Dnevniku - Optiprint
Dnevnik dan 9. 12. 2012 ura 22.46 barva CYMK 10 Gazela zela Crowdfunding Nov naèin za hitreji zagon projekta Sabina Lokar Slovenska podjetja spoznavajo, da je crowdfunding naèin financiranja, ki bi jim lahko omogoèil zagon novih projektov. Gre za (mikro)donacije, pri katerih podporniki ne dobijo lastnikega delea, temveè jim avtor projekta v zameno ponudi razliène nagrade. Potem ko je podjetje XVIDA s crowdfundingom na Kickstarterju v treh tednih zbralo 40 tisoè dolarjev (sredstva sicer zbirajo e do srede), potrebnih za zaèetek proizvodnje boomeranga, nosilca in stojala za iPad v enem, je na Kickstarterju e novi slovenski projekt, obrtna pivovarna Pelicon. Avtor projekta Matej Pelicon za delovanje pivovarne oziroma vstop na trg z novo znamko piva potrebuje 12 tisoè funtov. Toliko denarja bi mu namreè omogoèilo financiranje analiz sestavin in receptov za pivo, nabavo sestavin, steklenic in podobno. A ne gre le za denar, poudarja Pelicon, gre tudi za izkazano zaupanje, s èimer bodo bankam in potencialnim investitorjem lahko pokazali, da so ljudje navdueni nad njihovo idejo. Pelicon je sicer e upravièil zaupanje do domaèega investitorja, SK Group, proizvajalca pivovarske opreme, ki mu bo pomagal pri raziskavah pivovarske opreme, s katero bodo lahko proizvajali pivo. Namesto piva dogodki Zaupanje, ki ga bodo podporniki izkazali Peliconu, bo e toliko veèje, ker jim v zameno za donacijo ne more ponuditi produkta, piva, saj Kickstarter strogo prepoveduje alkoholne pijaèe. »Po konèanem projektu smo bili pripravljeni udarniko ponuditi tudi vse pivo, ki bi ga financirali iz Kickstarterja, brezplaèno, vendar bi nas lahko zaradi tega izkljuèili. Zato smo podpornikom ponudili razne dogodke, kjer se bodo sreèali bodisi z nami, bodisi z naim izdelkom ali samim procesom varjenja,« je pojasnila Anita Lozar iz pivovarne Pelicon. Za 15 funtov bo denimo donator prejel povabilo na Backers Party v Bar Hii Mladih v Ajdovèini, za 30 funtov se bo lahko udeleil teèaja toèenja piva ali za 80 funtov in veè odel na poèitnice v Matejevem vikendu na Sinjem Vrhu. »Ostalim nagradam smo eleli dodati vrednost tako, da smo k sodelovanju povabili tevilne mlade modne in grafiène oblikovalce ter ilustratorje. Majice, ki jih ponujamo za 50 funtov ali veè, so oblikovali in ilustrirali Matja Komel, Tanja Semion in Ana Baraga. Znaèke za vse podpornike bomo izdelali s pomoèjo Piksimanije, unikatne keramiène broke pa bo izdelala Hana Karim,« je dodala Lozarjeva. Pomembni sta dobra predstavitev in publiciteta Na spletu obstaja veè platform za crowdfunding, najbolj poznana pa je ravno Kickstarter, kjer sredstva zbirata XVIDA in Pelicon. Objava projekta poteka tako, da odpre uporabniki raèun, doda predstavitev projekta in vpie znesek, ki ga eli s pomoèjo skupnosti zbrati. Pri tem igrata poleg zanimivega produkta pomembno vlogo tudi (video)predstavitev projekta in publiciteta oziroma irjenje ideje in projekta s pomoèjo drubenih omreij, kot sta Twitter in Facebook, saj je na Kickstarterju objavljenih veliko tevilo projektov, tako da je za opaznost treba skrbeti ves èas zbiranja denarja. × stran 10 Ponedeljek, 10. 12. 