nik naredil s pepelom na čelo križ. Cerke

Glasilo župnije
s Salezijanskim
Mladinskim Centrom
Ljubljana R akovnik
marec 2010, številka 3, leto XXVIII
SPREOBRNI SE IN VERUJ EVANGELIJU
smo slišali na pepelnično sredo, ko nam je duhovnik naredil s pepelom na čelo križ. Cerkev nas med
postnim časom vabi, da bi odstranili vse slabo in se
približali Gospodu.
Post nam pomaga, da postanemo svobodni. Na veliko nepotrebnih
ali celo škodljivih stvari smo navezani. Pomembno je, da izberemo čim
bolj konkretno in izvedljivo nalogo. Če se v eni stvari trudimo, bo to
vplivalo, da se bomo poboljšali tudi v drugih.
Dobra dela, miloščina je namenjena ljudem, ki imajo manj od nas.
Čemur smo se odpovedali, lahko darujemo potrebnim. Še pomembneje pa je, da se potrudimo oblikovati čim lepše odnose z vsemi.
Molitev pa povzema vse. Naša srca naravna na Gospoda, ki nam vse
daje. Posebej molitev križevega pota nas spomni na neizmerno Božjo
ljubezen: Oče pošilja svojega Sina, ki daje življenje na križu za nas. Z
UVODNIK
KORAKI
vstajenjem nam prinaša večno življenje. V obhajilu postaja hrana za
nas. V Svetem Duhu nas razsvetljuje.
Post, dobra dela in molitev naj nas oblikujejo v tem času milosti.
MIZA BOŽJE BESEDE
vodni in začetni del maše smo končali. Sedaj se
usedemo k mizi Božje besede, se umirimo in
pripravimo za poslušanje; z branjem berila počakamo, da so vsi pripravljeni zbrano poslušati …
U
foto: Klemen Kunaver
Vaš župnik Franc
VARUJ NAS MATI
2
marec 2010, št. 03
Ambon – miza Božje besede
Ambon – miza Božje besede, je dvignjen prostor za branje Svetega pisma in za pridigo v katoliških cerkvah. (V našem svetišču smo imeli
zelo lep, prostran in zgovoren ambon, s štirimi evangelisti, z Mojzesom
in napisom: Blagor vsem, ki božjo besedo poslušajo. Razdrli smo ga: en
del služi za podstavek daritvenega oltarja, evangelisti so v kotu, Mojzes
pa nad krstilnikom v Dominikovi kapeli. In sedaj imamo to kot nekakšno stojalo namesto ambona…)
Prav bi bilo, če bi bilo vedno »izpostavljeno« Sveto pismo (za to bi
lahko uporabili Kregarjeve evangeliste); tako bi bila zelo vidna ta dvojna povezanost: oltar – ambon, tabernakelj – Sveto pismo. Oboje govori
za Jezusovo navzočnosti med nami v cerkvi: tabernakelj za Jezusa kot
Evharistijo, evharistična navzočnost; Sveto pismo (evangelistar) za Jezusa kot Besedo, besedna navzočnost.
V besednem bogoslužju nas nagovorijo preroki in sveti pisatelji, predvsem pa Jezus, Božja Beseda sama. Jezus se nam pridruži kot
učencema na poti v Emavs, nam razlaga in pojasnjuje, kaj piše o njem
v Pismih. Mi ga poslušamo in pustimo, da nam zagori srce, kajti sicer
ga ne bomo povabili k sebi v obhajilu in ga tudi ne bomo prepoznali v
lomljenju kruha, iz cerkve ne bomo odšli kot priče, da Jezus živi.
Bogoslužje Božje besede (nedeljsko in praznično) nas nagovori kar
trikrat; prav tako trikrat odgovorimo na slišano besedo: Bogu hvala;
Hvala, tebi, Kristus! Pri evangeliju se pokrižamo na čelo, ustnice in
prsi. Zakaj? Da bi Bog bil v mojih mislih, mojih besedah in v mojem
srcu! Svetopisemska besedila ne beremo za bralno značko, niti za izobraževanje. Vedno beremo samo Sveto pismo (nobena druga besedila),
VARUJ NAS MATI
3
marec 2010, št. 03
KORAKI
čeprav jih vemo že na pamet. Ob tem podoživljamo Božje razodevanje
po besedi skozi tisočletno zgodovino. V triletnem nedeljskem ciklusu:
A, B in C preberemo pomembnejša besedila tako stare kot nove zaveze.
Tri besede
Prva beseda je berilo iz stare zaveze ali Apostolskih del (velikonočni
čas). Želi nas pripraviti, da bi lahko slišali Kristusa.
