revija 12 | d e c e m b e r S projektom Triglav.smo stremimo k ravnovesju med delom in domom, skrbimo za zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter vse Triglavane povezujemo v eno veliko družino. 2011 | letnik Lovimo ravnotežje Aktualno Triglav goes mobile Povezani Mednarodni Obzornik Preučeno Nizozemski zgled xxxiv kazalo uvodnik 1moja beseda Nazaj k človeku Obrazi Triglava 2–5 aktualno 2 Skrbni oldtimer To so moje zadnje besede v starem letu. Najbrž bi kdo pričakoval, da bom za konec na papir prelil najboljše ideje, najbolj ustvarjalne domislice, nekaj, s čimer bom prekosil samega sebe. Pa vas moram razočarati. Uvodni zapis zadnjega Obzornika v letu 2011 bo, kako predvidljivo, viadukt med spomini in upanjem. Na oddih v Bohinj 3 Zima, zima bela 4 Triglav goes mobile 5 Preboj v prvo ligo 6–9 fokus 6 Zdravi, zadovoljni, zavzeti. Zelo za! 8 Pozdravlja medsebojno solidarnost Ali vam je žal, da se leto poslavlja, ali komaj čakate novega? Čas je primeren za obračun s preteklostjo in dobra prelomnica, da skujemo nove načrte. 10–11 objektivno Med nostalgijo in prihodnostjo 12 triglav osebno Ko gre strast v slast Pod njim sem spoznal, da je včasih molk najboljši odgovor. Izkusil, da je ne dobiti, kar si želiš, včasih velika sreča. Kaj pa vi? Ali vam je žal, da se leto poslavlja, ali komaj čakate novega? Čas je primeren za obračun s preteklostjo in dobra prelomnica, da skujemo nove načrte. Za boljši pregled je najbolje vse skupaj kar zapisati. V novem letu moram biti boljše volje, bolj se moram posvečati družinici in si vzeti več časa za prijatelje, moram bolj zdravo jesti, malo manj zanemarjati kolo, se udeležiti maratona in večkrat pohvaliti sodelavce, ker so super in dobro delajo. 13 arhivirano Spomin pozabljenih 13 zgode in prigode Človeške vezi 4–15 povezani 1 14 Mednarodni Obzornik 15 Prva izbira vlagateljev 16–17 pregledano 18 preučeno Če res želimo, da se zaobljube, novoletne ali pa tiste, sklenjene na katerikoli drugi dan v letu, uresničijo, potrebujemo dvoje: trden namen in prepričanje v uspeh. Strokovnjaki pravijo, da nova dejavnost (npr. telovadba) pride v navado v 21 dneh, šest mesecev pa je potrebnih, da postane del naše osebnosti. Raziskave kažejo, da se okoli 63 odstotkov ljudi drži novoletnih zaobljub še dva meseca po sklenitvi. Manj kot 10 odstotkov ljudi, ki si zastavijo zaobljube, jih v resnici izpelje do konca. Nizozemski zgled 8–19 zavarovani 1 Varen objem doma Fleksi odziv na nagradno igro 19 poglobljeno Pismo Božičku 20 raztreseno Nagradna križanka Ne glede na to, kaj si mislite, bi rad, da premislite o besedah dalajlame, ki je o tem, kaj ga najbolj preseneča pri človeštvu, povedal: "Ljudje … ker izgubljajo zdravje, da bi zaslužili denar, nato izgubljajo denar, da bi si povrnili zdravje. S tako tesnobo pričakujejo prihodnost, da pozabijo na sedanjost do te mere, da ne živijo niti sedanjosti niti prihodnosti. Živijo, kot da ne bodo nikoli umrli. In umrejo, kot da niso nikoli živeli. Izključimo naprave, priključimo se k človeku." Srečno! Sudoku Nagradni kviz 21 strip Triglavčki Sašo Sever glavni urednik 3 5 10 18 moja beseda 282 vodij je bilo konec novembra letos v Zavarovalnici Triglav, kar pomeni 11,7 odstotka od skupno 2.415 zaposlenih. 95.264 milijard evrov je v letu 2010 znašalo finanč- Obrazi Triglava Navsezgodaj zjutraj si pred ogledalom nadenemo vsakdanji obraz. Običajno ga od ponedeljka do petka nosimo med 8. in 16. uro. Potem ko nas triglavski sistem evidentiranja prisotnosti zazna kot odšle, si nadenemo drugega. Tistega za popoldne. Na voljo nam je več obrazov, da smo lahko kos številnim vlogam, ki jih moramo odigrati v življenju. To pa za nikogar izmed nas ni vselej niti lahko niti preprosto. Vloga, ki nas zaznamuje v delovnem okolju in smo vanjo vključeni kar tretjino vsakdanjika, se odslikava tudi v vseh drugih vlogah. In nemalokrat je težko najti posamezne niti, ki nas zaznamujejo kot Triglavane in nas hkrati delajo posebne kot očete, sestre, kinologe, bobnarje, slikarje ali priložnostne dedke Mraze. Dejstvo pa je, da če nam je v vseh teh vlogah dobro, z lahkoto premagujemo naloge in sprejemamo izzive, ki so postavljeni pred nas na številnih stopnicah življenja v službi in doma. V luči takega razmišljanja nas je dobršen del letošnjega leta stikalo glave pet sodelavk. Zadale smo si nalogo, da v naši zavarovalnici naredimo korak več za to, da se bodo zaposleni v Triglavu počutili kar najbolje med delom in v popoldanskih vlogah – da bodo zadovoljni, da bodo naredili nekaj za svoje zdravje, da bodo radi prihajali na delo in ga uspešno opravljali. Zaposleni v Triglavu nismo krivulje v popačenih grafih ali neprepoznavne številke v tabelah, ki jih je mogoče poljubno razvrščati v stolpce in vrstice. Ob najširši podpori vodstva Triglava so na jesen naše zamisli prerasle v Sozvočje življenja in dela – v Triglav.smo. S snopičem premišljenih akcij je številčno okrepljena projektna skupina prelila ideje v dejanja in si utrla pot med zaposlene. S povabilom sodelavcem k sodelovanju pa je zamisli in načrtov za nove dogodke vse več – takih, ki naj bi dosegli vse zaposlene, in takih, ki so namenjeni manjšim skupinam, uglašenih bodisi zaradi iste športne dejavnosti, konjička, akcije za zdravo življenje, ali pa posameznikom, ki se vključujejo v pestro paleto družbeno odgovornih akcij. no premoženje ljudi po svetu, sestavljeno iz depozitov pri bankah, vrednostnih papirjev, zavarovanj in drugih sredstev. V povprečju to pomeni 20.147 evrov na posameznika, kar je skoraj 15 odstotkov več kot v letu 2009. Povprečen Slovenec je leta 2010 razpolagal z 20.637 evri finančnega premoženja. 34 projektov je bilo aktivnih konec novembra pri Triglavu. Poleg tega je bilo pet projektov v pripravi oz. zagonu, do tedaj pa smo jih zaključili osem. 399.233.000 evrov premije dopolnilnega zdra- vstvenega zavarovanja smo v Sloveniji vplačali lani, kar na 1.428.905 zavarovancev pomeni v povprečju 279,40 evra na posameznika. Skupna obračunana premija zdravstvenih zavarovanj za leto 2010 znaša 409.665.000 evrov ali 199,91 evra na prebivalca. 24 milijonov plastenk, 13 milijonov pločevink, 45 milijo- nov plastičnih vrečk in 20.000 mobilnih telefonov vsako uro odvržemo na svetu. 30 odstotkov časa, namenjenega spremljanju medijev, slovenski uporabniki interneta med tednom preživimo ob uporabi spletnih medijskih vsebin, je pokazala raziskava o medijski potrošnji med slovenskimi uporabniki. Smo edina med primerljivimi organizacijami, ki je začela delovati brez vmesnega obdobja. Trije člani uprave smo začeli z eno pisarno, s telefonom, 150 tisoč evri proračuna in skoraj z desetimi milijardami evrov premoženja. Naše poslanstvo pomeni, da se mora politika umakniti iz neposrednega kadriranja in upravljanja gospodarskih družb. To je bilo doslej sladkost politike: nastavljanje ljudi v podjetjih, kjer so plače boljše kot v državnih službah, in poslovanje z državnimi družbami. Ko take vezi prerežeš, je to hud poseg v uveljavljeni način upravljanja. Če ne bi delali nič, bi najbrž imeli mir. Marko Golob, član uprave AUKN, v Delu O zdravilni moči petja obstajajo celo raziskave – toni naj bi ugodno vplivali na določene organe v telesu. Da pa se po petju človek počuti vrhunsko, lahko potrdim iz lastnih izkušenj. Ko stojiš na odru in interpretiraš pesmi, si na nek način razgaljen, in če te publika lepo sprejme in se pusti odpeljati v svet, ki ga poskušaš pričarati, gremo vsi domov dobre volje, nekoliko pomlajeni, bolj zdravi, nasmejani in zadovoljni. Jaz po dobrem koncertu še nekaj dni gledam na svet z rožnatimi očali … Pridružite se nam! Povejte, na katero glasbilo igrate, in vam bomo prisluhnili. Sporočite, kako daleč ste se lani peljali s kolesom, in vam bomo sledili. Pohvalite knjigo, ki ste jo prebrali, pa jo bomo na knjižnih policah poiskali tudi mi. In če ste v stiski vi ali vaša družina, verjemite, da boste v Triglavu našli ramo, na katero se boste lahko naslonili. Triglav.smo je projekt, ki ne bo nikoli dokončan. Skupaj lahko tečemo le na dolge proge in preraščamo triglavske okvire ter z odprtostjo snidenj v sozvočju življenja in dela spodbudno ploskamo uspehom, ki jih dosegamo. In tako medsebojno negujemo pletivo zadovoljstva in pripadnosti zaposlenih. Vanda Lavrič višja strokovna sodelavka za kadre in koordinatorka projekta Triglav.smo foto: Maja slavec december 2011 Nuška Drašček, pevka, o zdravilnih učinkih petja 1 aktualno Na oddih v Bohinj foto: arhiv Turizem Bohinj Skrbni oldtimer Roman Lipold je neke vrste sodobni konjar. Najizkušenejši izmed treh Triglavovih skrbnikov službenih vozil bdi nad približno sto jeklenimi konjički, na leto pa enkrat obkroži Zemljo. Če bi svoj poklic primerjal z živalskim svetom, bi bil človekov najboljši prijatelj. Sir za dedce Muzej sirarstva in planšarstva v Stari Fužini je urejen v opuščeni vaški sirarni. V njej so med drugim izdelovali naš najstarejši sir mohant, posebno vrsto bohinjskega sira ostrega vonja in grenko pikantnega okusa. V muzeju boste lahko občudovali tudi najstarejšo upodobitev Triglava, planine Velo polje in bohinjskega planšarja – Baragov bakrorez iz leta 1776. Spomenik srčnim možem Delo akademskega kiparja Stojana Batiča je bilo na ogled postavljeno ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav. V spomin prvopristopnikom na očak slovenstva, pogumnim Bohinjcem, ki so 25. avgusta 1778 prišli kot svatje dobre, srčne volje na tempelj vladarske mogočnosti. Spomenik stoji na Ribčevem Lazu, od koder se vidi Triglav. Po zaklad zdravja na Vogel V osrčju Triglavskega narodnega parka obiščite Alpsko vas na Voglu, ki združuje tradicionalno planšarsko bohinjsko arhitekturo s sodobno ponudbo. Poiščite kočo Burja in se ogrejte v posebni finski savni, vgrajeni v skalo. Naj vam blagodejnost vročega zraka s čudovitim pogledom na Triglav ustavi čas in pričara pravo zimsko pravljico. Na območju Bohinja ima Zavarovalnica Triglav kar tri počitniške enote – v naselju Zoisova plana v Bohinjski Bistrici garsonjero za pet oseb, na Ravnah v bližini smučišča Kobla garsonjero za štiri osebe in kočo na Komni. info | E va Serajnik 01 5806 822, 031 546 866 [email protected] 2 Sašo Sever foto: Dejan Vrtačnik Volvo XC 70 za telo in Porsche Carrera za dušo – to sta sanjska avtomobila Romana Lipolda, našega “oldtimerja” med