Strategija turizma v Zasavju - Regionalni center za razvoj Zasavje
ii Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Zasavska turistična organizacija d.o.o. September 2013 2 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Kazalo vsebine Kazalo vsebine Kazalo vsebine ............................................................................................................................ 3 Uvod ........................................................................................................................................... 6 Metodološki okvir ....................................................................................................................... 7 1. Naravna in kulturno‐zgodovinska dediščina Zasavja ............................................................. 9 1.1. Geografske značilnosti, lega in dostopnost, prometna dostopnost in povezanost .... 9 1.1.1 Geografske značilnosti............................................................................................ 9 1.1.2 Lega......................................................................................................................... 9 1.1.3 Prometna dostopnost in povezanost ................................................................... 10 2. 1.2. Naravne danosti ........................................................................................................ 10 1.3. Kulturne, zgodovinske in etnološke danosti.............................................................. 10 Stanje na področju turizma v Zasavju................................................................................ 13 2.1. Organiziranost in struktura na področju turizma ...................................................... 13 2.2. Primarna turistična ponudba..................................................................................... 14 2.3. Sekundarna turistična ponudba ................................................................................ 15 2.3.1 Prenočitvene zmogljivosti ..................................................................................... 15 2.3.2 Gostinska ponudba ............................................................................................... 19 2.3.3 Festivali, prireditve in drugi dogodki .................................................................... 20 2.3.4 Turistične in izletniške kmetije ............................................................................. 22 2.3.5 Turistične agencije ................................................................................................ 22 2.3.6 Aktivno preživljanje prostega časa ....................................................................... 23 2.3.7 Ključne ugotovitve analize sekundarne turistične ponudbe................................. 25 3. Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti .................................................. 28 3.1 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ................................................ 28 4. Izsledki opravljenih anket ................................................................................................ 32 5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij ................................................................. 37 5.1 Metodologija dela ..................................................................................................... 37 5.2 Predstavitev izbranih destinacij ter povzetek analize njihove turistične ponudbe ... 37 5.2.1 Srce Slovenije ........................................................................................................ 37 5.2.1 Posavje – polno priložnosti................................................................................... 38 5.2.3 Dežela Celjska ....................................................................................................... 38 5.3 Ugotovitve analize izbranih destinacij ....................................................................... 39 3 4 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 6. 7. Trendi v turizmu ................................................................................................................ 42 6.1 Trendi v turizmu ......................................................................................................... 42 6.2 Trendi povpraševanja na svetovnem in evropskem turističnem trgu ....................... 43 6.3 Slovenski turizem v številkah ..................................................................................... 44 6.4 Aktualni trendi na slovenskem turističnem trgu ....................................................... 44 6.5 Aktualni turistični trendi in Zasavje ........................................................................... 45 Strategije za razvoj turizma v Sloveniji .............................................................................. 48 7.1 Razvoj turizma na ravni Slovenije od osamosvojitve do 2012 .................................. 48 7.2 Strategija razvoja turizma v Sloveniji od 2012 do 2016 ............................................ 48 7.3 Prednostna področja razvoja turizma v Zasavju........................................................ 50 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije........................................................................ 52 8.1 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 ............................................................ 52 8.1.1 Temeljna strategija .............................................................................................. 52 8.1.2 Poslovna strategija .............................................................................................. 54 8.2 Ravni organiziranosti ................................................................................................. 55 8.3 Prednostna področja razvoja turizma ....................................................................... 56 8.4 Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe ........................................ 57 8.5 Opredelitev in definiranje turističnih programov ..................................................... 59 8.5.1. Športni programi Zasavja ..................................................................................... 59 8.5.2 Učne poti .............................................................................................................. 61 8.5.3 Programi zasavskega podeželja ........................................................................... 62 8.5.4 Industrijski programi............................................................................................ 64 8.6 Razvoj novih in izboljšanje kakovosti obstoječih turističnih programov, storitev in infrastrukture ............................................................................................................... 65 8.6.1 Kulturni turizem ................................................................................................... 66 8.6.2 Turizem na podeželju ........................................................................................... 66 8.6.3 Športni turizem .................................................................................................... 67 8.6.4 Povezovalni turistični produkti ............................................................................ 67 8.7 Strategija konkurenčnosti in atraktivnosti ................................................................ 68 8.8 Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov ................................................. 69 8.8.1 Geografska segmentacija..................................................................................... 69 8.8.2 Demografska segmentacija ................................................................................. 70 8.8.3 Psihografska segmentacija .................................................................................. 70 8.8.4 Motivacijska segmentacija .................................................................................. 70 Kazalo vsebine 8.8.5 8.9 Segmentacija na osnovi vedenjskih značilnosti ................................................... 71 Definiranje primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih segmentov ........................ 71 8.9.1 Primarne ciljne skupine ....................................................................................... 71 8.9.2 Sekundarne ciljne skupine ................................................................................... 73 8.9.3 Terciarne ciljne skupine ....................................................................................... 74 8.10 Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Zasavje ......................... 76 8.11 Razvojni model ...................................................................................................... 77 8.11.1 Promocijska funkcija ............................................................................................ 77 8.11.2 Distribucijska funkcija .......................................................................................... 78 8.11.3 Razvojna funkcija ................................................................................................. 78 8.11.4 Operativna funkcija.............................................................................................. 78 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne ................................................... 80 9.1 Ključna izhodišča strategije ....................................................................................... 80 9.2 Orodja trženjskega komuniciranja ............................................................................. 81 9.2.1 Oglaševanje .......................................................................................................... 82 9.2.2 Pospeševanje prodaje .......................................................................................... 82 9.2.3 Odnosi z javnostmi ............................................................................................... 83 9.2.4 Neposredno trženje .............................................................................................. 84 9.2.5 Osebna prodaja .................................................................................................... 84 9.3 Blagovna znamka V 3 krasne ..................................................................................... 85 9.4 Standardi blagovne znamke V 3 krasne..................................................................... 86 9.5 Turistični spominki ..................................................................................................... 87 10. Poslanstvo in vizija razvoja turizma v Zasavju ............................................................... 90 10.1 Poslanstvo .................................................................................................................. 90 10.2 Vizija ........................................................................................................................... 90 11. Razvoj in usposabljanje kadrov v turizmu .......................................................................... 92 12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju .................................................. 95 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti ......................... 98 14. Zaključek ........................................................................................................................... 116 15. Viri..................................................................................................................................... 117 16. Priloge ............................................................................................................................... 119 5 6 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Uvod Turistična dejavnost v Zasavju je bila v preteklosti vedno obrobna panoga, odvisna predvsem od volje in sredstev posameznikov. Zanjo so bili značilni posamični poskusi, med katerimi so bili le redki relativno uspešni, nikoli pa ni bila vzpostavljena mreža povezanih ponudnikov, ni se načrtno razvijalo skupne in prepoznavne zasavske ponudbe ali gradilo infrastrukture. Posledice takšnega odnosa do turistične dejavnosti v Zasavju so porazne. Najzanimivejši del naravnih danosti in zgrajene infrastrukture se ne uporablja (na primer zaprte Medijske toplice), vsa tri zasavska mesta so praktično brez nastanitvenih zmogljivosti, opuščenih ali skoraj povsem neizrabljenih je vrsta objektov (na primer smučišča), večina prenočitvenih zmogljivosti je v planinskih kočah in ne ustreza niti minimalnim sodobnim turističnim standardom. Takšno stanje je povzročilo, da se v Zasavju na prizadevanja in poskuse, da bi vzpostavili ustrezno turistično ponudbo, največkrat gleda z velikim dvomom in tudi podcenjujoče. Kljub temu so bili v preteklih nekaj letih storjeni ogromni premiki, steklo je načrtno delo na področju ustvarjanja in promocije ponudbe, pri povezovanju ponudnikov, gradnji skupne blagovne znamke, izobraževanju in podobnem. Doseženi rezultati, ki so bili začrtani v Regionalnem razvojnem programu Zasavja 2007– 2013 in Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do leta 2013, predvsem pa večja prepoznavnost Zasavja tudi kot turističnega območja, opogumljajo vse, ki verjamemo v zanimive turistične možnosti Zasavja. Strategija je temeljni razvojno-programski dokument, ki opredeljuje dejavnike in prioritete turistične destinacije Zasavje. Jedro Strategije razvoja turizma v Zasavju do 2020 predstavljajo ključni razvojni in trženjski pristopi ter ukrepi in aktivnosti za povečanje obsega razvoja turistične dejavnosti v regiji. Predvideni ukrepi izhajajo iz analize zasavske turistične ponudbe in povpraševanja, upoštevajo sodobne trende v turizmu ter smernice razvoja slovenskega turizma. K oblikovanju ukrepov in aktivnosti so prispevale različne organizacije, ki delujejo na področju turizma ter številni posamezniki, ki verjamejo, da Zasavje lahko postane regija, zanimiva za slovenske in tuje turiste. Metodološki okvir Metodološki okvir Strategija razvoja turizma v Zasavju do leta 2020 vsebuje pregled različnih področij, pomembnih za razvoj turizma v regiji. V njenem uvodu je metodološko-hipotetični okvir, ki mu sledi prevladujoči teoretični del; ta postopoma prehaja v analitičnega in zatem empiričnega, v okviru katerega je tudi izvedba empirične raziskave, tej pa sledi analitični del, ki obsega celoten nadaljnji del dokumenta. V okviru teoretično-analitičnega dela smo uporabili naslednje metode dela: • zbiranje in analiza podatkov; • povzetki delavnic, individualnih razgovorov, konferenc; • študij strokovne literature primarnih in sekundarnih virov; • metoda deskripcije za opisovanje teoretičnih konceptov; • metoda komparacije za primerjanje različnih virov; • metoda kompilacije za povzemanje virov. Prehod iz teoretičnega v analitični del naloge je viden predvsem po načinu pristopa k raziskovanju. V teoretičnem delu smo namreč uporabili deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu strukture delovanja ali razvoja določenega pojava oziroma procesa. V analitičnem delu smo uporabili pristop, ki poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti na kvalitativni (deduktivni) način. V empiričnem delu smo uporabili naslednje metode raziskovanja: • metoda anketnega vprašalnika; • metoda terenskega dela; • metoda zbiranja in analize podatkov. V raziskavah so sodelovali predstavniki javne, zasebne in civilne sfere: javni kulturni in športni zavodi, mladinski centri, zasavski muzej, turistična, športna, kulturna in druga društva, zasebni ponudniki s turizmom povezanih storitev, posamezniki. 7 8 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Naravna in kulturno‐ zgodovinska dediščina Zasavja 1. Naravna in kulturno‐zgodovinska dediščina Zasavja 1. Naravna in kulturno‐ zgodovinska dediščina Zasavja 1.1. Geografske značilnosti, lega in dostopnost, prometna dostopnost in povezanost 1.1.1 Geografske značilnosti Zasavje obsega tri občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Je najmanjša regija v Sloveniji. Glavna geografska značilnost je velika razčlenjenost in pestrost reliefa, saj se na razmeroma majhnem območju pojavljajo globoke soteske, grape in doline s srednje visokimi hribi oziroma vzpetinami. Zasavske občine mejijo na občine Litija, Moravče, Lukovica, Vransko, Tabor, Prebold, Žalec, Radeče in Laško. Skupna površina zasavskih občin znaša 263,7 km2. Občina Hrastnik meri 58,6 km2, občina Trbovlje 58,0 km2, občina Zagorje ob Savi pa 147,1 km2. Celotna površina predstavlja približno 1,3 % ozemlja Slovenije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2013 v Zasavju živelo 43.502 ljudi. Najmanj prebivalcev je imela občina Hrastnik (9.713), največ Zagorje ob Savi (16.901), le malenkost manj pa (16.888) Trbovlje, ki so najgosteje naseljena je občina. Zasavje ima zmerno-celinsko podnebje osrednje Slovenije, z največ padavinami v poletnih mesecih in najmanj v zimskih. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je med – 3 in 0 °C, povprečna temperatura najtoplejšega pa med 15 in 20 °C. V Zasavju pade letno v povprečju od 1300 do 1400 mm padavin, izstopa le okolica najvišjega vrha Kuma s 100 mm višjim povprečjem. Za Zasavje so značilni strnjeni gozdovi, ki jih prekinjajo posamezne travniške in kmetijske površine. Gozd prekriva več kot polovico vsega površja. Prevladujejo listnati gozdovi, predvsem bukovi. 1.1.2 Lega Zasavje leži v osrčju Slovenije, v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije, na stičišču treh zgodovinskih regij: Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Skozi regijo se razteza Posavsko hribovje, ki ji daje hribovit značaj. Doline so ozke, kar velja predvsem za sosesko reke Save, in ustvarjajo zelo razgiban relief. Ob Savi potekata dvotirna železnica ter magistralna cesta, ki povezujeta zasavske doline z glavnim mestom Ljubljano in drugimi deli Slovenije. 9 10 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 1.1.3 Prometna dostopnost in povezanost V 19. stoletju zgrajena železniška proga Dunaj–Trst teče skozi Zasavje in ga odpira proti drugim delom Slovenije in tujini. Železniške postaje so v vseh treh zasavskih občinah. Zasavje ima dostop na slovensko avtocestno omrežje na uvozu Trojane, na svojem skrajnem zahodnem robu. Čez prelaz Podmeja je dostopen uvoz Ločica ob Savinji, iz Hrastnika pa mimo Rimskih Toplic in Laškega uvoz Celje. Slabše so povezave z dolenjskim avtocestnim krakom: cestne povezave vodijo do precej oddaljenih uvozov med Ivančno Gorico in Krškim. Glavna cestna zveza znotraj regije je odsek zasavske magistrale ob reki Savi, ki povezuje vse tri občine. Poleg te obstaja še več medobčinskih povezav, precej razvejano je tudi omrežje lokalnih cest. Najbližje mednarodno letališče na Brniku pri Ljubljani je od Zasavja oddaljeno le 67 kilometrov. V bližini sta tudi letališči v Mariboru in Zagrebu, nekoliko bolj oddaljena pa so letališča v Trstu, Gradcu in Celovcu. 1.2. Naravne danosti Zasavje je del Posavskega hribovja, v katerega si je utrla strugo reka Sava. Zaznamuje ga neokrnjeno podeželje in troje urbanih mestnih jeder, ugnezdenih v hriboviti svet. Ravninskega sveta je bore malo, saj so doline zasavskih potokov Bobna, Trboveljščice in Medije reliefno precej razgibane. Omenjeni vodotoki, okrepljeni s številnimi hudourniki z velikim strmcem, ki izvirajo tik pod apnenčasto‐dolomitnimi vrhovi in grebeni, se stekajo v reko Savo. Območje nudi izvrstne možnosti za gibanje v naravi: na voljo so številne kolesarske in pohodniške ter planinske poti, veliko je naravnih plezališč. Razgiban relief Posavskega hribovja je posledica tektonike in raznolike geološke sestave. Velik del podeželja je varovan zaradi svojega naravnega bogastva. Mrzlica in Kum sta bila razglašena za krajinska parka, osem območij pa je uvrščenih v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, katerega glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. 