GLASILO SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE LETNIK 18 • ŠTEVILKA 1 • FEBRUAR 2011 IZ VSEBINE NASLOV POGLAVJA UVODNIK UVODNIK 2 BESEDA PREDSEDNICE Spoštovane članice in člani 3 3 BESEDA GENERALNE SEKRETARKE Konferenca sindikator Javnega sektorja Slovenije (KSJS) in mi 6 6 SINDIKALNE AKTIVNOSTI 7 Sistem ureditve delovnih mest za srednje medicinske sestre in babice 7 Izgorevanje na delovnem mestu (SE UKC Maribor) 9 Seznam aktivnosti v letu 2010 10 PREDSTAVLJA SE Mineva dobro leto 12 12 PRAVNO SVETOVANJE 13 Višina premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence 14 Višina osnovnih plač od 1. januarja 2011 16 ZANIMIVOSTI 17 SE UKC Maribor na skupščini pri kolegih v Kruševcu 17 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Razpis za počitnice Razpis za oddajo počitniškh enot Prijavnica 21 21 22 24 OBVESTILA Preberite, upoštevajte in poklepetajte Ugodni krediti v Delavski hranilnici Popusti 25 25 25 26 SREDINA: Protokol obravnave trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu ali v zvezi z delom nad zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi (ZBN) MODRA SREDINA: Aneks št. 3 in Aneks št. 4 h Kolektivni po godbi za javni sektor RUMENA SREDINA: Zapisnik 21. redne seje Odbora za razlago kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Zapisnik 22. redne seje Odbora za razlago kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi UVODNIK Mineva pol leta od izdaje zadnjega glasila. Po sklepu skupščine smo leta 2010 zapisali, da bomo glasilo izdajali 1–2 x letno oz. bomo okrepili in objavljali novice na naši spletni strani. Veseli me, da je leto 2010 končno minilo. Bilo je razbur ljivo, težko, polno (ne)pričakovanih dogodkov. Skrb zbujajoč pa je bil, vsaj zame, občasno občutek nemoči, nepovezanosti medicinskih sester med seboj, izstopi nekaterih članov, ki niso bili vedno upravičeni. Stanje se počasi izboljšuje. Mogoče je zaznati rahlo apatijo med nami, verjamem pa, da bomo z vztrajnostjo in bolj od ločnim zavzemanjem za ureditev razmer v zdravstveni negi izboljšali stanje duha in verjeli v boljši jutri. Res pa je, da moramo strniti svoje vrste in podpreti vse aktivno sti vodstva SDZNS pri doseganju nerešenih vprašanj. Menim, da bo leto 2011 ključno v zaupanju, podpori, včlanjevanju v SDZNS. Če bo potrebno, bomo tudi s protestom skušali doseči rešitve na odprta vprašanja, za katere se zavzemamo že od uvedbe novega plač nega sistema v avgustu 2008. Članice in člani! Pozivam vas oz. nas - postanimo vzor nečlanom in ostalim zaposlenim v zdravstvu! Več ko nas bo v SDZNS, močnejši bomo! Povejmo na glas, kdo smo in kaj nas tare ter da želimo rešiti probleme na področju zaposlenih v zdravstveni negi v tej državi. Razložimo nečlanom in drugim, da sta le POVEZANOST (kot ve riga – s trdnimi členi) in ENOTNOST tista elementa, ki nam dajeta moč, da premagamo ovire, ki nas breme nijo že lep čas. Ne prepustimo se toku nezadovoljstva – naj nam bosta optimizem in upanje vodilo za moč in enotnost misli pri reševanju nerešenih zadev, o katerih si lahko preberete več v nadaljevanju glasila. Saša Kotar GLASILO SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Saša Kotar UREDNIŠKI ODBOR: Flory Banovac, Darja Boh, Lidija Peršuh LEKTORICA: Karmen Mlinarič, prof. PRIPRAVA IN TISK: Birografika BORI d.o.o., Ljubljana, Linhartova 1 NAKLADA: 8.000 izvodov 2 NASLOV UREDNIŠTVA: Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Metelkova 15, Ljubljana Telefon: Tajništvo: 01 439-40-30, 01 439-72-80 Pravno svetovanje: 01 439-40-34, Fax: 01 439-72-85 E-mail naslov: [email protected] http://www.sdzns.si BESEDA PREDSEDNICE Spoštovane članice in člani sindikata! Izteklo se je leto, ki nam bo ostalo v spominu kot leto recesije, gospodarske krize in posledično nezmožno sti države, da bi javnim uslužbencem skozi plačno reformo zagotovila pravice, ki nam gredo. Zagotovo pa bo leto 2010 zapisano v zgodovinske anale tudi kot obdobje najtršega boja za ohranitev pra vic delavcev in leto, ko smo se sindikati v javnem sek torju razdelili na dve skupini, kar je povzročilo veliko slabe volje med nami in pomembno oslabilo socialni dialog in vpliv sindikatov na odločitve vlade. Verjetno bomo šele čez čas lahko ocenili pozitivne in negativne vidike delitve sindikatov v dve pogajalski skupini (Štrukljevo in Posedijevo), kot so nas največ krat poimenovali mediji. Vedno znova se izkazuje, da je bil očitno potreben v naših vrstah “potres”, ki je prebudil naše kolegice in kolege na vseh ravneh zdravstvene nege in vzpod budil ključne akterje v slovenskem prostoru, da se resneje lotijo reševanja problemov, ki jih že leta od rivamo in ne iščemo rešitev. Pomanjkanje medicinskih sester, prekomerne obre menitve, ki pehajo medicinske sestre v izgorevanje, bi lahko reševali s priznavanjem kadrovskih normativov, ki jih je stroka sprejela že leta 2005 in dopolnjene ka drovske standarde ponovno potrdila na Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego leta 2010. Prehajanje kompetenc med srednjimi in diplomi ranimi medicinskimi sestrami bi morali reševati na sistemski način, ki smo ga že pred Vsi dosedanji učinki in reakcije ter dvema letoma predlagali v našem odločitve vlade dokazujejo, da smo Vedno znova se izkazuje, sindikatu. Če bi bilo s strani zdra se bolj prav odločili tisti sindikati, da je bil očitno potreben vstvene politike dovolj volje za ki smo vztrajali na pogajanjih in v naših vrstah “potres”, reševanje tovrstne problematike dosegli pod hudimi pritiski vlade ki je prebudil naše in če bi naša opozorila padla na ohranitev vseh že doseženih pra kolegice in kolege na plodna tla, se ne bi moglo zgoditi, vic, predvsem pa ohranitev plač vseh ravneh zdravstvene da bi nekatere medicinske sestre na ravni leta 2010. Samo primer: v nege in vzpodbudil sedaj vračale preveč izplačane pla dogovoru, sklenjenem z vlado, se ključne akterje v če, kot stoji v revizijskem poročilu je le-ta zavezala, da bo v primeru slovenskem prostoru, in odločbi ministra za zdravje v eni uskladitve pokojnin z dvigom ži da se resneje lotijo od naših bolnišnic. vljenjskih stroškov zagotovila uskla reševanja problemov, ki ditev tudi javnim uslužbencem. To Zgodba se je začela zapletati, ko jih že leta odrivamo in nam je v januarju 2011 prineslo več, je skupina medicinskih sester iz ne iščemo rešitev. kot bi znašalo izplačilo 3/4 odprave IT III v UKCLJ s podporo sindi nesorazmerja, ki ga je hotela izsiliti kata Pergam začela opozarjati na s stavko “Posedijeva” skupina. Mimogrede, v januarju neskladje med plačilom in delom, primerjaje SMS smo s tem dobili toliko, kot znaša mesečna članarina in DMS. Sklenili smo »Dogovor o določitvi plačne v našem sindikatu. ga razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre – babice v porodnem bloku ter V našem sindikatu se zavedamo, da zgolj ohranitev srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III« socialnega dialoga pomeni tudi možnost odpravljanja (Uradni list RS, št. 89/08), ki je stopil v veljavo 19. 9. pomanjkljivosti, s katerimi se soočamo po uvedbi 2008 in prenehal veljati 31. 1. 2009 (na problem, ki plačnega sistema. Večino pomanjkljivosti lahko opre bo nastal po tem datumu smo opozarjali že od 27. delimo kot organizacijsko in strokovno problematiko, 11. 2008 – dokazila v arhivu sindikata). ki se je kopičila na delovnih področjih zdravstvene nege leta dolgo; izbruhnila pa je po prevedbi plač v Po preteku dogovora smo načine reševanja proble letu 2008. matike SMS obravnavali na številnih sestankih na Mi 3 BESEDA PREDSEDNICE nistrstvu za zdravje. Sredi leta 2009 je bila s sklepom Konec septembra smo z Ministrstvom za zdravministra ustanovljena delovna skupina, ki je predla je sklenili Sporazum o zagotavljanju nemotenega gala sistemske rešitve problema. Uradne informacije delovanja rednega programa zdravstvene dejavnosti o predlogu rešitve problematike SMS nismo dobili. in dejavnosti v okviru 24-urnega zdravstvenega var Neuradne informacije “nam govorijo”, da se ministrica stva. Sporazum je po vsebini enak sporazumu, ki za javno upravo ne strinja s predlogi. Po preverjanju ga je z Ministrstvom za zdravje sklenil sindikat situacije v slovenskih bolnišnicah smo ugotovili, da FIDES. Ta dogovor zagotavlja medicinskim sevsaka rešuje problem po svoje. Ugotovitve kažejo stram popolnoma enake pravice, kot jih imajo na to, da je način reševanja neskladen z zakonskimi zdravniki v zvezi z organizacijo in plačilom podlagami, povzroča nepravične razlike v plačilu dežurne službe. Sedaj aktivno spremljamo, kaj SMS, ki opravljajo primerljivo delo in povrhu je takšen se dogaja po zavodih; ugotovitve so kratkomalo način reševanja bistveno dražji od neverjetne; direktorji so ukinipredlaganih sistemskih rešitev. li dežurna mesta zdravnikov, Sindikat delavcev v poslej jih bodo plačevali kot Sindikat delavcev v zdravstveni zdravstveni negi delo preko polnega delovnega negi Slovenije že vseskozi zahteva Slovenije že vseskozi časa, kar pomeni v nadurah. sistemske rešitve problematike zahteva sistemske Medicinske sestre, babice in SMS, s čimer so se ob vsakokra rešitve problematike drugi pa bodo še naprej dežutnem dogovarjanju doslej strinjali SMS, s čimer so se rali, seveda za nižje plačilo. Za tudi drugi predstavniki sindikatov, ob vsakokratnem nas je nesprejemljivo različno podpisniki Aneksa h Kolektivni dogovarjanju doslej urejanje dežurne službe za pogodbi za zaposlene v zdravstve strinjali tudi drugi zdravnika in medicinsko seni negi. predstavniki sindikatov, stro. Ob tem, da vladi nismo podpisniki Aneksa h Stališče našega sindikata je, da dali soglasja za tako urejanje Kolektivni pogodbi za postopki v nekaterih zavodih pri plačila dežurstev, še manj za zaposlene v zdravstveni razporejanju medicinskih sester kaotično urejanje dežurstev po negi. sicer niso bili v skladu z zakonom, zavodih, terjamo na pogajanjih zagotovo pa medicinske sestre niso in če bo treba tudi preko mediodgovorne, če jim je delodajalec jev pravično in enakovredno ponudil v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki posame obravnavo medicinskih sester, ki bo primerljiznika uvršča na bolje plačano delovno mesto, kot to va z ureditvijo dežurstva zdravnikov. predvidevajo zakonske podlage. Za take odločitve bi Vlada je na svoji septembrski seji sprejela sklep o od moral odgovarjati delodajalec in nikakor ne posame povedi Kolektivne pogodbe za javni sektor, kolektiv zna medicinska sestra. nih pogodb dejavnosti in poklicev oziroma aneksov k Tudi sicer je bila druga polovica leta 2010 izjemno tem pogodbam. Obenem se je obvezala, da bo repre pestra. Kot že rečeno, začelo se je v začetku poletja zentativnim sindikatom javnega sektorja predložila (planirani dopust je splaval po vodi) in tudi sedaj v nove kolektivne pogodbe oz. nove anekse. začetku leta 2011 ne moremo reči, da se lahko od Vlada ne bi odpovedala kolektivnih pogodb, če bi dahnemo. Odprta so številna vprašanja; trenutno se zadostno število sindikatov podpisalo Aneks št. 4 pogajamo o napredovanjih ter sodelujemo pri pripra h KPJS (v SDZNS smo podpis najavili), vendar se to vi pravnih podlag v zvezi z 39. členom, ki zagotavlja ni zgodilo. Vlada je tako odpovedala pogodbe in zaposlenim dodatek za delo s prizadetimi v razvoju pripravila nove. Predlog nove KPJS je spremenjen v in dodatek za delo z dementnimi. 