1. No category

1/2015
Miklavž prinesel
»kompostni« hlev
M
alo je kmetij, ki se v teh negotovih časih odločajo za izgradnjo
ali preureditev hleva. Med tiste,
ki so zbrali korajžo in postavili nov hlev,
zagotovo sodijo Kužnikovi s Podlisca pri
Dobrniču, ki so kmetovanju zvesti že
od nekdaj. Za Miklavževo so se v družbi
sosedov, prijateljev in poslovnih partnerjev razveselili sodobnega hleva, ki je
eden prvih pri nas s tehnologijo kompostiranja.
Hlev, ki bi bil v ponos vsakemu evropskemu
kmetu, se razteza na dobrih tisoč kvadratnih
metrih in je skupaj z opremo veljal dobrega pol milijona evrov, ki so jih Kužnikovi v
celoti zagotovili iz lastnih sredstev. V sklopu novega objekta, v katerem je prostora za
135 pitancev (trenutno je vhlevljenih 52),
so uredili še senik, dva silosa velikosti 1430
kubičnih metrov ter skladišča in pripadajoče prostore. Pod krmilno mizo so skrili še
vodnjak velikosti petsto kubičnih metrov,
ki bo služil samopreskrbi z vodo, uredili pa
so še veliko dvorišče, ki ga glede na povečan
obseg poslovanja še kako potrebujejo. Poleg
kmetijske dejavnosti se namreč ukvarjajo še
s podjetništvom.
Kot je povedal gospodar Viktor Kužnik,
danes kmetujejo na dvajsetih hektarjih obdelovalnih površin. Poleg žene Marjane pomagajo pri delu še sin Tomaž z družino in hčerka Anja. Viktor je kmetijo prevzel kmalu
po očetovi smrti, ko je imel triindvajset let.
Takrat so kmetovali na le dvanajstih hektarjih. Vsa leta so bili zvesti živinoreji, svojčas
so pridelovali tudi krompir, potem pa so se
v celoti preusmerili v prirejo mleka in rejo
pitancev. Prvi hlev so zgradili leta 1972 in
sicer za deset glav, enajst let kasneje je zrasel
nov objekt za 24 glav, vselej pa je bilo treba
še kaj dograditi in spet povečati. Leta 1983 se
je Viktor iz gozdnega sekača prelevil v podjetnika in s »tamčkom« 5500 začel prevažati
mleko za potrebe ljubljanskih mlekarn. V
poslu se mu je leto kasneje pridružila še žena
Marjana. Leta 1999 so dejavnost razširili s
specialnimi vozili za prevoz krmil in žit, leta
2008 pa je steklo še sodelovanje s podjetjem
Bartog, za katero razvažajo rezervne dele.
Gospodar Viktor je povedal: »Dolgo smo
se odločali kako urediti nov hlev in dvorišče, saj sta tako obseg dejavnosti v podjetju kot dejavnost same kmetije narekovala
večje urejeno dvorišče in nov večji hlev, saj
starega ne moreš kar prestaviti. Kljub seda-
nji gospodarski krizi, ostajamo optimisti in
verjamemo v kmečko zemljo, ki je preživljala že mnoge rodove kljub najtežjim preizkušnjam. Lahko rečem, da smo imeli srečo, da
smo kljub izjemno deževnemu letu, ko smo
ob vznožju hriba pogosto dobesedno premetavali blato, uspeli zamisli spraviti pod streho. Dobili smo objekt, na katerega smo res
ponosni. In ker letos z ženo Marjano (oba
imava kmečke korenine) praznujeva 30 let
skupnega življenja, je to najlepše darilo ob
najini obletnici.«
Viktor ob obujanju spominov pove, da je
pri štirih letih ostal brez mame. Skozi težko
in trdo kmečko življenje se je kalil in pridobival dragocene izkušnje, ki so mu kasneje
prišle prav tako na kmetiji kot v podjetju. Še
danes ne more pozabiti, kako so svojčas kosili seno povsod tam, kjer se košnja drugim ni
splačala. V času, ko sami še niso imeli dovolj
površin za pridelavo krme, so seno za živino
kosili na strmih pobočjih sedanjega smučišča Gače, ki je od Dobrniča oddaljen 35
kilometrov. »Ljudje smo ustvarjeni za delo.
Če je delo zmerno in ga opravljaš z veseljem,
potem je vse še enostavnejše. Delo v hlevu
mi pomeni veliko sprostitev. Delati znamo,
pridni smo, stroje imamo, če bo zdravje v
družini in v hlevu bomo nekako preživeli tudi te težke čase za slovenskega kmeta,»
razlaga gospodar Viktor.
Eden najsodobnejših hlevov pri nas
Zaenkrat so živali še na slamnatem globokem nastilju, kasneje pa bodo prešli na
tehnologijo kompostiranja. (foto Tom Mežan)
8
Nov hlev so glede na potrebe, želje in zamisli Kužnikovih ter v skladu z zadnjimi trendi na področju izgradnje tovrstnih objektov
zasnovali v podjetju Inženiring iz Sevnice.
Kot je na otvoritvi povedala Slavica Kranjec
Mirt, je kompostni hlev v osnovi enak hlevu
na globoki nastilj, le da je treba ležalno plast
večkrat rahljati, da z dotokom zraka utvarjamo pogoje podobne postopkom kompostiranja. Mirtova je poudarila: »V primerjavi s
hlevom na globoki nastilj, je ležišče ob enaki
porabi nastilja bolj suho, živali pa so čistejše.