2012 Bla Zupan, asistent na katedri za podjetnitvo Ekonomske fakultete Najbolja spodbuda so olajave Sabina Lokar M ladi se danes po prilonosti vse bolj ozirajo preko meja Slovenije, tako iskalci zaposlitve kot tisti, ki stopajo po lastni podjetniki poti. Kako podjetnitvo in domaèe okolje doivljajo mladi, smo se pogovarjali z Blaem Zupanom, asistentom na katedri za podjetnitvo Ekonomske fakultete in direktorjem podjetja Optiprint, ki mlade navduuje in usmerja na podjetniko pot, hkrati pa jim, tudi iz lastnih izkuenj, deli nasvete, kako kljub maèehovskem odnosu drave do (mladih) podjetnikov uspeno manevrirati med ovirami, ki se jim postavljajo na poti. Problem je, da politika delovno mesto e vedno razume kot nekaj, kar ustvarjajo podjetja. To je popolnoma zgreeno. Delovna mesta si danes ustvarjajo ljudje sami. Jaz tudi v podjetju vsakemu pravim, da bo imel delovno mesto, èe ga bo posvojil, èe si bo lastil to, kar dela in ne da bo imel obèutek, da dela zame, ampak zase, ker ti je to super, ker to rad poène, ker je to dobro tudi za podjetje. Kaj podjetniki potrebujejo za bolj prijazno poslovno okolje? Veliko je nesmisla pri razpisih, ki so bolj sami sebi namen. Èe dobi 4500 evrov za samozaposlitev ali èe delodajalec dobi 7500 evrov za zaposlitev mladega èloveka, gre za umetno znievanje brezposelnosti. Èe si podjetje ne more privoèiti zaposliti èloveka, tudi ta denar ne bo pomagal. Podjetniki razpisi so veèinoma zgreeni, ker je ta denar neuèinkovito porabljen. To je dejstvo, ki se ga po mojem mnenju zavedajo tudi tisti, ki razpie piejo. A to je njihova sluba, èe ne bo veè razpisa, tudi oni ne bodo veè imeli slub. Razpisov zato razmljivo nihèe ne bo ukinil, je pa koda, ker gre za evropski denar, ki bi ga lahko porabili na drugaèen naèin, èeprav za isto vsebino. Lahko bi dolgoroèno fi- Koliko je zanimanja za podjetnitvo med tudenti? Zavedajo se, da je trenutno za marsikoga podjetnitvo edini izhod. Na slubo, sploh pa dobro, teko raèunajo in veè kot se z njimi pogovarjam, bolj jim je jasno, da je to ena od monosti, ki jih imajo in ni tako nemogoèa in oddaljena, kot se zdi, sploh èe ima zanimiv projekt. Lani je bilo pri predmetih, pri katerih predavam, vsaj pet ali est projektov, ki bi jim takoj dal denar, da lahko zaènejo delati, ker so bili res dobri, ampak sta dva problema. Èe se kot tudent odloèi za odprtje podjetja, ima kar naenkrat vi- Veè let se e trudimo, da bi prepletali soke fiksne stroke, skupine tudentov razliènih tudijskih ne ve pa, èe bo dejansko kaj prodal, saj smeri, kar je edino smiselno, èe eli izdelek teko testi- razvijati podjetniki duh. Trdimo se, da bi ra, preden ima od- povezali oblikovalce, ekonomiste, prto podjetje. Po drugi strani pa gradbenike, tekstilce, informatike... Ampak se tudenti e vedno ne gre. Redko kateri tudent je namreè bojijo skoèiti v tako pripravljen hoditi na predavanja na drugi tvegano stvar, ker je tudentsko ivljenje konec Ljubljane. Zato potrebujemo kampus, bolj udobno. Takoj ki ga imajo vse najbolje podjetnike ko se loti lastnega univerze. projekta, mora zaèeti skrbeti za svojega »otroka« in to je nekaj, s èimer v i- nancirali razvoj podjetij, ne pa kratkovljenju e niso imeli podobne izku- roèno subvencionirali poslovanja podnje. Povrh tega pa drava ne podpira jetij za leto ali dve. tudentskega podjetnitva, ampak ga ubija. Kako bi torej lahko drugaèe dolgoroèno financirali razvoj S èim ga najbolj ubija? podjetij? S tem, da tudentom ne dajejo noDenar je treba dati tja, kjer ga bo bene spodbude, da imajo zaradi viso- oplemenitil. Drava denar daje v sokih strokov visoka tveganja, ki ga ve- cialne in razvojne transferje, torej tisèinoma niso pripravljeni sprejeti. tim, ki delajo dobro, da bodo delali e bolje. Da bodo lahko tudi tiste, ki so socialni problemi, zaposlili oziroma Kakno sporoèilo drava daje jim dali delo. In ti podjetniki razpisi mladim s tem, ko zavira so v osnovi razvojni transferji, ki jih podjetnitvo? Drava e vedno ne razume, da us- je treba dati tistim, ki imajo