2/2015
Živinoreja
Prelom s tradicijo
Rušili stene za udobje krav
K
metija Kukenberger, družinska
kmetija iz okolice Trebnjega z
dolgoletno tradicijo reje molznic,
je v začetku leta 2015 stopila na novo
pot. Mladi prevzemnik Toni je po uspešno končanem študiju živinoreje vse sile
usmeril v prevzem kmetije. Skupaj s še
aktivnim očetom in pomočjo vse družine
so v nekaj letih dosegli velike premike.
Ker so imeli precej omejene možnosti
za širitev, so se pred nekaj leti odločili,
da bodo namesto večanja prireje to raje
oplemenitili in na ta način povečali prihodek kmetije. Začeli so z lastno predelavo
mleka in neposredno prodajo mlečnih
izdelkov. Krono pa je predstavljala preureditev in dogradnja sodobnega hleva
za krave, katerega so svečano odprli
sredi januarja. Zaradi omejenih razvojnih možnosti, saj je kmetija ujeta v vasi,
gradnja ni bila enostavna. Kljub temu jim
je uspelo živalim zagotoviti udoben hlev,
sebi pa prostor za učinkovito in gospodarno delo.
Malo zgodovine
Kmetija Kukenberger leži v vasi Gorenje
Ponikve, streljaj iz Trebnjega. S kmetije so
mleko v bližnje Trebnje prodajali že pred
drugo svetovno vojno. V resnejšo tržno pridelavo so se začeli usmerjati v sedemdesetih
letih. Postopoma so povečevali intenzivnost
kmetovanja in s tem se je večalo tudi število živali na kmetiji. Leta 1980 so postavili
nov, za tiste čase sodoben hlev, v katerem je
bilo prostora za osem krav molznic in osem
bikov pitancev. Postopoma so hlev popol-
Zorilnice sira jim niti ne uspe napolniti,
ker jim kupci izdelke jemljejo kar izpod
prstov.
22
noma preuredili samo za rejo krav molznic.
Tako je bilo na koncu v hlevu prostora za 15
krav molznic, plemenske telice za obnovo
črede pa so vzrejali v ločenih prostorih.
Mleko, ki je bilo vsa leta v najvišjem kakovostnem razredu, so prodajali KZ Trebnje.
Leta 2011 so se odločili, da bodo mleko oplemenitili skozi predelavo in izdelke ponudili
končnim kupcem.
Naslednji korak je bil preusmeritev v eko
pridelavo. V začetku leta 2013 so vstopili v kontrolo, sredi januarja 2015 pa
prejeli certifikat EKOLOŠKA KMETIJA
KUKENBERGER.
Danes obdelujejo približno 20 hektarov
kmetijskih površin, od katerih je večina
travnikov in pašnikov. Poleg tega imajo še 10
hektarov gozda, ki ga uporabljajo predvsem
za pripravo drv.
Na kmetiji danes živijo tri generacije sedmih ljudi: stara starša, starša, sestra in mladi
gospodar z ženo. Polno sta na kmetiji zaposlena mladi prevzemnik Toni, ki je kmetijo
prevzel neposredno od starega očeta, tudi
Antona, in mu je zelo hvaležen za zaupanje,
ter oče Anton. Izven kmetije sta zaposleni
mama Valentina in žena Nina, ki pa kljub
temu ogromno pomagata, zlasti pri pakiranju in distribuciji izdelkov. So složna družina
in pri delu na kmetiji vsak pomaga po svojih
močeh.
Predelava mleka
Z uvedbo predelave mleka na kmetiji se je
začelo popolnoma novo poglavje, saj je to
delo izredno natančno, zahtevno in delovno intenzivno. Posebej na začetku, ko se
učiš tehnologije, trženja, upravljanja z viri,
je marsikatera noč neprespana in tudi precej las posivi, preden prodreš v male skriv-
V skladu z ekološkimi načeli so živali
večji del leta na paši. V lanskem letu
so naredili tudi posebno prevozno
molzišče, ki omogoča molžo kar na
paši.
nosti velikih mojstrov. Ampak trud se je
obrestoval; da obvladajo umetnost predelave
mleka, dokazujejo številna priznanja, med
katerimi so tudi zlata priznanja za kakovost
na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij
na Ptuju. Še pomembnejše pa je, da kakovost njihovih izdelkov prepozna vedno več
kupcev. Najpomembnejše pa je, da ti kupci
postajajo stalne stranke. Tako se razmerje
med mlekom, predelanim doma, in oddanim v zadrugo hitro veča v korist lastne predelave.
