NARAVOSLOVNA GOZDNA UČNA POT »LOPAN«
Učna pot Lopan je nastala na pobudo učencev in učiteljev Osnovne šole Mislinja in gozdarjev
Zavoda za gozdove, Krajevne enote Mislinja. Pot je speljana skozi mogočne gozdove Pohorja,
mimo pašnikov in travnikov. V gozdnem prostoru spoznavamo in občudujemo gozdni svet in
živali, ki živijo v okolici poti. Ob poti je zelo pisan rastlinski svet z mnogimi gozdnimi in drugimi
rastlinskimi vrstami. Opazujemo najrazličnejše krajinske motive in slike, ki sta jih skupaj ustvarila
narava in človek. Na poti spoznamo tudi zgodovino Mislinje in njene okolice. Na vedutni točki
lahko opazujemo bližnje in daljne vrhove ter kmetije – celke. Pot ima predvsem naravovarstveno in
osveščevalno vlogo, poudarek je na varstvu našega življenjskega prostora – gozdnega in
negozdnega. Mozaik poti je sestavljena s kamenčkov kot so voda, gozdna tla,kulturna in naravna
dediščina, drevesa, gozd, jasa – lov, potok, usad, gozdna krajina. Z zadnjega stojišča je možno
nadaljevati sprehod po poljski poti do nekdanje »Pergerjeve graščine«, kjer imajo prostore tudi
gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Tukaj je tudi urejen park z mogočnimi drevesi /duglazije,
bukve, jeseni, tise..). Pot ima poleg poučne vloge tudi pohodniško rekreativni značaj. Za pot se je
potrebno primerno obuti ( pohodniški ali lahki planinski čevlji ).
OPIS POTI
Dolžina pot: 2931 m, krožna, višinska razlika okrog 100 m
Število vsebinskih točk: 15, opisne table s karto poti, znak poti je oglarska kopa
Začetek poti : Za osnovno šolo Mislinja
Potreben čas za ogled: 1,5 do 2 ure
Vodnik: Gozdno učna pot Lopan, zgibanka, dobite lahko na Krajevni enoti Mislinja, ZGS OE
Slovenj Gradec in občini Mislinja
Vodenje za šolsko mladino in informacije: Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec,
Krajevna enota Mislinja, gozdarska cesta 80, 2382 Mislinja, tel.: 02 8855-882
Avtor učne poti: Primož Areh dipl.ing.gozd.
STOJIŠČA:
SMREKOV GOZD 1
Gozdovi, ki nastanejo na večjih površinah po umetni poti s setvijo ali s sajenjem imajo enodobno
zgradbo. Drevesa so praviloma iste starosti, velikosti in debeline. Takšni gozdovi so monotoni in
pusti. Podvrženi so naravnim ujmam in škodljivcem. Na Pohorju so to smrekovi gozdovi.
KORENINSKI PLETEŽ 2
Korenine, koreninice in koreninski laski so rastlinski organi, katerih najpomembnejša funkcija je
pritrjevanje rastline v zemljo in črpanje vode z raztopljenimi hranljivimi snovmi iz zemlje in
njihovo prevajanje v steblo. V samih tleh pa potekajo razni procesi, ki zagotavljajo kroženje
hranljivih snovi. Hranljive snovi se iz tal vgradijo v rastlinske dele, od tu pa se spet vrnejo kot listje,
iglice, vejice ali pa, kasneje kot odmrlo drevo. ZANIMIVOST: Letna količina opada znaša v
gozdovih 2-7 ton!
VZDOLŽNI IN PREČNI PREREZ DEBLA 3
Ko vzdolžno in prečno prerezano deblo pogledamo od blizu, opazimo urejene sisteme. Opazimo
živi del drevesa, imenovan kambij, ki proizvaja na zunanjo stran skorjo, ki je mrtva snov in na
notranjo les. V kambij tvori spomladi traheide, traheje,(prečne in vzdolžne vodne cevi) lesna
vlakna…Letni debelinski prirastek imenujemo pri drevesu branika. Sestavlja jo temnejši in gostejši,
redkejši in svetlejši ter rani in pozni les. Po branikah lahko ugotavljamo tudi starost drevesa, vsak
temnejši obroč pomeni eno leto.
