1. No category

Znanost v
podjetniško prakso
• str. 8, 9
Science in
Entrepreneurial
Practice • p. 8, 9
Intelektualna
lastnina – prezrto
premoženje • str. 4
Intellectual property
– an overlooked
asset? • p. 4
#2
2013
Lahko pa ne.
Ampak, kdo bi v resnici
zavrnil tako ponudbo?
Skupaj. Srečni do konca svojih dni.
Tehnološki park 19
1000 Ljubljana
T: 01 620 33 70
F: 01 620 33 71
E: [email protected]
W: www.enki.si
Enki d.o.o. \ www.enki.si \ fotografija: iStockphoto
v
e
t
s
o
k
h
a
L
s
u
j
r
e
razm
o
n
t
e
l
sp
o
ij
c
n
e
ag
.
2
1
0
leta 2
Uvodnik:
Vitki.
Editorial:
Lean.
Za
uspeh
v
podjetništvu
danes
Two
things
are
prerequisite
to
potrebujemo dvoje. Prvo je intelektualna
entrepreneurial success nowadays. The
lastnina. Tisto, kar vašemu podjetju
first is intellectual property - that which
zagotavlja pomembno konkurenčno prednost
affords your company its competitive edge on the
na trgu. V sodobni družbi znanja uspevajo start-
market. In today’s modern society, high added
up podjetja, ki temeljijo na znanju. Na znanju z
value and knowledge-based start-ups are those
visoko dodano vrednostjo.
that succeed.
Drugo, kar danes potrebujete, je modrost, kaj
je sploh tista intelektualna lastnina, ki jo je moč
komercializirati. Če „včasih” to niti ni bilo tako
pomembno vprašanje, so danes trgi izjemno
kompleksni, nestabilni in nasičeni. Posledično je
največja napaka podjetnikov razvoj intelektualne
lastnine – rešitev, ki jih nihče noče ali jih ni pripravljen
plačati.
The other thing needed is the wisdom to identify
which intellectual property can be commercialised.
If this was not an important issue “yesterday”,
today, markets are incredibly complex, volatile and
saturated. One of the gravest errors an entrepreneur
can make is to develop intellectual property
(solutions) which no-one wants or is prepared to pay
for.
Zato so se zadnja leta razvila orodja z imenom „The
Lean Startup”. Ključna skrivnost je, da potencialne
stranke vključimo v fazo razvoja že na samem
začetku. Več o tem bomo govorili na največji
podjetniški konferenci Podim, kamor vas maja
vljudno vabimo.
Blaž Kos
Accordingly, “The Lean Startup” tools have been
developed in recent years. The key secret is to
include potential clients already in the early stages of
development. This will be one of the focus points of
the largest entrepreneurial conference in Slovenia –
PODIM, which we kindly invite you to attend.
Blaž Kos
vsebina
content
3
Intelektualna lastnina – prezrto premoženje • Intellectual property – an overlooked asset? # 4
Naši & uspešni • Ours & successful
#5
Na mladih svet stoji • Young People make the World go round
#7
Znanost v podjetniško prakso • Science in Entrepreneurial Practice # 8, 9
Nepoznani potenciali oblikovanja • Design’s Forgotten Potentials
# 10
Programi v številkah • Programmes in numbers
Barcelona - podjetniško vozlišče • Barcelona Hub
Živahna skupnost • Lively community
# 11
# 13
# 14
Leto 2013, številka 2. | Tehnološki park Ljubljana d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, telefon: 01 620 34 03, e-pošta: [email protected] , direktor: mag. Iztok Lesjak | Odgovorna urednica: Elvisa Basailović, telefon:
01 620 34 01, e-pošta: [email protected]. | Lektura: Kristina M. Pučnik. | Prevod in lektura v angleškem jeziku: Londinium, d.o.o. | Oblikovanje: Enki d.o.o. | Tisk: Grafex d.o.o. | Naklada 1.000 izvodov |
Naslovnica: Razstava Genij – da Vinci, Grande Exhibitions.
Year 2013, issue 2. | Tehnološki park Ljubljana d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, Tel: 01 620 34 03, e-mail: [email protected] , Director: mag. Iztok Lesjak | Editor-in-chief: Elvisa Basailović, Tel: 01 620 34 01,
e-mail: [email protected]. | Proofreading: Kristina M. Pučnik. | English translation and proofreading: Londinium, d.o.o. | Design: Enki d.o.o. | Print: Grafex d.o.o. | Printed in a run of 1,000 copies | Cover:
Exhibition da Vinci - the Genius, Grande Exhibitions.
v središču
in the
spotlight
4
Intelektualna
lastnina –
prezrto
premoženje
avtor • author:
Tina Zajec , mag., MBA
fotografija • photo:
Razstava Genij – da Vinci, Grande Exhibitions
| Exhibition da Vinci - the Genius, Grande
Exhibitions
Intellectual
property – an
overlooked
asset?
Glede na to, da podjetja v tujini v upravljanje s pravicami intelektualne lastnine
Considering the fact that foreign companies invest vast monetary resources and
vlagajo ogromno denarja in energije, saj se zavedajo njihove donosnosti, bi
energy in managing their intellectual property as they are clearly aware of the return
bilo tudi za Slovenijo izredno koristno in modro, usmeriti se v to ogromno
that IP can generate, it would be extremely useful and wise if Slovenia focused on
polje priložnosti. Zakaj? Če ne boste ščitili svojega razvoja, potem nima smisla
this vast area of opportunity. Why? Unless you protect your development efforts, it
vlagati v ljudi, znanje in iskati nove priložnosti. Zavedajte se namreč, da vaši
makes no sense to invest in people, knowledge and to search for new opportunities.
konkurenci vzame 75 odstotkov manj časa in ravno toliko manj sredstev za
Companies should be aware that their competition will need to spend 75% less time
kopiranje tega, kar ste vi ustvarjali dolgo časa.
and money to copy things they have created over a much longer period.