skrbniki službenih vozil. “Brez avtomobila ni službe,” pravi Roman Lipold, veteran med našimi skrbniki službenih vozil. Za volanom presedi skoraj 40.000 kilometrov na leto, na poti pa spoznava veliko novih ljudi, delo na terenu ni nikoli enolično, vsaka službena pot je zgodba zase. “Urnik dela prilagajam upravi,” pojasni in našteje še nekatere druge delovne obveznosti: “Vzdrževanje vozil, skrb za pranje in servisiranje, vodenje evidence o prevoženih kilometrih in skrb za urejenost garažnih prostorov.” Zanesljivost, previdnost, odgovornost, zvestoba in trden značaj so po mnenju 49-letnega sodelavca najpomembnejše odlike dobrega skrbnika. Če bi te lastnosti prenesli v živalski svet, bi najboljšega skrbnika našli z lahkoto: “To je pes, človekov najboljši prijatelj.” Voznik park Zavarovalnice Triglav, ki se po pravilniku spreminja vsakih pet let, obsega 250 jeklenih konjičkov, od tega jih je sto na centrali. Ob vprašanju, ali smo uporabniki službenih avtomobilov dobri gospodarji, Roman prikima. “Prometnih nesreč, prekrškov in kazni je glede na število avtomobilov zelo malo.” Po drugi strani med večjimi napakami, ki jih delamo vozniki v Zavarovalnici Triglav, iz- postavi neizpolnjevanje potnih nalogov, zamolčanje škode in nepravočasno obveščanje o servisu vozil. Da so slednji dobro zavarovani, verjetno ni treba zgubljati besed, prostor za nekaj zanimivih statističnih podatkov pa se vedno najde. “Na centrali na leto prevozimo skupno 600.000 km, avto iz flote z največ kilometri ima na števcu več kot 300.000 km, na leto potrebujemo okoli 120 pnevmatik, beležimo pa tudi dobrih 350 obiskov servisov.” Kljub temu da večino službenega časa preživi na cesti, se pohvali, da je še brez kazenske točke. Ob tem ko trka na les, pa malo v šali, malo zares pripomni: “Samo da se zapeljem iz garaže, že sem v prekršku.” Ali mu je rekordna hitrost – 290 km/h, ki jo je dosegel na poti iz Ljubljane v Šibenik, v ponos, težko ocenjujem, verjamem pa, da se boste nasmehnili ob eni izmed številnih prigod: “Zaradi prebavnih motenj sem moral od Dunaja do Ljubljane v treh urah kar štirikrat obiskati stranišče na bencinski črpalki.” Ja, stiska, ko pritisne driska, je lahko najbolj mučen trenutek življenja, zato Romanu želimo še veliko prijetnih trenutkov na cesti, bister pogled in lahko nogo. Pa srečno pot! aktualno Zima, zima bela fotonatečaj Prihaja sneg. Z njim pa … Kidanje. Debele rokavice. Kepa v hrbet. Sneženi mož pod oknom. Vijuganje po belih strminah. Mraz. Tišina v naravi. Ledene sveče. Sledi srnice v belini. S čim pa vas navdihuje sneg? Povejte nam s svojo fotografijo, tisto, ki pokaže vaše najpristnejše doživljanje snega. Pošljite nam jo v e-nabiralnik [email protected]. Najboljše fotografije bomo objavili v januarsko-februarski številki Obzornika. Darila, ki ne bodo smetila Še en komplet dišečih svečk, zavitih v celofan, čokolada ali knjižna uspešnica. Kaj pa je na vašem seznamu daril, kupljenih v zadnjem hipu? Sredi praznične nakupovalne mrzlice vam pošiljamo nekaj zamisli za darila, ki ne bodo onesnaževala planeta in nabirala prahu na policah obdarovancev. 2 3 4 1. V podjetju Božiček so sestavili seznam pridnih oseb, ki jim bodo v noči na 25. december razdelili darila. Seznam vsebuje: ime, priimek, naslov in oznako, ali je bila oseba v letu 2011 pridna ali ne. Je seznam zbirka osebnih podatkov glede na ZVOP-1? M| Da, saj gre za niz podatkov z najmanj enim osebnim podatkom, na podlagi katerega je mogoče določiti posameznika. B |Ne, ker oznaka, ali je bila oseba pridna ali ne, ni osebni podatek. 2. M atiček prosi podjetje Božiček, naj ga obvestijo, ali ga vodijo na seznamu pridnih oseb. V kolikšnem roku mora podjetje Božiček Matičku podati želeno informacijo? C | N ajpozneje v 30 dneh od prejema prošnje. podjetju Božiček ugotovijo, da imajo pri Rožletu zapisan napačen naslov, ker se je Rožle preselil. Kaj morajo storiti? S |Ničesar, saj jim Rožle ni sporočil, da se je preselil. Podarite ... A |Na seznamu morajo naslov mini orodje ter dodajte dobre želje za nove rastline. Vsa ta darila prav tako ni treba zaviti, kar pomeni manj smeti v prazničnem času. Če bi vsaka družina med prazniki znova uporabila vsaj en meter porabljenega traku za pentlje, bi s prihranjenim materialom naredili pentljo okoli Zemlje. Pa srečno! Z NAMI ŽE … November 2011 10 LET: Anja Pavlič (centrala), Tina Malovrh (OE Kranj) 20 LET: Tanja Vrbinc (OE Novo mesto) 1 3. P ri preverjanju seznama pridnih oseb v V kozarec za vlaganje, ki vam je ostal od ozimnice, v plasteh natresite suhe sestavine za najljubše piškote. Nanj pripnite recept za pripravo praznične poslastice. Prijateljem, ki stanujejo v bloku ali nimajo svojega vrta, lahko podarite pot do njega. Podarite semena, lončke in Rešite kviz in črke pred pravilnim odgovorom vas bodo pripeljale do rešitve navedene uganke. Matičkovo prošnjo, najpozneje pa v 15 dneh. Recept za piškote v kozarcu Razkošje vrta ... Kdo v nosek te špika pa iglice nima, v ušesa te grize brez zob, ko je zima? (Franc Ankerst) R |Istega dne, kot je prejelo Ana Cergolj kebler V imenu prijateljev in družine podarite sredstva, ki ste jih sicer namenili za darila, v dober namen. Celoletno šolanje in oskrba enega otroka v Afriki stane manj kot 300 evrov. Vsak želi biti del nečesa dobrega. Kaj je to? popraviti, saj morajo biti podatki točni in ažurni. 4. A li lahko v podjetju Božiček podatke s seznama pridnih oseb, ki je bil sestavljen za namen razdeljevanja daril, uporabijo za pošiljanje vabil na novoletno zabavo? H |Da, saj zabavo organizira isto podjetje, ki je navedene podatke tudi zbralo. Z |Ne, ker navedeni podatki niso bili zbrani za pošiljanje vabil na novoletno zabavo. Rešitev nagradnega kviza pošljite najpozneje do 20. 12. 2012 na e-naslov skladnost@ triglav.si. Izžrebali bomo tri nagrade, ki jih boste nagrajenci prejeli po pošti. | mj 30 LET: Janja Hrobat (OE Nova Gorica) december 2011 3 aktualno Triglav goes mobile Model razvoja in implementacije novih, alternativnih prodajnih poti v Zavarovalnici Triglav in možnost prenosa na hčerinske družbe Skupine Triglav. To je naslov zadnje projektne naloge, ki vam jo predstavljamo v okviru Triglavove mednarodne poslovne akademije. Klemen Rangus foto: Simon Berišaj Klemen, Mateja, Jaka, Gregor in Saša smo se soočili z dvema izzivoma – razviti model in pripraviti predlog nove prodajne poti. Dejstvo je, da dinamično in turbulentno okolje družbe sili v nenehne izboljšave. Cilj je jasen – razumeti kupca, se mu približati in odgovoriti na potrebe. Po možnosti bolje in hitreje kot tekmeci. Posledično tudi zavarovalni trg doživlja preobrazbo in vse bolj se spreminja nakupni proces. Medtem ko so v preteklosti zavarovanci potrebe po varnosti reševali po eni prodajni poti, želijo danes več. Po raziskavi, ki so jo opravili na zrelih zavarovalnih trgih, stranke običajno uporabijo dve ali tri prodajne poti (Capgemini analysis, 2007). Model kot priročnik Strategija Triglava, da zavarovanja prodaja po številnih prodajnih poteh, je torej utemeljena. Seveda pa je treba z njimi aktivno upravljati. Kot pomoč pri uvajanju novih poti je naša skupina upravi predstavila model razvoja in uvajanja novih prodajnih poti. Model zgoščeno, v obliki priročnika, bralca vodi skozi relevantna področja in mu pomaga pri razmisleku o ključnih vsebinah. Pri uvajanju nove poti se je treba posvetiti družbeno-kulturološkim temam, vprašanjem prevzema rizika, razmisliti o možnosti podpore ITja, pravno preveriti zadeve, izvesti analizo SWOT in, kar je najpomembneje, izračunati projekcijo dobičkonosnosti. Prodaja po telefonu V Triglavu se v zadnjih letih soočamo z velikimi izzivi – reorganizacija, prenova poslovnih procesov in uvedba nove ITpodpore so precejšen finančni zalogaj, ki dodobra zaposluje tudi človeške vire. Ker tega pri iskanju nove prodajne poti nikakor ne smemo prezreti, smo se odločili, da bo naše vodilo naslednje: • iščemo rešitev za dobičkonosno zavarovalno podvrsto, z dobrim potencialom za razvoj; Triglavov tim. Projektno nalogo Model razvoja in implementacije novih, alternativnih prodajnih poti v Zavarovalnici Triglav in možnost prenosa na hčerinske družbe Skupine Triglav smo pripravili Klemen Rangus, Mateja Kurent, Jaka Borštnar, Gregor Miklič in Saša Hojker (vsi Zavarovalnica Triglav) pod mentorstvom Janke Planinc in prof. dr. Igorja Lončarskega z ekonomske fakultete v Ljubljani. • izvedba mora biti preprosta, z minimalno dodatno obremenitvijo kadrov; • predlagana rešitev ne sme pomeniti resnega finančnega zalogaja. Po temeljiti analizi prodajnih poti, tako doma kot v tujini, smo vodstvu predlagali sodobno in preprosto rešitev – telefonsko prodajo turističnih zavarovanj na letališču v zadnjem trenutku. V podporo predlagani rešitvi je nastal film, ki si ga lahko ogledate na http://youtu.be/ Vvr4Bt-r-PU. Zavarovanje “last minute” Ciljni segment nove prodajne poti so potniki na letališču, ki pogosto pozabijo pravočasno kupiti turistično zavarovanje. Potniki bi bili oglasom izpostavljeni v zadnjem trenutku, ko čakajo na vkrcanje na letalo, pri čemer začetne informacije najdejo v reklamnem letaku. Odgovore na druga vprašanja bo poiskal telefonski operater v krajšem pogovoru. Ta bo v potnikovem imenu sklenil turistično zavarovanje in mu povzetek police poslal na njegov mobilni telefon. Z letala na vlak Rešitev je med predstavitvijo naloge požela precej simpatij in po zadnjih informacijah je predvidena implementacija. Če bi se izkazalo, da ljudje tako ponudbo sprejemajo, jo pozneje vsekakor kaže razširiti še na druge lokacije s podobnimi značilnostmi (železniške postaje, bencinske črpalke v bližini meje). Obstaja pa tudi priložnost, da na podlagi te prodajne poti, zavarovancem ponudimo tudi bolj množična zavarovanja, kot so avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje doma in zavarovanje hišnih ljubljenčkov. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste med pripravami na počitnice pozabili na zavarovanje in ste se tega zavedli šele na letališču? Izsledki ankete družbe Mediana kažejo, da se to redno dogaja kar 23 odstotkom ciljne populacije (v starosti 25–45 let, z najmanj visokošolsko izobrazbo). 4 aktualno Preboj v prvo ligo 5. 12. 