VODA IN GOZD 5
Poleg padavin, ki padejo na tla v obliki dežja, snega, toče in sodre je, za gozd pomembna tudi
megla, ki jo drevesa izkoriščajo v višjih gorskih legah. Ko vlaga iz gozda izhlapeva, vrača gozd v
ozračje več vode kot odprta površina. Rastlinam v gozdu predstavlja voda v tleh najvažnejši vir za
kritje njihovih potreb. Gozdna tla prispevajo tudi k bogati oskrbi podtalnice in predstavljajo tudi
filter, ki čisti vodo. Tudi odtok vode iz gozda je nekajkrat počasnejši, kot odtok vode z odprtih
površin. Gozd oddaja vodo v obliki izvirov, potočkov, barij. Pomembne so tudi manjše mlake in
kotanje zapolnjene z vodo. Prav tako gozd uravnava višino podtalnice.
DREVESNE VRSTE (pomična točka) 7
Macesen (Larix decidua) 1
Je srednjeevropska vrsta. Zraste do 40 m visoko in 1.5 m v debelino. Iglice mu pred zimo odpadejo.
Storži ostanejo več let na drevesu. Dobro prenaša mraz, za svoje uspevanje pa potrebuje svetlobo in
prevetrene lege. V visokogorju varuje tla pred plazovi in erozijo. Les je elastičen in obstojen.
Macesnova smola je zdravilna.
Rdeči bor (Pinus sylvestris) 7
Raste v severni in srednji Evropi, med drevesnimi vrstami ima največji areal. Je do 40 m visoko in 1
m debelo drevo. Iglice ostanejo na vejah 2 do 3 leta. Je pomembna vrsta osiromašenih rastišč in
omogoča vračanje naravne listnate vegetacije. Je gospodarsko pomembna drevesna vrsta. Nekoč je
bil pomemben za smolarjenje, iglice vsebujejo veliko vitamina C.
Smreka (Picea abies) 2
Je značilna alpsko borealna vrsta. Naravna rastišča v Sloveniji so predvsem v goratih predelih. Je
vedno zeleno, do 50 m visoko in do 1 m debelo iglasto drevo s stožčasto krošnjo. Ima plitve
korenine. Iglice ostanejo na drevesu 5-7 let. Storži se povesijo. Semenski obrod je vsakih 4 do 8 let.
V visokogorskih gozdovih je graditeljica varovalnih gozdov. Les je mehak in elastičen in v
Sloveniji najpogostejši les, uporaben res povsod. Iz iglic se pridobivajo eterična olja.
Gorski javor (Acer pseudoplatanus) 6
Razširjen je v srednji, južni in vzhodni Evropi. Gorski ali beli javor je do 40 m visoko, do 2 m
debelo in do 500 let staro listopadno drevo. Ima globoke stranske korenine. Listi so dlanasto krpati.
Plod, imenovan pokovec ali samara je sestavljen iz dveh krilatih delnih plodičev. Listje izboljšuje
gozdna tla. Les se uporablja predvsem za izdelovanje notranje opreme. Cenijo ga rezbarji in kolarji.
Hrast dob (Quercus robur) 5
Raste skoraj v vsej Evropi. V Sloveniji raste samoniklo in tvori dobrave, ki pa so že redke. Je do 40
m visoko in do 2.5 m debelo listopadno drevo. Ima močno glavno korenino. Listi so pernato krpati.
Plod je podolgovat zašiljen orešček s kapico, imenujemo ga želod. Hrastovina je izredno
kakovosten in cenjen, srednje težak, trd in obstojen les. Hrastovi sodi se uporabljajo za žlahtnenje
pijač. Skorja vsebuje čreslovine in pomaga pri različnih vnetjih, kožnih boleznih in ozeblinah.
Veliki jesen ( Fraxinus excelsior) 4
Raste skoraj v vsej Evropi. Veliki jesen je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo.
Koreninski sistem je razvit in močan. Listi so navzkrižno nameščeni. Plodovi so krilati oreščki
združeni v goste šope. V mladosti prenese zasenčenje, kasneje potrebuje svetlobo. Les je trden,
trajen in elastičen. Uporaben je za izdelavo pohištva, parketa in športnega orodja. Včasih so listje
uporabljali za barvanje volne. Izvlečki ugodno vplivajo na ledvice in lajšajo težav pri revmi.