neko tvarjanje delovnih mest ne pomeni zgodovino uspenega poslovanja in ohranjanja velikih podjetij pri i- ravnanja s tujimi sredstvi. e bolje pa vljenju. Ustvarjanje delovnih mest se bi bilo, èe bi podjetjem, ki delajo dozaène pri posamezniku, ki ugotovi, kaj bro, dali davène olajave. Tistemu, ki rad poène, ti pa mu omogoèi neko je zaposlil deset ljudi, je treba dati institucijo, v kateri bo to rad poèel. denar, da jih bo zaposlil e deset in Bla Zupan: e bolje bi bilo, èe bi podjetjem, ki delajo dobro, dali davène olajave. Fotografija: Jaka Gasar bo dolgoroèno s tem denarjem naredil bistveno veè, saj bo 20 ljudi nato ustvarilo e za zaposlitev naslednjih deset ljudi. Ali pa da podjetniku prvi dve leti ne bi bilo treba plaèevati DDV? Jaz bi hotel v tem èasu zrasti »do onemoglosti«, ker veèji kot sem, veè dobim, veè ljudi ima zaposlitev, veèjo dodano vrednost ustvarjamo. Koliko je drava odprta za te vae predloge? Sam sem poskusil prek veè ljudi deliti ideje, drugega tako ne more. Ampak do zdaj ni bilo nobenega odziva. Tudi kolegi, ki so imeli dostop do ministrov, niso prili niè dlje, tako da ni bilo nobenih sprememb na bolje, kveèjemu na slabe. Eden takih primerov je, da drava ukinja tudentski s.p. Denarja s tem ne bo dobila, ker bodo tudenti zaèeli s.p. zapirati, saj jih preveè stanejo. Uèinek tega ukrepa bo zagotovo negativen. tudentom tako priporoèam, naj najdejo v druini ali pri prijateljih nekoga, ki e ima podjetje in registrirajo dodatne dejavnosti, nato pa idejo testirajo prek tega podjetja. Ko trni test potrdijo, naj ustanovijo svoje podjetje in zaènejo s prodajo produkta. To je v teh razmerah edina kolikor toliko smiselna reitev. Nimajo pa vsi te monosti, zato je ena od stvari, ki jo e dolgo èasa predlagamo, da bi v okviru univerz odprli uèna podjetja, kjer bi tudenti lahko registrirali cel kup dejavnosti in trno testirali projekte. Kakne napake delajo mladi na zaèetku poslovanja? Preveè stavijo na svoj pogled na to, kaken bi moral biti poslovni model in premalo se ukvarjajo s testiranjem razliènih poslovnih modelov. Imajo predstavo, kako bi moralo biti, in to je problem, ki sem ga v zadnjem letu reeval z vsaj 10 podjetji. V polovici primerov smo hitro ugotovili, da bi lahko prodajali na drugaèen naèin. Preveè razmiljajo o naèinih prodaje, kje bodo oglaevali, kaj bodo e storili, kako bo izdelek izgledal, premalo pa razmiljajo o tem, kako bodo dobili denar. Kako pri tem postaviti pravo ceno? Ceno postavi trg. Testirati mora èim veè razliènih naèinov prodaje. Veèinoma ceno postavljajo po sistemu »toliko me stane, toliko moram zaraèunati«. Ampak, koliko te stane izdelek, dejnsko ni pomembno, saj mora zaraèunati toliko, kot so kupci e pripravljeni plaèati. Bi bilo vse to laje, èe bi se mladi razliènih strok med seboj bolj povezovali, èe bi imeli kampus? Èe bi hoteli imeti resno univerzo v svetovnem merilu, brez kampusa tja ne bomo prili. V to sem preprièan. Veè let se e trudimo, da bi kombinirali skupine tudentov razliènih tudijskih smeri, kar je edino smiselno, èe eli razvijati podjetniki duh, da bi povezali oblikovalce, ekonomiste, gradbenike, tekstilce, informatike... Ampak ne gre. Redko kateri tudent je namreè pripravljen hoditi na predavanja na drugi konec Ljubljane. Potrebovali bi infrastrukturo, ki bi to omogoèala, program, ki bi imel za pogoj, da bo hodil na razliène konce Ljubljane, ali pa kampus, ki ga imajo vse najbolje podjetnike univerze. × GEA College Podiplomski tudij tudi za letonjo zlato gazelo GEA College Fakulteta za podjetnitvo, eden od pokroviteljev Dnevnikovega izbora