Pametna omrežja - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Študijski program HORTIKULTURA PAMETNA OMREŽJA IN UPORABA V SLOVENIJI SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKOVNA INFORMATIKA Študent/ka: Jožica Vinter, I. letnik Mentor: Matej Zdovc, univ.dipl. inž. Ljubljana, april 2011 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Uvod "Pametna omrežja imajo možgane", je bil naslov članka, ki sem ga zasledila v častniku Finance in mi je zbudil pozornost. Bil je objavljen v času, ko sem se odločala o vsebini seminarske naloge. Pa tudi že pred leti me je v nekem časopisu pritegnil članek, ki je opisoval pametno hišo oziroma kaj vse lahko računalniki naredijo namesto nas v našem domu. Začela sem brskati po internetu in našla precej zanimivih sestavkov nato temo. Pa tudi v časopisih se zadnje čase precej piše o uvedbi pametnega omrežja v Sloveniji, predvsem na področju elektrogospodarstva. Uvedba pametnega omrežja je namreč edina možnost, da bomo dosegli cilje okoljskih zavez držav članic EU do leta 2020 na področju učinkovite rabe energije. In ker mi je tema zanimiva, sem se odločila, da hkrati z zbiranjem informacij, koristnih za lastno rabo v vsakdanjem življenju, napišem še seminarsko nalogo. V nalogi bom skušala opredeliti kaj je pametno omrežje in na katerih področjih se največ uporablja. Posebno poglavje sem namenila uporabi pametnih omrežij v Sloveniji in nekatere dosežke slovenskih podjetij pri izdelavi sistema pametnih omrežij. I Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Kazalo Uvod ...................................................................................................................... I Kazalo.................................................................................................................... 1 Kazalo slik ............................................................................................................ 3 Pametna omrežja................................................................................................. 4 Komunikacijska infrastruktura......................................................................... 4 Prenos po električnem omrežju.......................................................................... 4 Prenos po žicah .................................................................................................. 4 Brezžični prenos................................................................................................. 5 Komunikacijska omrežja v pametnih omrežjih ................................................. 6 Uporaba pametnih omrežij ................................................................................ 6 Transport (energetika)........................................................................................ 6 Prednosti pametnih omrežij ............................................................................... 7 Elementi pametnih omrežij ................................................................................ 7 Aktivni uporabniki ............................................................................................. 8 Pametno merjenje............................................................................................... 8 Pametna hiša ...................................................................................................... 9 Udobje ............................................................................................................ 9 Varčevanje...................................................................................................... 9 Varnost ......................................................................................................... 10 Uporaba pametnih omrežij v Sloveniji ........................................................... 10 Energetika ........................................................................................................ 