1.3. Kulturne, zgodovinske in etnološke danosti Pri postavljanju strateških razvojnih ciljev je ena izmed nalog povezati bogato kulturno dogajanje z razvojem turizma. Kulturne danosti so v veliki meri povezane z industrijsko-rudarsko preteklostjo in tradicijo, na primer rudarske in delavske godbe iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi. Iz te tradicije črpajo tudi sodobnejši ustvarjalci, na primer glasbene skupine Laibach in Orlek, sodobna plesalca Iztok Kovač in Branko Potočan. Zaradi potreb po stanovanjih za rudarje in delavce v industriji so v mestnih predelih nastajala naselja cenenih stanovanj, ki so eden najbolj zanimivih etnoloških pomnikov. Velik del kolonij je porušenih ali so zaradi stanovanjskih prenov izgubile velik del posebnosti. V koloniji Njiva v Trbovljah 1. Naravna in kulturno‐zgodovinska dediščina Zasavja sta urejeni avtentični rudarski stanovanji iz začetka in druge polovice prejšnjega stoletja. V preostanku hrastniške stanovanjske kolonije Resnica je urejeno rudarsko Mlakarjevo stanovanje. Med pomniki iz fevdalnih časov prevladujejo cerkve, izjema je Lovski gradič v Trbovljah, grajska dediščina je skoraj povsem izginila – ohranjene so le ruševine gradov Medija in Gamberk. Iz novejše dobe so bogate meščanske zgradbe, na primer vila de Seppi pri hrastniški steklarni, iz obdobja socializma pa prestižni objekti, kakršna sta delavska domova v Trbovljah in Zagorju. Na podeželju so ohranjeni nekateri stanovanjski in gospodarski objekti: kozolci, kašče, hlevi, sušilnice sadja; nekateri med njimi so obnovljeni in primerni za oglede (kašča v Hrastniku, sušilnice sadja v Tirni…) Umetni spomeniki so večinoma iz novejšega socialističnega obdobja. Prevladujoče tematike so socialni upori in narodno-osvobodilna vojna. Veliko manjših plastik je posvečenih kulturnikom, herojem in zaslužnim osebam, ki so bile tu rojene ali tu delovale: Janezu Vajkardu Valvasorju, Anton Sovretu, Janezu Drnovšku, Cenetu Vipotniku, Mihi Marinku … Ob zbirkah Zasavskega muzeja v Trbovljah in Hrastniku ter rudarskega muzeja v Kisovcu je urejenih več zbirk društev in posameznikov, v Zagorju na primer ena največjih zbirk sodobnega slovenskega slikarstva ali spominska soba opernega pevca Ladka Korošca. 11 12 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Stanje na področju turizma v Zasavju 2. Stanje na področju turizma v Zasavju 2. Stanje na področju turizma v Zasavju Zasavje je regija, ki šele oblikuje svojo turistično ponudbo. Določene organizacije in posamezniki skrbijo za večanje njegovega pomena in za postopno ustvarjanje koncepta turistične destinacije. Cilj Strategije razvoja turizma v Zasavju do 2020 je zato predvsem vzpostavitev podlage za začetek trajnostnega in celovitega razvoja turizma v regiji in vzpostavljanje takšnega sistema regionalne turistične organiziranosti, kot jo pričakuje trg in jo predvideva Strategija slovenskega turizma 2012–2016. Izvedli in nadgradili smo analizo okolja v obliki ključnih ugotovitev za posamezna področja, ki izhajajo iz že izvedene analize obstoječega stanja turistične ponudbe in povpraševanja (Operativni program razvoja turizma v Zasavju do leta 2013). Povzetek analize stanja turistične ponudbe in povpraševanja je pripravljen na podlagi natančnega pregleda ponudbe po posameznih občinah in na osnovi anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili prebivalci Zasavja, predstavniki občin, zasavska turistična, kulturna in športna društva, javne kulturne ustanove, obrtne zbornice, mladinske in študentske organizacije, zasebniki in drugi. Ugotovitve so razvrščene po naslednjih ključnih področjih: 1. organiziranost in struktura na področju turizma 2. primarna turistična ponudba • naravne in kulturne znamenitosti 3. sekundarna turistična ponudba • prenočitvene zmogljivosti • gostinska ponudba • festivali, prireditve in drugi dogodki • turistične in izletniške kmetije • turistične agencije • aktivno preživljanje prostega časa (tematske in učne poti, športno‐rekreacijska ponudba) 2.1. Organiziranost in struktura na področju turizma Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize organiziranosti in strukture na področju turizma v Zasavju: • Turizem kljub drugačni deklariranosti še vedno ni prioriteta regionalnega razvoja; ni splošno prepoznan kot razvojna, zaposlitvena in podjetniška priložnost. • Vloga turizma in njegovih potencialov na ravni občin ni jasno opredeljena (status in pomen turizma). • Obstoj krovne blagovne znamke turističnega Zasavja V 3 krasne (nastala je v okviru projekta Natura – turistične privlačnosti Zasavja in bila dokončno razvita v okviru operacije V 3 krasne). 13 14 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • • • • • • • • • Promocijo in trženje pod znamko V 3 krasne je treba okrepiti za dosego še večje prepoznavnosti doma in v tujini. Obstoj standardov in meril ter pravilnika za dodelitev in uporabo blagovne znamke V 3 krasne. Ustanovljen je bil TIC – Turistično informacijski center Zasavje, ki deluje v prostorih Mladinskega centra Trbovlje. Ustanovljena je bila krovna organizacija za razvoj turizma (Zasavska turistična organizacija d.o.o.), ki bo skrbela za razvoj turistične ponudbe in njeno promocijo ter trženje, usklajevala dogajanja, zbirala in hranila turistične informacije, izvajala analize, raziskave ter statistike, upravljala s turistično infrastrukturo javnega pomena). Večina turistične ponudbe ni dovolj izkoriščene in ostaja zgolj na lokalni ravni (primanjkuje integriranih turističnih produktov, ki bi povezovali posamične ponudnike in prvine v zanimivo celoto). Pomanjkanje podpornih razvojnih mrež in partnerstev z drugimi turističnimi ponudniki v Sloveniji. Ni vzpostavljena učinkovita podpora za razvoj in trženje turistične ponudbe na ravni destinacije – povezava med RDO Zasavje, Zasavsko turistično organizacijo, občinami in TIC. Primanjkljaj strokovnjakov in ljudi z ustreznim znanjem, majhno število zaposlenih v turističnih poklicih. Prisotnost lokalnega drobljenja in nezdravega rivalstva; povečano sodelovanje med turističnimi ponudniki iz regije, premalo povezovanja med občinami, omejevanje s teritorialnimi in vsebinskimi mejami, premalo sodelovanja za uspešen in trajnostni razvoj. Dobro delovanje nevladnega sektorja, javnih ustanov in zasebnih zavodov, še posebej na področju pripravljanja in izvajanja prireditev. Prevlada nepoklicnega in ljubiteljskega delovanja, kar pogosto vpliva na šibkosti zaradi pomanjkanja določenih znanj in usposobljenosti, na opuščanje in ukinjanje zanimive ponudbe. Potrebno je čim boljše izkoriščanje priložnosti za razvoj turizma s pomočjo EU sredstev. 2.2. Primarna turistična ponudba Že v Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do 2013 je bilo analitično ugotovljeno, da ima Zasavje izjemno bogato naravno in kulturno dediščino, ki je izjemen potencial za razvoj turistične ponudbe. Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize primarne turistične ponudbe (naravne in kulturne znamenitosti ter priložnosti), so: • Naravne in kulturne znamenitosti v regiji so številne, vendar nobena še ni zelo turistično prepoznavna v slovenskem merilu. 2. • • • • • Stanje na področju turizma v Zasavju Za mnoge znamenitosti še ni jasne vizije, kako jih vključiti v turistično ponudbo in jih razvijati (med izjemami so krajinski parki, brzice na Savi pri Prusniku, Evropark Ruardi …) Preslabo sodelovanje skrbnikov/lastnikov posamičnih naravnih in kulturnih privlačnosti in majhen interes za njihovo povezovanje ali vključevanje v integrirane turistične produkte, tematske parke in podobno. Slabo in pomanjkljivo označevanje (veliko naravnih in kulturnih privlačnosti ni označenih, obstoječe informacijske table niso večjezične, manjkajo sodobni elementi kot so QR kode in podobno). Primanjkljaj promocije naravnih in kulturnih privlačnosti skozi zanimive zgodbe (na primer o zmaju na Čemšeniški planini). Veliko število elementov dediščine, ki so tudi v širšem prostoru privlačni in konkurenčni, zato je na njih možno graditi kakovostno turistično ponudbo. 2.3. Sekundarna turistična ponudba 2.3.1 Prenočitvene zmogljivosti Statistični podatki o gibanju števila sob in ležišč v zadnjih letih kažejo naslednje upadanje števila turističnih sob v vseh treh zasavskih občinah: njihovo število naj bi se v primerjanih šestih letih znižalo od 130 na 96. Največji vpliv na zmanjšanje je imelo zaprtje hotela Medijske toplice na Izlakah. Tabela 1: prenočitvene zmogljivosti (število sob) v zasavskih občinah v obdobju 2008–2013 Hrastnik Trbovlje Zagorje ob Savi SKUPAJ 2008 2009 2010 2011 2012 2013 33 15 82 130 33 15 82 130 33 15 59 107 15 24 42 81 25 17 54 96 28 14 54 96 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Po statističnih podatkih se je znižalo tudi število ležišč, ki pa je manj drastično in ne velja za občino Trbovlje, kjer se je predvsem zaradi izgradnje mladinskega hotela število ležišč povečalo. V Zagorju je skupno število ležišč najprej upadlo predvsem zaradi zaprtja hotela Medijske toplice, nato pa se je povečalo z odprtjem hotela Utrip na Prvinah. Skupni padec v primerjanem obdobju znaša 29 ležišč. Tabela 2: prenočitvene zmogljivosti (število ležišč) v zasavskih občinah v obdobju 2008–2013 Hrastnik Trbovlje Zagorje ob Savi SKUPAJ 2008 2009 2010 2011 2012 2013 135 36 190 361 135 36 190 361 135 36 166 337 62 63 136 261 117 66 157 340 112 67 153 332 Vir: Statistični urad Republike Slovenije 15 16 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Statistični podatki ne kažejo povsem realne slike, saj so odvisni od prejetih podatkov, ki pa niso vedno natančni, in zaradi metodologije, ki ne zajema vseh prenočitvenih zmogljivosti v planinskih postojankah. Zaradi tega smo opravili lastno štetje in analizo prenočitvenih zmogljivosti, ki kažejo natančno sliko prenočitvenih zmogljivosti tudi glede na vrsto objekta. Tabela 3: prenočitvene zmogljivosti glede na vrsto objekta v zasavskih občinah v letu 2013 1. Hotel število sob število ležišč 2. Gostilna ali gostišče število sob število ležišč 3. Planinski domovi število sob število ležišč SKUPAJ Število objektov Število sob Število ležišč Hrastnik Trbovlje Zagorje SKUPAJ 0 0 0 0 0 0 3 26 120 1 6 24 1 12 34 3 30 124 0 0 0 3 48 99 3 35 116 1 6 24 4 60 133 9 91 360 3 26 120 5 48 182 6 83 215 14 157 517 Vir: interna analiza, Zasavska turistična organizacija d.o.o. Interna analiza stanja nastanitvenih objektov je pokazala, da je trenutno v Zasavju 14 nastanitvenih objektov, ki skupno ponujajo 517 ležišč. Glavnina teh je v planinskih domovih (devet domov ima 91 sob in 360 ležišč). Njihova opremljenost je praviloma zelo osnovna in preprosta, namenjena je pohodnikom ter ne ustreza drugim tipom obiskovalcev, saj ima večina sob skupne kopalnice in sanitarije. Izjema je dom na Prvinah, ki ponuja prenočišča hotelske kvalitete, poleg tega pa sodobne konferenčne prostore, manjši wellness in podobno, vendar dom v zadnjem letu ni stalno odprt, kar je velika slabost. Trenutno edini delujoči hotel je mladinski hotel v Trbovljah, ki gostom v dveh apartmajih, treh dvoposteljnih sobah in dormitoriju s šestnajstimi ležišči skupaj ponuja 24 ležišč, vendar sta tudi tu kar dve tretjini ležišč v skupnem prostoru in manj primernih za večino obiskovalcev. V gostilnah in gostiščih je kakovost sob različna. Zadovoljive kakovosti in primerne za večino obiskovalcev so sobe v Gostišču Kum v Zagorju, ki je edino v urbanem delu Zasavja. Ustrezna je tudi kakovost v gostišču Pri Vidrgar, ki ima največje število prenočitvenih zmogljivosti. Neustrezne kakovosti so sobe v gostišču na Sveti Planini, ki ima izjemno atraktivno lego in bogato tradicijo, vendar razvoj objekta hromi namen (in neuspešni poskusi) lastnika, da objekt proda. V pregled niso vključene nastajajoče zmogljivosti gostilne Čop v Podkumu, kjer gradijo 8 dvoposteljnih in eno štiriposteljno sobo, ki zadoščajo vsem zahtevam sodobnega turista. Statistični podatki nepopolno prikazujejo tudi stanje na področju prihodov obiskovalcev in njihovih prenočitev. Statistika vodi podatke le za nastanitvene objekte, ki razpolagajo z vsaj desetimi stalnimi ležišči. Druga težava je, da v primeru občine Trbovlje in bolj poredko tudi občine Hrastnik manjkajo podatki za posamezne mesece ali so označeni kot zaupni in zato nedostopni. Spodnji podatki tako izkazujejo dejansko število prijavljenih gostov v nastanitvenih objektih z vsaj desetimi 2. Stanje na področju turizma v Zasavju stalnimi ležišči le za občino Zagorje ob Savi, za občino Hrastnik manjkajo le določeni meseci, medtem ko v občini Trbovlje ni podatka ali dostopnega podatka za več kot polovico mesecev. Tabela 4: prihodi in prenočitve v objektih z vsaj 10 stalnimi ležišči v zasavskih občinah v obdobju 2008–2012 2008 2009 2010 2011 2012 prihodi prenočitve prihodi prenočitve prihodi prenočitve prihodi prenočitve prihodi prenočitve Zagorje Trbovlje Hrastnik SKUPAJ 4856 10954 3608 8342 2172 5098 1782 4145 1618 4336 – – – – – – 245 669 364 1353 789 1383 818 2570 214 647 104 398 87 229 5645 12337 4426 10912 2386 5745 2131 5212 2069 5918 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Čeprav so podatki nepopolni, je jasno, da je zasavski turizem doživel najhujši udarec z zaprtjem hotela Medijske toplice, saj primerjava let 2009 in 2010 kaže, da se je tako številko obiskovalcev kot tudi nočitev zmanjšalo za polovico. Po letu 2010 podatki malenkostno nihajo, vendar nepopolni podatki ne omogočajo, da bi ustvarjali končno veljavne zaključke. Najbolj opazno statistično dejstvo je, da se podaljšuje bivanje obiskovalcev. Primerjava med občinami pokaže, da levji delež prihodov in prenočitev ustvarijo v občini Zagorje, ki ima tudi največji delež ležišč. Zaradi gradnje mladinskega hotela v Trbovljah hitro raste število obiskovalcev in nočitev v tej občini. Časovna primerjava ni mogoča, saj v celoti manjkajo podatki za leta od 2008 do 2010, podatki za zadnji dve leti pa ne vključujejo vseh mesecev. Po dostopnih podatkih za letošnje leto, na voljo so podatki do vključno julija 2013, pa je stanje naslednje: Tabela 5: prihodi in prenočitve v objektih z vsaj 10 stalnimi ležišči v zasavskih občinah v obdobju januar–julij 2013 prihodi prenočitve Zagorje Trbovlje Hrastnik SKUPAJ 1095 3027 171 717 60 114 1326 3858 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Primerjava z enakim obdobjem v letu 2012 pokaže skoraj enako število prenočitev (3870) in manjše število obiskovalcev (1226). Zaradi šibke ponudbe nastanitev veliko obiskovalcev Zasavja uporablja nastanitvene kapacitete v soseščini. Zasavski turistični ponudniki sodelujejo s hoteli v bližnji okoliščini, ustvarjeni so tudi že prvi programi, ko obiskovalci Zasavja prenočijo v okoliških hotelih oziroma ko ti hoteli svojim gostom ponudijo krajše programe obiska zasavskih turističnih točk. 17 18 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Tabela 6: turistični objekti in njihove zmogljivosti v bližnji okolici Zasavja Rimske terme število sob število ležišč Thermana Laško število sob število ležišč Vodni park Aqua Roma število sob število ležišč Hotel Trojane število sob število ležišč SKUPAJ število sob število ležišč Enoposteljne sobe Dvoposteljne sobe Apartmaji SKUPAJ 16 16 141 282 30 60 187 358 48 98 389 727 7 14 444 839 0 0 21 42 0 0 21 42 4 4 18 36 3 8 25 48 68 118 569 1087 40 82 677 1287 Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize prenočitvenih zmogljivosti turističnih ponudnikov, so: • Zasavje ima premalo prenočitvenih zmogljivosti, saj je regija po zadnjih statističnih podatkih razpolagala le s 96 sobami in 332 ležišči v nastanitvenih objektih z najmanj desetimi stalnimi ležišči. Lastni podatki kažejo, da je dejansko 61 sob in 185 ležišč več, kar je, sploh če upoštevamo kakovost ponudbe, še vedno veliko premalo. • Z zaprtjem hotela Medijske toplice je Zasavje izgubilo najbolj kakovostna ležišča in turistično najbolj zanimivo ponudbo, vezano na vodo in zdravje. • Večina zmogljivosti (91 sob in 360 ležišč) je v planinskih domovih in je neustreznih za sodobnega turista, saj večina sob nima niti lastnih sanitarij in kopalnice. • V hotelih in gostiščih razpolagajo s 66 sobami in 157 ležišči, ki prav tako vsa ne ustrezajo sodobnim standardom kakovosti turističnih sob ali so namenjena za ožjo ciljno publiko. • Primerjava med občinami kaže veliko razliko, saj je v občini Zagorje ob Savi 53 % vseh sob in 42 % vseh ležišč, v občini Trbovlje je 30,5 % sob in 35 % ležišč, v občini Hrastnik pa deleža dosegata 16,5 % in 23 %. Primerjava sob in ležišč, ki dosegajo vsaj minimalne standarde, kaže še večje razlike • Število obiskov in prenočitev se je po uradnih statističnih podatkih v letu 2010 (predvsem zaradi zaprtja Medijskih toplic) prepolovilo. • Po statističnih podatkih je zasedenost ležišč nizka, zgolj 4,8-odstotna. • Zasavje ima zgolj enega ponudnika (gostišče Pri Vidrgarju), ki lahko sprejme večjo skupino gostov. • Po dolgoletnem zatišju so v zadnjem obdobju spet prisotna vlaganja v prenočitvene zmogljivosti. Zgrajen je bil mladinski hotel v Trbovljah, povsem je bil prenovljen planinski hotel na Prvinah, v letu 2013 bo dokončan nov objekt v Podkumu. • Prostorski pogoji, naravne danosti in relativna majhnost Zasavja ne omogoča nastanka močne stacionarne destinacije, ima pa izjemne možnosti za razvoj ponudbe krajših obiskov, čemur je treba prilagoditi tudi bivalno infrastrukturo. 2. • • • • • • • • • Stanje na področju turizma v Zasavju Vlaganja v večje hotelske zmogljivosti so kratko- in srednjeročno nerealna, hitro uresničljiva pa so vlaganja v izboljšanje obstoječih zmogljivosti in v nastajanje kakovostnih majhnih ponudnikov (penzioni, zasebne sobe, turistične kmetije …). Pomanjkanje zmogljivosti za nastanitev večjih skupin (avtobus) je realno reševati skozi inovativne metode, kakršna je npr. razpršeni hotel, kjer centralna rezervacijska točka povezuje sobodajalce na različnih lokacijah znotraj omejenega radija. Potrebna in realna so vlaganja v nastanitve nižjih kakovosti na izbranih točkah, namenjenih določenim skupinam gostov (kampi, avtoparki …). Obisk tujcev se povečuje tudi zaradi več poslovnih stikov zasavskih podjetij s tujimi in mednarodnih srečanj in konferenc. Zaradi neustreznih zmogljivosti ti gostje spijo v Ljubljani ali bližnjih mestih, kar pomeni pomemben izpad prihodkov. Območje ima velik potencial za izkoriščanje tokov tranzitnega turizma, vendar statistike teh tokov ne zajemajo, prav tako ne dnevnih ali nekajurnih izletnikov. Boljši nastanitveni pogoji bi omogočali podaljšanje bivanja, razvita ponudba pa njihovo večje trošenje. Značilno je tudi pomanjkanje upravljanih atrakcij, kjer se beleži obisk in pobira vstopnina onemogoča realno merjenje obiska in finančnih učinkov. Po podatkih ponudnikov se povečuje število skupin, ki prihajajo na oglede določenih zanimivosti, vendar ni sistema njihovega spremljanja niti nastanitvenih možnosti, da bi te skupine zadržali za daljše obdobje. Geografski položaj regije bi ob boljših nastanitvenih zmogljivostih ponudil priložnost, da Zasavje postane izhodiščna točka za večdnevne obiskovalce, ki bi si od tu ogledovali druge dele Slovenije. Nove kakovostne nastanitvene zmogljivosti bi povečale prepoznavnost destinacije in pospešile razvoj druge turistične ponudbe za obiskovalce. V povezovanju s sosednjimi območji je potrebno razvijati zanimivo povezano ponudbo in proizvode, ki bo prinesla boljšo obiskanost in podaljšala dobo bivanja v regiji. 2.3.2 Gostinska ponudba Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize gostinskih ponudnikov iz Zasavja, so: • Med ponudniki gostinskih storitev je v Zasavju registriranih okoli sto gostinskih obratov (sem je vštetih tudi pet turističnih kmetij ter šest obratov s hitro prehrano); največ jih je v Trbovljah in Zagorju ob Savi, manj v občini Hrastnik). • Ponudba je zadovoljiva z vidika kakovosti in je cenovno ustrezna, manjka pa kakovostna gostinska ponudba, ki bi v večji meri izhajala iz avtentičnosti in dediščine območja, ki je le izjema. • Med gostinskimi obrati je nekaj tudi širše zelo prepoznavnih in imajo zelo dobro obiskanost skozi celo leto. Izstopa pet gostinskih obratov, ki vsi ponujalo tudi »slow food« in »a la carte« jedi višjega cenovnega nivoja, širok nabor specialitet, jedi po naročilu, sladice ter tudi tradicionalne zasavske jedi. • Večina gostišč ima na jedilnih listih vsaj eno tipično zasavsko jed. Žal se pobuda o oblikovanju jedilnika iz tipičnih zasavskih jedi kljub izobraževanju gostincev in 19 20 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • • • • • • • • oblikovanju posebnega menija V 3 krasne ni uresničila v načrtovanem obsegu in kot stalna ponudba. Preslabo je promovirano dejstvo, da Zasavje premore številne evropsko poznane in uveljavljene kuharje, odlikovane s številnimi priznanji in nagradami, ter kuharja, ki se ponaša s prestižnim strokovnim nazivom »mojster kuharstva«. Štiri zasavska gostišča in Srednja šola Zagorje, ki izvaja gostinsko‐turistični izobraževalni program, ponujajo catering, ki dosega zavidljivo kakovostno raven in je primerljiv z najvišjimi slovenskimi gostinskimi standardi. Na območju Zasavja deluje Združenje ekoloških kmetov Zdravo Življenje, ki povezuje ponudnike podeželja: pridelovalce zelenjave, sadjarje, čebelarje, vrtnarje in domače obrtnike. Nekaj ekoloških kmetij prideluje in prodaja izdelke pomembnih blagovnih znamk (Demeter, Biodar, Sips), vendar takšno hrano ponujajo le še redki zasavski gostinci. Posamezni ponudniki zdrave hrane iz podeželja se že vključujejo v turistično ponudbo, vendar je še veliko priložnost za njihovo večanje, kar bi bil pomemben element trajnostnega turizma. V pozitivnem smislu izstopa ponudba domače hrane Pridelano doma. Pomanjkljivost je manko skupne blagovne znamke za naravne in tipične izdelke iz Zasavja, saj bi se tako povečala njihova prepoznavnost in tržna uspešnost. Del ponudbe zasavskega podeželja združuje Društvo za razvoj podeželja - LAS Zasavje, vendar bi bilo ponudbo ter promocijo smiselno nadgraditi in še bolj uskladiti z blagovno znamko V 3 . Zasavje nima izdelkov z zaščitenim geografskim poreklom, ki bi povečali prepoznavnost celotne ponudbe in območja. Veliko neizkoriščenih možnosti je pri oblikovanju bolj avtentične ponudbe tako glede izbora hrane in menijev kot tudi oblikovanja ambienta. Zasavje ima en nočni klub, ter nekaj dnevno-nočnih barov, ki so namenjeni predvsem lokalnim obiskovalcem. Ponudba ostalih barov je sicer številčna, vendar ne dosega visoke kakovosti in prepoznavnosti. V Zasavju ni kavarne, čajnice ali slaščičarne višjega kakovostnega razreda, ki bi zadovoljila zahtevnejše goste. Priložnost ponujajo obstoječe in nove kulinarične prireditve, ki bi jih bilo mogoče nadgraditi (Funšterc, Mala mal`ca, Salamijada, Zasavska ekološka tržnica …). 