.
Zahteva ministrstvu je objavljena na spletni strani zirovnica.com.
Bernarda Resman
Jurij Dol`an, OO NSi @irovnica
9
Mnenja bralcev
Zakaj se podira ob~inska stavba?
jena na kratko `ivljenjsko dobo. Kaj bo{ obnavljal zgoraj, ~e so
nosilne osnove slabe.
V Novicah {t. 2/2013 sem prebral mnenje dveh svetnikov
glede prora~una za leti 2013 in 2014. Ne bom ocenjeval vseh to~k, ker imam premalo informacij in tudi program dolgoro~nega ekonomskega razvoja mi ni dobro
poznan. Moram pa se ustaviti pri navedbi »zelo draga
ob~inska stavba«. Ta izjava potrebuje dodatno razlago.
Osebno sem prav vesel, da bo stavba v celoti obnovljena, sicer pa naj o takih stvareh odlo~a stroka. Ta gradnja pa ima po
mojem mnenju {e drug pomen. @e od nekdaj je v kraju prisotna tendenca prenosa sredi{~a ob~ine kot tudi fare proti sredini
celotnega obmo~ja. Mislim, da ste novi svetniki pri odlo~anju
gledali tudi na razvoj in izgled ob~ine v prihodnosti. ^eprav
se sklicujemo na lastnino in pravice, je tudi na{ stari »farov`«
na Breznici potreben prenove ali obsojen na odstranitev. To je
povezano s starim kulturnim domom in bolj{im dostopom do
Jan{evega ~ebelnjaka. ^akajo nas tudi stare, na pol podrte hi{e
po vaseh. @e sli{im izjave: »Saj ni~ ne more{, to je privatno!«
Potem naj se taka podrtija tudi uredi privatno, sicer je treba najti
drugo pot. Beseda NE pri tem re{evanju odpade. V prvih letih
ob~ine smo `e na~eli to vpra{anje, pa je bil odgovor: »Po~akaj,
da padejo cegli s strehe na cesto.« Podrl se je cel »fajermaver«
pa spodnji del {e vedno stoji in ogro`a cesto. Kar nekaj dela vas
~aka, vendar koraj`no naprej, saj je sedanji tempo zelo dober.
Starej{i ob~ani dobro veste, da je bila ob~inska stavba zgrajena
v 30. letih prej{njega stoletja. Kak{ni so bili takrat materiali in
tehnika gradnje prav tako dobro vemo. V ~asu od leta 1992
do ustanovitve nove ob~ine sem se dosti zadr`eval v ob~inskih
prostorih, ki so bili takrat jedro krajevne skupnosti. Ker je streha
pu{~ala na dveh koncih, v kuhinjski gredenci pa so zacingljali
kozarci, ~e si se sprehodil po prostoru, sem naprosil Honovega
Ivana, Ermana, naj mi svetuje, kako sanirati napake. Ivanov odgovor je bil `e takrat: »Ni pomo~i, to je za podret in ponovno
pozidat.« Zamenjal je dve »{peri«, nekaj letev in opek in zadeva
je bila za~asno re{ena. Z desetimi delegati smo tako sestankovali
naprej, hodili na Jesenice in ob~asno brskali po plesnivem arhivu
v kleti. Skoraj neizolirana stavba z lesenimi stropniki je bila obso-
Franc Legat
Oskrba s pitno vodo in ustreznost pitne vode v ob~ini @irovnica
pokazatelje fekalne kontaminacije vode in {e to v nizki izolativni
vrednosti. Glavnina neustreznih vzorcev iz vodovoda Zavr{nica
je bila odvzeta ciljano v ~asu mo~nih padavin (oktober, november 2012), ko je v kratkem ~asu nekajkrat zapadlo ve~ kot 50 l
de`ja/m2. Pitna voda iz vodovodnih sistemov Zavr{nica in Ajdna
je zdravstveno ustrezna, oskrba z vodo pa sorazmerno varna.
S sanitarno-tehni~no ureditvijo dodatnega zajema vode v dolini Zavr{nice v bodo~e tudi ne bi smelo prihajati do nihanj v
koli~inski oskrbi. Prav zaradi dejstva, da se voda pred distribucijo
v omre`je ne tretira, je {e ve~jo pozornost potrebno namenjati
za{~iti vodnih virov in prepre~evanju morebitnega onesna`evanja
le-teh (antropogeno, onesna`evanje zaradi erozije terena v zaledju virov kot posledice pretirane se~nje ipd.).
V letu 2012 je upravljavec javnih vodovodnih sistemov
Jeko-in izvajal nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode in njeno skladnostjo s predpisi (dolo~ili Pravilnika o pitni vodi Ur. l. RS, {t. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06,
25/09) z mese~nim in po potrebi tudi tedenskim odvzemom vzorcev pitne vode v objektih za oskrbo z vodo, iz
primarnega oz. sekundarnega cevovoda in pri kon~nih
porabnikih na internem vodovodnem omre`ju.
V letu 2012 je bilo v okviru internega nadzora in dr`avnega
monitoringa na obmo~ju ob~ine @irovnica odvzetih 63 vzorcev za potrebe mikrobiolo{kih preiskav in kemijskih analiz ter
opravljenih {e 78 mikrobiolo{kih hitrih testiranj vode in fizikalno kemijskih meritev, ki slu`ijo kot hiter pokazatelj eventualnih
sprememb kvalitete vode.
Ob~anke in ob~ane ob~ine @irovnica vabimo, da si na spletni
strani (www.jeko-in/sektoroskrbezvodo/kvalitetavode) ogledajo
tudi vse najnovej{e izvide mikrobiolo{kih preiskav in kemijskih
analiz odvzetih vzorcev iz javnih vodovodov za l. 2013, ki jih
mese~no dopolnjujemo. Prav tako na omenjeni strani lahko
spremljate obvestila o morebitnih omejitvah dobave vode za
posamezna naselja.
Ob~anke in ob~ani ob~ine @irovnica se s pitno vodo oskrbujejo iz
virov v dolini Zavr{nice in Ajdne. Pitna voda iz obeh sistemov je
visoke kvalitete, tako da je do sedaj pred distribucijo v vodovodno omre`je ni bilo potrebno »obdelovati s kemijo« oz. drugimi
fizikalnimi postopki zagotavljati njene ustreznosti – do porabnikov prite~e NARAVNA.
Roman Toma{ dipl. san. in`., Jeko-in – Sektor oskrbe z vodo
V vzorcih, ki so bili neustrezni*, je bila samo v enem primeru
izolirana bakterija vrste Escherichia coli, ki jo pri{tevamo med
VODOVOD.
SISTEM
Temper. Izdatnost Mikrobiolo{ke pH Elektroprevo- Raztoplj.
Amonij
Nitrat
Nitrit
Sulfat
Klorid
TOC
preiskave
vode na vira (ov)
dnost
trdne snovi (v mg/l)
(v mg/l)
(v mg/l)
(v mg/l)
(v mg/l)
(v mg/l)
(v l/s) USTR. NEUSTR.
viru (v 0C)
(v µS/cm)
(v mg/l) MDK=0,50 MDK=50 MDK=0,50 MDK=250 MDK=250 MDK=4
Trdota
(v0N)
5,9 do 6,8 11 - 30
26
1*
7,90
do
8,05
213 - 217
102
<0,02
do 3,1
<0,007
/
/
/
6–8
(MEHKA)
ZAVR[NICA 4,8 do 5,8 50 - 110
22
6*
8,02
do
8,23
177 - 180
86
<0,02
do 2,7
<0,007
3,1
<2,5
<0,5
5–6
(MEHKA)
AJDNA
V zgornji tabeli podajamo pregled vrednosti nekaterih parametrov v pitni vodi in mejne vrednosti (podatki se nana{ajo na meritve
iz leta 2012). Vrednotenje mikrobiolo{ke ustreznosti/neustreznosti vzorcev je povzeto po dolo~ilih Pravilnika o pitni vodi.
10
Eko koti~ek
Kako pravilno
prezra~evati
stanovanja?
Na bivalno ugodje v stavbah vpliva vrsta dejavnikov, med katerimi je kakovost zraka med najpomembnej{imi. Pomembni pokazatelji kakovosti zraka so dele` kisika v njem, ustrezna zra~na
vlaga ter koli~ina vonjav in zdravju {kodljivih snovi. Primerno
kakovost zraka lahko dose`emo le z ustreznim prezra~enjem,
pri ~emer ne smemo pozabiti na dejstvo, da ima prezra~evanje
zelo pomemben vpliv na porabo toplote za ogrevanje pozimi in
temperaturo bivalnega okolja poleti.
Zamenjava starej{ih lesenih oken s sodobnimi tesnimi okni in
pretirano var~evanje pri ogrevanju sta prispevala k zmanj{anju
porabe toplote, a v mnogih primerih na ra~un slab{e kvalitete
zraka in bivanjskih razmer. Skozi stara netesna okna je namre~
delno potekalo naravno prezra~evanje, ki je pozimi v veliki meri
zmanj{alo nevarnost povr{inske kondenzacije in posledi~no pojava plesni. Poslab{anje kvalitete zraka ima za posledico bolj
ali manj resne zdravstvene te`ave, ki se lahko poka`ejo {ele po
dalj{em obdobju.
Enostaven sistem naravnega (pasivnega) prezra~evanja stavbe
Naravno prezra~evanje
V hladnej{i polovici leta je potrebno poleg nekontroliranega vdiranja zraka skozi netesna mesta (okna in vrata) zagotoviti zadostne koli~ine sve`ega zraka tudi z odpiranjem oken. Pravilno in
energetsko najbolj u~inkovito je intenzivno zra~enje z odpiranjem oken in vrat na ste`aj, da se ustvari prepih. Priporo~a se
odpiranje trikrat na dan za kratek ~as (3–5 minut). Precej bolj
energetsko in posledi~no stro{kovno potratno je dolgotrajno
zra~enje s priprtimi okni v pol vertikalnem polo`aju (»na kip«).
Sport point, Cesta železarjev 22
M: 031 449 350
E: [email protected]
PONUDBA
odličen servis z garancijo
dodatna oprema za kolesa in oblačila, kolo za vsakogar;
CESTNA, GORSKA, ŽENSKA, OTROŠKA
menjava - NOVO za STARO
V toplej{ih mesecih pa si `elimo prostore ohladiti. Pono~i so zunanje temperature pri nas relativno nizke, manj kot 20°C, katerih
bi se podnevi {e kako razveselili v stanovanjih. Re{itev je dokaj
enostavna: zve~er odpremo okna ter notranja vrata v stanovanju,
tako da ustvarimo hitro izmenjavo hladnega zraka (3–4 menjave
celotnega volumna na uro). Tako bo zunanji zrak pono~i ohladil
stanovanje na relativno nizko temperaturo, ki bo podnevi za vsaj
10°C ni`ja od zunanje. Da bi jo obdr`ali, pa moramo zjutraj okna
zapreti ter steklene povr{ine ustrezno zasen~iti pred son~nim sevanjem. Poznamo tri osnovne postavitve sen~il: na zunanji oz.
notranji strani stekel in med stekli. Postavitev na zunanji strani je
v tem primeru naju~inkovitej{a, saj zaustavi UV sevanje `e pred
steklom in s tem prepre~i prehod toplote v notranje prostore.
Poleg sen~enja imajo lahko zunanja sen~ila v hladnej{i polovici leta tudi funkcijo toplotne izolacije. Za najmanj u~inkovito se
izka`e postavitev sen~il na notranji strani stekel. V kolikor nam
je ve~erno-jutranji obhod stanovanja odve~, obstajajo tudi druge re{itve (prezra~evanje z rekuperacijo s »poletnim obvodom«,
pasivno hlajenje s pomo~jo zemeljskega prenosnika toplote, aktivno hlajenje s klimatskimi napravami…), ki pa predstavljajo dodatne stro{ke vgradnje ter vzdr`evanja sistemov.
Ste pripravljeni? Nova kolekcija koles vas čaka.
Starejši letniki
koles do - 30 %
Ali verjamete,
da je lahko takšna tudi notranjost vašega prenosnika?
Če vam računalnik dela počasi, blokira, se greje, je
glasen, potem je zagotovo potreben čiščenja prahu ali
virusov. Zunanji ventilatorji problem pregrevanja rešijo
samo začasno.
Ugodna ponudba
za čiščenje prenosnega računalnika in
protivirusni pregled! Samo 45,75€!
Potrebno se je zavedati, da kvaliteta zraka v stanovanjih ni samoumevna in je pogojena tudi s stro{ki, vendar mora biti na{e
zdravje vedno na prvem mestu. S svetovanjem glede zagotavljanja ugodnih bivalnih razmer v stavbah vam je z veseljem pripravljen pomagati energetski sektor dru`be Dominvest d.o.o.
Odstranjevanje najdenih virusov in drugih škodljivih programov zaračunamo posebej.
Nudimo vam še: čiščenje procesorjev in ventilatorjev, popravila osnovnih plošč,
menjavo žarnic v displejih, menjavo diskov, presnemavanje podatkov, čiščenje virusov
Pokličite nas!
Pomagali vam bomo.
Jan Hlade, Marko Ah~in in An`e Urevc
11
Izobra`evanje
Debaterke O[ @irovnica
V tem {olskem letu je bil ponovno
zelo dejaven in uspe{en debatni klub
na na{i {oli. Sodelovalo je 12 u~enk
iz 7., 8. in 9. razredov.
Lepo je bilo biti ravnatelj
[olsko leto zaklju~ili s podelitvijo priznanj najbolj{im. Ravnatelj s {ole pospremil zadnjo generacijo.