10 Hišni sistemi..................................................................................................... 12 Krmilnik LPC-2 ............................................................................................ 12 Zaključek............................................................................................................ 13 1 Viri ...................................................................................................................... 15 2 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Kazalo slik Slika 1: Spremenjeni energetski in komunikacijski tokovi (cired-cigre).............. 6 Slika 2: Model pametnega omrežja (cired-cigre).................................................. 7 Slika 3: Pametni števec ......................................................................................... 8 Slika 4: Sistem za pametni dom in zgradbe (Comfortclick) ............................... 10 Slika 5: Pametno omrežje z elementi sistema ..................................................... 11 Slika 6: Povezljivost naprav v hiši (Stražišar) .................................................... 12 Slika 7: LPC-2 sistem (Smarteh)......................................................................... 13 3 Pametna omrežja Računalniško omrežje lahko definiramo kot sistem med seboj neodvisnih računalnikov, ki so povezani za izmenjavo podatkov in delitev perifernih enot, kot trdi diski ali tiskalniki. Računalniško omrežje sestavljajo tako strojne kot tudi programske komponente. Zmožnost učinkovite izmenjave informacije je tisto, kar daje računalniškim omrežjem svojo moč in privlačnost.(Breščak) Pametno omrežje pa lahko opišemo kot inteligentno, učinkovito, prilagodljivo, motivacijsko, usmerjeno h kvaliteti in odporno omrežje (Kandrič), ki vključuje aktivno vodenje omrežnih komponent, kot tudi komponent porabnika in ponudnika. Pametno omrežje omogoča lokalni in globalni nadzor omrežja in temelji predvsem na usklajenem vodenju različnih komponent omrežja in porabnika ter ponudnika. Wikipedija pametna omrežja – smart grid (v Sloveniji jih imenujemo tudi aktivna ali inteligentna omrežja) opredeljuje kot obliko električne mreže z uporabo digitalne tehnologije. Uvedbo pametnih omrežij podpirajo številne vlade, kot način za reševanje energetske neodvisnosti. Pametna omrežja povečajo povezljivost, avtomatizacijo in usklajevanje med dobavitelji in potrošniki. Ta sistem lahko opravlja prenos na dolge razdalje ali naloge lokalne distribucije. Pri razvoju in snovanju komunikacijskih modelov za pametna omrežja je potrebno upoštevati vrsto dejavnikov, ki ključno vplivajo na uspešnost delovanja pametnega omrežja, kot so: arhitekturni model, tehnologije, standardi, zahteve, izkušnje in primeri dobre prakse. Komunikacijska infrastruktura Prenos po električnem omrežju Vse naprave, ki so del inteligentnega sistema, se priključujejo neposredno na električno omrežje, ki je že razpeljano po stavbi, ter se uporablja tako za medsebojno komunikacijo kot tudi za napetostni vir. Pri komunikaciji med posameznimi moduli se na oddajni strani signal spremeni v višje frekvence, na sprejemni strani pa se te višje frekvence izločijo ter spremenijo nazaj v prvotni signal. Za vgradnjo takega sistema ni potrebna inštalacija novih kablov in je tako primeren tudi za že zgrajene objekte. Slabost teh sistemov je širjenje komunikacijskih signalov izven hiše, kar pomeni veliko nevarnost za vdor v sam sistem. V električnem omrežju se velikokrat pojavljajo razne motnje (nihanje napetosti, izpad napetosti), ki lahko vplivajo na delovanje samega sistema. Prenos po žicah Vsaka naprava je priklopljena na posebni kabel (parica, koaksialni ali optični kabel), ki ji omogoča komuniciranje z ostalimi napravami v sistemu. Način komunikacije je specificen za 4 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje vsak sistem, pogojen pa je tudi od izbire fizičnega