2.3.3 Festivali, prireditve in drugi dogodki Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize festivalov, prireditev in drugih dogodkov v Zasavju, so: • Zelo veliko je manjših prireditev na krajevni ali občinski ravni, ki so popestritev dogajanja za domačine, niso pa dovolj zanimive, da bi privabile obiskovalcev od drugod. 2. • • • • • • • • • • • • • • Stanje na področju turizma v Zasavju Za večjo prepoznavnost in zanimivost območja bi bilo potrebno opredeliti in nadgraditi nekaj vodilnih prireditev, na katerih je moč graditi prepoznavnost območja. Nekaj prireditev je bolj ali celo zelo prepoznavnih in presegajo regionalno in tudi državni mejo (na primer festival Rdeči revirji, festival Speculum Artium, Srečanje flavtistov Slovenije, kolesarski spust Downhill Javor, slikarska kolonija Izlake‐Zagorje, festival zasavske kulinarike Funšterc …) Časovno se prireditve zgostijo okrog 1. maja, ob občinskih praznikih, po koncu poletnih počitnic ter v novoletnem času. Obstaja veliko »praznih mesecev« in še vedno premajhna usklajenost organizatorjev, kar je pomemben potencial za doseganje boljše obiskanosti. Največ tradicionalnih prireditev je s področja rekreacije in kulture, premalo pa je takšnih z izvirno etnološko vsebino. Med športnimi in rekreativnimi prireditvami po številčnosti in prihodu obiskovalcev izven regije izstopajo pohodi – med najbolj obiskanimi in poznanimi so: Novoletni pohod na Kum, Kumska nedelja, Miklavžev pohod z baklami na Mrzlico, Sovretov pohod v Šavno peč. Spoznanja, povezana s proučevanjem običajev, obrti, šeg in navad se ne preoblikujejo v turistične produkte, čeprav bi prav negovanje teh in ustvarjanje zgodb najmočneje gradilo identiteto območja. Povečuje se zanimanje za prireditve, ki so vezane na pohodništvo, kulturno in industrijo dediščino (na primer za program Perkmandeljčevo kraljestvo), šport in rekreacijo oziroma adrenalinske športe, med katerimi je največ zanimanja za spust z raftom po Savi. Infrastruktura v dvoranah (športne dvorane, delavski domovi in podobni objekti) omogoča organizacijo prireditev le do določenega obsega, zato najbolj množične prireditve lahko potekajo na prostem ali pod začasnimi šotori. Najprimernejši prireditveni prostori za množične prireditve na prostem v mestih ostajajo športni parki in večje javne površine (Evropark, Kipe, mestne ploščadi …). Slabo izkoriščen potencial za izvedbo specifičnih prireditev predstavljajo mestne tržnice (sejmi z izdelki s podeželja, srečanja zbirateljev in bolšji sejmi …). Muzejske zbirke, spomeniki, cerkve, rojstne hiše, stavbe za prikaz kulturne dediščine so premalo vključene v turistično ponudbo. Problematično je tudi njihovo ustrezno, kakovostno in večjezično označevanje. Premajhno sodelovanje društev in ustanov pri organizaciji prireditev, ki preredko presegajo društvene, krajevne in občinske meje. Občine so finančno omejene pri podpiranju prireditev in se praviloma odločajo podpirati prireditve občinskega značaja, pri tem skušajo z manjšimi sredstvi pomagati čim širšemu krogu organizatorjev. Pomanjkanje kadrov in znanja predvsem s področja promocije in trženja večjih prireditev. Premajhen vložek sredstev v oglaševanje in trženje prireditev posledično pomeni slabšo prepoznavnost in obiskanost dogodkov. Napredek je opazen predvsem na področju obveščanja prek brezplačnih socialnih omrežij in portalov, ki pa imajo prav 21 22 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • • tako omejen obseg. Prepoznavnost obstoječih prireditev ali dogodkov je treba povečevati tudi s svežimi marketinškimi pristopi in načini trženja. Aktualne informacije o posameznih prireditvah, ki se vršijo vsako leto, niso zbrane na enem mestu, ampak se promocija praviloma vrši le v okviru posameznih občin. Določen napredek pomeni spletni portal www.v3krasne.si, ki predstavlja najbolj tipične in za turizem pomembne prireditve. Nov je tudi portal TIC Zasavje www.ticzasavje.si, lokalne informacije posredujejo tudi spletne strani vseh treh občin. Potrebno bo centralno zbiranje informacij in njihovo objavljanje na širokem naboru medijev v celotni regiji in izven nje (spletne strani, socialna omrežja, turistične table, mediji, multimedijske prikazovalne table, stičišča kot so mladinski centri in knjižnice …). Prenos standardov blagovne znamke V 3 krasne pri načrtovanju prireditev ali dogodkov se še ni uveljavil. Raven najbolj privlačnih prireditev je potrebno dvigniti in jih tako umestiti med pomembne prireditve v regionalnem in nacionalnem prostoru. Z bolj privlačno ponudbo na prireditvah in dogodkih je moč povečati potrošnjo na obiskovalca. 2.3.4 Turistične in izletniške kmetije Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize turističnih in izletniških kmetij v Zasavju, so: • Vseh pet zasavskih turističnih oziroma izletniških kmetij je na območju občine Zagorje ob Savi: turistična kmetija Fanči Troha, turistična kmetija Pšenk, podeželski turizem Arbi, turistična kmetija Zorec in izletniška kmetija Ocepek. • Največja pomanjkljivost turističnih in izletniških kmetij je, da nobena nima lastnih nastanitvenih kapacitet, Ponudba kmetij je podobna in zajema preprosta, a obilna kosila, večerje, različne jedi po naročilu, narezke z domačimi salamami in kruhom, bogata je ponudba kolin in drugih domačih dobrot, za zaključene družbe poskrbijo tudi za glasbo. • Nobena izmed turističnih kmetij se še ne vključuje v projekte V 3 krasne (na primer priprava podeželske tematske poti, ki vključuje tudi njihovo prenovo). • Turistične in izletniške kmetije nimajo razvite ponudbe, ki bi od konkurence odstopala zaradi avtentičnosti. • Pomanjkljivo označevanje turističnih kmetij, pomanjkanje opisov in označb v tujem jeziku. 2.3.5 Turistične agencije Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize turističnih agencij v Zasavju, so: • V regiji aktivno delujejo štiri turistične agencije: Komet, Relax, Columb in Noricum. • Njihova dejavnost še vedno temelji predvsem na odhodnem turizmu, s privabljanjem gostov v regijo se ta hip ukvarja le agencija Columb. Mreže, ki jih imajo te agencije v 2. • • • • • Stanje na področju turizma v Zasavju Sloveniji in po svetu, so neizkoriščen ali zelo slabo izkoriščen potencial za lažje privabljanje obiskovalcev in turistov. Agencije obstoječih turističnih programov pod blagovno znamko V 3 krasne ne vključujejo v svoje poslovne načrte, zato bo potrebno nadaljnje usklajevanje med njimi in ponudniki oziroma organizatorji turističnih programov iz Zasavja. Agencije nimajo svojih turističnih vodičev z licenco GZS za vodenje po regiji in ne izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo Zasavska turistična organizacija, TIC Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje ali lokalna turistična društva in njihovi turistični vodiči. Ni aktivnega sodelovanja med turističnimi ponudniki in agencijami, slednje se ne vključujejo v oblikovanje produktov, v razprave in različna izobraževanja. Agencije bi morale v sodelovanju s ponudniki razvijati prepoznavno in kakovostno turistično ponudbo in proizvode za svoje ciljne skupine. Krovna organizacija za razvoj turizma v Zasavju se je začela povezovati s turističnimi agencijami iz drugih regij (Imperial Travel, ABC Turizem…) 2.3.6 Aktivno preživljanje prostega časa Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize možnosti in ponudbe za preživljanje prostega časa (tematske in učne poti, športno‐rekreacijska ponudba): • Zasavje ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, ki so večinoma vezane na naravne danosti (pester in razgiban relief, reka Sava, hribi in soteske ...). • Naravne danosti ponujajo številne možnosti za športe in rekreativno dejavnost na prostem (pohodništvo, kolesarstvo, plezanje, jahanje, športi ob vodi in na njej, zimski športi in drugi). • Narašča zanimanje za adrenalinske športe, zlasti rafting, športno plezanje, gorsko kolesarstvo in padalstvo. • Dobro organizirane in oglaševane prireditve, povezane z (adrenalinskimi) športi, že privabljajo večje število udeležencev iz drugih slovenskih regij in tudi iz tujine (na primer downhill Javor, plezalske preizkušnje, kolesarska vzpona na Kum in Zasavsko Sveto goro, nekatere športne prireditve v okviru občinskih paznikov ...). • Zasavje premore relativno veliko »klasične« športne infrastrukture, ki je večinoma v dobrem stanju: športne dvorane, nogometni stadioni, zunanja igrišča za športe z žogo, teniška igrišča, kegljišča … • Športna infrastruktura je redko vključena v turistično ponudbo kot samostojni produkt ali kot njen sestavni del. Z nekaj izjemami, kakršne so naravna plezališča, smučišče na Vidrgi ali Evropark v Zagorju, je namenjena le lokalnemu prebivalstvu. • V vseh občinah obstajajo javne krovne institucije (Zavod za šport Trbovlje, Zavod za šport Zagorje ob Savi in Kulturno‐rekreacijski center v Hrastniku), ki skrbijo za športne objekte, vendar je njihovo sodelovanje pri oblikovanju športno obarvane turistične ponudbe preskromno. 23 24 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • • • • • • • • • • Praviloma je neizkoriščena bogata športna tradicija (izjema je nekaj memorialnih tekmovanj), saj bi bilo mogoče nekdanje in sedanje vrhunske dosežke in prepoznavne tekmovalce vključiti v privlačne zgodbe, slikovne prikaze in predstave. Obstoječe tematske, pohodniške, kolesarske, konjeniške, učne in druge poti predstavljajo pomemben potencial, ki ga je treba nadgraditi, da bodo poti postale bolj prepoznavne, in povezati v integralne turistične proizvode. V zadnjih letih je nastalo več privlačnih naravoslovnih poti (učna pot kumskega brezokca, Valvasorjeva čebelarska pot, naravoslovno-zgodovinska učna pot Prusnik), ki se lahko z dobrim trženjem razvijejo v zanimive cilje za šolske in druge skupine obiskovalcev. V zadnjih letih so nastale prve industrijske poti (steklarska pot, cementarniška pot, rudniška pot), ki že privabljajo večje število obiskovalcev in imajo ob nadgradnji ogromen turistični potencial. Izvirna in unikatna etnološka pot med rudarskimi kolonijami lahko ob dodani turistični ponudbi (gostinske storitve, delavnice in podobno) postane izjemna turistična atrakcija. Ekološka pot, ki bi dopolnjevala ponudbo na področju industrijskega turizma, je žal zamrla, čeprav bi bila kot netipični produkt lahko zelo uspešna. Neizkoriščene so tudi možnosti, povezane z arheološkimi najdišči, arhitekturnimi stvaritvami, uporništvom, romarstvom in podobno. Slabost obstoječih poti je, da se vse bolj ali manj zapirajo v ozke meje podjetij in občin ter se ne širijo po celotni regiji, čeprav bi bilo to marsikje mogoče in bi povečevalo prepoznavnost turističnega Zasavja. Kultura, njeni dosežki in posamezniki so slabo izkoriščena priložnost, saj bi bilo mogoče oblikovati zanimive produkte, ki bi temeljili na teh temah (Valvasor, rudarske in delavske godbe, Laibach, zbirka slikarske kolonije Izlake-Zagorje …). V regiji deluje le nekaj manjših ponudnikov fitnes in wellness programov, ki svoje storitve primarno nudijo lokalnemu prebivalstvu in niso vključeni v integralne turistične produkte. Označevanje in markiranje tematskih poti je v večini primerov slabo. Trženje različnih poti je premalo prodorno, usmerjeno je predvsem na lokalno prebivalstvo. V okviru blagovne znamke V 3 krasne bi bilo smiselno ustvariti posebno blagovno znamko, ki bi zajela športne produkte in prireditve, ki imajo turistični potencial, s čimer bi se dosegla njihova večjo prepoznavnost, produkti bi se lažje tržili, regija bi pridobivala tovrstno prepoznavnost. športne produkte in prireditve s turističnim potencialom je potrebno nadgraditi še z drugo ponudbo, izboljšati njihovo kakovost in jih narediti za zapomnljivo izkušnjo obiskovalcev. 2. Stanje na področju turizma v Zasavju 2.3.7 Ključne ugotovitve analize sekundarne turistične ponudbe Spričo predstavljenih danosti in preprek Zasavje ne bo turistična destinacija množičnega turizma. Svojo priložnost bo moralo iskati v kreiranju ponudbe in produktov, ki bodo zasnovani po meri obiskovalcev, v gradnji svoje turistične prepoznavnosti z dobro zasnovanimi in edinstvenimi turističnimi programi. V zadnjih dveh letih je regija ustvarila že nekaj prepoznavnih turističnih produktov, v večini promoviranih pod blagovno znamko V 3 krasne. Najhitrejši vzpon je opazen na področju tako imenovanega industrijskega turizma. Čeprav bo treba programe v prihodnje nadgraditi z novimi privlačnimi vsebinami, so na primer poti po rudniškem podzemlju, po hrastniški steklarni in trboveljski cementarni v kratkem času dosegli zadovoljivo obiskanost in prepoznavnost. Tradicionalno je dobro obiskana etnološka pot v Trbovljah, hitro se vzpenja tudi zanimanje za rudarski muzej v Kisovcu, ki pa je potreben gradbene in predvsem vsebinske prenove. Drugi sklop je ponudba zelenega, podeželskega Zasavja, ki se hitro razvija z nastajanjem tematskih poti in vključevanjem predvsem tistih kmetij, ki so se odločile za naravno pridelavo in predelavo pridelkov. Največja primerjalna prednost Zasavja bi bila ustvarjanje integralnih turističnih produktov, ki bi na izjemno kratkih razdaljah povezovali ta kontrastna pola. Veliko turističnih produktov in programov je še ne dovolj razvitih in preozkih, premalo osredotočenih na posamične ciljne skupine, zato prevladujejo posamezne atrakcije, kot so prepoznavne turistične točke in prireditve. Takšno stanje je posledica dejstva, da ni bilo krovne organizacije, ki bi povezovala ponudnike. Stanje se je začelo spreminjati z nastankom TIC Zasavje in doseglo pomemben mejnik pred letom dni, ko je bila ustanovljena krovna organizacija za razvoj turizma v Zasavju (avgust 2012), ki je že povezala številne ponudnike v luči razvoja, organizacije in izvedbe turističnih proizvodov, bo pa treba to mrežo še naprej razvijati in krepiti. Šele s tem se bo vzpostavila smiselna, celovita in privlačna ponudba, ki bo okrepila prepoznavnost turističnega Zasavja. V zadnjih letih se je razvijala in uveljavljala blagovna znamka V 3 krasne, v okviru katere so nastali prvi turistični produkti, ki povezujejo različne ponudnike iz vse regije in promovirajo Zasavje kot turistično območje. Potrebno bo krepiti njeno prepoznavnost v smeri vzpostavljanja sinonima za zanimive izletniške in doživljajske izkušnje, v prvem koraku predvsem v sosednjih regijah in na slovenskem tržišču, kjer je možno izkoristiti središčno lego in bližino večjih mest, kot so Ljubljana, Celje, Maribor. Pri razvitosti turistične infrastrukturne opažamo, da so vlaganja relativno skromna, se pa v zadnjem času povečujejo. Veliko priložnosti je pri uporabi druge infrastrukture za turistične namene, na primer kulturne, športne, industrijske. Nujna bodo vlaganja v razvoj in urejanje infrastrukture kot rekreativne, kolesarske, konjeniške in tematske poti. Pomanjkljiv je sistem označevanja, usmerjevalnih in pojasnjevalnih tabel in kažipotov, obveščanja in usmerjanja s pomočjo novih tehnoloških možnosti. Povečati bo treba število informacijskih točk, ki bodo predstavljale in ponujale turistične programe pod blagovno znamko V 3 krasne, pri čemer so dobrodošli tudi informacijski večpredstavni zasloni, kakršni so bili v zadnjem obdobju postavljeni v vseh treh mestih. V Zasavju prevladuje izletniški turizem, ki v veliki meri temelji na samoiniciativnosti obiskovalcev, manj na organizirani obliki, zato je ekonomski učinek nemogoče izmeriti ali vsaj realno oceniti. Ponudba v večini primerov ni stalna, za večino produktov je potrebna predhodna najava, kar 25 26 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 neorganiziranim obiskovalcem onemogoča ali vsaj otežuje številne izkušnje. Premalo produktov je zasnovanih regijsko, premalo je tudi takšnih, ki bi temeljili na privlačnih zgodbah. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je prava pot okrepljeno, inovativno in predvsem bolj povezano predstavljanje in trženje turističnih produktov. Z nastankom blagovne znamke V 3 krasne so se ponudniki prvič začeli predstavljati ne kot posamezniki, ampak del turistične ponudbe Zasavja. Na tak način se povečuje prepoznavnost turističnega Zasavja in njenih posamičnih elementov. 2. Stanje na področju turizma v Zasavju 27 Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti 28 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 3. Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti SWOT analiza oziroma PSPN matrika gradi na štirih vidikih: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, njen namen pa je pomagati pri strateških odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje, katere programe opustiti ali jih okrepiti in podobno. Pričujoča analiza služi usmerjanju razvoja turizma v Zasavju in primarno izhaja iz spoznanj interne analize stanja turizma v Zasavju in odgovorov, ki so jih navedli vprašani ob izpolnjevanju anketnega vprašalnika. Analiza je pripravljena z vidika razvojno-trženjskega povezovanja na ravni destinacije Zasavje. V preglednici so navedene prednosti in slabosti, ki se nanašajo na notranje dejavnike, in priložnosti ter nevarnosti, ki sodijo med zunanje dejavnike. Končna strategija je: • graditi na prednostih in jih izkoristiti pri nadaljnjem razvoju in trženju na ravni celotnega območja, • odpraviti pomanjkljivosti, ki ovirajo ta razvoj, izboljšati področja, kjer smo šibki, • izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo ali jih je moč predvideti in bi lahko pozitivno vplivale na razvoj turizma v Zasavju, • izogniti se nevarnostim, ki lahko ogrozijo vzpostavljanje turizma kot pomembne gospodarske panoge s pozitivnimi učinki na življenje v Zasavju. 3.1 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Prednosti Slabosti • • • • • • • • ugodna lega v središču države dobra izhodiščna točka za ogled drugih turističnih zanimivosti v Sloveniji bližina domačih in mednarodnih letališč relativna bližina mejnih prehodov relativno dobra cestna povezava z ostalimi območji po Sloveniji bližina priključka na avtocesto (Ljubljana‐Maribor) odlična železniška povezava • • • • slaba prometna povezanost z južnim delom Slovenije slabo urejene lokalne ceste slabša dostopnost do planinskih postojank z avtomobilom (zlasti pozimi) degradacija okolja in erozijski procesi kot posledica rudarjenja slabo označevanje zanimivosti in poti z informacijskimi tablami in obcestnimi smerokazi 3. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti urejeno vzletišče za športna letala in helikopterje (Aeroklub Zagorje) bližina zdraviliških destinacij Laško in Rimske Toplice termalna voda v Medijskih toplicah neokrnjeno podeželje in naraščanje števila ekoloških kmetij slikovita pokrajina, pestrost in razgibanost površja bogata naravna in kulturna dediščina krajinska parka in varovana območja Natura 2000 večja urejena območja, kot so Europark Ruardi zasnovane in urejene tematske poti znane osebnosti s področja kulture, športa in javnega delovanja zanimiva industrijska dediščina arheološke zanimivosti paleontološke najdbe relativno dobra športno‐rekreacijska infrastruktura in različne možnosti za športne aktivnosti na prostem veliko zanimivih prireditev bogata in raznolika dejavnost društev relativno visoka stopnja angažiranost civilne družbe oblikovana turistična destinacija in blagovna znamka V 3 krasne visoka zgoščenost raznovrstne ponudbe na relativno majhnem prostoru vzpostavljena krovna organizacija za razvoj turizma ZaTO vzpostavljen turistično-informacijski center TIC Zasavje naraščajoča pripravljenost ponudnikov za medsebojno sodelovanje dobra informacijska infrastruktura (portal, vodnik, zloženke …) veliko število usposobljenih lokalnih vodnikov sodelovanje v EU projektih za razvoj turizma pester nabor lokalnih kulinaričnih • • • • • • • • • • • • • • • • premalo prepoznavna in izkoriščena varovana območja Natura 2000, odsotnost upravljalca teh območij zaprte Medijske Toplice nestalna ponudba ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti premalo izkoriščena športna in rekreacijska ponudba pomanjkljivo urejena smučišča brez umetnega zasneževanja neprepoznavnost Zasavja kot turistične destinacije, vztrajanje stereotipov o umazani industrijski regiji nepovezana in slabo razvita turistična ponudba, slabo trženje turističnih produktov nezadostna in neuravnotežena ponudba prenočišč (premalo prenočišč v mestih, slaba kvaliteta nastanitev v planinskih domovih) premalo gostinskih obratov s kakovostno ponudbo, slaba ponudba tradicionalnih jedi nizka pričakovanja prebivalstva glede razvoja turizma, dvom o njegovi perspektivnosti slaba turistična infrastruktura in pomanjkanje sredstev za obnovo in nadgradnjo, slabo vzdrževane tematske poti premajhno število informacijskih točk, TIC je odprt le med tednom, zaprt v popoldanskem času pomanjkanje kadrov in znanja s področja turizma, premalo zaposlenih premajhno številnih profesionalnih ponudnikov, preveč ponudbe je vezane na ljubiteljsko delo pomanjkanje tradicije turističnega gospodarstva oziroma njena omejenost na ozka območja slaba podpora pobudam s strani pristojnih institucij, predolg odzivni čas, slaba finančna podpora 29 30 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 specialitet • premalo povezovanja ponudnikov znotraj regije Priložnosti Nevarnosti • • • • • • • • • • • • • • • • • izgradnja hitre železnice skozi Zasavje obnova zasavske magistralne ceste, gradnja povezave do Zidanega mostu, izgradnja predora med Trbovljami in Savinjsko dolino oživitev Medijskih toplic povečanje vlaganj v razvoj turizma v Zasavju učinkovito koriščenje evropskih, državnih in občinskih sredstev za spodbujanje razvoja turizma gradnja hidroelektrarn na srednji Savi, ki vključuje gradnjo kolesarskih in kajakaških poti navezava kolesarskih, konjeniških in pohodniških poti na poti v sosednjih regijah in državah turistične agencije, ki bi v svojo ponudbo vključile programe iz Zasavja nadaljevanje okoljske sanacije in zniževanja stopnje onesnaženosti zraka globalni trend zanimanja za programe industrijske dediščine, za zelene in trajnostne turistične programe pripravljenost izstopajočih in uspešnih posameznikov, da sodelujejo pri pripravi, promociji in trženju turističnih programov povezovanje s sosednjimi regijami in skupno trženje na oddaljenih trgih zniževanje in odpravljanje birokratskih ter zakonodajnih ovir nadaljevanje trenda urejanja kmetij in uvajanja dopolnilnih dejavnosti, ki imajo turistični potencial finančne spodbude za zaposlovanja v turizmu finančna sredstva za omogočanje delovanja podpornih institucij s področja turizma in njihov razvoj • • • • • • • • • • • • • • neuresničen načrt izgradnje tretje razvojne osi oziroma njen prostorski odmik od Zasavja neuresničeni načrti pri gradnji potrebnih cestnih povezav s sosednjimi območji visoka stopnja onesnaženosti zraka in okolja v regiji ter gradnja novih virov onesnaževanja večji nezakoniti posegi na varovanih območjih rušenje stavb in objektov kulturne dediščine v mestih in na podeželju ogrožanje populacije ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjševanje biološke raznovrstnosti opuščanje kmetij in obdelovalnih kmetijskih površin pomanjkanje javnih sredstev za naložbe v turistično infrastrukturo, nenamenska poraba teh sredstev pomanjkanje zasebnih sredstev in nezainteresiranost vlagateljev za naložbe v turistično infrastrukturo gospodarska kriza, zniževanje življenjskega standarda in posledično slabljenje turističnih tokov nezainteresiranost podpornih institucij za razvoj turizma nezainteresiranost gospodarskih družb s potenciali na področju industrijskega turizma nezainteresiranost turističnih agencij za zasavsko ponudbo močna konkurenca v sosednjih regijah in državah in njen hiter razvoj zakonodajne ovire na prostorskem in drugih področjih 3. Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti Izsledki opravljenih anket 31 32 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 4. Izsledki opravljenih anket V pričujočem poglavju predstavljamo povzetke vsebinsko najpomembnejših vprašanj. Podrobno analizo vprašalnika hrani Zasavska turistična organizacija, ki je raziskavo tudi izvedla. V želji pridobiti čim več različnih mnenj in pogledov na razvoj turizma v Zasavju, smo analizam statističnih podatkov, delavnicam in individualnim razgovorom dodali anketiranje. Anketni vprašalnik je bil relativno kratek, zajemal je le šest vprašanj. Večina vprašanj je bila visoko strukturiranega tipa (anketiranci so odgovarjali na vnaprej pripravljena vprašanja z obkroževanjem). V anketo smo umestili tudi dve vprašanji nestrukturiranega tipa (anketiranci so odgovarjali z lastnimi besedami). Uporabili smo analitični pristop, ki poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti na kvantitativni in kvalitativni način. V raziskavi so sodelovali predstavniki vseh treh zasavskih občin, mladinskih centrov, TIC Zasavje, LAS Zasavje, javnih kulturnih in športni zavodov, turističnih, športnih, kulturnih in drugih društev, gostinskih obratov, lastniki in upravljalci nastanitvenih zmogljivosti, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, predstavniki šol, kmetij, podjetij itd. Anketne vprašalnike smo poslali tudi posameznikom izven Zasavja, ker smo želeli spoznati tudi večinski pogled na Zasavje od zunaj. Odzivi so bili zelo pozitivni. Anketiranci so nam posredovali več zanimivih idej, ki bodo zagotovo pripomogle h kvalitetnejšemu razvoju turizma v Zasavju. Prejeli smo 478 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki predstavljajo reprezentativni vzorec. Naše izhodiščno vprašanje, ki smo si ga tudi sami zastavili že pred nekaj leti, se je glasilo: Ali menite, da je Zasavje (že) zanimiva turistična destinacija? Ali menite, da je Zasavje (že) zanimiva turistična destinacija? DA 39% LAHKO POSTANE 52% NE 9% Izsledki opravljenih anket Največ (52 %) vprašanih odgovorilo, da Zasavje lahko postane zanimiva turistična destinacija, kar je zelo spodbudno. Malo manj kot polovica (39 %) vprašanih meni, da je Zasavje že zanimiva turistična destinacija, le majhen delež (9 %) pa jih meni, da ni. Pozitivno je predvsem stališče večine, da ima Zasavje potencial v turizmu, da so domačini pripravljeni bolj aktivno sodelovati na tem področju in da bi potencialni turisti radi obiskali našo regijo. Z analizo odgovorov smo prišli do dveh zelo pomembnih sklepov: da tako domačini kot tudi ljudje od drugod vidijo potencial za razvoj turizma v Zasavju in da Zasavje lahko postane uspešna turistična destinacija. Zanimalo nas je, katere prednosti in slabosti Zasavja zaznavajo anketiranci, kakšen je položaj območja v primerjavi s konkurenčnimi regijami. Vprašani so kot največjo prednost opredelili ugodno lego, ki jo v Zasavju premalo izkoriščamo. Lega v središču Slovenije in blizu središča avtocestnega križa omogoča lahko dostopnost za obiskovalce iz celotne Slovenije, zato moramo to prednost v prihodnosti čim bolje izkoristiti. Kot največjo slabost anketiranci navajajo slabo urejenost lokalnih cest ter slabo prometno povezavo z južnim delom Slovenije. Lokalne ceste so za turizem zelo pomembne, saj v primeru neurejenosti odvračajo obiskovalce od raziskovanja skritih kotičkov. Po mnenju anketirancev bi bilo potrebno nekatere ceste obnoviti. Povezanost z južnim delom Slovenije pa ostaja slaba kljub izgradnji avtocestnega križa. V primerjavi z drugimi območji so po mnenju vprašanih največje prednosti zanimiva kulturna, zgodovinska ter industrijska dediščina. Ključno sporočilo je: Ustvariti zgodbo, ki bo zanimiva tako za obiskovalce kot tudi za prebivalce regije. Odgovori na anketne vprašalnike so razkrili, da največ ljudi kot slabost regije dojema stereotipe o umazanem ter onesnaženem območju. Stereotipi o umazani regiji so že stari in se le počasi umikajo. Spreminjanje stereotipnih podob je dolgotrajen proces, ki terja veliko vložene energije in pozitivnih predstavitev Zasavja. Ključna smernica je: Še več vlagati v promocijo. Želeli smo izvedeti tudi, katere so slabosti turistične ponudbe. Po mnenju anketirancev sta to predvsem nezadostna ponudba prenočišč ter slabo trženje obstoječih produktov. Idealno bi bilo, če bi v Zasavju razvili ponudbo, ki bi lahko nudila prenočitev večjim skupinam obiskovalcev. gospodarski smisel turizma je turista zadržati v kraju čim dlje časa, saj posledično na tem območju potroši več denarja. V anketnem vprašalniku nas je zanimalo, katero področje predstavlja največjo priložnost za razvoj turistične ponudbe Zasavja. Največ anketirancev se je opredelilo za ponudbo lokalne kulinarike ter zanimive prireditve, ki se odvijajo skozi celo leto. Ponudba lokalnih kulinaričnih specialitet je prednost, ki je ne smemo zanemariti in jo moramo izboljševati ter dopolnjevati. Tudi veliko zanimivih prireditev, ki privabljajo obiskovalce iz drugih koncev Slovenije, je potrebno ohranjati ter stalno izboljševati njihovo kakovost. V spodnjem grafu predstavljamo statistično analizo odgovorov, ki se nanašajo na priložnosti za razvoj turizma v Zasavju. Posledično lahko predvidevamo, za katera področja turizma bo potrebno v prihodnosti nameniti največ sredstev. 33 34 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Na katerih področjih vidite priložnost za razvoj turizma v Zasavju Kongresni turizem Verski turizem Zdraviliški turizem Kulinarični turizem Prireditve in festivali Športno-rekreacijski turizem Podeželski turizem Industrijski turizem 0 50 100 150 200 250 300 Anketiranci so na prvo mesto postavili športno-rekreacijski turizem, skoraj nihče med njimi pa ne vidi priložnosti za razvoj kongresnega ter verskega turizma. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da moramo razvijati pomembne veje turizma, ki sovpadajo s tradicijo naše regije. S strokovnega vidika vidimo veliko priložnost v industrijskem in športno-rekreacijskem turizmu ter kulinariki. Kljub temu ne smemo povsem zanemariti ostalih oblik turizma. Tudi verski turizem namreč vidimo kot dobro priložnost (Zasavska Sv. gora, Nežina pot na Kum itd.). Razvoj zdraviliškega turizma je možen le z vzpostavitvijo nočitvenega centra na Izlakah, medtem ko razvoj kongresnega turizma ni mogoč brez palete visoko kvalitetnih hotelov. Smernice razvoja turizma v Zasavju bodo temeljile predvsem na kombinaciji športnorekreacijskega in industrijskega turizma, neokrnjenega podeželja ter kulinarike. S tem se ujemajo tudi naši pogledi, le da mi na prvo mesto postavljamo industrijski turizem oziroma industrijsko dediščino. Pomembno je tudi, da se določi tematsko vezana ponudba. Na katero področje bi bilo potrebno prednostno vlagati Oblikovanje novih turističnih… Izobraževanje turističnih ponudnikov Trženje turistične ponudbe Promocija turistične ponudbe Nastanitvene kapacitete 0 50 100 150 200 250 300 Izsledki opravljenih anket Na navedeno vprašanje so anketiranci odgovorili, da je najbolj smiselno vlagati v promocijo turistične ponudbe. Ostali odgovori so dokaj izenačeni, nekoliko izstopata le še odgovora, da bi morale imeti prednost naložbe v nastanitvene kapacitete ter trženje turistične ponudbe. Na področju organiziranosti v turizmu, glede sodelovanja ter delovanja podpornih institucij so se anketiranci strinjali, da je zelo pomembna skupna blagovna znamka V 3 krasne, bogata turistična dejavnost ter ustanovitev krovne organizacije za razvoj turizma. Blagovna znamka V 3 krasne je prednost, ki jo je potrebno ohranjati ter nadgrajevati, pod njo je potrebno združevati celotno turistično ponudbo Zasavja, saj le povezani lahko konkuriramo že tako močni konkurenci. Kot največji slabosti na tem področju anketiranci dojemajo primanjkovanje sredstev za uresničevanje idej in pobud ter šibko sodelovanje med ponudniki turističnih storitev. Problem, ki se pojavlja v večini primerov, je pridobivanje sredstev, ki so omejena. Tudi naš cilj je pridobiti čim več sredstev, kar bi omogočalo lažji razvoj turizma v regiji. S pridobljenimi rezultati anketnih vprašalnikov smo zelo zadovoljni, predvsem nas veseli velik odziv in veliko število izpolnjenih vprašalnikov. Razmišljanja vprašanih oziroma širše javnosti so podobna začrtanim strokovnim usmeritvam, v določenih primerih pa so korektiv, ki ga bomo upoštevali pri oblikovanju smernic razvoja turizma v Zasavju. Zavedamo se namreč, da je potrebno turizem razvijati v skladu s pričakovanji, idejami in spodbudami iz lokalnega okolja, pri čemer ne smemo zanemariti niti pripomb in priporočil s strani strokovnjakov izven Zasavja. To potrjuje tudi analiza rezultatov anketnega vprašalnika, ki jo je na temo razvoja turizma v povezavi z nevladnimi organizacijami izvedel Sklad dela Zasavje. Omenjena analiza je pokazala, da tudi predstavniki nevladnih organizacij stremijo k pozitivnim usmeritvam nadaljnjega razvoja turizma v Zasavju. V odgovorih so namreč izpostavili pomen izvajanja turistično-informacijskih dejavnosti, zagotovitev trajnih in stabilnih finančnih virov, animiranje, ozaveščanje in informiranje prebivalstva o pomenu turizma v regiji in nudenje informacij o ponudbi celotne destinacije V 3 krasne. Izsledki analize kažejo tudi, da daje nevladni sektor velik pomen povezovanju (npr.: zasavska turistična zveza kot vezni člen vseh enajstih turističnih društev Zasavja). Še posebno veliko spodbudo dajejo razveseljujoči odgovori v smislu, da Zasavje lahko postane zanimiva turistična destinacija, da naj smernice razvoja turizma temeljijo na kombinaciji športno-rekreacijskega in industrijskega turizma, neokrnjenega podeželja ter kulinarike, da je zelo pomembna skupna blagovna znamka V 3 krasne, bogata turistična dejavnost ter ustanovljena krovna organizacija za razvoj turizma. 35 36 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij 5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij 5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij 5.1 Metodologija dela Analiza primerjalnih destinacij je bila v večini opravljena s presojo referenčnih spletnih strani destinacij in njihovih strateških dokumentov. Glavni namen analize je ugotoviti primerljive in konkurenčne prednosti okoliških turističnih destinacij v razmerju do zasavske ter identificirati možne vsebine in načine sodelovanja s tremi najbližjimi turističnimi regijami. V analizo smo vključili Savinjsko regijo, ki svoje turistične produkte združuje pod blagovno znamko Dežela Celjska, destinacijo Srce Slovenije, ki zajema osrednji del Slovenije s središčem v Litiji, ter destinacijo Posavje, ki združuje turistično ponudbo jugovzodnega dela države. 5.2 Predstavitev izbranih destinacij ter povzetek analize njihove turistične ponudbe 5.2.1 Srce Slovenije Tržna znamka Srce Slovenije združuje 12 občin, ki segajo od vzhoda Ljubljane do vznožja kamniških Alp ter Posavja. Poleg občin Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji in Šentrupert tudi Radeče in Zagorje ob Savi. Občini Zagorje ob Savi in Radeče se po podatkih strateških dokumentov litijskega razvojnega centra uvrščata v destinacijo Srce Slovenije, v praksi pa se prva od leta 2009 umešča v blagovno znamko V 3 krasne, druga pa od leta 2010 pod blagovno znamko Posavja. Razlog za teoretično umeščenost omenjenih občin v dve različni destinaciji izvira predvsem iz dejstva, da se je povezovanje turističnih ponudnikov pod znamko Srce Slovenije začelo nekaj let preden je vzniknila ideja o Treh krasnih in posavski turistični destinaciji, hkrati pa je Srce Slovenije nekakšno nadaljevanje neuspešnega poskusa oblikovati destinacijo Posavsko hribovje iz prvih let tega stoletja. Neobičajni položaj hkrati dokazuje, kako nepomembne so statistično začrtane ali politično določene meje med regijami in kako naravno je lahko povezovanje prek navideznih regijskih meja. Zaradi velike raznolikosti posameznih občin destinacija Srce Slovenije razpolaga s številnimi naravnimi, kulturnimi in drugimi znamenitostmi. Območje zajema več turistično neprepoznavnih krajev in malo takšnih, ki so uspeh v turizmu že dosegli. Večji delež ponudbe je osredotočen na podeželje in z njim povezane aktivnosti. V zadnjem letu Srce Slovenije postaja posebej prepoznavna 37 38 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 za ljubitelje potovanja z avtodomom (karavaning). Cilj destinacije je ob razdrobljeni ponudbi ustvariti prepoznavno in konkurenčno turistično ponudbo na domačem trgu. V destinaciji beležijo 2.427 ležišč v vseh kategorijah nastanitvenih obratov (podatek za leto 2012, SURS). Precejšen del ležišč imajo planinski domovi in drugi nastanitveni obrati (420 ležišč), sledijo kampi, ki lahko nastanijo 400 oseb. Območje ima veliko prehrambnih obratov, med katerimi je tudi nekaj bolj prepoznanih in dobro obiskanih. Kakovost na področju gostinstva je zadovoljiva, prav takšen je tudi cenovni vidik. Velik potencial za nadaljnji razvoj turistične destinacije predstavlja gastronomija z geografskim poreklom ter lokalno in ekološko pridelana hrana. Poznani so manjši posamezni produkti, ni pa še večjih integralnih turističnih proizvodov po katerih bi bila prepoznavna. Zbrane občine svoje turistične produkte od leta 2008 dalje tržijo pod krovno blagovno znamko Srce Slovenije, ki je nastala na pobudo Centra za razvoj Litija in njegovih partnerjev. 5.2.1 Posavje – polno priložnosti Turistična destinacija Posavje predstavlja jugovzhodni del Slovenije ob spodnjem toku reke Save. Vanjo se vključujejo turistični ponudniki iz šestih občin: Bistrice ob Sotli, Kostanjevice na Krki, Krškega, Radeč, Brežic in Sevnice. Po površini se, podobno kot Zasavje, uvršča med najmanjše destinacije v Sloveniji. Posavje ponuja gostom kombinacijo številnih doživetij: od ponudbe termalnih centrov do prepoznavnih kulinaričnih dogodkov, vinskih cest, pohodniških poti in turističnih produktov, ki temeljijo na rokodelstvu in domači obrti. V letu 2012 je destinacija imela nekaj več kot 5.000 ležišč, ki sodijo v različne nastanitvene kategorije: hotelske, apartmajske, kamp nastanitve (SURS). Med turističnimi ponudniki izstopa močno turistično središče Terme Čatež, ob tem pa obstajajo še številni manjši ponudniki, ki sodijo med manj prepoznavne ponudnike Slovenije. Destinacija razpolaga s številnimi kakovostnimi prehrambnimi obrati, kulinarična ponudba ima tudi sicer velik pomen, saj je destinacija prepoznavna po vinu in hrani. Ponujajo številne dobro obiskane kulinarične prireditve, vinske poti in repnice, ki so slovenska posebnost. Destinacija že ima nekaj integriranih turističnih produktov, ki se redno nadgrajujejo z novimi, ob tem pa nudi veliko število manjših produktov. Velik potencial predstavljajo vina ter avtohtona kulinarika. Destinacija Posavje svoje turistične produkte od leta 2010 dalje trži pod krovno blagovno znamko Posavje – polno priložnosti. Blagovno znamko je razvila Regionalna razvoja agencija Posavje. 5.2.3 Dežela Celjska Destinacija Dežela Celjska spada med večje slovenske turistične destinacije, saj zajema 21 občin Savinjske statistične regije: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Prebold, Polzela, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Območje velik del turističnega prometa ustvarja s termalnimi zdravilišči, ki jih je kar sedem: Terme Dobrna, Terme Zreče, Termana Laško, Rimske Terme, Rogaška Slatina, Terme Olimia in 5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij Klimatsko zdravilišče Rogla. Dve med njimi, Laško in Rimske Terme, sta v neposredni bližini Zasavja. Zdraviliško ponudbo dopolnjuje bogata naravna in kulturna dediščina, ki je izjemna predvsem zaradi svoje raznolikosti. Konec leta 2012 je destinacija Dežela Celjska ponujala 9.174 ležišč (vir podatkov: SURS). Največ kakovostnih nastanitvenih kapacitet je v zdraviliščih, sledijo turistične in izletniške kmetije. Regija ima vse kategorije nastanitvenih objektov, prevladujejo pa hoteli. Poleg zdraviliškega turizma Dežela Celjska ponuja številne športno-rekreacijske in mestne turistične produkte, dobro ima razvito ponudbo, vezano na podeželje, nadalje romarske in druge tematske poti. Dobro turistično priložnost predstavlja še kulturna dediščina (arhitekturna, naselbinska in umetnostna dediščina). Destinacija ima okrog 170 prehrambnih obratov, med njimi zadovoljivo ponudbo kakovostnih gostišč. Posebnost predstavljajo pojedine v avtentičnem grajskem vzdušju s postrežbo grajskih kuharjev in grajskih spletičen (Grad Tabor Laško). Vzhodni del regjije stavi na turistične produkte, ki temeljijo na kvalitetnih vinih in ponudbi domače hrane, pomembni nosilci turističnega razvoja so turistične kmetije, ki dosegajo visoke standarde kvalitete. Dobre možnosti za nove turistične produkte predstavlja hmeljarska industrija (obiranje hmelja), med uspešnejše produkte sodi ogled proizvodnje piva v Laškem. Dežela Celjska ima v stalni ponudbi nekaj večjih, v širšem prostoru znanih prireditev (Pivo in cvetje v Laškem, srednjeveški dnevi v Celju ...). Krovno blagovno znamko Dežela Celjska je leta 2011 razvil Zavod Celeia, ki z znamko tudi upravlja. 