najboljih izmed najhitreje rastoèih podjetij Gazela 2012, je predstavnikom DEWESofta, aktualne zlate gazele, za nagrado zagotovila podiplomski tudij. »V DEWESoftu so se odloèili, da bosta kar dve njihovi sodelavki nadgrajevali svoje znanje s tudijem na nai fakulteti po programu Podjetnitvo na 2. bolonjski stopnji,« je pojasil dr. Franc Vidic, ravnatelj. GEA College je verificirana za izvajanje dveh podiplomskih tudijskih programov in sicer Podjetnitvo ter Podjetnitvo v turizmu. Od letonjih estih finalistov izbora Gazela 2012 je kar pet povezanih z Geo. Poleg DEWESofta e Botjan Kozole, direktor Evrosada. Naslednji je Marko Lotriè, direktor podjetja Meroslovje Lotriè, bronaste gazele, ki se je pred do- brim desetletjem usposabljal na enoletnem programu za Vodenje malih podjetjih. Danes na Fakulteti za podjetnitvo izboljuje znanje njegova hèi. Dolgoletni èlan nadzornega sveta GEA College je dr. Matej Penca, soustanovitelj podjetja BIA Separations. Peto podjetje pa je Nektar Natura, ki je kupilo podjetje Nektar ustanoviteljice Lucie Luèke Klanek. »Pri nas je sodelovala kot gostja, po drugi strani pa se je pri nas kalila vrsta njenih sodelavcev,« je poudaril dr. Vidic. Na Gei tudi v prihodnje novosti ne bo manjkalo. »Mogoèe bomo zaèeli e s tretjim podiplomskim programom s podroèja korporacijske varnosti. Posodobiti nameravamo naèin dela ter vkljuèevati veè sodobih komunikacijskih in uènih metod. Na cil je usposabljati uèinkovite in uspene podjetnike.« × jp Andreju Oronu, izvrnemu direktorju DEWESofta(levo), je potrdilo predal dr. Franc Vidic. Fotografija: Matija Krnc Dnevnik dan 9. 12. 2012 ura 22.46 barva CYMK stran 11 Gazela 11 Podjetniki dnevnik Insolvenèna zakonodaja Drava naj podpira inovativne in globalno usmerjene Gazele za enostavneji in pravoèasen postopek Ponedeljek, 3. decembra: Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan Svoje podjetje, za katerega e mama ni vedela, da obstaja, sem ustanovil e kot tudent. Èez èas je informacija prila tudi do nje. Soseda paè ... Verjetno se kdo sprauje, zakaj kot èlan podjetnike druine tega nisem povedal svojim starem. Nisem elel, da bi mama mislila, da je to moja muha enodnevnica in da ni potrebe, da imam svoje podjetje, saj ga e imamo kot druina. elel sem ustvariti nekaj svojega! Nisem hotel torej svojega avta ali stanovanja, paè pa sem se odloèil za lastno podjetje. Zaèel sem s prodajo suhe robe preko Matej Koir interneta. Po dveh letih sem ugotovil, da s temi izdelki ne morem biti konkurenèen na mednarodnem trgu. Zakaj? Ker niso to nai lastni izdelki, ampak izdelki mojstrov rokodelstva, ki se prodajajo e desetletja. Vedel sem, da moramo na trg ponuditi svoje izdelke pod svojo blagovno znamko. In po dveh letih smo razvili otroki stol, ki je primeren za otroke od 6. meseca do 12. leta starosti. Predstavili smo ga na pohitvenem sejmu pred dvema tednoma in bili nagrajeni. Dan pred zaèetkom sejma sem moral stol prinesti na sejem, kjer ga je mednarodna komisija tudi ocenila. Isti dan zveèer so me poklicali, da je stol priel med deset najboljih izdelkov sejma. Super! Uro zatem me ponovno poklièejo, da je stol Froc Top of the top. e enkrat super! Gazele podpirajo predlog Zdruenja Manager o insolvenèni zakonodaji, s katerim so seznanili ministra Plièanièa. Predlagajo hitreje steèajne postopke in uveljavitev pospeenega postopka prisilne poravnave. Torek, 4. decembra: Naprej s polno paro Prva leta svojega podjetja v njem e nisem bil zaposlen. Ustvarjal sem namreè premalo dohodkov. A vedel sem, da moram narediti korak naprej. Odloèitev je bila zelo teka, vendar