2011. Delnice Zavarovalnice Triglav (ZVTG), ki so bile od uvrstitve na borzo septembra 2008 uvrščene v standardno kotacijo Ljubljanske borze (LJSE), so začele kotirati v prvi kotaciji. Triglav je postal deveta družba v najvišjem segmentu trga Ljubljanske borze. mag. Uroš Ivanc foto: Vojko Opaškar Po treh letih izkušenj na področju aktivnejšega upravljanja odnosov z vlagatelji smo spoznali, da obstoječi delničarji, potencialni investitorji in analitiki, ki spremljajo poslovanje Zavarovalnice Triglav, pričakujejo še večjo preglednost finančne skupine takšne velikosti, ugleda in kompleksnosti. To je namreč pomembno merilo omenjenih interesnih skupin pri odločitvi glede vlaganja v finančne inštrumente družbe – večja transparentnost analitikom omogoča večjo stopnjo zanesljivosti in s tem nižje tveganje pri izdelavi analiz, hkrati pa je pogosto eden od kriterijev, ki ga mora izpolnjevati izdajatelj finančnega inštrumenta, da institucionalni vlagatelji sploh smejo investirati vanje. Pogoji za vstop med elito Elitne kotacije na borzah po svetu vlagateljem zagotavljajo najvišji standard poslovanja in preglednosti svojih članov. Zlasti to velja tudi za Prvo, tj. elitno kotacijo LJSE. Da LJSE premesti delnice določenega izdajatelja v Prvo kotacijo, mora ta izpolnjevati vrsto meril, ki se delijo na kvantitativne (npr. vrednost kapitala, odstotek razreda delnic v javnosti ipd.), merila obveščanja (različne izjave izdajatelja glede prihodnjega načina, časa in kakovosti obveščanja) in merila likvidnosti. Zavarovalnica Triglav je ob vlogi za premestitev v Prvo kotacijo izpolnjevala vsa veljavna merila. Razlogi za vstop v prvo kotacijo. • povečanje likvidnosti delnice; • najvišji standardi poročanja in preglednosti poslovanja znižujejo tveganje naložb v delnice ZVTG; • večja mednarodna prepoznavnost omogoča dostop do širše baze vlagateljev; • več priložnosti za nov kapital; • promocija delnic pri mednarodni javnosti vlagateljev in podpora Ljubljanske borze pri obveščanju in korporativnem upravljanju. december 2011 Uprava Triglava (na desni je prvi mož Ljubljanske borze Andrej Šketa) je na srečanju z novinarji prejela Listino o uvrstitvi v Prvo kotacijo, kar je zaveza družbe za pregledno korporativno komunikacijo ter upravljanje na najvišji in mednarodno primerljivi ravni. Pri premestitvi delnic Zavarovalnice Triglav v Prvo kotacijo ne gre za neko priznanje oz. nagrado, temveč za orodje, s katerim želimo upravljati odnose z javnostjo pri povečevanju likvidnosti trgovanja z delnicami ZVTG. Večja likvidnost za višjo vrednost Pri premestitvi delnic ZVTG v Prvo kotacijo ne gre za neko priznanje oz. nagrado, temveč za orodje, s katerim želimo upravljati odnose z javnostjo vlagateljev pri doseganju stalnega dolgoročnega cilja – povečanja likvidnosti trgovanja z delnico ZVTG. Zakaj bi si sploh želeli večjo likvidnost? To je eden od temeljnih ciljev upravljanja lastniškega kapitala, saj večja likvidnost prinaša vrednost za delničarje (večja likvidnost znižuje t. i. likvidnostno premijo finančnega instrumenta in s tem dolgoročno zvišuje njegovo ceno), za Triglav pa znižuje stroške financiranja z lastniškim kapitalom (zaradi nižje likvidnostne premije se znižuje zahtevana donosnost). Ali z drugimi besedami, strošek financiranja poslovanja in projektov Skupine Triglav je lahko nižji, s tem pa imamo na voljo dodatne projekte, ki jih lahko izvajamo, in ki bi bili ob nižji likvidnosti delnice oz. viš- jem strošku financiranja preprosto predragi. Poročanje na tri mesece Uvrstitev delnic v Prvo kotacijo pa ima tudi svojo ceno. Ta med drugim vključuje že omenjene dodatne zaveze investitorjem k višjemu standardu obveščanja in transparentnosti poslovanja. Od dneva uvrstitve v najvišji segment trga LJSE se je tako Zavarovalnica Triglav tudi formalno zavezala, da bo odslej vsa svoja redna in t. i. ad-hoc sporočila v elektronskem sistemu LJSE SEOnet poleg slovenskega hkrati objavljala tudi v angleškem jeziku. Pri rednem poročanju javnosti vlagateljev pa je dodatna zahteva objava četrtletnih konsolidiranih poročil o poslovanju Skupine Triglav v predpisani obliki (standardna kotacija je zahtevala zgolj polletne objave tovrstnih poročil). Ravno to pa prinaša največ notranjih sprememb v organizaciji in času izvajanja večine postopkov v celotni Skupini Triglav. 5 fokus Zdravi, zadovoljni, z Uravnovesiti življenje in delo vseh Triglavanov, prisluhniti sočloveku, iskati možnosti in priložnosti, da se bomo na delovnem mestu počutili bolje. Razvijanje talentov, krepitev kompetenc in omogočanje vsem, da postanemo nosilci razvoja – to je Triglav. smo, ki je z mislimi že v letu 2012. Alenka Hlebec Zloženka Triglav.smo in knjiga Pot avtorja Nejca Zaplotnika, 16. ljubljanski maraton, “Kje si pa ti v službici”, jesenska ekotržnica, izobraževanje Ohranimo zdravje in naše delovne zmožnosti ter Pozdrav zimi so bile naše glavne aktivnosti v letu 2011. Čeprav je Triglav.smo dodobra zaživel v zadnji četrtini starega leta, ne počivamo in že zremo v novo leto. Pripravljamo nov program in nove aktivnosti, saj želimo še bolj izboljšati razmere v delovnem okolju, dvigniti zadovoljstvo zaposlenih in spodbujati k zdravemu načinu življenja. ga v letošnjem letu organizirali v Novi Gorici, Celju, Postojni in Murski Soboti. Organizirali jih bomo tudi v enotah, v katerih jih letos še ni bilo. Da pa zdravja ne smemo jemati kot samoumevnega, se običajno zavemo šele, ko zbolimo. Takrat lahko samo še zdravimo, prav pa je, da bolezni skušamo tudi preprečiti. V naslednjem letu bomo delovali tudi na tem področju, saj bomo organizirali preventivne akcije, med katerimi si boste lahko izmerili krvni tlak ali pa izvedeli, kakšna je v vaši krvi raven holesterola. prisotnost tudi na drugih maratonih po Sloveniji. Da bo naš duh v ravnovesju z našim telesom, si moramo kdaj privoščiti še užitke na kulturnem področju. Glasba, literatura, gledališče ..., zbiramo ideje in se veselimo vaših predlogov. Morda je kdo od vas član kake glasbene skupine in bi se želel predstaviti vsem Triglavanom? Ali pa sodelujete v dramski ali gledališki skupini, pišete, slikate, kiparite ali fotografirate – potrudili se bomo skupaj najti možnost, da bi vaša dela predstavili še drugim. V letu 2012 bo v ospredju družina, ki je naša vrednota, varen pristan in vir navdiha. Obarvano bo s socialno noto, v središču pozornosti pa bosta zdravje in zadovoljstvo vseh zaposlenih. Zdrav duh v zdravem telesu Na prvem mestu pri Triglav.smo je, kot ste zdaj že ugotovili, zdravje in zadovoljstvo vseh zaposlenih pri Zavarovalnici Triglav. Tako bo ostalo tudi v novem letu. V ospredju bo ravnovesje na vseh področjih – telesnem in duševnem. Nadaljevali bomo izobraževanje o ohranjanju zdravja in naših delovnih zmožnosti, ki smo Zdrav duh v zdravem telesu bomo še naprej razvijali v tekaškem duhu. Letošnji ljubljanski maraton je doživel velik in pozitiven odziv, zato smo prepričani, da moramo nadaljevati v tej smeri, le da moramo stopnjevati tempo. Poleg ljubljanskega maratona bomo spodbujali svojo Primož Rot, pomoč- Rudi Lipovec, direktor nik direktorja območne enote: Največji vtis je razvoja in aktuariata premoženjskih zavarovanj: name naredil program tekaških treningov za ljubljanski maraton pod vodstvom Igorja Kogoja. V prihodnje bi lahko s projektom Triglav. smo združili moči in uredili trimske steze v posameznih območnih enotah in še bolj poudarjali pomen rekreacije za dušo in telo. Menim, da je Triglav.smo zgodba, ki lahko s pravimi koraki združi naš službeni in zasebni svet. 6 Tekaški izziv in kulturni poziv Večkrat nastopam na množičnih športnih prireditev, tek po Ljubljani pa je bil letos nekaj posebnega. Občutki so bili tokrat drugačni, saj je ob takih dogodkih pomembna tudi pripadnost skupini. Ker je pri Triglavu veliko mladih staršev in upamo, da jih bo tudi v prihodnje, bi lahko razmišljali o ustanovitvi lastnega vrtca ali pa vsaj sodelovali pri njegovi ustanovitvi. Družini še prijaznejši Uspeh jesenske ekološke tržnice bomo naslednje leto nadgradili s tem, da jo bomo skušali organizirati še drugod po Sloveniji. Nabor izdelkov in pridelkov še sestavljamo, nedvomno pa bodo stojnice pestre in bogato obložene. Ponudba tržnice bo zdrava in iz ekološke pridelave. Že zdaj pa vas vabimo, da pridete poku- Martina Juvan, vodja prodajne skupine: Triglav. smo je po mojem mnenju na pravi poti, saj mu uspeva povezovati zaposlene z različnimi interesi in konjički, da se družimo tudi zunaj službe. Razvijajo se prijetni odnosi, ki se odražajo tudi na delovnem mestu. Naj se projekt nadaljuje v tej smeri, morda bo vsakdo izmed nas našel aktivnost, v kateri bo užival, se sprostil, napolnil baterije in bo lažje kos službenim izzivom. fokus avzeti. Zelo ZA! kat na stojnice, kjer boste imeli priložnost spoznati kaj novega in neznanega. Naši nadebudneži so z veseljem odkrivali, kje so v službi njihovi starši. Nam pa še vedno srce ogrejejo njihove risbice in pesmice. Med umetninami naših nadebudnežev je celo izjemno zabaven strip s Triglavskim junakom. “Kje si pa ti v službici” je uspel tako dobro, da bodo naša prizadevanja še naprej usmerjena v našo najpomembnejšo vrednoto – družino. Prizadevali si bomo, da bo Triglav družini še prijaznejši, hkrati pa bomo poskrbeli tudi za to, da ne bomo nikogar izključevali. Leto 2012 bo zato obarvano s socialno noto, saj bomo svoje napore usmerili v to, da bomo ponudili roko tistim, ki se znajdejo v stiski. Računajte na nas V Triglav.smo razmišljamo tudi o malo bolj oddaljeni prihodnosti. Čeprav si vsi želimo, da bi bilo težkih situacij v življenju čim manj, se jim popolnoma ne mo- Jana Derenčin, premijska knjigovodkinja: Kje pa si ti v službi(ci) je bil dogodek, ki nam je vsaj za en dan zabrisal tegobe in vsakodnevne napore. Lepo pa bi bilo, če bi se enkrat na leto z drobno pozornostjo spomnili tudi naših “nevidnih” sodelavcev – starih staršev, ki so pogosto nepogrešljiva rešitev ob smrkavih noskih, ko mama zaradi službe ne more ostati doma. V slogi je moč, okoli nas pa veliko pomoči potrebnih. Imejmo odprte oči in srce. Skupaj lahko gore premikamo potem, ko smo jih očistili. december 2011 Pozdrav zimi z jabolkom. Pozimi je skrb za zdravje še posebej pomembna. Poskrbimo, da bo na našem jedilniku različna in zdrava prehrana, ki vsebuje veliko vitalnih snovi. Jabolko, ki vsebuje okoli 80 odstotkov vode, je odličen antioksidant in je