5.3 Ugotovitve analize izbranih destinacij Izbrane destinacije v svojih strategijah razvoja turizma izpostavljajo trajnostni turizem, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter podeželja, poudarjajo športno-rekreativne dejavnosti. Vsebine so skladne z naravnanostjo razvoja zasavskega turizma. Ugotavljamo, da: • ima Zasavje paleto turističnih produktov, ki bi jih bilo mogoče nadgraditi v skupne, medregijske turistične produkte: kolesarske in pohodniške poti, kulinarični, športni, in drugi dogodki, povezovanje doživetij na podeželju, oblikovanje tematskih poti, ki temeljijo na skupni preteklosti ter osebnostih, ki so s svojim delom pustile poseben pečat v naši in sosednjih regijah; • destinacija V tri krasne ponuja nekaj povsem drugačnih, edinstvenih vsebin, ki bi jih bilo moč povezati v zanimive, kontrastne turistične programe, in tako ustvariti dobro konkurenčno prednost na širšem slovenskem turističnem trgu: industrijska dediščina Zasavja v povezavi z obstoječo ponudbo ostalih treh regij. Vse tri destinacije ob trenutno prešibki ponudbi spalnih kapacitet Zasavja predstavljajo edino možnost za nastanitev potencialnih večdnevnih obiskovalcev Zasavja v neposredni bližini naše regije. Zasavsko turistično ponudbo je moč povezati z vsemi tremi nam sosednjimi turističnimi regijami. Z vsemi smo že vzpostavili stik in začeli pogovore o prihodnjem sodelovanju. Trenutno je 39 40 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 najresnejše partnerstvo z zahodnim delom Dežele Celjske. S predstavniki turističnega razvoja v Laškem smo že pripravili osnutke prvih skupnih turističnih programov, ki povezujejo tukajšnjo industrijsko in tamkajšnjo podeželsko ponudbo. S hotelom Rimske Terme snujemo posebno ponudbo za njihove goste, večje skupine obiskovalcev Zasavja nastanimo v Laškem ali v Rimskih Termah. V promocijske aktivnosti, ki so potekale pod znamko V tri krasne, se intenzivno vključuje gostišče s hotelom Aqua Roma iz Rimskih Toplic. Srce Slovenije in Posavje predstavljata potencialno dobrega strateškega partnerja za Zasavje. Prve skupne korake pri povezovanju turistične ponudbe vidimo pri organizaciji skupnih kulinaričnih in športnih dogodkov. Snov za zanimive medregijske produkte bi bilo moč črpati iz skupne naravne ter zgodovinske dediščine: vse tri destinacije povezuje reka Sava, ki je še dokaj neizkoriščen potencial (brodarstvo, rafting ...), povezovalno točko predstavlja najvišji zasavski vrh Kum (romanje, pohodi, jahanje), vse tri regije so bile nekaj časa dom Janezu Vajkardu Valvazorju. Na osnovi teh dognanj so smiselne naslednje nadaljnje aktivnosti: • povezovanje lastne turistične ponudbe s ponudbo sosednjih turističnih destinacij, • nadaljnje utrjevanje lastne identitete in prepoznavnosti pri posebnih, za Zasavje specifičnih vsebinah, • prilagajanje ponudbe znanim ciljnim skupinam. 5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij Trendi v turizmu 41 42 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 6. Trendi v turizmu 6.1 Trendi v turizmu Dojemanje potovanj se je v zadnjih letih močno spremenilo. Danes potovanja ne pojmujemo več kot prestižno dobrino, temveč kot potrebo za doseganje prijetnejšega življenja. Različni kazalci dokazujejo, da je turizem ena izmed najpomembnejših in najobsežnejših industrij 21. stoletja. Turistične aktivnosti vplivajo na način življenja lokalnih skupnosti, njihovi vplivi so ekonomsko-socialni, okoljski in povezovalni. Uspeh in napredek posameznih območij je pogojen z notranjo povezanostjo, nujno je odlično poznavanje trga in ciljnih skupin, trženje mora biti osredotočeno na gosta in razvoj ponudbe ter utemeljeno na načelih trajnostnega turizma, na katerega se nanašajo trendi zelenega turizma. Po podatkih Strategije razvoja slovenskega turizma 2012–2016 bo turistična in potovalna industrija v prihodnosti trajnostno naravnana in odgovorna, poudarjeno bo prijazno sobivanje prebivalcev z živalstvom in rastlinstvom ter stremljenje k ohranjanju identitete, kulture, drugačnosti in edinstvenosti. V ospredju bodo naslednje vrste dopustovanja: • • • • • ''Globoka potovanja ali potovanja z razlogom'' (kaj gostje želijo, pričakujejo, potrebujejo od potovanja, kaj lahko vzajemno povrnemo destinaciji in lokalnemu prebivalstvu). Zaradi naraščanja stroškov bodo na pomenu ponovno pridobila »počasna potovanja« (vlak, čoln, ladja, kolesa in peš). Zaradi manj potovanj v bolj oddaljene destinacije bo vse več ''geo-lokalnih'' potovanj. Pričakovana je hitrejša rast kontinentalnih in počasnejša rast medkontinentalnih potovanj. Trend ''nazaj k naravi'' in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih proizvodih. Ponovno pridobivanje pomena nematerialnih vrednosti ki so že veljale za izgubljene. Tako kot nam je vse bolj pomembna skrb za okolje, je pomembno tudi zdravje, zato je vedno več povpraševanja po zdravju ''varnih'' destinacijah, aktivnih počitnicah ter wellness programih. Počitnice so tudi vedno bolj načrtovane: kaj bomo počeli, kaj si bomo ogledali, katere animacijske aktivnosti so na voljo. Potovanja bodo cenejša, krajša, vendar intenzivnejša. Skladno z večanjem povprečne stopnje izobrazbe se povečuje zanimanje za umetnost, kulturo, zgodovino, dodatno izobraževanje, duhovnost. Potovanja so vedno bolj specializirana in izobraževalno naravnana, saj obiskovalci želijo spoznati kraj, običaje, kulturo in ljudi. Počitnice niso zgolj potrošnja, temveč vse bolj tudi investicija v novo znanje. Zato je vedno bolj pomembna segmentacija, zaradi katere se poveča priložnost za manjše in srednje velike turistične ter gostinske ponudnike, ki ponujajo kakovostne storitve. Način življenja se predvsem v zahodni družbi precej spreminja. To vpliva na zaznave turista, njegove osebne potrebe in obnašanje, raste povpraševanje po manjših nastanitvenih objektih, upada povpraševanja po vodenih potovanjih, več je zanimanja za individualno turistično ponudbo. Trendi v turizmu Mobilnost in družbeni mediji so ena ključnih potreb turistične industrije. Že danes se veliko rezervacij opravi preko spletnega omrežja, v prihodnjih letih se bo uporaba socialnih medijev in pametnih telefonov kot vira informacij ali pomoči pri pripravi konkretnih načrtov potovanj še povečala. Mobilnost Indijcev in Kitajcev bo v prihodnosti doživela razcvet, kar bo vodilo do novih sprememb na trgu. V porastu bodo potovalni forumi in deljenje izkušenj s strani potrošnikov, kar bo spodbudilo demokratizacijo potovanj. 6.2 Trendi povpraševanja na svetovnem in evropskem turističnem trgu Turizem se razvija tam, kjer je dobro razvita gospodarska dejavnost. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) v prihodnosti temu ne bo več tako, saj bo turistično povpraševanje naraščalo predvsem na razvijajočih se trgih. Največja stopnja rasti se napoveduje v azijski regiji in na Pacifiku, kjer bo med petimi in šestimi odstotki, na svetovni ravni pa se bo po napovedih iz aprila 2013 gibala med tremi in štirimi odstotki. Evropski in severnoameriški turistični trgi bodo ostali v fazi konsolidacije z zmernimi oziroma manjšimi stopnjami rasti. Tovrstne spremembe je zaznati tudi v mednarodni turistični potrošnji. Oddih in počitnic so v letu 2012 predstavljali več kot polovico vseh potovanj (52 % oz. 536 milijonov prihodov). Stagnacija v tem segmentu je posledica padca povpraševanja »sončnih počitnicah«, ki predstavljajo dominanten del evropskega trga. Drugi razlogi za potovanje so poslovni in izobraževalni (14 %), obisk prijateljev, sorodnikov, verski nameni, zdravstveni turizem (27 %), preostalih sedem odstotkov je uvrščenih v kategorijo nedoločeni namen potovanja. Dolgoročne napovedi UNWTO v obdobju do leta 2030 prikazujejo naslednje trende razvoja turistične industrije na globalnem trgu: • ''Rožnati oziroma gay turizem''. To je eden od trendov, ki počasi postaja prepoznaven med ljudmi in organizatorji potovanj. Ti turisti predstavljajo pomemben ciljni segment, saj gre za ljudi, ki so pogosto dobro situirani, so ljubitelji potovanj, nakupovanj, umetnosti. • Dostopni turizem ali „turizem za vse'' je dandanes razširjena dejavnost, katere glavni namen je, da lahko vsak posameznik, ne glede na fizične ali psihične ovire, koristi vse turistične storitve, ki so na voljo (npr. invalidom prijazne destinacije). Dostopni turizem ne predstavlja novih turističnih produktov, temveč obstoječe storitve prilagaja glede na potrebe ciljne skupine. Podatki Svetovne turistične organizacije za leto 2012 kažejo, da je bilo v svetovnem merilu zabeleženih 1.035 milijonov prihodov turistov, kar predstavlja 3.8-% rast v primerjavi z letom 2011. Največjo rast med regijami sta dosegla Azija in Pacifik s 7-% povečanjem. Na prvem mestu je še vedno Evropa s 535 milijoni (51 %). 43 44 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 6.3 Slovenski turizem v številkah Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v turističnih nastanitvenih objektih v letu 2012 zabeleženih največ prihodov in prenočitev doslej. Evidentiranih je bilo 3.297.556 prihodov turistov, kar je 3 % več kot prejšnje leto. Povečale so se predvsem prenočitve tujih turistov (za 6 odstotnih točk). Ekonomsko stanje in družbeno-politične razmere v Sloveniji vplivajo na število domačih gostov, katerih prihodi so se zmanjšali za 3 %, prenočitve pa za 5 %. Povprečna doba bivanja v letu 2012 je znašala 2,9 dni (pri tujih turistih 2,7 in pri domačih 3,3). Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2012 skoraj dve tretjini tujih prenočitev (61 %), kar je za 3 odstotne točke več v primerjavi z letom 2011. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (17 %), sledijo pa jim Avstrijci in Nemci (oboji po 12 %). V letu 2012 je bilo v Sloveniji na voljo več kot 43.000 sob ali apartmajev s skoraj 122.000 ležišči. V hotelih je bilo na voljo 34 % vseh turističnih ležišč, tam je bilo ustvarjenih 61 % vseh prenočitev (od tega so dve tretjini prenočitev ustvarili tuji turisti). V kampih je bilo 14 % vseh prenočitev (odstotna točka več kot v letu 2011). Povečanje prenočitev v letu 2012 glede na leto 2011 je bilo zabeleženo tudi v mladinskih hotelih (za 29 %), na turističnih kmetijah z nastanitvijo (za 16 %) in v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (za 13 %). Zasavje s 157 sobami in 517 ležišči za turiste predstavlja manj kot 0,4 % vseh sob Slovenije in manj kot 0,5 % vseh ležišč Slovenije, kar ponovno dokazuje, da so investicije v namestitvene kapacitete ena od ključnih nalog zasavskega turizma. 6.4 Aktualni trendi na slovenskem turističnem trgu Trendi rasti v slovenskem turizmu se spremljajo predvsem skozi prizmo razvoja integralnih turističnih produktov oz. storitev, katerih vrh naj bi v prihodnosti predstavljali: • doživetja v naravi in ekološko naravnani turistični proizvodi (podeželski turizem, naravni parki, ekoturizem oz. zeleni turizem, kampiranje, potovanje z vlaki, kolesi …), • zdravje in dobro počutje (zdraviliška ponudba, wellness, medicinski turizem), • krajše, aktivnejše počitnice s čim več užitki v minimalnem času (smučanje, pohodništvo, kolesarjenje …), • razvoj gastronomskih turističnih produktov, • kultura (festivali, športne prireditve), • poslovni turizem, • zabaviščni turizem in igralništvo, • križarjenja. Trendi v turizmu 6.5 Aktualni turistični trendi in Zasavje Ključni razvojni in marketinški faktorji, ki že vplivajo in bodo še vplivali na razvoj turističnega trga v Zasavju, se nanašajo predvsem na demografske in kulturne spremembe v regiji, gospodarsko stanje ter spremenjen način življenja. Le-ta ne bo več izhajal zgolj iz industrijske usmerjenosti, temveč bo bolj podjetniško in trajnostno naravnan. Pri tem bo imela pomembno vlogo turistična dejavnost, saj bo gradila novo identiteto regije. S trajnostnim razvojem Zasavja razumemo ohranitev obstoječe kulturne dediščine in varovanje naravnega okolja. Z razvojem turistične dejavnosti se bo dvignila tudi raven kakovosti življenja v celotnem okolju. Napredek v turistični panogi je pogojen z večjo povezanostjo ponudnikov in organizatorjev turistične ponudbe, odličnim poznavanjem trga in usmerjanjem v ciljne skupine. Pomembno vlogo bo imelo trženje in jasno sporočanje »prave novice«, ki mora biti osredotočena na končnega uporabnika ali gosta. To bo mogoče doseči le s kakovostno turistično ponudbo, ki bo razvita za primerno ciljno skupino in bo temeljila na avtentičnosti in načelih trajnostnega razvoja turizma. Trendi rasti v slovenskem turizmu se ujemajo z vizijo ter načrti razvoja turizma v Zasavju, ki bo ponudbo gradil na treh vsebinski sklopih: • kulturni turizem s poudarkom na razvoju industrijske dediščine in kulinarike, • turizem na podeželju ter • športni turizem. Med navedenimi svetovnimi in slovenskimi turističnimi trendi so za našo regijo aktualni vsi z izjemo zabaviščnega turizma ter križarjenja. Na dolg rok ne izključujemo možnosti razvoja turističnih produktov, namenjenih ozkim ciljnim skupinam, kot so na primer udeleženci križarjenj, ki povprašujejo po luksuzni ponudbi. Trendi, ki jih turistična stroka napoveduje kot tiste, ki bodo znatno vplivali na turistično povpraševanje (in s tem na oblikovanje turistične ponudbe Zasavja), so: • Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše počitnice. Pričakuje se, da bodo potovanja v prihodnosti cenejša in krajša, a intenzivnejša. Več potovanj bo bliže domu (ustrezna lokacija regije, relativno dobra cestna in železniška povezava, bližina avtoceste, bližina letališč …). • Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja, na katerih se bodo obiskovalci poleg počitka vključili v vsakdanje življenje domačinov, spoznavanja novih običajev, kulture ... • Rast individualnih potovanj, potovanj družin, poslovnih gostov, športnikov in adrenalinskih navdušencev … • Večja vrednost za manj denarja. Turisti bodo za manj denarja pričakovali večjo vrednost, kar pomeni, da mora destinacija nastopiti na trgu z dobrimi in avtentičnimi turističnimi produkti, ki bodo odražali avtohtonost, identiteto in kvaliteto. 45 46 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • • • Zaradi vedno večje ozaveščenosti in izobrazbe prebivalstva o varovanju okolja in pomena varnosti v svetu bodo vedno bolj privlačne čiste, urejene in varne destinacije. Poslovni turizem (ob optmistični predpostavki, da je zasavsko gospodarsko doseglo dno) si bo v prihodnjih letih opomogel. Trend »nazaj k naravi« in povečevanje zanimanja za podeželje, naravna bogastva in avtohtone živalske ter rastlinske vrste, povpraševanje po ekoloških turističnih proizvodih. Festivali in prireditve (po ena večja prireditev v vsakem letnem času). Kultura, šport in rekreacija. Razvoj gastronomskih turističnih produktov (avtohtona kuhinja in ponudba vseh vrst hrane in pijače, ki izhajajo iz lokalne pridelave). Trendi v turizmu Strategije za razvoj turizma v Sloveniji 47 48 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 7. Strategije za razvoj turizma v Sloveniji To poglavje je povzema ključne ugotovitve strategije, ki je bila zasnovana za celotno območje Slovenije za obdobje od leta 2012 do 2016. Najprej je povzetek razvoja slovenskega turizma do leta 2012, sledijo pomembna dejstva in smernice, ki jih navaja aktualni nacionalni strateški dokument, v tretjem delu so predstavljena prednostna področja razvoja turizma v Sloveniji od leta 2012 pa do 2016. 7.1 Razvoj turizma na ravni Slovenije od osamosvojitve do 2012 Po osamosvojitvi je morala Slovenija znova začrtati svojo pot razvoja turizma. Slovenija se je odločila, da bo za razliko od večine sosednjih evropskih držav in držav v tranziciji, ki so bile zelo naklonjene tujim investicijam, turizem razvijala predvsem z lastnim kapitalom. Ena ključnih odločitev, ki se kaže za pravilno, je bila, da ne bo razvijala množičnega turizma, ampak gradila na avtohtonosti, domačnosti in zelenem turizmu. Usmerjenost v individualni turizem je bila ključna za oblikovanje smernic razvoja turizma. Tržna znamka, pod katero Slovenija zdaj nastopa na svetovnem trgu je I FEEL SLOVENIA. Znamka želi sporočiti, da smo destinacija, ki je znana po gostoljubnosti, zelenem turizmu, aktivnih počitnicah, športu ter rekreaciji, po pestrosti ponudbe na relativno majhnem prostoru in pristopu do gosta s ponudbo po njegovi meri. 7.2 Strategija razvoja turizma v Sloveniji od 2012 do 2016 Strategija razvoja slovenskega turizma od 2012 do 2016 napoveduje, da bo turizem postal vodilna dejavnost v slovenskem gospodarstvu, ki bo pripomogla k boljšemu razvoju Slovenije, zmanjševanju stopnje brezposelnosti, povečevanju BDP in drugim pozitivnim trendom, ki naj bi bili povezani s trajnostnim razvojem turizma na slovenskih tleh. Turizem naj bi postal eden izmed pomembnejših spodbujevalcev kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji. Globalna recesija je pustila svoj pečat na turističnem področju, vendar kljub temu beležimo vsakoleten rast prihodov turistov v Slovenijo. Glede na analizo podatkov o turizmu, ki je bila povzeta po World Trevel & Tourism Council iz leta 2012, je turizem v letu 2011 prispeval 12,9 % v slovenski Strategije za razvoj turizma v Sloveniji BDP. Napoved za leto 2022 govori o 12,4-% doprinosu v BDP. Število zaposlitev, neposredno povezanih s turizmom, se bo od leta 2011 do 2022 povečalo. Strategije, ki jim pri razvoju turizma za obdobje od 2012 do 2016 sledi Slovenija, delimo na dve ravni: Temeljna strategija. Temeljni cilj do leta 2012 je bil doseči v strategiji zastavljene cilje in usmeritve. Do leta 2016 pa bo velika pozornost namenjena dobremu trženju, promociji Slovenije kot turistične destinacije ter ustvarjanju boljšega poslovnega okolja za razvoj turizma. Ključne aktivnosti bodo: • krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, • oblikovanje in trženje slovenskega turizma na vseh ravneh (lokalna regionalna, državna raven), • krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. V strateškem obdobju do 2011 je bilo veliko sredstev namenjenih za razvoj, obnovo ter izboljšanje infrastrukture. To je zelo pripomoglo k hitremu razvoju turizma v kakovostnem in tudi kvantitativnem smislu: izboljšana je bila infrastruktura na področju wellnesa in smučarskih zmogljivosti, v turizmu so se odprla nova delovna mesta. V strateškem obdobju do leta 2016 bo Slovenija spodbujala predvsem zasebne in javne naložbe; večji poudarek bo na javni turistični infrastrukturi, ki bo ustvarjala dodatno turistično ponudbo in omogočala hitrejši razvoj posameznih turističnih destinacij. Poslovna strategija Slovenija se je odločila za razvijanje strategije tržne niše oziroma tržne praznine. Nadaljevala bo s segmentacijo trgov, ki jo določa turistična ponudba pri ciljnem turistu, specializacijo ponudbe ter razpršitvijo trgov. Za uresničevanje poslovne strategije so potrebne dejavnosti z različnih razvojnih področij: • nadaljnji razvoj destinacij, • stalno zbiranje informacij o turistih in njihova uporaba pri nadaljnjem poslovanju, • skrb za kakovost, • skrb za zaposlene. Po strategiji razvoja slovenskega turizma za obdobje 2012-2016 naj bi Slovenija vzpostavila ravni organiziranosti turistične destinacije, ki so razdeljene na državno, regionalno ter lokalno raven, ki imajo vsaka svojo vlogo pri zgodbi trajnostnega razvoja turizma na Slovenskem. Državna raven ima promocijsko, distribucijsko in razvojno vlogo, regionalna in lokalna raven pa imata poleg omenjenih še operativno vlogo. Takšna strategija se je odrazila tudi v ustanovitvi Regionalnih destinacijskih organizacij in zanje namenjenih sredstvih. 