Intelektualna lastnina je področje prava, ki omogoča pridobitev podjetniških
pravic za gospodarsko izkoriščanje ustvarjalnih dosežkov človekovega uma na
področju tehnike (patenti), izdelkov (blagovne znamke, modeli), storitev (storitvene
znamke), kulture in umetnosti (avtorska pravica in sorodne pravice). Patent je
izključna pravica fizične ali pravne osebe na izumu, ki je nov, na inventivni ravni in
industrijsko uporaben. Izum je industrijsko uporaben, če se predmet izuma lahko
proizvede ali uporabi v kateri koli gospodarski dejavnosti. Postopek za podelitev
patenta za območje Slovenije se začne s prijavo pri Uradu RS za intelektualno
lastnino, lahko pa vložite tudi mednarodno ali evropsko prijavo.
Intellectual property is a field of law that conveys exclusive rights to the economic
utilisation of the results of human creativity in the field of technology (patents),
products (trademarks, models), services (service marks), and culture and the arts
(copyrights and similar rights). A patent is the exclusive right of a natural or legal
person to an invention that is novel, involves an inventive step and is susceptible of
industrial application. The invention is susceptible of industrial application if it can
be manufactured or used in any industry. Acquiring a patent for Slovenia begins by
applying with the Office of the RS for Intellectual Property. You may also want to file
an international or European patent application.
Pri pravicah intelektualne lastnine ne moremo mimo pomembne vloge, ki jo
imajo zbirke registriranih pravic. Preprečujejo namreč nepotrebno vlaganje
sredstev R&R in nam povedo, kako nove so naše razvojne ideje, če sploh so. Tako
lahko spremljamo dejavnosti konkurence in smeri tehnološkega razvoja, izvemo,
na katerih trgih imamo t. i. svobodo delovanja in kje ne ter kakšne so možnosti, da
se tovrstnim oviram izognemo. Prav tako z analizo teh podatkov pridobimo novo
okno razvojnih priložnosti, saj lahko razvijemo nadgradnje že znane tehnične
rešitve ali aplikacije.
When discussing intellectual property rights, the importance of records of registered
rights should not be overlooked. They prevent the misspending of R&D funds and
give insight into the novelty of any potential development ideas. They allow us
to monitor the activities of our competition and the direction of technological
development, see which markets are open for us to act and which not, and what
possibilities we have to avoid any such obstacles. The further analysis of such data
can provide a new window of development opportunities and allow the company to
develop upgrades to existing technical solutions or applications.
Intelektualna lastnina je sredstvo garancije, vidna v finančnih izkazih, banke jo
vrednotijo, strateški partnerji jo cenijo, včasih je vredna več kot samo podjetje (npr.
znamka Coca Cola). Je rezultat dela vaših zaposlenih, ki jih plačujete, je posledica
vloženega denarja v razvoj. Je resna stvar in jo je treba resno vzeti. Ker je vredna.
Intellectual property provides a guarantee, is apparent from the company’s financial
statements, can be valued by banks and strategic partners, and is sometimes even
worth more than the company itself (e.g. the Coca Cola brand). It is the result of the
work of your employees and funds spent in research and development. It is a serious
issue that should be taken seriously due to its value.
Naši &
uspešni
Ours &
successful
Predstavljamo podjetnike in njihove
podjetniške zgodbe, ustvarjene v TP
Lj. Tokrat sta na vrsti Jure in Marko,
ki uspešno kljubujeta gospodarskim
razmeram in katerima ne primanjkuje
podjetniškega pozitivizma in
zagnanosti.
In this article we present entrepreneurs
and the business stories they have
made in Ljubljana Technology Park.
This time we are introducing Jure and
Marko. They are successfully defying
the economic situation and do no lack
the entrepreneurial positivism and
enthusiasm.
Jure Lampe
direktor podjetja MOBILI, d. o. o., ki razvija
mobilne biosenzorske rešitve z osnovnim
proizvodom Mobilis. To je orodje, s katerim
na podlagi zahtev uporabnika zelo hitro
zgradijo rešitev za kakršno koli zajemanje,
obdelavo, sinhronizacijo in prikaz senzorskih
podatkov. Rešitev, ki temelji na Mobilisu,
je npr. Invisiblecare, integrirana skrb za
starejše s starejšim prilagojenim preprostim
pametnim telefonom, z aplikacijami za
skrbnike in celotno infrastrukturo.
CEO of MOBILI, d. o. o., a developer
of mobile biosensor solutions using the
underlying Mobilis product. Mobilis is a tool
that allows us to rapidly develop solution
for any kind of sensor data acquisition,
processing, synchronisation, and display
based on the user’s needs. Solution is based
on Mobilis Invisiblecare, an integrated care
for elderly solution with a simple and smart
telephone specially adapted to the elderly
that includes applications for carers and the
whole infrastructure.
Formula za uspeh:
Gre za alkimijo, sestavljeno iz dobrega proizvoda/
storitve, v pravem času, na pravem mestu, z dobro
kemijo med partnerji in z VELIKO sreče.
Vaša sanjska služba/poklic:
Preizkuševalec biosenzorskih rešitev za windsurfing
in snowboarding – seveda na primernih tujih
lokacijah.
Marko Seršen
direktor podjetja Energen d.o.o., ki se
ukvarja z energetskim inženiringom
na področju učinkovite rabe energije.
Enostavneje
povedano,
njihovim
naročnikom prodajajo električno in
toplotno energijo ceneje, kot jo imajo
sami. Tako dosegajo prihranke brez
kakršnih koli investicij.
CEO of ENERGEN, d. o. o., energy
engineering company in the field of
efficient energy consumption. In simple
terms, they supply customers with
cheaper electricity and heat than they
themselves possess. This ensures savings
without any need for investments.
Formula za uspeh:
V uspeh moraš verjeti, v njem že vnaprej živeti,
ostalo je samo še formalnost.
Vaša sanjska služba/poklic:
Jo imam.
Najknjiga:
Metulj od Henrija Charierreja. Dokaz, da nikoli ne
smeš obupati.
Kje bo Energen čez 10 let:
Morda še kar v Tehnološkem parku. Ne vem le, v
kateri prestolnici.
Success formula:
You have to believe in success and live it as if it is
already here; the rest is only a formality.
