Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke PROJEKTNA A NALOGA A IZ PREDM META RAČ ČUNALNIŠŠTVO ALJA AŽ STERNA AD, 7. r. UČITTELJ: DAN NI SAJTL O OŠ VOLIČIINA 2009/2010 1 Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke Kazalo 1 Uvod .................................................................................................................................... 3 2 Leopard ............................................................................................................................... 3 3 DIVJA MAČKA: ..................................................................................................................... 4 4 TIGRI: ................................................................................................................................... 7 5 RIS: ...................................................................................................................................... 7 6 PUMA: ................................................................................................................................. 9 7 GEPARD: ............................................................................................................................ 10 8 JAGUAR: ............................................................................................................................ 10 9 SNEŽNI LEOPARD: ............................................................................................................. 11 10 ČRNI PANTER: ................................................................................................................ 12 11 SERVAL: .......................................................................................................................... 13 12 LEV ................................................................................................................................. 14 13 SEDAJ PA ŠE ZNAČILNOSTI VSEH DIVJIH MAČK: ............................................................ 14 14 Viri ................................................................................................................................. 15 Kazalo slik Slika 1: Leopard ...................................................................................................................... 3 Slika 2:divja mačka ................................................................................................................. 5 Slika 3: Tiger ........................................................................................................................... 7 Slika 4:Ris ............................................................................................................................... 8 Slika 5:Puma .......................................................................................................................... 9 Slika 6:Gepard ...................................................................................................................... 10 Slika 7:Jaguar ....................................................................................................................... 10 Slika 8:Snežni leopard .......................................................................................................... 11 Slika 9:Črni leopard .............................................................................................................. 12 Slika 10:Serval ...................................................................................................................... 13 Slika 11:Lev in levinja ........................................................................................................... 