Bukev (Fagus sylvatica) 9
Razširjena v srednji in zahodni Evropi. Raste skoraj po vsej Sloveniji. Je do 40 m visoko in do 1m
debelo listopadno drevo. Koreninski sistem je srednje globok. Listi so enostavni in podolgovato
jajčasti. Plod je orešček, imenovan žir. Les je trd in težak z veliko ogrevalno močjo. Uporabljajo ga
za izdelavo pohištva, parketa, kurjavo… Kuhani in praženi plodovi so užitni. Z destilacijo lesa so
pridobivali katran, ki se je uporabljal v zdravilstvu za zravljenje kožnih bolezni, revme in putike.
Lipa (Tilia platyphyllos) 3
Je srednje in južno Evropska vrsta. Razširjena je v velikem delu Slovenije. Lipa je do 40 m visoko
in do kar 5 m debelo listopadno drevo. Koreninski sistem je močno razvit z močnimi stranskimi
koreninami. Listi so enostavni, zgoraj gladki, spodaj dlakavi. Plodovi so majhni trdi oreščki. Lipa je
občutljiva na mraz. Les je mehek, lahek in prijetno dišeč. Njegova uporabnost je zelo široka. Cenijo
ga rezbarji. Lipovo cvetje uporabljamo za pripravo čajev.
Breza (Betula pendula) 8
Raste po vsej Evropi. Raste po vsej Sloveniji. Breza je do 30 m visoko in do 0.6 m debelo
listopadno drevo. Skorjo ima značilno belo obarvano. Koreninski sistem je plitev in gost. Listi so
enostavni in rombasti, ob robovih nažagani. Soplodja se povesijo in dozorijo julija in avgusta.
Posamezni plodovi so majhni in lahki krilati oreščki. Seme raznaša veter. Breza je pomembna
pionirska vrsta. Brezov les je srednje trd in in srednje težak, na prostem slabo obstojen. Uporabljajo
ga za zobotrebce, kolarstvo, oglje, rezbarstvo. Les gori skoraj brez dima in je primeren za kamine.
Brezov sok ima prijeten okus, iz njega kuhajo tudi žganje.
Jelka (Abies alba) 10
Raste v Alpah, Vogezih, Juri, na Balkanu in v Krpatih. Raste po vsej Sloveniji. Navadna jelka je do
50 m visoko in do 2 m debelo vedno zeleno drevo. Krošnja je valjasta ali jajčasta. Ima močno
razvito glavno korenino. Iglice so ploščate, na spodnji strani imajo dve značilni beli progi. Iglice
ostanejo na drevesu do 12 let. Plodovi so pokončni. Jelka je pomembna graditeljica mnogih gozdnih
združb. Les je mehak in elastičen. Uporabljajo ga v gradbeništvu, pohištveni in celulozni industriji.
Jelka je pomembna medonosna vrsta. Iglice vsebujejo dišeča eterična olja.
GOZDNO MLADJE 12
Orjaška drevesa zrastejo iz drobnega semena. Najprej seme ob ugodnih pogojih vzklije, nato prične
rasti, nastane gozdno mladje in iz njega odrasla drevesa. Najlepša drevesa, ki jih bomo kasneje
vzgajali gozdarji, iščemo prav v množici mladih drevesc. Ta drevesca so izpostavljena trdemu boju
za preživetje in le z gozdarjevo pomočjo lahko uspejo najlepša in gospodarsko zaželena drevesa.
Ukrepom, ki jih gozdarji uporabljamo za vzgajanje najboljših dreves, pravimo nega gozda.
RAZGLEDNA TOČKA 8
Ko drevesa odmaknejo svoje košate veje, se nam ponudi čudovit pogled na Mislinjo, Sv. Vid,
Kozjak, Peco, Uršljo in še marsikaj, kar se ne da opisati z besedami. Opazimo tudi značilno
oblikovana kmečka posestva. Takšna oblika posesti se imenuje celek in je značilnost koroške
krajine. Celki so nastali v času od 13. do 15. stoletja, ko je v bolj dostopnih predelih začelo
primanjkovati rodovitne zemlje. Razporeditev zemlje na celku je sledeča: nad hišo je navadno gozd,
pod hišo in hlevom travniki in njive.