50. členu, ki določa dinamiko odprave nesorazmerij Za lažje sledenje dogajanjem povzemam ključne in v osnovnih plačah, in v 39. členu pogodbe, ki določa formacije, ki ste jim lahko sledili tudi na naši spletni dodatke za nevarnost in posebne obremenitve. Uvrsti strani. tve delovnih mest oz. nazivov v plačne razrede, tako v 4 BESEDA PREDSEDNICE KPJS kot v predlaganih novih kolektivnih pogodbah dejavnosti, pa ostajajo nespremenjene. Na izredni skupščini Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki je bila 21. oktobra 2010, smo delegati soglasno sprejeli sklep o pristopu k podpisu Aneksa št. 4 h KPJS in Dogovora o ukrepih na področju plač in prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. V Uradnem listu RS, št. 89/2010 z dne 8. 11. 2010 so bili objavljeni Aneks št. 3 (ki dopolnjuje 39. člen KPJS in ga večina Posedijevih sindikatov tudi ni podpisala; to je dokaz, da niso pripravljeni podpisati niti pomembnih pridobitev za delavce) in Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (oba aneksa sta objavljena v »modri sredini«). neizplačilo redne delovne uspešnosti javnim usluž bencem, za leto 2011 zamrzuje izplačilo napredovanj, uzakonja višino dogovorjenega regresa (692 evrov) za prihodnji dve leti in omejuje sredstva za povečan obseg dela. V zakon pa je prenesena tudi določba o uskladitvi plač v letu 2011, ki smo jo sindikati v dogo vor vnesli nekaj dni pred podpisom Aneksa št. 4 in zagotavlja četrtinsko uskladitev osnovnih plač javnih uslužbencev z napovedano inflacijo s 1. januarjem 2011. Napovedana inflacija za leto 2011 je 2,2 odstotka, kar pomeni, da so se plače v začetku prihajajočega leta uskladile za 0,55 odstotka. Za podpis oz. njegovo veljavnost je glede na novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju zadoščal pristanek manjšega števila sindikatov, ki skupaj za stopamo 40 % vseh zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Sindikati konfederacije skupaj zastopamo 77.410 članov. Vsi sindikati, ki smo pod Vlada Republike Slovenije je dne 4. pisali aneks in dogovor, smo zato 11. 2010 preklicala sklepe o odpo predložil tudi izjavo o članstvu. vedih Kolektivne pogodbe za javni Sindikati konfederacije Kot predvideva zakon, pa se mora sektor, kolektivnih pogodb dejav skupaj zastopamo 77.410 sedaj članstvo še preveriti na pod nosti in poklicev oziroma aneksov članov. lagi pristopnih izjav članov. Ekipe k tem pogodbam ter umaknila pre Ministrstva za javno upravo so v dloge novih kolektivnih pogodb ter sodelovanju s sindikati opravile aneksov k tem pogodbam, ki jih je reprezentativnim štetje pristopnih izjav. Štetje je potrdilo predložene sindikatom javnega sektorja ponudila istočasno z izjave sindikatov o številu članov in preseglo potrebni odpovedmi kolektivnih pogodb oziroma aneksov k kvorum za verodostojnost podpisov. tem pogodbam. Vlada RS je dne 9. 11. 2010 sprejela sklep o umiku Spoštovane članice in člani! predloga za razvezo 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor oziroma podredno celotne kolektivne pogodbe ter pooblastila Državno pravobranilstvo, da umakne predlog za razvezo, ki je bil vložen na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. 26. novembra 2010 je bil v Uradnem listu št. 94 obja vljen Zakon o interventnih ukrepih, ki že velja. Zakon med drugim določa, da se bo s prihodnjim letom znižala višina uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom, zmanjšal se bo odstotek za sofi nanciranje investicij in prejemkov občinam, zakon pa določa tudi uskladitev pokojnin. Interventni zakon je povzel besedilo Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 med vlado in sindikati, ki podaljšuje Dolgo in naporno leto 2010 je za nami; zahvaljujem se vam za vaše zaupanje, da sem in smo smeli odločati o včasih zelo rizičnih odločitvah, ko vnaprej ni bilo 100 % zagotovila, da smo se odločili prav in zgolj v prid vam. Hvaležna sem, da se večina odločitev izkazuje kot pravih, ki so v tem trenutku in v situaciji, v kakršni se nahaja naša država, tudi edine razumne in ki na dolgi rok prinašajo dobrobit članstvu. Verjamem, da ste ob koncu tega leta vsi odložili vsak danja bremena in se posvetili sebi, svojim dragim ter uživali ob prehodu v novo leto, v upanju, da bo nasle dnje leto v vseh ozirih boljše, kot je bilo preteklo. Vaša predsednica Jelka Mlakar 5 BESEDA GENERALNE SEKRETARKE Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in mi Ni pomembno biti samo član sindikata, pomemb Pokojninska reforma je ena izmed reform, ki se je no je biti tudi član KSJS, saj smo s skupnimi močmi dotaknila prav vseh in prav zato tudi mi nismo ostali sindikati uspeli z eno samo potezo doseči povišanje ravnodušni. KSJS je podprla ostale konfederacije v plač za 0,55 % od januarja dalje, kar pomeni, da se je prizadevanjih za zaustavitev te reforme, ki za nas vsakemu našemu članu praktično ni sprejemljiva. Prav gotovo ne povrnila članarina za sindikat na moremo zagovarjati dejstva, da Prav gotovo ne moremo letni ravni. bo medicinska sestra delala do 65. zagovarjati dejstva, da bo leta starosti. Že na protestu je naš medicinska sestra delala Zato je naše članstvo v KSJS ključne sindikat rekel odločen NE. do 65. leta starosti. Že na ga pomena, saj je nekatere interese protestu je naš sindikat mogoče učinkovito uveljavljati le na Čaka nas še težka preizkušnja ob rekel odločen NE. ravni konfederacije. napovedanem Zakonu o zdravstve Še naprej bomo prispevali k utrjeva nju in krepitvi KSJS, saj smo kot enakovreden partner dokazali, da smo sposobni; prav zato je kongres KSJS v letu 2010 vodila naša predsednica Jelka Mlakar, na katerem sem bila ponovno izvoljena za članico pred sedstva KSJS za mandatno obdobje 2010–2014. ni dejavnosti. Tu bomo še kako potrebovali pomoč in podporo ostali članic v konfe deraciji, ki nas bodo podprle, ko bomo branili naše interese. Pripravlja pa se tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki nas bo še bolj razburil. KSJS se je v času od ustanovitve uveljavila kot partner v socialnem dialogu v pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v Sloveniji. Vlada je na predlog vseh sindikalnih central pred stavnika KSJS Slovenije imenovala tudi v odbor za priznanja RS za poslovno odličnost. V Skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo venije so bili izvoljeni kar 4 predstavniki sindikatov KSJS in od teh je bil prav predstavnik KSJS izvoljen za predsednika skupščine, prav tako je bil član KSJS izvoljen v Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravzaprav smo člani Konfederacije za sedli skoraj vse pomembne funkcije v pomembnih organih na državni ravni. Jelka Mlakar je vodila predsedstvo 3. kongresa KSJS Čas je, da začnemo opozarjati članstvo na krčenje pridobljenih pravic zadnjih dvajset let s strani vlade. Vztrajno se bomo borili proti takim ukrepom. Kot člani v KSJS smo bili večkrat povabljeni na raz govor k predsedniku vlade, g. Borutu Pahorju, kar se nam sicer ne bi zgodilo, pa tudi sprejem pri predse dniku države, g. Danilu Türku, smo doživeli. 6 KSJS je sodelovala tudi v raziskavi Inštituta za druž bene vede, ki je med drugim pokazala, da sodi KSJS med tri največje in najbolje organizirane sindikalne centrale v Sloveniji. KSJS ima tudi svojo spletno stran, kjer so objavljena pomembna stališča konfederacije in temeljni doku menti, zato smo upravičeno ponosni, da smo člani tako pomembne konfederacije. Flory Banovac SINDIKALNE AKTIVNOSTI SISTEMSKA UREDITEV DELOVNIH MEST ZA SREDNJE MEDICINSKE SESTRE IN BABICE Prizadevanja SDZNS za razrešitev sistemskih rešitev za srednje medicinske sestre trajajo že izredno dolgo, sedaj pa jih je podprla še Nacionalna koordinacija pri Zbornici zdravstvene in babiške nege. Nacionalna ko ordinacija, v kateri sodeluje tudi predstavnica SDZNS ga. Jelka Mlakar, je posvetovalni organ predsednice Zdravstvene in babiške nege – Zveze. Stališče le-te glede problematike srednjih medicinskih sester, ki delno ali v celoti prehajajo v delokrog diplomiranih medicinskih sester, objavljamo v nadaljevanju teksta v celoti. Na to temo (in drugo problematiko) je bila sklicana tudi tiskovna konferenca 24. januarja 2011. Posnetek cele tiskovne konference je objavljen na spletni strani SDZNS: www.sdzns.si Zahteva SDZNS pa ostaja: to je treba urediti in uve ljaviti na nek primeren način. Če ne bo šlo drugače, bomo v skrajnem primeru tudi stavkali. 7 SINDIKALNE AKTIVNOSTI 8 SINDIKALNE AKTIVNOSTI IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU (SE UKC Maribor) V želji, da našim članom ponudimo še kakšne druge vsebine, smo 10. 11. 2010 v sindikalni enoti UKC Mari bor organizirali predavanje Izgorevanje na delovnem mestu. Predaval nam je mag. Roman Vodeb, teoretski psihoanalitik, freudovec in kritični mislec. S svojim delom posega kar na nekaj področij vsakdanjega življenja. Poleg reševanja osebnih in družinskih te žav je dodobra »pretresel« še sociologijo spolov in psihologijo dela. sti in izostajanje čustev do soljudi, je nekako tipični znak sindroma izgorevanja. Ta egoobrambna reakcija je nekakšen obrambni izhod v sili. Podobni znaki izgorelosti se lahko pojavijo pri »pro stovoljnih« deloholikih oziroma v povečano delavnost potisnjenih delavcih. Tudi pri njih se pojavi psihična in fizična utrujenost oziroma izčrpanost. Izgubijo lah ko splošen življenjski navdih, veselje in zanimanje za konjičke ter ostale življenjske radosti. Ravnodušnost Popoldan, ki sem ga s kolegi preživela na tem preda do bolnikov in njihovih svojcev (oziroma drugih vanju, je minil, kot bi trenil. Predavanje je bilo zanimi strank) se prenaša tudi v ravnodušnost do sodelavcev. vo, nekoliko drugačno, kot smo vajeni in začinjeno Običajno sta zmanjšani tudi pozitivna samopodoba po freudovsko. Ravno v pravi meri, da smo se malo in samozavest. Povečata se razdražljivost in neza nasmejali in malo zamislili. Vsekakor je bila vsebina dovoljstvo, ki se lahko manifestirata celo v občasni agresivnosti ali v depresiji. Ob tem pozitivna, saj je lahko posameznik prihaja še do določenih somatskih izluščil tudi kaj malega zase. Najprej in najbolj so težav, kot so nespečnost, bolečina, Kljub temu da danes o izgorevanju izgorevanje opazili pri motnje hranjenja. Pogosto je mote vemo veliko, pa še vedno redno ljudeh, ki so bili v stiku no tudi spolno življenje. prihaja do posameznih vrst izgo s trpečimi (zdravstveno Ljudje smo si različni, zato tudi v revanja. Različni tipi izgorevanja se osebje, gasilci, policisti, stresnih situacijah ne reagiramo razlikujejo po vzročni plati. socialni delavci, osebni na enak način – obstajajo indivi svetovalci …). Na udaru niso samo poklici, kjer dualne razlike. Izhodi v tovrstnih človek prihaja v stik s trpečimi, pač osebnih krizah so mogoči, pravi pa so aktualne absurdne življenjske predavatelj, vendar nam omamljanje z alkoholom in situacije, v katerih zaposleni ne vidi