Z INTEGRACIJO OBLIKOVANJA V POSLOVNE STRATEGIJE POVEČUJEMO VREDNOST PODJETIJ Design je vse. Brez designa ni poslovanja ... v okolju močne konkurence lahko vsak oblikuje spodoben izdelek. Ne morejo pa vsi oblikovati izjemnih izdelkov. Design je diferenciator. CEO, Pentland brands, plc Ne vem, če bi mu lahko enostavno postavil ceno. A če [design] odstranimo iz enačbe, stvar preprosto ne deluje ... veste, prav mogoče je, da v resnici predstavlja največji del vrednosti podjetja. Director of Finance, Herman Miller Za oglaševanje svojih izdelkov dobesedno zapravljamo milijarde, medtem ko je najboljši način, da pritegnemo pozornost potrošnika, pravzaprav v čisto začetni fazi, v oblikovanju stekleničke in etikete. General Manager, Innovation, Diageo ANALIZA STANJA V SLOVENIJI Miha Klinar, VODJA KOMPETENČNEGA CENTRA ZA DESIGN MANAGEMENT Kljub krizi slovensko poslovno okolje prepočasi uveljavlja potrebne ukrepe za prestrukturiranje gospodarstva. Tradicija doseganja konkurenčnosti le s tehnološkimi in procesnimi izboljšavami, zakoreninjen model razvojnih sledilcev in posnemovalcev ter prevladujoča prodaja preko posrednikov predstavljajo večini slovenskih podjetij oviro za pravočasno prepoznavanje stopnje zasičenosti trgov in prilagajanje novim razmeram. Med leti 2008 in 2012 je slovensko gospodarstvo izgubilo več kot 75.000 delovnih mest, od tega samo v predelovalni dejavnosti skoraj 35.000. V istem obdobju je izgubilo tudi 12 % velikih podjetij. Predvsem tradicionalne panoge nizko in srednje tehnoloških področij ob spremenljivih napovedih pričakujejo, da se bodo ekonomski trendi postopoma obrnili in bodo zavladale ugodnejše razmere. Vendar temu ne bo tako. Nasičenost trgov in nizkocenovna konkurenca izpostavljata potrebo po večji diferenciaciji izdelkov in storitev in hkrati večji prepoznavnosti podjetij. Naraščajoča vloga vseh design področij in učinkovito upravljanje z designom v podjetjih (design management) zato predstavljata ključna strateška dejavnika konkurenčnosti. Strateška usmeritev razvoja na področja, kjer smo lahko najboljši, opuščanje mentalitete sledilcev in vzpostavljanje prepoznavnih in zaželjenih blagovnih znamk so edina alternativa. Primeri dobrih praks dokazujejo, da je za to spremembo potrebna integracija novih znanj, metodologij in procesov za učinkovitejše prepoznavanje in prilagajanje sodobnim potrebam uporabnikov in kupcev. Za uspešnejše poslovanje bo zato potrebno povečati konkurenčnost izdelkov in storitev. Področja designa (upravljanje z designom design management; metode za povečanje kreativnosti - design thinking in design research; produktni, storitveni in design vizualnih komunikacij ter interakcij in arhitektura kot kreator dodane vrednosti nepremičninske infrastrukture podjetja) so v vseh uspešnih ekonomskih okoljih prepoznana kot zelo pomemben dejavnik konkurenčnosti. Slovenska podjetja nastopajo na istih trgih, zato brez integracije omenjenih področij ne bodo uspešna. Zaradi zapostavljenosti designa in upravljanja z designom (design management) predstavlja obvladovanje teh področij tisto priložnost, ki lahko z ustreznimi in učinkovitimi programi prinese hitre pozitivne spremembe. Te s konkretnimi podatki o rasti prodaje, povečanju dodane vrednosti na zaposlenega in pridobivanjem novih trgov lahko že predstavijo nekatera najuspešnejša slovenska podjetja. V situaciji, ko morajo podjetja ukrepati, se design management ponuja kot preizkušeno orodje uspešnih. Investicije v R&R in design Pomembnost vlaganja v design je očitna tako v visokotehnoloških panogah, ki imajo visoka vlaganja tudi v R&R, kot v panogah z relativno nizko stopnjo vlaganj v R&R, kot sta na primer lesna ali tekstilna industrija. Pri slednjih je design ključni diferenciator pri ustvarjanju dodane vrednosti. 10 % DESIGN > R&R Prevladujoče panoge v Sloveniji TEHNOLOŠKO SREDNJE ZAHTEVNE PANOGE TEHNOLOŠKO VISOKO ZAHTEVNE PANOGE Letalska industrija Kemična industrija Industrija vozil Elektronika in telekomunikacije R& R Strojegradnja Proizvodnja materialov in polizdelkov Predelava gume in plastičnih mas Kovinskopredelovalna industrija Založništvo in papirna industrija Umetna obrt 1% 0,1 % GN Tekstilna in obutvena industrija SI Prehrambena industrija = Pohištvena industrija DE CELOTNA VLAGANJA V DESIGN (% od prodaje) in farmacija TEHNOLOŠKO NIZKO ZAHTEVNE PANOGE 1% Na področju visoko zahtevnih tehnoloških panog je design pomembno orodje za preoblikovanje raziskovalno-razvojnih projektov v sodobne in uporabniku prilagojene izdelke in storitve. DESIGN < R&R 10 % VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ (% od prodaje) VIR: DTI ECONOMICS PAPER NO. 15; CREATIVITY, DESIGN AND BUSINESS PERFORMANCE, BRUCE TETHER, DTI THINK PIECE (2005) “THE ROLE OF DESIGN IN BUSINESS PERFORMANCE” CRIC, UNIVERSITY OF MANCHASTER. VKLJUČEVANJE DESIGN PODROČIJ V POSLOVNE PROCESE PODJETJA Raziskave kažejo, da podjetja od položaja sledilcev in improvizatorjev z