nivoja (kabla). Pri vgradnji takega sistema je v stavbo potrebno inštalirati dodatno omrežje, na katerega se bodo priklapljale naprave, zaradi česar je tak sistem primeren predvsem za novogradnje. Prednosti tega sistema so popolnoma ločena komunikacija od zunanjega sveta, kar onemogoča vdore v sistem, in neodvisnost sistema od stanja električnega omrežja. Brezžični prenos Brezžično omrežje je povezava dveh ali več računalnikov brez uporabe kablov. Za komunikacijo med napravami v omejenem področju izkorišča spread-spectrum tehnologijo na podlagi radijskih valov. To omogoča uporabnikom da so kljub premikanju znotraj območja pokritosti povezave še vedno povezani v omrežje. Ta tehnologija zelo hitro pridobiva na popularnosti, še posebej z naglim razvojem majhnih prenosnih naprav kot so osebni organizatorji. Za domačega uporabnika je brezžično omrežje uporabno zaradi nekomplicirane namestitve in zaradi popularnosti prenosnih računalnikov tudi prostega premikanja po stanovanju. V veliko glavnih mestih potekajo projekti velikanskih brezžičnih mrež, tako Google ponuja brezplačno storitev v Mountain View v Kaliforniji, brezžični dostop pa naj bi ponudil tudi v San Franciscu in New Yorku, v Ljubljani pa nastaja odprto brezžično omrežje wlan ljubljana. (Wikipedija) Brezžična omrežja uporabnikom ponujajo veliko prednosti, od cenovne ugodnosti do popolne vključitve v druga omrežja. brezžična svoboda uporabnikom omogoča uporabo omrežnih sredstev iz katerekoli lokacije pokrite s signalom, s pojavom javnih brezžičnih omrežij lahko uporabniki do interneta dostopajo tudi izven njihovega delovnega okolja, z uporabo osebnih organizatorjev ali drugih digitalnih naprav je lahko uporabnik ves čas povezan na internet , namestitev omrežja zahteva le malo več od dostopne točke, za razliko od klasičnih omrežij, ki za delovanje na vseh lokacijah potrebujejo žice, dodajanje novih uporabnikov ne zahteva nobene dodatne strojne opreme, vse dokler je uporabnik v dosegu signala. Brezžična omrežja so kljub zgoraj navedenim prednostim še vedno nepopularna v marsikaterem okolju, predvsem zaradi podedovanih slabosti tehnologije: brezžična omrežja imajo podedovano napako, da lahko signale prejema vsakdo v območju pokritosti. Kakorkoli že, za boj proti temu so na voljo različne metode kriptiranja podatkov, doseg omrežja je kratek, brezžični signal je zelo dovzeten za vplive iz okolja, zato lahko povezava postane nestabilna. Zaradi tega se uporaba brezžične povezave za pomembne omrežne vire kot so strežniki močno odsvetuje. Tudi ta pristop je kar pogosto uporabljen pri inteligentnih sistemih, predvsem v starejših hišah, kjer je inštalacija novih kablov onemogocena. Za prenos podatkov se uporablja radijski medij, protokoli in frekvence pa se razlikujejo od sistema do sistema. Prednosti takega sistema so predvsem enostavna vgradnja in možna uporaba v že zgrajenih hišah, pomankljivost pa je spet širjenje radijskih signalov izven hiše, kar spet povečuje nevarnost vdora v sistem. 5 Problem naprav, ki spadajo v to skupino je predvsem napajanje. Če uporabimo brezžično komunikacijo zaradi nedostopnosti dodatnih ali omrežnih kablov se sigurno pojavijo tudi problemi pri napajanju same naprave. V primeru, da do naprav potegnemo dodatni napajalni kabel, pa lahko le tega združimo skupaj s signalnim Komunikacijska omrežja v pametnih omrežjih Nanjpogostejša omrežja, ki se uporabljajo v pametnih omrežjih: HAN – home area network – omrežje hišnih naprav IAN – industrial area network BAN – building area network WAN – wide area network – široko pasovno omrežje, NAN/FAN – neighborhood area network/field area network – omrežje soseščine ali ožjega območja. GPRS – povezava preko satelita, ki je omejena na posamezno območje. Uporaba pametnih omrežij Transport (energetika) Električna energija teče danes v glavnem od velikih proizvodnih enot in distribucijskih omrežij do končnih uporabnikov. Delež energije