Časopisa že dolgo nisem kupila Izredna revizija v
04 07 13 20 www.zasavskitednik.si [email protected] www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 3 Kronologija stavke rudarjev RTH 2014 Pogovor: Bojan Jelen S titanom v očesu do zmage Jamatlon četrtek, 3. julij 2014 Časopisa že dolgo nisem kupila 3. julij - praznik občine Hrastnik in rudarski praznik Foto: Matjaž Kirn Izredna revizija v TET Izredna revizija in njeni rezultati v Termoelektrarni Trbovlje (TET) nosijo oznako poslovna skrivnost - strogo zaupno, zato je konkretneje ne morejo komentirat, so sporočili iz Holdinga slovenske elektrarne (HSE), večinskega lastnika trboveljske elektrarne, ki je revizijo tudi ukazal. Neuradno naj bi šlo za sum milijonskega oškodovanja družbe, ki naj bi bremenil poleg nekdanjega direktorja Marka Agreža še več zaposlenih v TET. Skopo sporočilo HSE potrjuje, da se je nadzorni svet TET seznanil s poročilom izrednega revizijskega pregleda poslovanja TE z družbo Prototip CC iz Trbovelj. Nadzorni svet je na osnovi revizijskega poročila in obrazložitev poslovodstva TET sprejel ukrepe, ki »izhajajo iz priporočil poročila in obrazložitev. Nadzorni svet je poslovodstvu naložil, da pripravi dodatne obrazložitve glede na ugotovitve iz poročila,« so še zapisali. Neuradno naj bi šlo za milijonsko oškodovanje družbe. Za domnevne nepravilnosti naj bi bila najbolj odgovorna nekdanji direktor oziroma sedanji tehnični direktor Marko Agrež ter sedanji direktor Franc Blaznek, ki je to mesto zasedel pred tremi leti. V TET je prišel z mesta pomočnika direktorja RTH. Torej družbe, ki je tudi na osnovi posebne revizije vložila odškodninske tožbe proti nekdanjim članom uprave in nadzora. TET naj bi z družbo Prototip CC, katere družbenik je bil v začetku njenega delovanja preko družbe Kalmer tudi Agrež, v zadnjih štirinajstih letih domnevno sklenila več kot 40 pogodb, vrednih več kot 3 milijone evrov za opravljanje del pri remontih in vzdrževanju, kar naj bi bilo krepko preplačano. Prototip CC po neuradnih podatkih ni edina družba, ki naj bi ji TET preplačala usluge in storitve. Karmen Štrancar Rajevec Seznam kandidatov za predčasne državnozborske volitve Prihodnjo nedeljo, 13. junija, se bodo po dobrem mesecu zopet odprla volišča, tokrat za predčasne državnozborske volitve. Na njih se bo 15 strank oz. list potegovalo za glasove volivcev in s tem vstop v parlament. Preverili smo, kateri kandidati se bodo za glasove volivcev potegovali v Zasavju. Zasavci bodo torej lahko izbirali med nekaterimi znanimi političnimi mački, bivšimi poslanci in novimi obrazi, ki si šele utirajo pot na politični parket. ZT STRANKA HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE SDS Vika Jelen Škrlep Alenka Forte Alenka Forte NSi Grega Štendler Tadeja Šuštar Grega Štendler PS Jože Velikonja Barbara Žgajner Aleš Gulič Zavezništvo AB Rasim Ahmetović Rasim Ahmetović Istok Cilenšek DL Gregor Pajić Kristijan Adamlje Kristijan Adamlje SMC Vojka Šergan Irena Grošelj Košnik Marjan Dolinšek SNS Jernej Štefanič Barbara Kočjaž Polonca Grum Verjamem Milan Gregorn Samo Koren Samo Koren DeSUS Ivan Hršak Alojz Vajdič Anica Ule Maček Združena levica Mitja Svete Luka Mesec Davorin Žnidarič SLS Marija Oven Tomaž Vresk Primož Jelševar Enakopravni deželani Atifa Hajder Atifa Hajder SD Katjuša Laznik Sebastjan Ledinek Tea Juratovec Piratska stranka Mateja Konc Zeleni Slovenije Drago Rus Ivana Gričar Daniel Hengelman »Hvala, ker je zastonj, to pa zato, ker si časopisov že dolgo nisem kupila. Moja pokojnina je namreč tako mala, da se časopisom pač moram odpovedati,.« je zapisala bralka Marija Pišek iz Trbovelj. Prijazno pismo me je ganilo. Točno o tem sem razmišljal, ko je padla ideja, da bi časopis poslali v vse zasavske domove. In prav hvaležen sem sodelavcem, ki so me podprli pri tej odločitvi. Zato sem hvaležen tudi vsem, ki so se odločili podpreti naš projekt in so pričeli plačevati nekakšno prostovoljno naročnino za časopis. O tem pišemo na zadnji strani. Koga bo volil, kdor bo seveda volil? Lahko le upamo, da bo v državnem parlamentu sedel tudi kdo iz Zasavja, ki mu bo mar za naše kraje. Vsekakor ga bomo čim večkrat vprašali, kaj je dobrega storil za zasavske kraje. Odločitev je vaša, v časopisu pa predstavljamo večino resnih kandidatov za poslance. Rudarski praznik je priložnost za pogled na letošnjo stavko rudarjev. Eden izmed neposrednih udeležencev s strani rudarjev Stanislav Rožanc je iz zapiskov pripravil kronologijo stavke, ki je bila verjetno zadnja v Rdečih revirjih. Ne pa zadnja rudarska stavka v Sloveniji. Praznuje tudi občina Hrastnik. Tokrat smo povabili k pisanju novinarja Staneta Šterbucla, ki se vozi na delo v nacionalno TV hišo v Ljubljano, da je na papir vrgel nekaj svojih misli o domačem kraju. Kar nekaj debat smo imeli v uredništvu, ali objaviti seznam najbolj uspešnih osnovnošolcev. Tudi letos so zasavski osnovnošolci odnesli precej zlatih priznanj z različnih šolskih tekmovanj. Zlata priznanja so praviloma povezana z najboljšimi v Sloveniji. Objavljamo pa tudi dobitnike srebrnih priznanj. Od odličnega do vrhunskega je včasih prav majhen korak. Prav privoščim vsem, da ga naredijo. Junij je čas različnih prireditev. Nekatere smo obiskali tudi mi. In pripravili zapise, ki vas bodo, upamo, vzpodbudili k branju. Vse več materiala prihaja v našo hišo. Veseli smo, da je tako. S tem časopis vse bolj postaja tudi vaš, ne le naš. Marko Planinc 2 ZASAVJE četrtek, 3. julij 2014 20 milijonov iz Evrope Hrastniška občina je ob občinskem prazniku predstavila pretekle in bodoče investicije. Na občini trdijo, da so uspešno izkoristili priložnosti, ki so jih ponujali razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev iz različnih skladov Evropske unije v finančni perspektivi 2007-2013, obenem pa že pripravljajo naslednje projekte. Zasavska regija je imela v teh letih samo preko Regionalnega razvojnega programa in ob upoštevanju turističnih projektov na voljo 18.598.385 €, vsaki občini je na voljo ostalo 6.040.005 €. Hrastniška občina je na razpise prijavila 10 projektov ter skupaj z RCR tudi izgradnjo podjetniškega inkubatorja ter projekt Podjetno Zasavje. Za vse projekte je bilo pridobljeno 6.031.469 €. Ostanek hrastniške kvote za napovedan končni 8. razpis je tako znašal le 8.535,96 €. V Trbovljah (282.652 €) in v Zagorju (214.597 €) je bil ta znesek občutno višji. Neizkoriščena sredstva iz vseh slovenskih regij, v skupni vrednosti približno 30 milijonov evrov, so bila osnova za 8. razpis, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno- logijo objavilo 18. aprila letos. Razpis je bil enoten za vso Slovenijo, občina Hrastnik je prijavila operacijo Urejanje mestnega jedra Hrastnik - Novi Log, s katerim bi zaključili urejanje območja od vrtca Dolinca do pešpoti proti Novemu domu. Vrednost projekta znaša 545.545 €, pri tem pa bi sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj lahko znašalo do 380.093 €. Rezultatov razpisa še ni. Trije projekti zaključeni avgusta V teku sta še dva projekta, ki se delno financirata iz Regionalnega razvojnega programa. Za projekt urejanja mestnega jedra na območju Log Montigny je bil izbran izvajalec AGM Nemec d.o.o. Laško, vrednost pogodbe znaša 959.725 € z DDV, rok dokončanja pa je 15. avgust. Tudi rok za Na osrednji prireditvi v počastitev občinskega praznika so podelili letošnja občinska priznanja. Za uspehe na področju gospodarskih dejavnosti je letošnji prejemnik zlatega priznanja direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič. Za uspehe na gospodarskem področju je srebrno priznanje prejela direktorica Forsteka Majda Krošlin, bronasta priznanja pa so podelili Rudiju Pušniku, Ivanu Restarju in Ribiški družini Hrastnik, ki so se izkazali na področju društvenih dejavnosti. Za bronasto priznanje je denarna nagrada znašala 997 €, za srebrno 1994 € in za zlato 2493 €. Na prireditvi so podelili tudi priznanje Županovo pero. Slednjega prejmejo učenci in učenke osnovne šole, ki so se izkazali z izjemnimi tekmovalnimi dosežki na državni ravni ali pa so vsa leta šolanja končali s samimi odličnimi ocenami. Tokrat so zablesteli Barbara Haberl, Žan Bratuša in Urška Velikonja. dokončanje rekonstrukcije in energetske sanacije vrtca Dolinca, vreden 765.458 €, je 15. avgust, izvajalec pa je RUDIS d.o.o. Trbovlje. Že ob koncu lanskega leta je bila hrastniška občina uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje energetske sanacije osnovnih šol, vrtcev, zdra- Krajevni praznik praznujejo 28. junija v spomin na generalni štrajk steklarjev iz celotne nekdanje predaprilske Jugoslavije. V KS so pripravili v juniju sedmi pohod po Splavarski poti, obisk stanovalcev Doma starejših iz Hrastnika, tekmovanje v balinanju in pikadu, promenadni koncert Pevskega Društva Steklar, ribiško tekmovanje na Savi in tekmovanje v kajaku in kanuju za mlajše kategorije. Krona praznovanja je bila svečana proslava 27. junija na ploščadi pred novim domom KS. Kulturni program so pripravili Steklarska godba na pihala, Pevsko društvo Steklar Do konca junija je občina v skupni višini 20.000 € sofinancirala 19 dogodkov, posvečenih državnim praznikom in jubilejem društev ali pa je šlo za tradicionalne prireditve. Razpis je odprt skozi celotno leto. Na javnem razpisu za sofinanciranje društev, Poleg Regionalnega razvojnega programa je Občina Hrastnik v letih 2007-2013 sredstva črpala tudi iz skladov za razvoj podeželja ter za mreženje kulturnih potencialov. Občina je v šestih letih iz vseh skladov EU in iz proračuna RS pridobila več kot 20 milijonov evrov. vstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti. Za energetsko sanacijo OŠ heroja Rajka Hrastnik so pridobili 1.059.821 € sredstev iz kohezijskega sklada, razliko 739.723,23 € pa zagotavlja občinski proračun v letih 2014 in 2015. Dela naj bi bila po besedah ravnateljice šole Marine Kmet končana do konca poletnih počitnic. Stojijo cestni projekti Na področju varstva okolja je v izvajanju druga faza ureditve centra za ravnanje z odpadki na Uničnem, v katerem sodelujejo tudi druge občine, dokončana pa bo v letu 2015. V naslednjih mesecih se obeta tudi energetska sanacija javne razsvetljave, za katero je razpisna dokumentacija že pripravljena, izvajalec pa bo izbran do decembra. Nič pa se še vedno ni premaknilo v zvezi z rekonstrukcijo glavne ceste G2 Hrastnik - Radeče in regionalne ceste skozi središče Dola. Aktivnosti še niso stekle zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu, čeprav je bila cesta G2 v Državni prostorski načrt Nov dom – novo življenje Krajevna skupnost Steklarna je ena izmed večjih krajevnih skupnosti v hrastniški občini in obsega ves spodnji konec doline, sega pa tudi čez Savo na tako imenovano kranjsko stran. V njej je pet naselij in približno 1350 prebivalcev. (DPN) umeščena že leta 2012. in mažoretke. Slavnostna govornika sta bila predsednik KS Adi Zaletel in župan občine Hrastnik Miran Jerič. Poudarila sta, da sta zadovoljna, ker je novi dom KS zaživel in postal središče družbenega in družabnega življenja v KS . združenj ter neprofitnih in humanitarnih organizacij je občina za leto 2014 razdelila 34.160 €. Posebej sta bila izvršena razpisa za športna in kulturna društva. Na športnem področju so 22 društvom in Športni zvezi Hrastnik podelili 73.570 €, na Hrastniški občinski svet je na konec maja sklicani seji sprejel Razvojni program občine Hrastnik 2020+, s katerim je opredelila nadaljnji razvoj in cilje. Sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN) ni bil mogoč zaradi dolgotrajnosti postopkov pridobivanja soglasij vseh nosilcev načrtovanja. kulturnem pa je 12 ustanov in Zveza kulturnih društev prejelo 29.580 €. Sofinancirajo tudi dejavnost šestih veteranskih in domoljubnih organizacij v skupni višini 7.770 €. Za naložbe v krajevnih skupnostih Odškodninske tožbe Na okrožno sodišče je sedanje vodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) vložilo odškodninske tožbe zoper nekdanje člane vodstva in nadzornike RTH. To nalogo je na osnovi rezultatov posebne revizije vodstvu naložila Slovenska odškodninska družba – ustanovitelj, oziroma edini družbenik podjetja. Posebna revizija je pokazala na nepravilnosti poslovanja hčerinskih družb Vitales RTH, RTH Solar in v nekdanji družbi Fortuna –Pil ter pri podeljevanju sponzorskih sredstev. Gre za posle v obdobju od leta 2008 do lani, ko so v upravi Rudnika Trbovlje Hrastnik sedeli direktor Aleš Berger ter namestnik Franc Blaznek, po njegovem odhodu na mesto direktorja trboveljske termoelektrarne pa Tim Tomažin. Nadzorni svet pa je vodil Milan Žnidaršič. Za kakšno oškodovanje gre in proti koliko osebam so vložene tožbe sedanji direktor RTH Bojan Jelen še ne želi izdati. Neuradno naj bi šlo za oškodovanje v višini okrog milijona evrov. KŠR občina v letu 2014 namenja 232.000 evrov. Daleč največ denarja namenjajo za posodobitve cestnih odsekov. Uredili bodo tudi kakšno ograjo na cestah, pešpot in razsvetljavo na igrišču. David Buovski Praznik KS Dol pri Hrastniku Priznanja KS sta podelila Adi Zaletel in Joži Umek. Jožica Centrih ga je prejela za uspešno prostovoljno delo v projektu Starejši za starejše, Ribiška družina Hrastnik pa za prizadevno prostovoljno delo na področju ribištva in varovanja narave. Mile Plahuta Adi Zaletel, Jožica Centrih, Robert Sticher st. (Ribiška družina), Joži Umek. Foto: Branko Klančar Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža) Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Predsednica KS Dol Rosanda Kladnik, Urban Romih, Ani Smodiš, Olga Presker (Planika), Timotej Funkl. Foto: Branko Klančar V krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku vsako leto ob krajevnem prazniku podelijo ljudem, ki bogatijo življenje v kraju, posebna priznanja Zaslužni krajan. Letos so svečanost ob krajevnem prazniku združili s praznovanjem 30 let delovanja sekcije pletilj Planika Društva upokojencev Dol pri Hrastniku. Na proslavi 25. junija v dvorani Dolanka sta predsednica in podpredsednik KS Dol Rosanda Kladnik in Timotej Funkl podelila priznanja Zaslužni krajan sekciji pletilj Planika DU Dol, Urbanu Romihu (delo v PGD Dol), Ani Smodiš in Milki Dragar (prizadevno delo pri Planikah), ki so ji priznanje podelili naknadno. V kulturnem programu so nastopili ŽPZ Svoboda Dol, Folklorna skupina iz Trbovelj, citrarka Janja Brlec iz Sedraža in Rožejevi otroci iz Turja, prireditev je vodila Božena Tušar. MP GOSPODARSTVO četrtek, 3. julij 2014 3 Osem milijonov za Special Steklarna Hrastnik je z NLB podpisala pogodbo o financiranju naložbe v posodobitev proizvodnje embalažnega stekla v tovarni Special. Vrednost naložbe znaša 8 milijonov evrov, od tega bo 75 odstotkov sredstev kreditirala NLB, steklarna pa bo zagotovila 2 milijona evrov lastnih sredstev. Steklarna Hrastnik, ki že nekaj let posluje z dobičkom, je zaključila sanacijo družbe in začela nov razvojni cikel. Naložbe, vredne 8 milijonov evrov, se bodo v tovarni Special lotili septembra. Prenovili bodo talilno peč in montirali nove, zmogljivejše strojev za izdelavo steklenic. Po prenovi se bo življenjska doba talilne peči podaljšala za 10 let. Sočasno bodo v steklarni izvedli tudi druge izboljšave, ki jih zahteva povečanje proizvodnih kapacitet. Med posodobitvena dela bodo vključena tudi vzdrževalna dela na zaprtem krožnem sistemu voda, s čimer bodo izboljšali sistem čiščenja odpadnih vod. Iz 120 na 175 ton Steklarna bo z naložbo pridobila visoko stopnjo avtomatizacije proizvodnje in izboljšala tehnološke postop- ke, zaradi česar se bo še bolj utrdila na svetovnem vrhu proizvajalcev tehnično zelo zahtevnih steklenic. Zmogljivost proizvodnje stekla se bo iz sedanjih 120 ton povečala na 175 ton stekla na dan. »Posodobitev proizvodnje je v celoti plod znanja zaposlenih v Steklarni Hrastnik,« je ob podpisu pogodbe poudaril Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki poudarja, da so pri NLB dobili kredit po konkurenčni ceni in, da so jih bančniki pravzaprav kar sami poiskali. Očitno je, da se odnosi na trgu kreditiranja bistveno spreminjajo. »NLB aktivno spremlja in finančno podpira najbolj vitalne dele slovenskega gospodarstva, ki so kljub izjemno zahtevni situaciji doma in ostri konkurenci na tujem razvojno usmerjeni, imajo trge, prave produkte in Najboljši dobavitelj Pogodbo sta podpisala Andrej Bbožič in Blaž Brodnjak. Foto: Fanči Moljk tudi ustrezen denarni tok,« je ob podpisu kreditne pogodbe poudaril Blaž Brodnjak, član uprave NLB. »V NLB je vedno interes za sodelovanje z dobrimi družbami, kot je Steklarna Hrastnik, in veseli smo, da lahko investiramo v dobre projekte.