Psalm z odpevom je povezovalno besedilo. Posredujejo nam duhovni zaklad tisočletne tradicije Izraela. Svoja srca naj bi uravnali v sozvočje z Božjo mislijo.
Druga beseda je berilo iz nove zaveze (pisma apostolov, Apostolska
dela, Razodetje). Poslušamo besede, ki nam jih Sveti Duh govori po
apostolih.
Aleluja naj bi zvenela kot fanfare ob sprejemu odličnega gosta. Stojimo vzravnano, saj z vzklikanjem aleluja slovesno sprejmemo Jezusa
Kristusa, ki prihaja, da nam spregovori svojo besedo, podobno kot pojemo Svet pred spremenjenjem.
Tretja beseda pa je Kristusov evangelij. Vsaj ob nedeljah in praznikih
bi naj Jezusa kot Besedo slovesno sprejeli: v sprevodu naj bi šli kadilničar, svečarja in diakon – duhovnik z evangelistarjem (posebna knjiga z
evangeliji, lepo okrašena). Jezusu, ki prihaja med nas kot Beseda, izkažemo spoštovanje in češčenje podobno kot v Evharistiji: diakon knjigo
na začetku pokriža in pokadi, na koncu spoštljivo poljubi. To je slovesen trenutek, podobno kot spremenjenje v drugem, evharističnem delu
maše. Če diakon ali duhovnik evangelij poje, ga po posebnem napevu,
ki je namenjen samo evangeliju.
Sledi vsaj nekaj trenutkov tihote za osebno zbranost, da se vse občestvo lahko uglasi na besedo, ki smo jo slišali. Potem sledijo naši trije
odgovori na Božjo besedo: homilija, vera (ob nedeljah in praznikih),
prošnje.
VARUJ NAS MATI
4
marec 2010, št. 03
KORAKI
Trije odgovori
Prvi odgovor: homilija – pridiga
Temeljno, izhodiščno besedilo je vedno evangelij. Homilija ni kateheza, katekizem, teološka razprava, moralni pouk, razkazovanje znanja, razmetavanje z besedami. Kristus je, ki nas po besedah mašnika
nagovarja: da bi slišali, doumeli in skladno z besedo tudi živeli.
Povsem zgrešene so sodbe, ki jih prevečkrat slišimo: ta dobro govori, oni pa govori zelo slabo. Ali: dolga, predolga pridiga (kot edino
merilo). Seveda tudi: zanimiva pridiga, dolgočasna pridiga, nič tega,
kar govori, ne drži. Občestvo je zbrano v Kristusu. Homilijo poslušamo
kot odmev Božje besede. Duhovnikova skrb je, kako približati Božjo
besedo občestvu, vernikova pa, kako to besedo sprejeti, jo razumeti in
jo končno tudi udejanjiti v življenju. Dejavnost navzočih je enako pomembna kot duhovnikova, če se le ne postavimo v napačno držo: no,
pa da slišimo, kaj in kako nam bo povedal …
Svoje srce je treba odpreti delovanju Svetega Duha, to pa zahteva
kaj več kot le presojo, kako govori pridigar. Vsak naj bi v sebi prebudil željo, hrepenenje, da bi se ga Božja beseda dotaknila in se v njem
utelesila. Nič ne pomaga samo slišati, slišano je treba tudi razumeti,
razumeti pa zato, da bi iz tega živeli.
Drugi odgovor: izpoved vere
Molimo apostolsko ali nicejsko-carigrajsko veroizpoved. Izpoved
vere je vedno ista, saj gre za versko dogajanje. Vsaka nedelja je velika
noč, zato pri vsaki nedeljski maši obnovimo krstne obljube: Veruješ?
Verujem! To izpovemo v občestvu, kar nas ponovno poveže v eno srce
in eno dušo.
Tretji odgovor: prošnje za vse potrebe
Po 2. vatikanskem cerkvenem zboru smo obnovili to prastaro izročilo: homilija naj preide v molitev občestva, kot odgovor na to, kar smo
slišali, kar smo doživeli, kakšne so potrebe občestva, Cerkve, posameznika. Prošnje naj bi bile spontane, iz zbora vernikov, ne (samo) branje
iz knjige. Verniki naj spontano – sami od sebe prihajajo pred občestvo
in izpovedo prošnje, ki jim jih je prebudila Beseda …
VARUJ NAS MATI
5
marec 2010, št. 03
KORAKI
KORAKI
Sledi kratek »premor« za prinašanje – pobiranje darov, da se lahko
»presedemo« k mizi Evharistije, drugemu delu svete maše!
»Naloga« do prihodnjega prvega petka:
Vsako soboto zvečer pripravite (vsaj) prošnjo,
ki jo boste položili Gospodu na oltar,
četudi je morda ne boste glasno povedali pri prošnjah vernikov.