že stoletja simbol zdravja in vitalnosti. V lupini je veliko hranil, vitaminov, mineralov in pomembnih nenasičenih maščob, zato si jabolko privoščimo neolupljeno. Stara ljudska modrost pa pravi: “Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.” Ozrite se okoli sebe in poiščite jabolka, ki smo jih pripravili na prvi zimski dan. remo izogniti. V takih trenutkih pogosto ne vemo ali pa si ne upamo prositi za pomoč. Bojimo se predsodkov okolice in ljudi okoli sebe, zato je prišel čas, da naredimo korak naprej in razblinimo predsodke pred psihološko in terapevtsko pomočjo ljudem v stiski. Začeli bomo raziskovati možnosti, da bi se lahko vsak Triglavan, ki se znajde v stiski, obrnil na terapevta, ki bi mu lahko pomagal v stresnih trenutkih, ne glede na to, iz katerega kraja v Sloveniji prihaja. Terapevti bi bili zunanji in neod- Maja Popović, sode- lavka za splošne zadeve: V okviru projekta Triglav. smo sem se udeležila izobraževanja o ohranitvi zdravja in delovnih zmožnosti ter svojima punčkama pokazala, kje sem v službi. Prepričana sem, da je načinov za uspešno združevanje službenega in osebnega sveta še veliko in da se nam bodo dobre ideje še utrnile. Predlagam, da k zbiranju predlogov znova povabimo vse Triglavane. visni strokovnjaki, saj bi tako zagotovili tudi popolno zasebnost vsakega posameznika in obvarovali njegovo integriteto. To so le nekatere zamisli in ideje, o katerih razmišljamo. Odprtih je več poti, možnosti za razvoj projekta pa veliko. Zelo smo veseli predlogov in pripomb, saj lahko s skupnimi močmi naredimo veliko več. Več glav pa tudi več ve! Zato računajte na nas, da se bomo potrudili in vložili veliko energije – da bomo bolj zdravi, čili in zadovoljni v službi in doma. Naš skupen projekt. Skupino, ki se skriva v ozadju Triglav.smo, sestavljajo: Vanda Lavrič, Tatjana Pirih, Romana Pucko Mörec, Anica Janežič, Klemen Brenk, Zdenka Valjavec in Alenka Hlebec. Pomagajo nam tudi koordinatorji v območnih enotah: Maja Popović, Peter Valenčič, Zinka Zavrl Križaj, Andrej Kranjc, Stanka Pezdirc, Irena Šorn, Sandra Blažič, Nataša Ferjan, Janja Volk, Tomaž Taufer, Emica Bitto Stefanovski, Mateja Sinreih, Darja Jazbec in Blaž Kostanjšek. Ne smemo pa pozabiti niti sodelavcev iz tehnične službe in kadrovske službe ter službe za marketing, ki nam prav tako vselej priskočijo na pomoč. Antonija Mentesh, sodelavka za podporo poslovanju: Po mojih izku- šnjah odgovorni ljudje pri Triglavu razumejo, kaj pomeni združevati službeno in zasebno življenje, in znajo prisluhniti našim prošnjam. To mi veliko pomeni, saj lahko odidem domov, še preden otroci pridejo iz šole. Vesela sem, da delam pri Triglavu, da me sodelavke sprejemajo tako, kakršna sem, in da me delodajalec v 23 letih ni še nikoli razočaral. 7 fokus Pozdravlja medseboj Zdenka Valjavec. Izvršna direktorica za upravljanje s človeškimi viri in idejna mama projekta Triglav.smo. Poštenost, iskrenost in solidarnost so vrednote, ki bi jih rada razširila med vsemi sodelavci, nam je zaupala v intervjuju, v katerem so ji vprašanja postavljali zaposleni. Sašo Sever foto: Dejan Vrtačnik Zaveda se odgovornosti, da s primernim upravljanjem delovnega okolja ustvarimo pogoje za zadovoljstvo zaposlenih. “S projektom Triglav.smo želimo vse Triglavane povezati v eno veliko družino,” meni Tržičanka, ki pri nagrajevanju raje izbere korenček. “Pričakujemo zamisli, predloge in tudi kritične misli sodelavcev, saj je prostora za izboljšanje projekta in širitev aktivnosti izjemno veliko,” nas spodbuja. Triglav.smo je namreč še na začetni stopnji razvoja. “To je še vedno dete, ki ga moramo pozorno negovati in zanj skrbeti. Verjamem, da bo nekoč zrasel v krepkega, zrelega in zadovoljnega fanta.” privabiti tudi tiste, ki so nas doslej samo opazovali. Razmišljamo o organizaciji pohodov in kulturnih dogodkov, dogodkov za družine, odkrivanju talentov ... Kaj je po vašem mnenju najboljša motivacija za delavca? Raziskava klime v Triglavu vedno znova pokaže na dobro klimo v podjetju. Toda v pogovoru s sodelavci ne zaznavamo pozitivnega vzdušja. Prej nasprotno. Kako nameravamo aktivno preprečevati tovrstne anomalije in izboljšati vsakodnevno klimo v družbi? Zaposlene najbolj motivira delo v skupini, v kateri vladajo dobri medsebojni odnosi, vodja, ki je usmerjen k ljudem, možnost za pridobivanje in uporabo znanja, samostojnost ter prevzemanje odgovornosti za delo. Občutek, da delaš v delovni sredini, ki ji je mar, kaj se dogaja s teboj in tvojo družino, ki ima posluh za težave in je pripravljena pomagati, pa je nekaj najdragocenejšega, kar lahko človek dobi doma in v službi. Menite, da znate prisluhniti sodelavcem pri uveljavljanju njihovih interesov? Trudim se, a si ne delam utvar, da bi se lahko še izboljšala. Pri pozornosti do sodelavcev najbrž nikoli ne bomo dovolj dobri in vedno bo prostor za izboljšave. Pomembno je, da se tega zavedamo in da izboljšujemo svoje prakse. Triglav zaposlenim zagotavlja številne ugodnosti, ki jih v večini drugih podjetij zaposleni niso deležni. Kako bodo sedanje razmere, ki jih zaznamujejo splošna kriza in posledične zahteve za zniževanje stroškov, v prihodnje vplivala na raven teh ugodnosti? V preteklosti smo imeli možnost obiskovanja fitnesa ali savne. Ali bomo s Triglav.smo poskrbeli tudi za raznovrstno celoletno rekreacijo in sproščanje zaposlenih? V okviru projekta želimo obuditi vlogo in dejavnost Športnega društva Triglav. Ena od njegovih pomembnih nalog bo tudi podpora tovrstni dejavnosti. Pri analiziranju klime se osredotočamo na dve ključni informaciji. Prva je povprečje vseh ocen, ki je bilo letos spet visoko, celo nekoliko višje kot ob zadnjem merjenju. Druga pa je udeležba zaposlenih. Odziv je bil letos nižji kot v preteklosti, zlasti v OE. Odziv zaposlenih je seveda pomemben pokazatelj, saj je samo ob dobrem odzivu možno natančno prikazati stanje organizacijske klime. Organizacijsko klimo merimo zato, da ugotovimo, kje so potrebne spremembe in kaj je treba spremeniti, zato bodo bodoče aktivnosti usmerjene zlasti v spodbujanje zaposlenih, da sodelujemo pri merjenju in odkrito izrazimo mnenje. Še posebej bomo spodbujali vodje, da so usmerjeni k ljudem, da skrbno spremljajo vzdušje v svoji enoti in sproti razrešujejo konflikte. Zaradi reorganizacije vlada med zaposlenimi precej zaskrbljenosti glede ohranitve delovnih mest. Imate ob tem kakšno spodbudno besedo? Organizacijsko klimo merimo zato, da ugotovimo, kje so potrebne spremembe in kaj je treba spremeniti, zato bodo bodoče aktivnosti usmerjene zlasti v spodbujanje zaposlenih, da sodelujemo pri merjenju in odkrito izrazimo mnenje. Stroškovna učinkovitost je naše vodilo in temu bo treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. Obrnemo vsak evro in ga poskušamo naložiti čim bolj premišljeno. Verjamem, da bomo tudi upravi dokazali utemeljenost tovrstnih stroškov, ki so pravzaprav naložba v zaposlene. Sem realistično optimistična, saj samo naložbe v zaposlene tudi v kriznih časih zagotavljajo visoke donose. Ali ste že ugotovili povezavo med ravnijo delovne uspešnosti zaposlenih, ki se pogosteje udeležujejo dogodkov v okviru družbe, kot je recimo Triglav.smo, in tistimi, ki se za te aktivnosti ne zanimajo? Znano je, da obstaja povezava med počutjem in vedenjem zaposlenih v podjetju ter med njihovo pripravljenostjo za delo oz. med organizacijsko klimo in učinkovitostjo podjetja. Ugotavljamo, da zaposleni dogodke sprejemajo z naklonjenostjo. Mi se bomo trudili 8 Na zaključek prenove poslovnih procesov se že nekaj časa skrbno pripravljamo. Za večino zaposlenih bo dela na centralni lokaciji dovolj. Prerazporeditev na novo lokacijo nameravamo omogočiti čim večjemu številu sodelavcev, zato bomo ponudili tudi možnost organiziranega prevoza v Ljubljano. Za vse kolege iz najbolj oddaljenih območnih enot si bomo prizadevali najti delo na drugih področjih. Za nekatere bo morda zanimiva tudi ponudba z izplačilom odpravnine. Če bomo vsi razumeli nujnost organizacijskih sprememb, pokazali pripravljenost za sodelovanje in za sprejem novih izzivov, bo vse težave mogoče razrešiti. Kdaj se bo dvignila izhodiščna plača Zavarovalnice Triglav, ki se je včasih usklajevala z minimalno plačo v Sloveniji in se je nazadnje dvignila avgusta 2009? Minimalna plača v Sloveniji fokus no solidarnost se je dvignila, povprečna plača prav tako, plača v Triglavu pa ostaja enaka oz. se je, če smo odkriti, realno znižala? Občutek, da delaš v delovni sredini, ki ji je mar, kaj se dogaja s teboj in tvojo družino, ki ima posluh za težave in je pripravljena pomagati, pa je nekaj najdragocenejšega, kar lahko človek dobi doma in v službi. Pogajanja z delojemalci so se začela pred kratkim. Sindikat finančnih organizacij je namreč sprožil aktivnosti za sklenitev aneksa k panožni kolektivni pogodbi. Toda izid je težko napovedati. Upoštevati je treba tudi čas, v katerem živimo, okolje, v katerem delamo, in imeti realna pričakovanja. Izhodiščna plača se res že nekaj časa ni popravila, kljub temu pa povprečna plača raste. S horizontalnimi napredovanji smo dvignili tudi osnovne plače zaposlenih z najnižjimi dohodki. imeti širok pogled na svet in sprejemati drugačnost na vseh področjih – s strpnostjo, toleranco in empatijo lahko premagamo marsikatero oviro. Ali pri nagrajevanju verjamete bolj v palico ali korenček? Po čem si boste najbolj zapomnili leto 2011? Tudi jaz raje uporabim korenček. Pojavijo pa se situacije, ko je treba vsaj pomahati s palčko. Vendar sem mi zdi, da se je s pravilnim vodenjem in upravljanjem pričakovanj zaposlenih nepriljubljenim ukrepom mogoče tudi izogniti. V kakšnih razmerah vam je najtežje uskladiti službeno in zasebno življenje? Kako se spopadete s situacijo, ko en del trpi na račun drugega? Ko te v službi čakajo neodložljive obveznosti, na dom pa te opozarja srce, si je treba postaviti prednosti. V takih primerih mi ob podpori domačih še uspeva dati prednost službenim zadevam. Vikendi pa so namenjeni družini, prijateljem in mojim drobnim veseljem. Kako skrbite za svoje zdravje in zadovoljstvo? Kdaj ste najbolj zadovoljni? Uspeh pri delu me zanesljivo osrečuje. Ob tem se trudim skrbeti za zdrav način življenja, v obsegu, ki mi ga omogoča služba, december 2011 Leto 2011 je leto soočanja s posledicami gospodarske krize in finančnih pretresov. Za gospodarski uspeh smo morali vložiti precej več napora kot v preteklosti, vendar smo na zelo dobri poti k uresničitvi poslovnih in strateških ciljev. Zavedam se, da se bo v naslednjih letih tako stanje nadaljevalo, kar pomeni, da se moramo pripraviti na to, da bomo morali za enak rezultat delati več. Kljub vsemu opažam pozitivne spremembo v družbi, v kateri se krepi zavedanje skupne odgovornosti za izhod iz krize. Na koncu tunela vendarle sveti luč. Katero znanje bi si najbolj želeli osvojiti v letu 2012? Veliko imam želja, časa pa vedno premalo. Novo znanje potrebujemo vsak dan, sicer stopicamo na mestu. V letu 2012 se bom zato posvetila retoriki, izpopolnjevanju v tujem jeziku, multikulturnosti ... Vaša osebna zaveza za leto 2012? Ohraniti zdravje in dovolj energije za izzive, ki so pred menoj. 