« Kar pomeni, da za dobre družbe z dobrimi projekti, sicer zelo pogosto omenjenega kreditnega krča ni. Posodobitvena dela se bodo začela 15. septembra, prenova bo zaključena do 3. novembra 2014, ko naj bi ponovno zagnali proizvodnjo v hrastniškem Specialu. Karmen Štrancar Rajevec Steklarna Hrastnik je uspešno opravila presoje socialnega sistema po načelih SMETA (Sedex Members Ethical Trade Audit oziroma social audit) in pregled sistema vodenja kakovosti po načelih SQP (Supplier Qualification Program) za trgovinsko verigo Sainsbury’s z najvišjimi možnimi ocenami in brez pripomb. Zaradi doseženega rezultata je prejela nagrado za najboljšega dobavitelja za angleški trg za namizno steklo. V okviru posebnega skrbnega pregleda je bil opravljen temeljit pregled proizvodnje in procesov izdelave ter kakovost izdelkov. Da je nagrada upravičena, potrjuje tudi to, da hrastniško namizno steklo, ki nima dekorja, zdrži kar tri tisoč pranj v industrijskem pralnem stroju brez prask. Dekorirani izdelki pa ohranijo svežino dekorja do še pri polovičnem (1. 500) številu pranj. V okviru presoje je bila tudi preverjena skrb za zdravje in varnost zaposlenih, za požarno varnost ter za okolje, saj trgovska veriga Sainsbury’s želi in pričakuje od svojih dobaviteljev poslovanje, ki je etično in skladno z zakonodajo, sporočajo iz Steklarne Hrastnik. ZT Nov razpis Regionalni center za razvoj je sredi junija objavil nov javni poziv za vključitev v projekt Podjetno v svet podjetništva 2014 za zasavsko regijo. Poziv je namenjen brezposelnim mladim do 35 let, ki imajo vsaj šesto stopnjo izobrazbe in imajo stalno prebivališče v občinah Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje ob Savi. Deset izbranih kandidatov bo Regionalni center za razvoj predvidoma konec poletja zaposlil za obdobje štirih mesecev, v tem času pa jim bo nudil tudi podjetniško usposabljanje in razvijanje ter uresničevanje njihovih podjetniških idej. Cilj projekta je samozaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju oziroma zaposlitev pri drugem delodajalcu. Strokovna komisija bo pri izboru upoštevala izpolnjevanje pogojev ter podjetniške lastnosti, znanje in izkušnje kandidatov, poslovno idejo in njeno uresničljivost, karierne cilje in motiviranost kandidatov. Zadnji rok za oddajo vlog je jutri, 4. julija. Vloga in podrobnejše informacije so na voljo na spletni stran www. rcr-zasavje.si. ZT 4 ZASAVJE četrtek, 3. julij 2014 Kronologija stavke rudarjev RTH 2014 10. marec ob 7.45 Obvestilo Centra za obveščanje 113, zdravstvih domov Trbovlje in Hrastnik, policije Hrastnik o pričetku stavke, opis intervencijske poti. 11. marec ob 10.00 Odhod v jamo in tiskovna konferenca v jami (kompresor Vode). 11. marec ob 20.00 Obisk predsednika ZSSS Dušana Semoliča in ostalih predstavnikov sindikata. 11. marec ob 23.00 Obisk predsednice vlade Alenke Bratušek v jami, pogovor z vodstvom stavkovnega odbora. 12. marec ob 2.00 Končana pogajanja z Alenko Bratušek. 12. marec ob 11.00 Pogajanja v kompresorski postaji Vode, direktor Bojan Jelen obišče stavkajoče in predstavi rešitev stavkovnih zahtev. 12. marec ob 20.00 Zaključek pogajanj ter dogovor, da se rešitve prinesejo v jamo naslednji dan. 18. marec ob 9.00 Rudarje obišče predsednica vlade Alenke Bratušek. 18. marec ob 10.00 Sestanek stavkovnega odbora z Alenko Bratušek. 27. marec Sestanek stavkovnega odbora s predstavniki sindikata ZSSS Dušanom Semoličem, Lučko Boem in Goranom Lukićem. 10. april sestanek s Petrom Pogačarjem, direktorjem Direktorata na Ministrstvu za delo in socialne zadeve o predčasnem upokojevanju rudarjev. 15. april Sestanek predstavnikov stavkovnega odbora Antona Lisca, Stanislava Rožanca in Rasima Ahmetovića s predsednico vlade Alenko Bratušek. 16. april Sestanek poslovodstva Rudnika Velenje in stavkovnega odbora o možnostih prezaposlovanje rudarjev v Velenje. 12. maj Sestanek stavkovnega odbora s predstavniki MRS za delo družino in socialne zadeve. Knapi v kompresorski postaji Vode. Foto: Stanislav Rožanc 7. februar Sestanek presežnih delavcev RTH. 19. februar Sestanek z direktorjem RTH. Zaposleni zahtevajo plače do 25. februarja. 26. februar Zbor delavcev v moštveni čakalnici v Hrastniku in napoved opozorilne stavke. 26. februar Obvestilo o pričetku stavke je bilo poslano predsednici vlade Alenki Bratušek, pristojnemu ministru Samu Omerzelu, direktorju Bojanu Jelenu, svetu delavcev in nadzornemu odboru RTH. Stavkovne zahteve: 1.Izplačilo plače za mesec januar 2014 v celoti do 28. 2. 2014 do 14. ure. 2.Zagotoviti sredstva za odpravnine presežnih delavcev RTH d.o.o. in premije za prezaposlitve oziroma samozaposlitve presežnih delavcev. 3. marec Opozorilna stavka se je pričela ob šestih in je trajala 8 ur. 6. marec Sestanek pri tehničnem direktorju Mateju Pavčniku zaradi tehnične izvedbe stavke. 7. marec Zjutraj sestanek stavkovnega odbora, ob enih zbor delavcev v Hrastniku, ob dveh napoved stavke v jami RTH. V sporočilu je stavkovni odbor zapisal: »Kljub izvedbi 8-urne opozorilne stavke zaposlenih v družbi RTH dne 3. 3. 2014 od 6.00 ure do 14.00 ure ni bila izpolnjena niti ena od postavljenih stavkovnih zahtev. Pisne zahteve smo posredovali predsedniku RS, predsednici Vlade RS, resornemu ministru (MZIP), Samu Omerzelu, ter sindikatu dejavnosti energetike, g. Branku Sevčnikarju. Z izjemo Branka Sevčnikarja ni na obvestilo o napovedi stavke in samostojni državi Sloveniji, katera se bo nedvomno zapisala v zgodovino. Sprašujemo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, da so nas potisnili na rob. Ali je bilo to zares potrebno? Splošno stavko bomo izvedli v ponedeljek, 10. 3. 2014, s pričetkom ob 6.00 uri v jamskih prostorih družbe RTH d.o.o. Trajala bo do izpolnitve stavkovnih zahtev oziroma do preklica. Stavkovne zahteve ostajajo nespremenjene (naštete so zahteve, sprejete 26. 2., op.p.). SREČNO Predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec« Pismo so prejeli: poslovodstvo RTH, nadzorni svet RTH, svet delavcev RTH, predsednik RS, predsednica Vlade RS, minister MZIP, predsednik SDE, zaposleni na oglasnih deskah. 10. marec ob 5.00 Sestanek v upravi RTH Hrastnik z ministrom Samom Omerzelom. 10. marec ob 6.00 Zbor delavcev v moštveni prizivnici, odločitev o stavki. 10. marec ob 7.00 Odhod prve skupine v jamo RTH. Zaskrbljeni obrazi med stavko. Foto: Stanislav Rožanc 12. marec ob 22.00 Predstavitev rešitev stavkajočim v jami.č 13. marec ob 11.00 Tehnični direktor Matej Pavčnik prinese zagotovila za izpolnitev zahtev v jamo. 13. marec ob 11.00 uri Rudarji napovejo svoj odhod iz jame ter nadaljevanje pogajanj zunaj. 13. marec ob 15.00 Prihod rudarjev iz jame v Hrastnik, kjer jim pripravijo čustven sprejem. 13. marec ob 16.15 Obvestilo Centra za obveščanje 113 o koncu stavke. 18. marec ob 8.00 Zbor delavcev v Hrastniku. Tomo Mejač, Stanislav Rožanc, Alenka Bratušek in Anton Lisec po pogovorih ob dveh ponoči na upravi rudnika Hrastnik. Foto: Stanislav Rožanc 3.Preveriti možnosti prezaposlitve zaposlenih v RTH d.o.o. v okviru podjetij v lasti države. 4.Dokončna opredelitev lastnika o nadaljnjem delovanju družbe RTH d.o.o. 5.Preveriti možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih Zakona o upokojevanju (celovita rešitev). stavkovne zahteve reagiral nihče. Vodstvo Rudnika Trbovlje - Hrastnik d.o.o. se je s stavkovnim odborom sicer pogajalo, vendar ne more zagotoviti realizacije nobene od stavkovnih zahtev. Kot v preteklosti si bomo morali zasavski rudarji svoje pravice zopet izboriti s splošno stavko. Na žalost bo to prva splošna stavka rudarjev v Prihod iz jame po Barbara rovu. Foto: Stanislav Rožanc 11. maj Zasedanje vlade RS, kjer sprejmejo možnost predčasnega upokojevanja rudarjev. 12. junij Sprejetje zakona o predčasni upokojitvi zaposlenih v RTH na zasedanju slovenskega parlamenta. 16. junij Stavkovni odbor sprejme odločitev o dokončni razpustitvi. Izpolnjene so vse stavkovne zahteve. 3. julij Na dan praznika rudarjev se razpusti stavkovni odbor in se skliče tiskovna konferenca na Separaciji Trbovlje. Alenki Bratušek se podari rudarska svetilka v zahvalo za pomoč. Stanislav Rožanc ZASAVJE četrtek, 3. julij 2014 5 Čiuaua na straži Smisel življenja je ležanje na plaži … morje, prijatelji, zabava, lumparije, prve ljubezni, pa tudi kakšna solzica… kdo se ne spomni morskega letovanja. Kolonija! V zadnjih desetletjih je bila za številne Zasavčane obvezen del počitnic, danes precej bolj raznolika, vendar žal ne več tako dostopna in samoumevna. »Okrog sto hrastniških osnovnošolcev bo avgusta deset dni letovalo v Poreču,« pravi Lilijana Oplotnik z OZPM Hrastnik. Poleg čofotanja v morju se bodo kratkočasili s športnimi igrami in tekmovanji, ustvarjali bodo umetnine, se šli karaoke, ogledali si bodo Poreč in šli na izlet z ladjico. Cena letovanja znaša dobrih 408 evrov. Starši plačajo 190 evrov, brezplačno bo letovalo 20 otrok. Na letovanje bodo šli prav vsi prijavljeni otroci. Trboveljčani lahko izbirajo. DPM ponuja petdnevno letovanje na ranču Kaja in Grom in deset dnevni letovanji v Pacugu in Savudriji. Letovalo bo 80 otrok. Polna cena morskega letovanja je 395 evrov, starši bodo prispevali 235 evrov. Brezplačno bo letovalo 14 otrok. Sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek je povedala: »Letos smo morali letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prvič Izkušnja spremljevalke Zagorjanka Maja Drobne od 2008 za RK Slovenije spremlja otroke na Debelem Rtiču. »Takšno letovanje je za otroke izjemno, drugačno od resničnosti, ki jo poznajo doma. To so počitnice, ki si jih običajno ne morejo privoščiti, si jih pa tako kot vsi ostali otroci neskončno želijo. Ponavadi gre za otroke, ki še niso videli morja. Hvaležni so za vse, kar jim je tam na voljo, od hrane do igrač in možnosti, ki jih ponuja okolje,« pravi Maja. In doda: »Vsaka takšna izkušnja me napolni z neopisljivo energijo. Imaš občutek, da si res dal sebe in da so iskreni otroci neizmerno hvaležni. Delo spremljevalke je v moje življenje prineslo veliko sreče in veselja, po drugi strani pa tudi zavedanja, kaj vse ni samoumevno, pa se nam zdi, da je.« zavrniti precej otrok.« OZRK Zagorje bo otroke peljal na desetdnevno letovanje v Nerezine na Mali Lošinj. Tam bo letovalo 64 otrok, kar 25 brezplačno. Polna cena letovanja je 300 evrov. »V letošnjem letu nam je uspelo prispevek staršev oklestiti. Starši z odločbo CSD-ja bodo plačali 100 evrov, vsi ostali pa 150 evrov,« je povedala sekretarka OZRK Zagorje Štefka Suša in dodala, da letos zaradi velikega povpraševanja na letovanje ne morejo vzeti vseh otrok, ki si tega želijo. Otroci in spremljevalci Ana Lina Nučič iz Trbovelj bo jeseni zakorakala v peti razred. Petkrat je že letovala v Savudriji in seveda, šla bo tudi letos. Povedala je, da ji je najbolj všeč, kadar obiščejo stojnice in si kupi kakšno malenkost. In kaj sicer počnejo? »Ogledamo si svetilnik, kopamo se dopoldne, popoldne in zvečer, na plaži imamo igrala, zvečer pa plešemo in vrtimo glasbo.« Pri vseh organizatorjih veliko pozornosti posvetijo izboru timov, ki spremlja otroke na letovanjih. Po večini so to ljudje s pedagoško, zdravstveno, športno, družboslovno izobrazbo. V Trbovljah se morajo spremljevalci udeležiti pripravljalnega seminarja, prednost imajo dolgoletni redni prostovoljci društva. Tudi v Hrastniku imajo prednost njihovi prostovoljci. Spremljevalce izberejo na podlagi razpisa, nujen pogoj je starost vsaj 20 let. V Zagorju že nekaj sezon letovanje izvaja izkušena ekipa, v ka- teri je vsako leto kakšen nov član. V vseh občinah spremljavalci prejmejo nagrado ali žepnino, ki je odvisna od proračuna letovanja in za letos še ni določena. Financiranje Poleg staršev financirajo letovanje še donatorji in občine. Zagorska in trboveljska občina financirata okrog 40 odstotkov letovanja, iz Hrastnika nismo dobili podatka, kolikšno je občinsko financiranje. Dobrodejno primorsko podnebje še posebej koristi otrokom, ki letujejo iz zdravstvenih razlogov. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le otroci, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji ali so bili pogosteje bolni. Takšno letovanje sofinancira ZZZS. Žal se tudi na tem področju pogoji zaostrujejo in sredstva krčijo. Blagostanje prihodnjih generacij, ki bi moralo biti strateška investicija države in ne njen strošek, je tako vse bolj na plečih staršev, posameznih donatorjev in dobrodelnih organizacij. Sprejem pri županu Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta je župan Občine Trbovlje Vili Treven povabil na slavnostni sprejem najuspešnejše trboveljske srednješolce. Iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje so se slovesnosti udeležili Peter Adamič, Blažka Kolenc, Rok Požun, Tim Žlak (4. a, splošna gimnazija), Črt Dragar, Lara Hodej, Tjaša Hauptman, Glorija Kočnar, Klemen Murn, Kristina Rožanc (4. b, splošna gimnazija), Jasmina Drolc, Nika Petauer (4. e, ekonomski tehnik). Iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje pa so bili na slovesnosti Uroš Polc (elektrotehnik), Andrej Dolinšek, Jure Matko, Nejc Senčar, Tilen Skok (strojni tehniki), Domen Lanišnik, Anže Kovač (tehnika računalništva) in Enes Lukovič (pomočnik v tehnoloških procesih). ZT Polona Siter Drnovšek Parkirišča na železniški postaji Občina Zagorje ob Savi bo do jeseni uredila parkirišče na železniški postaji, za kar so prejeli tudi 287.000 evrov evropskih sredstev. Vrednost projekta je ocenjena na slabega pol milijona evrov. Ponudbe za ureditev parkirišča so oddali trije ponudniki, novomeški CGP, AGM Nemec iz Laškega in litijski Trgograd, ki je bil z 265.690 evrov visoko ponudbo tudi najugodnejši gradbinec. Vendar morajo na občini pred izborom izvajalca opraviti še ce- Maja Drobne uživa v kolonijah. Foto: Osebni arhiv lovito analizo ponudb, je pojasnil Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, tako da bodo rezultati javnega naročila znani v prihodnjih dneh. Gradnja se bo začela še ta mesec in bo trajala najpozneje do oktobra. Poleg 55 parkirnih prostorov bo parkirišče zajemalo še polnilnico za sočasno polnjenje dveh električnih vozil in pokrito kolesarnico za najmanj 19 koles, hkrati pa bodo obnovili še hodnik za pešce in uredili brežino Medije. Na vprašanje, ali bi ponudba Trgograda zadoščala za gradnjo predvidenih del, saj ponudba precej odstopa od ocenjene vrednosti projekta, je Vrtačnik odgovoril, da še ne vedo, v katerih delih razpisa so ponudniki privarčevali. Glede na to, da je bila tudi druga najbolj ugodna ponudba le za okoli 10.000 evrov višja, na občini predvidevajo, da se bo izbranemu izvajalcu ta račun izšel. SL VEČ KOT FER. HOFER. Ins_Backbox_allgemein_06-2014_215x159_ZasavTednik.indd 1 6/18/14 9:32 AM 6 TEMA četrtek, 3. julij 2014 V Hrastniku so doma srčni in delovni ljudje »Sploh se ne morem spomniti, kdaj sem prvič izvedel, da živim v Hrastniku. Nihče me o tem ni spraševal. Morda je bilo v prvi gimnaziji, ko smo se združevali dijaki iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Iz treh dolin, za katere se je kasneje izkazalo, da jih Slovenci sploh ne ločijo med seboj. Vedno znova so me spraševali, kam vlak najprej pripelje,« pravi Stane Šterbucl, urednik na TV Slovenija, ki smo ga povabili, da kot Hrastničan ob prazniku občine zapiše nekaj o tem, kako vidi občino skozi svoje oči. Utrinki iz mladih dni V mojem prvem spominu na Hrastnik, ki sega pol stoletja nazaj, je vlak, ki je vozil od železniške postaje mimo zdaj pokojnega Riklovega mosta in naprej. Otroci smo na tirnice polagali kamenčke, ki so jih pomečkala kolesa lokomotive in vagonov. Na koncu smo dobili imenitne speštranke vseh mogočih barv. Le nekaj metrov od železnice je bila skupna krušna peč. V njej se je pekel kruh za nekaj dni. To je menda bila ena od pogruntavščin, ki je med seboj sprla mnogo skrbnih gospodinj. Vrstni red peke je bil ustno dogovorjen in nikoli se ni vedelo natančno, katera gospodinja je na vrsti za peko. Drva in mule Takrat so v dolino drva, tudi za gretje krušnih peči, prinašale mule. Nekaj metrov od našega okna je bila pot, po kateri se je vil sprevod mul s sedli, na katerih so bila drva. Za otroke je bilo najbolj grozljivo, ko so morale mule odskakovati, da jih ne bi zadela drva, ki so padale z njihovih tovornih sedel, ko so mulovodci razvezali tovor. Zato pa dobro občutimo davek čistejšemu zraku. Premog je postal odveč in rudnik tudi. S tem pa tudi delovna mesta. Nekako v tem času (1962) smo v Hrastniku dobili tlakovano cesto. Cestni delavci so se šopirili na delovišču in v vozišče nabijali granitne kocke. Nekako vzvišeni so bili, strokovnjaki, bi jim rekli danes, ki so cenili svoje delo in znanje. Prišli so od drugod in ni jim bilo potrebno biti prijazen z vsakim domačinom. V tem času sem hodil v vrtec pri Rošu. Naša vzgojiteljica, tovarišica Metoda, nam je vlivala obilo ljubezni in dobre vzgoje. Čeprav moja mama ni bila zaposlena in bi bil lahko doma, me je vpisala v enega najstarejših vrtcev v Sloveniji. In mi ničkolikokrat dala denar za radirko, ki sem jo nenehno izgubljal in sem jih kupoval v knjigarni ob sedanjem muzeju. Stavbe tam ni več. A vrtca se dobro spomnim, še zlasti po tem, da je v soseščini zgorela šivalnica in so se za nekaj časa v vrtec preselile šivilje. Potem so se bolj kot s šivankami ukvarjale z nami. bili zaposleni in na železniški postaji sploh ni bilo parkirišča za vozače, ki zdaj odhajamo drugam po svoj kos kruha. To so bili tudi časi, ko naša potoka Boben in Brnica še nista bila pod strogimi nadzori vodnih inšpektorjev. Kakovost njunih voda je bila resda odvisna od dejavnosti obrtnikov in drugih, a vseeno smo v strugi delali tudi otroci. S prelaganjem kamnov se je je dalo toliko zajeziti, da se je gladina dvignila do višine, v kateri je bilo moč plavati. Bilo je zelo hladno, a mame so nas iz vode preganjale le ob dnevih, ko so pri mesarju klali živino in je po vodi tekla kri. Kolikor vem, od tega nihče ni zbolel, ribe pa so se redile. Ropotanje avtomobilov Osnovnošolska leta sem preživel na Brnici in obiskoval šolo na Dolu. Pot do nje po takrat še makadamski cesti je bila vedno zanimiva. Za šolarje ni bila nevarna. Redki avtomobili so se nas zlahka ognili. Pa tudi otroci smo se umaknili, čeprav smo z zanimanjem gledali, kaj bo priropotalo okoli ovinka in nas zavilo v oblak prahu, če Hrastnik. Foto: Matjaž Kirn Premalo parkirišč Zato je ob železniški postaji in njeni okolici vedno premalo prostora za vse, ki se dnevno vozijo na delo drugam. Veliko je tudi tistih, ki namesto Tako kot danes sta bili tudi takrat dve trgovini: zgornja in spodnja. Ampak nakupovalne navade so bile zelo drugačne. Stane Šterbucl. Foto: osebni arhiv je bilo suho, ali pa poškropilo z vodo iz mnogih cestnih lukenj, če je bilo mokro. Osnovna šola je nam je res dala osnove za kasnejše življenje. Ne morem se načuditi, zakaj imajo nekateri težave pri uporabi besede otrok v množini: pri otrocih in z otroki. Ko Bilo je zelo hladno, a mame so nas iz vode preganjale le ob dnevih, ko so pri mesarju klali živino in je po vodi tekla kri. Kolikor vem, od tega nihče ni zbolel, ribe pa so se redile. Dela dovolj Nasproti našega stanovanja v Voukovi koloniji je delala apnenca. Še vedno ne vem, kam so odšli delat delavci, ko so obrat zaprli. Iz moje mladosti se ne morem spomniti nikogar, ki bi bil nezaposlen. Vsi so nekaj delali, vsi so povalne navade so bile zelo drugačne. Enkrat na mesec smo šli kupovat tako imenovano fasngo. To je bil nakup vsega, s čimer se je dalo preživeti mesec. Nekateri so to domov odnesli je pravilo tako preprosto: c je po velikosti manjša črka od k. Najmanjši pa nikoli ne more biti zadnji v vrsti. S takšnimi preprostimi pravili, ki si jih človek zapomni za vse življenje, nas je bogatila tršica Francka. Nekaj časa nas je vodila tudi skozi osnove telesne vzgoje. Korakali smo po njenem pravilu: žlica, vilca namesto leva, desna. Menda si nekateri lažje zapomnijo, s katero roko jedo, kot pa katera roka je leva in katera desna. V tistih osmih letih je Dol temeljito spremenil svojo podobo. Tako kot danes sta bili tudi takrat dve trgovini: zgornja in spodnja. Ampak naku- v košu, kakšen je odpeljal na vozičku. A da ne bo pomote: ne gre za voziček iz današnjih supermarketov. Bil je le pomanjšana oblika velikega lojtrskega voza, ki ga je lastnik sam vlekel domov. Samo eno življenje pa toliko sprememb! Danes je drugače Ogromno je vsega, kar se je spremenilo. Večina na bolje, nekaj tudi na slabše. Na primer zrak. Dokler smo za gretje množično uporabljali domač premog, je v jasnih zimskih dneh nad krajem visela rumenkasta meglica. Menda zaradi žvepla. In potniki, ki so se z vlaki vozili mimo, so začudeno strmeli v pobočja Save, kjer so vztrajale le najbolj odporne rastline, manj odporne pa so bile požgane. Ko so plin in drugi čistejši energenti nadomestili premog, se je marsikaj spremenilo. A ker nič ne pride preko noči, se teh sprememb navajamo hitro, jih čez leta jemljemo kot samoumevne in skoraj ne opazimo več. Zato pa dobro občutimo davek čistejšemu zraku. Premog je postal odveč in rudnik tudi. S tem pa tudi delovna mesta. Kje so časi, ko je bilo v Hrastniku skoraj 3500 delovnih mest! Nekoč je v Hrastniku sijal Sijaj, v steklarni je bilo zaposlenih 1600 delavcev in več, v TKI 300, pa rudnik... Nekatera je odnesel napredek, druga slab gospodar. železnice uporabljajo kombije, vanje naložijo še svoje orodje in poiščejo delo, kjer je. Bo postal Hrastnik spalno naselje? Podatki o številu prebivalcev kažejo, da je Hrastničanov manj, kot na nas je bilo pred 20 leti. Po bogatih letih so prišla leta suhih krav in ne le posamezniki, tudi družine so se začele odseljevati. Zato se vedno znova sprašujem, bi se dalo drugače in kdo bi lahko ali moral ravnati drugače. Zasavci, in Hrastničani smo Zasavci, uspevajo v drugih okoljih, napredujejo, ali pa si samo služijo pošten kos kruha. Resda so postale razdalje med kraji zaradi sodobnih in vse hitrejših prometnih sredstev krajše, pa vendar bi bila lahko marsikatera pot drugam odveč, če bi bilo delovnih mest v Hrastniku več. Ali pa če bi v šolah znali predstaviti kot zanimive tudi tiste poklice, ki jih rabijo v Steklarni, TKI, v katerem od novih podjetij, pri obrtnikih in zasebnikih, ki včasih bolj, drugič manj uspešno kljubujejo konkurenci in se držijo nad vodo. Kriza ne more trajati v nedogled, res pa je težko opaziti, kdaj se konča. Ne bo šlo čez noč in ne za vse naenkrat, kot v tem predvolilnem času obljubljajo politiki. Hrastnik je preživel tudi težje dni, ker so v njem doma srčni in delovni ljudje. Stane Šterbucl, urednik na TV Slovenija POGOVOR četrtek, 3. julij 2014 7 Bojan Jelen, direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik Ne le bajer, tudi ribnikov bo še več! Po enajstih letih nadziranja zapiralnih del rudnika je Bojan Jelen prevzel funkcijo direktorja Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) in se takoj soočil z likvidnostnim krčem, uporom knapov in delno finančno poravnavo družbe. Ste se počutili kot grobar, ko ste prevzeli funkcijo direktorja RTH? Ne. Prišel sem z namenom, da od tega, kar je ostalo, še nekaj iztržimo. Dejstvo je, da je treba rudnik zapreti in da se je proizvodnja že zaključila ter da ostanejo samo še zapiralna dela. Sem pa tako na razgovoru na akreditacijski komisiji na Sodu kot komisiji za razvoj zasavske energetike izpostavil potencial RTH po zaprtju rudnika. To je moj moto, ne pa zgolj zapiranje rudnika. Kakšne so vaše ambicije za RTH po letu 2018? Predvsem, da izkoristimo znanje in začnemo delati na trgu, predvsem na infrastrukturnih projektih, kjer je RTH včasih občasno že delal. Sodeloval je denimo pri raziskovalnih delih za šentviški predor, lani je naredil podzemno povezavo na Medicinski fakulteti v Mariboru, izvajal je določena dela v sklopu gradnje dolenjske stečajnih poslov. Zato je uspešna potrditev programa prisilne poravnave dobra popotnica za prodajo tega dela nepremičnin. Ko ste prišli na mesto direktorja, so vam očitali, da ste izvajali nadzor nad zapiralnimi deli rudnika in da ste tudi vi morali vedeli za nepravilnosti, za izginjanje vseh milijonov… Koliko ste imeli vpogleda v poslovanje družbe? Tehnični in finančni nadzor sem izvajal 11 let, velik del tega časa sem ga tudi vodil. Nadzor se je izvajal nad porabo proračunskih sredstev za zapiralna dela RTH in ne nad celotnim poslovanjem RTH, tako da nad proizvodnim delom nismo imeli nadzora, niti nismo imeli pooblastil za to. Kar zadeva zapiralna dela, smo redno oddajali poročila, ki jih je pregledalo resorno ministrstvo in pooblaščena oseba na ministrstvu za finance, prav Dejstvo je, da je treba rudnik zapreti in da se je proizvodnja že zaključila ter da ostanejo samo še zapiralna dela. Sem pa tako na razgovoru na akreditacijski komisiji na Sodu kot komisiji za razvoj zasavske energetike izpostavil potencial RTH po zaprtju rudnika. To je moj moto, ne pa zgolj zapiranje rudnika. avtoceste in podobno. Gre torej za področje, ki je zaradi stalnih priložnosti najbolj zanimivo za nadaljevanje poslovanja družbe. Generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič je v prejšnji številki Zasavskega tednika povedal, da bi rudniške hale lahko porabili tudi za njihovo proizvodnjo. Kakšni so načrti za rudniške objekte? V sklopu izdelave načrta programa delne prisilne poravnave smo podrobno ovrednotili vse objekte. Na separaciji je na voljo objekt s tremi etažami. Osnovna etaža je najbolj zanimiva, ker je velika okoli 4000 kvadratnih metrov in je energetsko ustrezno oskrbovana. V Hrastniku imamo strojno delavnico, v kateri so mostna dvigala večjih nosilnosti, veliko skladišče, ki se bo lahko preuredilo v proizvodni obrat in garderobo ter obratne prostore rudnika. Glede na to, da so stropi v garderobi visoki, je to zelo dobrodošlo za marsikakšno dejavnost, če ne drugega, za skladiščne prostore. S prodajo teh objektov smo že pričeli in bomo z njo nadaljevali tudi prihodnje leto, saj velikih industrijskih hal zdaj ne potrebujemo več. Kakšen je interes za nakup teh objektov? Februarja smo imeli prvi razpis za prodajo opreme in nepremičnin, ampak je bilo potencialne kupce ali najemnike zaradi nelikvidnosti RTH upravičeno strah, da bi šel RTH v stečaj in bi tudi oni prešli v negotovost tako je vsa leta zapiranje rudnika spremljalo tudi računsko sodišče. V 11 letih je bila ugotovoljena le ena pomanjkljivost, nikakor ne napaka, ki smo jo tudi odpravili. Šlo je za zelo banalno zadevo, in sicer je proračunska inšpekcija ugotovila, da RTH pri prejemanju ponudb malih vrednosti ni izdajal potrdil o prevzemu ponudbe. Ali ste vedeli za vse milijone, ki so izginjali, o čemer se toliko govori? Te milijone je treba definirati. Ko nekdo vpraša, kam je izginilo 330 milijonov evrov, je treba zelo natančno povedati, kam je šel posamezni sklop teh sredstev. V skladu Bojan Jelen. Foto: MŠ je bilo kar nekaj odpravnin, medtem ko so površine res sanirane le v 60 odstotkih, ampak tudi tukaj gre za dve področji. Rekonstrukcija in ureditev poškodovane infrastrukture je v veliki meri že končana, površin nad odkopnimi polji pa zaradi posedanja ni smiselno sanirati takoj, ampak se v prvi fazi preprečuje plazenja in odvaja meteorne vode, nato pa pride na vrsto dokončna sanacija površin. Pa vseeno. Kaj pa poraba sredstev iz proizvodnega dela poslovanja RTH? Brskate kaj za nazaj? Ko sem izvajal nadzor nad zapiralnimi deli, se v to nisem mešal, ker nisem imel pooblastil. Drugo pa je bil sklep Soda za odškodninsko tožbo zoper prejšnje poslovodstvo in nadzorni svet. Odškodninsko tožbo smo vložili 20. junija, o vsebini pa ne želim govoriti, dokler je sodišče ne pregleda in posreduje naprej toženim strankam. Proti komu ste vložili odškodninske tožbe? Tudi o tem še ne bi govoril, dokler tožba ne bo potrjena. Namreč, če bo sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo bo zavrnilo in jo bomo Če nismo v finančnem krču, veliko lažje prodajamo premoženje, pridobili pa smo tudi čas za podroben pregled možnih virov za prodajo premoženja in se izognili špekulantom. z zakonom o postopnem zapiranju RTH in prestrukturiranju regije so v RTH prišla sredstva za zapiranje jam in sanacijo površin. Ta je prejel RTH, sredstva za prestrukturiranje regije pa je prejel Regionalni center za razvoj. Marsikdo tem sredstvom prišteje tudi okoli 130 milijonov evrov, ki jih je Termoelektrarna Trbovlje prejela za prednostno dispečiranje. Res je, da so vsa ta sredstva prišla v Zasavje, ampak mi smo upravljali s 170 milijoni evrov. Če jih pavšalno razdelimo na obdobje 13 let, to znaša 10 milijonov evrov letno. Poleg tega so jame skoraj v celoti zaprte, izplačano morali popraviti. Zato do takrat ne želim govoriti ne o vsebini, imenih ali zneskih. Je pa tožba sestavljena na osnovi revizije, ki jo je lani opravila revizijska hiša Deloitte. Kako je bilo v hiši, preden ste vložili tožbo? Ste čutili kakšen pritisk, so bili poskusi lobiranja? Bila so vprašanja, kdaj bo tožba vložena, nisem pa čutil kakšnega pritiska. Kakšna dela zdaj opravljate v jami? V jami se največ del odvija na zasipu tretjega odkopnega polja pod nase- ljem Limberk, kjer se s pihanim zasipom zapolnjujejo pristopni objekti do Savskega obzorja, ki bo ostal trajno odprt. Odvijajo se tudi pripravljalna dela v Frančiška