iz razpršenih virov je zelo majhen. Distribucijska omrežja pa niso pripravljena na učinkovito integracijo velikega števila razpršenih virov. Danes, ko je poleg skrbi do okolja, pomembna tudi omejenost fosilnih goriv in stabilnost energetskega sistema zaradi geopolitične energetske neodvisnosti ter skoraj cenovne konkurenčnosti nekaterih obnovljivih virov, je pomembno, da pričnemo uporabljati tudi nekoliko bolj napreden način distribuiranja električne energije. Potrebno je spremeniti osnovni koncept, ki je v preteklosti deloval po principu, pri katerem se proizvodnja prilagaja, zgolj in izključno, porabi. Slika 1: Spremenjeni energetski in komunikacijski tokovi (cired-cigre) Sodoben model pametnih omrežij pa govori ne samo o prilagajanju proizvodnje porabi, temveč tudi obratno, da se poraba prilagaja proizvodnji. Sistem pametnih omrežij ponuja električno energijo od dobaviteljev do potrošnikov, z uporabo dvosmerno digitalne komunikacije za nadzor naprav na potrošnikovih domovih, kar omogoča učinkovito rabo in varčevanje z elektriko ter s tem zmanjšanje stroškov in povečanje zanesljivosti in 6 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje preglednosti. Odjemalci imajo ob tem veliko bolj dejavno vlogo pri odjemu in tudi sami proizvodnji električne energije. Prednosti pametnih omrežij Ključne prednosti pametnih omrežij v elektrogospodarstvu (Babuder): Omogočanje distribuirane proizvodnje, učinkovito vključevanje obnovljivih virov energije ter hranilnikov energije. Aktivna vloga uporabnikov omrežja. Doseganje okoljskih ciljev EU. Zagotavljanje kakovosti in stalnosti oskrbe. Učinkovita integracija prometne infrastrukture (železniški in cestni promet). Elementi pametnih omrežij so tudi informacijsko povezani. Slika 2: Model pametnega omrežja (cired-cigre) Elementi pametnih omrežij Elementi pametnih omrežij v elektrogospodarstvu: Podatkovni center – tu se zbirajo, obdelujejo in shranjujejo vse pomembne informacije za obvladovanje sistema. Prenosno in distribucijsko omrežje – zdajšnji klasični elektroenergetski koncept je sestavljen iz centraliziranih velikih proizvodnih virov, pametno omrežje pa povezuje sisteme različnih virov energije. Različni viri električne energije, Hranilniki energije. Električni avto – parkirane električne avtomobile lahko uporabimo tudi kot hranilnike energije. Pametni meter – električna energija pride do števca, meri porabo in hkrati tudi potrebe po električni energiji. Informacija o porabi in potrebah gre nazaj do distributerja, ki 7 odjemalcu pošilja toliko energije, kot jo potrebuje. S tem distributer prihrani energijo in jo lahko preusmeri oz. proda drugam. Prav tako končni uporabnik prihrani, ker mu distributer pošilja manj energije. Odjemalci - so aktivno vključeni v sistem. Aktivni uporabniki Pametna omrežja prinašajo veliko novih storitev, ki jih bodo lahko izkoristili ali celo ponujali uporabniki omrežja. Dejavno bodo lahko prilagajali svojo porabo razmeram v omrežju in kot lastniki malih proizvodnih enot nastopali na trgu kot ponudniki električne energije in tudi storitev, kot so upravljanje porabe električne energije, koncept navidezne elektrarne, sodelovanje pri sistemskih storitvah, uporaba hranilnikov energije električnih avtomobilov za izravnavanje odstopanj med proizvodnjo in porabo(Blažič in Papič). Pametno merjenje Temelj za uspešno delovanje pametnih omrežij je ustrezen sistem merjenja vseh povezanih kategorij, kar daje kakovostne informacije za upravljanje teh omrežij. To naj bi zagotavljali tako imenovani napredni merilni sistemi (AMI), njihovo uvedbo pa zahteva tudi evropska direktiva 2009/72 (Finance). Slika 3: Pametni števec Pri analizi učinkov sistema, ki jo je pripravil Elektroinštitut Milan Vidmar je bilo ugotovljeno, da je uvedba AMI smiselna. Sistem naprednega merjenja poleg merjenja omogoča tudi bistveno izboljšanje kakovosti oskrbe odjemalcev oziroma uporabnikov omrežja, učinkovito rabo energije ter tudi razvoj inovativnih energetskih storitev in izvedbo pametnih elektroenergetskih omrežij na nizkonapetnostni ravni. Poleg tega nudi še vzpostavitev infrastrukture za priključitev merilnikov drugih energentov (zemeljski plin, toplota) in vode ter prenos podatkov o njihovi porabi. 