Ponujajo sveže pašno mleko, v prihodnje
tudi seneno, maslo, jogurte, skuto, sirotko,
mlade in zorjene sire. Na spletu se predstavljajo na naslovu www.ekosirarna.si.
Nov hlev
Star hlev je bil klasičen v masivni gradnji, z
betonsko ploščo in skladiščem mrve z dosuševanjem na nadstropju, v pritličju pa stoji-
Za dopolnilno dejavnost predelave mleka je bilo potrebno najprej urediti ustrezne
prostore.
2/2015
Živinoreja
Stari hlev z izkopom za prizidek
Priprava slamnate blazine v ležalnih
boksih iz mešanice slame in apnenca.
Jama za gnojevko (slalom sistem) v
kletnem prostoru prizidka
šča za krave na privezu. Hlev je bil star tri
desetletja in kljub večkratnim preureditvam
in izboljšavam ni več omogočal ustreznega udobja kravam, niti produktivnega dela
rejcu. Kar nekaj let so iskali primerne rešitve
in si ogledovali hleve po domovini in tujini. Želeli so kravam zagotoviti maksimalno
udobje, sebi čimbolj olajšati delo, obenem pa
za hlev izkoristiti obstoječi – v osnovi precej
omejen prostor in seveda na koncu do tega
priti s čim manjšimi stroški.
K sreči sta tako oče kot stari oče zelo dojemljiva za novosti in ju Toniju ni bilo težko
Nadstropje starega hleva že na novih
stebrih, stare stene porušene. Stari hlev
s ploščo je po vsej širini še podaljšan,
da so pridobili dovolj prostora za mrvo.
V bodoče namreč nameravajo opustiti
krmljenje silaže.
Hodniki so polni, tla obložena z gumo,
gnojevko odstranjuje pehalo.
prepričati za nekatere, v naših krajih ne povsem običajne zamisli. Pri Kukenbergerju ne
poznajo tiste znane slovenske „če je bilo za
mene tako dobro, bo tudi za tebe, oziroma
če smo do sedaj lahko tako delali bomo tako
tudi naprej“, ki marsikateremu mlademu
nasledniku vzame vso voljo do dela na kmetiji.
Najenostavneje bi bilo stari hlev kar podreti in na njegovem mestu postaviti novega.
Krmilna miza v starem hlevu pod
betonsko ploščo, ki pa je k sreči dovolj
visoko, da omogoča normalen prehod
traktorja s krmilno-mešalno prikolico.
Ležalni boksi so v prizidku, kjer je več
zraka.
Seveda je bilo takšno odločitev težko sprejeti
glede na vložen denar vanj. Po drugi strani
pa je solidna betonska plošča omogočala
ohranitev skladiščnega prostora za mrvo
v nadstropju, kar je bilo ob pomanjkanju
gradbenega prostora na dvorišču dobrodošlo. Odločili so se za odstranitev sten starega
hleva, pred tem pa nadstropno ploščo učvrstiti na nosilcih. Tako se jim je odprl prostor
in z enostavnim prizidkom v enaki ravnini
so pridobili dovolj hlevskega prostora za ureditev ležalnih boksov za krave. Krmilna miza
je ostala na istem mestu v starem hlevu, kjer
so sedaj tudi boksi za plemenske telice in pripravljen prostor za telitve.
Pri prizidku so izkoristili nagnjenost terena
in v kletnem prostoru zagotovili dovolj skladiščnega prostora za gnojevko. Gnojevko
s hodnikov odstranjujejo s pehali, boksi
za mlado živino pa so dvodelni: rešetke ob
krmilni mizi, v ozadju pa poglobljena ležalna
površina z globokim nastilom.
Notranja hlevska oprema je večinoma od
Pature, krmne pregrade in ležalni boksi pa
od podjetja Spiendler, molzišče in molzna
oprema sta znamke Dairymaster. Podjetje
Agrotine je poskrbelo za protivetrne mreže,
ki nadomeščajo stene. Tako jim ob naslednji
širitvi hleva ne bo več potrebno rušiti sten.
AG
(Fotografije: Toni Kukenberger in AG)
Hlev je pod streho, začne se montaža
opreme.
23