UMETNO OSNOVAN GOZD 10
Ko enkrat zaslutimo kakšne so naravne razvojne poti gozdov, jim lahko na njihovih poteh tudi
malce pomagamo. Vnos domačih lisnatih drevesnih vrst krepi stabilnost gozdov in uravnava kislost
gozdnih tleh. Gozdove obnavljamo takrat ko: so poškodovani po naravnih ujmah, je slab semenski
obrod, ni semenskih dreves, seme požrejo mali glodalci, je oviran in onemogočen vznik in razvoj
mladic, želimo enovrstne gozdove preusmeriti v gozdove z naravnejšo drevesno sestavo.
GOZD IN DIVJAD 14
Divjad je sestavni del naših gozdov. Skozi človeško zgodovino so bile zveri človeku nadležen
faktor, seveda neupravičeno. Zaradi tega je prišlo skoraj do izginotja določenih vrst. To je privedlo
do porušitvenih odnosov med živalskimi in posredno tudi rastlinskimi vrstami. Zaradi tega imamo
danes preštevilčne populacije divjadi. Tako v naravi vidimo obžrto mlado drevje, poškodbe na
starejših dreves in nevitalno divjad. Prav zaradi vsega naštetega danes lovec naravovarstvenik s
svojim znanjem pomaga naravi pri ponovni vzpostavitvi naravnega ravnotežja.
DREVESNI ORJAKI 13
Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii)
To je vedno zeleno drevo, ki lahko na naravnih rastiščih zraste kar 100 metrov v višino in 4 metre v
debelino. Krošnjo imajo odrasla drevesa precej široko, lubje je rdečkastorjavo in razbrazdano.
Duglazija je tujka, doma je v Severni Ameriki. V Evropo je bila prinešena leta 1827. Naše duglazije
so bile posajene okoli leta 1900.
GOZDNA JASA 4
Prepletanje različnih ekosistemov in njihova medsebojna povezanost je osnova stabilnosti narave.
Tako so jase kot odprti prostori v gozdu nujno potrebne kot življenjski prostor živalim in rastlinam.
Jase so lahko posledica: naravnih dogajanj v gozdu, posledica gospodarjenja in krčenja gozdov v
kmetijske namene. Trajne jase so košenice in planje, ki so v preteklosti nastale zaradi krčenja
gozdov.
UMRLO DREVO 11
Trohneča debla na gozdnih tleh niso rezultat malomarnosti gozdarjev in lastnikov gozdov, so
sestavni del gozdnega sistema. Mrtvo drevo je življenjski prostor številnim glivam, pticam,
žuželkam, ki so nenadomestljiv člen v naravni verigi. Prav tako iz teh odmrlih dreves nastane
gozdna zemlja-humus. Prav zaradi vsega naštetega gozdarji načrtno puščamo odmrla drevesa v
gozdu.
DREVESNI POSEBNEŽI 15
Sklop naravnih in človečkih dejavnikov lahko vpliva na to, da se drevesa in grmovje istih vrst
razvije drugačnih oblik. Če so to naravni dejavniki, ne pomeni, da se je narava zmotila. To samo
povečuje pestro paleto oblik dreves in grmovja, ki nam jih narava nakloni. Včasih pa človek iz
različnih vzrokov poškoduje drevesa in grmovja, takšna drevesa se lahko odzovejo z nenormalno
rastjo.
GOZDNI ROB 6
Gozdni rob je stičišče gozda z drugimi ekosistemi. Prehodi so lahko ostri ali pa je meja med
gozdom in ostalimi ekosistemi bolj postopna. Značilnost gozdnih robov so, da jih poseljujejo
svetloljubne in toploljubne rastlinske vrste, ki so redko v strjenih gozdovih. Gozdni rob še posebej
popestrijo pionirske drevesne vrste, drevje z dupli in posamezna odmrla drevesa. Gozdni rob je
življenjski prostor številnih živalskih vrst.
EROZIJA 9
Vsako leto več miljonov ton zemlje odplavi voda ali pa jo odnese veter. Ta pojav imenujemo
erozija. Ne poznamo pa načina, s katerim bi povrnili izgubljeno zemljo. Erozija je lahko naravna ali
pa jo lahko povzroči človek. Zaradi človekove dejavnosti se lahko hitrost naravne erozije nekajkrat
poveča. Neustrezno obdelovanje strmih površin, nestrokovno namakanje in odvodnjavanje,
čezmerna paša, preveč obdelana tla in odstranjevanje drevesne odeje so glavni vzroki za erozijo. V
Evropi se vsako leto izgubi ena miljarda ton prsti.
Primož Areh dipl.ing.gozd.