8 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Pametna hiša Pametna hiša je hiša, ki povezuje manjše podsisteme za upravljanje v celovit in enostaven upravljalni in nadzorni sistem. Hiša omogoča dodatne funkcije za izboljšanje kakovosti bivanja, povečanje varnosti in varčevanje z energijo. Začetki pametne hiše segajo v leto 1989, ko so na Japonskem avtomatizirali hišo imenovano pametna hiša Tron. Hišo so avtomatizirali s pomočjo kar 380 računalnikov, ki so skrbeli za upravljanje in nadzor nad razsvetljavo, temperaturno regulacijo, odpiranjem vrat in podobno. Računalniki so bili povezani v arhitekturo Tron, ki je odprt sistem v realnem času.(Stražišar) Pametna hiša nam poleg večjega udobja omogoča tudi varčevanje z energijo in nudi večjo varnost. Udobje Za udobje skrbijo ambienti, ki s spremembo jakosti razsvetljave, ugašanjem oziroma s prižiganjem določenih luči, dviganjem in spuščanjem žaluzij ustvarijo posebno atmosfero v nekem prostoru ter tako enostavno pričarajo okolje za različne priložnosti. Prižiganje in ugašanje luči, ambientov in drugih stvari s ploskanjem. Tipka ob postelji, ki spusti vse žaluzije, ugasne vse luči in aktivira alarme. Tipka ob izhodu iz hiše, ki izklopi hišo in s tem vse luči, določenemu sklopu vtičnic odvzame napajanje in prižge alarm. Upravljanje celotne hiše z daljinskim upravljalnikom, stenskim ali prenosnim zaslonom ter računalnikom. Slika, ki pride iz kamere na vhodnih vratih nam pove, kdo je naš obiskovalec. Tako lahko odpremo vhodna vrata kar iz naslonjača. Preko interneta ali mobilnega telefona lahko prižgemo ogrevanje hiše, tako da se vrnemo v prijetno ogreto hišo. Samodejno zalivanje vrta ob določeni uri, če je to potrebno glede na vlažnost zemlje. Avtomatsko prižiganje luči glede na zunanjo svetlobo ali senzorje gibanja. Nastavljanje glasnosti glasbe po posameznih prostorih, spremljanje glasbe in TV slike med gibanjem po hiši. Odklepanje vhodnih vrat z mobilnim telefonom (klicem, modrim zobom ali sporočilom SMS) Varčevanje Ogrevamo lahko vsako sobo posebej glede na želje in potrebe. Na podlagi želene in izmerjene temperature v sobi pametna hiša ustrezno uravnava ventile ogrevalnega sistema. Drugi način varčevanja z ogrevanjem je ekonomično ogrevanje, ki je uporabno takrat, ko nas čez dan ni v hiši, zvečer pa bi se želeli vrniti v prijetno ogreto stanovanje. V tem primeru ogrevanje stanovanja poteka z manj zahtevnimi parametri. Privarčujemo tudi z urniki za žaluzije. Poleti spustimo žaluzije oken, ki jih obsije močno popoldansko sonce in s tem preprečimo segrevanje stanovanja. Pozimi pa se vse žaluzije avtomatsko spustijo ob določeni uri ali ob mraku. S tem zmanjšamo oddajanje temperature v ozračje. Izklop klime, ko so odprta balkonska vrata ali okno. Opozarjanje na odprta vrata in okna med ogrevanjem stanovanja. 9 Varnost Nadzor nad varnostnimi kamerami ter detektorji gibanja okoli nepremičnine. Varnostni sistem lahko poroča o slabo zaprtih oknih in vratih, kot tudi o nepooblaščeni uporabi določenih funkcij. Senzorji za ogenj in dim ter protipoplavni senzorji v kleteh. Nadzor je mogoč lokalno in daljinsko preko interneta ali mobilnega telefona. Senzorji izlitja vode v kopalnici in sobi, kjer je pralni stroj. Ko gremo na dopust in pustimo hišo samo, je ta zelo mamljiva za tatove. Nepridiprava lahko pretentamo s spuščanjem in dviganjem žaluzij, prižiganjem in ugašanjem luči in tako dajemo občutek, da je nekdo v hiši. Ob npr.nevihtah s točo lahko poskrbimo, da se okna zaprejo in žaluzije samodejno spustijo. Ko zapustimo hišo gre ta v stanje mirovanja, ugasnejo se vse luči, odvzame se električno napajanje določenim