Tja{a ^e{ek, Ema Zupan in Lucija ^op
Udele`evali smo se turnirjev po vsej Sloveniji
in debatirali na najrazli~nej{e trditve (o zdravi prehrani, varovanju alpskih dolin, prepovedi posedovanja oro`ja v zasebni lasti …).
@e na prvem turnirju so na{e debaterke v
zasedbi Lucije ^op, Tja{e Kelbl in Simone
Stoilkove med 27 ekipami zasedle drugo
mesto, Lucija ^op pa je bila razgla{ena za
najbolj{o govorko turnirja.
Najbolj pa so bile uspe{ne na zadnjem,
dr`avnem debatnem turnirju, saj so Tja{a
^e{ek, Ema Zupan in Lucija ^op med 32 ekipami zmagale in postale dr`avne prvakinje.
Tako so uspe{no nasledile lanskoletne zmagovalke iz na{e {ole, sedaj `e gimnazijke, ki
debatirajo naprej na srednje{olskih turnirjih:
Emo Siko{ek, Emo ^e{ek in Evo Poklukar.
Mentorica debatnega kluba Meta Re{ek
Naj {portnice in {portniki
U~enci in u~enke od 3. do 9. razreda so
vse leto pridno nabirali to~ke, ki si jih lahko priborijo s tekom (60 m in 300 m),
skoki s kolebnico, plezanjem po `rdi in
tudi v drugih disciplinah. Najbolj {portni
razred bil to {olsko leto med mlaj{imi
5. a in med starej{imi 9. a. Posamezno
so bili med mlaj{imi fanti najbolj{i Filip
Madon, Vid Po`ek in Ian Lokov{ek, med
starej{imi fanti Alja` Bori~, Tom @urga in
Marko Kun~i~, med mlaj{imi dekleti Julija Arn{ek Sara, Slamnik in Pia Zalokar ter
med starej{imi dekleti Lana Vauhnik, Ana
^op in Vida Leskovar.
Ravnatej Valentin Sodja z devoto{olci na valeti
Prvi so {olsko leto zaklju~ili deveto{olci s predajo klju~a svojim naslednikom (priborili
so si ga u~enci 8. b.) in valeto v Dvorani pod Stolom. Nekateri so se morali spopasti {e
s popravnimi izpiti, nekateri so prejeli pohvale za prizadevnost in dose`ke na razli~nih
tekmovanjih, tisti najbolj{i so bili nagrajeni za devetletno odli~nost. Priznanja in knji`ne
nagrade jim je podelil ravnatelj Valentin Sodja, ki so mu deveto{olci posvetili posebno
to~ko programa na valeti, saj s tem {olskim letom odhaja v pokoj.
»Lepo je bilo biti ravnatelj na {oli, kot je na{a,« je dejal na zadnji {olski dan, ko je
priznanja in pohvale podelil {e u~encem od 1. do 8. razreda. Valentin Sodja je {olo
vodil okroglih dvajset let. Njegovo uspe{no delo so ~utili u~enci, u~itelji in star{i. V
~asu njegovega ravnateljevanja so bili v sodelovanju z ob~inskimi mo`mi izvedeni {tevilni gradbeni projekti, njegova skrb pa je bilo poleg dobrih delovnih pogojev tudi
spro{~eno delovno okolje. [ola, ki jo zapu{~a, je danes v marsi~em zavidanja vredna v
o~eh ravnateljev sosednjih {ol.
Nova knji`ica Pot kulturne dedi{~ine
Prenovljena knji`ica je tretja, ki jo
je o Poti kulturne dedi{~ine izdala Osnovna {ola @irovnica. Prva je
nastala ob otvoritvi Poti kulturne
dedi{~ine leta 1980 in druga, prenovljena izdaja, leta 1996. Izvodi
obeh so do danes po{li, zato so se v
{oli odlo~ili za izdajo nove, vsebinsko in oblikovno obogatene izdaje.
Knji`ica poleg opisa Poti kulturne
dedi{~ine vsebuje kratke opise desetih
Predstavitev knji`ice je bila 20. junija pred vasi pod Stolom in njihove znamenitoAlejo velikih rojakov.
sti. Posebna poglavja so posve~ena {e
arheolo{kim najdbam, rastlinam v Karavankah in legi ob~ine @irovnica. Avtorji besedil
so Milan Sagadin, Nada Praprotnik, Meta ^uk, Vanja Zuljan ter Lidija Skoporec Knafelj
in Polona Kus, ki sta gradivo tudi uredili.
Nova knji`ica je uvr{~ena v zbirko O[ @irovnica Naj naj naj, v kateri so doslej iz{le {tiri
knjige. Pot kulturne dedi{~ine je na voljo v {oli, na sede`u ZTK in v muzejskih hi{ah.
Svetovni dan gibanja – [ola te~e
Marko Kun~i~, Lana Vauhnik, Alja` Bori~,
Ana ^op, Tom @urga in Vida Leskovar
10. maj je svetovni dan gibanja. Za doseganje koristi za zdravje Svetovna
zdravstvena organizacija pri odraslih priporo~a vsaj 30 minut zmerne gibalne aktivnosti dnevno. Za otroke in mladostnike naj bi telesna aktivnosti trajala dnevno vsaj eno uro, intenzivnost bi morala biti zmerna ali celo visoka.
Izbira aktivnosti je prepu{~ena vsakemu posamezniku, a la`je bo, ~e jo z
veseljem izvaja.
Suzana Jenko
12
Izobra`evanje
Tek je nedvomno
najbolj raz{irjena rekreacijska dejavnost.
V ob~ini @irovnica
imamo veliko {tevilo
primernih poti. Zato
smo u~itelji skupaj z
u~enkami in u~enci
predmetne stopnje
prav 10. maja `eleli
`e drugo leto zapored s projektom [ola
te~e obele`iti ta dan,
a nas je zaustavilo vreme. Vendar samo do nadomestnega termina. 4. junija smo
se v skorajda popolni zasedbi zbrali na prireditvenem prostoru na Breznici in – tekli.
Najbolj{i so od {tarta do cilja potrebovali manj kot ~etrt ure. Ampak to ni bilo najbolj
pomembno. Bolj ponosni smo na to, da smo skoraj vsi uspeli malo manj kot {tiri kilometre premagati s tekalnimi koraki. Tistim, ki so vmes morali upo~asniti ritem, pa
ostajata dve mo`nosti – da naslednji~ te~ejo malo po~asneje ali za~nejo s teka{kimi
treningi izbolj{evati svojo splo{no pripravljenost. Druga mo`nost nedvomno zahteva
ve~ napora, bodo pa zato rezultati bolj{i – na vseh podro~jih.
Dr`avno tekmovanje
{olskega plesnega
festivala
V petek, 31. maja, so se u~enke in
u~enci od 7. do 9. razreda iz 30 slovenskih osnovnih {ol mudili v Dvorani pod Stolom, kjer se je odvijalo
dr`avno tekmovanje [olskega plesnega festivala v organizaciji Plesne
{ole Bolero in O[ @irovnica.
Ale{ O{ljak
Pal~ek Bral~ek za male bralce
V vrtcu smo skozi celo leto na razli~ne
na~ine spodbujali bralno pismenost pri
otrocih. Projekt smo zaklju~ili s prireditvijo
za star{e v Dvorani pod Stolom.
Jeseni smo v vseh skupinah uvedli bralni
kov~ek z ustreznim izborom leposlovnih in pou~nih slikanic. Otroci so kov~ek
izmeni~no odna{ali domov, s star{i prebrali knjige in jih nato v skupini predstavili.
Tako so si do konca {olskega leta vsi mali
bralci prislu`ili simbol »Pal~ka Bral~ka«.
Otroci so u`ivali ob ustvarjalno gledali{ki
igri Neke zimske no~i, ki so jo zaigrale
vzgojiteljice ob novem letu in prav tako z
Pod medvedovim de`nikom
u`itkom poustvarjali pravljice z lutkami, z
igrami vlog …
Pol`ki, ^ebelice, Mi{ke, Murni, Metulji in Pikapolonice so redno obiskovali {olsko
knji`nico. V skupinah smo posebno pozornost posve~ali govornim aktivnostim in sodelovali tudi z logopedinjo.
Projekt smo zaklju~ili ??????? junija s prireditvijo za star{e v dvorani Pod Stolom. Skupine so se predstavile s kraj{imi iz{tevankami, deklamacijami in ustvarjalno igro Pod
medvedovim de`nikom. Prireditev smo popestrili z razstavo starih ^ebelic in otro{kih
izdelkov.
Kaj ti je bilo najbolj v{e~ pri »Pal~ku Bral~ku«?
Eva: Najbolj mi je bilo v{e~, ker »Pal~ek Bral~ek » gleda iz kov~ka naju z mamico kako
bereva knjige.
Nace: Da beremo.
Mija Ribnikar: Najbolj v{e~ mi je bila knjiga Kekec.
Aleksander: Ker smo brali knjige z mamico, atijem in babico.
Tia: Najbolj v{e~ mi je bila knjiga o `ivalih. O zebri so bila sme{na vpra{anja.
Matija: Da sem lahko predstavil knjige.
Mija: V{e~ so mi bile vse pesmice.
Jerneja: V{e~ mi je bila knjiga o `ivalih.
Gea: V{e~ mi je bilo, da sem imela doma knjige.
Bla`ka: Pravljica od Vidka mi je bila najbolj v{e~, ker je dobil novo sraj~ico.
Anita in Majda
13
[olski plesni festival ([PF) poteka v okviru
[olskih {portnih tekmovanj Ministrstva za
{olstvo in {port, v sodelovanju Zavoda za
{port RS Planica in Plesne zveze Slovenije.
Tekmovanja, namenjena dru`enju mladih
in popularizaciji plesa v Sloveniji, potekajo
na {olski, podro~ni in dr`avni ravni.
V @irovici je tekmovalo 192 u~enk
in u~encev v posameznih plesih (hip
hop, pop, latino), 24 plesnih parov v
latinskoameri{kih (samba, cha cha, boogie, woogie), 24 plesnih parov v standardnih plesih (po~asni val~ek, tango, fokstrot) in 14 {olskih plesnih produkcij in se
potegovalo za medalje, plakete in pokale,
ki jih je letos podeljevala Plesna zveza Slovenije.
Plesalke in plesalci O[ @irovnica so dosegli
odli~ne rezultate. Na visoko 6. mesto se
je zavihtela Meta Avsenik, ki si je skupaj z
Ga{perjem Koligarjem Ger~arjem (7. mesto), Tja{o Bur{i~ (16. mesto), Sa{o Plejo
(50. mesto), Lano Vauhnik (58. mesto)
in Taro Mohori~ (118. mesto) priplesala sicer nehvale`no, a ve~ kot odli~no 4.
mesto med osnovno{olskimi ekipami. [e
bolj pa so se u~enke in u~enci od 7. do
9. razreda O[ @irovnica razveselili zlate
plakete, ki jo je {olska plesna produkcija
dobila za najbolj{o koreografijo.
Andreja Jordan, Plesna {ola Bolero
Skavti
Grejemo svet `e 20 let
Brezni{ki skavti so v lanskem letu bele`ili 20 let svojega delovanja. Obletnico
so praznovali 16. junija letos s sveto ma{o in slavnostno prireditvijo na Breznici obele`ili. Ob tej prilo`nosti so izdali tudi zbornik Grejemo svet `e 20 let.
O delovanju stega smo se pogovarjali z voditelji stega.
je, ekolo{ka modna revij) ter dobrodelnosti
(zbiranje potreb{~in ter denarja za pomo~
ljudem v stiski) in akciji Lu~ miru iz Betlehema, ki ga skavti vsako leto prinesemo z
Dunaja v slovenske domove. Prav z Dunaja
sta ga v Slovenijo prinesli `e dve na{i ~lanici, Ana Leskovar in Monika @emlja.
Va{a `elja za prihodnost?
Na{a `elja je, da bi bilo v na{em okolju
ve~ podobnih organizacij, dru{tev, skupin, kakr{na je na{a, kjer bi mladi lahko
dejavno pre`ivljali prosti ~as.
P. K.
Uspehi `irovni{kih
glasbenikov
U~enci Glasbene {ole Jesenice so bili
tudi v leto{njem {olskem letu uspe{ni
na regijskem, dr`avnem in mednarodnih tekmovanjih.
Kako se je za~elo?
Za~etki delovanja stega Breznica 1 segajo v jesen leta 1992. Ustanovljen je bil na pobudo {tirih voditeljev, Tatjane ^op, Barbare Kunstelj, Ale{a ^opa in Toneta [pendova, ter
takratnega `upnika Jo`eta Kluna. V stegu je bilo sprva 32 otrok in mladih razvr{~enih
v ~eto (izvidniki in vodnice) ter v klan (popotniki in popotnice), kasneje smo pridobili
tudi najmlaj{o starostno vejo vol~i~ev in volkuljic (krdelo). Na{e {tevilo je v naslednjih
letih po~asi nara{~alo, ob 15-letnici nas je bilo `e 86 in to {tevilo ostaja stalnica. V
slovenskem merilu smo med ve~jimi stegi, kar nas veseli, saj dana{nji `ivljenjski slog
skavtskemu na~inu pre`ivljanja prostega ~asa ni najbolj naklonjen. Morda temu botrujejo tudi pode`elsko okolje, kajti nedvomno je precej la`je izvajati skavtske dejavnosti
nekje, kjer ima{ naravo na dosegu roke.