9 objektivno Med nostalgijo in Slavnostni novoletni koncert Zavarovalnice Triglav v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je obudil spomine, ogrel srca in pričaral sanje. Večer zimzelenih popevk je bil most med nostalgijo in upi za prihodnost. To je bil glasbeni sprehod skozi zlate čase, ko smo si prepevali vse bo v redu. Sašo Sever foto: Aleš Rosa in Dejan Vrtačnik Koncert veselja, glasbe in dobre volje so nam pričarali virtuozi Velikega simfoničnega orkestra in Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Kranj z gosti – videli in slišali smo trenutno najbolj zaželene ter atraktivne pevce slovenske popevke Trio Eroiko, Ota Pestnerja, Nuško Drašček in Nino Strnad. Poleg odličnih mladih glasbenikov smo na odru občudovali tudi Ano, deklico z violino, ki nam v korporativnem spotu Zavarovalnice Triglav prinaša sporočilo VSE BO V REDU. Slovenska popevka v simfonični preobleki je pod taktirko maestra Nejca Bečana 10 zažarela v posebnih barvah in znamenjih. Tista slovenska popevka, katere melodije si brundamo kjer koli; doma, v avtomobilu, celo v pisarnah in telovadnicah, da o kopalnicah sploh ne govorim. Ob legendarnih melodijah smo se veselili novega leta, pričakovali prebujajočo se pomlad in se veselili vsakdanjih radosti. Se zaljubljali in hrepeneli, se žalostili ter si celili rane svojega vsakdanjika. Eksplozija nostalgije, mladosti, spominov in ljubezni je na občinstvo delovala blagodejno in vsi skupaj smo si na koncu izmenjali še poljub posebne vrste. Naj nas tudi v prihodnjem letu vodi pogum. Naj bo 2012 ubrano leto, v katerem se bomo zbujali med iskrenimi ljudmi. objektivno Nad mestom se dani, Samo nasmeh in Orion so bile skladbe, ob katerih ni mogel nihče ostati ravnodušen. Vedno nova, sveža, izvirna glasba slovenske popevke je bila tisti decembrski večer ena in edina ljubezen. Marjan Peternel na klavirju in njegov pogled z gradu. Čeprav je skromnost lepa čednost, je predsednik uprave zares težko skromen, ko govori o Triglavu. Brez uglašenega zbora ni prave melodije. Skozi zlato obdobje je spretno vijugala iskriva televizijska voditeljica Bernarda Žarn. Trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika – Aljaž Farasin, Matjaž Robavs in Metod Žunec. n prihodnostjo Ana je za uvod v nepozaben večer prvič zaigrala kot solistka z Velikim simfoničnim orkestrom. Pod plaščem nostalgije se je kljub zimskemu večeru vsaj za nekaj trenutkov med nas vrnila pomlad. Oto Pestner. Aplavz je bila najlepša nagrada in spodbuda za trud, ki smo ga vložili v novoletni koncert. Nejc Bečan, dirigent simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj, nam je z mladimi glasbeniki pričaral sanje in ogrel srca. december 2011 Orkester kranjske gimnazije sestavljajo zdajšnji in bivši gimnazijci ter vrhunski virtuozi z različnih evropskih akademij. Eden od njih je Jan Kus s saksofonom. Ta noč je moja in Nina Strnad. 11 triglav osebno Ko gre strast v slast Špela obožuje hrano. V vsej njeni veličastnosti. Predvsem pa kot sredstvo za izražanje ustvarjalnosti in spoznavanje bogastva okusov. To svojo strast deli tudi s svetom, zato prisrčno vabljeni na kulinarično potovanje skozi stvaritve, iz katerih bo morda nekoč nastala knjiga. Sašo Sever foto: osebni arhiv Špela Jereb Planinšek, naša kuharska blogerka, ki nas razvaja s spletnim kuharskim dnevnikom Culinary journey by me (www. culinaryjourneybyme.com). Špela Jereb Planinšek je kuharska blogerka. Prve kuharske korake je naredila že kot deklica, ko je jedem skušala dodati nekaj svojega. Njena blogerska pot v svetu kulinarike pa se je začela marca letos. S čim zadovoljiti klasičnega slovenskega jedca, ki prisega na “dunajca” in pomfri, je bil izziv, ki se je končal s paello in prvim zapisom v spletnem kuharskem dnevniku “Culinary journey by me” (www.culinaryjourneybyme.com). “Hrana največkrat izgine s krožnikov, še preden se človek zave. Pisana beseda pa ostane za vedno,” pravi in se pri kuharskem ustvarjanju drži načela “garbage in – garbage out” ali po njeno – uporabljaj dobre sestavine in dobil boš dober izdelek. Kuhanje kot umetnost Kuharski podvigi jo pomirjajo, navdihujejo in zbujajo njeno ustvarjalnost. “Prednost dajem zdravim, kakovostnim in sezonskim živilom, domačega in če je mogoče biološkega porekla.” Njena posebnost so zaradi zdravstvenih razlogov jedi brez glutena. “Marsikdo ob tem pomisli, da gre za manj okusne jedi. A ni tako. Uporabljam povsem vsakdanje sestavine, samo moke ne,” opomni komunikologinja iz Šmatevža, katere brbončice zlasti oživijo ob francoski kuhinji. Svoje najljubše jedi nima, zamisli za čarovnije pa največkrat poišče v knjigah. “Že med prebiranjem si v glavi ustvarim svoje jedi, različice že napisanega in preizkušenega, s ščepcem lastnega pridiha.” Tudi sama se večkrat vpraša, ali sploh obstaja izviren recept, Adam in Eva kulinarike. “Na to še nisem našla odgovora. Moji recepti niso izvirni, izvirne so jedi.” Prav zato je pri Planinškovih skoraj vsak dan na jedilniku nekaj novega. Dober glas seže v deveto vas Razpeta med domačo kuhinjo in svetovnim spletom je v slabem letu dni pripravila in za bralce svojega bloga opisala že več kot 170 jedi. “Recepti so uporabni za vsakdan, hitro pripravo ali posebne priložnosti,” pravi 32-letna sodelavka za trženjske komunikacije. Opaža, da ljudi najbolj pritegnejo sladice, precej pa jih ideje išče tudi na strani, na kateri so recepti zbrani po kategorijah. “Blog mi dopušča vse, kar mi srce poželi. Nebo je meja,” pove slikovito, brez besed pa ostane, ko jo izzovem, naj mi pove, kakšen bi bil sanjski oglas za njen blog. Po tišini in dolgem razmisleku reče: “Oglaševanje hrane je zagotovo kompleksnej- Pet nasvetov za več zdravja na vaši mizi. 1. Zmernost – prednost ima kakovost, ne količina. 2. Veliko svežega sadja in zelenjave. 3. Uživanje sezonskih sestavin in če je le mogoče, naj bodo te iz domače pridelave. 4. U poraba kakovostnih sestavin naravnega izvora (npr. maslo namesto margarine). 5. Izogibanje industrijsko predelani in že pripravljeni hrani. 12 še od oglaševanja drugih produktov ali storitev, saj gre pri jedeh za doživetje. Tega pa je težko prikazati z oglasom. Pomembne so izkušnje, občutja, strast. Najraje imam zadovoljne obiskovalce, ki širijo navdušenje in znajo na glas izraziti svoje mnenje.” Ob simpatični pripombi, da bi sama sebe še najtežje prodala. Za mizo v novo leto Medtem ko razmišlja o svoji kuharski knjigi in sanja o majhni gostilnici z vsak dan drugačnimi meniji, nam je Špela v pričakovanju najdaljše noči v letu zaupala še Triglavov silvestrski jedilnik. “Ne delajte si preveč skrbi,” nas najprej pomiri, nato pa našteje nekaj slastnih stvaritev iz hladnega bifeja: “Tunin tatarski biftek, goveji karpačo na rukoli z balzamično redukcijo, škampov koktajl, solata iz motovilca in dimljene postrvi z orehi in modrim sirom, bučkini zvitki z rikoto, marinirana mocarela s smetano, limono in majaronom, kolački s pršutom in žajb ljem ...” Nevsakdanje, a preprosto za pripravo. In če se vam ob prebiranju tega članka še niso pocedile sline, pokukajte še na blog. Pa dober tek in srečno! zgode in prigode Poljub Silvestra Bliža se najdaljša noč v letu. Kje, s kom in kako boš pričakal novo leto, je eno najpogostejših vprašanj zadnjega meseca starega leta. Vsakdo bi rad na kar najlepši način vstopil v prvo januarsko jutro in doživel sanjsko silvestrovanje. Človeške vezI Danijel Zejak, zavarovalni zastopnik: Najdaljšo noč v letu že od nekdaj preživljam na toplem, ob kaminu in majhni smrečici, pod katero se skrivajo darila, ob čaju, ki diši po cimetu, in ob najboljši hrani, ki jo zame skuha najboljša kuharica na svetu – moja mama. Opolnoči pa z najbližjimi nazdravimo s penino in si zaželimo vse najlepše in najboljše. To so trenutki, ki mi pomenijo največ in sem najsrečnejši, da jih lahko delim s tistimi, ki jih imam resnično zelo rad. Darko Krušič, vodja podpore prodaji: Na saneh, ovit z belim ko- žuhom in v objemu ljubke Božičke naju jelenja vprega z Rudolfom na čelu pripelje v čudovito mesto Rovaniemi. Tam naju pričakajo bele vile s kozarcem radgonske penine in povabijo v veliko plesno dvorano. Ob koncu prvega plesa se nama pridružijo prijatelji. Ura je že skoraj polnoč, ko me začne nekaj tresti za roko in slišim glas vnukinj: “Halo, dedi, zbudi se!” No, hvala bogu, da bom pričakal še eno čudovito novo leto v krogu najdražjih. Irena Šorn, tajnica: Sanjsko silvestrovanje bi najraje doživela na peščeni plaži, s koktajlom v roki in pogledom na polnočni ognjemet. Kaj je lepšega kot z lučkami okrašene palme, prijetno podnebje in edinstveno praznovanje? Toda najdaljšo noč že tradicionalno preživljam bolj na mrzlem, na prostem, kjer si skupaj z družino in s prijatelji pričaramo sanjsko silvestrovanje. Pomembno je, da si z ljudmi, ki jih imaš rad, potem je pa vseeno, kje si. Spomin pozabljenih m? To vprašanje si je v arovalstva na Slovenske Zakaj ne 200-letnica zav nc Škufca in obudil 2001 zastavil mag. Fra a let u nik zor Ob 0-lekem novembrs , ko smo praznovali 10 ske panoge. Leto potem dar nko spo ba go no te o val vin aro do zgo o občno zav v uvodniku izpostavil Prv šem na na i tud e val slo tnico zavarovalstva, je po e iz Trsta, ki so nic val aro zav e “Kaj viln 2. šte ), 141 Slovenije (1872 ma izpred leta ščino sv. Hieronima iz Vid tov bra e sko jen ovl ven an slo in ust ozemlju, nice, ki so bile o? Ali so to le zavaroval stv e val bil aro so ki zav e, sko tist i ven tud je slo te štejemo kapitalom? Ali pa