različnimi pristopi, a po primerljivi poti, napredujejo med razvojno bolj uspešna. Ključno vlogo predstavlja vključenost design področij. Preglednica kaže ključne stopnje evolucije v načinu obvladovanja design področij in s tem povezane spremembe kulture podjetja. V lanskoletni številki strokovne revije DMI: review (24.2., Summer 2013) je objavljen članek o raziskavi procesa vključevanja oblikovalskih projektov v poslovne procese avstralskih podjetij. Zaradi izoliranosti avstralskega gospodarskega okolja in relativno nizke fluktuacije managementa je primerjava s stanjem v slovenskih podjetjih povsem na mestu. Graf, ki prikazuje pomembne evolucijske stopnje pri vključevanju design thinkinga v poslovne procese podjetij, smo uporabili in ga nadgradili z ukrepi, potrebnimi za hitrejše in manj tvegano vključevanje design področij v podjetja. Posamezniki ne poznajo/ne cenijo DT Posamezniki/podjetniki dojemajo DT kot visoko tvegano kreativno opravilo NEGATIVEN ODNOS DO OBLIKOVANJA Slabe izkušnje. Managerji / poslovodsvo dojemajo DT kot manj vredno/izvedljivo. OBMOČJE NEGATIVNE IZKUŠNJE VIR: LEANNE SOBEL & LARS GROEGER, THE FUTURE OF DESIGN THINKING IN AUSTRALIA (DMI REVIEW, SUMMER 2013) 1. ZAVEDANJE O POMENU DESIGNA V PODJETJU Promocija primerov dobrih praks vključenosti designa v uspešnih podjetjih predstavlja glavni motiv za spremembo negativnih stališč do vključevanja designa v poslovne procese lastnega podjetja. Razumevanje vloge designa za večjo diferenciacijo izdelkov in storitev in posledično večjo prepoznavnost podjetja na trgu spodbuja management k pozitivnim stališčem do prvega vključevanja designa v projekte podjetja. Ukrepi za izboljšanje zavedanja o vlogi designa: • Promocija razvoja visoko diferenciranih produktov za končne kupce, ustvarjanje dodane vrednosti na vseh področjih - od razvoja do prodaje izdelkov in storitev in razvoj lastnih trgov (brez ali s čim manj posredniki); • S sektorskimi analizami ciljno usmerjanje in prilagajanje promocije design področij specifičnim panogam gospodarstva; • V ključevanje programov usposabljanj s področja design managementa za vodstvene profile v podjetjih v sheme pomoči podjetjem / panogam v prestrukturiranju; • Vzpostavitev ambasadorjev designa (vodstveni management izkušenih podjetij) in njihova povezava s ciljnimi podjetji v prestrukturiranju; • Sistemska podpora promocije rezultatov različnih design projektov. 2. VKLJUČENOST I. (PRIDOBIVANJE PRVIH IZKUŠENJ) Pri vključevanju prvih design projektov v poslovne procese podjetij je pomembna jasna in potrebam podjetij prilagojena informacija o ponudnikih design storitev in standardih vrednotenja oblikovalskega dela (ceniki). Javno objavljeni strokovni standardi sodelovanja med podjetjem in oblikovalcem (delitev odgovornosti v projektu, standardi kakovosti oblikovalskega dela, način odkupa avtorskih pravic) so informacije, ki podjetju olajšajo prve korake. Podjetje mora biti pri prvi izkušnji podprto z vsemi informacijami za ustrezen izbor oblikovalca ali izvedbo razpisa. Te informacije morajo biti javno dostopne na enem mestu in podprte s svetovanjem. Za uspešno sodelovanje na drugi strani je treba ponuditi usposabljanja za oblikovalce in izboljšati njihovo razumevanje poslovnih procesov in potreb podjetij. Boljše povezovanje z industrijo lahko zagotovijo dodatni programi izobraževanj s področja design managementa za oblikovalce. Ukrepi za pomoč pri prvih vključitvah design projektov v podjetje: • Izvedba enotnega spletnega portala - predstavitev ponudbe oblikovalskega trga s podatki, prilagojenimi potrebam (prvih) naročnikov; • Vzpostavitev podpornega okolja svetovalcev (ambasadorjev) za pomoč pri izvedbi prvih projektov; • Subvencioniranje prvih vključitev design projektov v podjetja; • Program izobraževanja oblikovalcev za uspešnejše povezovanje s podjetji. OVIRA Se pričnejo zavedati DT - postanejo radovedni Razumejo ključne koncepte - iščejo sodelovanje NEVTRALEN ODNOS Sodelova in usposo misleci Prva izkušnja (ali propadla izkušnja) z oblikovalskim razmišljanjem lahko narekuje ali bo le-ta sprejet ali izvajan ponovno POSAMEZNIK PREVZAME ODGOVORNOST Sodelova design m Vodi k slabim rezultatom in s tem vplivajo na poslovno zaupanje v uveljavljanju DT v prihodnosti. DESIGN PRANJE DT se izvaja s ki nimajo izku 2. VKLJUČENOST II. (SISTEMSKA VKLJUČENOST) Pozitivni rezultati prvih projektov spodbudijo podjetje k procesnem vključevanju design področij v poslovne procese. Sistemska vključenost designa v projekte podjejta predstavlja spremembo - nadgradnjo ustaljenih procesov. Za učinkovito procesno vključitev podjetje postopno vzpostavlja pogoje na strateških, taktičnih in operativnih nivojih. Izkušnje kažejo, da je ob pozitivni naravnanosti vodstva potrebno področje vključiti v strateške dokumente podjetja, zagotoviti ustrezno horizontalna povezanost poslovnih procesov ter prilagoditi kriterije in odgovornosti projektnega managementa. Podjetje