Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90 E-pošta: [email protected] www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 16.1. 2013 Poročilo o strokovni ekskurziji v Avstrijo V decembru 2012 smo se udeležili predavanj, ki jih je pripravil Andrej Golob (urednik revije Kmetovalec) na katerih so bile predstavljene novosti pri gradnjah hlevov. Največ je bilo govora o kompostnih hlevih, ki se zadnje čase pojavljajo tudi pri nas. Zdaj se načrtuje hlev za krave molznice na ta sistem, medtem ko eden manjši hlev funkcionira že nekaj let v Beli krajini. Prvotno je bil narejen za krave molznice, zdaj pa so v njem krave dojilje. 11. januarja letos smo se odšli na strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Udeleženci so bili predvsem člani Govedorejskega društva Mirna Peč. Ekskurzija je bila v sklopu izobraževanja ukrepa 111 in je bila za udeležence zastonj. V Avstriji smo si ogledali 3 kmetije, ki se ukvarjajo z prirejo mleka. Najprej smo obiskali kmetijo Stefana Mayer pri Bad St. Leonhardu (pobočje Golice), ki redi okoli 60 krav. Krave pase od marca do decembra. Zaradi paše krav na precej strmem terenu teži kmet za manjšim okvirjem molznic. Zato je črnobele krave, začel križati z pasmo jersey. Krava pasme jersey s teličkom v zelo enostavnem hlevu. Ta mlečna pasma je manjšega okvirja saj krave tehtajo le 350 do 420 kg. Odlika teh krav je vsebnost mlečne tolšče in beljakovin v mleku, ki znaša preko 6% mlečne tolšče in nad 4 % beljakovin. Povprečje črede je okoli 6000 l mleka na kravo. Gre za zelo ekstenzivno prirejo, kjer se celotna čreda čez poletje pase pozimi je v hlevu in jo krmijo enkrat na teden. Preprosto zložijo bale travne silaže in sena na krmilno mizo ob krmilni pregradi. Krave so v tem času presušene zato je možna taka poenostavitev pri krmljenju. Imajo sezonski pripust in krave telijo ob koncu zime, tako da čimbolj izkoristijo zeleno krmo. V zimskem času vse krave molze robot v poletnem času pa uporabljajo tudi preprosto leseno molzišče. Enostavno leseno molzišče, ki ga pozimi ne uporabljajo, ker je večina krav pozimi presušenih. Posebnost te kmetije so vsekakor hlevi. To so preproste le malo nagnjene strehe postavljene na lesene stebre. V ta stavbišča so vložili zelo malo denarja. Hlevi so leseni, zgrajeni iz okroglic. To je le pokrita površina z obojem proti vetru ali pa pokrita površina odprta na vse strani. Eden od hlevov je tudi kompostni hlev. (Več o tej kmetiji si lahko preberete v Kmetovalcu št.1/2013 od avtorja Andreja Goloba) Drugi ogled je bil na kmetiji Sennerli iz Sodingberga, ki ima od 40 do 50 krav. To je ekološka kmetija, ki se ukvarja s predelavo mleka le v poletnem času. V zimskem obdobju vse mleko prodajo v mlekarno, ker je takrat odkupna cena mleka višja. V poletnem obdobju vse krave pasejo na travnatih površinah, ki jih imamo okoli hleva. Ker je paša krav na strmih legah tudi ta kmetija strmi za manjšim okvirjem živali. Na kmetiji imajo nekaj krav, ki so trojni križanci med črnobelo, svetlolisasto in jersey pasmo. Od črnobele pasme uporabljajo novozelandske bike, ki so manjšega okvirja in prilagojeni na pašno rejo. Vse krave imajo rogove, ker je ugotovljeno, da preko rogov sprejema govedo kozmično energijo in zato mleko takih krav pri ljudeh ne povzroča alergij. Krave z rogovi potrebujejo nekaj več prostora, vendar so bolj mirne od krav, ki nimajo rogov. Imajo sezonski