49 50 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 7.3 Prednostna področja razvoja turizma v Zasavju Zasavje je še v pionirski fazi razvoja turizma. V preteklosti je območje privabljalo predvsem obiskovalce, katerih motivi so bili povezani z rudarstvom in industrijo, na drugi strani pa tudi izletnike, ki so jih zanimali predvsem zasavski vrhovi in termalno kopališče Medijske toplice. Ob industrijskem zatonu je turistična dejavnost ena izmed priložnosti za nadaljnji razvoj regije. Opravljene ankete in razgovori kažejo, da je takšno mnenje vse bolj prevladujoče tako v regiji kot izven nje. Velika konkurenčna prednost bi lahko bila, da je turistično Zasavje relativno nepoznano in lahko zato nudi »še nepoznana« doživetja. Temeljna področja usmeritve zasavskega turizma bodo skladna z usmeritvami Slovenije: • aktivne počitnice, • šport in rekreacija (predvsem pohodništvo, kolesarjenje in adrenalinski športi), • doživetja v naravi, • doživetje na podeželju (turistične in izletniške kmetije), • zavarovana območja narave (Natura 2000), • gastronomija (avtohtone jedi, festivali, dobra ponudba zasavskih jedi), • kultura – predvsem industrijski turizem in kulturni festivali, • mladinski turizem (hostel, mladinski centri), • zdravje in dobro počutje (oživitev Medijskih toplic). Pogojna področja usmeritve zasavskega turizma so: • ribolovni turizem (odvisno od razvoja in opredelitev okrog Save), • udeleženci križarjenj. Neaktualna področja usmeritve zasavskega turizma so: • zabaviščni turizem in igralništvo, • golfski turizem. Temeljni cilji, ki si jih je zastavilo Zasavje, so povezati lokalne in regionalne akterje, povezane s turizmom, dober marketinški pristop in trženje, promocija regije kot nove turistične destinacije, ustvarjanje boljšega poslovnega okolja za razvoj turizma, ki bo dolgoročno naravnano na dvig BDP in ustvarjanje novih delovnih mest na področju turistične panoge. Strategije za razvoj turizma v Sloveniji Strategije za razvoj turizma na nivoju regije 51 52 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije 8.1 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 S Strategijo razvoja turizma v Zasavju do 2020 identificiramo razvojne možnosti, ki bodo določale obseg in intenzivnost razvoja turistične dejavnosti v regiji. Posamezni vidiki razvoja turizma so bili že leta 2012 opredeljeni v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje, ki je še vedno aktualna. Turizem v Zasavju nima dolge tradicije, a je kljub temu moč najti številne zametke, ki predstavljajo začetne korake pri ustvarjanju pogojev za razvoj Zasavja kot zanimive turistične destinacije. Za zagotavljanje dejanskih podatkov ter predvsem za identifikacijo potreb pri razvoju turizma v Zasavju smo motivirali ponudnike iz zasebnega in javnega sektorja, nevladne organizacije ter ostale akterje s tega in vsebinsko dopolnjujočih se področij. Na podlagi Strategije trženja turistične destinacije Zasavje smo kot najpomembnejši cilj opredelili pripravo osnov in nadgradnjo posameznih produktov za pospeševanje razvoja turistične dejavnosti in umestitev Zasavja na turistični zemljevid Slovenije. Turizem v Zasavju se lahko uspešno razvija v okviru prepoznavanja lastne identitete in posebnosti, značilnih za regijo in prebivalce Zasavja. V Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020 želimo to doseči s prepoznavanjem turizma kot perspektivne panoge in z vključevanjem širokega kroga različnih dejavnikov, ki jim bomo zagotovili dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Vseskozi si bomo prizadevali za pospešeni razvoj turizma, ki bo v bodoče prispeval h kakovostnemu in trajnostnemu razvoju celotnega območja, kar velja za Zasavčane in za obiskovalce od drugod. 8.1.1 Temeljna strategija Temeljna strategija je načrt za upravljanje s celotno destinacijo. Določa, kakšne strateške cilje bo potrebno doseči in kako izvajati posamezne aktivnosti za dosego teh ciljev. Temeljna strategija določa: • na kakšen način se bo turistična destinacija Zasavje razvijala, • s katerimi aktivnostmi se bo turistična destinacija Zasavje ukvarjala, • na katerih trgih bo turistična destinacija Zasavje dejavna. Kot temeljno strategijo razvoja turizma v Zasavju do 2020 smo izbrali strategijo notranje organske rasti, saj je turizem na tem območju šele v začetni fazi razvoja turističnih produktov. Hkrati je učinkovita notranja rast destinacije predpogoj za učinkovito zunanjo rast. Notranja rast je običajen pojav v začetnih stopnjah razvoja, ko destinacije vstopajo na trg in razvijajo nove proizvode. 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije Temeljna strategija bo v časovnem obdobju do leta 2020 temeljila na spodaj navedenih strateških razvojnih ciljih Zasavja, ki bodo omogočili rast Zasavje kot turistične destinacije. 8.1.1.1 Definiranje objektov, programov in storitev, na podlagi katerih bo mogoče razvijati turizem Dodatna vlaganja bodo potrebna tako v osnovno infrastrukturo (komunalna oprema, vodovod, cestna ureditev itd.) kot v turistično infrastrukturo (hoteli, turistične kmetije, avtokampi, športna igrišča, parki itd.). Potrebno bo dosledno izvajanje oblikovanih turističnih programov (Pustolovsko Zasavje, Učne poti, Potep po Zasavju, Industrijsko Zasavje) in pripadajočih storitev ter razvoj novih privlačnih turističnih programov. Takšni so npr. podeželski programi z različnimi tematskimi sklopi, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam in katerih vsebina se prilagaja njihovim interesom, ali industrijska in rudarska dediščina, po kateri je regija znana v širši javnosti, tradicionalna zasavska kulinarika, spominki, nadalje kulturni turizem s kakovostnimi športnimi in kulturnimi prireditvami v kombinaciji s prepoznavno kulinariko. Omenjene dejavnike, ki so na prvi pogled v izrazitem nasprotju, želimo prikazati kot preplet harmonije med težko industrijsko preteklostjo in dediščino ter neokrnjeno naravo in podeželjem. 8.1.1.2 Priprava osnov za pospeševanje razvoja turistične dejavnosti v Zasavju Razvoj različnih gospodarskih dejavnosti, sociološki in prostorski razvoj ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine imajo močan vpliv na pospeševanje razvoja turističnih dejavnosti v Zasavju. Turizem je lahko pomemben dejavnik gospodarskega razvoja Zasavja, zato so nujne nadaljnje investicije v turistične produkte in infrastrukturo. Nujno potrebna so vlaganja v izboljšanje kvalitete prenočitvenih zmogljivosti ter povečanje njihovega števila. Ključen usmerjevalec pospeševanja razvoja turistične dejavnosti v Zasavju je ravno Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020, ki bo služila kot osnova za oblikovanje strateških smernic pri usmeritvi turizma. 8.1.1.3 Razvoj turizma v sklopu krovne organizacije in njenih partnerjev V sklopu krovne organizacije je potrebno posebno pozornost nameniti razvojnim, izobraževalnim, raziskovalnim in trženjskim nalogam. Nujno je povezovanje ponudnikov, podjetnikov in podjetij z občinami, državnimi in drugimi institucijami. Nadgraditi je potrebno sodelovanje z gostinski obrati, društvi, TIC, mladinskimi centri, turističnimi vodniki, izdelovalci spominkov, šolami, kmetijami, zavodi itd. Pomembno je tudi povezovanje zasavskih turističnih potencialov s potenciali v drugih slovenskih regijah in v naslednjem koraku z evropskim prostorom. 8.1.1.4 Trajnostne smernice razvoja turizma v Zasavju Zasavje ni primerno za razvoj in trženje množičnega turizma, saj nima ustrezne infrastrukture (npr. nastanitvenih kapacitet) in naravnih danosti (npr. bližina morja), možen pa je razvoj turizma, ki temelji na ponudbi za specifične ciljne skupine. Poleg prehodnih gostov je lahko Zasavje primerno predvsem za iskalce neznanega in drugačnega. Pozicioniranje ponudbe turistične destinacije Zasavje mora temeljiti na naravnih danostih, dobri lokaciji, prireditvah, destinaciji s pestro kulinarično ponudbo zasavskih jedi, rudarsko‐industrijski dediščini, podeželju in kulturnem turizmu. Aktivnosti je potrebno iz razvojno usmerjenih preusmeriti v bolj tržno naravnane, vzpostaviti je treba tržne produkte, povečati prenočitvene kapacitete, umestiti nove ponudnike, povečati kakovost proizvodov in storitev itd. 53 54 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 8.1.1.5 Umestitev Zasavja na turistični zemljevid Slovenije Turizem se lahko v Zasavju uspešno razvija v okviru prepoznavanja lastne identitete in posebnosti, značilnih za regijo in prebivalce Zasavja. Turizem je treba prepoznati kot perspektivno panogo, temelječo na rudarsko‐industrijski dediščini, podeželju in kulturnemu turizmu, vanjo je potrebno vključiti širok krog različnih dejavnikov (naravna in kulturna dediščina, kmetije, kulinarika, šport, prireditve itd.), ki imajo dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Pospešeni razvoj turizma lahko v bodoče prispeva h kakovostnemu in trajnostnemu razvoju celotnega Zasavja. 8.1.1.6 Nadgradnja krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne opredeljuje in povezuje vrednote destinacije in ljudi, ki oblikujejo njeno identiteto ter pripomorejo k uspešnejšemu turističnemu razvoju, promociji in gospodarstvu. Ponudniki se morajo poistovetiti s turističnimi programi in produkti ter z blagovno znamko, temelječo na konkurenčnih prednostih Zasavja. Ob podelitvi blagovne znamke je potrebno ponudnike seznaniti z nujnostjo nadgrajevanja njihove ponudbe. 8.1.1.7 Vlaganje sredstev v promocijske aktivnosti in krepitev odnosa z mediji Potrebno je nadaljevati s promocijskimi aktivnostmi za večanje prepoznavnosti Zasavja v širšem okolju, za spodkopavanje stereotipov o umazani regiji, za spodbujanje turizma in dvig kakovosti življenja v regiji, za izboljševanje pretoka informacij znotraj regije in za krepitev družbenega dialoga. Nadaljevati je potrebno s poenotenim predstavljanjem Zasavja na sejmih in promocijskih dogodkih doma in v tujini. Vseskozi je potrebno nadgrajevati spletno stran www.v3krasne.si in spletno trgovino s spominki. Nove turistične produkte je treba promovirati s predstavitvenimi članki v oglaševalskih revijah, pripravljati sporočila za medije in ohranjati doslej odlične stike z mediji. Pri vzpostavljanju temeljne strategije smo upoštevali: • smernice za razvoj lokalnih okolij, ki jih določajo vse tri občine, • nadgradnjo smernic, začrtanih v Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do leta 2013, • nadgradnjo smernic, začrtanih v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje, • smernice, ki jih določa Regionalni razvojni program zasavske regije 2014-2020, • smernice, ki jih postavlja Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016, • obstoječe stanje turistične dejavnosti v regiji Zasavje, • razvojne trende v primerljivih, sodobnih turističnih destinacijah. 8.1.2 Poslovna strategija Temeljni razlog za želeno nadpovprečno dolgoročno uspešnost turistične dejavnosti v Zasavju je doseganje konkurenčnih prednosti, ki jih je moč doseči z navedenimi poslovnimi strategijami: • strategija stroškovnega vodstva, • strategija diferenciacije storitev, produktov in programov, • strategija razvijanja tržne niše ali tržne praznine. 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije Tabela: Primerjava poslovnih strategij Dejavniki Posledica Strategija stroškovnega vodstva (S1) Strategija diferenciacije storitev, produktov in programov (S2) Strategija razvijanja tržne niše ali praznine velik obseg prodaje vrhunske storitve, produkti in programi Izbran dejavnik (S1 ali S2), odvisno od segmenta ekonomija obsega nove tehnologije visoka produktivnost nizki stroški inputov nizki stroški distribucije nizki stroški lokacije oglaševanje/promocija branding kanali distribucije različne lokacije skrb za gosta tehnologija dovoljenje/regulativa cena enaka konkurenci ali višja nadstandardna kakovost cena enaka konkurenci ali nižja sprejemljiva kakovost Cilj oglaševanje za velik obseg prodaje biti nizkocenovni ponudnik Uporaba cenovna občutljivost oglaševanje za manjši obseg prodaje možnost prodaje po premijskih cenah manjša cenovna občutljivost vstop na trg nekaj časa že na trgu identificirati segmente in potrebe porabnikov izbor S1 ali S2 za segment eno ali drugo na določenih segmentih za ponudnike, ki niso dovolj veliki za celoten trg ponudnik ima posebne veščine Temeljno strategijo notranje organske rasti bomo, odvisno od posameznih segmentov, uresničevali s kombinacijo vseh treh poslovnih strategij. Ukrepi in aktivnosti za uresničitev temeljnih strateških usmeritev so opredeljeni na treh ključnih področjih razvoja turizma v Zasavju: večje konkurenčnosti turistične ponudbe Zasavja, promocije in trženja zasavske turistične ponudbe pod blagovno znamko V 3 krasne, ugodnega poslovnega okolja za razvoj turizma v Zasavju. 8.2 Ravni organiziranosti Organiziranost zasavskega turizma mora temeljiti na načelih javno-zasebnega partnerstva v sodelovanju s civilno družbo ter drugimi delujočimi subjekti na področju turizma, kot so gostinski obrati, društva, TIC, mladinski centri, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, zavodi, turistične agencije itd. Sodobni organizacijski koncepti temeljijo na svobodnem interesnem povezovanju ponudnikov turističnih storitev in drugih vpletenih, ki skupaj razvijajo, oblikujejo in tržijo turistično ponudbo zasavske regije. Na ta način namreč lahko organizirano delujemo za takšen razvoj turistične destinacije Zasavje, ki bo temeljil na povezovanju in sodelovanju vseh ponudnikov. Tako bomo dosegli temeljni pogoj za zagotavljanje konkurenčnosti destinacije. Organiziranost zasavskega turizma se deli na naslednje ravni: 55 56 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • Nadnacionalna raven. Nadgradnja sodelovanja z ustreznimi partnerji iz različnih regij iz tujine, ki se ukvarjajo s prestrukturiranjem preteklih rudarskih in industrijskih dejavnosti v novejše panoge, kot je turizem. S tem bomo dosegli izmenjavo izkušenj ter ustvarili tržne poti za prodajo naših turističnih programov v prihodnje. Mreženje in povezovanje v tujini z različnimi destinacijami in predstavniškimi pisarnami na najbolj vplivnih emitivnih trgih je nujno potrebno za doseganje prihodnje povezane produktne ponudbe. • Nacionalna raven. Poglobiti sodelovanje z različnimi ministrstvi ter pripadajočimi sektorji in telesi, nadgraditi sodelovanje s slovensko agencijo za tuje investicije in turizem SPIRIT. • Regionalna raven. Vzpostavitev oziroma nadgradnja obstoječega sodelovanja z regionalnimi destinacijskimi organizacijami po Sloveniji, lokalnimi turistično-informacijskimi centri, mladinskimi centri, muzeji, s turističnimi organizacijami in turističnimi agencijami, šolami, kmetijami, kulturnimi in športnimi zavodi, gostinskimi obrati, društvi, s podjetji ter drugimi subjekti, ki delujejo v turizmu in na z njim povezanih področjih. • Lokalna raven. Nadgradnja sodelovanja z vsemi zasavskimi občinami in mladinskimi centri, Regionalnim centrom za razvoj, s turistično-informacijskim centrom, društvi (LAS, turistična društva…) ter z drugimi lokalnimi subjekti, ki delujejo na področju turizma, kot so gostinski obrati, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, zasavski muzej, zavodi za kulturo in šport, turistične organizacije, turistične agencije in podjetja. Model ravni organiziranosti razvoja turizma v Zasavju poleg nivojske organiziranosti predvideva tudi tematsko in druge oblike interesnega povezovanja med posameznimi subjekti, ki delujejo na področju turizma. Potrebno je vzpostaviti mrežo organizacij in njihovih strank ter jih povezati v »proizvodno« verigo. V njenem sklopu je možno zatem ustvarjati znanje ter dajati dodano vrednost posameznim ravnem organiziranosti. 8.3 Prednostna področja razvoja turizma Prednostna področja razvoja turizma so določena v organigramu, ki opredeljuje splošni cilj, tri razvojna področja in posamezne ukrepe, ki določajo prednostna področja razvoja turizma v Zasavju. 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije SPLOŠNI CILJ: Povečati obseg turistične dejavnosti v Zasavju Razvojno področje 1: Večja konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja Razvojno področje 2: Promocija in trženje zasavske turistične ponudbe pod oblagovno znamko V 3 krasne Razvojno področje 3: Ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v Zasavju 8.4 Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe Turistična ponudba je tista količina turističnih dobrin, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati pri dani ravni cen in/ali pri danem stanju deviznih tečajev. V Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje je opredeljena turistična ponudba Zasavja, ki ji sledimo tudi v Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020. Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe v Zasavju mora tako v bodoče zasledovati naslednje kriterije: • Oblikovati raznovrstnost ponudbe, ki zadovoljuje raznolikost turističnega povpraševanja. To zahteva sodelovanje številnih dejavnosti in panog: ne samo turističnega gospodarstva, gostinstva in delovanja turističnih agencij, ampak neposredno ali posredno tudi dejavnosti prometa, obrti, kulture, zdravstva, tudi kmetijstva in celo nekaterih industrijskih panog. • Določiti svojevrstno sestavo ponudbe, saj turistično ponudbo sestavljajo blago, ki predstavlja opredmeten proizvod človekovega dela, storitve, ki v proizvodnji in na trgu zavzemajo največji del, ter naravne in kulturne dobrine, ki vplivajo na kakovost ponudbe in omogočajo oblikovanje dodatnega dobička ali turistične rente. • Vlaganje dodatnih sredstev v različne subjekte, 57 58 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 ki delujejo na področju turizma v Zasavju, saj so v turističnem gospodarstvu potrebna velika vlaganja na enoto proizvoda, kar je tudi vzrok za visoke stalne stroške, ki imajo za posledico majhno in počasno prilagodljivost cenam. • Ustrezna izraba obstoječih zmogljivosti, saj se lahko turistična ponudba zaradi močnih sezonskih sprememb prilagaja samo najvišjemu povpraševanju v sezoni, zato ostanejo zmogljivosti izven sezone slabo izrabljene. • Prilagodljivost ponudbe, saj več sestavnih delov turistične ponudbe ni premičnih v prostoru, tako da se težko prilagaja spremembam cen in povpraševanja, ki zahteva vedno drugačno usmeritev turističnih tokov. Z vidika izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe Zasavja je treba to razdeliti na primarno in sekundarno turistično ponudbo. Primarna obsega tiste dobrine, ki niso proizvod dela oziroma jih človek ne more več proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo. Ponudbo sestavljajo naravne (podnebje, gore, jezera, morje, podzemne jame ipd.) in antropogene dobrine (te so proizvod človeškega dela v bližnji ali daljni preteklosti). Sekundarna turistična ponudba vključuje dobrine, ki so proizvod dela in ki jih lahko človek ob nespremenjenih okoliščinah še vedno proizvaja v zahtevani količini in kakovosti. Obseg omenjene ponudbe v Zasavju lahko opredelimo kot proizvodne zmogljivosti ali same proizvode in storitve, ki se na trgu prodajajo za določeno ceno. Za izboljšanje konkurenčnosti turistične ponudbe v Zasavju morata biti oba dela turistične ponudbe tesno povezana in soodvisna. Naravne ali kulturne privlačnosti so brez ustrezne infrastrukturne podpore za turiste nezanimive ali celo nedostopne, brez dobrin sekundarne turistične ponudbe ostanejo le privlačnosti. Po drugi strani pa tudi sekundarna turistična ponudba ne more obstajati brez ustrezne prisotnosti naravnih ali kulturnih značilnosti. V Zasavju bi bilo treba v prvi vrsti povečati namestitvene zmogljivosti, saj po podatkih lastne analize 14 nastanitvenih objektov skupno ponuja le 517 ležišč, med ponudniki je večina planinskih koč s slabo urejenimi sobami. Gostinska ponudba Zasavja je glede na majhnost regije in nerazvitost turizma precej pestra. Večina gostišč in restavracij spada v srednji cenovni in kakovostni razred. Njihova ponudba poleg sobotnih in nedeljskih kosil obsega jedi po naročilu, kjer prevladujejo slovenske in mednarodne jedi, nekaj je tudi ponudnikov specialitet (ribe, divjačina, koline). V gostinsko ponudbo Zasavja bi bilo potrebno vključiti več lokalnih jedi, kot so funšterc, krumpantoč, ajmoht itd. Dokaj pestra je tudi ponudba prireditev in festivalov, saj se vsako leto odvije okrog štirideset dogodkov. V večini primerov so to manjši dogodki, ki jih običajno pripravlja eden ali dva organizatorja. Za izboljšanje konkurenčnosti bi bilo zato treba omenjene dogodke združevati v nekajdnevne festivale in jih razpršiti po vsem Zasavju. Ponudba turističnih programov v Zasavju se je v zadnjem času že precej izboljšala. Za nadaljnje večanje konkurenčnosti bi bilo treba usmeriti aktivnosti predvsem v promocijo, pospeševanje prodaje konkretnih turističnih proizvodov in oblikovanje integralnih turističnih proizvodov. Potrebno se bo vključiti v nove tržne poti različnih organizacij, trženjske aktivnosti pa usmeriti tudi na sekundarne in terciarne emitivne trge. 