Najknjiga:
Štoparski vodnik po galaksiji, Sebični gen
Your dream job/vocation:
I am living it.
Kje bo Mobili čez 10 let:
Upam, da vsaj del v Tehnološkem parku, je pa res, da
Slovenija ni naš primarni trg, torej virtualno povsod
po svetu.
Favourite book:
Henry Charierre: Papillon. Proof you should never
give up hope.
Success formula:
Success is an alchemy involving a good product
or service at the right time and place, with good
chemistry between partners and HUGE AMOUNT of
luck.
Where do you see Energen in 10 years:
Possibly in a Technology Park; I’m not sure in which
city though.
Your dream job/vocation:
Examiner of biosensor solutions for windsurfing and
snowboarding – on suitable foreign locations.
Favourite book:
The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy, The Selfish
Gene.
avtorici • authors :
Elvisa Basailović in Vera Nunić
fotografija • photo:
Arhiv TP Lj
Where do you see Mobili in ten years:
I hope at least a part of the Company will stay in
the Technology Park although Slovenia is not our
primary market and in virtual terms I hope the
Company goes global.
Ostale odgovore najdete na
www.tp-lj.si/publikacije.
The other answers can be read
on www.tp-lj.si/en/publications.
5
HITRI
POSPEŠKI
FAST
ACCELERATION
Na mladih
svet stoji
avtor • author:
Urban Lapajne
fotografija • photo:
arhiv TP Lj
Kaj imata skupno sistema ShopVoice in Bezzinga? Obe podjetniški
ekipi, ki stojita za njima, sta zmagovalki tekmovanj za mlade, katerim v
konzorciju Start:up Slovenija omogočamo pospeške v razvoju, od ideje
same do gradnje globalnega podjetja.
Obelisk, redni član Tehnološkega parka Ljubljana, je prvi zmagovalec
pospeševalnika idej ITIME+ 2012/13. S svojim inovativnim pristopom in
stopnjo razvitosti rešitve ShopVoice je prepričal petčlansko strokovno
komisijo, da mu podeli denarno nagrado 20.000 evrov.
Zmagovalna ekipa Obelisk razvija ShopVoice, namenjen upravljavcem spletnih
trgovin in ostalih prodajnih spletišč, ki želijo svoje obiskovalce čim učinkoviteje
pretvoriti v stranke. Klic z enim klikom zmanjša oviro pri vzpostavitvi
komunikacije, zato agent lahko stopi v stik z več strankami kot kdaj koli in
poskrbi, da ne odidejo drugam.
Več informacij o projektu, finalistih in zmagovalcu je na
www.itime.si.
Z razglasitvijo zmagovalne ekipe na prireditvi »Oskarji študentskih
inovacij« se je sklenil slovenski izbor največjega študentskega tekmovanja
na svetu Microsoft ImagineCup. Slovenijo bo julija v ruskem Sankt
Peterburgu, kjer bo letos finale svetovnega tekmovanja, zastopala ekipa
Beezinga.
Zmagovalna ekipa Beezinga, v kateri so Nenad Čikić, Jernej Škrabec in
Jernej Gračner s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Univerze v Mariboru, je strokovno žirijo navdušila s sistemom za analizo in
zgodnje obveščanje o dogajanju v čebelnjakih. Sistem temelji na samodejnem
pridobivanju podatkov iz panjev – čebelarji stanje preprosto spremljajo
z mobilno in spletno aplikacijo. Študentje so se za razvoj te rešitve odločili,
ker so čebele eden najpomembnejših in tudi najbolj ogroženih dejavnikov v
ekosistemu.
Več informacij o projektu, finalistih in zmagovalcu je na
www.imaginecup.si.
Young People
make the World
go round
Obelisk, a full member of Ljubljana Technology Park, is the first winner
of the ITIME+ 2012/13 idea accelerator. Its innovative approach and the
level of development of the ShopVoice solution convinced the five-member
expert committee to award it the cash prize of EUR 20,000.
Obelisk’s winning team has developed ShopVoice, aimed at managers of online
stores and other retail websites aiming to rapidly convert visitors into customers.
The one-click call functionality reduces burdens in establishing communication
and allows the agent to get into contact with more customers than ever before,
ensuring they don’t go elsewhere.
See www.itime.si for further information on the project,
the finalists and the winner.
The Slovenian selection of the largest student competition in the world,
Microsoft ImagineCup, came to an end with the announcing of the winning
team at the “Student Innovation Oscars” event. Slovenia will be represented
by the team of Beezing at this year’s finals, which are scheduled to take
place in Sankt Petersburg, Russia, in July.
Beezing’s winning team, which consists of Nenad Čikić, Jernej Škrabec
and Jernej Gračner from the Faculty of Electric Engineering, Computer and
Information Sciences of the University of Maribor, won the jury over with its
analysis and early warning system used in beehives. The system is based on the
automatic acquisition of hive data, allowing the beekeeper to easily monitor
events through the mobile or web application. The students decided to develop
this solution due to the fact that bees are one of the most important, but also one
of the most endangered factors in our natural ecosystem.
See www.imaginecup.si for further information on the project,
the finalists and the winner.
7
intervju
interview
8
Znanost v
podjetniško
prakso
Zgled prenosa znanstvenoraziskovalnega dela v
gospodarstvo je podjetje S2P d.o.o. Vodi ga dr. Nejc
Šarabon, ki uspešno prepleta vlogo raziskovalca,
inovatorja in podjetnika. Podjetje deluje na
področju kineziologije, medicine in meroslovja,
tako da prek lastnih raziskav in razvoja na trg uvaja
koristne inovativne proizvode. Z direktorjem smo
se pogovarjali o njegovih izkušnjah s prenosom
raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo, o pomenu
spremljanja inovativnih procesov in o patentiranju
rezultatov.
Kazalnik uspešnosti EU na področju inovacij v
letu 2013 izkazuje pozitivno usmeritev kljub še
vedno trajajoči gospodarski krizi. Gonilo rasti
inovacij v EU so mala in srednje velika podjetja
ter trženje inovacij in odlični raziskovalni sistemi.