polju pod Nasipi in Bukovo goro. V Hrastniku pa sledijo še zasipi okolice jaška Ojstro in odkopnega rova, ki je bil nekdanji vhod v jamo skozi gasilski dom, medtem ko so odkopna polja in ostali objekti že zapolnjeni. Vam je letošnja stavka rudarjev na nek način pomagala pri pridobivanju dodatnih sredstev, da boste lažje prebrodili to leto? Nismo dobili dodatnih štirih milijonov evrov, ampak gre za prerazporeditev dela sredstev iz leta 2018 v leto 2014. Je pa dobrodošlo, da smo dobili likvidna sredstva. Če nismo v finančnem krču, veliko lažje prodajamo premoženje, pridobili pa smo tudi V jami se največ del odvija na zasipu tretjega odkopnega polja pod naseljem Limberk, kjer se s pihanim zasipom zapolnjujejo pristopni objekti do Savskega obzorja, ki bo ostal trajno odprt. Naredili ste ribnik na Kipah. To je obstoječi umirjevalnik, ki smo ga zdaj le povečali. Takšnih umirjevalnikov rabimo kar nekaj, saj ima površina, ki še ni rekultivirana, velik delež finih frakcij, ki jih ob nalivih spira po vodotokih v mešane kolektorje in to obremenjuje čistilno napravo. Zato moramo na več mestih v Trbovljah in Hrastniku urediti takšne umirjevalnike, ker se bodo te frakcije usedle. Torej bo teh ribnikov še več. Namesto bajerja? Da. (smeh) Če je lahko umirjevalnik tudi zbirališče ljudi, zakaj ne. Največji takšen umirjevalnik bo nad jaškom Gvido, ki bo po zasnovi obsegal 7000 kvadratnih metrov. Je bajer prevelika, nepotrebna investicija? Bajer sam po sebi ni tako velika investicija, pomembna je le navezava na obstoječi kolektor. Po osnovni zasnovi naj bi se navezoval na kolektor v Šuštarjevi koloniji, kar bi pomenilo polovico manj stroškov. Tako da ureditev samega bajerja ni velik strošek. Kdaj ga torej Trboveljčani lahko pričakujejo? Pred letom 2016 najverjetneje ne. Je pa veliko odvisno od poslovanja v tem letu. čas za podroben pregled možnih virov za prodajo premoženja in se izognili špekulantom. Po drugi strani pa je stavka verjetno tudi odvrnila kakšnega investitorja v prej omenjene industrijske objekte, saj v neurejena področja ne želijo investirati. Vas kaj skrbijo leta, ki so pred vami, četudi imate za zadnja tri leta iz državne blagajne spet obljubljenih 45 milijonov evrov? Bilo bi neresno, če me ne bi skrbelo. Letos moramo namreč preživeti tudi s prodajo premoženja. Spekter je letos prodal že za dober milijon evrov stanovanj, ki so jih odkupili najemniki. Moramo pa jih do konca leta prodati še za dobra 2 milijona evrov, saj bomo takrat morali izplačati odpravnine in premije za samo, oziroma prezaposlitev. Ravno zato opravljamo dela, ki ne zahtevajo visokih stroškov. Podobno bo tudi prihodnje leto, medtem ko je v letih 2016, 2017 in 2018 za sanacijo degradiranih površin načrtovanih po 10 milijonov evrov, ampak naše in izkušnje iz drugih rudnikov v zapiranju kažejo, da ni nujno, da bodo prilivi res takšni, kot so opredeljeni v zakonu. In to me bo skrbelo, dokler teh sredstev res ne bomo tudi dobili, ne da so zgolj obljubljena. Sabina Lokar 8 POGLED ČEZ PLANKE četrtek, 3. julij 2014 V Dolini tihi Osvežitev Člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pridno vadijo, saj se nezadržno približuje premiera njihove domače predstave v Poletnem gledališču Studenec Veselica v Dolini tihi. Od 18. julija dalje se bo ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah odvijala komedija, ki vsebuje veliko petja in domače glasbe, njen avtor pa je znani slovenski igralec, scenarist, producent in režiser Roman Končar. Gre za sodobno veseloigro iz naših krajev in našega časa, ki med smehom in glasbo pove nekaj o problemih, ki nas težijo in tudi o tem, kar nas razveseljuje ter nam vrača vero v boljše življenje in boljše čase. Tako so igro opisali pri društvu. Pia Brodnik, ki v predstavi igra intelektualko, zaposleno na Ministrstvu za kulturo, sicer pa je profesorica na Akademiji za glasbo za solo petje, pravi, da je pri društvu že 14 let, odkar organizirajo poletni festival. »Ko enkrat začneš, te enostavno zasvoji in ne moreš več stran,« je povedala. Podobne izkušnje imajo tudi ostali igralci. Vsi skupaj delujejo kot velika družina. To se vidi tudi na odru. »Čeprav vse do- mače predstave potekajo čez poletje, igralci in ostali sodelujoči, ki jih ni malo, uskladimo dopuste in priprave na predstavo. Vsekakor imamo vsi radi tisto kar počnemo. Dostikrat je treba žrtvovati svoj prosti čas za delo pri gledališču. Je pa na vajah veliko smeha in prigod, včasih pa je seveda tudi težko in naporno,« pove Alojz Stražar, dolgoletni idejni vodja in režiser predstav. Gledališče v Studencu se je iz igre pod kozolcem razvilo v sodobno odprto gledališče, ki sprejme okrog 1100 gledalcev. Kapacitete so velike, vendar včasih za kakšno predstavo zmanjka prostora. To kaže na kakovostno delo, kar ceni tudi zvesta publika. Dvorana stebrov. Foto: Silvo Ramšak Nina Ojsteršek To ni oglas za hladno pijačo. Svoja vrata, pravzaprav vhod na 1530 metrih nadmorske višine, je z začetkom poletne sezone ponovno odprla Snežna jama. To je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Do nje vodi pot skozi Mozirje, mimo Ljubnega ob Savinji in naselja Struge. Od tu dalje pa še sedemnajst kilometrov severo - zahodno. Pot do jame in koče na Loki, ki je v bližini, je označena. Čeprav letos zaradi pretople zime ni novega ledu, obiskovalci za ogled, ki traja do dve uri, potrebujejo topla oblačila. Temperatura v jami se giblje od 0 do 4 stopinje Celzija. Ogled vodijo izkušeni vodniki – jamarji Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, ki tudi skrbijo za jamo. Domača gledališka predstava v Studencu iz leta 2011, Dama iz Maxima. Foto: Nina Ojsteršek Polona Siter Drnovšek Ledena dvorana. Foto: Silvo Ramšak VELIKO VEČ www.pivoincvetje.si Laško, 17.–20. julij 2014 Generalni pokrovitelj in organizator: Ujemite predprodajne cene na spletu ter v najširši prodajni mreži Moje karte in Eventim! DRUŠTVENO četrtek, 3. julij 2014 9 Z dobro voljo proti osteoporozi Zdrav duh s knapovsko tematiko »Jutri gremo pa na Krompirfest v Dornavo,« je med živahnim klepetom članic Društva za preprečevanje osteoporoze Zagorje ob Savi rekla njihova predsednica Cvetka Garantini. Pripravljale so scenarij skupaj z Marijo Čop, ki je tudi njihova članica in je imela največ idej, kako bodo na tem dogodku predstavile knapovščino in zagorsko dolino. Festivala se udeležijo skupine in obiskovalci iz celotne Slovenije in takoj je postalo jasno, da je društvo, katerega osnovni namen je boj proti osteoporozi, mnogo več kot to. Poskrbeti za zdravje pomeni poskrbeti za zdravo telo in tudi za zdravega duha. Osteoporoza je bolezen z zmanjšanjem kakovosti in količine kostnine, ki oslabi kosti tako, da se zlomijo že pri najmanjših poškodbah ali navadnih obremenitvah. Pogosti so predvsem zlomi vretenc, kolkov, zapestij in nadlahtnic. Je izrazito vezana na spol, saj je do trikrat pogostejša pri ženskah kot pri moških, največkrat pa se pojavi po 50. letu. Največ članic v društvu je prav iz najbolj ranljive populacije, tudi nekaj moških premorejo. Začetek osteoporoze je tih in neopazen, preprečimo jo lahko predvsem s preventivo. To so zdrava in uravnotežena prehrana z dovolj kalcija in dovolj beljakovin, primerna in zadostna telesna aktivnost, zadostna izpostavljenost soncu za tvorbo vitamina D in opustitev škodljivih navad kot so kajenje, prekomerno uživanje kave in alkohola. Življenje prilagodiš zmožnostim Silva Cestnik je članica društva od začetka leta 2007, bila je ena izmed soustanoviteljic. »Glede na večanje obolelosti za to boleznijo zaradi višanja starosti prebivalstva in nezdravega načina življenja, je bilo logično, da ga potrebujemo,« pove Silva. Prostore so našli na Kidričevi 11a, tam imajo tudi uradne ure vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16.30 do 17.30 ure. »Urejamo pa tudi svojo internetno stran v okviru projekta Mrest,« pove Marija Nedeljko. Večina mojih sogovornic ima diagnozo osteopenija. To nekateri zdravniki obravnavajo kot predhodnico osteoporoze, čeprav je vsi potem dejansko ne dobijo. Darinka Sušnik se je v društvo včlanila preventivno. »Izvedela sem, da so baje dobra družba in da je njihov moto dobra volja je najbolja.« Marija Ojsteršek pove, da so pri njej odkri- Nastop v Domu starejših občanov Izlake. Foto Nina Ojsteršek li začetek osteoporoze na enem vretencu: »Ko sem izvedela za to, sem se počutila grozno. Zdaj sem se s tem sprijaznila, naučila sem se živeti s tem. Prilagodiš se, da delaš tisto, kar zmoreš in lahko. V društvu so mi pri tem ogromno pomagali, saj tam najdeš ljudi s podobnimi težavami, s katerimi se lahko pogovoriš in dobiš ogromno nasvetov.« Društvo največ pozornosti posveča ravno preventivi. Tako organizirajo telovadbo, ki jo vodi fizioterapevtka Mihaela Drnovšek Praznik, pripravljajo kopalne dneve, saj je plavanje Odlični plesalci »Ime kraljice naših gora planike smo sprejele za ime naše sekcije ob 25- obletnici delovanja. Ponosno se imenujemo Pletilska sekcija Planike,« pravi kronistka sekcije Božena Tušar. Trideset let delovanja sekcije, ki deluje v okrilju Društva upokojencev Dol pri Hrastniku, so dekleta pri rosnih 70 (kakšno leto gor ali dol), obeležile s tradicionalno razstavo v telovadnici dvorane Dolanka. Tudi letos so bili obiskovalci navdušeni nad spretnostjo in razstavljenimi izdelki. Dobivajo se enkrat tedensko, si izmenjujejo izkušnje in klepetajo. V okviru pletilske sekcije že tri leta deluje tudi skupina članic, ki se ukvarjajo s klekljanjem. Članice se včasih odpravijo tudi na skupen izlet, pripravijo piknik, družijo se ob različnih življenjskih jubilejih. Rade pa obiščejo tudi razstave drugih podobnih skupin v Zasavju in drugod. Sekcijo vodi Olga Preskar, mentorica klekljaric pa je Greta Dremelj. MP Velika formacija – pionirji. Foto: arhiv PŠ Urška Zagorje Pri mladinkah in mladincih so zasavski plesalci blesteli. V kategoriji disco dance solo mladinci je Luka Kotnik dosegel in naslov državnega in pokalnega prvaka, Maks Denis Hriberšek pa je osvojil 2. mesto. Med mladinskimi pari sta Luka Kotnik in Nika Leskovar osvojila naslov državnih in pokalnih prvakov, Ema Kurent in Maks Denis Hriberšek pa sta si priplesala 8. mesto. V solo kategoriji je Nika Leskovar osvojila 7. mesto in Lora Naglav 21. mesto. Mladinci so zelo dobre uvrstitve zaokrožili še s tretjim mestom disco dance male formacije Energy. Mala skupina - mladinci. Foto: Arhiv PŠ Urška Zagorje Nina Ojsteršek Planike Plesalci Plesne šole Urška Zagorje so pod vodstvom Katarine Maček in Tanje Kucler od 24. do 26. junija preverili svoje plesno znanje, ki so si ga nabirali preteklo šolsko leto. V Novi Gorici so potekala državna prvenstva (moderni tekmovalni plesi, latinsko ameriški in standardni plesi, rock and roll,…itd.) za sezono 2013/14. Plesalci PŠ Urška Zagorje, ki združuje plesalce z območja celotnega Zasavja, so nastopali v zvrsti disco dance. Državno prvenstvo so začeli plesalci v kategoriji produkcije, kjer so se v točko Beach party združili plesalci vseh starosti in si priplesali 4. mesto, v mislih so nas popeljali na morje. v topli vodi ena najboljših vadb pri tej bolezni. Redno se družijo na pohodih v Evroparku, hoja po ravnem je zelo primerna, zadnje čase pa se kot zelo učinkovito omenja nordijsko hojo. Pripravljajo različna izobraževanja in predavanja v domačem kraju, udeležujejo se šole osteoporoze v Dolenjskih Toplicah, dnevov zdravja v Zdravilišču Laško ter drugih podobnih dogodkov. Nekajkrat letno imajo tudi izlete ali pa se udeležijo družabnih dogodkov, kot je Krompirfest. Potrebno pa je poskrbeti tudi za zdravega duha. Cvetka pravi, da je dokazano, da so ljudje, ki so aktivni v kakšnih društvih, v povprečju bolj pozitivni, optimistični, veseli, družabni. Dekleta poskrbijo za dobro voljo, to sem v njihovi družbi takoj ugotovila. V ta namen so v okviru društva ustanovile tudi animatorsko pevsko skupino Vesele sončnice ali Knapovske punce, v kateri poje 11 članic, učijo se same, pojejo po ljudsko. Prepevajo napravljene v knape, njihove žene, zraven pa imajo še Perkmandeljca. S pesmimi obujajo knapovsko in zagorsko tematiko. »Takšne pesmi je kar težko najti, saj jih ni veliko. Precej jih je napisal preminuli Nande Razboršek za skupino Zasavci,« pove Marija. »Naš namen je razveseljevati ljudi, želimo, da skupaj z nami zapojejo in zaplešejo. Ponavadi nam to kar dobro uspe,« z nasmehov povesta Slavi Zupančič in Sonja Meterc. Za sabo imajo že nekaj nastopov, tako so zapele na otvoritvi gostilne Pr’Čop, na krajevnem prazniku v Konjščici, v društvu Šent, Domu starejših občanov na Izlakah, na Skoku čez kožo. Nastopajo tudi drugje po Sloveniji in tako širijo zasavsko knapovsko tradicijo. Kamorkoli pridejo, zagotovo ne ostanejo neopazne. Med najmlajšimi, v kategoriji pionirjev, je solistka Anja Leskovar dosegla 2. mesto na DP, osvojila je tudi naslov pokalne prvakinje. Žana Grabnar je bila 5., Nana Pavšek 6. mesto, Mia Hrvačanin 15. ter Klara Sirk 17. V disco dance parih pionirjev sta Anja Leskovar in Anja Tori osvojili naslov državnih in pokalnih prvakinj. Žana Grabnar in Nives Moneta sta si priplesali 4., Pika Naglav in Klara Kovač pa 7. mesto. Najmlajši pionirji so blesteli tudi v kategoriji disco dance velike formacije, kjer so si z odličnim plesom priplesali zmago. Zadnji nastop Plesne šole Urška iz Zagorja je bila disco dance mala skupina Dive, ki si je priplesala naziv državnih prvakinj. Odlične plesalce sedaj čakajo počitnice, konec avgusta plesni kamp v Poreču, oktobra pa svetovno prvenstvo v Torinu v Italiji. Nika Leskovar Dolske pletilje so dobra družba. Foto: Branko Klančar Zavrate Članice in člani Društva invalidov Hrastnik (DI Hrastnik) so prvi poletni dan izkoristili za prijetno druženje v naravi, športne igre. krajše sprehode, petje ob harmoniki ter dišeči žara. Odpravili so se na Zavrate, ki so poznane po številnih planinskih smerokazih in brunarici Pri knapu pod Babo. JL 10 REPORTAŽA četrtek, 3. julij 2014 140 let zagorske cerkve »V cerkev vstopamo, da bi ljubili Boga, iz nje izstopamo, da bi ljubili človeka,« je je zapisal zagorski kaplan Martin Golob na zadnjo stran podobice, izdane ob praznovanju 140. obletnice posvetitve zagorske cerkve sv. Petra in Pavla. Mi, Jernej Vidmar… V nadškofijskem arhivu Ljubljana, ŽAL, Župnije, fasc. 457 (Zagorje o/S 1873 - 1919) je shranjena Listina o posvetitvi zagorske cerkve 25. oktobra l874: »Mi Jernej Vidmar, škof ljubljanski in knez leta Gospodovega 1874, dne 25. meseca oktobra, ko je bila 22. nedelja po binkoštih, v oktavi posvetitve cerkve potrjujemo, da smo posvetili v čast vsemogočnega Boga in preslavne Device Marije in vseh svetnikov župnijsko cerkev sv. Petra in Pavla v Zagorju, skupaj z velikim oltarjem v čast svetima apostoloma Petru in Pavlu, v katerega smo vložili prečastite relikvije svetih krščanskih mučenk Diodore in Eutropije. Vernikom, ki bodo obiskali to župnijsko cerkev danes, dodelimo leto dni odpustka na obletnico posvetitve, ki naj se po dobroti in avtoriteti škofa redno obhaja na tretjo nedeljo v oktobru, pa 40 dni odpustka v ustaljeni obliki Cerkve. To potrjujemo z našim lastnoročnim podpisom in vtisnjenim pečatom, ki naj ga za vedno branijo v omenjeni cerkvi. Dano v škofijskem uradu v Ljubljani, dne 3. novembra 1874. Jernej« (Zagorski zvonovi, 2005, prepisal in