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije 8.5 Opredelitev in definiranje turističnih programov Opredelitev turističnih programov v Zasavju se nanaša na sestavine ključnih dostopnih področij, ki opredeljujejo privlačnost območja. Nabor zajetih privlačnosti Zasavja omogoča razvoj številnih turističnih programov. V zadnjih letih so bili začrtani temelji za številne turistične programe, ki so omejeni le s kakovostjo in kreativnostjo storitev posameznih ponudnikov. Z ozirom na potenciale ponudbe in povpraševanja so bili opredeljeni in definirani programi, ki jih je možno umestiti v pestro paketno turistično ponudbo. Koncept turističnih programov je bil oblikovan na podlagi analize stanja, izbora ciljnih tržnih segmentov ter izbora strateških trženjskih ciljev in usmeritev. Programi združujejo bistvene potrebe in pričakovanja ciljnih tržnih skupin, saj uveljavljajo prepoznavnost, drugačnost in privlačnost turistične ponudbe na izbranih tržnih segmentih Zasavja. V ta namen so bili razviti številni novi turistični programi: športni programi, učne poti, programi zasavskega podeželja, industrijski programi Zasavja. 8.5.1. Športni programi Zasavja Čeprav so divji tok reke Save v preteklih stoletjih marsikje upočasnili s številnimi regulacijami, ta še vedno omogoča zanimivo in razburljivo vožnjo s čolni za rafting in kajaki. Nadalje številni vrhovi nudijo vzletišča jadralnim padalcem z različnim znanjem in izkušnjami. Razgiban relief in ohranjena narava omogočata raznovrstna potepanja na konjskih hrbtih ali kolesih. V številnih skalnih stenah so urejene plezalne poti za športno plezanje, ki segajo od krajših do daljših, od položnejših do vratolomnih. Dva poligona vabita k airsoftu in paintballu, simulacijam vojaških spopadov na zanimivih prizoriščih in z nenevarnim orožjem. S čolnom po Savi. Avantura se začne pri brodarskem domu v Hrastniku ali na železniški postaji v Zagorju, od koder skupino po cesti, ki teče po trasi nekdanjih vlečnih poti, odpeljejo na začetno točko v Renkah. Možne so tudi krajše različice. Na nekaj privlačnih mestih, kjer je mogoče plavati ali skakati v vodo, se lahko posadka za krajši čas ustavi, prav tako je možna organizirana malica. Nekoliko za zagorsko železniško postajo sledi spust po ozkih prusniških brzicah, kjer je bila včasih najvažnejša brodarska postaja, nad katero je stal gradič Na jezu, imenovan tudi Prusnik ali Potiorek, ki so ga porušili konec prejšnjega stoletja. Pred trboveljsko železniško postajo se odpre pogled na velikanski elektrarniški dimnik, ki je s 360 metri višine še vedno eden največjih na svetu. Pri elektrarni je spust po tamkajšnjih umetnih brzicah, pred Hrastniku pa še zahtevni Beli slap, nekdanja nevarna ožina, ki so jo premostili s še vidnim posebnim kanalom. Dvonadstropnega navigacijskega poslopja nad Belim slapom ni več, so pa nekoliko dlje na desnem bregu restavrirani temelji rimskega svetišča, kjer so se brodniki v prvih stoletjih našega štetja zahvaljevali Savusu, Adsaluti in drugim rečnim božanstvom za varno plovbo. Plovba se konča pri domu hrastniškega brodarskega društva, lahko pa se podaljša še do Zidanega Mostu. 59 60 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 S konjskega hrbta. Člani konjeniškega kluba Vajkard Valvasor Zagorska dolina so uredili klubske prostore in vadišče na nekdanjih rudniških površinah na Lokah pri Kisovcu. Obiskovalcem ponujajo šolo angleškega in western jahanja, ki so namenjeni tako začetnikom kot izkušenim jezdecem, potekajo lahko individualno ali v manjših skupinah. Ponudba terenskega jahanja je primerna predvsem za izkušene jezdece, za manj vešče poskrbijo vodniki, ki vodijo konja na povodcu. Posebna ponudba je hipoterapija, fizoterapevtska dejavnost, ki jo predpišejo zdravniki, izvajajo pa jo fizioterapevti s posebnimi znanji. Izvaja se na konju, kjer jezdec s prilagajanjem gibanju konja povečuje svojo gibljivost, pridobiva občutek za gibanje v prostoru in si vrača samozavest. Organizirajo tudi različne delavnice in izobraževanja, konjeniški tabor, zasavski konjeniški dan in privlačni mednarodni western turnir. S padalom v dolino Izkušeni inštruktorji vas s padalom za dve osebi varno popeljejo nad zeleno razkošje hribov in dolin. Vzletišča so na privlačnih lokacijah različnih vrhov, praviloma v bližini planinskih postojank, pristajališča pa v različnih dolinskih predelih in tudi na nekoliko bolj dvignjenih planotah. Razmere za jadranje so v nekaterih predelih nekoliko zahtevnejše, pri nekaterih vzletiščih je omejitev jadranja do tristo metrov nad terenom (Čemšeniška planina, Mrzlica, Sveta Planina). Vzletišča so na Čemšeniški planini (s pristankom v Zaloki, 490 m višinske razlike), v Gorah (s pristankom v Hrastniku, 534 m višinske razlike), na Kalu (s pristankom v Brnici, 666 m višinske razlike), Kopitniku (tri vzletišča s pristankom v Rimskih toplicah in z višinskimi razlikami 650, 635 in 625 m), Mareli (s pristankom na Lokah pri Kisovcu, 620 m višinske razlike), Mrzlici (s pristankom v Čečah, 740 m višinske razlike), Sveti Planini (dve vzletišči s pristankom v Trbovljah in z višinskima razlikama 697 in 715 m ali v Zagorju) in Vrhu (s pristankom na Lokah pri Kisovcu, 400 m višinske razlike). Stopanje po skalah Stene in skalni tereni so gosto prepredeni z urejenimi plezalnimi potmi. Raznovrstno plezarijo ponujajo Renke v savski soteski med Litijo in Zagorjem, kjer tamkajšnjih 48 smeri po težavnosti sodi med 5a in 7c/c+. Različne smeri od položnih plošč do navpičnih in rahlo previsnih sten nudi tudi plezališče Čolnišče s 24 smermi od 5b+ do 7b. Za boljše plezalce je izziv Čerjan pod Kumom, kjer težavnost dvajsetih smeri sega od 6a+ do 8a. Plezališče je urejeno tudi na enem izmed skalnih svatov v Zelencu pri Izlakah, kjer so smeri v navpičnih ploščah in plezanje zahtevnejše. Na območju Hrastnika ima najdaljšo, že več kot petdesetletno tradicijo plezališče v Bobnu, kjer je urejenih 34 smeri. Njihova dolžina sega tja do trideset metrov, težavnostne stopnje pa se giblje od 5a do 7b. Po številu smeri in ocenjeni težavnosti mu je precej podobno plezališče Jelenca med Hrastnikom in Dolom, kjer je urejenih 33 smeri. Plezališče s 13 smermi je tudi v Mitnici, kot zadnje je bilo 2013 urejeno plezališče Pod škalo v Hrastniku, kjer je doslej urejenih 18 smeri od 5a+ do 7b+. Z orožjem v rokah Neškodljiva in zabavna igra z replikami orožja posnema resnične oborožene spopade. Airsoft se dogaja v bližini strelišča na Neži v Trbovljah. Igre potekajo po vnaprej pripravljenih scenarijih, vsaka ekipa pa pred dvobojem dobi zemljevid, da se lažje orientira na bojišču, ter načrt in cilje akcije. Akcije so za udeležence taktični in fizično različno zahtevne, lahko pa si naročite tudi scenarij po lastnih željah. Knapovski paintball pa se dogaja v Kisovcu, na poligonu ob 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije športno rekreativnem centru z zelo razgibanim in dinamičnim površjem. Ob poligonu so ostanki sidrišč rudniške žičnice, ki je včasih vozila pesek za zasipavanje rudniških rovov. V bližini je postavljen tudi štulm, posnetek nekdanjega rudniškega rova. Tudi tu igre potekajo po vnaprej pripravljenih scenarijih. 8.5.2 Učne poti Naravna pestrost, pomniki preteklih časov in ohranjene stare veščine omogočajo obiskovalcem Zasavja številne aktivnosti in tudi prepletanje prijetnega s koristnim. V krajinskih parkih in zavarovanih območjih je očem stalno dostopno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Naravoslovna učna pot po Dobovcu nosi ime po kumskem brezokcu, hrošču, ki že z imenom izdaja, da izhaja iz tega območja. Valvasorjeva čebelarska pot na Izlakah predstavlja življenje, bivanje, delo in navade čebel ter medenih izdelkov. Na učnih kmetijah in delavnicah je moč obuditi nekatera stara znanja ali pridobiti veščine in spretnosti, kakršno je pletenje košar iz drena in srobota ali peka kruha na starodavni način. Učne poti in ustvarjalne delavnice odpirajo vrata v tudi še bolj daljno preteklost: arheološke delavnice in praustvarjalnice so tako potovanje v prazgodovinsko Zasavje, antiko in srednji vek, preplet privlačnih vsebin, arheološko delo in izdelovanje replik nakita, orodja in drugih najdb, etnološka pot vodi desetletja in stoletje nazaj, prikazuje stavbno dediščino in način življenja v času rudarske ekspanzije v Trbovljah, brodarski Prusnik pa predstavlja slavno zgodovino savskega čolnarjenja in rastline tega območja. Košare, kruh in zelenjava. Tri delavnice obujajo star način življenja na podeželju. Program je namenjen šolskim in drugim skupinam, ki se skozi prikaze, poučevanje in praktično delo učijo veščin, ki so bile včasih vsakdanje in zelo razširjene. V prvi delavnici se obiskovalci naučijo plesti košare iz drena in srobota, v drugi spoznajo vse postopke in surovine za peko domačega kruha, v tretji pa način pridelovanja zelenjave na povsem naravni način. Naravoslovna učna pot kumskega brezokca. Učna pot je opremljena s štirimi informacijskimi tablami, kjer so predstavljena varovana območja narave Natura 2000, drevesne in grmovne vrste ter živali. Pot vodi po kumljanskem osamelem krasu in ponuja tudi razgled na številne zasavske vrhove, kot so Mrzlica (1122 metra), Kal (985 m) in Čemšeniška planina (1204 m). Nezahtevna krožna pot je dolga tri kilometre in pol in se začne ter končna na Dobovcu. Valvasorjeva čebelarska pot. Čebelarska pot na Izlakah je urejena v manjšem parku na pobočju med domom Čebelarskega društva Zagorje in kapelo ter ruševinami gradu Medija. Kratka pot je namenjena spoznavanju čebel in njihovega življenja, medu in drugim dobrinam, ki jih naberejo ali proizvedejo čebele. Učna pot nosi ime slovečega učenjaka Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je na gradu Medija preživel otroštvo, v družinski grobnici v graščinski kapeli pa je bil domnevno tudi pokopan. 61 62 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Etnološka pot. Etnološka pot predstavlja rudarske stanovanjske kolonije iz 19. in 20. stoletja, ki so se v Trbovljah ohranile v večjem obsegu kot drugje. Kolonije predstavljajo zanimivo kulturno dediščino, ki priča o prepletanju vsakdanjega življenja in dela v nekdanjih Trbovljah. Pot vodi skozi stara rudarska naselja, v katerih so posebni delovni, bivalni in socialni pogoji narekovali tudi svojstven način življenja. Etnološka pot ima krajšo in daljšo različico: daljša meri približno tri kilometre, krajša pol manj. Pot je zelo primerna za osnovnošolce in različne organizirane skupine, zlasti ljubitelje zgodovine in kulture. Brodarski Prusnik Naravoslovno-zgodovinska učna pot Prusnik je postavljena ob reko Savo, na vznožje krajinskega parka Kum. Ponuja sprehod po bogati prometni zgodovini reke Save, ki je prav s prusniškimi brzicami predstavljala eno največjih brodarskih ovir in težav. Na sprehajalni poti z desetimi informacijskimi tablami obiskovalci spoznajo tudi različne tipe življenjskega prostora, zaščitene rastlinske in živalske vrste, prepričajo se lahko o nevarnostih hitrega razširjanja invazivnih tujerodnih vrst in tudi o odpornosti in trdoživosti starih sadnih vrst. Izkopavanje preteklosti Arheološke delavnice so namenjene predšolskim otrokom in osnovnošolcem in nudijo ustvarjalno preživljanje prostega časa. Izvajajo se tri delavnice: praustvarjalnica, delavnica za malčke in delavnica za šolarje, kjer se otroci naučijo starodavnih veščin, kot je prižiganje ognja brez vžigalic, in najdejo odgovore na različna zanimiva vprašanja iz življenja nekdanjih poljedelcev, živinorejcev, obrtnikov in vojščakov. 8.5.3 Programi zasavskega podeželja Zasavsko podeželje je kljub neposredni bližini urbaniziranih in industrializiranih dolin v veliki meri ohranilo nekdanjo kmečko podobo. Vrhovi so že dolgo nazaj vabili prebivalce dolin in goste od daleč, zato so planinci že dolgo nazaj na najbolj obiskanih vzpetinah postavili planinske postojanke. Planinski domovi so na najvišjem Kumu, na Zasavski Sveti gori, v Gorah in na Kopitniku nad strmo savsko sotesko, na Kalu, Mrzlici, Sveti planini in Čemšeniški planini na razgledni strehi Zasavja, do njih vodijo številne označene poti. Goste sprejemajo tudi na več zasavskih kmetijah, kjer so se odločili za naravno kmetovanje in pridelavo okusne hrane: naravni siri in drugi izdelki iz mleka, stare sorte sadja in izdelki iz njih, potice in druge sladice, zeliščni vrtovi. Pohodniško Zasavje. Planinski domovi so zgrajeni na naslednjih zasavskih vrhovih, ki so tudi najpogostejši pohodniški cilji. Čemšeniška ali Velika planina je raztegnjena severna pregrada Zasavja z več neizrazitimi vrhovi, med katerimi je najvišji Črni vrh (1204 m). Sedanji planinski dom je bil zgrajen leta 1973 in kasneje povečan. Na planino ni mogoče z avtomobilom, poti nanjo pa vodijo iz vseh smeri. Med skupinskimi pohodi je najbolj množičen poletni, ki je združen s spominsko slovesnostjo ob pomniku 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije Revirski četi. Severni del planine je gozdnat, južni pa je deloma travnat in deloma porasel z gozdom, razgled v južni smeri seže vse od Gorjancev do Nanosa. Gore (786 m) so vrh gorskega slemena med dolinama reke Savinje in potoka Boben s spomeniško zaščiteno cerkvico sv. Jurija iz 15. stoletja. Planinski dom je nekaj deset metrov nižje in je bil zgrajen leta 1961. V bližini doma so igrišča za rokomet, košarko in tenis ter balinišče, pozimi tam obratuje tudi manjša smučarska vlečnica. Prostor je zelo primeren za piknike in taborjenje. Vrh je zelo razgleden, saj pogled seže do Gorjancev in na drugi strani do Kamniških Alp, Karavank in Pohorja. Kal (985 m) je eden od južnih odcepov Mrzlice, planota pa je deloma gozdnata in deloma porasla s travo. Planinsko-rudarski dom je bil temeljito prenovljen in prizidan v osemdesetih letih. Pred njim je velik travnik, ki omogoča različne športne dejavnosti, tudi nogomet. V ponudbi so še košarka, balinanje, namizni tenis, v neposredni bližini je lokalno smučišče Rajska dolina. Na vrh vodijo poti iz Hrastnika in Dola, zanimiv pa je tudi za kolesarje. Julija je pri domu velik shod ob dnevu rudarjev. Razgled proti zahodu ob lepem vremenu seže vse do Triglava. Kopitnik (910 m) je gorsko sleme severno od savske soteske. Območje večinoma poraščajo bukovi gozdovi, največji zaklad pa so bogata in ohranjena rastišča ilirske in alpske flore, med drugim tudi blagajevega volčina, kranjske lilije, lepega čeveljca, Cluzijevega svišča. Planinski dom, ki je od skalnega vrha odmaknjen kakšnih dvajset minut, so uredili leta 1975. Na jasi pred domom so igrala in številne klopi ter mize za goste. Najbolj množična kopitniška prireditev je tradicionalno srečanje citrarjev Slovenije prvo avgustovsko soboto. S prepadnega vrha vidimo dolino Savinje pri Zidanem Mostu in okoliško hribovje vse tja do Gorjancev. Kum (1220 m) ima dva neizrazita vrhova: na nekoliko višjem stoji odsluženi televizijski oddajnik, na manjšem pa cerkev sv. Neže iz 17. stoletja s samostoječim zvonikom. Tik pod cerkvijo je planinski dom, na travniku so številna igrala. Planinski dom je bil popolnoma obnovljen v osemdesetih letih. V njem je bogata zbirka slikarskih del, nastalih na slikarskih srečanjih Art Kum, prav tako je razstavljena zbirka hroščev in metuljev kumskega pogorja. Med številnimi prireditvami sta najbolj množična januarski novoletni pohod in avgustovska kumska nedelja. Izjemno razgleden vrh nudi očem sprehod na vse strani in do robov Slovenije. Mrzlica (1122 m) leži na grebenu med Zasavjem in Savinjsko dolino. Severna pobočja so večinoma porasla z bukvijo, izkrčeni travniki in pašniki na južni strani pa segajo vse do vrha. Območje je pomembno rastišče kukavičevk. Sedanji planinski dom je kakšnih trideset metrov pod vrhom in je bil zgrajen leta 1963. Mrzlica je med obiskanimi postojankami v slovenskem sredogorju, med množičnimi pohodi pa je najbolj slikovit decembrski Miklavžev nočni pohod z baklami. Razgled se z vrha odpira na vse strani, od koroške Pece prek Julijcev s Triglavom do Snežnika in Gorjancev. Sveta Planina (1011 m) oziroma nekdanji Partizanski vrh leži na razgledni strehi Zasavja. Priljubljen pohodniški in smučarski cilj je bila že pred sto leti. Pod vrhom stoji romarska cerkev imena Marijinega. V bližini je po vojni zgrajena gostilno Planina, nekdanji počitniški dom rudarjev, ki je nadomestil med vojno požgani hotel Ana. Označene pohodniške poti v nekdanje romarsko središče vodijo iz vseh strani in so primerne za vse obiskovalce. Z vrha je lep razgled po zasavskem hribovju, ki proti severu seže vse do Julijcev in Pohorja. Zasavska Sveta gora (852 m) je najbolj zanimiva točka skalnega grebena med Litijo in Zagorjem. Na slikovitem vrhu stoji utrjena romarska cerkev Marijinega rojstva, ob njej pa se stiskajo zgradbe župnišča, gospodarskih objektov in kapele z lesenim stolpičem. Sedanji planinski dom je nekaj deset metrov nižje. Zgrajen je bil leta 1976 na prostoru nekdanje svetogorske šole. Poti na goro vodijo z vseh strani, zanimiva pa je tudi za kolesarje. Romanja so vsako prvo nedeljo v mesecu. Vrh je zelo razgleden, tako da so ob jasnem vremenu vidni Gorjanci, Nanos, Julijci, Pohorje. 63 64 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Kmetije. Na vse več zasavskih kmetijah so se odločili, da del svojega časa namenijo obiskovalcem, ki jim prikažejo kmečka opravila, zanimivosti iz bližnje okolice, povedo zgodovino svoje kmetije ali jih postrežejo okusno hrano, ki jo pridelujejo. Ponudba kmetij je vse bolj obsežna in pestra: naravni siri, skuta, jogurti in drugi izdelki iz mleka, mesni izdelki, stare sorte sadja in izdelki iz njih, kot so sokovi, marmelade in podobni, drevesne in druge sadike, krušni izdelki, potice in druge sladice, zeliščni vrtovi, konji, ovce, krave in druge domače živali, kmečka arhitektura in prikazi življenja in dela. 8.5.4 Industrijski programi Zasavje je klub zatonu rudarstva in industrije še vedno gosto posejano s številnimi industrijskimi pomniki, kakršni so stolpi rudniških jaškov, portali pred rudniškimi rovi, dimniki vključno s termoelektrarniškim dimnikom ob reki Savi, ki je s svojimi 360 metri najvišji dimnik v vsej Evropi, številni zanimivi objekti so skriti tudi pod zemljo. Nekatere stare industrije, ki so se uspešno prilagodile sodobnim časom in obstale, lahko vzporedno razvijajo tudi svojo turistično ponudbo. Med njimi je na tem področju najdlje steklarska industrija, pogosta spremljevalka premogovništva, ki že ponuja osnovne oglede svoje dejavnosti. Perkmandeljčevo kraljestvo. Perkmandeljc je rudarski škrat, ki domnevno domuje v globinah rudnika Trbovlje-Hrastnik, in je gostitelj pohoda po rudniškem podzemlju. Pot po pet kilometrov dolgem prepletu rudniških rovov se začenja na nekdanji separaciji premoga Trbovlje v savski soteski in konča pri vpadniku Barbara v Hrastniku. Večji del poti obiskovalci prepešačijo, del pa premagajo v pridobitvah novejših časov, kakršni sta jamski in viseči vlak. V jami si med drugim ogledajo kompresorsko postajo, zanje pripravijo tudi rudarsko malico. Steklarska pot. Steklarstvo sodi med najstarejše zasavske industrije, saj je prvo glažuto, kakor so steklarnam rekli takrat, že leta 1804 v Zagorju zgradil idrijski rudnik živega srebra. Steklarna Hrastnik je začela obratovati leta 1860. Že na prehodu v 20. stoletje so v steklarni izdelovali izdelke različnih današnjih programov, pri čemer so uvajali prve stiskalnice in polavtomatske stroje. Danes sodi steklarna Hrastnik med zelo pomembne evropske proizvajalce specialne steklene embalaže, namiznega in razsvetljavnega stekla. Slikovito proizvodnjo, kjer iz vroče steklarske lave nastajajo krhki izdelki, si lahko ogledate na treh različnih poteh pod njihovim strokovnim vodstvom. Obiskovalcem ponujajo tri različne poti. Prva predstavlja njihov vodilni program embalažnega stekla, ki ga proizvajajo v enoti Special v Podkraju. Izdelujejo steklenice posebnih oblik za žgane pijače, kozmetiko, prehrambne izdelke in podobno, pri čemer se odlikujejo s čistostjo stekla in zelo zahtevnimi oblikami, ki jim drugje niso kos. Obiskovalci si ogledajo sodobne delavnice, ročno in avtomatizirano množično proizvodnjo steklenic ter druge steklene embalaže. Razsvetljavno in namizno steklo izdelujejo v enotah Opal in Vitrum v industrijskem predelu v ozki dolini Bobna. V program namiznega stekla sodijo izdelki, kot so vrči, kozarci, vaze, svečniki in podobno, ki jih lahko oplemenitijo z dekorjem različnih vrst in barv, v Opalu pa proizvajajo steklo za vse vrste svetil, 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije posebnost pa so ročno pihani unikatni podstavki, vaze in skodele. Najdaljša pot združuje oglede obeh steklarn in drugih objektov, ki so povezani s steklarno ali stoje v njihovi soseščini: zunanjost vile de Seppi oziroma steklarskega gradiča, stavba steklarske godbe, steklarska kolonija, obrežna Rižnerjeva hiša, prostori hrastniškega brodarskega društva in industrijska prodajalna, kjer je mogoč nakup različnih steklarskih izdelkov. Cementarniška pot. Tradicionalni zasavski industrijski dejavnosti sta tudi pridobivanje apna in cementa, dveh osnovnih surovim v gradbeništvu. Oba pridobivajo z mletjem in žganjem kamnin pri visokih temperaturah. Ker pridobivanje apna poteka pri nižjih temperaturah, se je pojavilo prej in je bilo bolj razširjeno. Tako je v Zagorju erarna apnenica začela delovati že leta 1804, konec tega stoletja pa so jih našteli že trinajst. Zaradi bogatih ležišč apnenca in premoga so apno pridobivali tudi v Hrastniku in Trbovljah, kjer pa so že leta 1876 zgradili eno prvih cementarn v Evropi. Najprej so proizvajali predvsem romanski cement iz laporja, že leta 1890 pa so se povsem preusmerili v proizvodnjo bolj iskanega portlandskega cementa. Turistično industrijsko pot so v sedanjem Lafarge Cementu uredili leta 2011. Obsega sedem informacijskih točk, kjer nazorno prikažejo proizvodnjo cementa, kar obiskovalcem omogoča, da lažje razumejo celoten proces njegovega nastajanja. Točke so: pridobivanje surovine, kjer so predstavljeni tudi fosili najdeni v kamnolomu Plesko, priprava surovine in žganje klinkerja, kontrolna soba v središču tovarne, informacijska točka s predstavitvijo zgodovine cementarne v manjšem parku, mletje klinkerja in dodatkov v cevnem mlinu, odprema cementa in tovarna ter njeno okolje. 