14 Kazalo tabel Tabela 1: Primerjava divjih mačk ......................................................................................... 15 2 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke vod 1 Uv Na svvetu živi veeč vrst divjih mačk kott so:puma,sserval, lev, ris, leopardd, gepard, navadna divja m mačka, jaguaar, črni panter, snežnni leopard, tigri. Te mačke m niso domači lju ubljenčki ampak sso neukročene divje žiivali, ki te nne ubogajo iin te ubijejo o če se jih hhočeš dotakkni ali jih poskušaamo hraniti. Natančnejje vam jih bbom opisal vvse, ki sem vvam jih našttel. 2 Leopard Leop pard se z znaačilnimi barrvami prilaggaja okolju, hkrati pa im ma zelo zaosstrene čute e.Za to je izreden lovec, hkraati pa ga je sskoraj nemoogoče odkriiti saj je zelo o prebrisan.. Slika 11: Leopard Živijo o najraje v ggozdnatih p pokrajinah, znajde pa sse tudi v drrugih življennjskih okoljih, pa na 1 jasi so to polpušččave ali področja p z malo vege etacije tako oj pod mejjo sneženjaa. Barva njegoveega kožuha lahko variirra od svetloo rumene do o črne. Leop pard živi veččinoma sam motarsko življenjee, običajno v določenem revirju. Izzjemoma se e pojavlja tu udi v skupn osti:v času parjenja in pa v dobi, ko samica vzgajaa svoje mladdiče. Če bi vv enem revirju živelo ppreveč leopardov in bi lovili živali, bi dolgoročno d prehitro izzpraznili svo oj lovski revvir. Vse živvali, ki bi biile lahko njihov p potencialni plen, bi s tem t pregnaali. Tako ko ot drugi člani družine mačk, leop pard svoj 1 Obšiiren suh svet zz malo ali brez rastlinstva 3 Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke revir označuje z urinom. Poleg tega določena drevesa označi tudi s praskami svojih kremplja. Tam kjer je veliko divjačine, so revirji manjši, saj imajo leopardi s tem več hrane na manjšem, kot v področjih z malo divjadi. Revirji samcev so večji od revirjev samic in se velikokrat prekrivajo z revirji ene ali večjih samic. Ko je leopardova samica pripravljena na parjenje oddaja močan vonj, ki privablja samce. Samec se po parjenju vrne v svoj revi. Samec in samica se parita sedem dni. Samci ne skrbijo za mladiče ampak postijo to dolžnost samicam. Samica nosi mladiče približno tri mesce. Leopardinji mladički se skotijo v dobro skritem brlogu. Ko se skotijo so slepi in zelo nebogljeni in tehtajo približno med štiristo trideset in petsto sedemdeset gramov. Eno leglo sestavlja približno do štiri mladiče. Mati jih hrani s mlekom dokler še ne morejo jesti mesa. Eno leglo sestavlja do štiri mladiče. Od teh običajno preživi samo eden ali dva. Motne oči, ki so tipične za mačke, odpre leopardov mladič po približno devetih tednih njegovega življenja. V teh prvih dnevih življenja so pike na koži tako blizu skupaj, da krzno izgleda enobarvno. Mladiči pri materi ostanejo približno do dveh let. Ko so še zelo majhni, jih mati pogosto seli iz enega brloga v drugega in vsak novi brlog je vedno manjši pa tudi bolj skrit kot prejšnji. S tem samica prepreči da bi njeni mladiči postali plen levom, hijenam ali celo leopardovim samcem, ki so prav tako lahko tudi njihovi očetje. V tem obdobju se mladiči od matere naučijo, kako se lovi in se naučijo skrbeti sami zase. Samice običajno ostanejo dlje pri materi kot samci saj so običajno manjše in šibkejše od svojih bratov. Zaradi leopardovega krzna so ga lovci lovili tako dolgo da so ga skoraj iztrebili. Nato so ga prepovedali loviti saj je prišel na rdeč list za ogroženo vrsto živali. Znanstveniki so ocenili da so v vzhodni Afriki v zgodnjih šestdesetih letih ubili kakih petdeset tisoč živali. Kljub slabim ukrepom še danes lovijo in pobijajo divji lovci leoparde zaradi njihovega krzna in mesa. Čeprav ljudje ne razumejo da so leopardi v korist saj držijo število