izhoda oziroma drugimi psihotropnimi substancami odsvetuje. smisla, da bi se spopadel z določeno življenjsko ali delovno zagato. Ravno to izgorevanje postaja težava Konstantnemu doživljanju neugodja se je potrebno sodobne družbe. Danes se ve, da je boljši tisti, ki več, izogniti. Dopusti, tudi bolniški staleži, so samo obliž na rano. Mnogi se zatečejo v medikamentozno zdra bolj intenzivno in kakovostno dela. vljenje, drugi si pomagajo z osebnimi svetovalci ali Najprej in najbolj so izgorevanje opazili pri ljudeh, ki psihoterapevti, ki predrugačijo določene kontekste so bili v stiku s trpečimi (zdravstveno osebje, gasilci, misli, zaradi katerih posameznik izgoreva. Pomaga policisti, socialni delavci, osebni svetovalci …). Da mo si lahko z jogo, meditacijo, avtogenem trenin so se ti ljudje obranili neugodja ob sočustvovanju s gom in stalnimi sprostitvenimi tehnikami. Vendar trpečimi z določeno egoobrambno reakcijo, so po sta potrebna čas in vztrajnost. Morda tudi želja po stali apatični, celo cinični in brezčutni. Sčasoma so spremembi. se nekako čustveno izčrpali, kar se je odrazilo tudi v telesni izčrpanosti. Na zavestni ravni seveda sami niso Tovrstno predavanje je imelo pozitiven odziv, kar vedeli za svojo spremembo. Prav ta apatičnost (oto nas je prepričalo, da si podobnih vsebin želimo tudi pelost, ravnodušje, brezčutnost, brezstrastnost), celo v prihodnje. Suzana Smovnik, ciničnost (brezobzirnost, nesramnost, posmehljivost, sindikalna enota UKC Maribor prezirljivost), ki se kaže v izgubi občutka zaskrbljeno 9 SINDIKALNE AKTIVNOSTI SEZNAM AKTIVNOSTI V LETU 2010 JANUAR FEBRUAR odbor dejavn ZD 21.1. odbor dejavn SOC.Z.. 21.1. REG MS REG MB 25.1. 28.1. REG LJ POČIT. KOM. NO SDZNS REG KP REG NG 3.2. 22.02. 23.02 24.02. 24.2. MAREC REG KP ponovitev 04.03. odbor dejavn ZASEB 09.03 VOLIL. KOMISIJA 12.03. APRIL . MAJ . NO SDZNS PIKNIK 19.6. JULIJ PROTEST 9.7. SEMINAR 13.7. SEPTEMBER OKTOBER NO SDZNS 3.11. DECEMBER odbor dej. SOC.Z.AV 1.12. 10 Izred. RO 24.08 . DRŽAVNI SVET 22.9. odbor dejavn ZD 12.10. NOVEMBER RO 20.05 RO 24.06.. . Posvet Mons 08.09. RO 25. 2. RO 23.3. URED ODBOR 20.5. STAVKA 27.9. II. izredna skupšč. 21.10 . PODPIS ANEKS št. 4 5.11. popisna komis. 16.12. . URED ODBOR 10.11.. REG NG 31.1. XVIskupš V.volilna 19.04. JUNIJ AVGUST RO 20.1. RO 10.11 RO 16.12 odbor dejavn SOC.Z. 25. 2 SINDIKALNE AKTIVNOSTI odbor dejavn BOL 25.2.. KSJS MINIST 21.1. MIN. ZA ZDR. 12.1. 11.2.,,24.2. MIN.ZA DELO 11.2.,, 24.2. 8.3. MIN. ZA FIN. 8.3. 3.kong. KSJS 07.04.., 22.4. 4.5. MIN. ZA ZDR 6.5. 10.6. MJU 22.6. 1.7.,8.7., 12.7. ZBORNICA POGAJANJA ZSPJS, 39.čl. KPJS OBISKI SE SE DSO TREBNJE 26.1. 3.2., 11.2., 25.2, SE TRANSF.POST. 9.2. SE SB BREŽICE 11.2. 18.3., skupščina ZZNS 27.3. 11.3, 25.3. 3.3., 10.3., 12.3., 24.3., 31.3. SE UKC LJ. 1.3. SE SB PTUJ 4.3. SE ZD PIRAN 18.3. 22.4. 8.4., 15.4., 22.4. KONGRES 12.5. 6.5., 13.5., 18.5., 20.5., 25.5. 10.6., 17.6., 20.6., 21.6., 22.6. SE ZIMZELEN TOPOLŠICA 9.6. SVIZ in ZZNS 1.7., 12.7., 15.7., 5.7. 19.7., 20.7., 22.7. 24.8., 26.8., 30.8. ODBOR ZA RAZL. KP 15.9 ODB.ZA RAZL. KP 4.11. 14.9., 21.9. MIN. ZA ZDR 3.9. PODPIS POGODBE, 17.9. 15.9., 21.9. seminar 5- 6.10. 19- 20.10. SI-PART 4.10., 18.10. MIN. ZA ZDR 1.10., 25.10. 4.10., 8.10., 11.10 13.10., 19.10., 22.10., 28.10. 3.11. KONGR. SVIZ 25.11. 7.12 Zbornica 24.11. 10.12. 13.12. SE SB NG 9.9. SE UKC LJ 14.10. SE PSIH.BOL. LJ. 14.10. SE DSO KP 3.11. SE ZD IL.BISTRICA volilna..skup. 26.11. SE UKC LJ volilna..skup. 30.11. 15.12. SE JESENICE 21.12. 11 PREDSTAVLJA SE MINEVA DOBRO LETO Mineva dobro leto, odkar je zazvonil telefon. Oseba na drugi strani me je vprašala, če bi bila pripra vljena menjati službo. Dejala mi je, da gre za samostoj no delo v malem kolektivu in nadomeščanje gospe, ki odhaja v pokoj. V grobih obrisih mi je predstavila novo delovno mesto. Po duši sem človek izzivov, zavedam pa se tudi dejstva, da v življenju ni naključij in da se vse dogaja z določe nim razlogom in se navadno tega niti ne zavedamo. Nisem dosti razmišljala, sprejela sem ponudbo in šla na razgovor – brez obremenitev. Na prvem razgovoru mi je bilo v prijetnem vzdušju podrobno predstavljeno delo. Priznati moram, da pri meni šteje prvi vtis in me delo kot tako sploh ni toliko zanimalo kot to, kako se bom osebnostno in energetsko ujela z mojo nadrejeno osebo, v tem pri meru generalno sekretarko, in delovnim okoljem, ker bodo ti občutki odločilni. Verjetno sem tudi na glas priznala, da če sva z generalno sekretarko energetsko kompatibilni, je to zmaga za obe. V par sekundah sem bila sama pri sebi odločena. Sledil je še uradni razgovor ob prisotnosti članov republiškega odbora … in sedaj sem tu. Moja predhodnica, gospa Zvonka, je bila pri uvajanju zame pravi leksikon. Vse podatke je imela v glavi. Bolj kot mi je razlagala, večjo zmedo sem ji zakuhala, še po sebej s podatkovnimi bazami. Zagotovo je izgubljala živce z mano. Upravičeno ni verjela vame, nisem bila prilagodljiva, seveda zelo pametna, zaradi starosti je bilo moje dojemanje počasno, nobene fleksibilnosti …, skratka, za njo sem bila verjetno ponesrečen izbor in brezupen primer. Vseeno sem gospe Zvonki hvaležna za potrpljenje, ki ga je imela z mano pri uvajanju, spoštujem in cenim njen odnos in dobro opravljeno delo. Naj omenim, da sem bila lepo sprejeta tudi pri pred sednici SDZNS in pri članih republiškega odbora. Po enem letu dela lahko rečem, da sem se vživela v naravo svojega dela, ki sem ga v tem času spoznala v celoti. Blizu sta mi delovno okolje in delovna atmos 12 fera, kjer vsak samostojno in odgovorno opravlja svoje delo, spoštuje delo drugega ter v skupini goji kolektivni duh. Moja naloga je, da ažurno, korektno, odgovorno nadaljujem delo vsaj tako dobro kot moja predho dnica, po možnosti kaj izboljšam, nadgradim, kar bi koristilo vsem, tako nam kot tudi sindikalnim zaupni kom po sindikalnih enotah. Lahko rečem, da mi je prijetno, saj z določenimi zaupniki lepo sodelujem, pri določenih pa pogrešam malo več odzivnosti in kooperativnosti. Mogoče si ob branju mislite, zakaj toliko hvale do dela, sodelavcev, ljudi, s katerimi sodelujem. Iz mojih dol goletnih izkušenj vem, da delo nima prave vrednosti in ne nudi nobenega zadovoljstva, če za njim stojijo ljudje brez odnosa in osnovnih človeških vrednot. Še kako drži dejstvo, da smo posel ljudje. Meni v poslu šteje samo odnos, ki pride še toliko bolj do izraza v majhnem kolektivu, kajti moje prepričanje je, da se vsakega dela lahko naučiš, če imaš voljo, spoštovanje do dela, delovne navade in močan namen. Hvaležna sem življenju, da me je imelo tako rado in me je nagradilo s krasnimi sodelavci in prijetnim delovnim mestom. Življenje je res nepredvidljivo! Nada Intihar tajnica SDZNS PRAVNO SVETOVANJE PRAVNO SVETOVANJE Vprašanje: Koliko časa lahko traja neplačan dopust največ, v enem kosu? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da ga delodajalec odobri oz. kdaj ga lahko delodajalec zavrne? Odgovor: Pravica do odsotnosti z dela brez nadomestila plače (neplačan dopust) je urejena v 50. členu Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nasl.). Skladno s kolektivno pogodbo ima zaposleni pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do 30 dni v koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa (prvi odstavek 50. člena). Neplačan dopust lahko traja tudi več kot 30 dni v koledarskem letu, če to dopušča delovni proces (četr ti odstavek 50. člena). Kolektivna pogodba podrobneje ne določa omejitve, koliko neplačanega dopusta je mo žno izrabiti v enem kosu. Po našem mnenju je mogoče izrabiti neplačan dopust v celoti tudi v enem kosu (do 30 dni ali več), če to dopušča delovni proces. Skladno s kolektivno pogodbo ima zaposleni pravico do neplačanega dopusta v naslednjih primerih: - neodložljiv osebni opravek, - zasebno potovanje, - nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, - zdravljenje na lastne stroške, - strokovno izpopolnjevanje, kadar zaposleni nima pravice do odsotnosti z nadomestilom plače, - sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec, - sodelovanje na kongresih, konferencah kot delegat ali član vodstva. O neplačani odsotnosti z dela odloča direktor na pod lagi zahteve zaposlenega in ustrezne dokumentacije. Vprašanje: V katerih primerih pripada zaposlenemu solidarnostna pomoč? Janez Turuk Odgovor: Skladno s 116. členom Kolektivne pogodbe za za poslene v zdravstveni negi pripada zaposlenemu oz. njegovi družini denarna solidarnostna pomoč v naslednjih primerih: - smrt zaposlenega, - smrt ožjega družinskega člana ali staršev, če živijo v skupnem gospodinjstvu, - ob nastanku težje invalidnosti, - daljša bolezen (bolniški stalež v nepretrganem tra janju najmanj 3 mesece), - požari in elementarne nesreče, ki prizadenejo za poslenega. Solidarnostno pomoč je dolžan zaposlenemu izpla čati delodajalec. Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči pripravi sindikat (predsednik sindikalne enote v zavodu). Vprašanje: V zvezi s povračilom prevoznih stroškom me zanima, kdaj govorimo o prevozu na delo in z dela in kdaj o službeni poti? Odgovor: V zvezi z omenjenim vprašanjem je bila na 3. skupni seji Odborov za razlago Kolektivne pogodbe za de javnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KP ZSV) in Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstve ni negi (KP ZN) dne 3. 3. 2006 sprejeta naslednja raz 13 PRAVNO SVETOVANJE Glede na to, ali gre za prevoz na delo in z dela ali gre za službeno potovanje, je odvisen način povračila stroškov. Če gre za prevoz na delo in z dela, zavod delavcu povrne stroške na način in v višini, določeni s 103. členom KP ZSV oz. 118. členom KP ZN. Če gre za službeno potovanje, se delavcu povrnejo stroški prevoza v višini in na način, določen s potnim nalo gom (108. člen KP ZSV oz. 123. člen KP ZN). laga (objavljena tudi v glasilu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije NOVIS št. 4 avgust 2006): O prevozu na delo in z dela govorimo takrat, kadar delavec opravlja delo na deloviščih oz. krajih, ki so določeni s pogodbo o zaposlitvi. O službenem potovanju govorimo takrat, ko zavod delavca s potnim nalogom napoti na delo izven delovišča oz. kraja, ki je določen s pogodbo o za poslitvi. Janez Turuk, univ. dipl. prav. VIŠINA PREMIJ KOLEKTIVNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA ZA JAVNE USLUŽBENCE S 1. januarjem 2011 se za 3,9 % zviša znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. S tem se zviša tudi znesek skupne premije, ki je sestavljena iz minimalne in dodatne premije (glej tabelo). Novi zneski se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za mesec januar 2011. Premijski razred Minimalna premija od 1. januarja 2011 zap. št. v EUR Leta delovne dobe na dan 1. 8. 