Vaše podjetje S2P – Science to Practice lahko
uvrstimo v omenjeno kategorijo malih in srednje
velikih podjetij, ki so gonilo rasti inovacij. Ste
strokovnjak na področju športa in fizioterapije,
doktorirali ste na področju nevrofiziologije
in predavate na Univerzi na Primorskem, na
Inštitutu za kineziološke raziskave. Vendar pa ste
se poleg akademske kariere podali še na drzno
pot podjetništva.
Iz raziskovanja se je vedno rojevala potreba po
tehniških novostih, saj je drugače težko raziskovati.
Običajno smo raziskovalci omejeni z merilnimi pristopi,
avtor • author:
Kristina Ober
fotografija • photo:
Kristina Ober
metodologijami,
s katerimi lahko
odgovarjamo na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Glavni znanstveni preboji se zgodijo z novimi
tehnološkimi/metodološkimi preboji. Poznejše
aplikacije le-teh postanejo sčasoma reciklirane
iteracije, ki sicer prispevajo nova spoznanja, vendar
redkeje odpirajo prave nove poti. Mene so take nove
razvojne poti od nekdaj zanimale. In tako je bilo tudi
na primeru mojega študija ter pozneje raziskovanja
in inovativnega razvoja. V preteklosti so imeli naši
inštituti zelo bogat nabor inženirskega kadra.
Primer je ravno Inštitut za klinično nevrofiziologijo,
kjer sem končal podiplomski študij, sodeloval
pa sem z dvema inženirjema, ki sta ponujala
podporo tako nam mladim raziskovalcem kot tudi
zdravnikom raziskovalcem. V mojem primarnem
okolju, na Fakulteti za šport, take podpore ni bilo.
Zato sem začel iskati rešitve in v sodelovanju s
Šmarješkimi Toplicami razvil lasten laboratorij, v
okviru katerega sem sodeloval z gospodarstvom za
razvoj merilnih zaznaval. Moja podjetniška pot se je
začela tako, da sem bil delno zaposlen na Inštitutu
za klinično nevrofiziologijo, delno na fakulteti. Nato
sem se zaradi nespodbudnega fakultetnega okolja,
ki mi ni omogočalo nadaljnjega aplikativnega
raziskovalnega dela, zaposlil v gospodarstvu. Začel
sem intenzivno sodelovati z inženirji in programskimi
inženirji, predvsem z Andrejem Panjanom. In takrat
se je tudi porodila zamisel o samostojni podjetniški
poti – z ustanovitvijo podjetja S2P. Ukvarjamo se
z merilnimi sistemi za šport in medicino. Znotraj
medicine so to predvsem meritve fizikalnih količin
in mišičnih aktivacij, ki jih apliciramo v ortopediji,
fizioterapiji, fiziatriji in nevrologiji. S svojimi
merilnimi proizvodi segamo predvsem v fiziologijo,
biomehaniko in nevrofiziologijo. Od tega je že tri
leta, kljub vsemu pa ohranjam stik z akademsko
sfero, saj še vedno predavam na Univerzi na
Primorskem, na Inštitutu za kineziološke raziskave,
kjer sem nosilec več predmetov na programu
Aplikativna kineziologija. Z vzpostavitvijo podjetja
smo se vključili tudi v podporno podjetniško okolje,
Tehnološki park Ljubljana, ki je za nas dodana
vrednost z vidika ugodne infrastrukture, lokacije in
podpornih podjetniških storitev.
Podjetje ste ustanovili leta 2010, trenutno imate
registriranih 15 nacionalnih patentov, ste pred
neposredno prijavo za mednarodni patent.
Kakšen je postopek od ideje za razvoj novega
proizvoda do patenta?
Pri nas postopek poteka spontano, skoraj bi lahko
rekel, da preveč spontano. Z vidika direktorja,
ki mora skrbno upravljati s finančnimi viri, bi
rekel, da je pogosto preveč čustven in premalo
racionalen postopek. Vse bolj spoznavamo, da
je taka spontanost prej ovira kot prednost. Ideje
pridobivamo večinoma z raziskovalnim delom.
Pri raziskovanju se osredotočamo predvsem na
zanimanje raziskovalca, ki ne razmišlja o tem, ali bo na
podlagi raziskovalnega rezultata razvil komercialno
zanimiv proizvod. Naj povzamem proces nastajanja
oz. prehoda raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo.
Najprej študiramo povprečno štiri ali pet let
svetovno strokovno literaturo, nato naredimo dve
pilotni študiji in ugotovimo, da smo zelo dobro
strokovno utemeljili raziskavo, nato sledi razvoj
proizvoda. Ravnokar pripravljamo projekt Eureka,
ki nam bo omogočil razvoj merilne aplikacije, za
katero imamo odlično strokovno podlago in na
trgu še ni takega proizvoda. Večinoma tako poteka
razvoj ideje do proizvoda. Druga pot pa je, da v
raziskovanju ugotovimo, da proizvodi na trgu niso
finančno dostopni, ali pa imajo neko pomanjkljivost,
ki ne omogoča izvedbe eksperimenta. Potem
začnemo sami razvijati podobno rešitev, ki bo bolj
odprta in boljša, z dodatnimi funkcionalnostmi.
Potem proizvod ponudimo na trgu. Tak primer je
dinamometer, ki je na trgu finančno težko dostopen,
ima omejene funkcionalnosti in ni prenosen. Razvili
smo dinamometer, ki je finančno dostopnejši,
Kdo je Nejc Šarabon
Kako bi se opisali kot podjetnik ali akademik?
Sem hibrid.
Na kateri strokovni uspeh v športu ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na košarkarsko reprezentanco U20, v kateri
sem deloval kot kondicijski trener in ki je postala evropski prvak.
Poletni dopust?
Ja, vendar po navadi združen z znanstveno konferenco.
Moje življenje kot podjetnik je ...
… izpolnjujoče.
Koliko ur tedensko namenite športnim aktivnostim?