Kdo je »gonila sila« brezni{kih skavtov?
Voditelji, ki tedensko pripravljamo dejavnosti za na{e otroke in mlade ter maldi, ki se
sre~anj udele`ujejo. Poleg stegovodkinje Barbare Polda ter stegovodja Simona Gluharja nas je trenutno aktivnih {e 8 voditeljev vej (Tea Logar, Anja Lu`nik, Monika @emlja,
Tina [ranc, Tajda Turk [imac, Eva Gluhar, Bla` @emlja in Ale{ Jekovec) ter dva voditelja,
ki nam pomagata pri projektih (Mirjam Resman in Florjan Svetina). Ne smemo pa pozabiti tudi na{ega `upnika g. Marjana Lampreta, ki skrbi za na{o duhovno rast.
V ~em ste najbolj{i?
Otroke in mlade pripravljamo na to, da se s svojim delovanjem vklju~ujejo v dru`bo,
so v njej aktivni in k temu spodbujajo tudi druge. Skavtska metoda je v svetu priznana
kot ena naju~inkovitej{ih neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in
okoljsko vzgojo. Otroci in mladi se tedensko sre~ujejo v majhnih skupinah in prevzemajo odgovornosti, ki ustrezajo njihovi starosti, pripravljenosti. Najmlaj{i preko igre
spoznavajo naravo in `ivljenje v njej, izvidniki in vodnice utrjujejo znanje iz razli~nih
skavtskih ve{~in, ki so sestavni del pre`ivetja v naravi, najstarej{i, popotniki in popotnice, se predvsem posve~ajo razmi{ljanju in raziskovanju, kako lahko pomagajo naravi in
ljudem okoli njih. Aktivni smo tudi na taborih. Leto{nje poletje bo prvi~ po letu 2005
ponovno potekal skupni tabor stega, in sicer na Visokem v Poljanski dolini, kjer bomo
sklenili praznovanje obletnice. Potovalni tabor najstarej{e skupine je dvakrat potekal
tudi v tujini, v Kataloniji in na Irskem.
V ~em ste prepoznavni?
V doma~em okolju najbolj po dejavnostih na podro~ju ekologije (papirne in ~istilne akci-
14
Klarinetistka Nadja Kranjc je pod mentorstvom Monike Korbar na regijskem
tekmovanju dosegla zlato priznanje in na
dr`avnem tekmovanju bronasto plaketo.
Violinistki iz razreda Natalije [imnunovi} Cilen{ek sta se udele`ili mednarodnega tekmovanja v Trevisu v Italiji.
Lucija ^op je tekmovala v D kategoriji in
prejela priznanje za udele`bo, Nika Zupan pa je v C kategoriji dosegla bronasto
priznanje. Vse tri solistke je korepetirala
Nada Komneni}.
Na mednarodnem tekmovanju Svirel je
nastopila komorna skupina v sestavi: Nika
Zupan – violina, Lucija ^op – violina in
Jaka Dol`an Luke`i~ – klavir. V C kategoriji so pod mentorstvom Natalije [imunovi} Cilen{ek dosegli bronasto priznanje.
Harmonikar Florjan Kozmus se je
udele`il mednarodnega tekmovanja v
Beltincih in v kategoriji B zabavna glasba
dosegel 1. nagrado in 1. mesto, mentor
Jan Ul~nik. Na tekmovanju sta nastopila
tudi mlaj{i in starej{i harmonikarski orkester pod mentorstvom Diane [imbera in
vsak v svoji kategoriji dosegla 2. nagrado.
Pianistka Ana ^op je na Koro{kem klavirskem tekmovanju dosegla srebrno
nagrado, mentorica Elizabeta Dem{ar
Zupan.
Martina Valant
Kultura
Dvojno zlato za pevce iz @irovnice na »Zlatni lipi Tuhlja«
najem klopi, pekarni Resman za pogostitev, Maji Zorec in Igorju
^arniju za izdelavo in obe{anje transparenta in Uro{u Jenkoletu,
ki je za vsak slu~aj pripravil dvorano. Pevci se zahvaljujejo tudi
{tevilnim obiskovalcem koncerta, ki so jim s svojo prisotnostjo
dali polet za snovanje novih na~rtov.
^lani me{ane pevske skupine »Dr. France Pre{eren« @irovnica, so se 8. junija udele`ili IV. mednarodnega tekmovanja me{anih pevskih zborov »Zlatna lipa Tuhlja«, ki je potekalo v kongresnem centru Tuheljskih toplic pod okriljem
Hrva{kega zdru`enja zborovodij, KUD Na{a lipa Tuhelj in
TD Tuhelj.
Poro~a ~lanica skupine Jerneja Stres: »Prijavilo se je 18 me{anih
zborov, iz Slovenije le na{a skupina in Me{ani zbor I. gimnazije Celje. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah – ljudska
pesem in klasi~na zborovska glasba. V kategoriji ljudske pesmi
smo za izvedbo {tirih slovenskih ljudskih pesmi osvojili prvo mesto in zlato diplomo stopnje VI. z najvi{jim {tevilom osvojenih
to~k na celotnem tekmovanju (26,92 od mo`nih 30). V kategoriji klasi~ne zborovske glasbe smo osvojili tretje mesto in zlato diplomo stopnje IV. z osvojenimi 24,67 to~kami. Umetni{ka
vodja skupine, Irena Kosma~, je bila med tremi, ki so prejeli priznanje dirigentu za izjemen umetni{ki vtis. Zbore je ocenjevala tri~lanska komisija v sestavi: Branko Starc (hrva{ki skladatelj,
zborovodja in profesor na umetni{ki akademiji v Splitu), Bojan
Pogrmilovi} (hrva{ki dirigent, solo pevec in vokalni pedagog) in
Martina Spiritova (~e{ka zborovodkinja, pevka in profesorica na
pedago{ki fakulteti v Pragi). Dvorana na obeh na{ih nastopih je
bila polna obiskovalcev in seveda zborov, ki so svoje »delo« `e
opravili. Navdu{enje smo pevci ob~utili po aplavzu in pohvalah,
ki smo jih prejeli po nastopih in ob razglasitvi rezultatov.«
P. K.
Zlato priznanje folklornikom
Zavod RS za {olstvo in I. osnovna {ola Roga{ka Slatina sta
`e 17. leto zapored razpisala revijo ljudskih plesov, pesmi in obi~ajev z naslovom »Pika poka pod goro«. V razpisu smo ~lani Otro{ke folklorne skupine Breznica videli
prilo`nost, da se predstavimo novemu ob~instvu si poleg
tega ogledamo {e lepe kraje na drugi strani Slovenije.
Brezni{ki folklorniki so na festivalu nastopili s postavitvijo »Ta
ka{arska fara«.
Udele`enci revije so lahko vokalne, instrumentalne, vokalno-instrumentalne skupine, pevski zbori in folklorne skupine. Ob
prijavi smo morali predlo`iti opis skupine in odrske postavitve
ter prispevati dva likovna izdelka in nabor rekov za razstvo na
temo leto{nje revije »Rde~e ~e{nje rada jem«. [tevilo sodelujo~ih
je bilo omejeno in bili smo posebno veseli, ko smo na programu
prireditve zagledali tudi ime na{e skupine.
Zadnje vaje pred nastopom smo {e izpilili na{o odrsko postavitev
»Ta ka{arska fara« in se v petek, 10. maja podali na pot proti
Roga{ki Slatini. Da bi dan ~im bolje izkoristili, smo si spotoma
ogledali Muzej na prostem v Rogatcu in Steklarno Roga{ka Slatina. Obisk steklarne nam bo {e dolgo ostal v spominu, saj si prej
nismo predstavljali, kako poteka izdelovanje kristalnih kozarcev.
Po zanimivem dnevu je seveda pri{lo {e tisto glavno – nastop na
17. reviji Pika poka pod goro. Vaje na odru so bile res hitre, saj
je v zaodrju ~akalo veliko skupin. Potem pa pletenje kit, vezanje
rutk in obla~enje v na{e kostume. Na samem za~etku je kostumsko podobo skupine oblikoval dr. Bojan Knific, sedaj njegovo delo
nadaljuje in tudi {iva na{a obla~ila Iva Legat. Na{i plesalci in godca so kot vedno dali vse od sebe in na nastopu pokazali tisto
najbolj{e, kar znajo. Nastop je spremljala tudi komisija v sestavi
dr. Inge Breznik in plesne u~iteljice Marte Pelko. Njuna naloga je
bila, da ocenita skupine in na podlagi zbranih to~k podelita zlata,
srebrna in bronasta priznanja. Rezultate smo prejeli {ele nekaj dni
po nastopu. Seveda smo jih nestrpno pri~akovali. Zelo veseli in
ponosni smo bili, ko smo izvedeli, da smo si prislu`ili zlato priznanje. To nam daje potrditev, da tisto kar delamo, delamo dobro.
Pre{ernovci in Mateja Mla~nik na koncertu Ob kresi se dan obesi
Ob kresi se dan obesi
Pre{ernovci so po uspe{nem gostovanju na tujem in pred
odhodom na po~itnice priredili {e koncert za doma~o
publiko z naslovom Ob kresi se dan obesi. Zapeli so 23.
junija na dvori{~u ^opove hi{e v @irovnici. V goste so povabili
Otro{ko folklorno skupino Breznica in imenitno Matejo Mla~nik
kot povezovalko programa. Koncert na prostem je lepo uspel,
celo vreme je zdr`alo, le tehni~ni ekipi je nekoliko ponagajalo ozvo~enje. Prireditvi so se pridru`ili tudi slikarji Kulturnega
dru{tva dr. France Pre{eren, ki so ta dan slikali motive iz okolice
in po koncertu odprli razstavo v ^opovi hi{i. Razstava bo na
ogled do konca avgusta.
^lani MePS se zahvaljujejo Pre{i Kranj in Integral avtu Jesenice za
sponzorski prevoz na Hrva{ko, Mateji Mla~nik za izvirno povezovanje koncerta, ZTK @irovnica za brezpla~no uporabo ^opove
rojstne hi{e, sosedu za potrpe`ljivost in razumevanje, Antonoma Justin za pripravo odra, dru{tvu TRIM TIM za brezpla~en
Maru{a Stres
15
Kultura / Upokojenci
Poletje v knji`nici
Piknik upokojencev
V Knji`nici Matije ^opa smo pripravili {tiri brezpla~ne
po~itni{ke delavnice:
Ustvarjalno v poletje (1.–4. julij)
Poletne slikarije (22.–25. julij)
Ustvarjamo z naravnimi materiali (5.–8. avgust)
Oblikujmo skupaj (12.–14. avgust)
Delavnice so namenjene otrokom, starim vsaj {est let. Prijave
zbiramo v knji`nici.
^lani DU@ smo 21. junija v Zavr{nici organizirali piknik, na katerem se je zbralo preko 60 upokojencev.
Otroci bodo med po~itnicami
v knji`nici re{evali tudi kviz
Modrega psa. Namen kviza
je na pou~no zabaven na~in
otrokom pribli`ati branje in v
njih zbuditi `eljo po raziskovanju. Po vsebini, te`avnosti
in interesu je kviz v prvi vrsti
namenjen otrokom starim
od 7 do 15 let, lahko pa ga
re{ujejo tudi starej{i, saj starostne omejitve ni. Re{ujejo ga lahko
od doma na portalu ali v knji`nici na tiskanem obrazcu. Tiskane re{itve oddajo v posebno dolo~eno skrinjico v knji`nici ali
po{ljejo po elektronski po{ti.
Kviz temelji na dolo~eni temi, ki pogojuje izbor literature. Z obiskom knji`nice spozna njeno delovanje in si izposodi gradivo.
Na posebnem mestu v knji`nici, ki je ozna~eno s plakatom, je
zbrano gradivo, ki se navezuje na aktualni kviz. Tam lahko obiskovalci sami poi{~ejo re{itve.
Kviz poteka tri mesece in se zaklju~i s posebno prireditvijo, kjer
so iz`rebani nagrajenci. S sodelovanjem gorenjskih knji`nic se
bo zaklju~na prireditev vsaki~ odvila v drugi knji`nici.
Namen piknika je bil, da se sre~amo ~lani razli~nih sekcij
in se v spro{~enem vzdu{ju pogovorimo o na{ih dejavnostih in na~rtih, predvsem na podro~ju {porta in rekreacije
(pohodni{tvo, kolesarjenje, telovadba, balinanje, smu~anje,
sankanje, tenis, namizni tenis, pikado, {ah, streljanje in
kegljanje). Analizirali smo tudi udele`bo ~lanov na posameznih tekmovanjih, ki so potekala v leto{njem letu pod
pokroviteljstvom MZDU Jesenice in PZDU Gorenjske, kjer pa
smo sodelovali ~lani vseh DU Gorenjske. Dosegli smo kar nekaj dobrih rezultatov v {ahu, namiznem tenisu, smu~arskih
tekih, sankanju, pikadu, balinanju in tenisu. Razli~nih tekmovanj se je udele`ilo 93 ~lanov na{ega dru{tva, za kar
smo se jim lepo zahvalili. V prihodnje `elimo k sodelovanju
na tovrstnih aktivnostih pritegniti {e ve~ ~lanov in ve~ ~asa
posvetiti tudi vadbi nekaterih disciplin, kot sta streljanje z
zra~no pu{ko in kegljanje z nihajno kroglo.