prevedel France M. Dolinar, op.p.). Leta 1872 so pričeli z gradnjo. Načrte je izdelal arhitekt iz Italije, menda iz Benetk, prav tako je bil iz Italije tudi stavbenik, ki je skupaj s svojimi zidarji opravil vsa zahtevna zidarska dela. Armirani betonski loki nad osrednjimi štirimi stebri, oboki in kupola pa so delo mojstrov z Dunaja. Vsa težaška dela so prostovoljno opravili zagorski farani, starejši od 14 let. Med gradnjo se je nenadoma porušil že zgrajeni levi zvonik, skupaj z njim se je porušil še del strehe. Cerkev je izdelana v romanskem slogu z dvema zvonikoma. Dolžina cerkve je 34 m, širina pa 24 m. Višina do vrha kupole je 20 m, višina do vrha strehe zvonikov pa 37 m. Zgodovino gradnje cerkve je v Zagorskih zvonovih opisal Jože Šafner. Županovo priznanje župniku Letos 25. oktobra bo minilo 140 let od posvetitve zagorske farne cerkve. Zunanjo slovesnost ob obletnici so v župniji pripravili 28. junija. Praznovanje so pričeli že 14 dni prej z orgelskim koncertom treh organistov (Simona Pelko, Uroš Kovačič, Franc Očkon), ki so se igranja na orgle – kraljico glasbil – naučili pri pokojnem zagorskem organistu Ivanu Arhu. Sledilo je srečanje zakoncev in družin z zagorskim rojakom, duhovnikom Alojzijem Snojem, srečanje mladih s predavateljem Janezom Snojem. Pater Anton Nadrah iz cisterijanske opatije Stična je blagoslovil novo sliko sv. Janeza Pavla II., ki jo je ob 140. obletnici cerkve župniji podarila mlada slikarka Nika Zupančič. Župnijski dan 29. junija se je pričel s slovesnim sprevodom - ob pritrkavanju zvonov in v spremstvu narodnih noš - duhovnikov, ki so v preteklosti delovali v Zagorju in duhovnikov, ki izhajajo iz Zagorja. Mašo je vodil arhidiakon msgr. dr. Franc Šuštar. Sodelovalo je tudi veliko laikov in domači cerkveni mešani pevski zbor z izbranimi pesmimi iz bogate zapuščine zagorskega organista Ivana Arha. Zagorski župan Matjaž Švagan je domačemu župniku Matjažu Križnarju, ki se po 14 letih vodenja župnije poslavlja od Zagorja, za vodenje župnije in vključevanje v življenje občine podelil posebno županovo priznanje. Praznovanje se je zaključilo s prijetnim družabnim srečanjem. Joža Sotenšek Štiri cerkve na griču Na mestu, kjer stoji sedanja zagorska cerkev, je bil prvotno višji grič, na katerem so že leta 1445 sezidali prvo cerkev. Ker je bila premajhna, so leta 1640 sezidali novo in leta 1786 še tretjo, večjo cerkev, okrog katere je bilo pokopališče. Leta 1871 so jo podrli, odstranili pokopališče in oporni zid okrog pokopališča ter znižali stožčasti del griča, da so pridobili dovolj velik prostor za izgradnjo sedanje, četrte cerkve in sedanji Cankarjev trg. Zagorska cerkev kraljuje nad Zagorjem. Foto: Joža Sotenšek Na kmetiji je lepo Turizem v Zasavju že nekaj časa ni več znanstveno fantastična gospodarska panoga. Delno sta za to krivi Zasavska turistična organizacija (ZaTO) in Lokalna akcijska skupina za napredek podeželja za Zasavje (LAS). Njun zadnji skupni projekt je tematska pot Na kmete v Zasavje. Vanj je vključenih dvanajst kmetij iz širšega področja Zasavja (Radeče, Dobovec, Podkum, Trbovlje, Hrastnik, Izlake, Zasavska Sveta Gora, Trojane). Na kmetijah ponujajo jabolka in izdelke iz sadja, pecivo in pekovske izdelke, zdravilne rastline in dišavnice, domač kruh, meso in mesne izdelke, čaje in zeliščne napitke, ekološko konjerejo, plemensko drobnico, mleko in mlečne izdelke, ekološko zelenjavo ter izletništvo. Tematsko pot so skušali ljudem približati z dnevom odprtih vrat v soboto, 21. junija. Na vseh kmetijah so na široko odprli vrata in povabili ljubitelje domačih dobrot. Hkrati je potekal tudi Zasavski kmečki triatlon. Andreja Doberšek Razdevšek. Foto: Milko Plahuta Okrog poldneva sem se ves radoveden znašel na kmetiji Doberšek v zaselku Kovk nad Hrastnikom, kjer so doma pecivo in pekovski izdelki. Pričakoval sem, da se bo kar trlo ljudi, pa sem se zmotil. Bilo nas je vsega skupaj peščica, če ne štejem domači- nov. Miza je obilo ponujala: sladkarije, sokovi, dišeča zelišča. Prav tako je bila odlično opremljena stojnica s promocijskim materialom. Zgovorna, nasmejana in vedno prijazna gostiteljica Andreja Doberšek Razdevšek, ki nas je pridno zalagala iz dobrotami iz njene krušne peči pravi: »Vse, kar delam, delam s srcem in veliko ljubeznijo. Rada imam ljudi in ni mi žal, da sem pred leti pustila službo in se posvetila tistemu, kar najbolj znam - peki peciva in kruha.« Da si prste oblizneš. Zategadelj je na kmetiji vse več obiska. Andreja največkrat gosti zaključene skupine ob raznih slovesnostih: porokah, rojstnih dnevih, krstih, birmah in zadnje čase tudi ob sedminah. Zelo je zadovoljna tudi s sodelovanjem z Zasavsko turistično organizacijo, zlasti s promocijo njihove kmetije in vključenostjo blagovno znamko V tri krasne. Tudi ena izmed nosilk projekta Na kmete v Zasavje Nataša Jerman Rajh Na kmetiji Doberšek na Kovku. Foto: Milko Plahuta s ponosom pove, da zelo dobro sodelujejo z vsemi turističnimi ponudniki v sklopu te poti. Pomagajo jim shoditi in tržiti njihove izdelke v okviru blagovne znamke. Prihajajo skupine iz raznih koncev Slovenije. Na obisku so bili tudi člani Združenja turističnih vodnikov in spremljevalcev Slovenije. Vsi so bili prijetno presenečeni, saj je Zasavje drugačno, kot so si ga predstavljal Vidno pomirjen sem se tudi jaz vračal domov. Vendar je v meni ves čas kljuvalo: »Zakaj kljub vsej silni propagandi in obveščenosti danes ni bilo ljudi?« Ah ja. Verjetno je kaj narobe z njimi. Milko Plahuta REPORTAŽA 11 četrtek, 3. julij 2014 Žabe v vasi še danes družijo ljudi Stiski rok, nasmehi, pogled, ki zaide med hauze. Takšen je prvi vtis, ko opazuješ ljudi, ki pridejo na srečanje Žabjevaščanov. Med hišami v stari rudarski koloniji je zapisanih ogromno spominov na otroške igre, prve sramežljive poglede, toploto skromnih domov, pomoč med sosedi. V soboto, 21. junija, je Turistično društvo Trbovlje (TDT) s pomočjo Občine Trbovlje in KS Alojz Hohkraut v Trbovljah pripravilo že 9. srečanje Žabjevaščanov. Letos so se Žabjevaščani zbrali v osrčju te rudarske kolonije na večjem dvorišču med hišami oz. hauzi, kot rečejo v pogovornem jeziku. Po besedah predsednice TDT Marije Juraja je prireditev namenjena druženju med nekdanjimi in sedanjimi prebivalci Žabje vasi. »Tudi sama se kot nekdanja Žabjevaščanka zelo rada vračam v ta del mesta in obujam spomine na brezskrbno mladost,« je še dodala Marija. Folkloristi in trebušne plesalke Marija Juraja se je ob pozdravu udeležencem spomnila na najstarejšo Žabjevaščanko Majdo Drnovšek ter z minuto molka počastila spomin na nedavno preminulega Leopolda Od- lazka, avtorja knjige Med hauzi, ki na zabaven, pa tudi bridek način opisuje utrip vsakdanjika v Žabji vasi. Udeležence prikupnega srečanja sta nagovorila tudi podžupanja občine Trbovlje Jasna Gabrič in predsednik KS Alojz Hohkraut Franci Zidar. Prireditev so popestrili Folkorna skupina iz Trbovelj, harmonikar David iz Glasbene šole Trbovlje ter trebušne plesalke. Obujanje spominov Med obiskovalci prireditve je bilo veliko takšnih, ki se je udeležijo vsako leto. Med njimi so tudi sestre Vida, Pavla in Ani, ki so skupaj povedale nekaj več o odraščanju v Žabji vasi: »Na srečanja Žabjevaščanov se vedno vračamo, saj Žabja vas predstavlja pomemben del mesta. V njem smo preživele našo mladost. Resda smo živeli skromno, pa vendar nismo nikoli čutili, da nam česa primanjkuje.« Srečanje prijateljev in znancev v Žabji vasi. Foto: Vid Šteh Cicke na Savi Folkloristi in trebušne plesalke so simbolično povezali preteklost in sedanjost. Foto: Vid Šteh O bivalnih razmerah je spregovoril Slavko: »Naše stanovanje je bilo veliko 16 kvadratov in za petčlansko družino je to predstavljajo hudo prostorsko stisko. Kljub temu je bila moja mladost lepa, saj takrat nismo imeli radia in televizije, zato smo se več časa zadrževali zunaj in se družili.« Po mnenju obiskovalke Ane je druženje predstavljalo prav posebno solidarnost med Žabjevaščani: »Resda smo se včasih skregali in zlasali, vendar je kljub temu med nami vladalo medsebojno razumevanje. Spomnim se, kako smo še kot otroci plezali po drevesih in nabirali češnje, potem pa smo jih razdelili med vse sosede.« Na vprašanje, ali se je v vseh teh letih na Žabji vasi kaj spremenilo, pa je Boris odgovoril: »Sam izgled kolonije je sicer ostal isti, le da se je malce moderniziral.« Tudi mladi Dogodka se niso udeležili zgolj pred- Branka Savičić je avgusta 2010 v diplomski nalogi Podoba Trbovelj kot turistična destinacija (Ekonomska fakulteta v Ljubljani) zapisala: »Žabja vas ima klasično kolonijsko lego – ne nahaja se v sami dolini, ampak od nje tudi ni veliko oddaljena. V koloniji je bilo 48 enojnih, pritličnih, štiristanovanjskih hiš, dve desetstanovanjski in samski dom, torej je ta kolonija nudila okrog 1000 ljudem streho nad glavo. Te hiše so bile na razoranem zemljišču, kjer so se stalno pojavljale žabje mlake in od tu tudi ime – Žabja vas.« stavniki starejše, temveč tudi mlajše generacije, med katere spada Leana, ki je prireditev obiskala prvič: »Na spletni strani Občine Trbovlje sem naletela na povabilo in se mi je zdelo super, če tudi mladi podpremo takšne dogodke. Sicer nisem odraščala v Žabji vasi, vendar imam tu taščo, ki jo večkrat obiščem in mi pripoveduje o življenju v tem delu mesta. Iz njenega pripovedovanja sem dobila občutek, da so kljub splošnemu pomanj- kanju takrat ljudje živeli bolje, saj so se več pogovarjali in družili. Pri naši generaciji je takšna komunikacija vse redkejša.« Po končanemu kulturnem program se je druženje Žabjevaščanov nadaljevalo. Nasmeh v očeh in prijazen stisk rok ob slovesu pa je obljubljal: »Prihodnje leto, če ne prej, se znova snidemo!« Vid Šteh Tri so bile. Speljane čez Savo med Hrastnikom in Radečami. Posebne gondole obešene na vrvi visoko nad reko. Služile pa so za prevoz ljudi in predmetov z enega na drugi breg. V majhni cicki, ki ni bila kaj dosti večja od nočne omarice, je bilo komaj dovolj prostora za dva človeka in nekaj prtljage. Potreben je bil pa še tretji, ki je z vrtenjem velikega kolesa, na katerega je bila napeta druga, vlečna vrv, potegnil škatlo čez vodo. S cicko so se vozili na delo in po opravkih krajani s »kranjske« na »štajersko« stran. V obratni smeri pa so se tega prevoza posluževali veči- Jože Koritnik je še uporabljal cicko. Foto: Milko Plahuta noma šolarji iz Šavne Peči in okolice, ki so obiskovali podružnično šolo v KS Podkraj. Od vseh treh dandanes deluje le še ena. In to tista zadnja v vrsti, Rotarjeva, kot ji pravijo po domače. Stoji na mestu, kjer se potok iz Škratove doline izliva v Savo, na meji med občinama Hrastnik in Radeče, na začetku poti, ki vodi na Kum. Uporabljajo jo predvsem planinci in tisti radovedneži, ki bi radi doživeli nekaj adrenalinskega. Jože Koritnik, ki stanuje nedaleč stran, pravi. »Vse cicke so vozile od Cicka – namesto savskega mostu. Foto: Milko Plahuta leta 1953 pa do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Potem pa je zaradi boljših prometnih povezav zanimanje za ta način prehoda čez reko počasi usahnilo.« V vseh letih so okoliški prebivalci za naprave zgledno skrbeli. Redno so jih vzdrževali, mazali, čistili, barvali, jih popravljali, kadar so se nanje spravili nepridip- ravi. Ni se zgodilo, bi da kdaj katera izmed Cick padla v vodo. O drugi cicki, Hribarjevi, ki naj bi povezovala oba bregova nekje pri Suhadolu, ni več sledov. Malce višje od nekdanje podkrajske šole v hudo zaraščenem grmovju nad cesto še stoji dobro ohranjen betonski podstavek s kolesom in zar- javelo nosilno vrvjo. Ta se pne nad Savo in izginja nekje v gosti podrasti nasprotnega brega. Tam nekje naj bi bila tudi cicka. Vsega niti z lučjo ne bi našel brez pomoči prijaznega domačina Ivana Kajiča. Kajič pravi, da je bilo včasih veliko prometa. Po štajerski strani je vozil avtobus med Hrastnikom in Zidanim Mostom in ljudje so tako najhitreje prišli na šiht, v trgovino, na vlak. Neverjetno, kako malo potrebno, da izgine nekaj, kar je včasih ljudi tesno povezovalo med sabo. Mogoče bodo nekoč tisto, kar je ostalo, le proglasili za tehnični spomenik. Milko Plahuta 12 KULTURA četrtek, 3. julij 2014 Festival v knjižnici »Obiskovalcem želimo približati vsebine, ki so vezane na naš kraj,« pravi direktorica Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik Mateja Planko ob Festivalu hrastniške knjižnice, ki se je odvijal med 16. in 18. junijem. »Kulturni dogodki so vsebinsko prepleteni z različnimi področji. Letos je bila rdeča nit šport, ki ima pri nas bogato tradicijo,« je dodala. Tri dni so se prepletale različne prireditve. Člani dramske skupine OŠ heroja Rajka so pripravili predstavo za predšolske otroke. Zadnje čase so zelo uspešni. Na 12. otroškem festivalu v Pionirskem domu sta bili Anica Garić in Tajda Kos izbrani med dvanajst najbolj perspektivnih igralk (600 nastopajočih). “Na odru se počutim odlično,“ je dejala Tajda, tudi Anica zelo rada igra. Na tržnici so se predstavila hrastniška in zasavska društva. Tokrat so obiskovalci izvedeli vse o osteoporozi ali diabetesu, poskušali medene in zeliščne izdelke, ocvirkovo potico, funšterc, občudovali modele brodarjev, vrste pušk, značilnosti volnenih izdelkov, slikovite čipke, turistične in prometne prospekte, gasilske naprave, Želodki so ustvarjali. Policijska konja in psi so potrpežljivo prenašali ljubeznivosti mimoidočih. Predstavile so se še Mravljice Vrtca Hrastnik, plesne skupine ŠKD Feniks Dol, MPZ Svoboda Hrastnik in Steklar Hrastnik, ŽPZ Svoboda Dol ter obe hrastniški godbi z mažoretkami. Zaključek je pripadal športu. V Hrastniku deluje več kot 20 društev, ki so Predstavniki društev na pogovoru v knjižnici. Foto: Fanči Moljk Iris Ženska vokalna skupina Iris zaključuje uspešno sezono, polno nastopov. 14. junija so se v Valvazorjevi kapeli na Medijskem gradu predstavile s koncertom Grajski večer zimzelenčkov. V goste so povabile tudi Oktet Jurij Dalmatin iz Boštajna pri Sevnici. Večer lepih slovenskih večno zelenih melodij so skupaj zaključili s skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje. Skupina Iris kot društvo deluje od leta 2005, njihova zastopnica pa je od leta 2008 Irena Hudi: »Od naših začetkov mineva petnajst let delovanja. Nastopale smo v bližnji in malo bolj oddaljeni okolici. Pele smo na porokah, otvoritvah razstav, v počastitev praznikov na občinski in krajevni ravni, na revijah pevskih zborov. Vsako leto smo prirejale samostojne koncerte in v goste vedno povabile odlične pevske pa tudi folklorne skupine, ki so obogatile večere.