zato išče nove in usposablja obstoječe zaposlene na različnih področjih, od splošnih do specifičnih znanj za upravljanje s procesi designa (design managementa). Podjetje postopoma oblikuje lasten know-how in ga glede na izkušnje sistemsko nadgrajuje. Ukrepi za procesno vključenost design področij v podjetje: • Spodbuditi izmenjavo dobrih praks izkušenih podjetji s procesno vključenostjo design področij in razvito funkcijo design managementa z manj izkušenimi podjetji; • Povezovanje z viri znanj z globalnega trga in prenos v nacionalno gospodarsko okolje; prevodi ključnih člankov, knjig in metodologij, organizacija konferenc, vključevanje sodobnih znanj v izobraževalnja zaposlenih; • S odelovanje pri vključevanju designa v strategije za povečanje konkurenčnosti; • Davčne olajšave za oblikovalske razvojne projekte. anje z izkušenimi obljenimi design anje z neizkušenimi misleci. s podjetji/posamezniki, ušenj. 3. ZAGOTAVLJANJE VIROV Večja vključenost design področij v podjetju zahteva zagotavljanje novih ali prerazporejanje obstoječih finančnih virov. Podjetje vlaganje v design postopno obravnava kot samostojno finančno postavko in razvija lastna merila uspešnosti in donosnosti naložb. Ob tem se sooča z vprašanji zaščite avtorske / intelektualne lastnine in prilagajanja poslovnih modelov trženja diferenciranih izdelkov in storitev. Povečanje investicij in hkrati večja diferenciacija izdelkov podjetje usmerjata k iskanju novih trgov in ustvarjanju večje dodane vrednosti (repozicioniranje v kakovostnejše segmente) k učinkovitejši komunikaciji ter večanju prepoznavnosti lastne blagovne znamke. Ukrepi za zagotavljanje virov: • Skupni nastopi in promocija podjetij z visoko kvalitetnimi izdelki (gospodarska diplomacija) na mednarodnih trgih, (primer razstave Silent Revolutions); • Spodbujanje investicij v design (subvencije, davčne olajšave, znižanje davčnih stopenj avtorskega dela ...); • V ključevanje podjetij v mrežo strokovnih združenj s področja design managementa (Design Managament Institute, Design Managament Europe, Service Design Network …), prenos metod vrednotenja in upravljanja s področji oblikovanja v podjetjih (ROI); Izgrajevanje izkušnje in ustvarjanje uspešnih rezultatov Izmenjava izkušenj in poučevanje managerjev Ustvarjanje notranjih DT zmogljivosti/skupin managerjev Organizacijsko učenje razvoj notranjih strateških zmogljivosti DT. SISTEMSKA VKLJUČENOST OBLIKOVANJA V PODJETJU Pridobitev praktičnih izkušenj in delovnega znanja. Ust ape 4. RAZVOJ DM IN D ZNANJ Drastične spremembe globalnega trga v zadnjem desetletju generirajo nove razvojne modele, metodologije in strategije, ki jih podjetje zaradi vključenosti design področij prepoznava kot priložnosti za zadovoljevanje novih potreb uporabnikov (UX) na vse bolj dinamičnih in nasičenih trgih. Design thinking, lean (vitki) razvojni model, revolucija storitvenega oblikovanja za uspešnejšo integracijo izdelkov in storitev, metodologije za povečanje kreativnosti in vključenosti designa v konceptualne faze razvoja projektov (design research), izrabe novih tehnologij (internet of things) ... predstavljajo nove dejavnike konkurenčnosti podjetja. Podjetje s sistemsko vključenostjo design področij in inovativno projektno kulturo postopno izboljšuje svojo konkurenčnost in uspešnost, hkrati opušča mentaliteto sledilcev in postopno izstopa iz konkurence. Ukrepi za prenos specifičnih znanj na strani ponudbe in povpraševanja: • Promocija design managementa kot samostojnega področja v vodstveni strukturi upravljanja podjetij. Prepoznavanje vloge design managementa v nadzornih svetih, razvojno raziskovalnih inštitucijah in drugih podpornih in povezanih okoljih podjetij; • Hitrejši prenos sodobnih praks in z njimi povezanih metodologij (design thinking, ...) v izobraževalne programe univerz, poslovnih šol in podjetij; • Spodbujanje večje nternacionalizacije managementa; • Sofinanciranje prenosa specifičnih področij znanj za podjetja (Coaching 1:1) • Programi ciljnega štipendiranja. 5. OBVLADOVANJE / NADGRADNJA PROCESOV Strateško obvladovanje kreativnih procesov in pozitivne izkušnje preteklih projektov omogočijo spremembe celotne kulture podjetja. Diferenciacija izdelkov in storitev in postopno naraščanje prepoznavnosti kakovosti podjetja oziroma znamke na trgu podjetju omogočata prevzem vodilnega položaja v segmentu kupcev, kar predstavlja osnovo za ustvarjanje večje dodane vrednosti. Ta omogoča še ambicioznejši razvoj in krepitev položaja na trgu. Podjetje pridobljeni položaj ohranja s premišljenim in strateškim vlaganjem v razvoj novih, še izboljšanih konceptov. Pri tem se podjetje krepi tudi z zunanjimi viri znanj in kadrov, povezuje se z raziskovalnorazvojnimi inštitucijami in krepi svoj vpliv v vseh pomembnih segmentih svoje konkurenčnosti. Podjetje raziskovalno-razvojne projekte preoblikuje v sodobne, uporabnikom prilagojene konkurenčne izdelke in storitve. Design zato predstavlja