Tone Ciglar
LETO DUHOVNIKOV
duhovnik sv. Janez Vianney: o duhovništvu
veti red – mašniško posvečenje – je zakrament, ki se na videz ne
tika nobenega izmed vas, a se vendar tika vseh. Ta zakrament dviga
človeka do Boga. Kaj je duhovnik? Človek, ki nadomešča Boga. Človek, ki ima vsa Božja pooblastila. »Pojdite«, pravi naš Gospod duhovnikom. »Kakor je Oče poslal mene, vas jaz pošiljam. Pojdite torej in
učite vse narode. Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje,
mene zaničuje.«
Ko duhovnik odpušča grehe, ne pravi: »Bog odpušča«. Pravi: »Jaz te
odvežem«. Pri posvetitvi ne pravi: »to je telo našega Gospoda«. Pravi:
»To je moje telo«.
Sveti Bernard nam pravi, da je vse prišlo po Mariji; rečemo lahko
tudi, da nam je vse prišlo po duhovniku: vsa sreča, vse milosti, vsi nebeški darovi.
Ko ne bi imeli zakramenta svetega reda, ne bi imeli našega Gospoda. Kdo ga je dal v tabernakelj? Duhovnik. Kdo je sprejel vašo dušo ob
vstopu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani, ji daje moč, da vztraja na
svojem romanju? Duhovnik. Kdo jo bo pripravil na srečanje z Bogom?
Duhovnik, spet duhovnik. In če ta duša umrje, kdo jo bo obudil od
mrtvih? Kdo ji bo vrnil mir in pokoj? Spet duhovnik. Ne morete se
spomniti ene same Božje dobrote, ne da bi ob tem spominu srečali
podobo duhovnika.
Duhovnik je nekaj velikega.
Duhovnika je mogoče razumeti šele v nebesih. Ko bi ga razumeli na
zemlji, bi umrli ne od groze, ampak od ljubezni.
Za Bogom je duhovnik vse. Pustite župnijo dvajset let brez duhovnika, pa bodo v njej častili in molili živali.
Kadar hočejo uničiti vero, začnejo napadati duhovnika, kajti tam,
kjer ni več duhovnika, ni več daritve, ni več vere.
Kako veseli so bili apostoli po vstajenju našega Gospoda, da so videli Učenika, ki so ga tako ljubili! Prav tako vesel mora biti duhovnik ob
pogledu na našega Gospoda, ki ga drži v rokah.
Duhovništvo je ljubezen Jezusovega srca. Ko vidite duhovnika, mislite na našega Gospoda Jezusa Kristusa.
S
VARUJ NAS MATI
6
marec 2010, št. 03
VELIKI TEDEN
eliki teden je v rimski liturgiji imenovan tudi »sveti teden«. Predstavlja vrhunec bogoslužja celotnega cerkvenega leta. Pomembno
je, da se na te dneve pripravimo s postom, molitvijo in dobrimi deli
ter tudi z dobro spovedjo. Tako se bomo bogoslužij ob teh dneh lahko
udeležili bolj zavestno in se ob njih duhovno bogatili.
Cvetna nedelja: Jezus slovesno pride v Jeruzalem. Sprejmejo ga kot
kralja s slovesnimi vzkliki. Mahajo mu s palmovimi in oljčnimi vejami
ter jih polagajo na pot. V spomin na ta dogodek bo blagoslov zelenja
pri vseh mašah. Ob 10.30 uri se bomo zbrali na dvorišču župnišča,
kjer bo blagoslov zelenja. Nato bomo šli v procesiji v cerkev, kjer bo
nedeljska daritev svete maše. Prisluhnili bomo pasijonu: pripovedi o
Jezusovem trpljenju, ki jo je zapisal evangelist Luka.
Popoldne bodo povabljeni tudi vsi starejši, bolni, da bodo lahko
prejeli zakramente in se srečali še z drugimi ob skupnem druženju.
V
VARUJ NAS MATI
7
marec 2010, št. 03
KORAKI
NAŠI ZAKONCI
Veliki četrtek: Dopoldne se bomo duhovniki zbrali ob našem nadškofu Antonu Stresu v stolnici, kjer bo krizmena maša. Obhajali bomo
spomin na našo duhovniško posvetitev. Nadškof bo blagoslovil in posvetil sveta olja, ki jih uporabljamo pri posameznih zakramentih. Zvečer bomo obhajali spomin zadnje večerje, ko je Jezus ustanovil daritev svete maše. Ob tem bomo imeli sprejem letošnjih prvoobhajancev.
Jezus je pokazal ljubezen do konca, do vseh ljudi. V spomin na to bo
obred umivanja nog.
Veliki petek: Je spomin Jezusove smrti na križu; zato ni svete maše.