Značilnost kompostnega hleva je, da namesto slame uporabljamo žagovino, ki jo nasujemo do višine pol metra. V hlevu z globokim nastiljem živalim dodajamo po potrebi
dodajamo slamo na dva do tri dni, v kom-
1/2015
Živali se v novem hlevu dobro počutijo. (foto Tom Mežan)
Trak so prerezali gospodar Viktor, žena
Marjana in hčerka Anja. (foto Tom
Mežan)
postnem hlevu pa dodajamo dvajset centimetrsko plast žagovine manj pogosto, na 10
do 35 dni. Dodatno nastiljanje je potrebno,
ko opazimo, da so živali umazane in se blato
oprijema dlake. Da na koncu pridemo do
komposta, je nujno dnevno strojno prekopavanje, mešanje žagovine in blata s površja
do globine 25 centimetrov, s čimer pospešujemo aerobno razgradnjo organske snovi. Za
učinkovit postopek kompostiranja v hlevu,
je potrebno zagotoviti še ustrezno vlago in
temperaturo. Glede na biološke procese se
temperatura v kompostu po treh ali štirih
dneh dvigne na 55 do 60 stopinj Celzija, kar
zadošča za uničenje večine patogenih bakterij in semen plevela. V teh hlevih se sprošča
veliko toplote, zato je nujno prezračevanje,
ponavadi pa so taki hlevi kar odprti ali imajo
namesto sten nad višino 1,2 m nameščene
protivetrne mreže.« Mirtova je še dodala: »Glede na izkušnje v drugih državah, je
kompostni hlev potrebno v celoti izprazniti
spomladi, ko kompost uporabimo za gnojenje ali kot hlevski gnoj. Posebnost kompostnega hleva je tudi v tem, da je potrebno načrtovati več prehodov v pregradi med
ležišči in krmiščem, kapna površina hleva
pa mora biti višja kot pri običajnih hlevih z
ležalnimi boksi, saj je le tako možno strojno
nastiljati, zračiti in čistiti ležalno površino.«
Notranjo hlevsko opremo je načrtovalo
in vgradilo podjetje Kancler sistem d.o.o..
Bogdan Kancler je v govoru opozoril, da
jim je bilo v posebno čast sodelovati s
Kužnikovimi. Čestital jim je za pogum ob
tako velikem projektu, s katerim so v okolje
vnesli novejši sistem reje s pomočjo kompostiranja, ki predstavlja za okolje manj
obremenitev in je bliže sonaravnemu kmetovanju. »Skupina TopRural ponuja celovite
rešitve od ideje do ključa. V hlevu Kužnik je
na desni strani evropski tip vzrejnih boksov
za mlado živino, brez omejevanja ob krmilni
mizi. Ograjen sistem je tudi dovolj rentabilen, brez krmnih zapor. Za varnost ljudi je
posebej pomemben način, ki omogoča enostaven prigon in izgon odrasle živine iz hleva
preko prigonilnega in izgonilnega hodnika.
Znano je, da prav ob izgonu živali pogosto
prihaja do nesreč. Za doseganje rejskega
rezultata je zelo pomembno, da preprečimo
pojavljanje bakterij na krmilni mizi, zato je
le-ta obložena s politonskimi elementi, ki
omogočajo čisto in na obremenitve odporno
površino. Hlev ima na levi strani kompleks
prostorejnega sistema s kompostnim delom,
na coni blatenja rešetkasta tla, krmna pregrada pa je živalim veliko bolj prijazna saj
omogoča, da se žival v primeru zdrsa varno
reši. V sistemu pregrad so povsod vgrajeni
teleskopski elementi. Deponija gnojevke je
pod hlevom v kanalih s slalom sistemom in
se meša s pomočjo potopnega mešala s čimer
dobimo homogenizirano in dozorelo maso
v kanalih,» je poudaril Bogdan Kancler.
V okviru Slogine prednovoletne turneje
so na dvorišču kmetije predstavili traktorje
John Deere, kmetijsko mehanizacijo Kuhn,
podjetje Kancler sistem pa je predstavilo
delovanje sodobnega gnetilnika žit, ki zrna
ne zdrobi pač pa ga le stisne, kar je zelo
pomembno za pripravo žit za prežvekovalce,
ki jih tako lažje zaužijejo. Predstavili so tudi
posebno slamoreznico, s katero slamo sesekajo na manjše delce in tako desetkrat povečajo vpojno lastnost slame.
Kmalu predstavitev robota
Kot je povedal predstavnik podjetja
Kancler sistem d.o.o., bodo v začetku prihajajočega leta pri Kužnikovih predstavili še
robotiziranega hlapca, ki pri nekaterih opravilih v hlevu lahko nadomesti gospodarja.
Izdelek je novost na tržišču, saj so ga šele
pred kratkim predstavili na mednarodnem
kmetijskem sejmu v Hannovru.
LB
Vsem bralkam in bralcem Kmetovalca voščimo vesele in blagoslovljene
božične praznike, novo leto pa naj bo polno zdravja, sreče in uspeha.
Bogdan Kancler s sodelavci
9