med ita kap m ski ven slo in 'izključno' s slovenskim em ozemlju s tujim stn no rod na šem na na ustanovljene – delavski direktor. š nekdanji član uprave lom?” se je spraševal na ki i nekaj posameznikov, V prispevku je naštel tud aro zav voj raz za li eva so si v preteklosti prizad ik Slovenskem – predsedn valniške dejavnosti na z kne ija ven banke Slo Prve občne zavarovalne ljubljanski župan dr. lja, Ce iz id he rsc ife Salm-Re ne Josip Pehani, ki jem Vza Etbin Costa, ravnatelj ega, 40 let ... “Koliko od tist je družbo vodil več kot ob sod at ult rez da je le za kar pogosto mislimo, nj aša vpr liko Ko j. pre že nosti, je bilo doseženega odgovora!” je bralce z bre še je ti los tek pre iz je em izzval Škufca in svo Obzornika pred desetletj š na bo n kše “Ka i: besedam razmišljanje zaključil z ven Slo na tva niš val aro prispevek k razvoju zav zitivne sledi, ki se jih po foto: arhiv Obzornik a ili ust zap mo Bo m? ske | ss 6), jajoče generacije?” Josip Pehani (1870–194 bodo spominjale priha ne jem Vza nekdanji ravnatelj zavarovalnice december 2011 Martina Knez zavarovalna zastopnica, OE Postojna Priznam, kot najstnica nisem nikoli sanjala o poklicu, ki ga opravljam. Z zavarovalništvom sem se sicer začela ukvarjati kmalu po končani gimnaziji. Takrat sploh nisem vedela, kako globoke vezi se lahko spletejo med delom in ljudmi. In začele so se plesti v mestu med sivim betonom in neznanci. Kmalu zatem je prišla informacija, da sem prestavljena drugam, na podeželje bližje domu. Bila sem zmedena in zadovoljna hkrati. Moja prva misel je bila … spet nekaj novega … veliko in raztegnjeno področje, znani ljudje in nepoznane vasi – Sabonje, Podbeže, Harije, Rečica, Brkini, Ilirska Bistrica ... prihajam. Rečem si: “No, pa gremo v akcijo!” Prvi dnevi na terenu so bili drugačni, kot sem jih bila vajena prej. Ljudje na vasi so preprosti, delovni in požrtvovalni. Drugačni. Neverjetno je, kako čutiš s ponosnim lastnikom velike farme, ki ima sto in več ovac. Kako se navežeš na kmeta, ki ima deset in še nekaj glav živine, ki s ponosom spravlja pridelek in ti predstavi svoj novi traktor. Spominjam se dneva, ko sem v mrzli zimi vstopila v hišo starejše gospe, ki je bila šibkega zdravja. Sneg in mraz nam nista prizanašala. Stekla na oknih so bila ledena, v peči tema, nikjer nobenih drv. Stopila sem ven, prinesla naročaj drv in kmalu je zadišalo po dimu, ki se je vil iz stare peči. Nato sva se s starko usedli, poklepetali in uredili zavarovanje za majhno hiško na obronkih Brkinov. “Zdaj pa imam eno skrb manj,” je olajšano dejala ženica. Vem, da je bila srečna, na njenem obrazu se je narisal iskren nasmeh. Domov sem se vračala bogata, bogatejša za iskreno zahvalo in nasmeh. In to mi veliko pomeni. Drugačnega nas je običajno strah, ker se izvijemo iz kalupov vsakdanjosti. Ponuja pa veliko novega, svežega in zanimivega. To je moje delo – iti ven iz okvirov, biti drugačna, prilagodljiva in biti tam za Človeka. V tem poslu uživam, postal je del mene. In postala sem del njega. 13 povezani Mednarodni Obzornik Izid januarja 2012. Naklada okoli 4000 izvodov. Branje v sedmih jezikih. Distribucija čez ves Balkan do Makedonije in tudi Češke. Prihaja nov, morda celo prvi, mednarodni interni medij v Sloveniji. Urša Henigman (PM, Poslovni mediji) Spodbuda zanj je prišla tudi od vas, dragi bralci. Ker ste nam v anketi zaupali, da svojo interno revijo radi berete, si zanjo vzamete vsaj pol ure časa in ji na lestvici od 1 do 5 namenjate povprečno oceno nekaj več kot 4. To so podatki, ki razveselijo vsakega urednika in pomenijo večjo nagrado, kot je bila dvojna zaporedna zmaga Obzornika na natečaju Papirus za najboljšo interno revijo v Sloveniji. Kajti cilj vsake revije – in interna ni pri tem nobena izjema – je, da jo bralci sprejmejo za svojo. Podoba Obzornika International bo sveža, sodobna in atraktivna. Komaj čakamo, da vam ga pokažemo! Preverjen recept, sveže sestavine Obzornik tako dobiva svojega mednarodnega brata – Obzornik International. Izšel bo dvakrat letno, v sedmih jezikih – v slovenščini, hrvaščini, srbščini, makedonščini, češčini in v bosanskem ter črnogorskem jeziku, brali pa ga boste vsi sodelavci Skupine Triglav. Prvič takoj po novem letu. Morda se vam bo na prvi pogled zdel znan, ker bomo v njem ohranili osnovne kreativne postulate Obzornika (čeprav bomo dizajn nadgradili) in ohranili določene rubrike, ki ste jih že navajeni, ampak naj vas to ne zavede. Ne bomo vam ponudili Obzornik dobiva svojega mednarodnega brata – Obzornik International. Izšel bo dvakrat letno, v sedmih jezikih, prvič januarja 2012. reciklaže že prežvečenih izdaj. Ne, iz svežih sestavin in v razširjeni kuharski ekipi, ki bo zagotovo obogatila končni okus, vam pripravljamo polnovredni obrok. Glavnemu uredniku Sašu Severju in agenciji, ki sodeluje pri pripravi rednih številk Obzornika, se namreč v ožji uredniški odbor Obzornika International pridružujejo še uredniki komunikatorji vsakega od trgov, kjer ima Skupina Triglav svoje hčerinske družbe. Materni jezik za vse Z Obzornikom International, mednarodnim internim medijem, si je Skupina Triglav kot ena od redkih slovenskih korporacij drznila narediti velik korak. Sploh z odločitvijo, da ne bo kompromisno izdala medija v angleščini, kar bi bilo sicer najprikladnejše, ampak se bo vsakemu bral- 14 cu ponudila v njegovem maternem jeziku. To je zaupanja vredna popotnica njegovim ustvarjalcem in bralcem. Revija se namreč ne pripravlja kar tjavendan, kajti njen na- Namen internega komuniciranja. Zaposleni od internih komunikacij, in interna revija je del njih, pričakujejo predvsem, da: • bodo dobili odkrite, jasne, transparentne in pravočasne informacije; • jim razložimo kontekst sprememb v poslovnem okolju; predvsem jih zanima, kakšni bodo vplivi sprememb nanje osebno; • jim predstavimo cilje in vizijo družbe ter tudi načine, kako lahko sami prispevajo k uresničevanju teh ciljev; • so slišani in vključeni v komuniciranje. men je jasen. Želi povezati vse sodelavce v isti skupini, da se začutite, spoznate, se med seboj navdihujete, pa tudi učite, delite dobre zglede. Zakaj ne bi vsi izvedeli, ali so na primer v Srbiji izpeljali posebej ustvarjalno in komunikacijsko učinkovito marketinško akcijo, ali so v Črni gori ubrali popolnoma neobičajno prodajno pot in z njo precej presegli načrtovano prodajo novega zavarovalnega produkta? Res je sicer, da v poslovnem svetu, tako kot v družini, večina znanja prehaja od mame k hčeram, ampak včasih z izvrstnimi idejami presenetijo tudi otroci. Vas ne zanima, v čem so dobri Makedonci in s kakšnimi izzivi se soočajo v BiH? Ali, kako o določenem, morda celo čisto nič zavarovalniškem vprašanju, razmišljajo sodelavci na Hrvaškem ali pa Češkem? Zdaj boste lahko izvedeli. Se beremo januarja ... povezani Prva izbira vlagateljev Triglav Skladi je vodilna družba za upravljanje vzajemnih skladov v Sloveniji. Osnovna filozofija družbe, ki je bila ustanovljena leta 1994, je reševati naložbene dileme strank. Danes upravlja več kot 420 milijonov evrov sredstev in zaseda 22,6-odstotni tržni delež. Laura Črnigoj in Sašo Sever Poslanstvo družbe Triglav Skladi (prej Triglav DZU), katere največji delničar je Zavarovalnica Triglav (67,5-odstotna lastnica), je ostati zaupanja vreden partner, ki z odličnostjo v upravljanju in s prvovrstnostjo ponudbe vlagateljem omogoča plemenitenje premoženja. To je ena od desetih slovenskih družb za upravljanje, ki so konec julija letos skupaj skrbele za skoraj dve milijardi evrov sredstev. Triglav Skladi v Krovnem skladu Triglav vzajemni skladi trenutno upravljajo 15 vzajemnih podskladov. Da bi olajšali naložbeno odločitev, so razvili tudi pet naložbenih kombinacij, ki so različnim tipom vlagateljev prilagojeni portfelji, in sicer glede na naložbene preference in odnos do tveganja. Skupina Triglav Skladi ima še dve hčerinski družbi za upravljanje, v Federaciji BiH in Republiki Srpski, kjer upravljata dva sklada s skupno 63 milijoni evrov premoženja. Nova spletna podoba Velik del razvoja je namenjen ustvarjanju novih inovativnih oblik naložb v okviru naložbenih življenjskih zavarovanj (investicijska strategija Finančni cilji, ki jo Zavarovalnica Triglav nudi v okviru investicijskega zavarovanja Fleks). Na ta način družba Triglav Skladi širi poslovanje 36 usposobljenih strokovnjakov s področja analiz, upravljanja premoženja, upravljanja s tveganji, korporativnega upravljanja in vrednotenja podjetij je zaposlenih v Triglav Skladih. Igor Kušar, predsednik uprave: Špekulativnega vlaganja s ciljem hitrega in neomejenega zaslužka, ki so ga omogočala leta hipervisoke rasti kapitalskih trgov, je za nekaj časa konec. V ospredje znova stopa klasična vloga vzajemnih skladov – možnost varčevanja s potencialno večjim donosom, če je vlagatelj pripravljen nekoliko več tvegati. Pri finančnih zadevah je zaupanje ključno. Verjamem, da vlagatelji zaupajo Triglav Skladom, kjer je njihov denar v profesionalnih rokah. december 2011 Slovenija tudi zunaj Slovenije, saj so svoje sklade letos ponudili tudi v Triglav Osiguranju na Hrvaškem. Ena od novosti v letu 2011 so globalni megatrendi, ki bodo oblikovali prihodnost v naslednjih desetletjih. Poimenovali so jih Triglav Megatrendi in združujejo rast potreb po energentih in surovinah, rast potrošnje na razvijajočih se trgih in rast izdatkov za zdravstvo. • krepiti in povečevati tržni delež; • izboljševati in nadgrajevati storitve za stranke; • prispevati h krepitvi blagovne znamke Triglav. Najpomembnejši cilji družbe Triglav Skladi so: Družba Triglav Skladi je na začetku oktobra oblikovno in vsebinsko prenovila tudi svoje spletno mesto (www.triglavskladi. si), da bi vsem strankam ponudila naložbene rešitve za vsakršno življenjsko situacijo in jih spodbudila k razmišljanju o varni finančni prihodnosti. 