Ob 15.00 uri bo ob spominu smrti križev pot. Večerni obred se začne
s preprostim vstopom ter tiho in ponižno molitvijo na tleh pred daritvenim oltarjem. Nato prisluhnemo božji besedi, poročilu o Jezusovem
trpljenju, ki ga je zapisal evangelist Janez. Prošnje imajo posebno slovesno obliko. Nato je osrednji del: češčenje križa. Obred se zaključi z
obhajilom. Nato bo še križev pot v naravi. Ta dan je strogi post.
Velika sobota: Jezus počiva v grobu. Čez dan smo povabljeni, da
Jezusa počastimo v Božjem grobu. Blagoslavljamo velikonočna jedila,
ki nas spominjajo na dogodke trpljenja in vstajenja našega Odrešenika.
Velikonočna vigilija: Je že slavje Jezusovega vstajenja. Na dvorišču
župnišča se bomo zbrali ob velikonočnem ognju. Ob njem bomo prižgali velikonočno svečo, ki predstavlja vstalega. S to svetlobo bomo šli v
mračno cerkev. Ob tej sveči bomo prižgali tudi svoje sveče, da nas svetloba vstalega razsvetli. Nato bomo slovesno zapeli Hvalnico luči. Slovesno bo krstno bogoslužje, kjer bodo katehumeni prejeli zakramente.
Letos jih je šest. Zaključili bomo z evharistično daritvijo.
Velika noč: Slovesna »ALELUJA« in vstajenjska procesija bosta izraz našega veselja nad našim Odrešenjem. Vstalega Zveličarja bomo
ponesli iz cerkve, da nas bo spremljal v vsem našem življenju. Naše
slavje bomo nadaljevali še na velikonočni ponedeljek z nedeljskim razporedom svetih maš.
ISKRICE
Spovedovanje v velikem tednu bo vsak dan dopoldne od 9.00 do
12.00 ure in popoldne od 15.00 do 19.00 ure.
Anita poljske rož'ce ljubi, nadvse uživa v domači hrani,
Tomaž v goré se rad podá, doma je blažen med ženami.
VARUJ NAS MATI
8
marec 2010, št. 03
V sredah ob večerih devetkrat letno rádo se iskrí,
ko osem mladih parov k Frenku na Rakovnik hiti.
Dovolite, da na kratko šestnajst iskric vam predstavim,
da ne bom predolg, se pri vsaki za trenutek le zaustavim.
Ana pravkar prvič je postala mama, na piščali se spozna,
Aljoša jemlje mero zemlji, rad pleše sambo in čačača.
Maja je vedno nasmejana, se filma dobrega ne brani,
Mateja kamera 'ma rada, zato pred njim smo radi zbrani.
VARUJ NAS MATI
9
marec 2010, št. 03
NAŠI ZAKONCI
Irena mama je z najdaljšim stažem, na vzgojo se spozna,
Jože poln je domislic, z bagrom hribček vsak zravnati zna.
Kristini prazna množica ni tuja, vročina ljubša se ji zdi,
Sašo rad kaj dobrega ji skuha, v hribih z veseljem se mudi.
Maji ubrano petje je v veselje, v šoli se z mladino trudi,
Sandi vestno nas o vsem obvešča, se točnosti nikoli ne utrudi.
Urška prešerna je zdravnica, za slovensko mladež jo skrbi,
Rudi prihaja z dežele cvička, se v raj podvodni rad spusti.
Tjaša v tretje zibko ziba, se v službo nič ji ne mudi,
Martinu vreme je kot božja šiba, vsaj tako se meni zdi.
Naj na koncu še omenim malih dvanajstero iskric,
ki ob sredah mirno spé v objemu svojih babic.
Se vam zdi mordá, da se zgodba tukaj že konča?
Seveda ne, saj iskrica nas nova prav kmalu razvesélit' zna.
UTRIP
ZIMSKI ORATORIJ
četrtek, 18.2.2010 smo začeli z 2-dnevnim zimskim oratorijem.
Ob 9.00 zjutraj smo se dobili v SMC-ju, kjer smo igrali zračni hokej, biljard, ročni nogomet in družabne igre.
Potem smo si ogledali film, po filmu pa nas je že čakala dobra malica. Po malici smo v telovadnici igrali med dvema ognjema in nogomet.
Kmalu za tem smo se odpravili domov.
V petek smo se prav tako kot v četrtek dobili v SMC igralnici, kjer
smo se igrali. Po igri smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je bila
v delavnici, kjer so izdelovali hišice iz lesenih palčk, druga pa v kuharski delavnici, kjer smo pekli palačinke za malico. Hiške so bile zelo
lepe, palačinke pa tako dobre, da smo jih v trenutku zmazali :).
