Vinko Hlebš
Rodil se je leta 1943 v Tržiču, kjer tudi živi in ustvarja. Izobraževal
se je na likovnih tečajih v Kranju pri akad. slikarju Milanu Batisti,
pri akad. slikarju Stanetu Kregarju in v Ljubljani pri dr. Milanu
Butini. Je član Dunajskega društva prijateljev umetnosti
in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Svoja dela je predstavil na številnih skupinskih razstavah,
imel pa je že več kot 70 samostojnih slikarskih razstav
v Sloveniji (v Ljubljani, Kranju, Tržiču, Domžalah, Rogaški Slatini,
Mariboru, Škofji Loki …), nekaj pa tudi v tujini (na Dunaju,
v Celovcu, Zagrebu, Beogradu, Ženevi, Kőlnu …). Poleg tega je
z ilustracijami in oblikovanjem naslovnic likovno opremil več
knjig.
Za svoje likovno delo je Vinko Hlebš prejel tudi več priznanj
in nagrad, med drugim tudi Prešernovo nagrado Gorenjske
in plaketo mesta Tržič.
Vinko Hlebš
Sp. Bistrica 2
4290 Tržič
Tel.: 04/59 64 088
GSM 031/844 387
obdelavo v nadnaravni velikosti skrbno naslikanega motiva ter
podkrepi njegovo vsebinsko-izrazno napetost. V neskončnost
in brezčasnost odprt temno moder ali temno zelen likovni
prostor opozarja na težnjo po poudarjanju transcendentalne,
duhovne komponente v slikarstvu Vinka Hlebša, ki se ji je slikar
najbolj nazorno približal s povezavo sakralnih in rastlinskih
motivov.
dr. Damir Globočnik
Zavod sv. Stanislava
Štula 23, Ljubljana Šentvid
[email protected]
Vinko Hlebš
Produkcija: Artum d.o.o., Ljubljana
Ljubljana Šentvid, 2011
8. september – 3. oktober 2011
Prisrčno Vas vabimo na odprtje razstave
slikarskih del
Vinka Hlebša,
ki bo v četrtek,
8. septembra 2011, ob 19. uri
v Kregarjevem atriju.
Likovna dela bo predstavil
dr. Damir Globočnik.
Odprtje bodo s kratkim kulturnim programom
obarvali učenci glasbene šole
in
dijaki Škofijske klasične gimnazije.
Slikarski opus Vinka Hlebša se delno navezuje na odmeve
novega realizma, fantastične umetnosti in drugih, iz
realističnega podajanja stvarnega sveta izpeljanih smernic.
Vendar so podobnosti zgolj površinske. Izhodišče slikarskega
nagovora Vinka Hlebša je realistično: na svojih platnih upodablja
povečane rastline in druge motive, ki pa jih prevaja v samosvoje,
po temeljnem pomenu in izpovedi pogosto od izvirnega
modela povsem neodvisne like, ki postanejo nosilci novih
pomenov in simbolnih vsebin. Zato njegovih v nadnaravni
velikosti pazljivo naslikanih motivov nikoli nismo mogli označiti
za tihožitja. Osrednji nosilec likovne pripovedi v slikarstvu Vinka
Hlebša je svet narave, hkrati pa je avtor v polni meri odprt za
dogajanja v slehernem občutljivem posamezniku in še zlasti za
preseganje fizičnega, stvarnega sveta ter podajanje duhovnih
vsebin in razmišljanj.
Ob vživljanju in upodabljanju cvetov, celotnih rastlin ali njihovih
delov, nanizanih v domišljijske združbe ali pa povezanih
s predmeti, ki opozarjajo na človekovo prisotnost, je slikar
ohranil idejno in oblikovalno svobodo. Pri tem pa velja opozoriti
na spoštljiv slikarjev odnos do izbrane motivike, ki jo je vselej
iskal v svetu narave. Zaveda se njene mogočnosti in dejstva,
da je majhen delček narave tudi človek, njegovo življenje je
umerjeno z naravnimi ciklusi nastajanja, rojevanja, bivanja in
minevanja. Pogosto ne gre samo za opozarjanje na življenjske
danosti in za namige na prapovezanost človeka in narave,
v Hlebševi osebni likovni mitologiji nekatere skupki rastlin
(cvetje na vejicah dreves, suhem drevju) nazorno nastopajo
v vlogi prispodob človeka. V slikarskem opusu Vinka Hlebša
prevladujejo torej pripovedno-izpovedne vsebine, njegove
slikarske kompozicije so nasičene z močnimi simbolnimi
prvinami, po zaslugi nekaterih ponazoritev simbioze žive
in nežive narave lahko dobijo celo nadrealistične razsežnosti.
Podroben vpogled v raznoliko motiviko bi odkril, da slikarja
zanimajo predvsem tiste vsebine, ki človeka notranje bogatijo
in plemenitijo.
Slikarjev čopič neumorno upodablja različne motive, ki so
praviloma razpostavljeni pred skrivnostno temačno ozadje.
Tudi ta na videz nevtralen, svetlobno zastrt prostor ima
pomembno vlogo: poudari študiozno plastično in barvno