2003 v EUR v EUR 1 26,10 0 0,00 26,10 2 26,10 1 0,69 26,79 3 26,10 2 1,38 27,48 4 26,10 3 2,07 28,17 5 26,10 4 2,76 28,86 6 26,10 5 3,44 29,54 7 26,10 6 4,12 30,22 8 26,10 7 4,81 30,91 9 26,10 8 5,51 31,61 10 26,10 9 6,19 32,29 14 Dodatna premija na dopolnjena leta delovne dobe Skupna premija od 1. januarja 2011 PRAVNO SVETOVANJE 11 26,10 10 6,88 32,98 12 26,10 11 7,56 33,66 13 26,10 12 8,26 34,36 14 26,10 13 8,92 35,02 15 26,10 14 9,62 35,72 16 26,10 15 10,32 36,42 17 26,10 16 11,00 37,10 18 26,10 17 11,69 37,79 19 26,10 18 12,38 38,48 20 26,10 19 13,07 39,17 21 26,10 20 13,85 39,95 22 26,10 21 14,62 40,72 23 26,10 22 15,40 41,50 24 26,10 23 16,26 42,36 25 26,10 24 17,13 43,23 26 26,10 25 18,00 44,10 27 26,10 26 18,97 45,07 28 26,10 27 19,95 46,05 29 26,10 28 20,90 47,00 30 26,10 29 22,01 48,11 31 26,10 30 23,15 49,25 32 26,10 31 24,25 50,35 33 26,10 32 25,52 51,62 34 26,10 33 26,76 52,86 35 26,10 34 28,03 54,13 36 26,10 35 in več 29,44 55,54 Janez Turuk, univ. dipl. prav. 15 PRAVNO SVETOVANJE VIŠINA OSNOVNIH PLAČ OD 1. JANUARJA 2011 V Uradnem listu RS, št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010 je bila objavljena sprememba Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-P), s katero se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2011 povišajo za 0,55 odstotka. Plačna lestvica, veljavna od 1. januarja 2011: Plačni razred 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 16 Osnovna plača (v EUR) 478,67 497,83 517,73 538,45 559,98 582,39 605,66 629,90 655,11 681,31 708,56 736,90 766,37 797,03 828,91 862,07 896,56 932,42 969,71 1.008,50 1.048,85 1.090,80 1.134,43 1.179,81 1.226,99 1.276,08 1.327,11 1.380,20 1.435,41 1.492,83 1.552,54 1.614,63 1.679,22 Plačni razred (v EUR) 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Osnovna plača 1.746,39 1.816,24 1.888,90 1.964,45 2.043,03 2.124,76 2.209,76 2.298,14 2.390,04 2.485,66 2.585,09 2.688,49 2.796,02 2.907,88 3.024,18 3.145,15 3.270,96 3.401,80 3.537,87 3.679,38 3.826,57 3.979,62 4.138,79 4.304,37 4.476,53 4.655,59 4.841,81 5.035,48 5.236,91 5.446,38 5.664,24 5.890,80 ZANIMIVOSTI SE UKC MARIBOR NA SKUPŠČINI PRI KOLEGIH V KRUŠEVCU Splet okoliščin nam v življenje prinese najrazličnejše Dogovarjanja so stekla. Že lani smo bili povabljeni situacije, iz katerih si lahko pridobimo takšne ali dru na njihovo ustanovno skupščino, ki je žal datumsko gačne izkušnje. Ustvarjamo poznanstva, tkemo nove sovpadala z našo, takrat zelo napeto politično situa vezi in prijateljstva, ki so lahko osebna ali poklicna. cijo pri nas in smo povabilo iz objektivnih razlogov Poslovna naveza lahko preraste tudi v intenzivnejša zavrnili. Želja po sodelovanju je ostala prisotna in v mesecu maju smo povabili kolegi strokovna srečanja in prijateljska ce iz Kruševca na našo 6. volilno druženja. Želja teh kolegov skupščino sindikalne enote. V Vsaka zgodba ima začetek in ni in kolegic je, da imenu sindikata sta nas obiskali nujno, da ima konec. Lahko se vzpostavimo stik in medicinski sestri Sladjana in Iva nadaljuje. Da bi imel prispevek izmenjujemo sindikalne na. Veseli smo bili, da smo lahko smiselen začetek in konec, se mo izkušnje na področju bili njuni gostitelji. Verjamem, da ram vrniti v leto 1975. Svoje prve uveljavljanja pravic sta odnesli s seboj dober vtis, saj delovne izkušnje v UKC Maribor iz delovnopravnega smo že čez nekaj mesecev prejeli (tedaj Splošna bolnišnica Maribor) področja. vabilo za udeležbo na njihovi letni sem pričela pridobivati na oddelku skupščini. za pljučne bolezni. Maribor je bil v času bivše skupne države »pobraten« z mestom Kra Na izvršnem odboru smo se dogovorili, da se skupšči ljevo v Srbiji, kjer imajo še danes srednjo medicinsko ne 1. oktobra 2010 v Kruševcu udeležimo podpredse šolo. V tistem času je v naši ustanovi primanjkovalo dnica Majda Karba, članica izvršnega odbora Suzana medicinskih sester in tako je veliko njih našlo pri nas Smovnik in jaz. Potovale smo s Cico in njenim sinom. zaposlitev in drugi dom. Moja takratna sodelavka in V domač kraj Jasiko smo prispeli v četrtek pozno kolegica je bila tudi Stanica Onič. Obe sva v času do zvečer. Jasika je majhen kraj ob levem bregu zahodne danes menjali zaposlitev in se pravzaprav le redko Morave, oddaljen od Kruševca štiri kilometre. Sledil je topel sprejem njenih domačih. Gostoljubnost Srbov kdaj srečali. In na tej točki se moja pripoved lahko prične. Stanica, za nas je bila vedno Cica, je v vsej tej zgodbi glavna oseba. Je glavna povezava med našo SE in Sindika tom medicinskih sester in tehnikov Srbije (SMSTS) v Kruševcu. Nekega lanskega dne me je obiskala v naši sindikalni pisarni in povedala svojo zgodbo in priča kovanja. Opisala mi je razmere, v kakršnih delajo naše poklicne kolegice v medicinskem centru Kruševac, kakšno je njihovo sindikalno gibanje itd. Njena sestra Sladjana je zaposlena na oddelku za nevrološke bole zni in aktivno sodeluje v sindikatu. Želja teh kolegov in kolegic je, da vzpostavimo stik in izmenjujemo sindikalne izkušnje na področju uveljavljanja pravic iz delovnopravnega področja. Bila sem prijetno pre senečena in ji obljubila, da bom zadevo predstavila izvršnemu odboru, nato pa se slišiva. Skupinski posnetek s kolegi 17 ZANIMIVOSTI ne pozna meja, ljudje so enostavno prijazni, dobro ki z vsemi obrambnimi mehanizmi želi ovirati in upo srčni, radodarni in ob vsej izkazani pozornosti nam časniti njihove zahteve. V sindikatu pa se soočajo tudi s problemi pripadnosti članstva. V je postalo kar malo nerodno. Majda Srbiji šteje Sindikat medicinskih in jaz sva bili gostji pri Sladjani, sester in tehnikov okrog 35.000 čla Suzana si je prenočišče izbrala pri Kot predstavnica nov in spada brez poveličevanja v kolegici Ivani. Sindikata delavcev najštevilčnejši sindikat v njihovem v zdravstveni negi Naslednji dan, v petek, smo se ude prostoru od skupno okrog 50.000 Slovenije, SE UKC ležile skupščine. Prijazen sprejem zaposlenih medicinskih sester na Maribor, sem se odzvala predsednika sindikata v Kruševcu, nivoju Srbije. V Kruševcu imajo od povabilu, se prisotnim Branislava Cvetkovića, in ponosna približno 800 medicinskih sester zahvalila za povabilo in predstavitev gostov iz Slovenije sta 400 članov. Na žalost imajo tudi spregovorila nekaj besed na nas naredila ponovno prijeten kolege, ki so še vedno v starih ko o delovanju našega vtis. Skupščine se je udeležil tudi munističnih sindikatih. Predsednik sindikata. predsednik Sindikata medicinskih Branislav Cvetković je ob tem za sester in tehnikov Srbije iz Beogra vzel stališče, da ne razume kolegic, da, Dragan Bisenić. Delegatom in ki razmišljajo in dovolijo, da zdravnik ali nekdo drug gostom (mi smo bili edini) je namenil uvodni govor. skrbi in odloča o stroki medicinske sestre ter njenih Sledil je govor Branislava Cvetkovića. Kot predstav pravicah. Kako slabo so v predhodnem obdobju po nica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, skrbeli za poklicno skupino zaposlenih v zdravstveni SE UKC Maribor, sem se odzvala negi, se odraža še danes. Delodaja povabilu, se prisotnim zahvalila lec poskrbi, da je sestri odvzeto vse, za povabilo in spregovorila nekaj V Srbiji šteje Sindikat kar je možno, zato da se na drugi besed o delovanju našega sindi medicinskih sester strani da zdravnikom vse in še več. kata. Ob takšnih srečanjih si ljudje in tehnikov okrog Plača srednje medicinske sestre v znak pozornosti in v spomin na 35.000 članov in spada je okrog 300 EUR, standard pa je nek dogodek navadno izmenjamo brez poveličevanja v zelo nizek. simbolična darila. In glej kakšna najštevilčnejši sindikat Najpomembnejše jim je, da so re slučajnost – izmenjali smo si sten v njihovem prostoru od prezentativni sindikat in da lahko ski uri, ki simbolizirata čas. Čas, skupno okrog 50.000 sodelujejo pri sprejemanju vseh ki dela za vse nas, le izkoristiti ga zaposlenih medicinskih dokumentov, ki se nanašajo na stro moramo … sester na nivoju Srbije. ko medicinske sestre. Ponosni so Delegati skupščine so sklepali o na podpisano Kolektivno pogod tem, ali naj bolnišnica in zdravstve bo, ki jim omogoča spremembe na bolje. Seveda pa ni dom delujeta kot sindikalna enota skupaj ali loče imajo bitko z direktorjem, ki ga bodo morali prisiliti, no. Z glasovanjem so sprejeli odločitev, da se ne bodo da bo spoštoval, kar mu nalaga zakonodaja. V boju za razdvojili, saj takšna organiziranost pomeni večjo pravice bodo vztrajni in se ne bodo predali. Upajo, moč sindikalne enote v regiji. Po zaključku uradnega da bodo zakoni Evropske unije prisilili delodajalce, dela skupščine je sledilo skromno da bodo pričeli spoštovati stroko druženje v predverju. Ob prijetnem medicinskih sester in upoštevati klepetu s kolegicami in izmenjavi V boju za pravice bodo podpisane in veljavne zakonodaj informacij o reševanju problema vztrajni in se ne bodo ne akte. tike zaposlenih v zdravstveni negi, predali. Pogoji dela so zelo slabi, v kar smo je bil moj zaključek jasen. Srečujejo se lahko prepričale ob ogledu od se z enakimi problemi kakor mi. Vlada in delodajalec sta trd oreh. Ob že izpogajanih delka za nevrološke bolezni ter na novo obnovljene pravicah naletijo na ponovne težave pri delodajalcu, ginekologije. Nevrološki oddelek z dotrajano notra 18 ZANIMIVOSTI njostjo in skromno opremo daje dokaj klavrn vtis. Ob izhodu iz stavbe je ob steni stal »ležeči« voziček. Ob pogledu nanj mi je zastal dih in preplavili so me čudni občutki. Ne verjamem, da obstaja v kateri od naših bolnišnic še kje tak voziček. Baje je internistika še v slabšem stanju. Za primerjavo smo si ogledale tudi obnovljen oddelek za ginekologijo in porodni štvo. Obnovljen pomeni prepleskan (pleskale so tudi sestre) in opremljen z novimi bolniškimi posteljami. Pogled v porodno sobo nam je odkril staro gineko loško mizo, ki bi jo pri nas imeli že za antikviteto. Zložence in tampončke iz gaze še vedno delajo sami – ročno. Za sterilizacijo materiala še vedno uporabljajo kovinske kasete. Kolegice in kolegi delajo preko polnega delovnega časa, delo v nedeljo ni plačano. Delovna oblačila si morajo kupovati sami (torej je oblečen vsak po svojih zmožnosti), kar pomeni, da so oblečeni neenotno in oblačila perejo doma. Z veseljem bi sprejeli kakšno delovno oblačilo, ki smo ga pri nas dali v odpis. Sicer pa so v sindikatu zelo socialno naravnani in večji del sredstev namenijo pomoči potrebnim članom. Ob koncu leta tradicionalno priredijo proslavo in obdarijo otroke. Vseh podrobnosti seveda ne gre naštevati. Kljub sla bim delovnim pogojem nas je fasciniralo dejstvo, da kolegice svoje delo ne opravljajo nič manj strokovno od nas, s profesionalno komunikacijo in prijaznostjo pa potrjujejo videno. Po končanem ogledu je bil čas za kosilo in poslovno druženje v enem od priznanih lokalov v Kruševcu. Intenzivna nega Naslednji dan, v soboto, smo bile deležne pravega izleta. Vreme nam je namenilo lep sončen dan. Ko legice so naredile načrt in nas popeljale v Kraljevo, kjer so obiskovale medicinsko šolo, v Mataruško ba njo, kjer so lani izvedli skupščino. Mataruška banja se razprostira ob reki Ibar. Krasi jo zelo velik urejen park. Zaradi klimatsko ugodne lege je znana po uspe šnem zdravljenju ginekoloških obolenj – predvsem sterilnosti, revmatoloških obolenj ter rehabilitaciji po Porodna postelja Voziček s sterilnim materialom 19 ZANIMIVOSTI poškodbah. Od tu smo se napotile v Žićo na ogled manastirja. Bile smo priče posebnemu dogodku. V istem času sta pripeljala dva avtobusa pravoslavnih patriarhov, ki so bili namenjeni na Kosovo, na ina vguracijo novega srbskega patriarha Irineja. Njihov postanek je bil namenjen počitku in molitvi. Biti prisoten ob takšnem zgodovinskem dogodku za nek narod je posebno doživetje. Srečati ljudi in spoznati kulturo druge vere ti daje nova obzorja, ti odpre vrata za drugačna razmišljanja, ob katerih poskrbiš za svojo duhovno rast. Na poti pred Kruševcem so ob glavni cesti nanizane njihove znane »pečenjare«. Hitri postanek ob eni, kjer je Sladjana poskrbela za večerjo, in nato pot proti Ja Pred samostanom v Žići ZAHVALA ob poplavi Težko je najti najprimernejše besede v trenut kih, ki niso lahki za nas. Zahvaljujem se vsakomur med vami, za vašo naklonjenost in pomoč. Še enkrat prisrčna hvala. Zagorje, 21. 