Ko smo se najedli, smo si ogledali risanko V zraku, ki nas je vse
zelo nasmejala. Po zabavnem oratorijskem dnevu smo utrujeni odšli
domov.
Mislim, da sta bila dva dneva zimskega oratorija zelo lepa in zabavna.
Upam, da bomo tudi naslednje leto imeli ta oratorij.
Zelo mi je všeč, ker je preprost, nič ne kompliciramo in vnaprej ne
pripravljamo, pa nam vseeno uspe narediti zabaven oratorij.
V
Klara Klim
VARUJ NAS MATI 10
marec 2010, št. 03
VARUJ NAS MATI 11
marec 2010, št. 03
KARITAS
SOLIDARNOST
ezus Kristus, ti si bil prvi solidaren. Odpovedal si se sijaju božanstva
in postal solidaren s človekom, ubogim romarjem, z ramo ob rami
v njegovi samoti, ko si se pridružil karavani človeškega bivanja do zadnjih posledic.
Naredi iz mene solidarno bitje,
da bom mogel hoditi s telesno prizadetim, dati roko slabovidnemu, učiti pisati in brati nepismene, ponuditi topel dom tistim, ki so
jih postavili na cesto, pomagati tistim, ki živijo v skrajni bedi, braniti
zatirane, postaviti se za pravičnost in mir …
Kristus Jezus, po svojem Svetem Duhu prihajaš in v nas prižigaš luč.
Dobro vemo, da nismo mi tisti, ki ustvarjamo ta izvor luči, ampak
Ti, Vstali Gospod.
Vsem nam daješ tisto edino stvar, ki je zares pomembna in ki je
skrita našim lastnim očem: mirno zaupanje v Boga in tudi v uboštvo v
duhu, da lahko tako tvegamo in pustimo, da nas Ti, o Jezus, spremljaš.
In da potem tudi sami spremljamo tiste, ki nam jih Ti zaupaš.
POSTNA AKCIJA 2010- KRUH ZA ŽIVLJENJE - ZAHVALA: Postna akcija je odprla srca in roke naših župljanov v nedeljo, 7.marca.
Hvala za zaupanje in upanje za pomoči potrebne! Lahko rečemo - ni
nam vseeno!
SREČANJE NA CVETNO NEDELJO
Tudi letos vas prisrčno vabimo – še posebej starejše, bolnike in invalide – na postno-pomladno srečanje v cerkvi Marije Pomočnice na
Rakovniku.
Srečanje bo na CVETNO NEDELJO 28. marca 2010 v cerkvi Marije
Pomočnice na Rakovniku ob 15. uri.
Zbrali se bomo ob oltarju k sveti maši, h Kristusovi in naši daritvi. Pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, bomo znova
osmislili in utrdili svojo vero v trpečega in od mrtvih vstalega Kristusa,
ki nas iz te solzne doline vodi v Očetovo slavo, kamor se je vrnil po
svojem darovanju in izničenju na križu.
J
VARUJ NAS MATI 12
marec 2010, št. 03
KARITAS
Pred in med mašo bo priložnost za sveto spoved, med mašo pa tudi
za prejem zakramenta bolniškega maziljenja.
Če potrebuje kdo prevoz z avtomobilom, naj to sporoči Župnijskemu uradu Rakovnik (telefonska številka je (01) 427-14-59 ali (01) 42730-28).
Če se kdo zaradi bolezni ali onemoglosti ne bi mogel udeležiti srečanja in bi želel v pripravi na velikonočne praznike prejeti zakramente, naj nam sporoči, da ga bomo obiskali na domu. Vsak prvi petek v
mesecu obiskujemo bolnike po domovih skozi vse leto, ne samo za
praznike. Na srečanju pa bomo molili tudi za vse tiste, ki zaradi bolezni
ali onemoglosti ne bodo mogli priti.
Po sveti maši se bo srečanje nadaljevalo v prostorih župnijskega
doma na Rakovniku. Lepo vabljeni na prijateljsko druženje in pogostitev, ki jo pripravljajo velikodušne gospodinje iz rakovniške župnije. Ob
veselem razpoloženju bomo poživili stara poznanstva in prijateljstva in
si nabrali novih moči za življenje, ki je pred nami.
Veselimo se srečanja z vami. Veseli bomo prav vsakega izmed vas.
Nasvidenje torej na cvetno nedeljo pri Mariji Pomočnici na Rakovniku!
Kristus je vstal za vse in z njim Življenje, Veselje in Upanje! Aleluja!
DRUŽENJE ZA STAREJŠE V NAŠI ŽUPNIJI
Vabljeni v torek 9.03.2009 ob 9h v dvorano župnišča (prvo nadstropje
rdeče stavbe na koncu hodnika), zaključek cca. ob 11h. Srečanje bo v
znamenju pomladi in materinskega dne.