osnovo za boljše povezovanje podjetja in omogoča prehod v tehnološko zahtevnejše panoge ali / in izdelke. Podjetje vzpostavi lastno strategijo spremljanja tržnih trendov, uporablja foresight analize in je sposobno ustvarjati nove potrebe kupcev, kar omogoča razvoj produktov, ki so prvovrstni na svetovnem trgu, kreirajo lastne tržne mreže in vzpostavljajo dolgoročne konkurenčne prednosti podjetja. Podjetje postopno odstopa od sledilcev in se pozicionira kot vodilni na trgu. Ukrepi za spodbujanje podjetij pri doseganju najvišje ravni konkurenčnosti: • Izvedba nacionalnega programa (design policy) za uveljavljanje področij design managementa in designa; prehod v model kreativne ekonomije; • Uveljavljanje modela celostne razvojne strategije; npr. uveljavljanje designa kot pomembnega člena med R&R institucijami in gospodarstvom; • Ugotavljanje področij šibkosti v panogah z raziskavami in razvoj programov in ukrepov za povečanje konkurenčnosti posameznih proizvodnih in storitvenih panog gospodarstva (ustanovitev nacionalnega design centra). OBLIKOVALSKO VODENA ORGANIZACIJA tvarjanje zdravega etita za DT v podjetjih Izgradnja skupnega učnega okolja in izgradnja sposobnosti DT ter pridobivanje strokovnih znanj. Podjetja postanejo oblikovalsko vodena. Legenda: DM = design management DT = design thinking (oblikovalsko razmišljanje) D = design Definicija DM DM je uporavljanje s področji oblikovanja z namenom povečevanja konkurenčnosti in vrednosti podjetja. Design ali oblikovanje? Design management v slovenščino prevajamo kot upravljanje z oblikovanjem. Vendar tudi ta izraz ni popolnoma ustrezen – pomen angleške besede design vključuje proces načrtovanja, medtem ko ima slovenska beseda oblikovanje predvsem prizvok dajanja (končne) oblike. Zato tako v besedilih uporabljamo angleška izraza design in design management. KCDM Kompetenčni center za design management Kamniška 49, Ljubljana T +386 1 239 64 70 F +386 1 239 64 88 E [email protected] www.design-management.si f: /KCDMslovenia Projektna pisarna: vodja projekta: Miha Klinar, Gigodesign vodja administracije: Tina Mahne, NEC, Cerknica koordinatorica izobraževanj: Tadeja Jan, Klin strokovna svetovalka: Mojca Mihailovič, Ad Hoc KCDM v številkah: • 19 vključenih podjetij • 460 zaposlenih, vključenih v usposabljanja • 2 mednarodni konferenci o design managementu Prijatelji in podporniki projekta: British Council Gospodarska zbornica Slovenije Zavod BIG Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske Veleposlaništvo Kraljevine Danske RRA LUR in RCKE ITA Italian Trade Agency AmCham Danica Purg, IEDC Inštitut za ekonomske raziskave Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Metka Hrovat, Brand Trust Sara Božanič, Inštitut za transmedijske umetnosti Zvonko Belič Matevž Čelik, MAO Anja Svetina Nabergoj Vasja Urh Saša Kerkoš PREGLED BESEDIL: IGOR MEDJUGORAC, RDEČI OBLAK OBLIKOVANJE: TJAŠA NASTRAN TISK: VOGMAR NAKLADA: 1200 IZVODOV »Dobro oblikovanje, ki je slabo upravljano, je slabo oblikovanje.« Robert Ilovar, kreativni direktor, IlovarStritar KOMPETENČNI CENTER ZA DESIGN MANAGEMENT - KCDM Vir znanj za učinkovito upravljanje razvoja izdelkov, storitev, komunikacij in nepremičninske infrastrukture podjetja. Kompetenčni center za design management je bil ustanovljen februarja 2013 in združuje 19 podjetij. Kot edina institucija s področja design managementa v Sloveniji je prevzel iniciativo za sistematično uveljavljanje designa in design managementa v slovenskem gospodarstvu. Z iniciativo povezujemo ključne dejavnike in organizacije, ki delujejo na področju netehnoloških (kreativnih) industrij v celostno platformo, ki uveljavlja sodobne principe poslovanja. Partnerji KCDM prepoznavamo potrebo po razširjeni razvojni strategiji, ki vključuje omenjena področja in ki, ob obvladovanju tehnoloških inovacij, ustvarja pogoje za razvoj netehnoloških inovacij, katerih najpomembnejši vir predstavlja obvladovanje projektov ne le industrijskega temveč tudi drugih področij oblikovanja: storitev, komunikacij in prostora. Kot stičišče tehnoloških in tržnih dejavnikov imata design in design management neposreden vpliv na dolgoročno stabilnost, konkurenčnost in uspešnost. Poslanstvo KCDM povezuje ambiciozna podjetja z viri znanj o design managementu. KCDM svoje delovanje usmerja v: • spremljanje, zbiranje in posredovanje znanj ter dobrih praks s področij design managementa, • usposabljanja po izdelanem kompetenčnem modelu, • sodelovanje pri uveljavljanju, razvoju in izvajanju strategij s področij design managementa. KOMPETENČNI CENTER ZA DESIGN MANAGEMENT JE BIL USTANOVLJEN V OKVIRU OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007 DO 2013, 1. RAZVOJNE PRIORITETE »SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN PRILAGODLJIVOSTI«, 1.2. PREDNOSTNE USMERITVE »USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA KONKURENČNOST IN ZAPOSLJIVOST«. PROJEKT KOMPETENČNEGA CENTRA ZA DESIGN MANAGEMENT V OBDOBJU OD 1. 