422 139 milijonov evrov znaša premoženje v upravljanju v Triglav vzajemnih skladih, kar družbo uvršča na prvo mesto med slovenskimi družbami za upravljanje. Triglav Skladom zaupa več kot 59.000 vlagateljev. Gašper Dovč, upravljavec investicijskih skladov: Izbira najprimernejše naložbe je odvisna predvsem od osebnega naložbenega profila vsakega posameznika. Mlajšemu vlagatelju, ki namerava vlagati daljše časovno obdobje, bi svetoval bolj tvegane delniške sklade. Na naši paleti skladov so to skladi, ki sestavljajo naložbene kombinacije Triglav Drzni, Triglav Dinamični in Triglav Megatrendi. vzajemnih skladov upravljajo slovenski upravljavci. Skupno število vzajemnih skladov, ki se tržijo pri nas, je 315. Sklade v Sloveniji trži tudi 13 tujih družb za upravljanje iz EU. Ana Robnik, vodja prodaje po pooblaščenih partnerjih: Ljudje na splošno v sklade prevečkrat vlagajo premalo sistematično, nekonsistentno in z nepravimi cilji, zato so lahko nad naložbo na koncu razočarani. Največkrat podležejo zgodbam, da je mogoče loviti fantastične donose brez tveganja, preveč stavijo na enega konja, ne upoštevajo načela razpršitve tveganj in se o investiciji odločajo na podlagi pretiranih čustev. 15 pregledano foto: --- foto: Miha Šercer Pobeg na sonce Sv. Martin je bil najverjetneje krivec, da sva s Štefanom tisto lepo nedeljo sama nosila zastavo Planinskega društva Triglav v hribe. Cilj je bil nekaj čez 2.000 m visok Vrh nad Škrbino v okolici Tolmina. Pravzaprav se je bil namen dvigniti nad trdovratno novembrsko meglo na sonce. In cilj je bil nedvomno dosežen – razgibana grebenska pot, izjemni razgledi, sonce, prijetne temperature, spodaj pa megleno morje. Bi rekel, da je bilo zelo romantično, ampak rajši ne bom, ker že tako zlobni jeziki govorijo, da nekam pogosto sama zahajava v hribe. Da to res ne bo prepogosto, vabim vse, da se nam pridružite na naslednjih izletih PD Triglav. | mš Srečanji arbitrov Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav je v začetku oktobra organizirala prvo veliko srečanje vseh arbitrov. Na dogodku je bil podrobno predstavljen etični kodeks naše arbitraže, hkrati pa je bila to priložnost za druženje in medsebojno spoznavanje ter izmenjavanje izkušenj. Zaradi velikega zanimanja in na željo arbitrov, ki se uvodnega srečanja niso mogli udeležiti, je bilo sredi novembra še eno srečanje arbitrov. Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav že vse od leta 1983 ustvarja dobro zavarovalno prakso in gradi verodostojnost ter se zaveda pomena etičnih norm in doslednega upoštevanja temeljnih načel arbitražnega postopka. | jot foto: arhiv Planet GV Najboljši pri skrbi za izobraževanje Planet GV je tudi letos v sodelovanju z inštitutom Sofos izbral deset podjetij, ki najbolj sistematično skrbijo za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Med prejemniki priznanja “TOP 10 – Izobraževalni management 2011” je že tretje leto zapored tudi Zavarovalnica Triglav. Nagrado je na konferenci Izobraževalni management 2011 v Portorožu prevzel pooblaščenec uprave Boštjan Vovk. To je dokaz, da pri zavarovalnici trajnostno vlagamo v znanje, zagotavljamo preskušanje in širjenje na novo pridobljenega znanja ter spodbujamo izobraževanje vseh zaposlenih. | ss foto: Damir Dragar Prva jugoturneja Uprava Zavarovalnice Triglav je že drugo leto zapored jesen izbrala za najprimernejši čas za obisk zaposlenih. 12 dogodkov na območnih enotah ter prvič po sedem srečanj s sodelavci iz odvisnih družb v Sloveniji in tujini (na sliki je obisk uprave v naši najmanjši zavarovalnici v Banjaluki) je bila doslej največja turneja vodstva v zgodovini družbe. “Vaši izzivi so moji izzivi, zato verjamem, da je edina prava pot ta, da so naša vrata vselej odprta za vse zaposlene. Z vami želimo odkrite odnose. Če imamo skupne cilje – in verjamem, da jih imamo – lahko prav tako najdemo skupne rešitve. Zavedamo se, da je stik uprave s sodelavci zelo pomemben za skupno prihodnost Triglava, ki ima začrtano pot do leta 2015,” je med drugim dejal predsednik uprave Matjaž Rakovec. | ss 16 Cenilci avtomobilov na kupu V prvi polovici novembra se je na sedežu OE Ljubljana zbralo 17 cenilcev avtomobilskih škod iz vseh hčerinskih družb Skupine Triglav. Dvodnevni posvet je odlično vodil Damir Dragar, direktor službe za avtomobilske škode, namen seminarja pa je bil čim hitrejše poenotenje postopkov cenitev v skupini. Prvi del dogodka so zaznamovali predstavniki tujih družb, ki so predstavili svoj način dela, organizacijo, cenilna orodja, opozorili na težave ter zlasti delili znanje in dobre izkušnje. Poleg predstavitve postopka cenitve na primeru Zavarovalnice Triglav so kolegi opozorili tudi na prevare in na alternativne prijave škode, poudarek pa je bil na sodelovanju s servisi in pooblastilih cenilcev. Kot kaže slika, je veliko zanimanja prejel ogled cenilne linije in praktičen prikaz preprostega popravila avtomobilskega stekla. | mč foto: Metoda Debeljak Paparac v Amsterdamu V Amsterdamu, ki mu zaradi številnih vodnih kanalov, ki ga prepletajo, rečejo tudi Benetke severa, je kar 1.200 barov. To pomeni eden na vsakih 612 prebivalcev. Skrivnostni bralec Obzornika se je, ko je prebral naslovni članek, kljub mamljivemu ozadju raje odločil za drugo znamenitost nizozemske prestolnice – vožnjo s kolesi. V mestu jih domuje več kot milijon, turiste pa želijo začarati tudi z organiziranimi nočnimi vožnjami po mestu. | ack pregledano foto: Dejan Vrtačnik Enak regres za vse Uprava Zavarovalnice Triglav je z reprezentativnimi sindikati podpisala aneks h kolektivni pogodbi družbe glede izplačila regresa (na fotografiji). S tem vsakemu delavcu enkrat letno pripada regres za letni dopust v višini 75 odstotkov povprečne plače v Zavarovalnici Triglav, pri čemer se za povprečno plačo šteje zadnja znana trimesečna povprečna plača pred izplačilom regresa. Ali z drugimi besedami, vsi zaposleni v Triglavu bomo odslej prejemali enak regres, kar 60 odstotkov sodelavcev pa bo s tem aneksom imelo višji regres kot doslej. | ss Zelena luč za e-pero foto: Janja Volk Srečanje po Miklavžu Zgornja skupinska fotografija je nastala na srečanju upokojencev Območne enote Nova Gorica. Na dan po prihodu Miklavža so se zbrali na kmečkem turizmu v Goriških Brdih ter si ob koncu leta izmenjali spodbudne misli in dobre želje. Tradicionalnega dogodka se je udeležila dobra polovica naših nekdanjih primorskih sodelavcev, med njimi je bil tudi direktor novogoriške enote z najdaljšim stažem Savo Mikluž. | jv december 2011 V barvah sonca V preddverju OE Kranj je na ogled razstava slik iz cikla Sonce, akademskega slikarja Darka Slavca. Z barvitimi, energijsko bogatimi in pozitivnimi slikami mu je uspelo nekako obuditi slikarsko snov, kar zlasti dokazuje umetniško delo z naslovom Zrelo avgustovsko sonce, pred katero se je priznani likovnik fotografiral z direktorjem kranjske enote Alešem Klementom. Izbor slik je tudi lepa popotnica za delo in praznovanje v prihajajočih praznikih, zlasti pa za leto 2012, ko bodo pred nami novi izzivi in ko bomo še kako potrebovali veliko pozitivne, sončne energije. Razstava bo odprta do 12. januarja 2012. | ss foto: Sašo Sever Arhiv Republike Slovenije je konec novembra potrdil notranja pravila Zavarovalnice Triglav za upravljanje z dokumentarnim gradivom v elektronski obliki in tako prižgal zeleno luč za uvedbo rešiitve e– pero, ki omogoča lastnoročni elektronski podpis. Notranja pravila, ki so namenjena zagotavljanju pravne veljavnosti izključno tistih gradiv, ki so shranjena izključno v elektronski obliki in so ključnega pomena za poslovanje družbe, so zdaj tudi uradno skladna z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Triglav je tako postal eno od 30 slovenskih podjetij v registru potrjenih notranjihpravil. | ss foto: Damijan Križaj foto: arhiv Financ O trajnostnem razvoju poročamo z odliko Zavarovalnica Triglav ima najboljše letno poročilo pri poročanju o trajnostnem razvoju v finančnem sektorju za leto 2010 ter je tako zgled drugim bankam, zavarovalnicam in finančnim ustanovam. To je najprestižnejša od petih nagrad, ki smo jih osvojili na letošnjem tekmovanju najboljših letnih poročil za preteklo leto. Naša zavarovalnica se je med najboljše finančne ustanove uvrstila še v štirih kategorijah – imamo drugo najboljše letno poročilo, drugo najboljše letno poročilo v analizi poslovanja in načrtih, drugo najboljše računovodsko poročilo ter tretje mesto med najboljšimi letnimi poročili v komuniciranju za leto 2010. Priznanje je na svečani podelitvi v imenu predsednika uprave Matjaža Rakovca prevzela Tjaša Kolenc Filipčič, vodja za trženjsko komuniciranje, ki je ob tem poudarila, da trajnostni razvoj postaja zelo pomemben del upravljanja družb. | ss Rokerji s Triglava Letošnje tradicionalno prednovoletno srečanje sodelavcev centrale in OE Ljubljana, na katerega smo povabili tudi kolege iz družb Triglav Re, Triglav INT in AS Triglav, je bilo posebno tudi zaradi prvega nastopa skupine (na sliki). Zasedba, v kateri so bili Janez Nared (bobni), Janez Mencin (bas kitara), Zoran Miloševič (akustična kitara, spremljevalni vokal), Aleš Zupan (električna solo kitara) in Jernej Veberič (vokal), je z osmimi komadi navdušila več kot 300 Triglavanov in požela glasne ovacije. Pod taktirko DJ Svizca in v ritmih skupine Victory se je zabava končala šele v zgodnjih petkovih urah ... | ss 17 preučeno zavarovani Varen objem d Katjuša Stegovec pomočnica direktorja razvoja, TZZ Nizozemski zgled Zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, smo pri predlogu za spremembo sistema financiranja zdravstva v določeni meri upoštevali tudi lastnosti nizozemskega modela. Zakaj? Na Nizozemskem že zadnjih pet let deluje eden najboljših evropskih zdravstvenih sistemov po letnem indeksu zdravstvenega varstva EU. Kaj to državo uvršča na sam vrh? Leta 2006 je, po dvajsetih letih usklajevanja, izvedla zdravstveno reformo. Cilj reforme je bil zagotoviti univerzalno zdravstveno zavarovanje, uvedbo tržnih mehanizmov pri nakupu zdravstvenih storitev za večjo učinkovitost in kakovost, večjo odgovornost posameznika za svoje zdravje in racionalno rabo zdravstvenih storitev. Premoženjska zavarovanja. Dom je zavetje, v katerega se vračamo vsak dan, prostor, na katerega se navadno navezuje največ lepih spominov in občutkov, ob katerih nam je toplo in prijetno pri srcu. Dom je življenjska investicija vsakega izmed nas – na žalost pa se marsikdo tega zave šele, ko gre nekaj narobe. Na določene stvari v življenju res nimamo vpliva, a na srečo se lahko proti nekaterim nevarnostim dobro zavarujemo. Ali tudi vas ob nevihti z grmenjem spreletava srh? Ste kdaj pomislili, kolikokrat na leto udari strela in kakšno škodo lahko povzroči? V Sloveniji strela letno udari več kot 75.000–krat. Verjetnost, da