Piknik je ob dobri hrani in pija~i potekal do poznih popoldanskih ur. V lepem son~nem dnevu smo izvedli tudi
tekmovanji v igranju pikada in kegljanju z nihajno kroglo,
kar so ~lani sprejeli z velikim navdu{enjem. Raz{li smo se
z `eljo, da piknik v prihodnjem letu spet priredimo in se
sre~amo v {e ve~jem {tevilu.
Lepo vabljeni v knji`nico! Katarina Plasin
Bralni namig iz knji`nice Matije ^opa
Mortenson, Greg:
Sanje, 2010
TRI SKODELICE ^AJA
Alpinist Greg Mortenson je leta 1993 po neuspelem poskusu, da bi osvojil vrh K2, med
sestopom zataval v siroma{no pakistansko
vasico, ki le`i sredi pogorja Karakorum. Prijaznost njenih prebivalcev ga je ganila, zato
jim je obljubil, da se bo vrnil in tam zgradil
{olo. Razsvetljujo~a biografija Ameri~ana, ki
se proti terorizmu bori z izobra`evanjem.
Matev` ^ema`ar, sekcija za {port in rekreacijo
Dru`enje u~encev in upokojencev –
primer medgeneracijskega sodelovanja
Balinarsko sekcijo Dru{tva upokojencev @irovnica je
23. maja obiskalo 7 u~encev – prostovoljcev Osnovne {ole @irovnica v spremstvu mentoric Irene Pirc in
Petre Sedminek Malnar.
V prijetnem vzdu{ju sta jih ~lana balinarske sekcije dru{tva
Franci Zalokar in Slavko Kolman seznanila z osnovami balinanja, kar so z veseljem prakti~no preizkusili. Oblikovali
so dve ekipi, ki sta se pomerili med seboj. Zmagali so
»Superbalinarji« z rezultatom 3 : 1. Obe ekipi sta pokazali izredno prizadevnost. Da je bil dogodek ustrezno do-
T 04/5801240
Moste 31a
4274 @irovnica
16
Upokojenci
rija Vengust. Obiskali sva jo z zaupnico Anico Kermc.
Razveselila se je najinega vo{~ila in tudi novic, ki smo jih
izmenjale v klepetu. Gospa Ana rada bere in gleda televizijo, pri hoji pa si pomaga z berglami. V veliko pomo~ ji je
h~erka, ve~krat jo obi{~ejo tudi ostali doma~i.
V @irovnici je 31. maja dopolnila 91 let gospa Regina Mati~. Gospa Regina je zelo dobrovoljna in pove,
da {e vedno rada plete, predvsem za mal~ke. Zanima se
za dogajanje v bli`nji okolici in spremlja novice po svetu.
Vesela je vsakega obiska, {e posebej svojih najdra`jih. Dobrega po~utja tudi v prihodnje sva ji za`eleli z zaupnico
Magdo @emlja.
V Mostah je 22. junija dopolnil 91 let gospod Alojzij Anderle. Ob na{em obisku je pripovedal o svojem
otro{tvu, o tem, kako si je ustvaril dru`ino in zgodaj izgubil `eno. Hodi z berglami, ker je utrpel po{kodbo, a
dobre volje in vztrajnosti mu ne zmanjka. »@ivljenje gre
naprej«, pravi gospod Lojze. Vo{~ili sva mu z zaupnico
Olgo Verbi~.
kumentiran, je poskrbel Ferdo Kikelj. Po izvedenem tekmovanju smo bili vsi soglasni, da tak{no sre~anje {e kdaj
ponovimo.
Predsednik DU @irovnica Zdravko Malnar
Vo{~ili smo
Na Breznici je 22. junija dopolnila 91 let zdravnica
in sestra gospa Vida Rojc. Obiskali sva jo z zaupnico
Branko ^ade`. Pogovor z gospo Vido vedno mine vedno
prisr~no in pomirjujo~e. [e vedno je vedo`eljna, prebira
razli~no literaturo in rada pomaga z nasvetom vsakomur,
ki jo obi{~e.
Gospa Ana Medja praznovala ~astitljiv 96. rojstni dan.
Ana Medja iz @irovnice je 19. junija praznovala svoj osebni
praznik. Dopolnila
je 96 let, zato so jo
obiskali `upan Leo­
pold Poga~ar in
predstavnice DU@ ter
ji ~estitali ob visokem jubileju. Gospa Ana v zadnjih letih `ivi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. [e vedno
rada kva~ka in plete ob prijetni dru`bi sostanovalcev, zelo
rada pa tudi bere. Slavljenka svoja leta odli~no skriva skozi
smeh in dobro voljo. Za njen praznik so gospo pripeljali v
doma~i kraj. Njen sin Janez z dru`ino `ivi v @irovnici, h~i
Darja pa s svojo dru`ino v Avstraliji. Gospe Ani ob njenem
osebnem prazniku {e enkrat ~estitamo in ji `elimo veliko
zdravja in veselih dni.
V imenu DU@ se vsem slavljencem in njihovim doma~im
zahvaljujem za prijazen sprejem.
Jerca Ti~ar
Kaj moramo vedeti pri hoji
v gore in kolesarjenju
Zdrav na~in `ivljenja omogo~a ve~jo kvaliteto `ivljenja slehernega ~loveka. Vsakodnevno gibanje in
ukvarjanje z rekreativnim {portom pa vpliva tudi na
zmanj{evanje rizi~nih faktorjev nastanka kroni~nih
bolezni v starej{em `ivljenjskem obdobju.
Raziskave ka`ejo, da je med starej{imi ljudmi najve~ zanimanja za hojo, planinstvo in kolesarjenje.
Te aktivnost spadajo tudi med organizirane dejavnosti
Dru{tva upokojencev @irovnica, zato je dru{tvo 15. maja v
Gosti{~u Osvald organiziralo predavanje ge. Eve Poga~ar,
dr. med., z naslovom Kaj moramo vedeti, ko nastanejo
zdravstvene te`ave pri hoji v gore in kolesarjenju.
V uvodu je dr. Eva Poga~ar poudarila, da vsaka {portna
aktivnost zahteva ustrezno pripravljenost in izku{enost ter
samokriti~nost posameznika glede stopnje zahtevnosti in
poznavanja nevarnosti.
V okviru organizirane {portne aktivnosti mora vsak
udele`enec upo{tevati pravila in dogovore v skupini. Vodja planinskega pohoda dolo~i, kako bo skupina hodila,
kdo bo hodil prvi, kdo zadnji. Z upo{tevanjem dogovora
Helena ^ade`
V Zabreznici je 12.
marca dopolnil 90
let gospod Jo`ef
Lu`nik. Obiskali in
vo{~ili sva mu z zaupnico Ivanko Sodja. Gospod Jo`e je
prijeten sogovornik,
povedal je marsikaj
zanimivega. Zdravje mu {e kar dobro
slu`i, zanj in za `eno, ki je na invalidskem vozi~ku, pa skrbno in prizadevno skrbijo njuni sinovi.
Na Rodinah je 23. maja dopolnila 90 let gospa Ma-
17
Upokojenci
se vedemo odgovorno do sebe in drugih. Zaradi razli~ne
pripravljenosti pohodnikov je bolje, da tekmujemo sami s
seboj kot pa z ostalimi udele`enci.
Pomembno je, kako se odpravimo na pot:
• bodimo ustrezno oble~eni, po potrebi za{~iteni s ~elado
in {~itniki;
• zaradi mo~nej{e svetlobe so dobra za{~itna o~ala v hribih nepogre{ljiva, prav tako je nujna za{~ita ko`e pred
soncem;
• v veliko pomo~ so nam pohodne palice;
• potrebna je ustrezna koli~ina teko~ine in hrane;
• pri sebi moramo imeti vsa zdravila, ki jih jemljemo redno;
• pred odhodom vedno preverimo, ~e je baterija mobilnega telefona napolnjena. Za obve{~anje v nujnih primerih
se uvaja tudi uporaba M–SOS {tevilke, ki jo npr. nosimo
na zapestnici;
• bli`nje moramo obvestiti o predvideni smeri na{ega pohoda.
Kadar se pri rekreativni aktivnosti pojavi nepri~akovana
po{kodba, zlasti pri slabih vremenskih in terenskih pogojih, pri preutrujenosti in neobvladovanju tehnike, moramo
vedno poskrbeti:
• za varnost po{kodovanca in re{evalca,
• da ne {kodujemo, najprej premislimo in potem ukrepamo.
Nepredvideno akutno obolenje ali po{kodba je stresno
stanje za ponesre~enca in ostale udele`ence. Vnaprej moramo vedeti, koga lahko pokli~emo, kako bomo pomagali
in po potrebi tudi improvizirali. Zato je pomembno, da
obnavljamo znanje nudenja prve pomo~i in imamo pripravljen na~rt za ukrepanje.
Kaj moramo imeti v torbici prve pomo~i:
• obvezno: za{~itne rokavice, obli`, lepilni trak, sterilna
gaza, povoji, elasti~ni povoj, trikotna ruta in alu folija
• priporo~ljivo: opornico za imobilizacijo, masko za izvajanje umetnega dihanja, {karje in zdravila
Ob zaklju~ku prispevka se `elim zahvaliti organizatorju predavanja za izbrano temo in nastop mladih flavtisk
Glasbene {ole Jesenice pod vodstvom prof. Barbare [irc.
Sre~anje @irovni~anov in Mo{~anov
Ajdova torta
O zdravilnih rastlinah
Kulturna sekcija DU@ je 18. junija v dvorani Gosti{~a Osvald
organizirala predavanje o zdravilnih rastlinah. Predavateljica
Tja{a Prevodnik, mag. farm. spec., je spregovorila o zdravilnem
u~inkovanju rastlin, njihovi uporabi v ljudski in uradni medicini,
pravilnem nabiranju in shranjevanju ter pripravkih. Predavanje
je bilo dobro obiskano, v uvodnem delu je nastopil kitarist Alja`
Bori~.
Jana Zupan
Po skoraj »enoletnem usklajevanju« va{kih odborov
@irovnice in Most smo 14. junija pred ^opovo hi{o naposled pripravili sre~anje va{~ank in va{~anov obeh vasi.
Tradicionalnemu sre~anju @irovni~anov smo se tako
pridru`ili tudi Mo{~ani.
Na~rtovana termina v maju
nam je odnesla slaba vremenska napoved. Tudi za
14. junij napoved ni bila
najbolj{a, vendar se je
`irovni{ki odbornik ^utov
Bine odlo~il, da tokrat vreme bo in na plakatna mesta
obesil vabilo. V petek so se
@irovni~ani `e dopoldne lotili priprave bogra~a in priprave prostora za sre~anje.
Mo{~ani smo se zaradi delovnih obveznosti priklju~ili
nekoliko kasneje in po svojih mo~eh pomagali. Zbralo se je preko
100 va{~ank in va{~anov obeh vasi, ki so u`ivali ob zvokih harmonik bratov Kosma~ in se ob~asno tudi zavrteli. Obiskali so nas tudi
visoki politiki, ki jih je spretno posnemal Nejc Ravnihar. Klemen
Bunderla je odli~no povezoval va{ke igre v metanju podkev, zabijanju `ebljev in hoji s hoduljami. S svojimi komentarji je izzval nemalo smeha. Janko Vidic nas je popeljal s konjsko vprego in tako smo
na na{e sre~anje opozorili {e druge prebivalce ob~ine @irovnica.
Sre~anje je minilo v prijetnem, spro{~enem vzdu{ju in le s
kak{nim besednim dvobojem, ker so va{ki pretepi z zabavo in
plesom stvar preteklosti. ^lani obeh VO se zahvaljujemo vsem,
ki so kakorkoli pripomogli k uspe{nemu sre~anju.
Sestavine za 12 kosov
Biskvit:
6 jajc
18 dag sladkorja
12 dag ajdove moke
2 `lici ruma
nastrgana lupina polovice
limon
Nadev:
1 kisla smetana
20 dag orehov
1 vanilij sladkor
12 dag sladkorja v prahu
malo ruma
sok polovice limone
Preliv:
10 dag jedilne ~okolade in 10 dag svinjske masti
Postopek:
Penasto ume{amo cela jajca
in sladkor, dodamo ostale
sestavine za biskvit, vlijemo
v nama{~en in pomokan
peka~ ter dobre pol ure
pe~emo na pribli`no 180°C.
Ohlajeno torto prere`emo
in nama`emo z nadevom,
ki ga pripravimo tako, da
dobro zme{amo vse sestavine zanj.
Za preliv najprej stopimo mast, nato ponev odstavimo in vanjo
nadrobimo {e ~okolado. Ko je ta stopljena, s prelivom previdno
oblijemo torto.
Ob vsak kos torte dodamo po `elji `lico brusnic in `lico stepene
smetane.
Dober tek iz kuhinje Valvasorjevega doma vam `eli Tonka.
Branko Sitar
18
Vrtnarski koti~ek
Nekaj malega o na{ih najmanj{ih – o semenih
Na na{i tr`nici smo letos do~akali tudi prve, a vzpodbudne
za~etke »izmenjave semen«. Ob tem sem se spra{evala,
kaj imamo sploh {e ponuditi drug drugemu in kaj lahko
storimo sami, da ohranimo pri `ivljenju tudi ta del na{e
neko~ bogate dedi{~ine. Avtohtone kulturne rastline so prav
tako del zapu{~ine prednikov, za razliko od sklednikov, stavbne
dedi{~ine in pred 200 leti zapisanih ~utovitih verzov, pa so `iva
snov, ki je hranila `e vse ustvarjalce prej na{tetega. Na{e babice
so znale, mi pa ne ve~ prav dobro, kako ohraniti, kar mora `iveti
naprej. Zato nekaj malega o tem, kar sem se nau~ila v zadnjem
~asu in nas mnoge ~edalje bolj zanima. Da bomo naslednjo pomlad tudi Ka{arji imeli ponuduti ve~ v zamenjavo.