pa je elja po ustvarjanju novega prevladala in 1. aprila sem v podjetju, kjer sem bil zaposlen, sporoèil, da dajem odpoved. Seveda mi niso verjeli, ker je bil prvi april, zato sem jim svojo odloèitev potrdil e enkrat 2. aprila. Tako se je lahko zaèelo delo s polno paro! Urnik dela se je spremenil. Delal sem bistveno dlje, ampak tega sploh nisem opazil, ker sem delal z veseljem. Plaèa se je zmanjala, no, to seveda opazi, vendar vzame v zakup, ter se nadeja, da bo v prihodnje veèja :) V celem letu sem imel le sedem dni dopusta èesar tudi ne opazi, ampak opazi ena :) Veliko dejavnikov v zasebnem ivljenju se spremeni, vendar je tudi od tebe odvisno, kako se vsemu temu prilagodi. Prijatelj mi je pred èasom dejal, da je bolje èas in energijo namesto v razpise, na katerih si bil neuspeen, usmeriti v prodajo, saj je to za poslovanje podjetja na dolgi rok bistveno bolje. Zagonska podjetje nimajo ne denarja ne ljudi za izpolnjevanje razpisne dokumentacije, zato je vèasih resnièno bolje, da se posvetijo prodaji, ker na dolgi rok tako dosee veè. Sreda, 5. decembra: Akcija in fokus Knjiga Bogati oèka, revni oèka avtorja Roberta T. Kiyosakija, opisuje avtorjevo ivljenje, ki ga je preivel s svojim pravim oèetom (revni oèka) in oèetom svojega prijatelja, ki mu je bil poslovni mentor (bogati oèka). Eno iz med poglavij knjige govori o tem, kako pomembno je, kam usmerjamo svojo pozornost in energijo. Revni oèka je varèen in vsak dan prebira letake, ki jih prejme v nabiralnik ter v letakih oznaèi artikel z najnijo ceno. Bogati oèka pa namesto, da bi èas zapravljal za prebiranje letakov trgovcev, svoj èas nameni prebiranju oglasov za nakup nepremiènin. Naj bo to stara hia ali posest, na kateri nato obnovi ali zgradi nov objekt, ki ga da v najem. Èe veèino èasa namenimo iskanju novih kupcev, iskanju bolje zaposlitve, iskanju reitev za laje poslovanje...., bomo ta èas bistveno bolje izkoristili. Preprièan sem, da se za vsakega, ki je izgubil slubo, lahko najde bolja. Veliko primerov je, da so ljudje izgubili slubo, zaèeli novo pot in tako postali uspeni poslovnei. Svoj èas izkoristite maksimalno in predvsem pri tem uivajte. Ne odlaajte in bojte se! Storite tako, kot pravi Richard Branson, ki o tem pie tudi v svoji knjigi Screw It, Let's Do It. Priporoèam! Èetrtek, 6. decembra: Èas je za korak naprej Dan se je zaèel odlièno. Zjutraj smo prejeli e-poto, v kateri so nas obvestili, da je na otroki stol Froc uspeno prestal varnostne teste. Stol je tako pridobil certifikat, ki nam sedaj omogoèa lajo prodajo, saj je tako kupcem zagotovljeno, da je stol res varen. Vedno se je potrebno prilagajati trgu in vedno je dobro, da se trgu prilagajamo hitro. Kaj se je zgodilo obrtnikom, ki so sedaj zaradi »krize« nehali izdelovati tako lesene izdelke kot tudi druge izdelke? Enostavno se niso dovolj hitro prilagajali trgu. Vsak izdelek ima namreè doloèeno dobo, zato ga je potrebno spreminjati. Kaj bi bilo s Pipistrelom, èe bi e vedno prodajal letalo iz leta 1995 in kaj bi bilo z Akrapovièem, èe bi prodajal izpuni sistem iz leta 1989? Oba bi svoje podjetje zaprla e leta 2000, èe ne e prej. Sedaj sta med najbolj inovativnimi podjetji ne samo v Sloveniji, ampak predvsem na globalnem trgu. Hitro se prilagajata trgu in vedno na trg prideta z novimi inovativnimi izdelki. Drava je velikokrat pomagala podjetjem v teavah, ki so bila pred steèajem in kjer je bilo ogroeno veliko zaposlenih. Prav je, da pomaga, a prav je, da pomaga na naèin, ki bo prinesel razvoj, spodbudil inovativnost, da bo podjetje potem lahko na svojem podroèju uspeno delovalo