Od 4 do 8 ur tedensko, ukvarjam se predvsem s tekom,
kolesarstvom, smučanjem itd.
prenosljiv in omogoča izvedbo več meritev. Tako
iščemo tržne niše v razmerju med ceno in vrednostjo
proizvoda ter le-tega nadgradimo s svojim znanjem.
V našem podjetju se polovica razvoja nanaša na
izboljšave obstoječih proizvodov, druga polovica
razvoja pa na razvoj proizvodov, ki se porodijo iz
naših raziskav in na trgu še ni takega proizvoda.
Imate podroben vpogled in tudi lastne izkušnje
sodelovanja akademske sfere z gospodarstvom.
Lahko podate oceno prepletanja in prenosa
znanja iz znanstvene v gospodarsko sfero?
Znanstvena sfera je željna patentov, ko je objavljen
razpis, na katerega se želi prijaviti, za prijavo pa
potrebuje navedbo patenta. Taka je tudi moja
izkušnja, saj vsako leto naš patent prijavijo na
kateri od univerz kot referenco za razpisno prijavo.
Po drugi strani pa želi biti univerza pogosto tudi
delna lastnica nekega potencialnega proizvoda
in s tem imeti še finančne koristi. Odraža se
predvsem navzkrižje pričakovanj tako univerze kot
gospodarstva. Na univerzi ni produkcije patentov oz.
je teh patentnih aktivnosti zelo malo. Raziskovalci
si želijo sodelovanja z gospodarstvom, vendar to
sodelovanje ni pristno. Akademska sfera se usmerja
v aplikativne projekte, za take projekte je treba
zagotoviti 25-odstotno financiranje iz gospodarstva.
In predvsem financiranje projektov iz gospodarstva
je vzrok za sodelovanje akademske sfere z
gospodarstvom. Menim, da raziskovalci ne razumejo,
katere vsebine so pomembne za gospodarstvo,
tako da ugotavljam velik komunikacijski šum med
raziskovalci in gospodarstveniki.
Pogovor je potekal v okviru evropskega projekta
PROINCOR, ki ga sofinancira program Central
Europe, katerega namen je promocija inovativnosti
v malih in srednje velikih podjetjih.
Nadaljevanje intervjuja si preberite na
www.tp-lj.si/publikacije.
Science in
Entrepreneurial
Practice
You have detailed insight and fist-hand
experience in cooperation between the academia
and industry. Can you estimate the transfer of
knowledge from the scientific sphere to the
industry?
Academia needs patents when a tender is published
and they want to apply, and need to refer to a patent
in their application. This is my experience, as every
year; a university refers to one of our patents in its
tender application. On the other hand, universities
often want at least part ownership of the potential
product and thus aim to derive financial gains. The
expectations of the university and the economy
often diverge. Universities do not produce patents or
produce very few. Although researchers want to work
with the economy, such cooperation is not genuine.
The academia is focused on applicative projects which
need at least 25% funding from the economic sector.
And financing such projects is the primary reason for
the academia cooperating with the economy. I don’t
think that researchers understand which contents are
important for the economy, and I thus experience a
lot of miscommunication between researchers and
entrepreneur.
This interview was conducted as part of the
PROINCOR European project, which is co-financed
by the Central Europe, and aimed at promoting
innovation in small and medium-sized enterprises.
S2P is an example of best practice in the transfer of
science research into the industry. The company is
managed by Nejc Šarabon, who successfully juggles
the roles of researcher, innovator and entrepreneur.
The company is active in the fields of kinesiology,
medicine and metrology and employs its own
research and development to offer the market useful
innovative products. We talked to its director about
his own experience with transferring research into
the industry, about the importance of monitoring
innovative processes and patenting the results.
Read the rest of the interview on www.tplj.si/en/publications.
Who Nejc Šarabon is
Would you describe yourself as an entrepreneur or academic?
I am a hybrid.
Which professional sports-related success are you most proud of?
I am most proud of the U20 basketball team which I trained and
which became European champions.
Summer holidays?
Yes, but usually together with a science conference.
My life as an entrepreneur is…
… fulfilling.
How many hours do you do sports a week?
Between 4 to 8 hours a week. I mainly run, cycle and ski.
9
Tržna
znamka
Brand name
10
Nepoznani
potenciali
oblikovanja
avtor • author:
Matevž Medja
fotografija • photo:
Gigodesign
Design’s
Forgotten
Potentials
Po besedah britanskega analitika Bena Evansa porabi Apple za trženje vsake
prodane mobilne naprave desetkrat manj denarja (3 ameriške dolarje) kot
njegov konkurent Samsung (30 ameriških dolarjev). To je presenetljiv podatek
le na prvi pogled, saj gre za vprašanje, v kateri fazi razvoja izdelka se začne
trženje. Po definiciji trženje obsega vse dejavnosti, ki so kakor koli povezane s
potjo izdelka in storitev od proizvajalcev do kupcev. Apple zelo dobro razume,
da se proces začne že z načrtovanjem, oblikovanjem in razvojem proizvodov
samih, ne šele takrat, ko je izdelek že pripravljen za trg.
According to British analyst Ben Evans, Apple spends ten times less money (3
USD) on marketing each mobile device sold than its major competitor Samsung
(30 USD). This is surprising only at first glance, as the key lies in which phase of
product development marketing begins. According to its definition, marketing
comprises all activities linked to the path of the product and service from its
manufacturer or provider to the customer. Apple understands very well that
the process begins already during the planning, design and development of the
product and not only when the product is ready for the market.
Iz tega primera je razvidno, da so podjetja, ki znajo potencial oblikovanja
izkoristiti v celoti, v veliki prednosti. Predpogoj pa je, da razumejo, kaj je zares
oblikovanje. V izvornem angleškem jeziku »to design« pomeni načrtovanje
funkcije, ne samo oblike. »Design« je dejavnost, ki spreminja ideje in inovacije
v proizvode, storitve in tržne znamke. Meje med posameznimi panogami in
specializacijami se brišejo, za uspešen razvoj izdelka, storitve ali znamke je
potrebno vse, ne glede na to, ali gre za fizični izdelek ali spletno aplikacijo.