živali da se niso preveč razmnožijo in povzročijo škodo ljudem. Ponavadi lovi leopard v jutranjem ali večernem somraku. Pri tem kombinira zalezovanje in bliskovit napad, da ujame svoj plen. Leopard lahko preži na veji ampak se običajno priplazi zelo tiho do svojega plena in ga nato napade in ubije. Svoj plen sunkovito ubije da ga zgrabi za vrat ali pa ga udari s šapi in kremplji po glavi. Včasih odnese svoj plen na drevo da si ga lahko shrani za kasneje ko bo lačen. Leopard večinoma lovi manjše živali ker večjih ne more ker so zanj premočne. Leopard je visok od petdeset do šestdeset cm. Dolg je od sto do sto trideset cm. Težki je od pet in šestdeset do osemdeset kg. Spolno so zreli z dva in pol leti do treh let, parijo se v tropskih gozdovih čez celo leto, drugače pa samo v spomladi. Brejost traja od devetdeset do sto dvanajst dni. Je samotarski lovec in po navadi se zelo skrijva. Prehranjuje se predvsem z:velikimi in malimi sesalci in ptiči, v divjini živi do dvanajst let v ujetništvu pa do dvajset let. Najdemo ga predvsem v večjem delu Afrike in južne Azije. njihovo število se zelo manjša v naravi. Je zelo lepa žival in zelo skrivnostna žival. 3 DIVJAMAČKA: Divja mačka je razširjena po celinski Evropi, jugozahodni Aziji in savanah Afrike. Delimo jo na tri skupine z različnimi podvrstami: 4 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke Evropska divja mačka ‐ naavadno evrropsko divjo o mačko (FF.s.silvestriss) najdemo po vsej Evropi iin zahodni Rusiji, razen na večinii Britanskegga otočja in n v Skandinnaviji. V Slovveniji so najpogo ostejše v osrednji Slovveniji, meddtem ko se njihovo šttevilo proti Panonski nižini in Alpam zzmanjšuje. Afriške divje mačke m živijo o v sebi p rimernem življenjskem m prostoruu po vsej Afriki A in Arabskeem polotoku u. Azijske divje mačke živijo na Bližnje m vzhodu, južni Rusijji, zahodni Kitajski in zahodni Indiji. Dom mača mačka naj bi bila udomačen a iz podvrsste Felis silvvestris lybicca, ki živi naaravno v ovekom je d domača maččka naselila ves svet. severni Afriki. S člo Slika 22:divja mačka Evropske divje mačke živijo predvsem m v listnatih gozdovih, lahko pa jih najdem mo tudi v iglastih gozdovih. N Ne prenesejjo preveč m mrzlega podnebja in snega, zato jihh visoko v ggorah ne bomo vvideli. Človeeka se izogibajo in so pogostejše v območjih h, kjer je goostota preb bivalstva nizka. A Afriške divjee mačke živvijo v zelo rrazličnih okoljih, ni jih samo v deeževnih gozdovih. V 5 Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke puščavah se zadržujejo v gorah in ob vodi. V gorah grejo tudi do višine 3000m. Azijske divje mačke živijo predvsem v polpuščavah, a jih najdemo tudi drugod, npr. visoko v gorah. Teža se nekoliko razlikuje od podvrste do podvrste, povprečno pa odrasli samci tehtajo 4‐ 5 kg (F.s.silvestris: 5 kg), izjemoma tudi 7 kg. Samice pa so lažje in tehtajo povprečno 2,7‐4 kg (F.s.silvestris: 3,5 kg). V dolžino merijo od 50 do 75 cm, rep pa je dolg od 21 do 35 cm. Po navadi so sivo‐rjave barve s košatim repom in s črnimi progami po celotnem telesu. Njihova dlaka je kratka in mehka. Evropske divje mačke imajo dolgo zimsko dlako, zato so včasih videti večje od ostalih divjih mačk. Azijske divje mačke so bolj rdeče‐rumene barve s temnimi lisami in včasih progami. Afriške divje mačke je težko razlikovati od domačih mačk. Imajo svetlejšo in krajšo dlako od evropskih in njihov rep je precej manj košat. Po barvi se precej razlikujejo od podvrste do pod vse, v glavnem pa so sive do rjave s temnimi lisami in progami. Imajo značilno rdečo liso za ušesi. Človek je vzgojil veliko različnih pasem domačih mačk, ki se zelo razlikujejo po barvi, dolžini dlake in velikosti. Mačke imajo pet prstov