2. 2013 DO 31. 7. 2015 DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA, IN SICER IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA. 1 2 STUDIO MODERNA IN STUDIO MODERNA STORITVE PREDSEDNIK DRUŽBE IN IZVRŠNI DIREKTOR Sandi Češko »Še nikoli doslej niso spremembe potekale povsod hkrati in še nikoli lokalna sprememba ni imela tako hitrega globalnega učinka. Zato je »design thinking« tako pomemben – vse moramo premisliti na novo, ustvariti ne samo nove proizvode in oblike, ampak tudi nove poslovne povezave, nove koncepte organizacije in distribucije. Skratka, vse je podvrženo spremembi in vse kliče po re-designu.« LEŽIŠČE DORMEO® AIR LUX (TEHNOLOGIJA OCTASPRING®) Skupina Studio Moderna s svojimi izdelki in storitvami dosega tržišče 316 milijonov končnih kupcev in tako sodi med vodilna podjetja za direktni marketing in prodajo v srednji in vzhodni Evropi. Vertikalna in integrirana infrastruktura je podjetju omogočila izoblikovanje edinstvenega sistema razvoja kakovostnih odnosov s kupci preko številnih sinergijsko povezanih tržnih in prodajnih poti, od televizijske prodaje, telemarketinga, lastnih spletnih trgovin, direktne pošte in katalogov, do mreže lastnih trgovin ter sodelovanja z vodilnimi trgovskimi verigami. V podjetju posebno pozornost posvečamo kupcem, ki jim ne želimo ponuditi le kvalitetnega, uporabnega in tehnološko dovršenega izdelka, temveč predvsem zagotoviti najboljšo možno uporabniško izkušnjo, da se bodo z veseljem in zadovoljstvom vračali. RIMARKET Glavni dejavnosti podjetja Rimarket sta izdelovanje in prodaja lesenih izdelkov. Do sedaj najbolj prepoznaven izdelek podjetja je leseni otroški stolček Froc, ki je s svojo prilagodljivo in premišljeno funkcionalnostjo prepričal mnoge starše ter domače in tuje strokovne žirije po vsem svetu. Projekt razvoja stola Froc je plod tesnega sodelovanja z oblikovalskim studiem. Skozi ta projekt je podjetje spoznalo, da je v lesni industriji integracija oblikovanja v procese nastanka izdelka ključna. Oblikovanje namreč za podjetje predstavlja najpomembnejši element razlikovanja od konkurence in s tem pogoj za postavljanje lastne cene svojim izdelkom. DIREKTOR Matej Košir »Zaradi dobre izkušnje z oblikovanjem smo se odločili tudi za članstvo v KCDM. To nam pomaga pri boljšem, bolj celovitem razumevanju in prepoznavanju potencialov oblikovanja ter nas opremlja z znanji za njegovo vključevanje v naše projekte in izdelke.« ZLOŽLJIVO KOLO BIGFISH LESENI STOLČEK FROC ZA OTROKE OD 6 MESECEV DO 10 LET www.studio-moderna.com www.froc.si ADRIA MOBIL 6% tržni delež v segmentu karavaninga IZVRŠNI DIREKTOR PRODAJE IN TRŽENJA Matjaž Grm »Design management je močno vpet v strategijo našega podjetja. Z njim smo dvignili prepoznavnost svojih izdelkov na zahtevnih in zrelih zahodnoevropskih trgih. Rezultati te diferenciacije se kažejo v dvigu tržnih deležev in veliko višji dodani vrednosti podjetja.« Adria Mobil že 50 let izdeluje in trži vozila za aktivno preživljanje prostega časa. V okviru skupine je zaposlenih več kot 1.200 ljudi na treh lokacijah, izdelki blagovne znamke Adria pa so prisotni v skupno več kot 25 državah v Evropi, Aziji in Avstraliji. Blagovna znamka Adria je ena od treh vodilnih blagovnih znamk v segmentu karavaninga, saj ima s 6 % tržnim deležem močan tržni položaj na vseh osvojenih trgih. Uspeh podjetja in blagovne znamke zagotavljajo fleksibilnost pri prilagajanju potrebam kupcev na različnih trgih, močna trgovska mreža z več kot 400 trgovskimi mesti ter inovativnost produktnega designa, kar potrjujejo tudi številna priznanja, ki jih prejema blagovna znamka Adria doma in po svetu. ISSA DIREKTOR Andraž Mihelin »Design management smo konkretno uporabili pri razvoju novega modela Seascape 27, kar se nam je bogato obrestovalo z dobro prodajo in nagradami, kot na primer Oblikovanje leta v Sloveniji in nominacijo za Evropsko jadrnico leta.« Issa je mlado podjetje, katerega glavna značilnost je hitra rast tako prometa kot števila zaposlenih. Cilj podjetja je vpeljava nove, modernejše paradigme na svetovni trg visoko zmogljivih jadrnic in ustvarjanje sodobnejšega, zabavnejšega okolja za njihove lastnike. Podjetje trenutno izdeluje modela Seascape 18 in 27 ter načrtuje širitev v nove velikostne razrede. Zaradi narave znamke Seascape je implementacija metod design managementa v vse procese podjetja ključni element za doseganje ciljev. KCDM je podjetju omočil stik z novimi orodji iz področja design managementa in ga kvalitetno povezal z ostalimi partnerji iz kompetenčnega centra. Oblikovanje je pomemben del strategije podjetja tako pri razvoju izdelkov kot pri poslovanju. S pridružitvijo kompetenčnemu centru želi podjetje povečati zavedanje o pomembnosti oblikovanja na vseh ravneh podjetja ter uvesti oblikovalsko kulturo, obenem pa z ostalimi partnerji deliti izkušnje in dobre prakse. PROIZVODNJA POČITNIŠKIH PRIKOLIC V NOVEM MESTU JADRNICA SEASCAPE 27, NOMINACIJA ZA EVROPSKO BARKO LETA 2013 www.adria-mobil.com www.thinkseascape.com INTRA LIGHTING IF, Red Dot in Good Design Award za svetilo Pipes PREDSEDNIK DRUŽBE Marino Furlan »Design že vse od začetka vključujemo kot zelo pomemben del vsega, kar počnemo. Design management je orodje, s katerim usklajujemo razvoj izdelkov, storitev in komunikacije podjetja, kar je pogoj za gradnjo prepoznavnosti blagovne znamke.