dolgoroèno. Èe bi drava ves denar, ki ga je namenila propadlim podjetjem, namenila inovativnim, verjamem, da bi imeli v Sloveniji globalne igralce, ki bi zaposlili veè ljudi, kot pa smo jih kratkoroèno zadrali v propadajoèih podjetjih. In ti zaposleni bi imeli sedaj bolje plaèe, bolje delo... Drava bi morala pomagati dobrim podjetjem, ne pa podjetjem pred steèajem. Petek, 7. decembra: Like za petek Petek je za veèino ljudi najbolji dan v tednu. Zame je bil danes dan sestankov tako za Froca kot za Leis. Trgovine bi rade vkljuèile nae izdelke v svojo ponudbo, zato smo se morali dogovoriti za sodelovanje. Preden smo dokonèali izdelke pod okriljem obeh blagovnih znamk, nam je bilo jasno, da prevelike pozornosti ne bomo posveèali slovenskemu trgu. al je premajhen in prodaja v tujino je nujna. Zavedamo pa se, da je dobro zaèeti na slovenskem trgu, saj je laje dobiti prve odzive od kupcev in ustvariti prve opazneje prodajne rezultate. Za podjetnike in trgovce je december najbolji mesec. Podjetja, ki so bila uspena v tekoèem letu, imajo sladke skrbi, saj morajo kupovati razliène izdelke in naroèati storitve, da poveèajo stroke v podjetju in tako zmanjajo davek od dobièka. Druga podjetja pa se morajo v decembru potruditi, da èim veè izdelkov in storitev prodajo, da izboljajo prihodke. Nae podjetje trenutno spada v drugo kategorijo, ker smo na zaèetku in smo imeli precej strokov zaradi razvoja otrokega stola. Sedaj moramo èim veè stolov in drugih lesenih izdelkov prodati. Pred èasom sem prebral, da je za podjetnike petek alosten dan, ker se veselje konèa in pride vikend, ko ne more sklepati poslov. Prav je, da je vikend, ker èlovek potrebuje èas, da se »odklopi« in zadiha. Je pa dobro, da na ponedeljek èaka tako kakor na petek, da se veseli ponedeljka, ker ve, da bo spet sklepal nove posle, se uèil in ustvarjal. Sobota, 8. decembra: Konkurenca Jutri je napovedano lepe in sonèno vreme. Èe se bo napoved uresnièila, se bova z eno odpravila na Mestni vrh nad Koèevjem (1034 m) nato pa e na Fridrihtajn (978 m). Na Fridrihtajnu so e vedno ruevine gradu. Vèasih je bil to najviji grad v Sloveniji. Èe je jasno, je s te toèke zelo lep razgled. Hoja po snegu pa prav idilièna. Zelo rad se od èasa do èasa odpravim na kaken bliji hrib. Pohodnitvo ali plezanje je zelo dobra primerjava s podjetnitvom. Zelo dolgo mora hoditi in se truditi, da pride na vrh, ko pa si na njem, si zmagal, kar ti daje zelo lep obèutek. In pomembno je, da se vedno znova vraèa k zmagam in da ne zaspi na minulih lovorikah. Znova in znova je treba dokazovati, da si bolji od konkurentov, da si korak pred drugimi. Konkurenca je dobra, a prav je tudi, da se vedno ne primerja z neposredno konkurenco, paè pa tudi s podjetji iz drugih panog. Vzemimo na primer bolninice in ambulante. Èe se bolninice ne bi primerjale z drugimi bolninicami, ampak bi se primerjale s hoteli, bi bila zgodba precej drugaèna. Si predstavljate, da bi prili v èakalnico in bi sedeli na usnjenih foteljih, osebje bi bilo prijazno, z najboljo voljo bi se trudili, da bi ti ustregli!? Zanimiv izziv, kajne? Nedelja, 9. decembra: elja in delo e v srednji oli sem vedno razmiljal, da bi nekaj ustvarjal in imel podjetje. Zelo me je veselilo dejstvo, da lahko nekaj naredi in omogoèa nekomu, da mu je laje, da uporablja bolje izdelke in storitve, da se ob tem zabava. Vedno me je gnala elja po ustvarjanju. Velikokrat me vpraajo, zakaj sem se tako odloèil in zakaj sem el to pot. Odgovorim jim: Zaradi elje. Èenima srène elje, da nekaj ustvarja, bodisi kot kuhar, portnik, pisatelj ali podjetnik, ne bo