na vsaki nogi, od katerih pa je en prst obrnjen nazaj in dvignjen, tako da se ne dotika tal. Značilnost večine mačk je da lahko svoje kremplje v potegnejo in jih s tem ohranjajo ostre. Imajo visoko razvito zobovje, ki je prilagojeno hranjenju z mesom. Podočniki, ki so pri vseh zvereh zelo dolgi, so odlični za ubijanje in držanje plena. V času ko se samica goni, se okoli nje zbere več samcev. Te se med sabo prepirajo in pretepajo da bi si priborili pravico do parjenja. Samice se bodo pogosto parile z več samci. Čas parjenja je odvisen od podnebja, v katerem pod vsa živi. Pri evropski divji mački je to v pozni zimi (januar do marec), tako da se mladiči skotijo spomladi, največkrat maja. Pri afriških in azijskih mačkah je čas parjenja precej daljši zaradi bolj stabilnega podnebja (september do marec). Po 56 do 68 dneh brejosti skoti samica na zavarovanem mestu navadno 3 ali 4 mladiče, izjemoma tudi 8. Samice postanejo spolno zrele pri 10‐11 mesecih starosti, samci pa pri 9‐22 mesecih. Mladiči so ob rojstvu slepi in nebogljeni ter tehtajo samo okoli 100g . V brlogu sesajo pri materi mleko od 4 do 12 tednov. Mladiči odprejo oči pri 10 dnevu starosti. Pri materi ostanejo mladiči 4 do 10 mesecev. V tem času jih mati tudi nauči loviti in preživeti. Nato zapustijo mater in se osamosvojijo. Samci nič ne pomagajo pri skrbi za mladiče. Divje mačke živijo v naravi do 15 let, a jih veliko umre že v prvem letu. Divje mačke so aktivne predvsem ponoči ter ob sončnem vzhodu in zahodu. Predvsem azijske mačke pa so aktivne včasih tudi podnevi. V noči prepotujejo velike razdalje v iskanju plena. Neka opažena mačka je v eni noči prepotovala 10 km. Divje mačke so v glavnem samotarji in le redko jih vidimo v skupini. Nekoliko bolj socialne so domače mačke, a tudi te ne preveč. V redkih skupinah pa vlada stroga hierarhija, položaj 6 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke pa si o osebki pribo orijo z mn nogimi prettepi. Samcii, potem ko k se osam mosvojijo ve ečinoma zapustijjo kraj rojstvva, medtem m ko se sam ice bolj držijo tega krajja. 4 TIG GRI: Slika 33: Tiger Družini divjih mačk m so šte evilni znanii lovci, od katerih je največji in najmočnejjši tiger. Poznam mo več vrst ttigrov. Najp pogostejša ssta sibirski ali amurski in bengalskki tiger, v n naravi pa jih najd demo še več, vendar jih je zelo m malo in so nagnjeni k k izumrtju. Tiger je lah hko zelo nevaren n tudi ljudeem in je odgovoren zaa številne sm mrtne žrtve e, zlasti v kkrajih, kjer so s ljudje vdrli v njegovo naaravno oko olje. V zadnnjih letih je e število tig grov na sveetu zelo upadlo, v glavnem m zaradi divjega lova. Danes naa svetu živvi manj kot 7000 tehh veličastniih živali. Znanstvveno ime tiggra je Panth hera tigris. TTigri prihajajo iz družine e mačk in reeda zveri 5 RIS S: Risi ((znanstveno o ime Lynx) spadajo v ddružino mačk. Sodi me ed zveri, takko kot tudi medved in volk. To so kratkkorepe maččke na visokkih nogah. N Na konici uhljev imajoo čop dlak, kkaterega 7 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke pri druggih mačkah h ni. Poznam mo več vrsst risov, ki poseljujejo Severno A Ameriko, Evvrazijo in Afriko. P Pri nas živi lle ena vrsta, to je evrazzijski ris. Ris jee izjemno redka r žival, poseljuje ppa precejšn ne dele našega planetaa. Hkrati je izredno plaha žžival in le redki ga vidijo v n aravi. Lovi pretežno ponoči, ppodnevi pa počiva. Slika 44:Ris V Slo oveniji je izu umrl, a so gga v 70. letiih dvajsetegga stoletja zznova nasellili. Danes je število primerkkov stabilno o, še vedno o pa sodi m med ogrožen ne vrste, tako da je oddstrel dovo oljen le z odločbo o. 8 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke 6 PU UMA: Slika 55:Puma