Tudi bu~e vseh vrst se rade `enijo. Na njivi dale~ od vrtov
gojim ve~ vrst zimskih bu~, poletne cukine pa doma, a ~e bi
sosed v kilometrskem pasu imel okrasne bu~e, obstaja velika verjetnost, da bi se moje seme skvarilo. Zimske bu~e se mi ob~asno
skri`ajo, a plod, ki dobi {e nepoznano obliko in potem ugotavljam iz katerih dveh sort je nastal, vseeno pojemo, saj zanesljivo
nikjer v bli`ini ni okrasnih bu~. Te pa bi kri`ancem dodale kurkubitine, ki so zdravju {kodljivi in jih prepoznamo po grenkem
okusu. Zato vsako bu~o, {e posebej ~e ima bradavice ali neko
nenavadno obliko, poskusimo surovo. Vse bu~e so u`itne tudi
surove. ^e bi zagrenila, bi {la na kompost, a brez semen. Vsake
toliko pa si potem priskrbim ~ista, strokovno vzgojena semena.
^e pa bi na vsak na~in `eleli ohranjati lastno seme, se je treba
poslu`iti zvija~e:
1. N
au~imo se lo~iti mo{ki in `enski cvet (le ti imajo pod cvetom
`e nakazan plod, iz katerega se `e vidi oblika bu~e).
2. N
a zdravi rastlini poi{~emo `enski cvet in mo{ki cvet, ki {e
nista odprta, torej ga ~ebele {e niso mogle obiskati. @enski
cvet odpremo na konici in ga opra{imo z odtrganim mo{kim
cvetom – podrgnemo njegove pra{nike po pesti~u, ali pa to
opravimo s ~opi~em.
3. S papirnatim lepilnim trakom zlepimo skupaj konice `enskega
cveta, da se ne bo mogel odpreti ~ebelam.
4. Z
dobro vidnim trakom ozna~imo pecelj opra{enega cveta.
5. O
pra{en zalepljen cvet bo kmalu, kot obi~ajno ovenel in
odpadel, ostala bo opra{ena ozna~ena bu~ka, katere seme
zanesljivo ne bo skri`ano. Le iz te boste pobirali semena za
naslednje leto, ko bo res
popolnoma zrela.
Nekatere rastline s semeni razmno`ujemo
brez te`av, druge pa
se med seboj zelo
rade skri`ajo in ohranjanje ~iste sorte je
mo`no le v posebnih pogojih, ali pa
ga je bolje prepustiti strokovnjakom.
Kri`anje je odvisno
od tega, ali je rastlina samoopra{na (isti
cvet opra{i samega
sebe), ali tujepra{na
(cvetovi opra{ijo drug drugega, lahko tudi sosedovi).
Velik kri` je s kri`nicami (zelje, brokoli, cveta~a, koleraba,
ohrovt, rukola, redkvice, ... ), ki so dobile ime po cvetu v obliki
kri`ca. Ne bo si te`ko zapomniti, da se kri`nice hitro skri`ajo med
seboj, ~e cvetijo isto~asno. Profesionalno zato gojijo posamezno
vrsto zelenjave izolirano od ostalih, isto~asno vsaj 50 do 100
primerkov zeljnatih glav, ki so presajene v rastlinjakih ali obe{ene
z glavo navzdol pre`ivele zimo. [tevil~nost zagotavlja ohranjanje {iroke palete genov. Po tem jim kri`no zare`ejo glave, da
se cvetni listi la`je prebijejo proti soncu. ^e pa doma posadimo
uspe{no prezimljeno zelje, isto~asno pa zacveti npr. koleraba, se
rado zgodi, da nam naslednje leto iz semena po`enejo rastline,
ki ne bodo ne ti~ ne mi{. Zelje, ki ne bo delalo glav, z nekoliko
odebeljenim steblom. Zato bolje, da semenimo vsako leto le eno
vrsto kri`nice. Prav tako ni pametno pobirati semena od rastlin,
ki prehitro uidejo v cvet (brokoli in cveta~a). Gen, ki je spro`il
hitro cvetenje, bo v semenu {e oja~an, tako bo pridelek naslednje leto {e prej zacvetel. A kot pravi Cortese – tudi to cvetje je
odli~no za pod zob.
Vrtna recikla`a - potica iz netreskov,
na stari metli
Minimalna
verjetnost
kri`anja obstaja pri solatnicah (razen endivije in
radi~a, ki se o`eni s cikorijo),
blitvi, {pina~i, fi`olu, grahu,
paradi`niku (kjer se pobira seme iz sredine plodov
v vrhuncu sezone obiranja
in ga lahko potem pustimo
fermentirati v lastnem soku),
papriki (ki pa se skri`a s ~ilijem). Vseeno je priporo~ljivo,
da so razli~ne sorte razmaknjene vsaj 1 m.
Dobro posu{eno seme najdlje Ko je malar od{el, si je dvomeohrani kaljivost v neprodu{nih trski grah vsel lestev zase - stara
steklenih kozarcih. Bolj kot so sorta iz @eleznikov
semena suha, na ni`ji temperaturi so lahko shranjena. Zaprta v kozarce lahko tudi za par dni
zamrznemo, {e posebno fi`ol in grah se bosta tako znebila skritih
prebivalcev. Semena natan~no ozna~imo, tudi z letnico.
Med
seboj
se
skri`ajo tudi kobuljnice – korenje, peter{ilj,
zelena ... Cveto~e korenje, ki smo ga uspe{no
prezimili, se na njivi
lahko skri`a z divjim
travni{kim korenjem.
Lahko postane grenko,
zgubi pravo barvo ali
obliko.
Preko semen se prena{ajo tudi dolo~ene bolezni, zato pobirajmo seme samo iz popolnoma zdravih rastlin, nekatera pa lahko
pred setvijo tudi razku`imo. Npr. seme paradi`nika za 25 minut
potopimo v vodo ki ima 50°C. Kaljivost paprike iz semena pa
pove~amo tudi tako, da je seme 2 meseca pred setvijo na temperaturi 25°C.
Andrejka ^ufer
19
Iz preteklosti
Domovinska zavest
Vlasta je iz Bohinja doma, v vasi Kamnje rojena, v dru`ini enajstih
otrok. O~e Matev` je kmetoval na doma~i zemlji in prilo`nostno
delal na `agi. Mama je bila gospodinja in skrbela je za dru`ino.
O~e je bil komunist `e v ~asu pred 2. svetovno vojno in velik
domoljub. S svojim delom in svojimi na~eli, je bil prepri~ljiv vzornik svojim otrokom. Iz tega je h~erka Angelca ~rpala, pridobila in tudi obdr`ala svoj nazor, `e v zgodnji mladosti. Osnovno
{olo je obiskovala v Bohinjski Bistrici. Med okupacijo leta 1943
je obiskovala te~aj nem{~ine. Nau~ila se je uporabnega jezika
nem{~ine in to ji je koristilo na poti v izgnanstvo, na begu domov in tudi kot partizanki, pri nenadejanem sre~anju z nem{kimi
vojaki, ki so pregledali samo dokumente, ker se je znala z njimi
pogovoriti.
neki kmet in od{la je z njim, delat na kmetijo za deklo. S seboj
je ponesla tudi kov~ek. Opravljala je vsa hi{na dela in v hlevu, le
krave molsti ji ni bilo treba, ker se je gospodinji zlagala, da mol`e
ne obvlada. »Vseeno sem bila toliko spo{tovana, da smo skupaj
jedli za isto mizo,« pove Vlasta. Doma~i sin je bil na fronti, gospodar pa vklju~en v va{ko stra`o. V ve`i na steni so visele {tiri
pu{ke. Spala je v sobi, kjer je voda v »lavorju« zmrznila pa je ni
zeblo. Le`ala je na pernici in bila pokrita s tuhno. Ob ve~erih so
se gospodinje dru`ile na vasi in tja
so povabile tudi svoje delavce – izseljence. Tam je spoznala dekle iz
Ihana in fanta z Bohinjske Bele.
^eprav so bili na varnem, preskrbljeni, je venomer tuhtala in tuhtala, kako bi pobegnila. Po~asi je
dozorela ideja, da bodo pobegnili
skupaj. Dogovorili so se, da se
bodo v nedeljo, ko so bili prosti,
odpeljali z vlakom z bli`nje postaje. Bili so brez prtljage. Dekle je
bilo starej{e in je imelo delavsko
knji`ico pri sebi, Vlasta je imela
osebni dokument in nekaj denarja za{itega pod podlogo pla{~a.
Zanesla se ja lahko tudi na znanje Skupina, ki je oktobra 1944
nem{~ine, ki ji je `e ve~krat prav ponesla zastavo na Triglav.
pri{lo. Kupili so vozne karte in se z
rednim vlakom odpeljali do Beljaka. Niso bili nikomur sumljivi, niti
pri pregledih dokumentov na vlaku. Fant ni imel nobenega dokumenta in ga je Vlasta predstavila
kot brata. Vedno so se izgovarjali,
da so bili na obisku pri svojcih v
tistem »logarju«, ki so ga zapustili
in so seveda razmere tam poznali.
Vlasta je prispela v Bohinjsko Bistrico {ele ob 23. uri. Bila je pozorna, da je ne bi opazili. Izstopila
je iz zadnjega vagona zadaj, iz prvega vagona spredaj je videla izZ leve: Tanja in Vlasta, na
stopati nem{ko patruljo. Tema jo Alja`evem stolpu plapola
je zakrila … Od doma so obvestili slovenska zastava.
brata Matev`a, ki je bil `e partizan. »Od{la sem z njim, do kurirske postaje in se tako vklju~ila
v partizanske vrste,« pove Vlasta
in {e doda: »Takrat se najbr` nisem povsem zavedala, zdaj vem
in sem prepri~ana, da sem bila
mo~no pre`eta z idejo o domovinski zavesti, ne da bi se tega dobesedno zavedala.«
Dobro se spominja dogodka, ko se je pri njih oglasil Toma` Godec, partizan prvoborec iz Bohinjske Bistrice. Po o~etovi pripovedi, je dobro vedela kdo je. Skrit ponos jo je navdajal ob tem.
Utrdilo ji je prepri~anje in narodno zavest. @e takrat je trdno
sklenila, da se okupatorjem ne bo uklonila, ne delala v njihovo
korist. »Ime V l a s t a sem dobila leta 1943 na mladinskem sestanku v gmajni "Za apnom" zaradi "konspiracije" pri ilegalnem
delu z mladino na terenu,« pove Vlasta.
Brat Matev` je bil `e leta 1943 partizan, o~e predvojni komunist
in prav gotovo so jih zaradi teh podatkov zgodaj zjutraj 10. februarja 1944 presenetili nem{ki vojaki, jih zbrali po spisku »hausliste« imenovanem in odgnali zdoma. Mame ni bilo doma, ker
je zaradi slutnje, da bodo Nemci »izselili« prebivalce in sumljive
dru`ine, `e nekaj ~asa `ivela pri svoji h~eri. »Z zbirnega mesta
pred gostilno v Bohinjski Bistrici sta me dva nem{ka vojaka, z
naperjenimi pu{kami odgnala, da sem pokazala, kje je stanovala
sestra Minka in tam smo na{li tudi mamo. Takoj je morala oditi
z nami. Mamo je nem{ki vojak porinil na tovornjak tako grdo,
da je padla in se podrsala po poledenelem podu tovornjaka do
kabine. Skupaj so nas odpeljali v izgnanstvo,« pove Vlasta. Pri
tem je zanimivo to, da so Nemci poiskali samo tiste, ki so jih
imeli na spisku. Zato sta sestri Minka in Julka ostali doma. To je
srd pri Vlasti {e pod`galo. V svoji zavesti je sklenila, da bo ob prvi
prilo`nosti pobegnila, da se tujcem ne bo pokorila, da tujcem ne
bo slu`ila …
»V gradu Gori~ane so nam pobrali vse dokumente. Meni je uspelo, da sem svojo nem{ko osebno izkaznico "kenkarto" in {e nekaj
denarja pred tem za{ila pod podlogo pla{~a. Ker je bil pla{~ se{it
iz grobih materialov, se to ni ni~ opazilo. Izgovorila sem se, da
je nimam, da je verjetno ostala doma,« pove Vlasta. Po nekaj
dnevih so jih nalo`ili na vlak, v osebne vagone, na »transport«
proti Nürenbergu. Vlasta se je vso pot ukvarjala z mislijo, kako
bi pobegnila in ~akala prilo`nost.
V Münchnu je vlak obstal na stranskem tiru. Odlo~ila se je za
pobeg, po svojem prepri~anju, ni vedela ne kod ne kam. O~e je
to verjetno zaslutil in opazil namero. Ko se je spu{~ala po stopnicah iz vagona, jo je zgrabil za pla{~ in jo potegnil nazaj na
vlak. Strogo jo je posvaril, naj ne posku{a ve~ pobegniti, ker bi
se Nemci ma{~evali njim, ki bodo ostali. Razumela je, da ima o~e
prav, da bi nastradala dru`ina in opustila je misel na pobeg. O~e
ji je dejal, da bo {e lahko posku{ala pobegniti, ko bodo prispeli
na dolo~eno mesto, v »logar«, ko bodo razporejeni po skupinah
za delo, brez tveganja, da bi svojcem povzro~ila te`ave.