« Društvo je prostovoljno, dekleta druži veselje in ljubezen do petja, med njimi so se stkale pristne prijateljske vezi. Pri organizaciji koncertov vedno združijo moči in vsaka izmed njih prispeva svoj kamenček v mozaik. »Rezultat so uspešni kulturni dogodki in koncerti, ki se jih veselimo in spominjamo še dolgo potem, ko so že za nami,« pravi Hudijeva. Pri skupini se je doslej zamenjalo precej članic, leta 2013 pa se ji je uspešno pridružila nova umetniška vodja Tadeja Osredkar. Pod njenim strokovnim vodstvom so pevsko ra- ven zelo izboljšale in tega so članice še posebej vesele. »Pred dobrim letom dni sem prejela klic ene izmed pevk skorajda razpadle skupine Iris s prošnjo, da bi prevzela vodenje. Nov izziv sem z veseljem sprejela! Na prvi vaji je bila zasedba precej klavrna, pred menoj je stalo 6 pevk, jaz pa na moč prestrašena v novi vlogi. Začele smo z iskanjem novih moči. Zased- vključena v Športno zvezo Hrastnik. S predstavniki društev se je pogovarjala Ana Černuta. Po stažu so najstarejši nogometaši, ki so sredi junija praznovali 90 let obstoja. »Najprej se je NK Hrastnik imenovali Edinost, potem so prevzeli ime Rudar. Zadnji dve leti smo z novimi trenerji in upravo bistveno napredovali. Posebno selekcija U11 žanje uspehe,« je povedal Darko Šergan. Dolski rokometaši so leta 2012 praznovali 50 let igranja rokometa, društvo je nastalo leta 1982. Trenira okoli dvesto mladih, tudi iz Sedraža, Hrastnika in Rimskih Toplic. Trudijo se, da bi v članski ekipi igralo čim več domačih igralcev. »Lani bi lahko igrali v prvi državni ligi, pa smo zaredi stroškov raje ostali v 1.B SRL,« je povedal Rok Petrič. Tenis klub praznuje v tem letu 25 let obstoja. Od pomladi imajo na Štircu tečaje tenisa, vabijo tudi k igranju odbojke na mivki in k balinanju. „Štiri igrišča tenisa so bila obrnjena napačno, leta 2000 so jih obrnili v pravilno smer,“ je povedal Samo Kreže. »Leta 1990 je bilo v klubu 350 članov, lani 59, zdaj jih je že 80,“ je dodal. Košarko igrajo v Hrastniku od leta 1950. Ponašajo se z Markom Tuškom, reprezentantom Slovenije. V Hrastniku so gostili Cibono s karizmatičnim Draženom Petrovičem in All Star ekipo iz ZDA. V letu 2013/14 so imeli 70 igralcev, ekipa U15 se je uvrstila v 1 SKL. Izgubili so glavnega sponzorja, volje do dela pa ne, je povedal Uroš Godicelj. Strelsko društvo Rudnik Hrastnik je bilo ustanovljeno leta 1956, strelci na Dolu in v Steklarni so usahnili. Imajo 32 članov. „Tekmujemo v slovenski ba, v kakršni smo se predstavile na letnem koncertu, je zaživela letošnjo zimo. Imam srečo, da pred mano stoji večina notalnih žensk, ki jih tudi sicer obdaja glasba, vse ostale pa so zelo dojemljive in dobre pevke. Znajo postavljati harmonije, z vajami smo se privadile ena na drugo in mislim, da uživamo ob skupnem druženju,« pravi Tadeja Osredkar. Z veseljem sprejmejo vabila na kulturne in druge prireditve. Letošnji največji projekt, letni koncert Grajski večer zimzelenčkov, je na vseh pustil lep pečat, ki jim bo v trajen spomin. »Iriske« so bile vesele smo, da so lahko program delile s polno kapelo poslušalcev. Iris na štirinajst načinov. Foto: Arhiv skupine Iris KC Festival vedno pritegne Hrastničane. Foto: Fanči Moljk državni, dopisni in regijski ligi,“ je razložil Sebastijan Lisec. Dobre rezultate dosegajo na raznih pokalnih tekmovanjih, najboljši sta Mateja Napret in Jasmina Lisec. Tudi karate je doma v Hrastniku, pooseblja ga Bojan Pižmoht - Luc. Leta 1976 je postal prvak v borbah in katah, mojstrstvo pa je pokazal tudi v kategoriji simultanke, kjer je bil nepremagljiv med leti 1973 in 1982. Kljub letom še vedno uspešno trenira mlajše. Ob pogovoru je Barbara Haberl pokazala ob njem nekaj veščin. Fanči Moljk KLT (Kukr lhk ti) by WHITEMAN feat. GF (Grandfather) Zasavje je že od nekdaj znano po iskrenem glasbenem izražanju in trboveljska skupina KLT pri tem ne predstavlja nobene izjeme. Udarno punk rock zasedbo sestavlja pet članov: sestre Tita (vokal), Klara (vokal, ritem kitara) in Laura (vokal, solo kitara) Gajšek, Marko Lesjak – Whiteman (bobni), leta 2013 pa se jim je še pridružil Jožef Benko – GF Grandfather (bas kitara). Skupina ima za sabo več uspešnih koncertov. Prvič so se predstavili na koncertu pred Mladinskim centrom Trbovlje (MCT), kjer se jim je na odru pridružil Peter Lovšin, nato pa so nastopili še v ljubljanskem Orto Baru, Murski Soboti in na Primorskem. Aprila letos so slavili zmago na 7. glasbenem festivalu v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer so prepričali s skladbo Mc. Naked Neighbour. Posneli so skladbe za prvenec Kritichna, ki je izšel maja letos in na katerem se nahaja 11 avtorskih pesmi. Plošča je bila posneta v prostorih MCT pod budnim nadzorom Mihe Ocvirka, za izdelavo ovitka in priložene knjižice z besedili pa je poskrbela Katarina Bebar. Avtorica besedil, ki so zaščitni znak skupine, je Klara. Ta je o poslanstvu skupine povedala naslednje: »Igranje punk rocka nam predstavlja možnost izražanja svobodne volje. Poanta glasbe je, da skozi njo umetnik izraža sebe in svoje poglede na svet, ne da razmišlja samo o tem, koliko bo s svojim ustvarjanjem zaslužil. KLT smo skupina, ki skozi besedila ostro kritizira pohlep, materializem, sovraštvo do drugačnosti in vzpodbujanja neznanja.« Ostali člani menija, da so Klarina besedila resda nekoliko ostra, vendar je njihov osnovni namen vzpodbuditi poslušalca k razmišljanju in iskanju rešitev. KLT KTL, da o starem atu ne govorimo. Foto: Arhiv skupine sestavljajo posamezniki, ki se ne prepuščajo malodušju in pasivnosti, ampak skozi glasbo pozivajo ljudi h aktivnemu sodelovanju pri uvedbi družbenih sprememb. Posebnost skupine je Jožef Benko, Titin, Klarin in Laurin dedek, ki se je v družbo mladih ustvarjalcev vključil brez težav: »Super je delati z mladimi. Naučil sem se veliko novega in kljub starostnim razlikam med nami ne prihaja do sporov, saj znamo drug drugemu prisluhniti.« Tudi Marko je mnenja, da medsebojno razumevanje drži skupino pokonci: »K tej sproščenosti verjetno pomaga tudi to, da vsi ustvarjamo glasbo iz veselja in pri tem, kar počnemo, ne čutimo nekega pritiska. Poleg tega pa drug drugega dopolnjujemo. Klara napiše besedila, jaz poskrbim za ritem, Laura skrbi za solaže itd. Vse, kar ustvarimo, je plod skupnega dela.« Vid Šteh ŠPORT 13 četrtek, 3. julij 2014 S titanom v očesu do zmage Za kisovškim kolesarjem Primožem Rogličem je uspešna dirka po Sloveniji, na kateri se je podredil moštvenim ciljem. Nekdanji smučarski skakalec je maja prišel do svoje prve etapne zmage na dirkah 1. kategorije. “Celotna ekipa je, glede na trenutno pripravljenost, pokazala zadovoljive predstave,” je nastop na pred dnevi končani dirki Po Sloveniji opisal kolesar novomeške Adrie Mobil Primož Roglič. Glavna naloga Kisovčana je bilo asistiranje moštvenemu kolegu Klemnu Štimulaku, ki je na zaostanka skupno 25. na zadnji slovenski ‘pentlji’. Vsestranski tekmovalec je aprila na dirki v Istri doživel neprijeten padec, po katerem je imel zlomljeno očesno dno. Nesreči je botrovalo preveliko število kolesarjev na dirki glede Primož Roglič se s kolesarstvom ukvarja šele od leta 2012. Pred prihodom v Adrio Mobil je nastopal za Roglo in Radensko in hitro pokazal svoj talent. Gre za vsestranskega, 176 centimetrov visokega in 62 kilogramov težkega kolesarja, ki se ob etapni zmagi na dirki po Azerbajdžanu lahko pohvali še z zmagami na gorskih ciljih na dirki po Sloveniji. Letos jeseni bo dopolnil 25 let in ima najlepša leta kariere še pred seboj. koncu osvojil modro majico za najboljšega v točkovanju gorskih ciljev. “Štimulak je imel realno možnost, da postane dobitnik modre majice, tako da je bila moja naloga predvsem to, da mu pomagam. In mislim, da sem to počel dobro. S svojimi individualnimi predstavami sem zadovoljen, izpolnil sem vsa navodila,” je dejal Roglič, z osmimi minutami in pol na traso proge, v gneči jo je Zasavec hudo skupil. A poškodba ga ni dolgo ovirala. “Na poškodbo sem že skoraj pozabil, ne ovira me več. Brez kolesa sem bil le dva dni. Med operacijo so mi v očesno dno vstavili mrežico iz titana in sedaj nimam nobenih težav,” je zatrdil 24-letnik, ki je svoj največji uspeh doživel že dober mesec dni po operaciji, ko je dobil etapo Pesko v Trbovljah, Gjerek v Sevnici Člansko ekipo trboveljskih rokometašev bo v naslednji sezoni s klopi vodil 34-letni Gregor Pesko. Mladinski reprezentant Žan Gjerek bo najbrž še leto dni ostal pri prvoligaški Sevnici. Gregor Pesko bo prvič vodil člansko rokometno moštvo. Foto: RD Rudar Rokometaši Rudarja so se po koncu sezone 2013/14 razšli s trenerjem Draganom Babovićem, nadomestil ga je Gregor Pesko. Slednji ima za seboj desetletno trenersko kariero, v preteklosti je deloval tudi pri RK Zagorje, kjer je vodil mlajše rokometašice. Gre za otroka trboveljskega kluba, ki je pri Rudarju igral za vse selekcije. Mladinski reprezentant Žan Gjerek, eden nosilcev ekipe selektorja Slavka Ivezića, bo, kot kaže, še eno leto nastopal med prvoligaško konkurenco. Tudi v novi sezoni bo Trboveljčan bržkone igral v Sevnici, s katero je v pretekli sezoni, kot posojen igralec Rudarja, končal na odličnem šestem mestu v 1. NLB Leasing ligi. Osredotočen na priprave V preteklih dneh nam je na uho prišla informacija o možnosti Gjereko- na skakalnici je treba do potankosti izpiliti detajle,” meni Primož in obenem priznava, da se je lažje preživljati s kolesarstvom kot s skoki. “Lažje se je preživljati s kolesarstvom, ki je bolj množičen, globalen šport. Skoki so zelo specifični in niso tako razširjeni. Tam lahko živiš od športa le, če si član A reprezentance. Pri kolesarstvu je vse skupaj vendarle malce boljše.” vega prestopa v trebanjski Trimo, a nam je 19-letni rokometaš zatrdil, da se to ne bo zgodilo. “Najbrž bom še eno leto ostal v Sevnici, takšna je želja. O prestopih se vedno govori, toda nisem še sklenil nobenega uradnega dogovora s kakšnim drugim klubom. Trenutno sem osredotočen na reprezentančne priprave na mladinsko evropsko prvenstvo v Avstriji,” je dejal 185 centimetrov visoki desničar, ki lahko igra na vseh treh zunanjih položajih. Mladinska reprezentanca bo prvi del priprav opravila v Celju, Žan Gjerek je eden nosilcev mladinske reprezentance Slovenije. Foto: RD Rudar drugega v Slovenj Gradcu, EP pri naših severnih sosedih pa se bo začelo 24. julija. David Buovski Brez vzornika Primož Roglič v dresu najboljše slovenske kolesarske ekipe Adria Mobil. Foto: KK Adria Mobil na zahtevni preizkušnji po Azerbajdžanu, ki spada v isto kategorijo kot slovenska dirka. V letošnji sezoni ima Roglič še smele načrte. “Kmalu bomo odpotovali na dirko po Romuniji (prav tako 1. kategorija, op. a.). Tam bom najbrž ciljal na kakšno etapno zmago.” Lažje živi od kolesarstva Bivši član ekip Rogle in Radenske je bil še pred nekaj leti član slovenske skakalne reprezentance, počasi se je že prebijal med najboljše. V Planici je na letalnici leta 2007 grdo padel, kas- neje pa opustil smučarske skoke. “Skoke še spremljam, pozimi zelo podrobno, med kolesarsko sezono pa toliko, kolikor mi dopušča čas. Nisem se več videl v skokih, nisem več našel prave motivacije,” je razloge za zamenjavo športa pojasnil Roglič, ki pravi, da je trening kolesarstva bolj naporen. “Obe panogi sta zahtevni, vsak šport ima svoje značilnosti in je težak na svoj način. Vsak vrhunski športnik se mora odrekati določenim stvarem. Po fizični plati je seveda prekolesariti 200 kilometrov precej težje, kot trening smučarskih skokov, toda Roglič pravi, da nikoli ni imel vzornika med kolesarji. “Idola nimam. Nočem izpostavljati nikogar, da ga ne bodo čez nekaj mesecev dobili na dopingu (smeh, op. a.),” se je pošalil in dodal, da na treningih občasno uporablja ‘slog žuželke’, ki ga je svetu kolesarstva predstavil njegov nekaj let mlajši kolega Matej Mohorič, a da ga na dirkah ne prakticira. “Zame se ne obnese. Moral bom izumiti nekaj svojega,” je v smehu zaključil Kisovčan. Da gre za zares vsestranskega športnika potrjuje tudi dejstvo, da se je preizkusil tudi v nogometu. Kot je pojasnil, v Kisovcu skoraj ni fanta, ki ne bi vsaj nekajkrat stal na zelenici domače Svobode. Njegovi sokrajani pa so lahko ponosni na to, kako jih Primož predstavlja v svetu profesionalnega športa. David Buovski Baričeva brez EP Mlinšani po 21 letih Slovenski ženski košarkarski reprezentanci se ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Madžarskem in v Romuniji. Trboveljčanka Nika Barič je bila med boljšimi v ekipi s sončne strani Alp. Na Mlinšah se je konec junija odvil že 21. memorial Dejana Grdena, na katerem se je zbralo 32 ekip malega nogometa iz cele Slovenije. Na enem najbolje organiziranih in kvalitetnih turnirjev malega nogometa pri nas so se naslova prvič veselili domačini. Moštvo ŠD Mlinše je v finalu gladko (3:0) premagalo ljubljanski Teleteam. V tekmi za tretje mesto je bil hrastniški KMN Juventus po izvajanju kazenskih strelov boljši od trboveljske zasedbe Pizzerija Dimnik (3:2). Slovenke so v skupini s Slovaško, Poljsko in Luksemburgom dvakrat uspele ugnati ekipo iz Beneluksa, medtem ko sta bila preostali izbrani vrsti premočni za Niko Barič in soigralke. Izbranke Toma Orešnika so tako kvalifikacije za Eurobasket 2015 končale na tretjem mestu v svoji skupini, z dvema zmagama in štirimi porazi so ostale brez zaključnega turnirja. Solidna statistika Baričeva je na šestih obračunih na parketu povprečno preživela 28 minut. V tem času je povprečno dosegala 9,8 točke, 3 skoke, 1,8 podaje in skoraj dve ukradeni žogi na tekmo. Najboljšo partijo je pokazala na obračunu drugega kola, ko je Slovenija gostila Poljsko. Takrat je 19 točkam dodala še tri skoke in štiri podaje. Kljub temu so Slovenke v Kranjski Gori klonile (59:68) in s tem porazom izgubile realne možnosti za preboj na svoje prvo veliko tekmovanje. “Težko se je vrniti, ko zaostajaš že za 17 točk. Na začetku smo igrale preveč bojazljivo. Poljakinje so bile dobro pripravljene na našo igro,” je po usodnem porazu dejala Nika, ki bo tudi v naslednji sezoni igrala za moskovski Spartak. David Buovski Slavje domačinov po gladki zmagi v finalu. Foto: ŠD Mlinše Na tradicionalnem turnirju z nagradnim skladom 1000 evrov, ki se ga redno udeležujejo tudi slovenski reprezentanti v futsalu in vidnejši igralci velikega nogometa, je bil za najboljšega strelca in igralca razglašen domačin Janez Guna Močnik, najboljši vratar pa je postal njegov moštveni kolega Borut Trdin. DB Kopica medalj Zadnjega tekmovanja, ki šteje za državno prvenstvo, so se člani izlaškega karate kluba Pon Do Kwan udeležili v velikem številu in se iz Murske Sobote vrnili s šestimi naslovi državnega prvaka. Tilen Zajc se je okitil z naslovom državnega prvaka v članskih kategorijah do 74 in do 79 kilogramov, Gregor Razpotnik pa je bil najboljši med borci do 69 kg. Ana Marija Maselj je premagala vse mladinke v kategoriji do 70 kg, medtem ko je Aleksander Maselj slavil med starejšimi kadeti v kategorijah do 52 in do 57 kg. Ob tem so izlaški tekmovalci dosegli še sedem uvrstitev na stopničke. Pri najmlajših so bili uspešni Maj Bokal, Tomi Sešlar in Luka Gračner, med starejšimi kadetinjami je bila Špela Borštnar druga, Miloš Rozman pa je bil blizu vrha med člani do 69 in do 74 kg. Poleg zmage v kategoriji do 69 kg je Razpotnik osvojil še tretje mesto do 74 kg. DB 14 ZA MLADE četrtek, 3. julij 2014 Prejemniki zlatih in srebrnih priznanj v šolskem letu 2013/2014 Šole so zaprle svoja vrata in za nami je še eno uspešno šolsko leto, pred nami pa zaslužene počitnice. Tudi v tem šolskem letu so bili zasavski osnovnošolci uspešni na številnih področjih in na državnih tekmovanjih dosegali zlata in srebrna priznanja. Vseh področji je toliko, da bi uspešnim učencem lahko posvetili celotno številko Zasavskega tednika. Tokrat smo izpostavili zgolj tista tekmovanja, ki se jih učenci najbolj množično udeležujejo. Tekmovanje Srebrno priznanje Zlata kuhalnica Tekmovanje Matemček Srebrno priznanje Srebrno priznanje OŠ Ivan Cankar Trbovlje Tekmovanje v kemiji Tekmovanje v angleščini Tekmovanje v slovenščini Tekmovanje