Za ŽK Judita Petelin
ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana
Dežurstvo v aprilu, 08.04.2010 (drugi četrtek) od 1730 do 1900
TR: 02058-0253398959 NLB
VARUJ NAS MATI 13
marec 2010, št. 03
INTERVJU
SEBO BEKES
Vsi naši župljani dobro poznamo
Seba, saj komur omeniš cerkev
Marije Pomočnice na Rakovniku,
vsak le-to takoj poveže z njim. Zelo ponosni smo nanj, ker tako lepo skrbi za vse, kar se dogaja v župnijski cerkvi. Poskrbi, da je cerkev
vedno tako lepo okrašena s cvetjem
in z napisanim sporočilom. Ker to
počne že precej let, se mi zdi, da ga
lahko spoznamo tudi bližje.
Zanima me tvoj prihod na Rakovnik in
kako si se znašel tako daleč od doma?
Hrvaška in Slovenija sta bili najprej
ena in ista inšpektorija. V noviciatu
sem bil leta 1970 v majhnem mestecu Križevci pri Zagrebu. Po končanem noviciatu me je nekdanji tukajšnji župnik (že pokojni) g. Jurčak
Martin, ki je bil takrat inšpektor, rekel: »Ti, sine, jutri greš na Rakovnik.« Rekel sem,da grem z veseljem,
in kot vidite, me še danes drži Marija Pomočnica tukaj na Rakovniku pod svojim varstvom.
Kako dolgo je trajalo, da si se vživel v
župnijo in kakšne spomine imaš na delo z dosedanjimi župniki in ostalimi sodelavci?
VARUJ NAS MATI 14
Začetek kot vsepovsod in tako tudi
na Rakovniku. Mi salezijanci smo
vsepovsod kot doma - ena in ista
družina. Eni tako, drugi pač drugače in na koncu nam pride en velik plus. Morda bi kdo rekel,da je
rakovniška župnija kot vsaka druga, pa vendar ni res. Rekel bi takole: Kot jaz vem in si upam reči, da
je med vsemi ljubljanskimi župnijami rakovniška najboljša in najbolj plemenita župnija.V vsakem
primeru z g. župnikom Francem
in kaplanom Metodom hodimo en
drugemu na pomoč. Kar koli sprašujem g.župnika, mi zmeraj odgovori: »Z veseljem, dragi Sebo.«
marec 2010, št. 03
INTERVJU
Vsi ljudje iz župnije in tudi romarji iz
vse Slovenije so navdušeni nad okrasitvijo cerkve ob raznih priložnostih. Od
kje ti zamisli za take lepe aranžmaje?
Pred mano so bile v župniji štiri
gospe, ki so krasile cerkev. Noben
človek ne živi večno in tako so me
tudi one pustile samega pri mojem delu. Nekdanji g.župnik Ciril
Slapšak mi poreče: »Sebo, kaj pa
sedaj glede krašenja cerkve?« Moj
odgovor je bil čisto kratek: »Za enkrat nič ne vem.« Moje prvo krašenje na Rakovniku je bilo enkrat
davno meseca septembra za mali
šmaren, ko se spomnim, da me je
bila groza in strah. Naslednji dan
so me župljani spraševali iz katere
cvetličarne so prišli okrasit cerkev.
Odgovoril sem jim: »Iz rakovniške cvetličarne Sebo.« Prakso sem
dobil sčasoma in sam od sebe. Že
dolgo nazaj sem bil tudi na nekem
tečaju za aranžerstvo na Kodeljevem, ampak to je bila sama izguba
časa. Predavanje in delo je bilo povezano samo z »biznisom«, za pogrebe in rojstne dneve je aranžerka delala ene in iste šopke … Ko je
prišel petek – zaključni dan, je seveda vsak od nas (bilo nas je okoli
35) moral pokazati, kaj zna. Prvo
je pokazala ena gospa, ki se ji je pri
VARUJ NAS MATI 15
delu zelo mudilo. Aranžerka ji je
šopek vrgla direktno v koš. Drugi
sem bil jaz in rekla mi je, da bi moral iti na višji tečaj v Maribor ali
Koper. Tako nisem šel več nikamor.
Vidite, da z rožami delam več stvari – šopke, ikebane, aranžmaje in
razne druge dekorativne stvari. Za
večje praznike delam razne načrte,
rišem, kombiniram barve, naročam rože. Večkrat mi dajo takšne
barve, da mi pokvarijo ves načrt.