This case study shows that companies that are able to fully maximise the
potential of design have a major competitive advantage. However, to make use
of this advantage, they must truly understand design. In English, “to design”
means to design the functioning of a product and not only its form. “Design”
is thus an activity that transforms ideas and innovations into products, services
and brands. The borders between particular industries and specialisations are
becoming blurred. Every effort must be put into successfully developing the
product, service or brand, regardless of whether the product is a physical product
or online application.
Dizajn vstopa skozi glavna vrata tudi v priljubljene in razširjene napredne
tehnologije (angl. tech mainstream). Družba KPCB, eden najslovitejših skladov
tveganega kapitala v Silicijevi dolini ter zgodnji investitor v spletna velikana
Amazon in Google, je letos ustanovila program, s katerim vabijo in iščejo
oblikovalce za vključitev v start-upe. Proizvodi in njihove tržne znamke dandanes
živijo v hiperpovezanem spletnem družbenem okolju, v katerem so vrednote in
vsebina pomembnejše od tehničnih specifikacij.
Tržna znamka, ki v glavah uporabnikov zasede mesto, povezano z neko
dejavnostjo ali proizvodom, lahko nekoliko nadomesti tudi patente in zaščite,
do katerih imajo nekatera azijska gospodarstva milo rečeno liberalen odnos.
Zabloda bi bila verjeti, da so proizvod, storitev ali znamka oblikovani ali niso
oblikovani. V vsakem primeru so oblikovani, vprašanje je le, ali dobro ali slabo.
V podjetju TMG in pri njihovem investitorju RSG Capital dobro razumejo vlogo
dizajna pri razvoju proizvodov in tržne znamke, saj so sodelovanje z oblikovalsko
agencijo Gigodesign vključili v poslovni načrt.
Design is also an important aspect of popular advanced technologies (the tech
mainstream). This year, KPCB, one of the most well-known venture capital funds
in the Silicon Valley and an early investor in Internet giants Amazon and Google,
has begun linking designers and start-up companies. Nowadays, products and
brands exist in a hyper connected Internet and social environment, where values
and contents are more important than technical specifications.
To some degree, a brand which consumers link to an activity or product can
even replace patents and other IP protection, which is, especially in some Asian
economies, very lax.
It would be wrong to believe that a certain product, service or brand is designed
or not designed. They are designed in any case – the question is whether they are
designed well or not.
TMG and its investor RSG Capital understand the role of design in developing
products and a brand, as they have included reference to their cooperation with
the Gigodesign design agency in their business plan.
Programi
v številkah
Programmes
in numbers
1
iTime+
iTime+
Število dogodkov: 12
Number of events: 12
Število prijav: 46
Number of applicants: 46
Znesek nagrade: 20.000 EUR
Award for first place: EUR 20,000
2
3
11
Start-up center TP Lj 2012
TP Lj 2012 Start-up Center
Število pobud za vključitev: 70
Number of initiatives incubated: 70
Število vključenih start-up podjetij: 27
Number of start-ups incubated: 27
Število dogodkov: 60
Number of events: 60
Osebni obisk članom: 111
In-person member visits: 111
Število obiskov spletne strani: 73.000
Website visits: 73,000
Start:up Slovenija in PODIM
Start:up Slovenia and PODIM
Število prijavljenih na Start:up Slovenija: 126
Number of applicants to the Start:up Slovenia competition: 126
Nagrada za zmago: 10.000 EUR
Award for first place: EUR 10,000
Število udeležencev PODIMA: 500
Number of PODIM attendees: 500
Število in struktura govorcev: 70 govorcev iz 13 držav
Structure and number of speakers: 70 speakers from 13 countries
4
Go:Global Slovenia
Go:Global Slovenia
Število udeležencev MBA programa: 23
Number of participants in the MBA programme: 23
Število 1:1 dogodkov: 2
Number of one-on-one events: 2
Število udeležencev: 120
Number of participants: 120
Število sodelujočih mentorjev: 150
Number of participating mentors: 150
Po biznis
čez mejo
Doing business
abroad
12
EKWB, d. o. o., izdeluje rešitve za vodno hlajenje
računalnikov. Gre za nišni trg, tako da je bilo že na
začetku jasno, da je dovolj velik samo svetovni trg.
avtor • author:
Edvard König
fotografija • photo:
arhiv EKWB
V podjetju EKWB pa niso romali na tuje trge, kakor se uči na
fakultetah, ampak je bila pot drugačna. Ko je podjetje ustanovil, je bil
Edvard König še študent. Denarja za razvoj ni bilo, zato je bilo treba biti čim
bolj vitek (angl. lean). Obenem se je zavedal, da je močan samo na tehničnem
področju in da bi bilo dobro imeti nekoga z veliko izkušnjami na mednarodnem
poslovnem področju. Vstopil je Matjaž Krč, njegov poslovni svetovalec. Skupaj
sta zmagovalni tim.
Vse se začne pri izdelku. In začelo se je tako, da je ustanovitelj Edvard König, ki
ni bil zadovoljen s tistim, kar je bilo na trgu, sam naredil izdelek, ki je bil boljši.
Veliko se je pogovarjal na specializiranih forumih, kjer je predstavljal svoje ideje,
prejemal odzive in izboljševal izdelek. Kar je bilo najprej hobi, je preraslo v posel.
Ko je ustanovil podjetje, je bil že precej znan po vsem svetu. Njegove rešitve
so bile sprejete kot veliko boljše od drugih na področju tehničnih performans
in dizajna. V šestih mesecih je imelo podjetje pokrite glavne trge – največje
evropske, v ZDA in Avstralijo. V vsem tem času je podjetje EKWB stopilo v stik s
samo enim prodajalcem. Vsi ostali so prišli sami.
Trije nasveti za vstop na tuje trge:
1. Izdelek mora biti od konkurence boljši vsaj za 30 odstotkov.
2. Postanite znani na spletu, še preden sploh začnete prodajati.
3. V timu naj bo nekdo, ki ima veliko mednarodnih poslovnih
izkušenj.