udari ravno v vaš dom, je bistveno večja kot verjetnost, da boste ravno vi zadeli na loteriji. Ste že kdaj slišali, da ima voda nepremagljivo moč? Podatek, da vsak tretji prebivalec Slovenije živi na poplavno ogroženem območju, je več kot srh vzbujajoč. V vsakem primeru je tragično, če voda odplavi premoženje, ki ni bilo ustrezno zavarovano. In kaj porečete na to, da je v Sloveniji nezavarovanih še približno 40 odstotkov domov? Na Nizozemskem je že nekaj let eden najboljših evropskih zdravstvenih sistemov po letnem indeksu zdravstvenega varstva EU, potem ko je ta država leta 2006, po dvajsetih letih usklajevanja, izvedla zdravstveno reformo. Reforma je uvedla obvezno pogodbeno zdravstveno zavarovanje, ki ga na trgu ponujajo zdravstvene zavarovalnice. Posamezniki so po zakonu dolžni skleniti osnovni paket obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja. Premija in prispevki se ne plačujejo za otroke, mlajše od 18 let. Če se posameznik ne zavaruje, ga doleti kazen v višini 130 odstotkov nominalne premije za obdobje nezavarovanosti. Zavarovalnice so v zavarovanje dolžne sprejeti vsakogar, pri čemer je premija za vse zavarovance pri isti zavarovalnici enaka. Premija je lahko nižja v primeru kolektivnih zavarovanj (do 10 odstotkov) oz. ko se zavarovanec odloči za letno franšizo do 500 evrov. Pri tem je obvezna letna franšiza za vse zavarovance 155 evrov. Osnovni paket zavarovanja vključuje kurativne zdravstvene storitve pri družinskih zdravnikih, specialistih, bolnišnično zdravljenje, zobozdravstvene storitve, reševalne prevoze, določena zdravila in rehabilitacijo. Nominalna premija v višini od približno 950 do 1.150 evrov je enaka za vse, neodvisno od prejemkov posameznika. Država osebam z nižjimi dohodki regresira del premije v obliki neposrednega nakazila na njihov bančni račun. Z obveznim pogodbenim zdravstvenim zavarovanjem se za zdravstvene storitve zbere skupaj približno polovica denarja. Drugo polovico prejmejo zavarovalnice iz sklada socialnega zavarovanja. V slednjega vplačujejo delodajalci prispevek za zdravstvo v višini 6,9 odstotka bruto plače oz. največ 2.223 evrov na leto. Obseg transferja iz omenjenega sklada je določen na podlagi izbranih dejavnikov tveganja zavarovancev. S tem je zagotovljeno, da zavarovalnice ne izbirajo zavarovancev po njihovem rizičnem profilu. Uspešnost poslovanja zavarovalnice je tako odvisna od učinkovitosti obvladovanja operativnih stroškov in od izpogajanih cen zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvenih storitev. 18 Fleksi odziv na nagradno Osebna zavarovanja. V službi za trženjske komunikacije osebnih zavarovanj smo v okviru akcije pospeševanja prodaje investicijskih zavarovanj FLEKS izvedli tudi nagradno igro FLEKSI. Trajala je od 1. oktobra do 2. decembra 2011. Z veseljem ugotavljamo, da je bil odziv na promocijskih dogodkih in na spletu velik. V nagradni igri smo prejeli več kot 10.700 izpolnjenih nagradnih kuponov, od tega jih je bilo prek spleta oddanih dobrih 5.000. Prek 4.600 letakov je bilo izpolnjenih na enem izmed 41 promocijskih dogodkov v 13 slovenskih mestih. Pozornost obiskovalcev v nakupovalnih središčih smo pritegnili tudi z animacijami kuže Pazija, s peko palačink oz. z delavnicami brošk. V žrebanju, ki je potekalo 9. decembra, smo podelili deset iPadov 2, šest bonov Baby Centra v vrednosti 35 evrov in 60 bonov Baby Centra v vrednosti 20 evrov. Čestitamo! | jk poglobljeno oma Upam, da je vaš dom med tistimi 60 odstotki, ki so zavarovani. Če ne, lahko do 31. januarja 2012 poskrbite, da se bo odstotek nezavarovanih domov zmanjšal. V Zavarovalnici Triglav namreč do konca januarja 2012 podarjamo 15-odstotni akcijski popust vsem, ki v preteklem letu doma niso imeli zavarovanega pri nas. Za tiste, ki redno skrbite za zavarovanje doma in boste med 5. 12. 2011 in 31. 1. 2012 obnovili oz. sklenili paketno zavarovanje (paket B ali C) pa smo pripravili darilo – paket prve pomoči za gospodinjstvo. Tega bodo prejeli tudi novi sklenitelji, ki bodo dom zavarovali prvič, prejeli pa bodo tudi prej omenjeni 15-odstotni popust. Ponujamo vam široko paleto zavarovanj in kritij za številne nevarnosti, ki dnevno ogrožajo vaš dom. Teh pa je bistveno več kot samo strela in poplava. Stopite varneje v nejasen jutri in poskrbite za dobro zavarovanje vašega doma! Več o akciji preberite na www. triglav.si. | šjp Jaka Binter upravljavec premoženja Pismo Božičku Za letos si želim, da bi se Galci in Germani dokončno zmenili, kako bomo živeli v prihodnje. Saj se, dokler se ne bodo dogovorili, ne bo spremenilo prav nič – in to je tisto, kar je morda od vsega še najbolj zaskrbljujoče. Hkrati si želim, da bi ljudje tudi dandanes upoštevali že skoraj pradavne zakonitosti, kot je: “Dajte Cesarju, kar je Cesarjevega.” Morda bi morali to še najbolj doumeti Heleni, pa tudi marsikdo drug. Če bi vsi živeli in se držali zgoraj napisane zakonitosti, bi lahko bili makroekonomski kazalci evropskih in nenazadnje tudi drugih držav precej boljši. Končno nam mora postati jasno, da se nekaterim stvarem preprosto ne moremo izogniti – in med te zagotovo spadajo tudi davki. In dokler se ljudje tega ne bomo dovolj dobro zavedali, bomo prej ali slej v podobni situaciji, kot smo danes. Zakaj? Enostavno zato, ker trenutno še vedno velja recipročnost v smislu “daj – dam”. Zato plačaj davek ter si obetaj določene socialne, zdravstvene in druge storitve, ki so primerne za sodobnega človeka. V tej recipročnosti pa na žalost ni mesta za t. i. sivo ekonomijo in beg pred davki. Če bi Grčija nekoliko “privila” državljane in jim dala vedeti, da siva ekonomija in plačevanje davkov ne sme biti “nacionalni šport”, bi bila najverjetneje trenutna evropska finančna situacija precej drugačna. igro Svetovalke, ki so na enem izmed promocijskih dogodkov v Novem mestu vabile k sodelovanju v nagradni igri FLEKSI. december 2011 Po nekaterih raziskavah je vpliv povečanja davkov na sivo ekonomijo približno 40-odstoten, medtem ko vpliv davčne morale na sivo ekonomijo znaša 25 odstotkov. Primarni fiskalni učinek sive ekonomije je primanjkljaj v proračunu države zaradi izpada davkov in socialnih dajatev. Posledica tega je, da prične država bolj obremenjevati preostalo ekonomijo, kar privede do nepravične porazdelitve bremen. In prav to se dandanes dogaja v Evropi – prihaja do nepravične porazdelitve bremen. Če bi Grčija, ki letno izgubi 20 milijard evrov samo zaradi davčnih utaj, kar je dobrih 18 odstotkov celotnega ocenjenega dolga, nekoliko “privila” svoje državljane in jim dala vedeti, da siva ekonomija in plačevanje davkov ne sme biti “nacionalni šport”, bi bila najverjetneje trenutna evropska finančna situacija precej drugačna. No, če smo pošteni, Grčija ni osamljen primer. Po raziskavah so v državah OECD na prvih treh mestih po deležu sive ekonomije v BDP Grčija, Italija in Španija, pri katerih ta delež znaša okoli 24 odstotkov. To pa je visoko nad povprečjem preostalih držav OECD. Želim si torej, da nam Božiček prinese samo delček davčne morale, da se bomo v prihodnje precej lažje spoprijemali s sodobnimi izzivi naših gospodarstev. Dokler pa bo v ljudeh zakoreninjena misel, da Cesarju ne pripada vedno tisto, za kar vsi vemo, da je njegovo, pa bo podobnih zgodb vse več in se ne bodo nikoli končale. 19 raztreseno NAGRADNA Križanka sudoku 7 8 3 5 1 3 8 4 7 2 9 2 7 2 6 4 3 7 3 8 6 1 5 2 1 4 Prazna polja izpolnite tako, da bodo v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse številke od 1 do 9. To velja tudi za vsakega od kvadratkov 3 x 3. Nagradni KVIZ Kviz rešite tako, da obkrožite črko pred vsakim pravilnim odgovorom. Končna rešitev je beseda, ki jo dobite, če izpišete vse obkrožene črke. 1. K oliko slovenskih družb je uvrščenih v prvo kotacijo Ljubljanske borze? P | 14 O| 12 S |9 2. K atero evropsko mesto je v tokratni številki obiskal naš paparac? K | Budimpešto N|Amsterdam T |Salzburg 3. K ako se imenuje prvi mednarodni interni medij Skupine Triglav, ki bo izšel januarja 2012? E | Obzornik International B | Triglav International R |IFC International Rešitev novembrske številke (vodoravno): sto, tek, ilo, vse, bekon, samopozaba, prijava, jr, Aon, tr, zet, jm, anemik, kaskada, to, Aton, Uršič, Enes, otve, Ero, pano, tamtam, Ras, apeiron, lm, nitriranje, oje, Neckar, Lar, Ati. Nagrade za pravilno rešitev križanke prejmejo: 1. Damjana Vrtovec, Udarniška 7, 3220 Štore 2. Ana-Marija Nikolič, Dolharjeva ulica 8, 3000 Celje 3. Marcel Založnik, Zg. Duplje 50, 4203 Duplje Rešitev novembrskega kviza: MRZLICA Nagrade za pravilno rešitev kviza prejmejo: 1. Marija Grilec, Bodonci 46, 9265 Bodonci 2. Julka Erbežnik, Toma Zupana 6, 4202 Naklo 3. Jože Božič, Tolsti vrh 95, 2390 Ravne na Koroškem Rešitvi nagradne križanke in kviza pošljite najpozneje do 20. januarja 2012, v uredništvo na naslov: Zavarovalnica Triglav, Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Obzornik. Rešitvi lahko pošljete tudi na naslov: [email protected]. Izžrebali bomo po tri nagrade za križanko in kviz, ki jih boste nagrajenci prejeli po pošti. 20 4. K oliko je znašalo finančno premoženje povprečnega Slovenca v letu 2010? Ž |Več kot 20.000 evrov Č | Manj kot 20.000 evrov 5. K aj je prvo načelo kuharske blogerke Špele Jereb Planinšek? F | Prednost ima količina, ne kakovost. A |Uporabljaj dobre sestavine in dobil boš dober izdelek. M|Vejica peteršilja je najboljši okras vsake jedi. 6. P o nekaterih raziskavah vpliv zvišanja davkov na sivo ekonomijo znaša približno: D | 25 odstotkov U| 18 odstotkov K | 40 odstotkov Interna revija Obzornik | izdajatelj: Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva 19, Ljubljana, www.triglav.si | odgovorna urednica: Urša Manček | glavni urednik: Sašo Sever | uredniški odbor: Duša Lindtner, Ana Cergolj Kebler, Inga Batur, Maša Čeplak, Špela Jereb Planinšek, Katjuša Prosičanovič, Mojca Černe, Alenka Hlebec | lektoriranje: Leemeta | fotografija na naslovnici: www.fotolia.com | založnik in tisk: Grafika Soča, d. o. o. | oblikovalska zasnova: PM, Poslovni mediji, d. o. o. | telefon uredništva: 01 47 47 169 | naslov uredništva: [email protected] | izhaja: 10-krat letno | naklada: 3550 izvodov | Rok za oddajo gradiva je 5. v mesecu. | Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela članke.
© Copyright 2024