Odredili so ji dol`nost »delo z
mladino na terenu«. Vsak ve~er
je obiskovala mlade po vaseh.
Namen sestankov je bil tudi Z leve: Vlasta, Miran in
obve{~anje ljudi o vojnih razme- Zofka po vojni na vrhu
rah po svetu in zbiranje informa- Triglava
V »logar« so pri{li okoli{ki kmetje po delovno silo. Izbral jo je
20
Obnova Titove vasi
cij. Poseben poudarek je bil namenjen
utrjevanju narodne zavesti in pripadnosti
partizanskemu gibanju. »Nikoli nisem nosila titovke, ker nisem bila v enoti. Imela
sem bujne lase, za potrebo v slabem vremenu pa ruto, za varnost pa {e pi{tolo za
pasom. To je bilo najbolj primerno naravi
mojega dela in slu`ilo mi je kot krinka pri
opravljanju dol`nosti, ker sem po terenu
hodila najve~krat sama,« se zdaj spominja
Vlasta.
Ko so po radiu spremljali poro~ila o bojih
za osvoboditev Beograda, je komandant
Mil~e predlagal, da bi na dan osvoboditve
skojevci na Triglavu izobesili na{o zastavo.
Vlasta je od{la na Koprivnik. Pri Tanji so
imeli skrite zastave in iz {tirih manj{ih je
do jutra nastala ena velika. »S Tanjo sva
bili tako navdu{eni, da sva {ele na javki na
Uskovnici opazili, da sva v "kiklah", prav
imenovanih hla~nih krilih,« pove Vlasta.
Vso pot je mo~no de`evalo. V eni izmed
na pol podrtih pastirskih staj na Velem polju so preno~ili. Pono~i je zapadlo precej
snega, ki jim je {e dodatno ote`il `e tako
naporno pot. Vendar jih sneg ni zadr`al,
ker je vsaka zadana naloga za partizana
pomenila ukaz. Vzpon od Kredarice na
vrh Triglava je bil {e bolj naporen. Pot ni
bila zavarovana. Sneg, ki je padel na ledeno podlago, je {e bolj ote`eval korake,
ledeno mrzel veter jim je jemal sapo, toda
bili so mladi, `eleli in hoteli so dose~i svoj
cilj in ~astno izvr{iti zadano nalogo. Ne
da se opisati prijetnih ob~utkov in ponosa, ki so ga ob~utili ob prihodu na sam
vrh Triglava. Nepozabni vriski so odmevali
v dolino … Tam je {e divjala vojna vihra,
na Alja`evem stolpu pa je 20. 10. 1944.
leta zaplapolala na{a zastava. Takrat je
bila {e partizanska, z rde~o peterokrako
zvezdo na sredini. V zado{~enje so se postavili v vrsto in jo po partizansko, ~astno
in zavestno pozdravili. S fotografij je razvidno, kako ponosno je Vlasta tedaj nosila
titovko. Po vojni se je Vlasta spet povzpela
na Triglav s prijatelji, soborci, s sinom Miranom in prijateljico Zofko, kar so tudi s
fotografijo ovekove~ili.
Kadar sonce posije, se pojavijo sence.
Tako je v na{i preteklosti tudi bilo. Tega
ni mo~ zanikati. Zgodovinska dejstva so
zgovorna … ^e kdo ho~e ali ne sprejema;
dejstvo je neizpodbitno … partizansko
gibanje je vgrajeno v temelje samostojne
Slovenije.
Za K'PR' napisal Pavel Be{ter
^lani Krajevnega odbora Zveze borcev Ob~ine @irovnica si prizadevajo za obnovo Titove vasi pod Smoku{kim vrhom. Z deli bodo pri~eli v leto{njem letu,
prenovljen pomnik preteklosti pa naj bi odprli ob spominskem dnevu ob~ine
prihodnje leto.
Titovo vas so zgradili borci 1. bataljona
Kokr{kega odreda. Enajst lesenih barak je
slu`ilo kot partizansko tabori{~e od novembra 1944 do januarja 1945, ko je bila
vas po`gana. Po vojni so na mestu, kjer je
stala vas, postavili spominsko obele`je in
sedem barak ozna~ili z lesenimi tramovi.
V `irovni{kem odboru Zveze borcev so se
odlo~ili, da svojevrsten zgodovinski spomenik, ki je do danes podlegel zobu ~asa,
obnovijo. Koordinator obnove, Ciril Dolar
- ^iro: »Nove tramove, ki bodo nakazovali Titova vas danes
barake, bomo postavili na betonske podstavke. Ena izmed barak bo imela dve steni in streho, v njej bodo razstavni panoji, ki
bodo obiskovalca seznanili z zgodbo Titove vasi.« Na~rte za novo ureditev je narisal
arhitekt Klemen Rodman, za vsebinsko predstavitev na panojih in v na~rtovani zlo`enki
bodo poskrbeli Natalija [tular, Janu{ [ivic in Tone Konobelj. Skupaj z obnovo bo poskrbljeno tudi za urejen dostop do vasi in ustrezne oznake. Vrednost del ocenjujejo na
10 000 evrov, ki jih bodo pokrili s sponzorskimi sredstvi in prora~unskimi sredstvi iz
naslova vzdr`evanja kulturnih spomenikov.
P. K.
Bili so in velja jih pomniti
Na dan zmage, 9. maja, je nehalo biti srce hrabrega, 96-letnega borca in
tovari{a Antona Lakote - Marjana. Bil je borec Kokr{kega odreda, kasneje komandant bataljona. 9. maj je Marjan resni~no nosil v srcu. Poleg te`ko pri~akovane svobode je namre~ istega dne vodil drzno akcijo, s katero so na Bledu prepre~ili nem{ki
vojski, da bi pri{la do transporta v Lescah. V svobodi je odklonil vse ponujene funkcije.
Zaposlil se je kot valjar v @elezarni Jesenice in tam zaslu`il pokoj. Bil je ~lan Sokola in
kasneje TVD Partizana. Sodeloval je pri mnogih projektih, pa naj je {lo za gradnjo cest
in vodovoda, golf igri{~a na Bledu ... Veliko se je posve~al vzgoji mladine, vsa leta je bil
tudi aktiven ~lan PGD Zabreznica.
V mesecu aprilu smo se poslovili tudi od na{e ~lanice tov. Mire Zupan in v
mesecu maju {e od na{e najstarej{e ~lanice, tov. Julke Rejc. Obe sta bili med
vojno aktivistki. Pomagali sta z zbiranjem hrane, obleke in denarja. Partizani bi ne bili
tako uspe{ni brez teh sr~nih, predanih in zavzetih aktivistk in aktivistov.
Vsem trem se zahvaljujemo za vse, kar so storili za bolj{o dru`bo. Ponosni smo, da so
bili ~lani na{e zveze in se jim hkrati zahvaljujemo za zvestobo v ZB za vrednote NOB.
Slava njihovemu spominu!
ZB za vrednote NOB @irovnica
Selo – Sela – Sele 2013
Tudi letos smo se Selani udele`ili sre~anja Selo –
Sela – Sele, ki je bilo `e 17. po vrsti. Gostitelj, vas
Selo pri Ajdovcu v ob~ini @u`emberk, je na prireditvenem prostoru turisti~ne kmetije VeSela vas na zadnjo
soboto v juniju sprejela okoli 900 udele`encev iz 29
vasi.
Sre~anja smo se Selani udele`ili v precej zmanj{anem
{tevilu, moramo pa se pohvaliti z udele`bo dveh
ob~inskih mo`, `upana g. Poga~arja in pod`upana g.
Jekovca. Sre~anje je potekalo v prijetnem in veselem
razpolo`enju, saj so se v vseh teh letih stkala mnoga
poznanstva. Veseli pa bomo, ~e se nam bo prihodnje
leto pridru`ilo ve~ mladih, saj va{~ani Selc v Sel{ki dolin obljubljajo bogato predstavitev
svoje vasi in {portno tekmovanje.
Dragica Ko{ir, predsednica VO Selo
21
[port
Poletni kolesarski namig
Poletje je tukaj, sicer letos bele`imo ve~ »ekstremnih« temperaturnih nihanj,
a to nas kolesarje ne odvrne, da ne bi zajahali svojih aluminijastih (nekateri
karbonskih) biciklov in »odpedalirali« v naravo, da po`enemo kri po telesu,
spo~ijemo du{o in aktivno pre`ivimo prosti ~as z vetrom v laseh.
Tokrat vam predlagamo kolesarski izlet
skozi dolino Zavr{nice do Svetega Petra
nad Begunjami. Pot vodi ve~inoma ob
Zavr{nici in prete`no v senci. Makadamska cesta proti Zelenici pa ni ravninska
in kljub hladnej{i klimi, bo na vzponu
vsakomur priteklo po ~elu, pa naj bo
{e tako kondicijsko pripravljen. Skratka iz doline Zavr{nice se peljete proti
Zelenici, po najbolj strmem odseku, ki
je tudi asfaltiran (pred vzponom je desno na drevesu lesen znak z napisom:
Prva prestava), pridete na razpotje, kjer
zavijete desno. Vzpona tu {e ni konec,
kar koraj`no naprej. ^e se med potjo
malo ustavite in pogledate nazaj, boste
u`ivali ob pogledu na Stol in Vrta~o. Ko
pridete na vrh (Jecol, 1085 m) ste osvojili najvi{jo to~ko, sledi samo {e spust do Sv. Petra
in naprej v Begunje. Spust je zahteven, poteka po markiranem kolovozu, je strm in na
nekaterih odsekih kamnit. Kolovoz nas pripelje do {ir{e makadamske ceste, kjer zavije-
Zavr{nica 2013
15. junija je v dolini Zavr{nice potekalo tekmovanje v gorskem kolesarstvu.
Tekma je {tela za slovenski pokal XC MLADI.
105 kolesarjev iz osmih slovenskih klubov in enega
avstrijskega je tekmovalo v
sedmih kategorijah. Glede
na starost so morali prevoziti razli~no {tevilo krogov.
Fantje in dekleta stari 16–17
let so imeli na {tartu pred seboj 6 tehni~no zahtevej{ih in
dalj{ih krogov. Najbolj{i je bil
Bla` Govekar iz Orbea Geax
Mtb Team s ~asom 49:13.
Rekreativni tekmovalci so se
pomerili v kategoriji Open v
{tirih zahtevnej{ih krogih.
Proga, speljana po tokrat suhem terenu, je bila tehni~no zahtevna, vro~ zrak pa je tekmovalcem {e pospe{eval `ejo. Tekma je minila je brez huj{ih po{kodb, kolesarje je ob
progi spodbujalo veliko {tevilo obiskovalcev, ki so poleg tekme ob~udovali tudi nove
pridobitve v rekreacijskem parku. Prireditev bo zagotovo vsem ostala v lepem spominu. Kolesarski klub KK Zavr{nica se zahvaljuje vsem sponzorjem in prostovoljcem, ki so
pomagali pri organizaciji tekme.
Uvrstitve tekmovalcev KK Zavr{nica:
2. mesto: Matej Kerec (do 9 let), 12. mesto: Gal Manojlovi~ (do 9 let), 4. mesto: Sergej
Peternel (do 13 let), 6. mesto: Alja` @nidar (do 13 let), 9. mesto: An`e Dolen{ek (do 13
let), 9. mesto: Vid ^ufer (do 17 let), 2. mesto: Grega Pre{eren (Open), 3. mesto: rok
Grilc (Open), 12. mesto: Matic Me`ek (Open)
22
mo in se dr`imo desno. Po pribli`no 500
m prispemo do Sanka{ke ko~e in ni`je do
cerkve sv. Petra. Sedaj lahko u`ivamo ob
razgledu na De`elo in na Sanka{ki ko~i si
lahko privo{~imo okrep~ilo po kon~anem
vzponu in deloma tudi spustu. Na Sv. Petru ob pravem vremenu in termiki lahko
ob~udujemo pogumne jadralne padalce,
ki imajo tu vzleti{~e in letijo na vse konce.
Po po~itku se lahko vrnete po makadamski cesti nazaj do odcepa, kjer ste pri{li s
kolovoza z Jecola, in se spustite v Krpin.
Bolj izku{eni gorski kolesarji pa se lahko
v Krpin spustite po kolovozu za cerkvico
sv. Petra. Ampak pazite na planince in
sprehajalce, ta spust je zahteven, tako
da previdno in s pametjo. Iz Krpina se po
asfaltni cesti spustimo v Begunje, mimo
Elana in po Cesarski cesti domov, proti
na{im vasem.
Do`ina celotne poti je slabih 25 km,
vi{inske razlike 630 m, za vo`njo boste
potrebovali od 2,5–3 ure. Ne pozabite
na ~elado in zadostno koli~ino vode ali
izotoni~nega napitka.
Kolesarski pozdrav!
KK Zavr{nica
Nina ^uk – kadetska
odbojkarska reprezentantka
Slovenije
Ali dobiva najbolj{a
»ka{arska« odbojkarica zadnjih let, Nika
Blagne, letos dr`avna
~lanska prvakinja z
ekipo Branik Maribor
in slovenska mladinska reprezentantka,
svojo
naslednico?
Nina ^uk, gimnazijka iz Zabreznice se
je uvrstila v kadetsko
Nina ^uk (Mladi ekipo Slovenije za
Jesenice) in Ivana
Tanaskovi} (Vital dve veliki tekmovanji
leto{njega poletja:
Ljubljana)
EYOF – European
youth olympic festival v Utrechtu na Nizozemskem in svetovno prvenstvo za kadetinje, ki bo v mestu Nakhon Ratchasima
na Tajskem.