König in Krč sta se odločila, da bosta za pospešitev razvoja prodajnih poti
obiskala tri največje IT-sejme, Cebit v Hannovru, CES v Las Vegasu in Computex
na Tajvanu. S polovico prodajalcev se je dalo dogovoriti že prek spleta, z drugo
polovico pa na sejmih.
Čeprav se takrat to gibanje pri nas še niti začelo ni, zdaj ugotavljata, da sta na
začetku delala res po vitkem načelu start-upa (angl. lean start-up). Podjetje ima
zdaj 12 zaposlenih in je v prvi vrsti podjetij za vodno hlajenje na svetu.
EKWB, d. o. o., manufactures solutions for water
cooling of computers. Ours is a niche market and we
knew from the very start that only the global market
would be large enough.
However instead of fleeing abroad as advised by faculties, EKWB choose a
different path. Edvard König established the Company when he was a student.
As there was no money for development, the Company had to be lean. However,
Edvard realised that his strength lied only in technical field and he needed
someone with vast experience in the global market. He found him in Matjaž Krč,
his business advisor. Together they are a winning team.
Everything starts with a product. And it began when the founder, Edvard König,
decided he wasn’t satisfied with what was available on the market and so he
produced a better product. He participated in specialised forums presenting his
ideas, receiving feedback and continued improving the product. What began as
a hobby grew into a business. At the time the Company was established, Edvard
was fairly well known all over the world. His solutions were accepted as being
much better than the others available in the field of technical performance and
design. Within six months the Company covered the major markets – the largest
European markets, the USA and Australia. During all this time EKWB contacted
one single seller. All the others came on their own accord.
To accelerate the development of sales channels, Edvard and Matjaž decided to
visit three major IT trade fairs: Cebit in Hannover, CES in Las Vegas and Computex
in Taiwan. Deals were arranged through the Internet with half of the sellers, and
discussions were held with the others at trade fairs.
Although at the time the movement had not even begun in Slovenia, they now
realise that at the very beginning they truly followed the principle of a lean startup. Today the Company employs 12 people and is the leading global manufacturer
of water cooling solutions.
Three pieces of advice for entering foreign markets:
1. Your product should be at least 30 percent better than the
nearest competitive product.
2. Make yourself known on the web before you begin to sell.
3. Make sure one of your team members has vast experience on
international markets.
BARCELONAPODJETNIŠKO
VOZLIŠČE
BARCELONA HUB
Barcelona, podjetniško vozlišče, ki po zadnjih
avtor • author:
Mojca Cvirn
podatkih spada med šest najboljših poslovnih
evropskih mest, je dinamičen gospodarski motor
rasti z raznovrstno strukturo in mednarodno
prepoznavnostjo. Cilj vozlišča je ustvariti nov
model mesta, ki se nanaša na znanju temelječega
gospodarstva,
predstavljanju
Barcelone
in
Katalonije kot inovacijskih središč z močnimi
centri znanja in mobilno infrastrukturo.
Tehnološki parki so ključna institucija za spodbujanje
sodelovanja in poslovanja na mednarodnih trgih.
Zato Tehnološki park Ljubljana sodeluje z drugimi
podpornimi ustanovami, tako da svojim članom
zagotavlja kakovostne storitve in infrastrukturo na
ciljnih trgih. Leta 2010 smo v okviru projekta MEDKED začeli sodelovati z Barcelono Activa, agencijo
za pospeševanje gospodarske rasti, podjetništva in
zaposlovanja.
Katere vaše storitve so ključne za privabljanje
tujih podjetij in talentov v Barcelono?
storitev, ki privablja tuje družbe, je t. i. »Business
Landing Service«. Gre za ponudbo »vse na enem
mestu« za tuje družbe, ki želijo razširiti svoje
dejavnosti v Barceloni. Podjetja imajo neposreden
stik s skrbnikom projekta in pridobijo dostop do
različnih strokovnih storitev, ki vključujejo pravno
svetovanje, podporo pri zaposlovanju, začasni
poslovni prostor v primeru t. i. soft landinga
(postopnega
vstopanja na tuji trg), podporo
pri postopkih pred občinskimi organi in druge
podporne storitve po ustanovitvi. Po drugi strani
pa Barcelona Activa ponuja nabor storitev in orodij
v angleškem jeziku, posebej prilagojenih tujim
talentom in vlagateljem.
Vaša organizacija sodeluje v številnih projektih
mednarodnega sodelovanja. Kako vsi ti projekti
prispevajo k razvoju storitev?
fotografija • photo:
Arhiv Barcelona Activa
Sodelovanje z drugimi ustanovami organizacijo
Barcelona Activa spodbuja k razmisleku o storitvah
in načinu, po katerem jih ponuja. Tako se učimo
od drugih in stremimo k izboljšanju svojih storitev
na podlagi izkušenj drugih. Poleg tega nam
mednarodni stiki pomagajo vpeljati mednarodne
storitve v naše dnevne aktivnosti.
Barcelona, among the six best European cities for
business, is a dynamic economic engine of growth,
with a diversified structure and international
13
support for recruitment, temporary office space for
soft-landing, support about municipal procedures,
aftercare. On the other hand, Barcelona Activa offers
a portfolio of services and tools in English for both
entrepreneurs and professionals which have been
adapted for foreign talents.
Your organization is involved in several
International Cooperation Projects. How all
those initiatives contribute to the service
development?
By cooperatig with other institutions Barcelona Activa
rethinks and reconsiders its services and the way they
are offered. Thus, we learn from others and try to
improve our own services on the basis of the others
experience. Besides, the international contacts also
help us to introduce international-focused sevices in
our daily activities.
recognition.
Technology parks are one of the key institutions for
fostering internationalisation. Therefore Technology
Park Ljubljana cooperates with entrepreneurial hubs
in order to assure companies quality service and
infrastructure on target markets. In 2010 we have
started cooperation with Barcelona Activa in the
framework of MED-KED project. Barcelona Activa,
integrated in the Area of Economy, Enterprise and
Employment, is the executive tool of the Economic
Development policies of the Barcelona City Council.
Which are the core services to attract foreign
companies and talents to Barcelona City
provided by your organisation?
