Leseni hlevi 28. maj 2014 9 Krmilna miza je {iroka pet metrov in odprta, zato je hlev zelo zra~en in svetel. Krmilna miza je dvignjena od nivoja blatilnega hodnika, na njej pa ima me{ane krmilne pregrade, in sicer po{evne lesene, nekaj pa je tudi samolovilnih. Odprtine nad leseno steno niso zaprte s protivetrno mre`o. Hlev za krave dojilje na kmetiji Bre{ka v Su`idu Domiselne re{itve in preprosta izvedba naselju Su`id v ob~ini Kobarid je na 30-hektarski kmetiji Bre{ka pred dvema letoma zrasel nov preprost lesen hlev za krave dojilje. Na te`ko pri~akovano in nujno potrebno pridobitev na kmetiji, kjer se ukvarjajo s prirejo telet in vzrejo pra{i~ev pitancev, je danes upravi~eno ponosen gospodar Jurij Bre{ka, ki je pred tem svojo ~redo krav dojilj ve~ let redil kar na prostem, na pa{nikih. V lal kar celo desetletje, ob tem pa bil velikokrat tudi tar~a posmehovanja. Mnogi namre~ takrat niso sprejemali tak{nega na~ina kmetovanja. Imeti krave celo leto zunaj, jih tudi prezimovati na prostem, v zavetju gozda, kjer se odvijajo vse telitve in prakti~no vse `ivljenje krav, takrat pa~ ni bila obi~ajna praksa. »Seveda sem imel pred seboj vedno cilj, da postavim ~isto preprost lesen hlev in raz- Trenutno je v ~redi 22 telet, prav vsa pa bo Jurij prodal jeseni `e znanim kupcem. V me{ani ~redi 22 krav lisaste in rjave pasme ter limuzin pasme je tudi elitni plemenski bik pasme limuzin. Njihova kmetija stoji sredi vasi, zato je imel zaradi prostorske stiske `e Jurijev o~e `eljo, da gospodarska poslopja preseli ven iz naselja strnjenih hi{. O~etu to `al ni uspelo, je pa prilo`nost izkoristil Jurij in poskusil z rejo krav dojilj na pa{niku. Za~etki so bili te`ki, saj ni imel dovolj znanja, u~enje iz ~lankov o pa{ni{tvu pa je posku{al po ~im bolj{ih mo~eh usklajevati s prakso. To je brez ve~jih posebnosti in te`av de- delim goveda po kategorijah, zaradi la`jega dela pa tudi zato, da razbremenim pa{nike. Pri nas pade veliko de`ja, zato je po pa{nikih ves ~as blato. Sicer pa dojilje vsako leto med pa{no sezono pet mesecev pasemo tudi na planini Matajur, na mejni gori med Slovenijo in Italijo. Tam so tri planine, dve sta namenjeni pa{i krav dojilj, ena pa pa{i krav molznic. S pa{o navadno za~enjamo v prvi polovici aprila in popasemo njive s travno-deteljnimi me{anicami ter pa{nike, v drugi polovici maja pa jih `enemo na Matajur. Po prihodu s planine v za~etku oktobra krave dojilje s teleti {e enkrat popasejo vse povr{ine, prezimijo pa v hlevu na zimskem obroku, ki je sestavljen prete`no iz sena in manj{ih koli~in travne in koruzne sila`e,« Jurij Bre{ka na kratko strni potek pa{e in krmljenja krav dojilj. Njihova kmetija pa ni samo govedorejska, ampak tudi pra{i~erejska. ^eprav z govedorejskim delom skorajda izpolnjujejo vse pogoje ekolo{kega kmetovanja, pa jih pri pridobitvi certifikata ovira pra{i~ereja in star hlev za pitance v naselju. Ko bodo postavili nov hlev za vsaj 70 pra{i~ev pitancev, ki bo mimogrede tudi lesen, in bodo izpolnili vse pogoje, vklju~no s pridelovanjem krme za pra{i~e na ekolo{ki na~in, pa bodo nedvomno pridobili ekolo{ki certifikat. Zra~en lesen hlev »Hlev smo izdelali sami. Leta 2011 smo naredili betonsko podlago, naslednje leto jeseni pa za~eli s sestavljanjem lesene konstrukcije in ostre{ja, za kar smo porabili 60 kubi~nih metrov lesa iz doma~ega gozda. Pri delu nas je ves ~as aktivno sodelovalo pet oseb, vsak od nas je tako naredil okoli 100 delovnih ur. Pomagali smo si s traktorjem s ~elnim nakladalnikom, dvakrat pa so nam pomagali tudi gasilci in z dvigalom dvignili te`ke grede za ostre{je. @elel sem postaviti lesen preprost hlev s Blatilni hodnik je betonski in raven, brez padca. Le`alna povr{ina je na globoki nastilj, gnoj pa kidajo strojno nekajkrat na leto. Stene hleva so polno lesene, prostor pa je pregrajen s teleskopskimi pregradami. Napajalniki so na `ogo, da pozimi voda v njih ne zmrzne. ~im manj stro{ki in mislim, da mi je to tudi uspelo,« je ponosen Jurij. Stro{ek izgradnje na kravo dojiljo je bil pribli`no 2.000 evrov. Celotna nalo`ba je tako zna{ala dobrih 80.000 evrov, rezultat lastnega dela pa je zra~en in prostoren hlev za rejo 42 krav dojilj na globokem nastilju v velikosti 15 × 30 m. Lani so dogradili {e podest za skladi{~enje bal, da na krmilni mizi, ki je {iroka pet metrov in prav tako slu`i kot skladi{~e za 90 velikih okroglih bal, ostane prostor za nemoteno krmljenje. Napajalniki v hlevu so na `ogo, da voda pozimi, ko so temperature tudi do –15 °C, ne zmrzuje. Hlev je izjemno zra~en, odprtine v steni niso zaprte s protivetrno mre`o, saj tre- Podest slu`i za skladi{~enje bal. nutno ni potrebna. Les je za{~iten s sredstvom proti lesnim ~rvom, sicer pa je hlev tako zra~en, da les ne potrebuje posebne za{~ite. S tem uspe{no izvedenim projektom pa Jurij {e zdale~ ni kon~al svoje poti, saj `e razmi{lja o naslednjem koraku, ki je gradnja hleva za pra{i~e. In to lesenega, ki bo zadostil pogojem vzreje pra{i~ev na ekolo{ki na~in, s ~imer bi Jurij nedvomno utrl novo pot in postavil nove smernice pri gradnji hlevov za pra{i~e v na{i dr`avi. Klara Nahtigal