Niso mi problem ideje, načrti, ampak večkrat finančne stvari. Delam pa vedno z veseljem, tako da
podrem tudi finančne ovire. Kot
vidite v cerkvi, se z aranžerstvom
ukvarjam čez vse leto, prav tako pa
tudi z raznimi napisi in simboli za
župnijo, za glasbeno šolo, za salezijanski zavod, za oratorije …
Poznamo te tudi kot velikega častilca
Marije Pomočnice. Kaj ti pomeni to zaupanje vanjo?
Čisto na kratko z don Boskovimi
besedami: »Zaupajte v Marijo Pomočnico in boste videli, kaj so čudeži.«
Tvoja posebnost so tudi božične jaslice in pa okrasitev cerkve za Božič. V tistem času si cerkev ogleda veliko ljudi
marec 2010, št. 03
INTERVJU
INTERVJU
vam povem, da je samo z glavnim
oltarjem dela za tri dni.
Vem, da imaš še veliko novih načrtov
in idej, da vsa slavja v župniji ohranijo
tako lepo podobo, vendar se mi zdi, da
imaš tudi še kar nekaj sporočil župljanom, da bi še bolj sodelovali pri delu
župnijskega občestva.
Pri svojih priporočilih v molitvah
k Mariji Pomočnici prosim, da bi
se z vsemi v župniji še naprej tako
dobro razumeli in si bili v pomoč
in sodelovanje pri vsem, kar je potrebno za delovanje župnije.
in vsi v en glas pritrjujejo, kako veliko
dela je tu potrebnega in pa smisla za
to, da je vse tako lepo in bleščeče.
Božič je tudi na Rakovniku kot
povsod na svetu. Za novo leto sem
bil v Italiji in sem šel v tri cerkve
pogledat jaslice. Nisem videl nič
drugega kot le figure Svete družine.
Pa sem si mislil: »Dragi moj Sebo,
tu vidim postavljeno le sveto družino. Le koliko časa so jo postavljali
v primerjavi z menoj, ki imam dva
meseca intenzivnega dela?« Pri jaslicah mi pomagajo od najmlajšega
do najstarejšega. Okoli misijonske
nedelje gremo iskat mah. Ponavadi nas gre okoli deset (možakarji,
študentje in srednješolci). NabereVARUJ NAS MATI 16
mo 25 zabojev mahu, 16 ga porabim za jaslice, drugo pa vzamejo
pomočniki. Od prvega novembra
do decembra preverjam in popravljam lučke. Lahko mi verjamete,
da jih moram dodati tudi do 200
novih. Z jaslicami začnemo okoli
8. decembra pa vse tja do božiča.
Dela se vsak dan dopoldne, popoldne in ponoči, večkrat tudi do polnoči. Dopoldne mi pomagajo starejši, zvečer študentje, srednješolci
in mlade zakonske skupine. Razdeljeni so v več skupin: električarji,
lučkarji (dajanje lučk na smreke),
skupina, ki pokriva jaslice z mahom, skupina, ki namešča figure
in aranžira jaslice. Za primer naj
marec 2010, št. 03
Vsega ne moreš postoriti sam in
imaš veliko pomočnikov ter tudi skupin, ki ti pomagajo pri ra-
znih pripravah. Včasih pride tudi
do različnih pogledov na stvari,
ki bi jih kdo naredil mogoče drugače. Pa vendar ti vsi, tako ministranti kot pevci, karitas in vse
tvoje skupine, obljubljamo še nadaljnjo pomoč pri tvojem delu.
Še vedno pričakujemo telefonski
klic, saj je tvoj telefonski imenik
kar zajeten. Ker pa vsi tisti trenutek nimamo časa na razpolago,
čeprav dobro vem, da vsak zelo rad pomaga pri delu župnije,
je tudi prav, da je teh tvojih sodelavcev več in da se spisek tudi pomlajuje, saj tudi mladi radi
pomagajo v raznih trenutkih.
Pogovarjal se je Stane Janežič
V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE
Ema Tomec; Ula Gulič; Julija Mavrič
V VEČNOST STA SE PRESELILA
Marija Tomšič /r. 1923/; Franc Gorišek /r. 1933/
VARUJ NAS MATI 17
marec 2010, št. 03
NAPOVEDNIK
NAPOVEDNIK
KOLEDAR
07.03. ned: 3. postna nedelja. Dobrodelna akcija župnijske Karitas.
Ob 18. uri križev pot.
08.03. pon: Ob 19. uri srečanje župnijske Karitas
09.03. tor: Ob 9. uri srečanje starejših v župnijskih prostorih. Ob 19.
uri v gradu Duhovna šola za animatorje
12.03. pet: Postne duhovne vaje za mlade na Pohorju. Ob 18. uri križev pot: vodi molitvena skupina. Otroški in mlajši mladinski zbor gresta na intenzivni vikend.
13.03. sob: Romarski avtobus se bo odpravil na Sveto goro.