Core services to attract foreign companies is socalled »Business Landing Service«. It is actually
one-stop-shop for non-resident foreign companies
interested in expanding their activity in Barcelona
where companies have direct communication with a
project account manager and have access to several
specialised services, including: legal counselling,
Število prebivalcev: 4.777.042
Število podjetij: 453.485
Tujci: 17,3 % celotnega prebivalstva
Katalonski BDP: 210.150 milijonov evrov
Izvoz: 56 milijonov evrov
Uvoz: 71 milijonov evrov
R & R: 1,6 % BDP
Število študentov v Kataloniji: 244.263
Za več podatkov o poslovnih
priložnostih v Barceloni obiščite
www.goglobal.si/globalno/barcelona
Živahna
skupnost
Lively
community
1
14
3
2
4
6
5
7
8
9
10
12
1 | Forum 100 % Start-up • 100 % Start-up Forum 2 | Interno izobraževanje in druženje zaposlenih na Bledu
• Internal training and meeting of members of staff at Bled 3 | Predstavitev dejavnosti TP Lj študentom Gea
Collega • Presentation of the activities of Ljubljana Technology Park to Gea College students 4 | Seminar Google
Analytics • Google Analytics seminar 5 | Razstava slik Uroša Tomoviča in Matica Praznika • Exhibition of the
11
works of Uroš Tomovič in Matic Praznik 6 | Marjana
Majerič kot Pika Nogavička • Marjana Majerič as Pippi
Longstocking 7 | Beezinga - zmagovalci tekmovanja
Imagine Cup 2013 • Beezinga - winners of the Imagine
Cup 2013 competition 8 | Obelisk - zmagovalna ekipa
iTime + 2013 • Obelisk - the winning team of iTime
+ 2013 9 | Pozorna mariborska sodelavca ob dnevu
žena • Considerate co-workers from Maribor at 8
March 10 | Obelisk in Sportifiq predstavila poslovno
idejo mednarodnimi investitorjem v Barceloni (projekt
MED-KED) • Obelisk and Sportifiq pitch their idea to
international investors in Barcelona (the MED-KED
projects) 11 | Projekt Zavoda Ypsilon – Ustvarjam
kjerkoli • Zavod Ypsilon project – Be creative anywhere
12 | Pošta Slovenije je odprla poslovalnico v TP Lj
• The Post of Slovenia opens a branch in Ljubljana
Technology Park
Bi želeli svojo fotografijo objaviti v naslednji izdaji
časopisa Preboj? Pišite nam na [email protected].
Dodaj v
koledar
add our events
to your
calendar
Podjetniške srede
Vsako sredo v Tehnološkem parku Ljubljana organiziramo različne aktualne
podjetniške vsebine. Maja in junija napovedujemo odlične vsebine na več kot
10 dogodkih v okviru tedna vseživljenjskega učenja. Našim dogodkom sledite
na facebooku ali na www.tp-lj.si.
Dobrodelni tek
Tehnološki park Ljubljana in podjetje PSC BAH, d. o. o., skupaj s partnerji in
podporniki septembra 2013 organizirata dobrodelni tek. Tekli bomo za pomoč
tistim, ki te možnosti nimajo. Vsi zbrani prispevki bodo namenjeni izboljšanju
kakovosti življenja invalidni osebi. Več na www.tp-lj.si.
Tradicionalni piknik 2013
Tehnološki park Ljubljana septembra 2013 organizira tradicionalni poletni
piknik, katerega rdeča nit so zabava, šport in druženje. Ekipe se bodo borile za
medalje in pokale v različnih športnih disciplinah, srečali se bodo stari znanci
in stkala se bodo nova poznanstva. Več na www.tp-lj.si/tradicionalni-piknik.
Go:Global mentorski dogodek 1 : 1
Organizatorji projekta Go:Global Slovenia 28. maja 2013 pripravljajo
specializirano srečanje, kjer priznani strokovnjaki in mentorji pomagajo mladim
podjetnikom rešiti specifične izzive pri preboju na tuje trge. Aktivnosti, dogodke
in nasvete lahko spremljate na facebooku ali na www.goglobal.si.
Ljubljana Startup
Je 54-urni dogodek, kjer udeleženci v enem vikendu svoje ideje pretvorijo v
prave proizvode. Namen dogodka, ki bo potekal od 24. do 26. maja 2013,
je povezati mlade iz različnih strok s ciljem ustvarjanja sinergij in realizacije
projektov. Vabljeni so dijaki in študentje, pa tudi vsi, ki si želijo podjetniške
izkušnje. Informacije in prijave so dostopne na www.ljubljanastartup.si.
Enterprise Wednesdays
Every Wednesday, Ljubljana Technology Park holds lectures on various topical
issues relevant to enterprise. In May and June, join over 10 excellent events held
as part of the life-long learning week. Follow our events on Facebook or at
www.tp-lj.si.
Fundraising jog
Together with its partners and supporters, Ljubljana Technology Park and PSC
BAH, d.o.o., are organising a fundraising jog in September 2013. Our jog will help
financially support the disabled and all funds raised will be spent on enhancing
the quality of life of a disabled person. See www.tp-lj.si for further details.
The annual picnic
In September 2013, Ljubljana Technology Park will be organising its traditional
summer picnic, characterized by fun, sports activities and socialisation. Teams
will battle it out for medals and cups in various sports disciplines. The picnic will
also be a platform for old acquaintances to meet and for new acquaintance to be
made. See www.tp-lj.si/events for further details.
One-on-One Mentoring Event
At this specialized meeting, which will be held on 28 May 2013, distinguished
experts and mentors will help young entrepreneurs overcome the specific
challenges or breaking through to foreign markets. Follow the activities, events
and advice on Facebook or at www.goglobal.si.
Ljubljana Startup
Is a 54 hour event allowing participants to turn their ideas into real products
in just one weekend. The aim of the event, being held between 24 and 26 May
2013, is to bring together young experts from various fields aiming to generate
synergies and bring projects to life. High school and faculty students, as well as
everyone interested in an entrepreneurial experience, are invited.
See www.ljubljanastartup.si.