pripust mlečnost okoli 7500 kg mleka po kravi. Mlada živina je pozimi pod šotorom in poleti na paši. Poleti vse mleko predelajo v sire. Sirijo nepasterizirano mleko s sirilom (kulturo), ki jo vzgojijo doma. Posebnost njihovega sira je ta, da je vsak sir malo drugačen. Za stranke je to zanimivo, ker vedno lahko pokušajo sire z novim okusom. Na kmetiji smo si ogledali zorilnico sira in poskusili tri vrste sira, ki so se razlikovali po različni dobi zorenja. Delajo tri vrste sira, ki se razlikujejo po času zorenja (od 4 mesecev do 1 leta). Siri so podobni parmezanu in na trgu dosegajo ceno od 16 do 18 € za kilogram. Teleta vzrejajo v preprostem hlevu kot to prikazuje spodnja fotografija. Kmetija ima tudi sušilnico za seno in sicer za sušenje bal. Sušilnica je preprosta in zraka ne ogreva ampak ventilator potiska zrak po kanalu in suši naenkrat 10 bal. Sušenje sena traja 1 dan na tleh in 1 do 2 dni v balah na sušilnici. Na tretji kmetiji smo videli večji kompostni hlev za krave molznice. To je kmetija Marie in Manfreda Kopper v Stambachu. Kmetija ima okoli 50 krav in priredi okoli 10.000 l mleka po kravi. Kmetija ima 24 ha travnatih površin. Letno kupi okoli 10 ha koruzne silaže. Mleko prodajo po 30 centov. Tudi tu so teleta zunaj na svežem zraku, a v iglujih in pod streho. Kmetija ima namesto ležalnih boksov večji prostor, kjer živali lahko počivajo. Vsa površina je na debelo nastlana z žaganjem. To žaganje enkrat do dvakrat na dan prerahljajo s predsetvenikom. Kopomstni kup se segreva v notranjosti do 50 0C in uniči se večina mikrobov. Za kravo je potrebno od 6 do 8 m2 talnih površin in na leto od 15 do 20 m3 žaganja na kravo. Strošek žaganja je sorazmerno velik 1 € na dan na kravo), vendar naj bi se povrnil z bolj zdravimi živalmi, večjo mlečnostjo (krave veliko ležijo) in dolgoživostjo krav. Slama ni primerna, ker preveč hitro razpade. Lahko pa jo uporabimo do 50% vendar mora biti kratko zrezana. Za kompostni hlev uporabljajo tudi lesne sekance, ki morajo biti drobno zrezani. Nastali kompost odstranjujejo v času vsake 3 mesece ali na daljše obdobje ali pa le enkrat na leto. Za udobje živali je tak hlev zelo udoben, glede stroškov gradnje pa cenen. Kompostnih hlevov imajo veliko v Izraelu in ZDA. Tam velja pravilo, da so zelo primerni za manjše hleve do 100 krav molznic. V izraelu je seveda drugačna klima kot pri nas in zrak je tako suh, da ne potrebujejo nastilja. Pri kompostnem hlevu je bistvo rahljanje komposta, kjer živali ležijo. Z rahljanjem dovajamo kompostu zrak, da prihaja do procesov trohnenja, ki so predvsem oksidacijski procesi. Če ne bi bilo dovolj zraka (kisika), bi se odvijalo gnitje, ki so redukcijski procesi, pri katerih nastaja voda. Dodatno delo pri kompostnih hlevih je dnevno rahljanje, ki predstavlja okoli 10 minut (ali morda malo več) dela. Kompostne hleve priporočajo zato, ker so ceneni in enostavni za gradnjo. Nastilj je določen strošek, ki se povrne z manjšim stroškom za veterinarja in večjo mlečnostjo. Tak hlev je za krave zelo udoben in zato so krave bolj zdrave in imajo daljšo življenjsko dobo. Na ekskurziji smo do dobra spoznali kompostni hlev. Seznanili smo se z iskanjem enostavnih in cenenih rešitev pri gradnji hlevov. Vsekakor pa je zanimivo razmišljanje kmetov, ki svoje molznice pasejo in težijo k manjšim kravam in zniževanju stroškov pri prireji mleka na vsakem koraku. Zapisal; Stane Bevc