nikoli uspel. elja te vedno ene naprej. Na poti doivlja vzpone in padce, ampak elja to vedno premaga. Seveda ne sme ostati samo pri elji, zraven je potrebno delo, delo in e enkrat delo. Vsi uspeni portniki, podjetniki, znanstveniki vedno govorijo, da je za njihov uspeh potrebno delo in tega ne govorijo na pamet. Sreèa ni dovolj, sreèa pride z delom. × Podjetnik o sebi Ime in priimek: Matej Koir Letnik rojstva: 1985 Podjetje: Rimarket d.o.o. Poloaj v podjetju: direktor in partner Izobrazba: dipl. upr. org. Hobi: smuèanje, pohodnitvo, nogomet Ne mara: negativizma Najraje se sproèa: z igranjem video iger s sinom ivljenjski moto: Dream it. Believe it. Achieve it. Vzorniki: Nikoli nisem imel posebnega vzornika. Za vzor pa jemljem doloèena dejanja podjetnikov, portnikov, inovatorjev Priporoèa podjetnike vsebine: Bloomberg business week, knjiga Steve Jobs, film Invictus (2009) Spremljate ga lahko na: FB Matej Koir, LinkedIn Podjetniki dnevnik piejo podjetniki iz zagonskih podjetij, predstavniki podjetnikega podpornega okolja in gazele, ureja pa ga Sabina Lokar. Dnevnik lahko vsak dan spremljate na www.dnevnik.si in gazela.com ter na drubenih omrejih Facebook (Gazela) in Twitter (@Gazela_com), kjer se lahko nanj tudi odzivate. Med 10. in 16. decembrom ga pie Botjan Bregar, direktor podjetja Marg. Jana Petkovek takul Pravoèasno v sanacijo podjetja Gazele se s predlogi Zdruenja Manager strinjajo, opozarjajo pa na èasovno komponento, torej na to, da se mora postopek insolvenènosti zaèeti pravoèasno, dolina steèajnega postopka pa omejiti. »Prav dolgotrajni postopki, ne le insolvenèni, so rak rana naega pravnega sistema. To pa vpliva na konkurenènost slovenskih podjetij in privlaènost slovenskega okolja,« je med drugim opozoril Luka Novak, direktor poslovanja v podjetju Blaiè, robni trakovi, gazeli osrednje Slovenije 2008. Z njim se strinja Botjan Gaberc, direktor Mikrografije, gazele dolenjsko-posavske regije 2009 in 2011. Po njegovem mnenju naj se postopek insolvenènosti zaène pravoèasno, torej e tedaj, ko podjetje e »normalno posluje«, èesar sedanji zakon ne omogoèa. »Zato naj se zavaruje uveljavitev odgovornosti poslovodstva za pravoèasno ukrepanje tako, da se pred vpisom poslovodstva v sodni register vplaèa sodni polog za zaèetek insolvenènega postopka, Plaèa naj ga uprava ali pa druba. Ne pa da plaèilo teh strokov nosi proraèun oziroma mi davkoplaèevalci,« poudarja Gaberc. Obveznost poslovodstva drube, ki predlaga steèaj, naj bo inventur- Menederji slovenskih podjetij so eleli e v èasu priprave sprememb insolvenène zakonodaje, ki jih pripravljajo na ministrstvu za pravosodje, ministra Plièanièa seznaniti s svojimi jasnimi stalièi in prièakovanji. Tako je upravni odbor Zdruenja Manager na nedavnem sestanku ministru Senku Plièanièu, dravnemu sekretarju Helmutu Hartmanu ter Andreju Simonièu, soavtorju predloga novele, na katerem so se seznanili z naèrtovanimi spremembami, predstavili est konkretnih predlogov delovne skupine, ki so jih tudi e poslali na ministrstvo. Menederji predlagajo, da mora o vseh kljuènih vpraanjih v postopku prisilne poravnave odloèati sodièe in »Zavaruje naj se uveljavitev odgovornosti ne podjetje, lastniki poslovodstva za pravoèasno ukrepanje ali (nezavarovani) upniki. V postopku tako, da se pred vpisom poslovodstva v prisilne poravnave sodni register vplaèa sodni polog za je treba posebej zaèetek insolvenènega postopka, Plaèa naj omejiti pravice lastnikov oziroma pris- ga uprava ali pa druba. Ne pa da plaèilo tojnosti nadzornih teh strokov nosi proraèun oziroma mi svetov in skupèine