v nemščini Tekmovanje v matematiki Srebrno priznanje Srebrno priznanje Žiga Mrak Mark Zelič Srebrno priznanje Lara Prijatelj Kristiane Pistotnik Aleksander Božič Srebrno priznanje Blaž Cestnik Kaja Forte Patricija Kočnar Jon Koren Vito Ham Diamantni kenguru Žiga Mrak Jon Koren Srebrno priznanje Robert Cerovšek OŠ Trbovlje Tekmovanje v razvedrilni matematiki Uvrstitev v polfinale Srebrno priznanje Tekmovanje v fiziki Tekmovanje Vesela šola Tekmovanje v kemiji Tekmovanje v fiziki Tekmovanje v logiki Tekmovanje v slovenščini Tekmovanje v angleščini Vesela šola Tekmovanje v kemiji Zlato priznanje Tekmovanje v fiziki Tekmovanje v angleščini Tekmovanje v slovenščini Tekmovanje v geografiji Srebrno priznanje Srebrno priznanje Srebrno priznanje Klara Gajšek Srebrno priznanje Nadja Pušnik Tekmovanje Srebrno priznanje Zlata kuhalnica Maša Marko Ana Dimic Benko Laura Osenjak Stojan Kuhar Maša Marko Klara Gajšek Tjaša Judež Stojan Kuhar Eva Kuhar Špela Cestnik Timotej Zupančič Juš Navratil Dominik Krajnc Klara Gajšek Tekmovanje Bober Državno tekmovanje v krosu Državno tekmovanje v atletiki Državno tekmovanje v kegljanju Državno prvenstvo v strelstvu Srebrno priznanje Srebrno priznanje Srebrno priznanje Srebrno priznanje OŠ Tončke Čeč Trbovlje Tekmovanje v matematiki Srebrno priznanje Ekipa fantov Tinkara Kešnar Tajda Železnik Nik Salkič Nik Hočevar Srebrno priznanje Srebrno priznanje Tekmovanje Zlato pero Tekmovanje v zgodovini Patricija Kočnar Tekmovanje v matematiki Zlato priznanje Zlato priznanje Srebrno priznanje Zlato priznanje Srebrno priznanje Tekmovanje v angleščini Zlato priznanje OŠ Ivana Skvarče Zagorje Eva Bevc Lea Ložak Tilen Kralj Juš Navratil Luka Perc Lea Ložak Tia Šarkezi Maj Hauptman Pepelnjak Patrik Kušter Tilen Kralj Lea Ložak Špela Cestnik Jan Drnovšek Nadja Pušnik Klara Gajšek Tekmovanje v matematiki Tekmovanje v biologiji Tekmovanje v slovenščini Tekmovanje Logična pošast Srebrno priznanje Tekmovanje v fiziki Male sive celice 2. mesto v finalu Abeceda Tekmovanje v 3. mesto na rokometu področnem tekmovanju Tekmovanje v kuhanju Žiga Mrak Aglaja Gale Šparemblek Srebrno priznanje Sebastijan Plaznik Rebeka Košmrlj Zala Pestotnik Benjamin Kulović Srebrno priznanje Rebeka Košmrlj Srebrno priznanje Jure Omahen Srebrno priznanje Zlato priznanje Zala Pestotnik Sebastijan Plaznik Srebrno priznanje Vita Malavašič Srebrno priznanje Vita Malavašič Srebrno priznanje Stella Pleša Lovro Malavašič Nik Jukič Matic Šivavec Samira Dedić Rebeka Košmrlj Blaž Gašparič Hana Strakušek Jaka Tomažin Amra Kametović Ajda Pestotnik Tilen Gašparič Lovro Malavašič Jaka Schmit Ana Nuša Detela Nika Gabrič Tilen Pangeršič Jaka Tomažin Kevin Hudarin Matevž Košak Lovro Malavašič Jaka Schmit Tilen Pangeršič Elma Salihović Matija Omahen Tekmovanje v zgodovini Tekmovanje v biologiji Tekmovanje v poznavanju sladkorne bolezni Tekmovanje v astronomiji Srebrno priznanje Srebrno priznanje Srebrno priznanje Simona Mišič Srebrno priznanje Nika Drnovšek Teja Vrtačnik Ema Kurent Srebrno priznanje Andrej Turnšek Zlato priznanje 2. mesto 2. mesto Tekmovanje v slovenščini Tekmovanje v astronomiji Tekmovanje Bober Lara Strgaršek Lara Strgaršek Ekipni državni prvak Žiga Bregar Jure Novak Nik Polc Tekmovanje v matematiki Zlato priznanje Srebrno priznanje Zlato priznanje Srebrno priznanje Zlato priznanje Luka Vnuk 3. mesto na ekipnem Matej Pevc tekmovanju Kristijan Kralj OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik Tekmovanje v matematiki Tekmovanje v fiziki Tekmovanje v kemiji Zlato priznanje Nika Špajzer Žan Bratuša Špela Polak (PŠ Dol) Martin Grešak (PŠ Dol) Špela Polak Rok Udovč Špela Polak Lucija Pirnovar Žan Bratuša Enej Vidovič Lucija Pirnovar Enej Vidovič Žan Bratuša Lucija Pirnovar (PŠ Dol) Urška Velikonja (PŠ Dol) Anja Pavčnik Sara Simončič Tinkara Anžur Mark Majcen Martin Grešak Martin Gianini Špela Polak Srebrno priznanje Andraž Guzaj Srebrno priznanje Srebrno priznanje Srebrno priznanje Tekmovanje v biologiji Srebrno priznanje Tekmovanje v slovenščini Srebrno priznanje Srebrno priznanje Tekmovanje v angleščini Tekmovanje v nemščini Tekmovanje v zgodovini Srebrno priznanje Srebrno priznanje Vesela šola Zlato priznanje Državno tekmovanje iz robotike Tekmovanje v poznavanju sladkorne bolezni Tekmovanje mladih čebelarjev Tekmovanje Zeleno pero 3. mesto Srebrno priznanje Zlato priznanje Srebrno priznanje Zlato priznanje Srebrno priznanje OŠ Ivana Kavčiča Izlake Zlato priznanje Srebrno priznanje Jan Ocepek Srebrno priznanje Srebrno priznanje Maj Šušteršič Žiga Božič Maj Kos Lin Maselj Ana Razpotnik Rebeka Pogačar Anja Rebolj Tjaša Dolšina Vesna Pikelj Tekmovanje v matematiki Srebrno priznanje Tekmovanje v slovenščini Srebrno priznanje Tekmovanje v angleščini Srebrno priznanje Klara Šparlek Kim Tot Tajda Klemen Tomaž Omahne Matej Pevc Luna Kajin Nika Cirar Nejc Keže Klara Šparlek Matej Pevc Klara Šparlek Luka Kajin Matej Pevec Srebrno priznanje Luka Kajin Srebrno priznanje Meliha Zahirović Zlato priznanje Klara Šparlek Tekmovanje v kemiji Tekmovanje v fiziki Tekmovanje v biologiji Vesela šola Žan Bratuša Tinkara Anžur Anja Pavčnik Zala Vašl Špela Polak Urška Velikonja Žan Bratuša Antonijo Jukić Hana Sarajlić Melisa Mavri Sara Selan Tjaša Vogrinc Nika Špajzer Živa Brglez Nejc Mastnak Klemen Kačič Zala Logar Aljaž Klanjšek Benjamin Štimec Anja Pavčnik Špela Polak Lucija Prinovar Žan Bratuša Tin Bantan Gregor Pajić Melisa Mavri Jure Kolar Kaja Mejač Luka Jeraj Katja Sirk Patricija Cirar Jan Ocepek Žan Razpotnik Klavdija Drnovšek Nika Lindič Jan Ocepek Jerca Polc Vasja Grošelj Nika Bergant Žan Vetršek Urša Izlakar Jan Ocepek Jan Ocepek Žan Razpotnik Patricija Cirar Ema Pikelj Tinkara Butara Srebrno priznanje Tekmovanje v kemiji Klara Razboršek Mateja Čebin Tine Senica 1. mesto OŠ Toneta Okrogarja Zagorje Tekmovanje v fiziki Lara Hribar Jošt Martinčič Jaka Baš Nika Drnovšek Luka Razboršek Luka Medvešek Primož Pungartnik Ema Kurent Žiga Bregar Andrej Turnšek Nika Drnovšek Teja Vrtačnik Ana Vrtačnik Primož Pungartnik Luka Medvešek Teja Vrtačnik Primož Pungartnik Primož Pungartnik David Kusić Ana Vrtačnik Tjaša Sijamhodžić Sara Simončič Simona Mišič Nika Drnovšek Tjaša SIjamhodžić Anja Sotenšek Klemen Šikovec Andrej Turnšek Državno prvenstvo v strelstvu Srebrno priznanje Zlato priznanje Srebrno priznanje Tekmovanje mladih čebelarjev Zlato priznanje OŠ Slavka Gruma Zagorje 6. mesto - met žvižgača Športno 8. mesto - skok v področje višino 6. mesto - namizni tenis 2. mesto Tekmovanje 2. mesto mladih tehnikov 4. mesto 4. mesto Nijaz Šabanović Žan Izlakar Benjamin Menard Emir Husanović Nijaz Šabanović Ana Jakopič Sabina Zakšek ZASAVJE 15 četrtek, 3. julij 2014 Flora & Paris ima plan Flora in njeni fantje iz skupine Flora & Paris imajo plan. Novi singl ima naslov To je plan. Glasbo je napisal Matej Fele, besedilo Primož P. Ram Siter, aranžma je delo skupine. Njihov plan je čim bolj lahkotno preživeti počitnice na soncu in z vetrom laseh, saj so veliko energije porabili za snemanje še zadnjih skladb za prvi CD, ki bo predvidoma izšel v začetku jeseni. Posneli so tudi video, ki ga je režiral Marko Duplišak. ZT Pa še Paris. Foto: Urška Lukovnjak Flora. Foto: Urška Lukovnjak Aforizmi Nekoč so knapi skakali čez kožo, danes pa iz kože – tuk jih majo u rit! Ko gre tvoja pot Pot se je na GESŠ Trbovlje, vsaj za nekatere, končala v ponedeljek, 23. junija 2014, na zaključni prireditvi v Delavskem domu Trbovlje, kjer so se na slovesen način poslovili od še enega šolskega leta. Čestitke in pohvale so kar deževale: najboljši med najboljšimi, priznanja s tekmovanj, knjižne nagrade, sladka presenečenja, odličnjaki in tri priznanja šole: Jasmini Drolc, Petru Adamiču in Črtu Dragarju. Po pestrem kulturnem programu so zbrani ob zaključku prijetno presenetili četrtošolci, ki so predstavili Ježkovo pesem. GobecNews 99% obsojenih na Dobu je nedolžnih in žrtev sodnih zmot. Na mladih svet stoji, a kaj ko ga ta stari ne dajo iz rok. Zdi se mi da nam bodo po dokončani denacionalizaciji in privatizaciji ostali grunti samo še v teglcih. PEČEN MLADI KROMPIR Krompir zelo dobro operemo. Narežemo 3 - 4 mm široke zareze tako globoke, da se krompir še drži skupaj, in zložimo na pekač. Pokapamo ga z olivnim oljem, posolimo in nanj položimo koščke masla. V vroči pečici (180 stopinj) pečemo približno 1 uro. Pečenega vzamemo iz pečice in pokrijemo z aluminijasto folijo. Po 5 minutah krompir serviramo na krožnike. Prilega se k mesnim jedem in solatam. Krompir je odlična priloga, ko kuhamo kosilo za več oseb. Tekst in foto: Marija Razpotnik Najbolj sovražim pogled v svoj tošel. Rdeči Tajfel Ko gre… Foto: GobecNews Pisma bralcev Nekaj pisem bralcev se je že nabralo v našem nabiralniku. Danes objavljamo prve odzive. Ne bomo jih komentirali. V uredništvu pa si bomo pridržali pravico jezikovno urediti pisanje in ga po potrebi skrajšati na razumno dolžino. Anonimnih pisanj ne bomo objavljali, prav tako ne tistih z izmišljenimi imeni. Zato avtorje prosimo, da navedejo svoj naslov, morda tudi telefon, da se lahko o objavi pogovorimo. Uredništvo Hvala za časopis Spoštovani g. Marko Planinc in vsi, ki sodelujete pri ustvarjanju Zasavskega tednika! Iskrena hvala za izvod časopisa, ki obravnava dogodke iz naših dolin. Hvala, ker je zastonj, to pa zato, ker si časopisov že dolgo nisem kupi- la. Moja pokojnina je namreč tako mala, da se časopisom pač moram odpovedati. Ni moj namen tarnati. Želim vam veliko uspeha pri delu in da bi lahko pisali čim več o prijetnih stvareh. V članku Iz ideje je nastala dežela ste tako pozitivno pisali o Jasmini in Blažu. Želim si, da bi takšnih ljudi bilo še veliko. Naj zlati učenci prinesejo v naše doline zlate pogoje za boljše življenjske pogoje njenih prebivalcev. Vse dobro vam želi Marija Pišek iz Trbovelj Čestitke Spoštovana ekipa ustvarjalcev Zasavskega tednika! Iskrene čestitke ob časopisa. Mislim, da si tudi ljudje iz naših dolin zaslužimo svoje cajtnge. Lep pozdrav! Ivo Restar, Hrastnik Življenje rudarjev V Zasavju dolina leži, so rekli ji včasih Rdeči revirji. Tukaj ponosno so rudarji živeli, pod zemljo garali, premog kopali. Mnogokrat lačni in žejni, so črno jamo prekleli. Pik as in kramp sta pela, da njihova družina bi lažje živela. V rudarski družini živeti bilo je težko, saj veliko otrok povsod je bilo. Tam mati je mnogo noči prejokala, kaj svojim otrokom jutri jest bo dala. Družine čakale so vsak dan v strahu, da sirena ne bi zapela. Da nesreča ne bi ženi moža in otrokom očeta vzela. Breda Perme, Trbovlje 16 ZABAVA četrtek, 3. julij 2014 Z domfrco v prihodnost »Domfrca ne bo vozila kolma na štacjon,« poje Vlado Poredoš v zdaj že ponarodeli pesmi Adijo knapi skupine Orlek. V zadnjih letih je zvok domfrce – domači izraz za rudarsko lokomotivo – resda obmolknil, toda v zadnjem vikendu meseca junija se je na trboveljskih Kipah ponovno zagnala in prevzela ime festivala za nove čase. Po besedah organizatorjev je Domfrca mišljena kot dogodek, ki je skušal združiti lokalno skupnost vseh treh zasavskih občin in v ta prostor vnesti energijo, ki je potrebna za doseganje sprememb. O sami ideji za festival je nekaj več povedal njegov organizator Nejc Kresnik: »Preprosto nisem bil zadovoljen s stanjem duha v naši regiji, zato sem menil, da ta potrebuje nekaj, kar jo bo prebudilo iz spanca. Povezal sem se z različnimi društvi in aktivisti, ki so bila pripravljeni sodelovati na tem dogodku in tako je nastala Domfrca, za katero upam, da bo v prihodnosti povezala Zasavje.« Domfrca je rezultat sodelovanja številnih prostovoljcev in aktivistov, ki so bili pripravljeni deliti svoje talente in s tem pomagali ustvariti program festivala. Z željo, da bi se dogodka udeležilo čim več ljudi, je bilo organiziranih mnogo delavnic in predavanj, v večernih urah pa so sledili koncerti lokalnih glasbenih skupin. V dopoldanskem času so predstavniki DPM Trbovlje in Zagorje ob Savi skupaj pripravili pester program za najmlajše. Rok Šifrer, predstavnik DPM Zagorje ob Savi: »Za otroke smo pripravili številne poletno obarvane ustvarjalnice, športne igre in Mladinski center Zagorje ob Savi, PUNKT - Laboratorij za kreativne industrije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Turistično informacijski center - TIC, Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije – sekcija Trbovlje, Trbovlje na kolo, Kulturno kolesarsko društvo Muslauf, Perkakšns, Ines Gama in Tadeja Perpar. V okviru programa je nastopila tudi skupina revirskih likovnih umetnikov RELIK, ki je otvorila Ex Tempore, sicer enotedenskih dogodek, kjer slikarji ustvarjajo na prostem. V okviru natečaja Cicka so izbirali najboljšo fotografijo, ki je nastala na prizorišču festivala. Proti večeru so se obiskovalcem med drugim predstavili še orientalske plesalke, folklorna skupina, Rudarska godba Hrastnik, mažoretke, vokalna skupina Iris in gledališčniki iz Svobode s predstavo Prasica debela. Festival je postregel tudi z različnimi športnimi aktivnosti. Udeleženci so se lahko posvečali balinanju, badmintonu, teku po okoliških hribih, Bohem na glavnem odru Domfrce. Foto: Matjaž Kirn animacije.« Otroci so lahko jezdili konje, si poslikali obraz, izdelovali lutke in strašila, poslušali pravljice, likovno ustvarjali... Sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek: »Domfrca je super tako za mlade kot stare in upam, da bo živela tudi prihodnje leto.« Poleg programa DPM so za zabavo poskrbeli še Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Zavod Metuljček, Konjeniško društvo Trbovlje, Darila in nakit Luci, Špela Ulaga in Delavski dom Trbovlje. Po zaključju programa za najmlajše so se obiskovalcem predstavila lokalna društva, ki skušajo izboljšati kvaliteto človekovega življenja. Na predavanjih so predstavili metode alternativne medicine, koncept socialnega podjetništva, načine za zajezitev brezposelnost mladih pa vse do vzpodbujanja kreativnega razmišljanja kot temelja produktivnih rešitev. Med nastopajočimi so se predstavili Športno humanitarno društvo Človek, Tranzicijsko mesto Trbovlje, borilnim veščinam, tekmovanju v dirkanju z BMX kolesi, rolkanju in motokrosu. Zvečer so bili obiskovalcem na voljo trije odri z raznoliko glasbeno ponudbo. Veliki oder je bil namenjen koncertom lokalnih glasbenih rock skupin. Poleg skupin Bohem in Orlek, ki predstavljata del zasavske koncertne folklore, so se občinstvu predstavili mladi punk rock zasedbi The Fallen Idea in KLT, alternativni disco rockerji Koala Voice, raper Bajta 13 s svojo ekipo, ljubitelje starega rocka so navdušili nastopi skupin Divje Rože, Podstrešje in Rusty Swords, poskrbljeno pa je bilo tudi za tiste, ki prisegajo na metal in hardcore glasbo s skupinami Dislocated, Terminal Disease, Trifail in Datura. Poleg glavnega sta bila odprta še dva odra; Domačija je poskrbela za nastope narodnozabavnih ansamblov kot so Veter, Tu pa tam, Kr en bend, Navihani muzikantje in Poklon, medtem ko je bil oder Štrom tanc na- Čez dan je domfrca vozila vse živo. Foto: Vid Šteh menjen ljubiteljem elektronskim ritmov z nastopi različnih DJ-jev. In kako so celotni festival sprejeli Zasavčani, katerim je bil ta tudi namenjen? Obiskovalka Saša Pirnaver upa, da bo Domfrca postala tradicionalna: »Zasavje potrebuje celodnevni festival, ki bo združil dejavnosti za staro in mlado in s tem pripomogel k večjemu medsebojnemu druženju. Vse pohvale organizatorjem za izpeljani dogodek in upam, da se bo zadeva prijela med ljudmi in postala tradicionalna.