Puma (znanstveeno ime Puma concoolor) ali z drugimi be esedami tu di »gorski lev« ali padajo med d red zveri. Prihaja iz A Amerike. »panterr«, je sesaleec iz družine mačk (Feelidae), ki sp Ta velikka samotarsska mačka zza svoje živvljenje potre ebuje večja a območja, kot katerikoli drugi sesalec na zahodni polobli. Zavzema obbmočje od Jukona J v Ka anadi do juužnih Andovv v južni Amerikii. Je druga najtežjja mačka v Ameriki poo jaguarju in n četrta najttežja na sveetu, po tigru u, levu in jaguarju u. Spada v vvejo velikih mačk. 9 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke 7 GE EPARD: Slika 66:Gepard Gepaard (znansttveno ime Acinonyx A juubatus) živi v osrednji, vzhodni in južni Affriki in v jugozah hodni Aziji. G Gepard slovvi kot najhittrejši tekač,, saj lahko p preseže hitrrost 100 km m/h. Dolg je od 1,,1 do 1,5 m m, tehta pa 21‐72 kg. LLovi manjše e antilope in zajce, na pade pa lahko tudi druge geparde, če vdrejo na n njegovo oze mlje. 8 JAG GUAR: Slika 77:Jaguar 10 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke Jáguaar (znanstvveno ime Paanthera onnca) je največja mačka a v Južni in Srednji Am meriki in edini prredstavnik vvrste iz rodu Panthera v Amerikah. Pleni na tleh živečee sesalce in domače živali. So o izredni plaavalci, ki lovvijo tudi žabbe, ribe, žellve in manjšše aligatorjee. V naravi jje zaradi lova, ki jje posledicaa njenega p privlačnega kožuha, že zelo redka. 9 SN NEŽNILEO OPARD: Slika 88:Snežni leoparrd Po več kot 40 letih se je biologom b pprvič spet posrečilo p op pazovati in tudi dokum mentirati m obrobju EEveresta. Sn nežni leopard je zelo oogrožena vrrsta, ki ji snežnegga leopardaa na južnem grozi izu umrtje in v mnogih pre edelih Hima laje, kjer so o bili nekoč pogosti, so popolnomaa izginili. Dejstvo, da so se spet pojavili prav naa obljudenem območčju južnih oobronkov Everesta, E upanjem, daa za to redkko vrsto velikih mačk m morda le še oobstaja prih hodnost. navdajaa biologe z u Zdaj pa stoji pred naravovvarstveniki iin upravo Narodnega N parka Sagaarmatha odgovorna naloga: uskladiti obstoj snežn nih leopardoov z živinorrejo. Snežni leopard jee plenilec, kkaterega najljubšši plen so himalajske h divje d koze ‐‐ tari. Seve eda pa so za leopardee zelo mikavvne tudi domačee ovce in ko oze ‐ izgubaa živali pa jee hud udare ec za doma ačine. Zato bbo treba po oskrbeti, da bodo o črede varne ali pa bo odo domačiini dobili od dškodnino zza živali, ki bi jih uplen nil snežni leopard d. 11 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke 10 ČR RNIPANT TER: Slika 99:Črni leopard Črni panter živi v deževnih gozdovih kker samo tam se lahko še najboljee skrije pred d ljudmi. 2 Je ogrožžena vrsta saj so ga zzaradi njegoovega kožuha v pretekklosti zelo ppobijali in gga skoraj iztrebili. 2 Tvorri več oseb,stvvari,razvrščenih druga polegg druge ali dru uga za drugo vv eni smeri 12 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke 11 SERVAL: Slika 110:Serval Spad da v skupino o divjih maččk. Je srednnje velika mačka, najde emo ga preddvsem v južžni Afriki drugačee pa ga lahkko najdemo po celi Afriiki. Samica n nosi mladiče približno ššest mesecev. Skoti do pet mladičev ,kki so ob rojsstvu slepi k o vsi mladiči mačk. Njihova najljuubša hrana so ptice saj odliččno skačejo o v višino. So o zelo skritee in skrivnostne živali ssaj jih skoraaj ne moram mo videti podnevi lahko pa jiih vidimo ponoči če im mamo veliko o srečo. Nekkateri pravijjo da je izgin nil saj ga je nemo ogoče videti. 