10.2010 N. K. z družino 20 siki. Sončen jesenski dan smo zaključile ob prepolni mizi srbskih specialitet v prijetnem klepetu naših čudovitih gostiteljev. Prijazno nedeljsko jutro sva s kolegico Majdo izkori stili tako, da sva se tiho odkradli iz hiše in si privoščili kratek sprehod in ogled cerkve. Ob vrnitvi so naju ob kavi in zajtrku na terasi že čakale gostiteljice in Suzana. Obisk se je začel iztekati. Nam pa kar ni zmanjkalo tem za sproščen klepet in smeh. Koliko jim je pomenilo naše druženje, smo lahko videle, ko se je od nas prišel poslovit predsednik Branislav, za prijatelje Bane. Izmenjali smo naslove in si obljubili nadaljnje sodelovanje. Pristnost in topel objem teh preprostih ljudi, ki stremijo za spremembami na boljše, kljub slabim pogojem za delo in življenje ohranjajo svojo veličino v skromnosti in pozitivnem razmišljanju. Načrt prejšnjega večera, da se bomo poslovili ob de seti uri, se je verjetno sesul že v trenutku dogovora. Slovo je trajalo vse do druge ure popoldne. Čeprav je bilo druženje nepozabno, je slovo bilo vse prej kot prijetno. Težje kot za nas tri, je bilo slovo za Cico, ki svojo častitljive starosti bolno mamo in sestre lahko vidi bolj poredko. Pot do doma se je zdela dolga. Dogodki zadnji treh dni so mi begali misli. Premišlje vala sem. Bila mi je dana možnost videti, v kakšnih skromnih in slabih pogojih delajo naše kolegice, pa kljub vsemu profesionalno in s predanostjo opravljajo delo medicinske sestre. Urejanje vtisov se je ustavilo na hrvaško-slovenski meji, kjer smo čakali na prehod čez mejo več kot dve uri zaradi stavke slovenskih carinikov. Izkušnjo, ki sem si jo pridobila, bi podelila z marsika tero naduto kolegico, ki nenehno izraža nezadovolj stvo, da imamo vsak mesec nižje plače, da nimamo pogojev za izvajanje standardov, da nimamo tega ali onega, da sindikat ne naredi nič in pri tem kar naprej izpostavlja »moč« nekega drugega sindikata. Skratka, vsaki od njih bi povedala in dala v razmislek, da se resnično ne zavedamo, da kljub težkim časom, vsem reformam in vse večjemu kapitalizmu ne vemo, kaj imamo in kaj je naš sindikat dosegel za medicinske sestre v slovenskem prostoru. Lidija Peršuh, predsednica SE UKC Maribor POČITNIŠKE DEJAVNOSTI RAZPIS ZA POČITNICE Počitniške destinacije v letu 2011 ostanejo enake kot lansko leto: - ANKARAN 2 mobilni hišici - IZOLA 2 apartmaja - IČIĆI PRI OPATIJI 2 apartmaja - MALINSKA – KRK 2 apartmaja Naj vam na kratko opišemo, kaj zajema najem: Ankaran: Hišica je klimatizirana, z opremljeno kuhinjo, wc in tušem, televizijo, vrtno sedežno garnituro, z zunanjim prostorom za shranjevanje. V ceno je všteta brezplač na uporaba uporaba posteljnine, brisač in končnega čiščenja, zunanjega bazena oziroma znižana vstopni na v pokriti bazen in parkiranje enega avtomobila. Za morebitne poškodbe hišice je ob vsakem prihodu obvezna akontacija na recepciji kampa v višini 100 €, ki jih gost dobi vrnjene ob odhodu. Živali ne smejo bivati v hišici, lahko pa se jih namesti v zabojnik ob njej. Ob odhodu se obračuna tudi turistična taksa 0,51 € po osebi za dan bivanja. Prihod v hišico je možen ob 14. uri, na dan odhoda je potrebno hišico zapustiti do 10. ure. Izola: na hotelsko plažo, parkiranje v hotelskem naselju, menjavo brisač in posteljnine ter končno čiščenje stanovanja. Vselitev je možna po 16. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. Ičiči pri Opatiji: Opremljeno stanovanje z dvoposteljno sobo in dnev no sobo z dvema pomožnima ležiščema, z opremlje no kuhinjo, wc in kopalnico, televizijo, vrtno sedežno garnituro in zunanjim balkonom ter enim parkirnim mestom. Na voljo je tudi uporaba klime, in sicer 5 EUR na dan, ki pa jo mora gost sam plačati neposredno na agenciji. Posteljnina, brisače in končno čiščenje je vključeno v ceno najema. Apartma se nahaja v neposredni bližini morja (samo čez nadvoz glavne ceste). Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. Malinska na otoku Krku: Apartma za 4 do 6 oseb, s kuhinjo, wc in kopalnico, z dvema sobama in dnevno sobo, kompletno opre mljen, s posteljnino in brisačami, končnim čiščenjem, v bližini morja, s parkirnim prostorom in možnostjo uporabe žara. Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. Vsi, ki boste dobili odobreno letovanje v dvosob nem stanovanju, imate v ceno vključeno vstopnino 21 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Na podlagi Pravilnika za oddajanje počitniških enot Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, spreje tega dne 16. 3. 2004, počitniška komisija objavlja: RAZPIS ZA ODDAJO POČITNIŠKIH ENOT Najem apartmajev ali hišic je možen za 7 dni. V kolikor počitniška enota ni zasedena, jo je mogoče najeti tudi za daljše časovno obdobje. Prav tako pa jo v primeru nezasedenosti lahko najamejo tudi nečlani in v tem primeru je cena najema 30 % višja. 1. Oddajo se naslednje enote: Destinacija Št. enot Termin Št. oseb ANKARAN 2 mobilni hišici od 28. 05. do 10. 09. 2011 4 IZOLA 2 apartmaja od 28 .05. do 27. 08. 2011 max. 5 IČIĆI PRI OPATIJI 2 apartmaja od 28. 05. do 03. 09. 2011 4 MALINSKA - KRK 2 apartmaja od 18. 06. do 17. 09. 2011 4 do 6 Menjava v vseh apartmajih in hišicah poteka ob sobotah. 2. Termini PREDSEZONA SEZONA POSEZONA 22 ANKARAN IZOLA IČIĆI MALINSKA 28.05. do 04.06. 28.05. do 04.06. 28.05. do 04.06. - 04.06. do 11.06. 04.06. do 11.06. 04.06. do 11.06. - 11.06. do 18.06. 11.06. do 18.06. 11.06. do 18.06. - 18.06. do 25.06. 18.06. do 25.06. 18.06. do 25.06. 18.06. do 25.06. 25.06. do 02.07. 25.06. do 02.07. 25.06. do 02.07. 25.06. do 02.07. 02.07. do 09.07. 02.07. do 09.07. 02.07. do 09.07. 02.07. do 09.07. 09.07. do 16.07. 09.07. do 16.07. 09.07. do 16.07. 09.07. do 16.07. 16.07. do 23.07. 16.07. do 23.07. 16.07. do 23.07. 16.07. do 23.07. 23.07. do 30.07. 23.07. do 30.07. 23.07. do 30.07. 23.07. do 30.07. 30.07. do 06.08. 30.07. do 06.08. 30.07. do 06.08. 30.07. do 06.08. 06.08. do 13.08. 06.08. do 13.08. 06.08. do 13.08. 06.08. do 13.08. 13.08. do 20.08. 13.08. do 20.08. 13.08. do 20.08. 13.08. do 20.08. 20.08. do 27.08. 20.08. do 27.08. 20.08. do 27.08. 20.08. do 27.08. 27.08. do 03.09. - 27.08. do 03.09 27.08. do 03.09. 03.09. do 10.09. - - 03.09. do 10.09. - - - 10.09. do 17.09. POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 3. CENA NAJEMA ZA ENO ENOTO: V sezoni 2011 znaša cena za najem počitniškega apartmaja in hišice v pred- in posezoni 35 EUR na dan, v sezoni pa 45 EUR na dan. 4. PRIJAVA LETOVANJA Prijava je možna s prijavnico, ki je objavljena v na daljevanju in na naši spletni strani, dobite jo lahko tudi pri sindikalnih zaupnikih oz. na sedežu republi škega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana. Prijava je možna po pošti ali osebno na sedežu repu bliškega odbora. Ne pozabite potrditi prijavnice pri vašem delo dajalcu, da plačujete članarino ali priložiti ustrezno potrdilo o plačevanju članarine (fotokopija položnice ali plačilne liste). V nasprotnem primeru komisija prijavnice ne bo obravnavala. ROK ZA PRIJAVE JE 15. marec 2011. Vsi zavrnjeni prosilci bodo dobili odgovore do 31. marca 2011, ugodno rešeni pa najkasneje do 10. aprila 2011. V nujnih primerih pa lahko pokličete za informacijo na sedež sindikata. 5. POGOJI PLAČILA Prvi obrok plačate po položnici na naš transakcijski račun pri SKB Banki št. 03100-1000002782 sklic za Ankaran 00-7309, sklic za Izolo 00-7310, sklic za Ičiče 00-7311, sklic za Malinsko 00-7312. ostala dva z administrativno prepovedjo na plačo. Prvi obrok mora biti plačan v 30 dneh po prejemu obvestila o odobrenem terminu. Fotokopijo potrdila o vplačilu pošljete skupaj z izpolnjeno in potrjeno administrativno prepovedjo na sedež sindi kata. Na podlagi teh dokumentov dobite napotnico za letovanje. V kolikor plačila in dokumentov ne prejmemo v tem terminu, bomo to razumeli kot odpoved letovanja in apartma brez predhodnega obvestila oddali drugemu interesentu. Letovanje je možno plačati tudi po položnicah, vendar morajo biti v tem primeru vse tri položnice poravnane pred odhodom na letovanje. 6. ODPOVED Odpoved koriščenja je možna do 30 dni pred odhodom. V tem primeru se vrne že vplačani obrok. V primeru odpovedi v času, krajšem od 30 dni pred odhodom, se vplačani obrok ne vrne, razen v prime ru višje sile (bolezen, smrt), kar uporabnik uveljavi s pisno vlogo in priloženimi dokumenti. Če prosilec dobi odobreno letovanje, pa ne želi letovati, prosimo, da nam to nemudoma sporoči, da apartma lahko ponudimo drugemu prosilcu. 7. NAČIN KORIŠČENJA Gosti se ob prihodu z napotnico prijavijo in prevza mejo ključe, ki jih ob zaključku vrnejo, kot sledi: - Ankaran: na recepciji kampa, Jadranska 25, Ankaran; - Izola: na glavni recepciji Hotela Halietum, Morova 6 a, Izola; - Ičići: v Turistični agenciji »Marea«, Poljanska cesta 21, Ičići – Opatija; - Malinska: v Putnički agenciji »Olivari«, Dubašljanska 111, Malinska. Uporabnik oz. najemnik počitniškega apartmaja lahko s seboj pripelje le tiste osebe (ne glede na starost), ki jih je prijavil na prijavnici za koriščenje počitniških kapacitet. V nasprotnem primeru bo najemodajalec počitnikovanje neprijavljene osebe odklonil. Psov in mačk ni dovoljeno voditi v enoto. Uporabnik je dolžan skrbeti za red in čistočo in se obnašati kot dober gospodar. V primeru nastale škode je uporabnik dolžan takoj nadomestiti poškodovani inventar in o tem obvestiti pooblaščeno osebo – najemodajalca. Ob vsakem odhodu iz apartmaja mora uporabnik po skrbeti za požarno varnost (izključitev grelnih plošč, plina), zapreti okna in zakleniti enoto. 23 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI PRIJAVNICA ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKIH KAPACITET Član: IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA NASLOV POTRJUJEM PLAČ. ČLAN. KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA ZAPOSLEN(A) TELEFON, NA KATEREM STE DOSEGLJIVI SE PRIJAVLJAM ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKE ENOTE (ustrezno obkroži): ❖ MOBILNE HIŠICE V ANKARANU ❖ APARTMAJA V IZOLI (HOTELI SIMONOV ZALIV) ❖ APARTMAJA V IČIČIH - OPATIJA ❖ APARTMAJA V MALINSKI NA OTOKU KRKU ZA TERMIN: OD DO NADOMESTNI TERMIN: OD DO Z MENOJ LETUJEJO: IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO IZJAVA Podpisani izjavljam, da sem seznanjen/a s Pravili o oddajanju počitniških enot sindikata, ter da bom koristil počitniško enoto v skladu z njihovimi določili. Redno plačujem članarino (potrdi delodajalec oz. prilagam dokazilo o plačevanju članarine), sicer se prijavnica ne upošteva. 