« Intra lighting je ponudnik arhitekturnih svetil in celovitih svetlobnih rešitev. Več kot 25 let izkušenj in globalna prisotnost podjetju omogočata zagotavljanje rešitev za različne arhitekturne koncepte in tipologije prostorov. S svetili, ki so prepoznavna po inovativnosti, dizajnu, učinkovitosti, kvaliteti in trajnostnemu pristopu, je Intra lighting postala pomemben igralec na svetovnem trgu razsvetljave. To potrjujejo najpomembnejša mednarodna priznanja za dizajn in številne reference po svetu. V podjetju design management vidijo kot priložnost za upravljanje in povezovanje področij, ki so ključna za uspešen razvoj podjetja. Od prepoznavnosti blagovne znamke, razvoja izdelkov in storitev, designa, vodenja procesov, ustvarjanja novih trendov, razumevanja uporabnikov in kreiranja edinstvenih uporabniških izkušenj. Partnerstvo v Kompetenčnem centru za design management Intri lighting omogoča izmenjavo dobrih praks med partnerji ter skupno ustvarjanje novih priložnosti. RDEČI OBLAK Rdeči oblak je specialist za pisna sporočila in ponuja celosten obseg storitev pisanja, uredništva in svetovanja. Podjetje že 14 let prevzema odgovornost za oblikovanje privlačnih in avtentičnih besedil za domače in tuje naročnike iz vrst podjetij, državne uprave in nevladnih organizacij. Ena osrednjih kompetenc podjetja je pisanje strateško pomembnih dokumentov. V slovenski poslovni praksi namreč pogosto prevzema odgovornost za zapisovanje kakovostnih strateških dokumentov – opredelitev blagovne znamke, navodil za oblikovanje, strateških načrtov, person in podobnih. Rdeči oblak v projektu Kompetenčnega centra za design management sodeluje z namenom deliti svoje izkušnje iz številnih projektov. Po drugi strani pa se Rdeči oblak želi tudi učiti od avtorjev slovenskih in tujih najboljših praks na tem področju. DIREKTOR Igor Medjugorac »Sodelovanje pri nastanku Kompetenčnega centra je za nas izjemna izkušnja. Omogočila nam je neposredno primerjavo znanj in pristopov Rdečega oblaka s tistimi v ozadju design management praks najbolj ambicioznih LOREM IPSUM slovenskih in tujih podjetij.« DOLOR SIT AMET SVETILO PIPES www.intra-lighting.com www.rdecioblak.si SIP 80 % prometa dosegajo z izvozom DIREKTOR RAZISKAV IN RAZVOJA Sebastjan Bogataj »Design management je za naše podjetje bistven, saj nam omogoča sistemsko vgradnjo področja designa v vse veje procesov in izgradnjo trdnih temeljev za doseganje naše vizije v prihodnosti.« SIP je podjetje s 60-letno tradicijo razvoja in proizvodnje kmetijske mehanizacije za košnjo, obračanje, zgrabljanje in spravilo travinj. Poleg travne linije izdeluje še stroje za obiranje in siliranje koruze ter trosilnike hlevskega gnoja. Z 80 % izvoza v 55 držav po vsem svetu podjetje sodi med vodilne evropske proizvajalce s širokim spektrom izdelkov, izdelanih po meri uporabnikov. Vizija podjetja je postati vodilni evropski proizvajalec robustne senene mehanizacije, namenjene profesionalnim izvajalcem, torej najzahtevnejšim uporabnikom. Za doseganje tega cilja morajo biti izdelki najboljši na trgu, kar lahko podjetje doseže le s sistemskim pristopom. S tem namenom kot ključno orodje uvaja design management. KUBUS INTERIER DIREKTOR Arne Vehovar »Design management upravlja tudi prostorsko pojavnost podjetja, ki je pomemben segment celostne podobe, ter skrbi za dobro delovno okolje, ki pomembno vpliva na ustvarjalnost in medsebojne odnose.« Podjetje se ukvarja s prodajo pohištva, oblikovanjem in arhitekturo. Od leta 1996 je na slovenskem trgu sinonim za dobro oblikovanje, kakovost in prvovrstne storitve. Z raznovrstnimi znanji in dejavnostmi strankam nudijo celostne prostorske in oblikovalske storitve in svetujejo pri razvoju prostorskih standardov podjetij. S kupci in naročniki vzpostavljajo oseben odnos ter hkrati širijo kulturo oblikovanja z razstavami in dogodki. Zadnji projekt podjetja je lastna blagovna znamke svetil iz furnirja, sodelovanje v KCDM pa prinaša nova znanja, ki jih bodo pri tem potrebovali. Prvi korak v to smer je priključitev KCDM. S tem je podjetje doseglo prvi preboj k sistemski ureditvi področja designa ter dobilo dostop do sodobnih pristopov, izobraževanj in sistemskih rešitev vodilnih na tem področju. S povezovanjem in komunikacijo z drugimi partnerskimi podjetji SIP pridobiva tudi vpogled v njihove uveljavljene in delujoče pristope. ČELNA DISKASTA KOSILNICA SVETILO IZ FURNIRJA www.sip.si www.kubus-interier.si DIREKTOR Uroš Petrič »Le nenehno izobraževanje in sledenje novostim na vseh področjih omogočata razvoj in napredek podjetja in zaposlenih.