vtičnicam in zapre se ventil za vodo. Ob alarmih nas hiša preko sporočila SMS obvesti na mobilni telefon o aktivnih alarmih. Če so aktivni senzorji gibanja si lahko preko interneta pogledamo, kaj so posnele naše kamere. Slika 4: Sistem za pametni dom in zgradbe (Comfortclick) Uporaba pametnih omrežij v Sloveniji Energetika Slovenija je z uvedbo pametnih omrežij v elektroenergetski sistem šele na začetku. Da bi naše elektroenergetsko omrežje postalo pametno bo treba še veliko narediti. Prvi korak je uvedba t.i. pametnih števcev porabe električne energije, ki se že izvaja.V izdelavi je tudi že nacionalni program za pametna omrežja, ki bo opredelil uvajanje pametnih omrežij na državni ravni z ekonomskega, časovnega in funkcionalnega vidika, nadgradnjo sedajih konceptov 10 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje obratovanja, vodenja in načrtovanja elektroenergetskih sistemov. Uvedba pametnih omrežij v evropski elektroenergetski sistem je tudi glavni pogoj za dosego okoljskih zavez držav članic EU do leta 2020 (P&P, Okolje in energija). Slika 5: Pametno omrežje z elementi sistema Pametna omrežja bodo v Sloveniji povečala informatizacijo pri procesih pretoka elektrike od proizvodnje do odjemalcev, predvsem na ravni distribucije, ter z novimi sistemi in storitvami omogočila varčno in učinkovito rabo elektrike. Ves koncept razvoja pametnih omrežij naj bi bil namenjen dobri oskrbi porabnikov z energenti. To je pomembno, saj poraba elektrike in tudi končna obremenitev distribucijskega elektroenergetskega sistema nenehno rasteta. Pametna omrežja niso novost, se pa tudi zaradi sprejema podnebno-energetskega paketa, ki predvideva dvig deleža obnovljivih virov energije v skupni energetski bilanci EU, v omrežja vključuje vse več novih virov energije. Obstoječa distribucijska omrežja pa danes niso sposobna učinkovito integrirati velikega števila razpršenih virov. Pametna omrežja naj bi združila v sodelovanje tiste, ki delujejo na področju električne energije (operaterje, poroizvajalce električne energije in ponudnike storitev) in tiste, ki delujejo na področju zemeljskega plina, toplote in hladu ter vode (Žnidaršič). Zaradi množičnega priključevanja proizvodnih naprav v omrežje, bo zato trenutna pasivna omrežja potrebno nadgraditi v aktivna. 11 Hišni sistemi Razvoj opreme gre v smeri, da bomo lahko nekoč imeli vse naprave v hiši povezane z enim sistemom, s katerim bo mogoče spreminjanje njihovega stanja in podobno. To bi napravam povečalo njihovo uporabno vrednost in poenostavilo njihovo upravljanje, saj bi imeli en preprost uporabniški vmesnik. Slovenska podjetja Telekom, Goap in Gorenje sodelujejo na tem področju. Podjetje Gorenje ima že od leta 2004 v svojem prodajnem programu tudi aparate, ki sledijo tehnološkim rešitvam s področja okoljske inteligence in povsod prisotnih osebnih računalnikov. Gre za vodenje procesov, lokalno in daljinsko upravljanje naprav ter inteligentne senzorje. Gorenjeva partnerja Telekom in Goap razvijata svoje rešitve v podobni smeri. Goap razvija uporabniške vmesnike in module ter druge rešitve, ki omogočajo povezljivost s telekomunikacijskim in internetnim omrežjem. Telekom pa poleg omrežnih storitev potrebnih za te namene, omogoča tudi druge storitve pametne hiše.(Stražišar) Slika 6: Povezljivost naprav v hiši (Stražišar) Večina slovenskih podjetij, ki deluje na tem področju ponuja rešitve za razsvetljavo, žaluzije, urnike, ambiente, ogrevanje, zalivanje vrta, daljinsko ugašanje ali prižiganje naprav, protivlomno in požarno varnost, avdio in video distribucijo, hišni kino, prezračevanje itd. Uporabniki pričakujejo od svoje pametne hiše komunikacijo z zunanjim svetom, udobje, varnost, kakovostne bivalne razmere in racionalno porabo energije. Vedno večje zahteve po prilagodljivosti krmilne in regulacijske opreme v klasični avtomatizaciji, predvsem pa avtomatizaciji zgradb, narekujejo izbor modularnih krmilnikov, ki