24 Podpis: ✁ Datum: obvestila PREBERITE, UPOŠTEVAJTE IN POKLEPETAJTE Prihodnja številka glasila »Človek in pol« izide predvi doma v drugi polovici 2011. Prispevke zanj lahko po šljete na naslov uredništva: Metelkova 15, Ljubljana. Ob spremembi zaposlitve ste vsi člani dolžni nemudo ma sporočiti na sedež Sindikata delavcev v zdravstve ni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana, (telefon 01/439 40 30) ime in naslov novega delodajalca in urediti plačevanje članarine. S tem boste nemoteno koristili svoje sindikalne pravi ce in ugodnosti, saj sicer delodajalec, brez posebnega obvestila sindikata ni dolžan odvajati sindikalne čla narine. Brezplačne pravne nasvete in zastopanje na sodišču, koriščenje počitniških kapacitet in drugih ugodnosti, ki jih nudi sindikat lahko koristijo le člani sindikata, ki redno plačujejo članarino. Ob prenehanju članstva vas prosimo, da vrnete član sko izkaznico. V času prodniškega dopusta članstvo ne preneha in ste dolžni sporočiti svojo obveznost za plačilo sindikalne članarine pristojnemu Centru za socialno delo, ki vam izplačuje nadomestilo plače. Medicinske sestre, ki se upokojite lahko ostanejo članice našega sindikata, le način plačevanja člana rine morate urediti na že prej navedeni telefonski številki. UGODNI KREDITI V DELAVSKI HRANILNICI Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Delavska hranilnica d. d. Ljubljana sta dogovorila najugodnejše kredite za članice in člane našega sindikata. Pogoji: kreditna sposobnost: po aktih hranilnice, višina kredita: po kreditni sposobnosti kredito jemalca, rok vračila: od 3 do 24 mesecev, nominalna obrestna mera: 3,00%, strošek priprave kredita: 1%, strošek zavarovanja: 1,5%, strošek vodenja: 0,83 EUR (200,00 SIT) strošek izplačila kredita: 1,67 EUR (400,00 SIT). Kredit bodo lahko koristili le naši člani in članice, ki se bodo v banki izkazovali z našo člansko izkaznico in fotokopijami zadnjih treh plačilnih list, iz katerih je razvidno plačevanje članarine za Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Podrobnejše informacije boste prejeli v poslovnih enotah hranilnice: v Kopru, Gortanov trg 1, tel.: 05 626 27 16; v Kranju, Gregorčičeva 8, tel.: 04 236 20 48; v Ljubljani, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 41 (211, 217) in Dalmatinova 4, tel.: 01 430 56 98; v Mariboru, Partizanska 3-5, tel.: 02 234 30 30 in Gosposka ul. 24, tel.: 02 234 30 50; v Novem mestu, Glavni trg 22, tel.: 07 337 67 65; v Novi Gorici, Kidričeva 9, tel.: 05 333 36 80; na Ptuju, Čučkova ulica 1, tel.: 02 787 70 06; v Slovenski Bistrici, Trg svobode 22, tel:. 02 818 51 62; v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel.: 03 563 21 04 in v Velenju, Šaleška 20, tel.: 03 897 30 07, 897 30 08. Pričakujejo vas vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. Kredit lahko koristite do višine razpoložljivih sredstev. V SPOMIN Sredi poletja 2010 smo na zadnjo pot pospremili našo članico, višjo medicinsko sestro, go. Silvo JENKO, roj. Selan. Spominjale se je bomo sodelavke iz Patronažne službe in ostali zaposleni v zdravstvenem domu Kranj. 25 OBVESTILA POPUSTI LOKACIJA HOTELSKE IN ZDRAVSTVENE STORITVE ZDRAVILIŠČE LAŠKO , WELLNESS Park Laško - 20 % popusta pri koriščenju : bazena, savne in kombinacija teh storitev ob izpolnitvi prijavnice o včlanitvi v Thermana club ob prvem prihodu v Thermano - 10 % popusta za wellness in zdravstvene storitve s prijavnico o včlanitvi v Thermano club ROGLA, TERME ZREČE - 10 % popusta na redne cene hotelskih storitev na Rogli in v Termah Zreče in tudi na celodnevne vstopnice za bazen in savno TERME PTUJ - 10 % popusta na redne cene za celodnevno, večerno vstopnico za Termalni park - 10 % popusta na 4-urno vstopnico za odrasle v Grand hotelu Primus REKREACIJSKI CENTER MRC FONTANA MARIBOR - 10 % popust na ceno vstopnice za odrasle, do 4 ure, znižana cena 10,80 €, za otroke je cena, ob spremstvu odrasle osebe, 7,00 €, možnost brezplačne uporabe savn - 10 % popust na ceno dopoldanske vstopnice, vstop do 12:00 ure, znižana cena 9,00 € - 10 % popusta na redne cene masaž TERME ROGAŠKA SLATINA - 10 % popusta na bivanje po aktualnih paketih - dnevna karta odrasli: 7,00 € - 3-urna karta odrasli: 6,00 € - karta s savno: 9,5 € ATLANTIS BTC d.d. Ljubljana - 20 % popust ob nakupu posameznih vstopnic v vseh 3 tematskih sklopih: Svetu doživetij z otroškim delom, Termalnem templju in Deželi savn DOBRNA - 5 % popusta na vse program nastanitve po rednem hotelskem ceniku - 15 % popusta na cene kopanja (brez kombinacij s kosilom ali večerjo) in redne cene Dežele savn od torka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje - 15 % popusta na redne cene kopeli v Zdraviliškem domu od ponedeljka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje - 10 % popusta na redne cene storitev Medicinskega centra in 5 % na redne cene programov MC, razen specialističnih pregledov in zdravstvene nege - 5 % popusta na redne cene programov in storitev Hiše na travniku Vse zgoraj navedene popuste lahko izkoristite samo ob predložitvi članske izkaznice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. 26 ANEKS št. 3 in ANEKS št. 4 H KOLEKTIVNI POGODBI ZA JAVNI SEKTOR 1 4773. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Stran 13623. Na podlagi določil 4. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09, v nadaljnjem besedilu: KPJS) Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca in reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev sklenejo – oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev. 7. Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v: – oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in več učencev; – oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in več dijakov; – oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo 26 in več dijakov oziroma vajencev. 1. člen 8. Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v šolah oziroma zavodih za: – poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 39. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni liste RS, št. št. 57/08, 23/09 in 91/09, v nadaljnjem besedilu: KPJS) se spremeni tako, da se glasi: 9. Dodatek za delo učiteljev, vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev v bolnišničnih oddelkih vrtcev in šol v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. ANEKS št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor »39. člen (dodatki za nevarnost in posebne obremenitve) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so: 1. Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 2. Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 3. Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 4. Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 5. Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca. 6. Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v: – oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 učencev; – oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19 dijakov; 2 10.Dodatek za izvajanje prilagojenega programa in za drugo neposredno delo v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa in za drugo neposredno delo v šoli oziroma zavodu za: – delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Delovna mesta v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek iz prve do pete alineje, s sklepom določi minister, pristojen za šolstvo, v soglasju z reprezentativnimi sindikati. 11. Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno, telesno ali senzorno motnjo v zdravstvenih zavodih, v posebnih in splošnih socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za: – delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju in telesno ali senzorno motnjo v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem razvoju ali zmerno telesno motnjo v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami s težjo motnjo v duševnem razvoju ali težjo telesno motnjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko telesno motnjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo z osebami z demenco, za katere je potreben povečan nadzor, v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek po peti alinei se izključuje z dodatki po alineah od ena do štiri prejšnjega odstavka. Dodatki iz prve, druge, tretje in četrte alinee se ne seštevajo. Pri določitvi višine dodatka po prvi, drugi, tretji in četrti alinei iz prvega odstavka te točke se upošteva strukturo uporabnikov oziroma pacientov po vrstah prizadetosti, kar se lahko natančneje določi s sklepom ministra iz petega odstavka te točke. Dodatek po peti alinei iz prvega odstavka te točke pripada javnemu uslužbencu, če povprečni mesečni obseg neposrednega dela javnega uslužbenca z osebami z demenco presega 23% delovnega časa javnega uslužbenca. Zavodi in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek, če izpolnjuje pogoje iz 11. točke, se določi s sklepom ministrov, pristojnih za zdravstvo in socialno varstvo, s soglasjem reprezentativnih sindikatov za te dejavnosti. 12.Dodatek za delo na višini oziroma v globini za: – delo na višini od 2 m do 4 m, v višini 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo na višini nad 4 m do 20 m, v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo na višini nad 20 m, v višini 50% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; – delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 13.Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. 14.Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.« 2. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0100-704/2010/68 Ljubljana, dne 5. novembra 2010 EVA 2010-3111-0037 Vlada Republike Slovenije Irma Pavlinič Krebs l.r. Ministrica za javno upravo dr. Franc Križanič l.r. Minister za finance Reprezentativni sindikati javnega sektorja SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE Branimir Štrukelj l.r. SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE – PERGAM Milan Štimec NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE Bojan Hribar NI PODPISAL GLOSA – SINDIKAT KULTURE SLOVENIJE Doro Hvalica NI PODPISAL SINDIKAT DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE Drago Ščernjavič NI PODPISAL POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE Branko Prah l.r. 3 SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE Dušan Pečnik NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE Tom Zalaznik NI PODPISAL SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Zvonko Vukadinovič l.r. SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE Stanislav Košir NI PODPISAL FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Konrad Kuštrin NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Jelka Mlakar l.r. KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Boris Mazalin NI PODPISAL SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE Zoran Kejžar NI PODPISAL NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE dr. Tomaž Sajovic l.r. SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV Peter Kosmač NI PODPISAL SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE Dragana Žitnik NI PODPISAL SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Darinka Avguštiner NI PODPISAL SIDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM Matija Cevc NI PODPISAL SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE Jurij Por NI PODPISAL SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV Matjaž Kovačič NI PODPISAL 4 SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE Stane Tomšič NI PODPISAL SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Darko Milenkovič NI PODPISAL SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE Iztok Jurančič NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE Tomaž Virnik l.r. SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO – SINCE 07 – KSS PERGAM Perica Radonjič NI PODPISAL SINDIKAT SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM Robert Kokovnik NI PODPISAL SINDIKAT KAPITANIJE SLOVENIJE Loredano Cetin NI PODPISAL SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Zoran Petrovič NI PODPISAL DENS – SINDIKAT ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Alenka Krabonja NI PODPISAL Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 8. 