« PETRIČ NEC, CERKNICA Red Dot 2010 za mestno pohištvo Sitty NEC, Cerknica je neprofitni zasebni zavod, ustanovljen leta 1995. Deluje kot kompetenčni center za podjetništvo, izobraževanje, trajnostni razvoj in razvoj podeželja. Podjetje Petrič je že več kot 20 let prepoznaven dobavitelj cestne opreme. Njihove jeklene varnostne, protihrupne ter protivetrne ograje in prometni znaki zaznamujejo številne poti v Sloveniji, mnoge pa tudi na Hrvaškem. Bogate izkušnje z obdelavo kovin v zadnjem času povezujejo z industrijskim oblikovanjem in tako svoj asortiment širijo tudi na druge izdelke. Med novimi produkti prednjačijo gabioni (košare, napolnjene s kamenjem) ter funkcionalna in estetsko dovršena urbana oprema. Med slednjimi izstopa preklopni sedež Sitty, ki je leta 2010 prejel nagrado Red Dot. Najnovejši razvojni projekt podjetja so lastni kotli za centralno kurjavo in z odličnim izkoristkom ekološko neoporečnega goriva. Podjetje prihodnost svoje panoge vidi v povezovanju tehnološkega znanja in dobrih proizvodnih praks z vrhunskim oblikovanjem. V tem smislu podjetje sodelovanje v KCDM prepoznava kot priložnost za pridobivanje izkušenj in znanj s področja razvoja in trženja v tujini, še posebej na zahtevnih zahodnih trgih. Center je specializiran za celovite rešitve na področju pridobivanja slovenskih in evropskih nepovratnih sredstev, vse od faze iskanja ustreznega javnega razpisa, priprave projektne dokumentacije in vodenja projektne pisarne. NEC, Cerknica je nosilec certifikata za projektno vodenje (IPMA). NEC, Cerknica razume design management kot ključ za doseganje izjemnega preboja pri tehnoloških in netehnoloških inovacijah, kar s pridom uporablja pri svojem vsakdanjem delu, to znanje pa želi posredovati tudi svojim naročnikom. NEC, Cerknica v projektu Kompetenčni center za design management sodeluje kot vodja projektne pisarne. VODJA PROJEKTNE PISARNE Tina Mahne ''Design management podjetjem omogoča, da z malimi spremembami v poslovnih procesih, mišljenju in delovanju vseh zaposlenih dosežejo velike premike: diferenciacijo, višjo dodano vrednost in rast.'' ZAŠČITNA STENA WALLRUN www.petric.si www.nec-cerknica.si KONSTRUKCIJE SCHWARZMANN BOJA Boja Mitja Bobnar kot samostojni podjetnik že vrsto let, samostojno ali v sodelovanju z oblikovalci, uporablja design kot orodje za povečanje prepoznavnosti podjetij. Pridobljene izkušnje trenutno implementira tudi v razvoj lastne blagovne znamke izdelkov iz lesa. KOMERCIALNI DIREKTOR Jožef Schwarzmann »Design management razumemo kot proces in ne enkraten dogodek. Design management ni več cilj, postal je orodje za preoblikovanje vsega, kar v podjetju potrebuje spremembe. Iz te perspektive zdaj ocenjujemo naše izdelke, postopke in odnose ter jih pretvarjamo v svoje konkurenčne prednosti.« Podjetje Konstrukcije Schwarzmann se je razvilo iz družinskega podjetja za proizvodnjo rastlinjakov. S pričetkom proizvodnje konstrukcij za praktično vse gospodarske dejavnosti je podjetje najprej doživelo širitev, nato pa še izpeljalo notranjo organizacijo in spremenilo svojo zunanjo podobo. Glavni izdelki podjetja so danes industrijski šotori. Poleg Slovenije podjetje nastopa na zahtevnih trgih zahodne Evrope (Avstrija, Švica, Francija, Nemčija, Velika Britanija), del projektov pa podjetje realizira še na bolj oddaljenih trgih (Brazilija, Indonezija, Avstralija). Uporaba kakovostnih materialov, hitra oziroma natančna proizvodnja in montaža ter celovit pristop pri obravnavi kupcev so podjetju pomagali zavzeti vodilna mesta na vseh trgih, kjer intenzivno nastopa. Mitja Bobnar »Sodelovanje v kompetenčnem centru mi je pomembno zaznamovalo razvojni proces izdelkov, ki jih nameravam plasirati na trg in ga hkrati upočasnilo. Tehten premislek o tem, kdo smo, kaj smo in kaj bi želeli postati, je namreč ključen predpogoj za uspeh vsake nove tržne znamke.« Za sodelovanje pri KCDM je bilo odločilno prepričanje, da je krepitev blagovne znamke Schwarzmann ključna za uspešnost podjetja v prihodnosti. SKLADIŠČNA HALA ROČNA OBDELAVA LESA www.schwarzmann.si ILOVARSTRITAR KLIN DIREKTORICA Tadeja Trojar Jan »Spoznanja o design managementu vključujemo v naše delo, storitve in razvojne projekte in s tem razvijamo svojo konkurenčnost.« KREATIVNI DIREKTOR Robert Ilovar »Dobro oblikovanje, ki je slabo upravljano, je slabo oblikovanje.