« Svoje navdušenje nad dogodkom je izrazil tudi zasavski likovnik umetnik Jože Potokar – Cvrčo: »Sam sem bil že od samega začetka prepričan v uspeh festivala, saj poznam ekipo, ki ga je organizirala in iz praktično ničesar ustvarila tako lep dogodek. Preseneča me tudi to, da so ljudje dogodek nemudoma sprejeli za svojega, čeprav se ta odvija prvič.« Ena od koordinatork projekta Snaša Klančar je mnenja, da Zasavje potrebuje takšne dogodke, kot je Domfrca: »Ljudje potrebujejo prostor, kjer se bodo srečevali in družili ob prijetnem programu za vse generacije in zato sem mnenja, da bo Domfrca postala tradicionalni dogodek v Zasavju.« Med obiskovalci je svoje mnenje povedal tudi Miro Čančer, ki se je obregnil ob udeležbo Zasavčanov na teh dogodkih: »Za moje pojme bi se lahko festivala udeležilo več ljudi, še posebej, ker v Trbovljah poslušam kritike, da se pri nas nič ne dogaja. Zdaj se je organiziral dogodek, kjer lahko vsakdo najde nekaj zase, vendar tistih najbolj glasnih kritikov ni od nikoder.« Podobnega mnenja je tudi Miha Kovačič, predstavnik Karate kluba Trbovlje: »Udeležba bi lahko bila boljša, toda imam občutek, da se bo zadeva med ljudmi sčasoma prijela in s tem privabila še več obiskovalcev.« Po uspešno zaključenem festivalu Domfrca se seveda poraja vprašanje, kakšna bo njegova pot v prihodnosti. Organizatorji so prepričani, da bo Domfrca nekoč postala največji zasavski festival, ki bo uspel združiti vse občine in generacije in s tem tvoril pot za prihodnost Zasavja. Vid Šteh Prvi zasavski izziv Z-20 Ekipa srčnih pohodnikov in hribolazcev iz Litije in zasavskih občin se je v soboto, 21. junija, podala na prvi zasavski izziv Z-20, v okviru katerega so si zadali v 20 urah prehoditi 80 kilometrov dolgo traso iz Litije do Laškega po delu zasavske planinske transferzale. Tokrat so pot prehodili v prijateljskem krogu, za prihodnje leto pa že napovedujejo, da bodo na izziv skušali privabiti precej več udeležencev. Pohodniki na poti. Foto: Marko Kušar Deset najbolj zagnanih je letos na pot krenilo ob 3. uri izpred litijske občine, nato pa jih je pot vodila čez Janče, Jevnico, Senožete, Sv. Miklavž in skozi Slivno do Vač, kjer jih je na prvem postanku pričakala spremljevalna ekipa z okrepčili in svežimi oblačili. Na tej točki sta dve udeleženki presodili, da je za njima že dovolj dolga pot, preostalih osem pa je pot nadaljevalo na Zasavsko goro, od koder so se spustili na Izlake. Po počitku so nadaljevali preko Čemšeniške planine proti Vrhem in Partizanskemu vrhu do tretjega srečanja s spremljevalno ekipo na Podmeji. Čeprav so imeli za seboj že več kot 60 kilometrov in precej višinske razlike, so bili dobre volje, kar so dokazali s plesom in poskakovanjem ob živahni glasbi iz avtomobila spremljevalne ekipe. Še zadnje okrepčilo in pot pod noge na zadnji del poti, do Mrzlice in Šmohorja ter Debra v Laškem, kjer so jih na cilju poleg spremljevalne ekipe pričakali tudi prijatelji, znanci in drugi podporniki. Na cilj so prispeli ob 21:26 in tako tudi uspešno zaključili prvi zasavski izziv Z-20, saj so za pot porabili 18 ur in 26 minut. SL VOLITVE 17 četrtek, 3. julij 2014 Izberite pravo, izberite pravega Sebastjan Ledinek Še vedno verjamem v Trbovlje! Če verjamete tudi vi in če ste pripravljeni vstati in delati z menoj, potem vrnimo Trbovljam prihodnost! Zdaj je skrajni čas, da vstanemo in gremo skupaj na volitve! Katjuša Laznik slika »Kandidiram, ker želim, da nas povežeta optimizem in zaupanje, da smo ljudje najpomembnejši kapital naše države in da je zagotovljen dostop do kakovostnih javnih vzgojnih, izobraževalnih, zdravstvenih in socialnih storitev. Dosedanje izkušnje mi bodo zagotovo pomagale uveljavljati socialdemokratski program. Za hitrejši gospodarski razvoj Hrastnika in Zasavja so nujni investicije, spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva ter varno in kakovostno življenje. Socialdemokratske vrednote – solidarnost, enakost, pravičnost, tovarištvo – bom udejanjala na vseh ravneh, ker le z dejanji lahko dosežemo zastavljene cilje. Na svidenje na volitvah!« Primož Jelševar Sem Primož Jelševar - delavec, podjetnik, glasbenik, vodja dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov, s katero smo zbrali že več kot 50.000 EUR in navdušenec nad vsem dobrim. Slovenija krvavo potrebuje mlade, ki si upajo vizijo prihodnosti postaviti pred razprtije pretekle generacije. Verjamem v ponoven dvig zasavskega gospodarstva na nivo, ki smo ga s svojo 200 - letno industrijsko zgodovino vredni in sposobni. Če sem si cilj zadal previsoko, bom sestavil ekipo, ki bo temu izzivu kos. Vabim vse, še posebej mlade, da gredo na volitve. Sistem NI idealen in od nas NI odvisno ali ga bomo spremenili. Od nas je odvisno KDAJ in KAKO ga bomo spremenili. Luka Mesec KANDIDAT ZDRUŽENE LEVICE V TRBOVLJAH Kandidiram v Zasavju, ker so tu zgoščeni problemi cele Slovenije. Propad industrije. Brezposelnost. Odseljevanje mladine. Probleme je treba reševati tam, kjer so najhujši. REŠIMO ZASAVJE – REŠIMO SLOVENIJO Aleš Gulič Ker vem, da je dobro lahko le, kadar je dobro za vse. Zato gre LDS na volitve skupaj s PS. Težave bomo morali reševati skupaj. Oživiti moramo energetiko, lesno industrijo, prometnice …. da bi zaživeli tako, kot smo v Drnovškovih časih. In reševati je treba hitro, učinkovito, pregledno. Tea Juratovec univ. dipl. pravnica kandidatka SD za poslanko Zagorja Po kvaliteti zraka sodi Zagorje ob Savi med najbolj prizadete občine v Sloveniji. Razvojni programi morajo biti zato nujno prilagojeni omejitvam ekološko degradiranega okolja. Državna in regijska politika se morata oblikovati odgovorno, s poudarkom na ljudeh. Sodobna evropska država je dolžna skrbeti tudi za zdravo življenjsko okolje, zato ustvarjanje novih delovnih mest na račun zdravja ljudi za Zasavje ni dolgoročna rešitev. Ne samo delovna mesta, ampak kvalitetna delovna mesta. Spodbujanje perspektivnih podjetij in posameznikov. Z vizijo, v kateri je prostor za mlade. Jože Velikonja univerzitetni diplomirani inženir rudarstva Verjamem, da lahko le kompetentni in odgovorni poslanci, z znanjem, izkušnjami in vztrajnim delom, poskrbijo za čimprejšnji izhod Slovenije iz krize, ljudem pa vrnejo zaupanje v državo in vrednote. Zasavje mora ostati regija. Ohraniti moramo regijske institucije, povečati težo regijskim projektom in iskati projektno sodelovanje izven regije. Mladim moramo omogočiti dostopno izobraževanje, delu zagotoviti pošteno plačilo, starejšim pa dostojne pokojnine. Spoštovane volivke in volivci, verjamem, da lahko z mojim poznavanjem problematike in potreb naših krajev ter z vašo podporo, uresničim skupne cilje. Anica Ule Maček Vrnimo ljudem dostojanstvo. Namesto širše volilne propagande smo denar dali v humanitarne namene. Ivan Hršak ohranitev javnega zdravstva in šolstva povišanje pokojnin ob 2% rasti BDP regres vsem upokojencem ustanovitev demografskega sklada programi zaposlovanja MLADIH in starejših od 50 let prihod uspešnih podjetij v občino bistvena oživitev ponudbe krajanom Dola Vika Jelen Škrlep Alojz Vajdič Za kandidaturo sem se odločila zato, ker želim s svojim delom v DZ pomagati občini Hrastnik in Zasavju. S podporo pravih zakonov in ostalih možnosti si bom prizadevala za izboljšanje sedanjega stanja brezposelnosti in ostalih perečih problemov tako v Zasavju kot v Sloveniji. Obkrožite SDS pod 1. Skrb za starejše in upokojence (pokojnine,urad za starejše, demografski sklad, delo upokojencev, zakon o dolgotrajni oskrbi starejših) Sociala in zdravstveno varstvo (zdravstvena reforma, odprava dodatnega zdravstvenega zavarovanja, javno zdravstvo) 18 REKLAMNA OBVESTILA četrtek, 3. julij 2014 ZABAVA 19 četrtek, 3. julij 2014 Nagradna križanka 3 3 PLOD, KI POPRAVLJAOSTANE V LEC UR NASADU KRVNI FAKTOR BOLGAR. SMRT IZ VLADAR. USMILJENJA DINASTIJA MESTNA ČETRT PRAGE NATRIJ REKA V ANGLIJI MESTO NA JUGU SALVA- STAREJŠI DORJA FANTOVSKI DOM ZA RUDARJE DELAVEC V ARHIVU GEOM. LIK OŽILJE LISTOV MESTO J OD PROAKTINIJ (NERVATU- TEL AVIVA RA) ZRAK (LAT.) TELOVADNA PRVINA GLORIJA KOČNAR DRUGO IME ZA RUDNIK ŠTEVILKA NOSILNI ELEMENT KONJSKA MOČ RDEČI REVIRJI RUDAR (POG.) KRATICA NEMŠKE TV BARIJ NARAVA, ČUD OT. PRI N. GVIN. VERSKO SREDIŠČE BORDOJEC (ANGL.) REKA NA KAVKAZU EL. NAD ŠTEDIL. N. LOGARITEM REKA NA PELOP. TKANINA IZ VOLNE ANCONA ZRST J. GLASBE ERBIJ PIJAČA ST. SLOV. AM. FIL. IGRALKA PATRICIJA DIDŽEJ DVOJINA DUŠEV. BO- SESALEC, LAN ČLOVEK KI LETA (EKS.) PONOČI D. ORGA-NIZACIJE VEZNIK ROPARSKI KIT (ORKA) TULEC, ETUI ŽEN. IME KOMAN. DRUŽBA RUDAR. NASELB. TIBET. GOVEDO ELEKTRO INDUS. GESLO POVRŠINSKA MERA MAJHNA DEKLICA TANTAL AM. IGR. GARDNER OJSTERŠ. ANDREJA DEL. V P. BAKRA CINK VEZNIK OKSID (ZAST.) ŠVEDSKI NOG. K. ANGL. REŽISER (SAM) BRUTO DOM. P. REVMATIZEM AMER. FILMSKI VESOLJČEK NEKD. KONAŠA SOV. POLITIK ZAHODNA (FADIL) SOSEDA VRHUNS. ŠPORTNIK ŽELATINA IZ ALG BRAZILSKO MESTO SKAND. MOŠKO IME NEK. AM. SMUČ. (CINDY VULKAN NA FILIPINIH NASAD OB HIŠI ANTIMON IZDELOV. OKEN NAR. UN. KNJIŽ. AM. PREDSED. TERMOELEKT. EGIPČAN. BOG SONCA OTOK V INDONEZIJI PRIST. V IZRAELU (AKA KONJ ARABSKE PASME tevilke, čudak, blag, kanconier, pp, liva, mora, cut, dp, kolivanov, dr, ek, buick, zeri, sa, milancerinšek, itl, inč, an, anion, lazarevac, eckert, ana, asari, jansen, raj, utrinki, oaza Geslo: Utrinki iz prve številke Sudoku št. 3 3 8 6 9 4 6 2 3 1 7 2 3 8 5 9 6 9 2 5 1 3 7 6 5 8 3 7 1 2 9 4 6 5 7 9 4 2 9 1 4 5 8 3 5 4 2 3 8 7 1 6 9 4 8 4 6 1 1 3 5 7 8 5 5 9 1 9 3 7 7 2 5 2 4 2 8 7 1 9 6 1 5 3 3 7 4 2 2 5 7 3 4 9 8 6 4 8 USULUTAN - mesto na jugu Salvadorja ASDOD - mesto južno od Tel Aviva TAABE - prva Japonka na Everestu 9 6 SLOVARČEK: 3 4 1 8 Kupone s pravilno izpolnjenim geslom pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) [email protected] do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Zasavske turistične organizacije (knjiga Poglavja iz Zasavja, predpasnik V tri krasne, napihljiva žoga in majica V tri krasne). 8 7 KROMPIR DOMAČE SORTE SOLMIZACIJSKI ZLOG HIŠA ZA RUDAR. MOJSTRE Nagrajenka nagradne križanke 2 je: Darja Božič, Kešetovo 4, Trbovlje Rešitev nagradne križanke št. 2: požega, km, alunit, boa, blaž, bitola, rojko, tiger, ol, orjunec, nb, valvazorjevdan, niansa, blair, žehta, šankrock, mda, do, apz, aidan, izprveš- AMER. ZVEZNA DRŽAVA OKRAJŠ. ZA TARO NEK. N. SMUČAR BITTNER OČKA VHOD V TRBOV. RUDNIK GLAVNI ŠTEVNIK PRVA JAPONKA NA EVERESTU PRILIZOVALEC TRAVN. IN MOČ. RASTLINA STEBLO ŽIT ALI TRAV PANJ Trgovina na drobno Majcenova 4, Trbovlje 03/562 63 89 KAVA BAR 375 g VIKEND AKCIJA SAMO 4., 5. IN 6. JULIJ ARGON SREČNO! Ime in priimek: Naslov: Tel.: Geslo: Popust, da te kap Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). Masažni salon Beb'z T: 040 903 073 www.filipinska-masaza.si Gostišče Zadružni dom v Čečah v času prenosov nogometnih tekem iz SP v Braziliji nudi 10 % popust na pivo Kupon velja do 17 .7. 2014 Kupon velja do 13. 7. 2014 za vse masaže 20 ZADNJA četrtek, 3. julij 2014 Jamatlonci v nizkem startu Le še dober teden dni nas loči od premiernega Jamatlona. Na desetine udeležencev se pripravlja na pot po rudniku od Trbovelj do Hrastnika, na kateri bodo morali premagati številne knapovske ovire. nošnja in vleka bremen, tudi s pomočjo enostavnih jamskih priprav. Na nekaterih mestih udeležence čaka prebijanje skozi tesne prostore, pot pa se zaključi z vzponom po Barbara vpadniku. Vetrovka in primerna obutev „Za tek v jami se je potrebno dobro obleči. Na drugi polovici proge je v enem predelu kar močan prepih, do takrat pa bodo udeleženci gotovo že prepoteni, tako da kakšna vetrovka ne bo odveč. Vsem bi svetoval, da se opremijo s čelado, ki se jim bo dobro prilegala, saj jih bo v nasprotnem primeru ovirala med tekom, in da izberejo dovolj močno svetilko,“ je vsem udeležencem na dušo položil Hribar, ki je sicer vajen adrenalina s prog gorskega kolesarstva. Matic Hribar na poskusnem Jamatlonu. Foto: Stanislav Rožanc „Že sam ogled jame in tek v njej sta zelo zanimiva. Rudniško okolje je nekaj posebnega že samo po sebi, če vsemu skupaj dodaš še ovire, pa je stvar še toliko bolj edinstvena,“ je izkušnjo teka pod zemljo opisal Matic Hribar, z Janezom Fortejem eden od avtorjev kratkega predstavitvenega filma, v katerem je moč videti, s čim se bodo spoprijemali udeleženci Jamatlona. Film je objavljen na internetni strani Jamatlona in tudi na facebook strani Zasavskega tednika. Ni še prepozno, da se udeležite Jamatlona. Prijave zbiramo do petka, 4. julija, na elektronskem naslovu jamatlon@zasavskitednik. si. Podrobnejše informacije o dogodku in navodila za jamatlonce si lahko preberete na spletni strani jamatlon. zasavskitednik.si, kjer si lahko ogledate tudi krajši predstavitveni film, da boste dobili občutek, kaj vas čaka v jami. Kanček rudarskega vsakdana Po vstopu v rudnik na trboveljskem Ajnzerju jamatlonce najprej čaka nekaj sto metrov ravnine, ki bodo služili za aklimatizacijo. Pred spustom po Bedja vpadniku, kjer udeležence čaka plazenje pod vrvmi, bo najprej treba preplezati nakopičen jamski material. Večina ovir je postavljenih na Savskem obzorju, ki povezuje Ajnzer s hrastniškim delom rudnika. Treba bo najti pravo smer na križišču, seveda ob pomoči oznak in spremljevalcev, nato pa se prebiti skozi konstrukcijo odsluženega prevoznega sredstva rudarjev. Manjkalo ne bo niti plezanje preko rudarskih vozičkov, ob drugi priložnosti bo slednje treba potiskati. K aktivnosti v jami seveda spada tudi „Meni osebno se nobena ovira ni zdela pretežka, seveda pa je to odvisno od posameznika. Tudi, ko potiskaš rudarske vozičke, je težko le na začetku. Najbolj naporno se mi Ovira na Jamatlonu. Foto: Stanislav Rožanc je zdelo to, da moraš vseskozi paziti na podlago, saj so tla neravna, občasno pa je seveda treba pogledati tudi navzgor, da ne trčiš ob jamsko infrastrukturo. Zaradi zahtevne podlage predlagam, da udeleženci obujejo planinsko obutev ali nekaj takšnega, kar jih bo ščitilo pred zvinom gležnja,“ je še dodal Hribar, ki je iz- postavil, da takšne priložnosti ne gre zamuditi, saj se priložnost bližnjega spoznavanja z rudniško tradicijo ne ponudi vsak dan. DB Ob progi bodo razporejeni spremljevalci, ki bodo v primeru poškodb ali drugih problemov vedeli, kaj storiti, svetovali pa vam bodo tudi glede premagovanja ovir. Za morebitne poškodovance bo poskrbela visoko usposobljena rudarska reševalna četa. Proga je v celoti zavarovana in obokana, gre za stalna delovišča zasavskih rudarjev. možnosti zastrupitve s strupenimi plini ni, trasa je zelo dobro prezračena. Jamatlonci bodo rinili. Foto: Stanislav Rožanc Podporniki Zasavskega tednika V prejšnji številki smo vas pozvali k akciji podporništva Zasavskemu tedniku. Kar nekaj bralcev se je odločilo podpreti naš projekt, vsem se iskreno zahvaljujemo. V prihodnji številki bomo objavili vse podpornike. Akcija teče naprej. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. V začetku ima tudi naš projekt porodne težave. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Rinjenje rudarskega hunta. Foto: Stanislav Rožanc Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika!
© Copyright 2024