14.03. ned: 4. postna nedelja. Ob 14. uri Vera in luč. Ob 18.00 križev
pot: vodijo birmanski voditelji
15.03. pon: Ta teden bo velikonočna spoved za veroukarje.
17.03. sre: Ob 19. uri sestanek za starše 7., 8. in 9. razreda. Predava
prof. Tone Ciglar: V vzgojni šoli božjega služabnika Andreja Majcna. Srečanje zakonska skupina Zvonci.
18.03. čet: Ob 20. uri v gradu večer duhovno ritmične glasbe.
19.03. pet: Praznik sv. Jožefa, moža Device Marije. Začne se teden
družine. Ob 17. uri priprava na krst za starše in botre.
Ob 18. uri križev pot: vodi mešani pevski zbor. Zakonska
Kafe banda bo šla na duhovni vikend v Veržej.
20.03. sob: ORATORIJ: gradiva na Rakovniku
21.03. ned: 5. postna nedelja – tiha. Krstna nedelja – po maši. Začetek misijona na Radiu Ognjišče. Ob 18. uri križev pot:
vodil katehetski odbor.
22.03. pon: Ta teden bodo imeli veroukarji skupno katehezo. Srečanje
srednje zakonske skupine.
24.03. sre: Spominski dan Marije Pomočnice. Ob 9.15 molitev, ob 10.
uri maša in nato skupno druženje za člane ZMP. Vabljeni
tudi drugi. Srečanje bo imela zakonska skupina Iskrice.
Pri večerni maši bomo obhajali materinski dan; nato vsi
povabljeni v Salezijanski mladinski center na pogostitev.
VARUJ NAS MATI 18
marec 2010, št. 03
25.03. čet: Praznik Gospodovega oznanjenja Devici Mariji. Duhovna priprava na praznike za mešani pevski zbor.
26.03. pet: Obisk bolnikov in ostarelih pred prazniki. Ob 18.00 križev pot: vodijo sestre Hčere Marije Pomočnice. Za animatorje duhovno izobraževalni vikend v Ankaranu.
27.03. sob: Škofijski evharistični dan v stolnici.
28.03. ned: 6. postna nedelja – cvetna. Ob 15. uri srečanje bolnih in
starejših. Priložnost za zakrament bolniškega maziljenja.
Ob 18. uri križev pot.
APRIL
01.04. čet: VELIKI ČETRTEK: Spominski dan zadnje večerje. Ob 7.
uri bodo hvalnice. Dopoldne ob 9. uri ste vabljeni v stolnico h krizmeni maši. Obredi bodo ob 19. uri z umivanjem nog in sprejemom letošnjih prvoobhajancev: lepo
povabljeni njihovi starši. Ob zaključku obredov vabljeni,
da ostanete pri češčenju Jezusa v najsvetejšem zakramentu.
02.04. pet: VELIKI PETEK: spomin Jezusove smrti na križu. Ob 7.
uri bodo hvalnice, ob 15. uri pa križev pot. Obredi bodo
ob 19. uri. Nato ste vabljeni k križevemu potu v naravi po
Golovcu.
03.04. sob: VELIKA SOBOTA: Jezus počiva v grobu. Ob 7. uri bodo
hvalnice, nato ste vabljeni k češčenju. Blagoslovi jedil
bodo ob 11.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 in 18.00. Zvečer ob 19. uri bo vigilija. Med obredi bo sprejem odraslih
- katehumenov k zakramentom uvajanja.
04.04. ned: VELIKA NOČ: Ob 6.30 velikonočna procesija in slovesno proslavljanje Jezusovega vstajenja. Po maši ob 11.30
vabljeni v SMC na »sekanje pirhov«.
Glasilo izdaja Župnija Rakovnik
Uredila: Alenka Račič in Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver
VARUJ NAS MATI 19
marec 2010, št. 03
Duhovništvo je
ljubezen Jezusovega
srca.
sv. Janez Marija Vianney
Župnijski urad Ljubljana Rakovnik
Rakovniška 6, 1108 Ljubljana
tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28
www.donbosko.si/rakovnik
[email protected]
[email protected]
Ob petkih in nedeljah vabljeni ob 18.
uri k premišljevanju
Jezusovega trpljenja
ob molitvi križevega
pota.
Dan staršev bomo obhajali v
sredo, 24. marca pri večerni maši
na predvečer praznika Gospodovega oznanjenja Devici Mariji
ob zaključku tedna družine. Nato
vabljeni v SMC na pogostitev.
Vabljeni k
poslušanju misijona
na Radiu Ognjišče
od tihe do cvetne
nedelje. Vodili ga
bodo slovenski škofje.
V soboto pred cvetno
nedeljo vabljeni v
stolnico na škofijski
evharističen dan.