« Studio IlovarStritar je eden izmed najbolj prepoznavnih oblikovalskih studiev za načrtovanje identitetnih sistemov. Na podlagi bogatih izkušenj poskuša vedno razumeti resnične potrebe in cilje. Ker v studiu najustreznejšo rešitev oblikujejo skozi poglobljeno analizo in razumevanje širšega konteksta projekta, je vsak projekt narejen po meri. Ključni izziv studia ostaja ustvarjanje presežkov na področju oblikovanja. Prejeli so več mednarodnih in domačih nagrad s področja načrtovanja celostnih podob tržnih znamk, podjetij, dogodkov in celostnih komunikacijskih akcij. Uspeh naročnikov je zanje največja nagrada. Klin je svetovalno podjetje, ki se aktivno ukvarja z izobraževanjem in vodenjem delavnic na širokem področju poslovne psihologije, svetovanjem, coachingom, oceno potencialov zaposlenih, razvojem kompetenc ter z iskanjem in selekcijo kadrov. Podjetje s pomočjo predanosti, prilagodljivosti in znanja podjetja in posameznike navdušuje, spodbuja in motivira za uresničevanje svojega potenciala. Podjetje Klin znotraj Kompetenčnega centra za design management skrbi za razvoj mehkih veščin in kompetenc, samo pa s sodelovanjem v projektu pridobiva nova znanja in spoznava neizmerno širino področja design managementa. Za sodelovanje v KCDM so se odločili, ker so prepričani, da na uspešnost poslovanja ne vplivajo samo kakovostne oblikovalske rešitve, ampak predvsem učinkovito upravljanje z njimi. S tem nameravajo v studiu poglobiti in razširiti svoja znanja o design managementu ter hkrati pomagati pri izgradnji infrastrukture znanj, ki bo njihovim naročnikom pomagala pri poslovni uspešnosti. DELA STUDIA ILOVARSTRITAR NAJBOLJŠE REZULTATE DOSEGAMO Z USPOSABLJANJEM V NEFORMALNEM OKOLJU ilovarstritar.com www.klin.si FOTO: PRIMOŽ KOROŠEC DIREKTOR Zmago Novak »Sodelovanje v projektu KCDM nam pomeni vključenost v kreativno okolje, informiranost in izobraževanje na tem področju, pa tudi kontakt z ostalimi partnerji – skupek sestavin, ki prinaša možnost razvoja novih, bolj inovativnih izdelkov.« SI.NATURA PRIMOŽ MAHNE Podjetje Si.natura lesene žaluzije izdeluje že od leta Primož Mahne svetuje podjetjem pri razvoju izdelkov, storitev in tržnih znamk podjetij, ki želijo na trgu ekonomije doživetij s svojo tržno znamko ponuditi celostno izkušnjo. Pri tem uporablja metode načrtovanja storitev (service design) in se dosledno osredotoča na uporabnika. 1966 Podjetje Si.natura vse od leta 1966 izdeluje žaluzije iz skrbno izbranega lesa bukve ali češnje. Njihovi izdelki se uporabljajo pri opremi notranjih prostorov, kot nadomestilo za zavese ali pregradne stene. Primož Mahne projekte pričenja z iskanjem vpogledov pri uporabnikih (design research), ki so podlaga za fazo prototipiranja, ponovnim testiranjem in implementacijo izbranih rešitev. Z razumevanjem naročnika na eni strani in zmožnostjo empatije z uporabniki na drugi nastajajo rešitve, ki so na trgu zaželene, obenem pa za podjetje poslovno učinkovite. Ob izdelavi žaluzij podjetje izdaja strokovno-informativno revijo za sodobne lesarje, Lesarski utrip. Revija posveča posebno pozornost leseni gradnji in uporabi lesa v vsakdanjem življenju. Primož Mahne »Pri načrtovanju tržne znamke ni dovolj oblikovati logo, produkt in spletno stran, temveč je potrebno načrtovati celostno izkušnjo, ki jo bodo uporabniki imeli z znamko.« SENČILA IZ ČEŠNJEVEGA LESA www.sinatura.si GIGODESIGN MIRAN OGRIN Gigodesign je oblikovalska agencija, ustanovljena leta 2000. Danes z več kot 20 stalnimi sodelavci in številnimi mednarodno nagrajenimi projekti sodi med vodilna oblikovalska podjetja v regiji. Z interdisciplinarnim pristopom na različnih oblikovalskih področjih Gigodesign naročnikom prispeva rešitve pri razvoju novih izdelkov in storitev, sistemskih rešitev komunikacij, prepoznavnosti in pojavnosti podjetij ter tržni uspešnosti njihovih blagovnih znamk. PARTNER Miha Klinar »Design management je ključno orodje za ustvarjanje poslovnega okolja, sposobnega razvoja visoko diferenciranih in edinstvenih izdelkov, storitev in znamk. Ti na nasičenih in hitro spreminjajočih se trgih predstavljajo edino možnost za ustvarjanje visoke dodane vrednosti podjetja.« Dolgoletne izkušnje pri vodenju oblikovalskih projektov, sodelovanju in poznavanju razvojnih in drugih poslovnih procesov različnih uspešnih podjetij so Gigodesign spodbudile k prepoznavanju design managementa kot enega ključnih področij konkurenčnosti podjetij. Gigodesign je prijavitelj in vodilni partner projekta Kompetenčni center za design management. Miran Ogrin že dvajset let deluje kot grafični oblikovalec, ki želi v odnosih z naročnikom vedno znova preseči zgolj izvedbo naročene celostne podobe, spletnega mesta ali promocijskega gradiva itd. Naročniku želi ponuditi kakovostno, celovito rešitev in ob osnovni vlogi oblikovalca delovati tudi kot svetovalec, koordinator projekta in analitik. Sodelovanje v partnerstvu KCDM vidi kot dragoceno izkušnjo, ki ponuja vpoglede, znanja in orodja, s pomočjo katerih je mogoče oblikovalski proces celovito razumeti tudi s perspektive podjetja. S partnerstvom v projektu KCDM podjetje pridobiva dostop do sodobnih znanj in metodologij za učinkovito integracijo oblikovalskih projektov v poslovne procese in strategije razvoja podjetij. Miran Ogrin »Znanja s področja upravljanja z oblikovanjem so po mojem mnenju ključna za vsakega oblikovalca, ki želi biti za svoje naročnike zanesljiv in dolgoročen partner, ne le izvajalec.« OBLIKOVALSKA AGENCIJA GIGODESIGN www.gigodesign.com