11. 2010 izdalo potrdilo št. 10101-2/2008-15 o tem, da je Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 30/3. 4774. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Stran 13626. plač, doseženih v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila za mesec september 2010.« Na podlagi določil 4. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09; v nadaljnjem besedilu: KPJS) Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca in reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev sklenejo Črta se dosedanji peti odstavek. ANEKS št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor 1. člen V Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09) se v tretjem odstavku 50. člena za besedilom »se odpravijo« črta besedilo »v obdobju od leta 2008 do leta 2010«. Četrti odstavek se nadomesti z novim četrtim, petim in šestim odstavkom tako, da se glasi: »Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. oktobrom 2010. Ne glede na prejšnji odstavek se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5% tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine odprave nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca, in v drugem letu pa še za vrednost četrte četrtine odprave nesorazmerja. V obdobju iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju pred 1. oktobrom 2010, obračuna in določi osnovna plača na način, kot se jim je določila za mesec september 2010. Javnim uslužbencem, ki se zaposlijo po 1. oktobru 2010 ali so po tem datumu premeščeni na drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, so imenovani v naziv oziroma višji naziv ali napredujejo v višji plačni razred, se v obdobju ne izplačevanja 2. člen V Aneksu št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09) se črta drugi odstavek 3. člena. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 ne izvede. Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2010 do decembra 2011 preseže 2%, se osnovne plače v januarju 2012 uskladijo za nastalo razliko nad 2%.«. Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi: »Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2012 se določi v roku iz 5. člena ZSPJS.«. 3. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0100-704/2010/67 Ljubljana, dne 5. novembra 2010 EVA 2010-3111-0039 Vlada Republike Slovenije Irma Pavlinič Krebs l.r. Ministrica za javno upravo dr. Franc Križanič l.r. Minister za finance Reprezentativni sindikati javnega sektorja SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE Branimir Štrukelj l.r. 5 SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE – PERGAM Milan Štimec NI PODPISAL SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV Peter Kosmač NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE Bojan Hribar l.r. SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE Dragana Žitnik NI PODPISAL GLOSA – SINDIKAT KULTURE SLOVENIJE Doro Hvalica NI PODPISAL SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Darinka Avguštiner NI PODPISAL SINDIKAT DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE Drago Ščernjavič NI PODPISAL SIDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM Matija Cevc NI PODPISAL POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE Branko Prah l.r. SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE Jurij Por NI PODPISAL SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE Dušan Pečnik NI PODPISAL SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Zvonko Vukadinovič l.r. FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Konrad Kuštrin NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Jelka Mlakar l.r. 6 SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV Matjaž Kovačič NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE Tom Zalaznik NI PODPISAL SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE Stanislav Košir NI PODPISAL KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Boris Mazalin NI PODPISAL SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE Stane Tomšič NI PODPISAL SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE Zoran Kejžar NI PODPISAL SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Darko Milenkovič NI PODPISAL NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE dr. Tomaž Sajovic l.r. SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE Iztok Jurančič NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE Tomaž Virnik l.r. SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO – SINCE 07 – KSS PERGAM Perica Radonjič NI PODPISAL SINDIKAT SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM Robert Kokovnik NI PODPISAL SINDIKAT KAPITANIJE SLOVENIJE Loredano Cetin NI PODPISAL SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Zoran Petrovič NI PODPISAL DENS – SINDIKAT ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Alenka Krabonja NI PODPISAL Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 8. 11. 2010 izdalo potrdilo št. 10101-2/2008-16 o tem, da je Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 30/4. 7 8 ZAPISNIK 21. redne seje Odbora za RAZLAGO Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi 04. 11. 2010 ZAPISNIK 22. redne seje Odbora za RAZLAGO Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi 23. 12. 2010 1 ZAPISNIK 21. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je bila v četrtek, 04. 11. 2010, ob 13. uri v prostorih Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana. Prisotni: Darja Vižintin-Zupančič – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije Mirjana Ranzinger – Ministrstvo za zdravje Flory Banovac – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Drugi prisotni: Janez Turuk – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Dnevni red: 1. Razlaga v zvezi z določanjem letnega dopusta. Republiki Sloveniji dne 15. 09. 2010 je bilo obravnavano vprašanje, kako se določa letni dopust zaposlenim v dejavnosti zdravstva glede na različne ureditve v posameznih kolektivnih pogodbah. Skladno z dogovorom, sprejetim na navedeni seji, je Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi sprejel naslednje stališče: V primeru, ko se zaposlenemu lahko določi letni dopust po različnih kolektivnih pogodbah, se zaposlenemu določi letni dopust po vseh določilih tiste kolektivne pogodbe, ki je zanj ugodnejša. Pri tem se za posa meznega zaposlenega uporabljajo določbe le ene kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in zaposlujejo delavce v zdravstveni negi. Če je določitev letnega dopusta po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi za zaposlenega najugodnejša, se mu letni dopust določi po določilih te kolektivne pogodbe. 2. Razno. Sejo je vodila predsednica odbora Darja VižintinZupančič. Ad 2.) Pod točko »Razno« ni bilo obravnavanih vsebin. Ad 1.) Na 1. skupni seji Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi in Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v 2 Zapisal: Janez Turuk, univ. dipl. prav., l.r. Predsednica odbora: Darja Vižintin Zupančič, univ. dipl. ekon., l.r. ZAPISNIK 22. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je bila v četrtek, 23. 12. 2010, ob 12. uri v prostorih Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 11, Ljubljana. Prisotni: Darja Vižintin-Zupančič – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije Mirjana Ranzinger – Ministrstvo za zdravje Flory Banovac – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Zvone Vukadinovič – Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Drugi prisotni: Janez Turuk – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Dnevni red: 1. Zaprosilo za razlago v zvezi z delovnim mestom ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027. 2. Razno. Sejo je vodila predsednica odbora Darja VižintinZupančič. Ad 1.) Pod točko 1. je Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (v nadaljevanju: Odbor) obravnaval zaprosilo Zdravstvenega doma Celje za razlago v zvezi z delovnim mestom ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027 in v zvezi s tem sprejel naslednje stališče: Primerno je, da zavodi, ki opravljajo dejavnost na področju zobozdravstva, vključijo v sistemizacijo tudi delovno mesto zobozdravstveni asistent. V sistemizaciji je potrebno opredeliti zahtevnost, pogoje za zasedbo delovnega mesta ter opis del in nalog, kar je v pristojnosti posameznega zavoda. Odbor je glede na določila Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi sprejel tudi naslednjo razlago: 1. Za zaposlene v zobozdravstveni dejavnosti, ki so do leta 1985 pridobili izobrazbo zobozdravstvenega asistenta, se šteje, da izpolnjujejo pogoje in se jih razvrsti na delovno mesto ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027. Na delovno mesto ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027 se razvrstijo tudi zaposleni v zobozdravstveni dejavnosti, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo. 2. Zaposlene v zobozdravstveni dejavnosti, ki so pridobili izobrazbo zdravstvene smeri po letu 1985 in imajo dokazila o specialnih znanjih ali potrdila pristojne zbornice za delo v tej dejavnosti, se razvrsti na delovno mesto SREDNJA MEDICINSKA SESTRA S SPECIALNIMI ZNANJI E035008. Ad 2.) Pod točko »Razno« ni bilo obravnavanih vsebin. Zapisal: Janez Turuk, univ. dipl. prav., l.r. Predsednica odbora: Darja Vižintin Zupančič, univ. dipl. ekon., l.r. 3 4 Protokol obravnave trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu ali v zvezi z delom nad zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi (ZBN) 1 Protokol obravnave trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu ali v zvezi z delom nad zaposlenimi1 v zdravstveni in babiški negi (ZBN2) KAKO PREPOZNAM NASILJE … Trpinčenje »Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.