13 Projekktna naloga izz predmeta Ra ačunalništva ‐ Divje mačke 12 LE EV Slika 111:Lev in levinjaa Leva najdemo predvsem p v v savani Afrrike, kjer lo ovi večje živvali kot so:ggnu, zebra, bivol in na vrsta divvjih mačk, kki živi v sku upini do 30 0 levov. Am mpak običajno jih je impala. Lev je edin samo 100. Vsako krrdelo vodi e en ali dva saamca z levinjami, ki so o v družinskki vezi. Samica skoti do šest malih levčkkov ampak v krdelu osstanejo sam mo samice ssamec pa oodžene svoje sinove da si naredijo svojaa krdela. Je ogrožena v rsta živali. 13 SEDAJPAŠ ŠEZNAČIL LNOSTIV VSEHDIV VJIHMAČK: Izraz velike maččke3 se uporrablja za ressnično velikke mačje vrste, predstaavniki katerrih lahko tehtajo tudi po veeč kot sto kilogramov k in se tako zelo razliku ujejo od doomače maččke, ki je poznanaa domača žival. ž Toda ne glede nna ogromno o razliko v velikosti, jee večina vrrst mačk neverjetno podobna, tako po p sami zg radbi telessa, kot tudi po vedennju. Vse mačke m so mesojed de in so tud di zelo učin nkoviti plen ilci. Najdem mo jih skora aj povsod ppo svetu, v Ameriki, Afriki, A Aziji in Evrop pi. Le Avstraalija in Antaarktika nistaa domača ozziroma prvootna kontinenta teh živalskih h vrst. Najveečje mačkee spadajo v rod Pantheera. Štiri vrsste: lev, tiger, leopardd in jaguar sso edine mačke, ki se lahko oglašajo z rrjovenjem. Posledično je ta zmožn nost rjovenjja značilnosst velikih mačk, n nekaj kar jih h ločuje od o ostalih maččk. Ostale šttiri vrste ‐ gepard, snežžni leopard,, puhasti leopard d in puma prav p tako sp padajo v too skupino, predvsem p zato, z ker oddrasli samcii tehtajo 3 Dom mača žival, ki lo ovi miši 14 Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke okoli 70kg in se tako smatrajo za velike mačke, čeprav so bistveno manjše od prvih štirih. Vmesno stopnjo med velikimi in malimi mačkami predstavljajo risi, ki tehtajo okoli 25kg; so težji od domače mačke, a vseeno ne spadajo med velike mačke. Največjo grožnjo velikim mačkam predstavlja vse večje uničevanje njihovega naravnega okolja in lov. Grožnjo predstavlja tudi trg eksotičnih živali, kjer jih ulovijo, jih vzrejajo in vzgajajo, da bi jih lahko kasneje čim bolje prodali, največkrat privatnim lastnikom. V ZDA je 19 zveznih držav prepovedalo lastništvo velikih mačk in ostalih eksotičnih vrst, kjer zakon prepoveduje vsakršno posest, vzrejo, prodajo teh živali. Vendar naj bi kljub temu še vedno bilo okoli 15,000 velikih mačk v ujetništvu v Ameriki in le majhen odstotek teh je zakonito v živalskih vrtovih. Ostali so v zasebnih domovih ali nezakonitih živalskih vrtovih, kjer je kvaliteta njihove oskrbe zelo vprašljiva. Statistika kaže, da kar 98 odstotkov velikih mačk umre že v prvih dveh letih ujetništva. Vse velike divje mačke vseh vrst so zelo čudovite divje živali. Tabela 1: Primerjava divjih mačk IME Leopard Tiger Črni panter ŽIVLJENSKI PROSTOR Savana Gozd Deževni gozd ŠTEVILO MLADIČEV 1‐3 1‐4 1‐4 14 Stvarnokazalo barve, 6 gozdovih, 5 lepa, 4 Lynx, 7 mačke, 6 plen, 4 prvič, 11 samotarska, 9 Teža, 6 živi, 10 15 Viri • • • • • • • http://neftriplecrunch.files.wordpress.com/2008/11/leopard.jpg http://digiskopija.si/albums/wpw‐20080525/srednja_Divja_macka_wild_cat_02.jpg http://www.botanic.hr/cise/slike/kopno/ris.jpg http://www.bing.com/images/search?q=puma&go=&form=QBIR#focal=f13dd63724d 2966b6417e1c0419aa2bb&furl=http%3A%2F%2Ftouslesfelins.free.fr%2Fphotos%2FP uma3.jpg http://www.bing.com/images/search?q=gepard&go=&form=QBIR#focal=6f138d3856 6790ba374380c16e29bec2&furl=http%3A%2F%2Fwww.octopus.eu%2Fimages%2Fge pard.jpg http://www.edu.pe.ca/southernkings/Pictures/jaguar.gif http://www.bbc.co.uk/nature/wildfacts/factfiles/picpops/images/leop19.jpg 15 Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke • • • http://www.znanje.org/i/i25/05iv02/05iv0203/BlackLeopard2.jpg http://homepage.mac.com/wildlifeweb/mammal/serval/serval01tk.jpg http://www.biolib.cz/IMG/GAL/30959.jpg 16