jih uporabnik lahko sestavlja in programira sam. Na slovenskem trgu je že kar nekaj ponudnikov, ki sami razvijajo te sisteme. Krmilnik LPC-2 Je prosto programiran krmilnik, ki ga je razvilo podjetje Smarteh d.o.o. Jedro LPC-2 sistema je glavni kontrolni modul MC7. Glavnemu modulu se na desni strani dodaja ostale vhodno izhodne, kakor tudi specialne module, glede na zahteve posamezne aplikacije. Na levo stran pa se glede na zahtevo dodaja komunikacijske module (LON , Ethernet Modbus..). Takšna zasnova omogoča kvalitetne in zanesljive, predvsem pa cenovno najugodnejše rešitve. Optimalno izbiro modulov se določi s programskim paketom LPC Composer, ki lahko 12 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sestavi konfiguracijo glede na želeno število in tip vhodov oz. izhodov ali specialnih modulov. Tako sestavljeno konfiguracijo se izvozi v program LPC Manager, s katerim se uredi logično delovanje sistema. Programski jezik, v katerem je pisana aplikacija, je kombinacija lestvičnega (ladder programming) in blokovno orientiranega programiranja. LPC Manager omogoča branje in pisanje vhodnih, izhodnih ter specialnih modulov, kot tudi branje in pisanje nabora LON mrežnih spremenljivk. Le-te služijo za izmenjavo podatkov med vozlišči in centralno nadzornim sistemom (CNS).(Smarteh) Slika 7: LPC-2 sistem (Smarteh) V Sloveniji že veliko podjetij, ki se ukvarja z razvojem krmilnih sistemov, sodeluje s slovenskimi distribucijskimi družbami in raziskovalnimi institucijami. Nekateri elementi, potrebni za pametno omrežje, na primer sistemi naprednega merjenja, so tudi kot pilotni projekti že vključeni v dele omrežja. Z različnih strani pa prihajajo opozorila, da bi bilo zelo koristno, če bi na delu omrežja vzpostavili celosten koncept pametnega omrežja z več različnimi elementi, saj bi tako lahko testirali njihovo skupno delovanje. Zaključek Pametna omrežja so zares omrežja prihodnosti. Že sedanja pametna omrežja, ki jih poznamo veljajo za učinkovit sistem. Razvoj pa gre vedno naprej in verjamem, da bo v prihodnosti teh sistemov še veliko več, na elikih področjih, kjer jih sedaj še ne vidimo. Uvedba pametnih omrežij v zasebnih objektih, kot oblika pametne hiše, bo v veliki meri odvisna od kupne moči prebivalstva, saj uvedba le-teh ni poceni. Uporaba pametnih omrežij za distribucijo 13 energentov, vode, toplote in informacij, pa bo slej ko prej nuja. Zaveze, ki jih je sprejela EU na področju okoljske problematike sicer sploh ne bo mogoče realizirati. Pa tudi na drugih področjih bo potrebno za učinkovito poslovanje povezovati različne elemente potrošniške verige in brez inteligenčnih omrežij to ne o mogoče. Celovite spremembe pa ne smemo pričakovati v kratkem času ampak v naslednjih desetletjih. 14 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Viri Blaž Kandrič. KD skladi.Pametna električna omrežja za pametno prihodnost, Dnevnik: videno www.dnevnik.si/debate, 31. 3. 2011. Boštjan Blažič, Igor Papič. Električna omrežja nove dobe. Finance, februar 2011 Bojan Zahirovič. Inteligentna hiša, Seminarska naloga, 2009 Miha Jezovšek. Vzporednice med pametnimi omrežji in pametno oskrbovalno verigo, Finance 50/2010. Podjetje Smarteh d.o.o.: videno: http://www.smarteh.si, 8. 4. 2011 Prof. dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el. Elektroenergetska prihodnost je v pametnih omrežjih. Rok Stražišar. Sistem za vodenje in nadzor pametne hiše, diplomsko delo, Ljubljana 2008 Tomaž Pfajfar, Igor Papič, Benoit Bletterie, Helfried Bruner. Aktivna distribucijska omrežja z razpršeno proizvodnjo, referat, 8. konferenca slovenskih elektroenergetikov, Čatež 2007, http://www.student-info.net/sis-mapa/skupina, videno:6. 4. 2011 http://sl.wikipedia.org/wiki/Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje,videno: 7.4. 2011 http://www.bisol.si/index.php/blog/358-pametna-omrezja, videno: 7. 4. 2011 www.cired-cigre.si. videno: 31. 3. 2011 15
© Copyright 2024