« (6.a člen Zakona o delovnih razmerjih) Nekaj prepoznavnih znakov za slabe odnose v kolektivu in za verjetno izpostavljenost sistematični zlorabi: – Krivda za vse napake je pripisana zgolj eni osebi. – Nekoč zgledna delavka je zdaj obtožena podpovprečnega dela in/ali je izpostavljena nenehnim kritikam njenega dela. – Oseba je v delovnem okolju socialno in/ali fizično izolirana. – Napake osebe niso nikoli pozabljene, dosežki pa so namerno prezrti ali omalovaževani. – Osebi se poslabša zdravstveno stanje, vidna je duševna stiska, stres. – Spremeni se vedenje: oseba ne zaupa več kolektivu, vse manj komunicira, težko se koncentrira, dela napake pri delu, kakovost njenega dela upada, postaja agresivna … Spolno nadlegovanje »Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.« (6.a člen Zakona o delovnih razmerjih) Nekaj primerov ravnanj in vedenj, ki lahko pomenijo spolno nadlegovanje ali nadlegovanje zaradi spola: – fizične oblike (spolno sugestivne geste, neželeno objemanje ali poljubljanje, nepotrebno dotikanje, trepljanje, ščipanje, spolni napad, vsiljen spolni odnos …); – verbalne oblike (nedobrodošlo osvajanje, spreminjanje službenih tem v spolne, opolzki komentarji, zgodbe, šale, opazke s spolno vsebino, neželeno naslavljanje s srček, punči, miška, sestrica, mačo, lepotec, bratec …); Izrazi, uporabljeni v ženski spolni slovnični obliki, so mišljeni kot nevtralni za moške in za ženske ter obratno. 2 ZBN – vključuje vse profile, zaposlene v zdravstveni in babiški negi) 1 2 – neverbalne oblike (tesno približevanje osebe, pohotni in žaljivi pogledi ali geste, elektronska ali SMS sporočila s spolno vsebino …); – druge na spolu temelječe oblike (seksistične šale, zastraševanje, obrekovanje, žaljenje, posmehovanje, poniževanje, pripovedovanje laži ali razširjanje neresničnih govoric – vse zaradi spola osebe); – karierne oblike (obljubljena višja plača, napredovanje, druge ugodnosti, če oseba pristane na katero od naštetih ravnanj, grožnje z negativnimi posledicami, če jih odkloni ali se jim zoperstavi). Nadlegovanje »Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.« (6.a člen Zakona o delovnih razmerjih) Osebne okoliščine so: narodnost, rasa ali etnično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barva kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vera ali prepričanje, starost, spolna usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje in druge. Oseba z določeno osebno okoliščino je lahko izpostavljena šalam, obrekovanju, seksizmu, obrekovanju, žaljenju, napadalnosti, zastraševanju, posmehovanju, poniževanju, razširjanju neresničnih govoric … -----------------------------------------------------------------------Protokol pripravila – Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije [email protected] – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije KAJ LAHKO STORIM? Vodim dnevnik – kraj, čas in opis nasilnih dejanj – vpletene osebe, priče – komunikacijsko sredstvo – lastno počutje po dogodku Dokazi – običajna in/ali e-pošta, pisna navodila za delo – zapisniki sestankov – pisne izjave prič – evidence obiskov pri zdravniku – zapisi z grožnjami, zasmehovanji, žalitvami – ocene mojega dela, morebitne pisne kritike – drugi znaki sovražnega delovnega okolja Pogovor z zaupno osebo – prosim za pogovor in pomoč nekoga iz kolektiva, ki mu zaupam Drugo mnenje (zlasti pri trpinčenju) – obrnem se na koga, ki mu zaupam in v dogajanje ni vpleten – pomaga mi ustvariti bolj realno sliko dogajanja in mojega dela Podpora v kolektivu – preverim, kako posamezne osebe v kolektivu dojemajo, kar se mi dogaja – poskušam ugotoviti, ali je (bilo) več žrtev istega povzročitelja – poskušam ugotoviti, ali bi bil kdo skupaj z mano pripravljen ukrepati [email protected] KAKO LAHKO UKREPAM? Neformalno ukrepanje – pozanimam se, ali je delodajalec sprejel ukrepe za zaščito zaposlenih in kako jih izvaja – če se počutim dovolj psihološko močno, se pogovorim s povzročiteljem in zahtevam, da s trpinčenjem, spolnim ali drugim nadlegovanjem takoj preneha – priporočljivo je, da pogovoru prisostvuje še kdo (zaupna oseba, kolegica, sindikalni zaupnik, vodja …) Formalno ukrepanje – sprožim postopek v skladu z internim aktom, če ga delodajalec ima – pri delodajalcu podam pritožbo oziroma zahtevo zaradi kršenja Zakona o delovnih razmerjih – podam prijavo na Inšpektorat za delo, če delodajalec ni sprejel ustreznih ukrepov – podam prijavo suma kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu policiji ali tožilstvu – poiščem zunanjo pravno pomoč (sindikat, Zbornica – Zveza, odvetniška pisarna …) – obrnem se na zagovornika načela enakih možnosti – podam izredno odpoved delovnega razmerja Druge oblike (samo)pomoči – obisk pri zdravniku: • poudarim posledice nasilja in slabšanje zdravstvenega sta nja • prepričam se, da je zdravnik zabeležil nasilje kot vzrok mojih zdravstvenih težav – strokovna psihosocialna podpora (individualno svetovanje, skupina za samopomoč, telefonsko svetovanje …) – svetovanje po e-pošti (Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi: [email protected]) – pravna pomoč (sindikat, brezplačna pravna pomoč na sodišču, odvetnik …) – samopomoč: • zapisujem razmišljanja, čustva, počutje • vzdržujem socialno mrežo • ukvarjam se z ljubiteljskimi, humanitarnimi dejavnostmi • skrbim za dobro psihofizično kondicijo (sprehodi, šport, hišni ljubljenčki, joga …) • o nasilju si pridobim več znanja – sprememba delovnega mesta: • pozanimam se o stanju na trgu dela • pripravim si delovni življenjepis in osnutek spremnega pi sma • socialno mrežo obvestim o iskanju druge službe • dejavno iskanje druge zaposlitve [email protected] KAKO LAHKO POMAGAM ŽRTVI? Sem priča nasilnemu dejanju – povzročitelja opozorim na neprimerno komunikacijo (pazim, da ne ogrožam svoje in žrtvine varnosti; ocenim, ali to lahko storim javno ali s povzročiteljem na samem) – kolektiv opomnim, da v sovražnih delovnih okolij ne trpijo samo žrtve, ampak to škoduje vsem, ki delajo ali vstopajo v takšno okolje – če sodelavci ustvarjajo sovražno delovno okolje za sodelavke (ali obratno), jih opozorim, da je takšno ravnanje neetično in nepravično – pri nadlegovanju povzročitelja opozorim, da ljudi sodimo po njihovih dejanjih, ne na podlagi njihovega videza, spola, vere, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti itd. – udeležene opozorim na zakonsko prepoved nasilja na delovnem mestu – žrtvi nasilnega dejanja diskretno predlagam pogovor – o zaznavi nasilja v kolektivu obvestim nadrejeno osebo v soglasju z žrtvijo oziroma ravnam v skladu z internim aktom Sem zaupna oseba – žrtev mi pove o trpinčenju, spolnem ali drugem nadlegovanju na delovnem mestu • povem in pokažem ji, da mi ni vseeno zanjo • povabim jo na zaupni pogovor, poskrbim za ustrezen pro stor • za pogovor si vzamem dovolj časa • ponudim pomoč • delujem pomirjujoče, empatično in podporno • nasilja ne minimaliziram, ne sodim po svojih izkušnjah, ne odrejam ukrepanja, ne odločam namesto nje • žrtvi dam sporočilo, da ni kriva za nasilje, da je spoštovanja vredna osebnost, da ima pravico do dostojanstva na de lovnem mestu • povem ji, da je za nasilje odgovoren povzročitelj • dam ji sporočilo, da ni šibka, saj je potrebovala veliko moči za preživljanje sistematičnega nasilja, ki jo je treba zdaj usmeriti v izhod iz nasilja • zavedam se individualnosti njene situacije in je ne posplo šujem • svetujem ji vodenje dnevnika in zbiranje dokazov 3 • seznanim jo z možnostmi neformalnega in formalnega ukrepanja • seznanim jo z mogočimi pravnimi potmi ukrepanja • seznanim jo s psihosocialnimi oblikami pomoči (npr. Zborni ca – Zveza; Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi) • skupaj narediva načrt nadaljnjih možnih korakov oziroma ukrepanja • zavedam se, da ima žrtev pravico, da odkloni ponujeno pomoč in da zoper povzročitelja na ukrepa – Svetuje ji, da si zabeleži izkušnje z nasiljem ter da o dogajanju vodi dnevnik in zbira dokaze. – Svetuje ji obisk pri zdravniku. – Ponudi ji pomoč in posredovanje pri neformalnem reševanju. – Če se žrtev ne strinja z neformalnim ukrepanjem, mora njeno odločitev spoštovati (žrtev nasilja ima pravico odkloniti neformalno reševanje primera). – Lahko jo seznani z mogočimi oblikami zunanje psihosocialne in pravne pomoči. – Svetuje ji, da skrbi za svoje psihofizično počutje. [email protected] [email protected] PREPREČEVANJE IN UKREPANJE PRI NASILJU – DOLŽNOST VODSTVA »(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. (2) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dokazno breme na strani delodajalca.«(45. člen Zakona o delovnih razmerjih) Splošna načela – Vsaka nadrejena oseba je dolžna s svojim zgledom in ničelno strpnostjo do katere koli oblike nasilja zaposlenim zagotavljati prijazno, varno, zdravo in človeka vredno delovno okolje. – Vodstveno in vodilno osebje mora dosledno, pravično in učinkovito izvajati vse ukrepe za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem. – Vodstvo mora tistim zaposlenim, ki žrtvam nudijo pomoč ali informacije v zvezi s spolnim oz. drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, zagotoviti primerne pogoje za delo in jim omogočiti strokovno usposabljanje. – Vodstvo mora zaposlenim omogočiti informiranost o pojavih nasilja na delovnem mestu in o njihovih pravicah ter dolžnostih. – Nadrejena oseba mora v vsakem primeru (če se žrtev s tem strinja ali ne) izvesti potrebne ukrepe za ustavitev nasilja oziroma ravnati v skladu z internim aktom in zakonodajo. – Žrtev mora biti ves čas postopka obveščena o načrtovanih in izvedenih ukrepih. Pogovor z žrtvijo nasilja – Nadrejena oseba žrtvi trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja ponudi pogovor. • V pogovoru poskuša razjasniti: dogajanje, počutje žrtve, posledice nasilja, vpletene, možne rešitve. • Seznani jo z možnostmi prijave nasilja na delovnem mestu in internimi postopki. • O pogovoru nadrejena oseba naredi zapisnik, ki ga podpišeta obe: nadrejena oseba in žrtev nasilja. 4 DRUGE OBLIKE POMOČI Policija Tel: 113 (24ur/dan) Anonimna številka policije Tel: 080 12 00 (24ur/dan) Inšpektorat za delo Parmova ulica 33, Ljubljana Tel: 01/280 36 76, 01/280 36 60, 01/280 36 70 Zagovornik načela enakosti Urad za enake možnosti Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana Tel: 01/ 478 14 83; 080 12 13 (brezplačna anonimna številka) UKC Ljubljana Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Poljanski nasip 58, Ljubljana, Tel: 01/522 43 34 Društvo SOS telefon P.P. 2726, 1001 Ljubljana Tel: 01/544 35 13, 01/544 24 14 (pisarna) SOS telefon: 080 11 55 (brezplačna anonimna številka) - delavniki: 12.00–22.00; sob, ned, prazniki: 18.00–22.00 Društvo za nenasilno komunikacijo Miklošičeva 38, Ljubljana Tel: 01/434 48 22 - pon, tor, čet: 10.00–15.00 Klic v duševni stiski Njegoševa cesta 4, Ljubljana Tel: 01/ 520 99 00 - vsako noč 19.00–7.00 Zaupni telefon Samarijan 080 11 13 (brezplačna anonimna številka) - 24 ur/dan Varuh človekovih pravic Dunajska cesta 56, Ljubljana Tel: 01/ 475 00 50; 080 15 30 (brezplačna številka)