Uvrstitev na SP je sploh prva v kateri koli
starostni kategoriji v zgodovini slovenske
`enske odbojke. Obetata se fantasti~ni
tekmi `e v predtekmovanju, Slovenija :
Brazilija in Slovenija : ZDA, s »ka{arsko«
udele`bo.
Pomemben Ninin korak proti reprezentanci je bilo 2. mesto ekipe Mladi Jesenice
[port
na leto{njem kadetskem DP in prav tako 2. mesto na 48. turnirju
mestnih mladinskih ekip v Beogradu letos maja, kjer sta Nina
^uk in Pia Bla`i~ (trenerka Tanja Bo`inovi}) zaigrali v ekipi Vital
Ljubljana (trenerka Ana Oblak). Finale tega izjemno mo~nega
turnirja pred polno dvorano [umice je bilo kljub porazu nepozabno do`ivetje (Beograd – Ljubljana 3:0). Samozavest, da lahko
uspe{no konkurira{ svetovni odbojkarski velesili, celo na njihovem terenu, je zagotovo najkoristnej{a lekcija za prihodnost.
Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali k uvrstitvi Nine ^uk
v reprezentanco Slovenije.
po letu 2011 zopet stopili na najvi{jo stopni~ko ter po`eli velik
aplavz okoli 150 gledalcev in zvestih navija~ev.
Povsem za konec je sledila {e razglasitev nagrad in priznanj
najbolj{im ekipam in posameznikom. V elitni ligi so nagrade
prejeli Matej Puk{i~ (Trim Tim) za najbolj{ega vratarja, Miha
Bremec (Bl. Dobrava) za najkoristnej{ega igralca ter Miha Brus
(Pink Panthers) za najbolj{ega strelca, v prvi ligi pa je {la lovorika najbolj{ega strelca v roke Sa{a Rajsarja (Bl. Steelers),
najkorsitnej{i igralec sezone je postal Urban Sodja (Icehwaks),
nagrado za najbolj{ega vratarja pa je prejel Erazem Rant (Outwet). Liga RIHL od leta 2010 podeljuje tudi Pokal Du{ana Bajta
za Fairplay, ki ga je letos osvojila ekipa Grizlijev.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem ekipam, sodnikom (Sa{o
Gru{kovnjak, An`e Bergant, Roland Braji~) ter svoji desni roki
Bojanu Klav`arju za ves trud, ki so ga vlo`ili v ta zahteven projekt, kakor tudi sponzorjem, ki so omogo~ili izvedbo na {e vi{jem
nivoju (Prosports d. o. o. – prodaja hokejske opreme, Pokali Niko
[keta, Zavarovalnica Merkur, Klemen Kapus s. p. – Tenis Pub).
Nenad Pilipovi~
Zaklju~ek lige RIHL – slavili Pink
Panthersi
Po 46 igralnih dneh, 169 odigranih tekmah in {tevilnih
te`avah z vremenom se je 29. 6. zaklju~ilo leto{nje tekmovanje v ligi RIHL, ki je ime nosilo po glavnem pokrovitelj podjetju ProSports. Na tekmovanju je v dveh kakovostnih ligah nastopilo 17 ekip.
Miha Bajt
Inline ekipa @irovnice osvojila
naslov dr`avnih prvakov
Igralci ekipe @irovnica so
na dr`avnem prvenstvu v
kategoriji do 11 let osvojili naslov dr`avnih prvakov. Na prvenstvu, ki je
potekalo pod okriljem Inline zveze Slovenije, se je
pomerilo 8 slovenskih in
ena hrva{ka ekipa.
@irovni{ke barve so zastopali doma~ini Marcel Kobal,
David Baloh kot napadalca
in vratar Ga{per Panjtar ter
poleg njih {e Rok Poto~ar,
Matic Török, Jan [kof, @an
Mohor~, Filip Fartek, Ju{ Dobravec in Jani Podlipnik (HD
David Baloh, Ga{per Panjtar
Jesenice), Luka Vodlan (HK
in Marcel Kobal
Slavije junior) in Tim Borse
(HDD Bleda). Ekipo je vodil trener HDD Bled Goran Risti~ - Rile
ob pomo~i tehni~nega vodje Toma`a Kobala.
Redni del tekmovanja se je odvijal enkrat tedensko od 21. aprila
do 9. junija po dvokro`nem sistemu. Po izredno izena~enih dvobojih je ekipa @irovnice osvojila odli~no 2. mesto in se s tem uvrstila v kon~nico tekmovanja , ki je potekala 15. junija v Lukovici.
V polfinalu sta se po sistemu 1 – 4 in 2 – 3 najprej pomerili ekipi
Bleda in Dom`al, kjer je slavil Bled z rezultatom 4 : 0. V drugem
polfinalnem obra~unu pa je na{a ekipa {e bolj prepri~ljivo (5
: 0) opravila z ekipo Hobby Stars, ki so jo ve~inoma zastopali
igralci HK Olimpije. V odlo~ilni finalni tekmi sta se tako spopadli
dve gorenjski ekipi. Po nekaj za~etne treme so na{i mladi igralci pokazali odli~no igro in s kon~nim rezultatom 5 : 3 osvojili
naslov dr`avnega prvaka, za kar velja pohvaliti prav vse igralce
`irovni{ke ekipe.
Stro{ke udele`be na prvenstvu so v ve~ji meri krili star{i otrok,
prispevali pa so tudi donatorji Ob~ina @irovnica, Lovski dom
Stol, Pension Török, Safari company, EMX d.o.o. Lesce in Masterplan d.o.o..
Trim Tim v akciji
Spremenjen tekmovalni sistem je letos po rednem delu le
najbolj{im {tirim mo{tvom omogo~al boj za kolajne. Od ekip
elitne lige so se med najbolj{e {tiri uvrstile ekipe Blejske Dobrave, Pink Panthersov, KR[ Radovljica ter doma~i Trim
Tim. Doma~ini so imeli kar dva svoja predstavnika tudi v prvi
ligi, a se ekipama Hudi~ev in Grizlijev `al ni uspelo prebiti med
najbolj{e {tiri, je pa to uspelo ekipam Icehawks, Outwet, Black
Steelers in Strele z Bele.
V polfinalu so imeli {e najla`je delo igralci Blejske Dobrave, ki
so v dveh tekmah brez ve~jih te`av ugnali Ose,medtem ko so
Trim Timovci ve~ kot namu~ili kasnej{e prvake iz Mo{enj, Pink
Pantherse.
Zelo izena~eno je bilo na polfinalih tekmah prve lige, kjer so ekipe odigrale dve sre~anji, napredovala pa je tista, ki je imela bolj{i
medsebojni izkupi~ek dveh tekem. Icehawksi so tako odpravili
Strele z Bele, Outwet pa je bil uspe{nej{i od Black Steelersov.
28. junija so igralci Trim Tima v tekmi za tretje mesto (sre~anje
je bilo zaradi poroke vratarja KR[ja Grega Kav~i~a odigrano vnaprej) ugnali Ose (8 : 1) in zadnji dan so bile tako na sporedu
obe finalni ter tekma za 3. mesto v prvi ligi. Strele so si prigarale
bronasto medaljo, v dvoboju za 1. mesto v prvi ligi sta palice
prekri`ali ekipi Icehwaks in Outwet, slavili so Icehawksi.
Za konec je sledila poslastica ali »crème de la crème« celotne
sezone, veliki finale elitne lige med najve~jima rivaloma v zadnjih
treh letih, prvo uvr{~eno Blejsko Dobravo in drugo uvr{~enimi
Pink Panthersi. Zmage z 11 : 5 so se veselili Pink Panthersi, ki so
Klavdij Panjtar
23
[port
Karate s sr~nostjo in znanjem
Dr`avni prvaki:
Jure Pavlin, Kata, mal~ki D; Matic Panjtar, Kata, mlaj{i de~ki D;
Matija Legat, Kata, starej{i de~ki B; Sara Ravnik, Karin Pazlar,
Kata team, starej{e deklice in de~ki B; Karin Pazlar, Jiyu Ippon
Kumite, mlaj{e deklice
Drugo mesto:
Matej Dra`i~, Kata, mlaj{i de~ki D; Aleksander Jovanovi~, Kata,
mlaj{i de~ki B; Tja{ Sedminek, Kihon Ippon Kumite, mlaj{i de~ki D;
Aleksander Jovanovi~, Matija Legat, Kata team, starej{e deklice in
de~ki B
Tretje mesto:
Karin Pazlar, Kata, mlaj{e deklice B; Sara Ravnik, Jiyu Ippon Kumite, starej{e deklice B; Matija Legat, Jiyu Ippon Kumite, starej{i
de~ki B; Aleksander Jovanovi~, Jiyu Ippon Kumite, mlaj{i de~ki B;
Matic Panjtar, Kihon Ippon Kumite, mlaj{i de~ki D
Karateisti so 19. junija zaklju~ili s treningi z opravljenim izpitnim
programom za nove pasove. Trenerji so na osnovi ocenjevanja
podelili kar 8 rumenih, 7 oran`nih, 1 zelen, 1 moder, 7 rjavih in
2 ~rna pasova. V septembru se bodo vrste karatek spet strnile
in pod budnim o~esom skrbnih, strokovnih in sr~nih trenerjev
Mirsada Kova~evi~a – Mikija in Luka Bajde nadaljevale to ~udovito raziskovanje notranje skladnosti, vitalne `ivljenjske energije
in simfonije fizi~nega telesa – neverjetno zlitje miru in notranje
ti{ine v nedoumljivo transformacijo pozitivne mo~i in jasnosti
videnja. Kot vsako leto tudi leto{njo jesen prisr~no vabijo v svoje
vrste nove ~lane – mlaj{e in starej{e. Ve~ na www.karate-miki.si.
V nedeljo, 12. maja, je v Ra~ah pri Mariboru potekalo jubilejno 10. dr`avno prvenstvo v tradicionalnem karateju,
ki sta ga uspe{no organizirala lokalni klub TO-TE Ra~e in
Slovenska zveza tradicionalnega karateja. Barve Karate
kluba Mi-Ki je zastopalo 16 karatek.
Prvenstva se je udele`ilo 150 tekmovalcev iz desetih klubov. Na{i
borci so s samurajskim nastopom dokazali, da se z rednimi treningi in vztrajnostjo da dose~i odli~ne rezultate. Osvojili so 6
zlatih, 7 srebrnih in 10 bronastih medalj in pripeljali klub na
odli~no drugo mesto, tik za mo~nim doma~im klubom, kar je
najbolj{a uvrstitev doslej. Klub deluje na dveh lokacijah, Jesenice
in @irovnica, najve~ medalj pa so prinesli domov prav otroci iz
na{e ob~ine. ^estitamo vsem!
M. K., M. L.
Dan {porta, rekreacije in zabave 2013
podrobnostim nameniti ve~ pozornosti. Res se je najbolje u~iti
na napakah, a je la`je, ~e kdaj komu prisluhne{ in se nau~i{ kaj
koristnega `e iz tujih napak. Je ceneje.
Da ne bo izpadlo kot samohvala naj dodam, da so na{e delo
poleg obiskovalcev prireditve opazili tudi v [portni uniji Slovenije, ki je `e v sredo, 12. junija, prav v na{em parku organizirala
regijski posvet ~lanic (dru{tev) z Gorenjske in osrednje Slovenije.
Prisotni so si ogledali naravi prijazno urejen Rekreacijski park, ki
ga upravlja na{e dru{tvo. Predsednica ga. Leni Fafangel nas je
izpostavila kot zgled uspe{nega prostovoljnega dela in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Po posvetu je imel Upravni odbor
[US tudi sejo v prostorih doma Partizan.
V soboto, 8. junija, je bilo na prireditvenem prostoru v
Zavrhu, ali kot ga po novem imenujemo Rekreacijskem
parku Zavr{nica, spet `ivo in veselo. Lepo vreme in zanimiv program je `e dopoldne privabil skoraj tristo otrok
in odraslih, ki so izkoristili vse mo`nosti, ki jih na novo
urejeni park ponuja.
V okviru vseslovenske akcije Veter v laseh, ki jo TVD izvaja v sodelovanju s [portno unijo Slovenije, so se obiskovalci pomerili v
malem nogometu trojk in odbojki trojk na mivki. Za najmlaj{e
smo postavili velik napihljiv tobogan in manj{i poligon z ovirami
in igrami z `ogo. Vse obiskovalce smo obdarili z majicami, prvih
sto otrok tudi z li~nimi zapestnicami in razdelili 260 brezpla~nih
malic. Za senco in, ~e bi bilo potrebno, za{~ito pred kak{no ploho, smo postavili tri velike {otore. Popoldne se je mno`ica zabavala ob `ivi glasbi, dobri kulinari~ni ponudbi, ~lani Dru{tva upokojencev pa so pripravili tudi tekmo v kegljanju z nihajno kroglo.
Organizacija dogodka je bila letos na visoki ravni. Ker je bilo
istega dne napovedano tudi odprtje Rekreacijskega parka in Triatlon Karavanke, smo se {e posebej potrudili in na prizori{~u je
usklajeno delovalo 12 redarjev in nekaj smoku{kih gasilcev. Kljub
precej{njemu prometu ni pri{lo do nobene nezgode, nereda ali
slabe volje. Za pomo~ in sodelovanje se zahvaljujem `upanu
Ob~ine @irovnica, prostovoljcem TVD Partizana, gasilcem, skavtom, KK Stol in AS Zabreznica-Selo. [e kdaj, fantje!