davkoplaèevalci« drube. Tretji predlog je, da mora Botjan Gaberc, direktor Mikrografije uvedba postopka zaradi insolventnosti ustaviti tudi izvritev terjatev zavarovanih upnikov, razen v izjemnih ni popis premoenj in vmesna biprimerih, ki jih doloèa zakon. Zakon lanca stanja in uspeha kot obvezna mora izrecno prepovedati monost priloga k predlogu za zaèetek steizplaèila slabe zavarovanih upnikov, èaja, kar bo po mnenju Gaberca dokler zavarovani upniki niso izpla- »nedvomno omogoèilo pospeitev èani v celoti v skladu s pogodbami, steèajnega postopka, razen tega pa veljavnimi v trenutku razglasitve in- zagotovilo transparentnost in posolventnosti, oziroma monost kakr- goje za morebitno uveljavljanje nega koli izplaèila lastnikom, dokler materialne odgovornosti poslovsi upniki niso v celoti izplaèani vo dstva.« (pravilo absolutne prednosti; angl. absolute priority rule). In nenazad- Za prepreèitev izigravanja dolnika nje: prepreèiti je potrebno zlorabo Po njegovem mnenju je prav, da se prisilne poravnave za izogibanje ro- kot pravne posledice zaèetka steèakom za izpodbijanje dolnikovih ja doloèijo zavarovanja oziroma pravnih dejanj ter da naj se v zakon omejitve, ki zadevajo hèerinske vkljuèi tudi formalizacijo zunaj sod- drube na dan zaèetka steèaja, ki no dogovorjenega programa finan- jih ima insolvenèni dolnik doma in ènega prestrukturiranja (t.i. pospee- v tujini ter s tem prepreèijo izigrani postopek prisilne poravnave). vanja dolnika, steèajni dolniki pa naj se pravo opredelijo kot steèajna Cilj novele: krepitev vloge upnika masa in ne kot pravna oseba ter se in ohranjanje zdravih jeder poenostavi davèno-raèunovodsko Zastavljeni cilj novele Zakona o fi- spremljanje. nanènem poslovanju, postopkih zaGaberc je svoje predloge utemeljil radi insolventnosti in prisilnem s primerom podjetja v steèaju, s kaprenehanju (ZFPPIPP) je okrepitev terim se je sam nedavno sreèal v vloge upnika v insolvenènem pos- Nemèiji. Podjetje, ki je bilo pred stetopku, pripravljavce pa je vodil mo- èajem in naprodaj, se po njegovih tiv ohranjanja zdravih jeder v pod- besedah ni ustavilo niti za en dan. jetjih, ki so zala v teave. V novelo Steèajni upravitelj je imel dva meseje vkljuèena monost, da delavci ca èasa, da najde nove lastnike. Presproijo insolvenèni postopek ter den se podjetje razpusti, nihèe niti poenostavljena prisilna poravnava pomisli ne, da ne bi zaposlenim plaza samostojne podjetnike in mikro èevali prispevkov, prednost pri napodjetja. »Prenova zakonodaje kupu podjetja pa je imel kupec, ki bi omogoèa tudi pospeitev dogovora prevzel vse zaposlene. Banka je zaz upniki s konverzijo v lastnike de- plenila nepremiènine in jih ponudila lee, e preden podjetje zaène s ste- novemu kupcu za najemnino 6 èajnimi postopki. elimo tudi vzpo- evrov na kvadratni meter s estmestaviti postopek poenostavljene pri- seènim odpovednim rokom ali mosilne poravnave, ki poteka pred no- nostjo odkupa. »Kljuèno torej je, da tarji, s èimer bi se omejil priliv teh gre podjetje pravoèasno v sanacijo postopkov na sodièe,« je med dru- in ne, ko je e prepozno. V tem prigim izpostavil Hartman. Menederji meru je z glavnimi interesenti za napa so poudarili, da so v insolven- kup potekala javna draba. Ko si izènih postopkih prednostno popla- vedel za najvijo ponujeno ceno, si èani delavci, pri èemer mora vod- imel eno uro èasa, da si jo zvial. Vse stvo nositi osebno odgovornost skupaj je potekalo preko elektron» ne sme se dogajati, da delavci os- ske pote. Èisto drug svet kot pri tanejo nepoplaèani,.« nas,« je primer opisal Gaberc. ×
© Copyright 2024