Nekaj grenkega priokusa pa je pustilo sodelovanje z Zavodom
za turizem in kulturo, ki je pripravil triatlon. Zaradi neusklajenosti na cesti v Zavrh, je veliko vozil parkiralo od Lovskega doma
do jezera, namesto da bi jih redarji po{iljali na veliko urejeno
parkiri{~e na Poljanah. Tudi tekmovalci, ki so se vra~ali s triatlona, so precej dolgo ~akali na obljubljeno malico in negodovali pri na{i stojnici. Menim, da bi morali v prihodnje tudi takim
Samo Mekina
PO^ITNICE S PARTIZANOM
TVD Partizan med po~itnicami v Rekreacijskem parku
Zavr{nica organizira {portne tabore za otroke od 1. do 6.
razreda. Program obsega raznovrstne {portne aktivnosti, glavno vlogo bomo dodelili odbojki in nogometu. Dejavnosti, prilagojene starosti otrok, bomo izvedli z dodatno skrbjo za varnost.
Termini: 1.7.–5.7., 15.7.– 19.7., 26. 8.–30. 8. Cena tedenskega paketa: 70 EUR, poravna se prvi dan tabora.
Otroci potrebujejo ustrezno {portno opremo, vsak dan bodo
dobili malico in kosilo, pija~a bo zagotovljena ves ~as. V slabem
vremenu, bomo program izvedli v na{i {portni dvorani.
Prijave sprejemamo na zmigajmose�gmail.com teden
dni pred pri~etkom, ve~ informacij: 031 482 234 ([pela).
24
[port
Prvi Triatlon Karavanke uspel
vrhuncu rekreativnih prireditev. Prihodnje leto pridemo z dvema
ekipama.«
8. junija je v organizaciji ZTK @irovnica prvikrat potekal
Triatlon Karavanke. Udele`ilo se ga je 136 tekmovalcev,
ki so se pomerili v veslanju, kolesarjenju in teku. Prireditev so podprle tri ob~ine, pri pripravi je sodelovalo 15
razli~nih dru{tev.
Za~elo se je zjutraj v blejski Zaki, kjer so se prvi ogreli vesla~i.
22 jih je nastopilo posami~no in 33 jih je po preveslanih 5 km
predalo {tafeto kolesarjem. Ti so prevozili 14 km z Bleda skozi
Gorje v Zavr{nico, na {tart zadnje etape, od koder so se teka~i
po Rudni zagnali na Valvasor. S cilja se je dogajanje preselilo na
prireditveni prostor v Zavr{nici, kjer je bil prav ta dan odprt rekreacijski park. Utrujeni, a ve~inoma zadovoljni po premaganem
naporu, so si tudi triatlonci privo{~ili po~itek v parku in okrep~ilo
na stojnici med ~akanjem na razglasitev rezultatov.
Kot je povedala direktorica ZTK Maja Zupan, skupaj z Ivanom
Arn{kom in Klemenom Dolencem gonilna sila triatlona, je bil
poudarek prireditve na dru`enju in do`ivljanju lepot ob~in, kjer
je tekla trasa, in izrazila zadovoljstvo, da so vse tri ob~ine, @irovnica, Bled in Gorje, za pripravo uspe{no zdru`ile svoje mo~i. K
sodelovanju je brez pomi{ljanja pristopilo 15 razli~nih dru{tev, ki
so skrbela za nemoten potek triatlona na vseh lokacijah.
Med tekmovalci je bilo veliko doma~inov, nekaj Avstrijcev in
celo [panec. Sode~ po njihovih odzivih je prireditev uspela, brez
spodrsljajev pa pri tako velikem zalogaju verjetno nikoli ne gre.
Sli{ati je bilo, da bo prihodnje leto Blejsko jezero premajhno za
vse, ki bodo `eleli sodelovati na 2. triatlonu Karavanke.
Ekipa Rambo – Uro{ Mirjani~, Nejc Justin in Luka [turm
(na sliki)
»Ko smo videli razpis, je odlo~itev takoj padla. Smo rekreativci,
radi te~emo, kolesarimo, pa doma~a prireditev je – to je potrebno podpreti. Organizacija je bila dobra, tudi zdajle, na koncu, je
razpolo`enje prijetno. Proga je bila razgibana, zanimiva, bilo je
kar vro~e. Drugo leto pridemo spet.«
Ivan Andres Arn{ek, pobudnik triatlona (v dru`bi Maje Zupan)
»O triatlonu smo razmi{ljali `e nekaj
let in v ZTK naleteli na posluh za izvedbo. Ideja je vsekakor padla na plodna
tla, upam da jo bomo uspe{no zalivali,
da bo triatlon postal tradicionalen. V
Sloveniji so podobni triatloni {e trije,
velenjski, bohinjski in celjski. Na{a trasa je srednje zahtevna, primerna za
rekreativce, ki jih je danes tu veliko.
Vesel sem tudi sodelovanja vseh teh dru{tev, celo iz Bohinja so
prisko~ili na pomo~. Mislim, da je opravljeno veliko delo, ki ga
bomo vsekakor nadaljevali.«
Ekipa USA – Alenka
Koro{ec - Jan, Ur{a Arn{ek,
Sa{a Robi~
»Za sodelovanje smo se
odlo~ile iz heca, potem je
pri{la realnost . Pripravljale
smo se tri tedne. Zahtevnost
proge je ravno prava za rekreativce na{ega kova. ^e
ima{ voljo in malo potrenira{, se vse da. Prihodnje leto
se triatlona seveda zopet
udele`imo.«
Rezultati:
Mo{ki posamezno:
1. Jure Kukovi~ (1:29:15)
2. Ale{ Udovi~ (1:29:15)
3. Jure ^eba{ek (1:31:30)
@enske posamezno:
1. Ne`a Osovnikar (1:55:06)
2. Mateja Vertelj (2:01:41)
Ekipa Medium – @iga Blatnik, Primo` Ravnihar in Nejc
Ravnihar (na sliki)
»Triatlona smo se udele`ili zaradi lokalne pripadnosti in {portne
usmeritve na{ega podjetja. Rezultat ni bil tako pomemben kot
na{ u`itek sodelovati. Proga je bila enkratna in organizacija na
Prvouvr{~eni med posamezniki Jure Kukovi~ in drugi
Ale{ Udovi~. O zmagovalcu je
odlo~il fotofini{.
25
Trojke:
1. C
CN Green Extreme Sport
(1:17:51)
2. PGD Smoku~ (1:19:55)
3. L ast minute varjanta
(1:23:32)
Polona Kus,
foto Triatlon Mario Šolar
Kri`anka
SESTAVIL:
BOŠTJAN
OVSENEK
BESEDNA
UGANKA, DOKTORSKI
PREMENASLOV
TANKA
DOBA
LINDSEY
VONN
BEZGOV
LES
IZDELOVALEC
VRVI,
VRVAR
IR. PEVKA,
ZMAGOSLAB
VALKA
UČENEC,
EVROSONGA CVEKAR
LETA 1970
AFRIŠKA
VOLOVSKA
ANTILOPA
ZIMSKOŠPORTNO
LETOVIŠČE
V ŠVICI
(SV.POKAL)
SKANDINAVSKI
NAROD
LUKA V
SEVERNEM
IZRAELU
PENTLJA
PRI
PLETENJU
GREGG
TOLAND
JURE
ZDOVC
KELIH S
KRISTUSOVO KRVJO
PREBIVALEC
KAPELE
SL. SKLADATELJ
(UROŠ)
ZBIRKA
STVAR,
PREDMET
ROBERT
ALTMAN
HRKAJOČE
OGLAŠANJE
TURISTIČNA
OBALA V
ŠPANSKI
ANDALUZIJI
ODSEKAN, ODLOMLJEN ROKOVSKI
PODOLGOVAT KOS
PEVEC ALI
LESA, IVER
GLASBENIK
ORGAN
VIDA
NEKD. AM.
TENISAČICA
(MARY)
ČAPKOVA
DRAMA
TANOS,
POLET
TRENJE,
FRIKCIJA
MOŠKI
ŠPORTNI
PLAŠČ
TOKIJSKO
LETALIŠČE
PLOČNIK
SL. IGRALKA
FURLAN
BRITANSKI
KOMIK
(ROWAN)
DEL ROČAJA
PRI MEČU,
KI ŠČITI
ROKO
JUDOVSKI
KRALJ
SINJSKA
VITEŠKA
IGRA
REKA SKOZI
BERN
KRITINA
IZ CEMENTA
IN AZBESTA
ZUNANJA,
TRŠA
PLAST
KRUHA
NAŠA
OPERNA
PEVKA
BRATUŽKACJAN
12. IN 6.
ČRKA
ABECEDE
STAR
SLOVAN
KRAJAN
CELJA
ANGLOAM.
POVRŠINSKA MERA
KARTOTEČNI LISTIČ
EKSOTIČNA
ŽIVAL ALI
RASTLINA
ŠPANSKI
TENORIST
CARRERAS
AMERIŠKI
PEVEC
REED
DRŽAVNA
BLAGAJNA
NALEPKA
IRANSKA
PROVINCA Z
GL. MESTOM
ŠIRAZ
EDO
VERDONIK
IGRA NA
SREČO
SL. IGRALEC
TREFALT
(“VESNA”)
KITAJSKI
FILOZOF (ZI)
TERENSKO
VOZILO,
DŽIP
ORANŽADA
MITOLOŠKO
BIVALIŠČE
UMRLIH
ESTONEC
NEKDANJA
AMERIŠKA
TENISAČICA
(CHRIS)
KANON
RAČUNSTVO
NOVICE
SEDMA
GRŠKA
ČRKA
LANENO
PREDIVO
MARK
TWAIN
GLAVNI
ŠTEVNIK
LOJZE
LEBIČ
ARISTOTELES
(KRAJŠE)
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
ANTONIO
VIVALDI
MAČJA
DLAKA
NIKOLAJ
ERDMAN
ŽEPNA
DRŽAVICA
NA APENINSKEM
POLOTOKU
GOVORNIK
STAROGRŠKI
UČENJAK
LJUBLJANSKI ŠPORTNI
PARK
PIERCE in EVERT: nekdanji ameri{ki tenisa~ici, FARS: iranska provinca, ATKINSON: brit. komik, ROJKO: na{ skladatelj, RUR: ^apkova drama
Geslo prej{nje kri`anke:
Razgibajmo se pod Stolom
Nagrade prejmejo:
• Anton Koselj, Vrba 25
• Nata{a Fin`gar, Moste 66
• Metka Rebol, Rodine 26
Nagrade prejmete v Valvasorjevem domu.
Nagradna kri@anka
Geslo kri`anke po{ljite do 30. avgusta 2013 na naslov
Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica.
Nagrade prispeva bar Zavrh
1. nagrada: Pogostitev v baru Zavrh v vrednosti 15 evrov
2. nagrada: P
ogostitev v baru Zavrh v vrednosti 15 evrov
3. nagrada: Pogostitev v baru Zavrh v vrednosti 15 evrov
26
KOVINSKE KONSTRUKCIJE NADSTREŠKI OGRAJE
Izdelamo vam notranje in zunanje ograje iz nerjave~ega jekla.
konstrukcije
notranje
notranje ograje
ograje
ograje
nadstre�ek
balkonske ograje
Vojo Jovi~i~ s.p.
Cesta železarjev 8
4270 JESENICE
T: 04 583 57 45
F: 04 583 57 49
M: 041 637 612
info�kov.si
www.kov.si
Želite shraniti utrinke
s potovanja, počitnic,
ohraniti spomin
na prvi nasmeh,
korak, poroko,
okroglo obletnico … ?
S svojim znanjem in izku�njami sprojektiramo in izdelamo
�e tako zahtevno konstrukcijo iz razli~nih kovinskih profilov.
Izdelava foto knjig
Vi oblikujete – mi tiskamo
ali mi oblikujemo
in tiskamo
po vaših željah.
Cene že od:
20 eur za format 15x21 cm
29 eur za format 21x28 cm
39 eur za format 30x30 cm
78 eur za format 42x30 cm
od 28 pa do 120 strani.
Knjigo si oblikujte sami.
Pri nas dobite ustrezen
brezplačen program in
z lahkoto boste naredili
izdelek, kakršnega ste si
zamislili.
Počitnice
2012
www.medium.si
04 / 580 50 20 • [email protected]
www.peugeot.si
NOVI CROSSOVER
PEUGEOT 2008
Gore se znižajo, ceste razširijo, vsak ovinek je užitek: z novim peugeotom 2008 je pogled na svet popolnoma drugačen!
Sodoben in domišljen kompakten enoprostorec čaka, da ga pobliže spoznate.
Že pri pooblaščenem prodajalcu. Pokličite za preizkusno vožnjo!
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,8–5,9 l/100 km. Izpuh CO2: 98 –135 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah
CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
NOVI PEUGEOT 208
AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 66 60
AVTO PARTNER.indd 1
5/29/13 2:59 PM
LESCE:
tel: 04 531 89 34
@elezni{ka postaja 7
OKULISTI^NA AMBULANTA
JESENICE • LESCE
JESENICE:
tel: 04 586 24 16
C. Mar{ala Tita 50
Imate v kratkem obletnico, rojstni dan, poro~no slavje,
predstavitev v podjetju in bi radi pripravili odli~no pogostitev?
Restavracija “Ejga” vam z veseljem prisko~i na pomo~.
Za vas organiziramo in pripravimo pogostitev na va{i željeni lokaciji.
NOVO!
SON^NA O^ALA
Z DIOPTRIJO!