8.6 Razvoj novih in izboljšanje kakovosti obstoječih turističnih programov, storitev in infrastrukture Analiza obstoječih turističnih programov je pokazala še vrsto doslej neizkoriščenih možnosti za vključitev novih programov v turistično ponudbo Zasavja. Zato smo izdelali načrt razvoja novih turističnih programov oziroma izboljšanje obstoječih, prav tako tudi storitev in infrastrukture, ki se bodo lahko v prihodnje tržili v sklopu turistične ponudbe Zasavja. Nekateri izmed naštetih programov se že tržijo, vendar večina ne na trajnostni način, drugi so še v zametkih ali pa niso oblikovani kot trženjsko zanimivi programi, zato bi jih bilo potrebno nadgraditi. Razvoj novih in izboljšanje kakovosti obstoječih turističnih programov, storitev in infrastrukture bo temeljil na štirih ključnih področjih: kulturni turizem, turizem na podeželju, športni turizem in aktivnosti v naravi, kulinarični produkti. Spodaj je navedenih nekaj idej za razvoj novih ali izboljšanje kakovosti obstoječih programov, storitev in infrastrukture, ki bi jih bilo treba oblikovati kot samostojne proizvode ali pa v sklopu celovitih turističnih programov in storitev trajnostnega značaja. 65 66 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 8.6.1 Kulturni turizem • • • • • • • • • • • • • • • • • Ureditev in posodobitev muzeja rudarstva v Kisovcu Nove vsebine nekdanjim industrijskim obratom, stanovanjskim naseljem delavcev Nadgradnja muzeja v Hrastniku Nadgradnja etnološke poti v Trbovljah (oživitev s stalno ponudbo, razširitev v drugi dve zasavski občini) Ureditev rudarskega stanovanja v Zagorju Nadgradnja programa ogleda rudnika Trbovlje-Hrastnik Vključitev tehniške dediščine v turistične programe ter prireditve Oživljanje nekdanjih industrijskih objektov s kreativnimi vsebinami (umetniške rezidence v nekdanjih rudarskih stanovanjih, nove vsebine v nekdanjih tovarnah, športni objekti v nekdanjih obratih …) Nove vsebine steklarske poti (steklarska delavnica, vožnja čez Savo …) Vzpostavitev muzeja steklarstva v Steklarni Hrastnik Program povezan s fosili v steklarni, industrijskih kamnolomih (Plesko, Lipovica …) Vzpostavitev arheološkega parka na nekdanjih rudniških površinah Vključitev tehniške dediščine v turistične programe in prireditve Oblikovanje turistične ponudbe v drugih tradicionalnih industrijskih panogah Revolucionarna/uporniška dediščina kot del turistične ponudbe (Čebine …) Ureditev prenočišč v mestih (zasebne sobe oziroma Bed & Breakfast, razpršeni hoteli z rudarsko vsebino, industrijske vile, manjši družinski penzioni, turistična knapovska stanovanja v nekdanjih rudarskih kolonijah, prenočišča v gostiščih) Vsakršna rast nekaterih obstoječih dogodkov in festivalov ter njihovo združevanje (nov industrijski festival Industrijada, glasbeno-plesni festival Rdeči revirji , Speculum Artium, Art Kum …) 8.6.2 Turizem na podeželju • • • • • • Vzpostavitev tematskih poti po podeželju (Vse drugačne – Vse krasne …) in njihova nadgradnja s stalnimi novimi produkti Investicije v obnovo kmetij in starih objektov (kmečka gospodarska poslopja, žage in obrtne delavnice …) Investicije v prenočišča na podeželju (razpršeni hoteli, obnova sob v planinskih domovih, ureditev zasebnih sob na kmetijah, spanje na seniku, manjši kampi ob kmetijah in planinskih kočah, točke za avtodome, postavitev lesenih hišk/gozdnih vil …) Vzpostavitev pedagoških kmetij Oživitev starih običajev in obnova nekdanjih poslopij na podeželju ter njihova vključitev v turistične programe (podeželska dediščina: oglarstvo, žganjekuha, žganje apna, sušilnice sadja, mlini, kašče, kmečka opravila …) Vključevanje naravne dediščine v turistične produkte 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije • • Uvedba turističnih dejavnosti v krajinskih parkih in na zaščitenih območjih Ponudba domače hrane s kmetij v gostiščih, vključevanje v turistične produkte prireditve, festivale 8.6.3 Športni turizem • • • • • • • • • • • • Vzpostavitev zasavske gorske-kolesarske poti Vzpostavitev slovenskega učnega centra za gorsko kolesarstvo in nadgradnja s športnim plezanjem ter padalstvom v vzpostavitev zasavskega športnoadrenalinskega središča (Marela) Oživitev pohodništva (obuditev nekaterih pohodniških poti, pohodništvo v vseh letnih časih – krpljanje, daljše vodene ture, turna smuka…) Povezovanje nordijske hoje v turistične produkte Ureditev servisne mreže za kolesarje (najem in izposoja koles in električnih koles, servisiranje koles …) Investicije v športne objekte v nekdanjih industrijskih obratih (urbana ponudba, skate park, plezanje …) Tematski rafting po Savi (Jazon in Medeja …) Poletne športne šole (kajak in drugi vodni športi, alpinizem in plezanje, pohodništvo, jadralno padalstvo …) Vzpostavitev konjeniških poti Nadgradnja določenih dogodkov, tekmovanj ter njihovo združevanje v nekajdnevne festivale (športni festival Olimpijada, evropski pokal Downhill Javor, cestne kolesarske dirke, plezalske preizkušnje, gorski tek, kolesarske tekme, triatlon…) Investicije v športno infrastrukturo (kolesarske steze, pohodniške poti, plezališča, smučišča, skakalnice, sankališča, tekaške proge…) Investicije v namestitvene kapacitete za ljubitelje narave (avtokampi, servis za avtodome, preproste lesene hiše – gozdne vile…) 8.6.4 Povezovalni turistični produkti Festivali, prireditve • • • • • • Kulinarične prireditve (nadgradnja in povezovanje obstoječih v večdnevne festivale zasavske kulinarike: Funšterc , Mala Mal'ca, Salamijada …) Nadgradnja projekta Menu V3krasne v oblikovanje stalnega kulinaričnega produkta Tesnejša povezanost kulinarične ponudbe z drugimi področji in programi Etnološke prireditve (stari običaji: rudarski, podeželski …) Večja specializacija posameznih kulinaričnih produktov (Funšterc na sto načinov …) Večji športni, glasbeni, novomedijski festivali, nov industrijski festival 67 68 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Drugi tematski produkti • • Mladinski, verski, arhitekturni, luksuzni turizem Obnova in oživitev Medijskih Toplic (zdraviliški turizem) Spominkarstvo Razvojni potencial turistični programov v Zasavju je precejšen, a premalo ali pa sploh ne izkoriščen. Obstoječe programe – čeprav se nekateri izmed njih že sedaj dobro tržijo – je potrebno do leta 2020 kakovostno in vsebinsko nadgraditi v smeri bolj raznolike ponudbe in prilagoditve trendom v ponudbi, povpraševanju in trženju. Z razvojnega vidika je pomembno, da se obstoječi in novi turistični programi v navedenem obdobju oblikujejo v trženjsko privlačne in trajnostno sprejemljive produkte. Za večjo konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja na nacionalnem in globalnem trgu bo potrebno razviti prepoznavne programe, nove storitve in infrastrukturo na ravni celotne destinacije. Usmeriti se je potrebno v kreiranje novih, še neobstoječih, inovativnih in kreativnih turističnih programov, v dosledno opravljanje storitev in v posodobitev oziroma izgradnjo nove infrastrukture. Prvi korak k temu, da se programi, storitve in infrastruktura oblikujejo po trajnostnih načelih in za trendovske trge je celostna strateška, razvojna in realno izvedbena strategija, ki bo konkretizirala ciljne trge za posamezne turistične programe in potrebne spremembe v smeri zagotavljanja trajnostnih razvojnih ciljev. 8.7 Strategija konkurenčnosti in atraktivnosti Zasavski turistični produkti in celotna destinacija morajo biti konkurenčna, imeti morajo določene prednosti z vidika kvalitete ali cenovne ugodnosti. Konkurenčnost pomeni tekmovanje z drugimi destinacijami, njihovo stalno opazovanje in spremljanje ter ustrezno reagiranje. Atraktivnost zasavskih produktov oziroma celotne turistične destinacije pomeni, da je potrebno razvijati in ponujati programe, produkte, storitve, dogodke, naravno in kulturno dediščino in drugo, ki so za različne ciljne skupine zanimivi, privlačni oziroma atraktivni. Strategijo konkurenčnosti in atraktivnosti lahko v regiji uresničujejo le tako, da bodo razvijali kvalitetne in atraktivne turistične programe, se ves čas primerjali s konkurenco, spremljali nacionalne in svetovne turistične trende in se nanje pravočasno odzivali. Strategijo konkurenčnosti in atraktivnosti najlaže opredelimo prek konkurenčnih prednosti, ki jih ponuja destinacija: • geografski položaj v sredini Slovenije, med Ljubljano in Celjem, • bližina avtoceste in železniška povezava, • edinstvene naravne značilnosti, raznovrstni ekosistemi in krajina, • lepa in neokrnjena narava, poseljeno in ohranjeno podeželje, • stičišče treh zgodovinskih slovenskih regij, • dediščina rudarsko-industrijske in delavske regije, • najvišji dimnik v Evropi in druga tehniška dediščina, • bogata zgodovina uporništva od stavk prek ustanovitve Komunistične partije Slovenije na Čebinah do ekološkega uporništva, 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije • • • ni množičnega turizma, atipična turistična destinacija, oblikovana in vse bolj prepoznavna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne, rojstni kraj znanih osebnosti s področja kulture (Laibach), športa (Peter Kauzer), javnega življenja (Janez Drnovšek) …, • pomembno izhodišče za adrenalinske športe (rafting, downhill, plezanje, padalstvo ….), • pomembno izhodišče za pohodniške, planinske, konjeniške in kolesarske poti, • značilna tradicionalna kulinarika, • tradicionalne prireditve in dogodki, • k določenim ciljnim skupinam usmerjena turistična ponudba. Za uspešno izvajanje strategije konkurenčnosti in atraktivnosti morajo biti vanjo vključeni ponudniki turističnih zmogljivosti, lokalne skupnosti, turistične organizacije in drugi ponudniki. V ponudbi morajo biti poudarjene značilnosti zasavske identitete oz. blagovne znamke, ki na trgu predstavljajo konkurenčno prednost in atraktivnost. Pogosta napaka tržnikov turistične destinacije je pretirano osredotočanje na razvoj in modernizacijo, pri čemer se pozablja na ohranjanje in razvijanje prvinskih značilnosti. 8.8 Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov Z definiranjem potencialnih in ciljnih trgov/segmentov razvrstimo turiste v skupine, ki imajo podoben skupek želja, lahko pa se razlikujejo glede na različne potrebe, značilnosti in obnašanje. Namen segmentacije je učinkovitejše trženje. Določeni potencialni in ciljni trgi/segmenti so bili opredeljeni že v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje, v pričujoči strategiji pa smo jih nadgradili z izkušnjami aktivnosti v preteklem letu (mreženje v tujini, udeležba na konferencah itd.). Turistična destinacija Zasavje je segmente, kam usmeriti trženjske aktivnosti, izbirala glede na njihovo velikost in možnost rasti, konkurenco in glede na cilje in vire, s katerimi razpolaga. Cilj segmentacije je doseči boljše razumevanje potreb turistov v Zasavju in prilagoditev obstoječe ter razvijajoče se ponudbe. Za vsak tržni segment je treba ugotoviti njegov potencial in skladno s tem določiti vrsto in obseg trženjskih aktivnosti. Analizirali smo najpogostejše metode, s katerimi turistična podjetja oblikujejo segmente svojih porabnikov. Na osnovi analize smo uporabili naslednje metode: geografska segmentacija, demografska segmentacija, psihografska segmentacija, motivacijska segmentacija in segmentacija na osnovi vedenjskih značilnosti (pogostnost prihoda). 8.8.1 Geografska segmentacija Izbor ciljnih emitivnih trgov temelji na njihovi bližini (primarni, sekundarni in terciarni trg), obstoječem obsegu turističnega povpraševanja na posameznem trgu, napovedih povpraševanja na ciljnih emitivnih trgih (ocenjevanje tržnega potenciala). 69 70 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • Primarni trg turistične destinacije Zasavje predstavljajo domači gosti. Sekundarni trg turistične destinacije Zasavje so sosednje in bližnje države: Italija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Češka, Slovaška, Poljska, Belgija. Terciarni trg turistične destinacije Zasavje so Velika Britanija, Francija, Rusija, Makedonija, Črna gora, Švica, Nizozemska, Švedska, Danska, Finska, Španija, Grčija, Bolgarija, Romunija, Ukrajina, Litva, Latvija, Gruzija, Kitajska, Japonska, Brazilija, ZDA, Kanada, Avstralija. 8.8.2 Demografska segmentacija Demografska segmentacija je privedla do naslednjih skupin, oblikovanih glede na starost, spol, izobrazba, dohodek, poklic. • Starost od 20 let navzgor, pri čemer se spodnja meja znižuje zaradi načina življenja in zaradi generacije interneta. • Oba spola, moški in ženski, ter pari. • Nižji, srednji in višji dohodkovni razred. • Izobraženi različnih poklicev z zanimanjem za kulturni in industrijski turizem ter podeželje. 8.8.3 Psihografska segmentacija Psihografska segmentacija je izpostavila naslednje skupine, oblikovane glede na družbeni sloj, življenjski stil, vrednote, interese. • Nižji, srednji in višji družbeni sloj. • Ljudje z zanimanjem za kulturo, podeželje in industrijo, avanturisti. • Ljudje, ki cenijo tradicionalne rudarske, industrijske, podeželske, kulturne in tudi hedonistične vrednote. • Ljudje s specifičnimi interesi (zanimanje za tehniško dediščino, neznano in raznovrstno podeželje itd.), željni hitrih sprememb. 8.8.4 Motivacijska segmentacija Motivacijska segmentacija je izpostavila naslednje motive. • Gibanje, prehranjevanje in drugi motivi, ki jih pogojuje telo. • Motivi, povezani z duševnostjo (krepitev telesa, iskanje smisla in primerjava načinov življenja nekdaj in sedaj, menjava okolice, zabava, druženje, odkrivanje novih dimenzij …). • Želja po komuniciranju, druženju, prijateljevanju (spoznavanje ljudi s podobnimi interesi in okusi …). 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije • • Želja po odkrivanju, raziskovanju, izobraževanju … Motivi, povezani z naravo (zanimivo okolje, ugodna klima …). 8.8.5 Segmentacija na osnovi vedenjskih značilnosti Na osnovi pogostnosti prihodov so izpostavljene skupine stalnih gostov, ljudi, ki prvič pridejo v Zasavje, enodnevnih gostov in potencialnih obiskovalcev. 8.9 Definiranje primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih segmentov Na osnovi analize posameznih ciljnih segmentov so bile že v še aktualni Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje opredeljene primarne, sekundarne in terciarne ciljne skupine turistične destinacije Zasavje. V Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020 smo ponovno analizirali omenjene ciljne skupine in prišli do podobnih zaključkov, ki pa se razlikujejo v nekaterih delih. Drugačne so na primer ugotovitve o privabljanju šolskih skupin, ki so posledica številnih predstavitev in sestankov na vseh zasavskih šolah. Za celovitost in pestrost ponudbe turistične destinacije Zasavje so pomembne vse ciljne skupine, njihova razvrstitev na primarne, sekundarne in terciarne skupine kaže na njihovo sedanjo in kratkoročno pomembnost ter moč povpraševanja. Dolgoročno je namreč strateškega pomena, da se pomembnost sekundarnih in terciarnih ciljnih skupin poveča in da postanejo primarno pomembne ciljne skupine, kakor se je v preteklem letu pokazalo za šolske skupine in obiskovalce izobraževanj, delavnic, seminarjev in konferenc. 8.9.1 Primarne ciljne skupine • Obiskovalci kulturnih dogodkov, prireditev in ostalih družabnih dogodkov. Motiv prihoda: ljubezen do kulture in zanimanje za kulturne prireditve, doživljanje lepega, sprostitev, druženje, spoznavanje in spoštovanje tradicije. Ključni faktor uspeha: organizacija kulturnih prireditev, ustrezna osnovna in podporna infrastruktura za izvajanje prireditev (prireditveni prostori, ozvočenje, razsvetljava, parkirni prostori), ustrezne namestitvene kapacitete, bogata ponudba restavracij in tematskih barov, informiranost o kulturnih in zabavnih dogodkih, varnost, urejenost okolice, gostoljubnost gostiteljev, usklajenost dogajanj in prireditev v turistični destinaciji Zasavje. • Ljubitelji podeželja. Motiv prihoda: ekološka naravnanost, raziskovanje in odkrivanje novega, sprostitev, doživetje lepega, duševni mir, gibanje, lov, zeliščarstvo in gobarjenje. 71 72 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Ključni faktor uspeha: izredne naravne danosti, krajinska parka in območja Natura 2000, označenost in urejenost turističnih poti, kakovostna turistična ponudba in urejene tematske poti, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, ustrezna bio in eko ponudba (tudi nastanitvenih kapacitet). • Ljubitelji industrijske dediščine. Motiv prihoda: še delujoče stare tovarne, rudniki, prikaz dela v tovarnah, rudnikih, tehnološke metode. Ključni faktor uspeha: oblikovanje ogledov po tovarnah z možnostjo neposredne izkušnje, delavnice in izobraževanja, galerije in predstave, obnovitev objektov industrijskega pomena, izvajanje industrijskih programov. • Ljubitelji tradicionalne rudarske hrane. Motiv prihoda: okusna in drugačna hrana, druženje, spoznavanje in odkrivanje novega, zabava, sprememba okolja, sklepanje novih prijateljstev. Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, bogata in kakovostna gostinska ponudba, specializiranost gostinske ponudbe, gostoljubnost ljudi, informiranost in promocija gostinske ponudbe Zasavja, možnosti zabave, urejenost urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih spomenikov, ugled in pozicioniranje destinacije, ustrezne namestitvene kapacitete. • Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih Motiv prihoda: sprostitev in počitek, umik iz stresnega življenja, sprememba okolja, čisto okolje in neokrnjena narava. Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, označenost in urejenost turistične ponudbe, kakovostna in bogata turistična ponudba in urejene tematske poti, identiteta in pristnost, izjemne naravne danosti, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, urejenost okolice, možnost koriščenja različnih turističnih proizvodov, gostoljubnost ljudi, kakovostne namestitvene kapacitete, naravno okolje in območja Natura 2000. • Adrenalinski športniki. Motiv prihoda: stik z naravo, premagovanje ovir in spoznavanje mej dosegljivega, gibanje, nova doživetja in pustolovščine, raziskovanje narave, druženje in zabava. Ključni faktor uspeha: izredne naravne danosti, dostopnost splošnih turističnih informacij in tistih o trenutnih razmerah, dostopnost destinacije, organizacija prireditev, povezanih z adrenalinskimi športi, uvajanje in razvoj novih adrenalinskih poligonov, pestra ponudba gostinskih storitev in zabave, ustrezne namestitvene kapacitete. • Člani različnih društev. Motiv prihoda: ugodno podnebje, mir in naravno okolje, doživljanje in spoznavanje pokrajine, rekreacija, sprostitev, menjava okolja, druženje in zabava, nova doživetja, stik z naravo. Ključni faktor uspeha: pestrost, dostopnost in bližina turističnih produktov, označenost in urejenost turističnih aktivnosti, kakovostna turistična ponudba in urejene tematske poti, urejenost urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih spomenikov, ugled in pozicioniranje destinacije, dostopnost ažurnih turističnih informacij, ustrezne namestitvene kapacitete, bogata gostinska 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije ponudba, animacija, različne prireditve, možnosti zabave, gostoljubnost in pristnost ljudi, naravno okolje in območja Natura 2000. • Šolske skupine. Motiv prihoda: raziskovanje, pridobivanje novih znanj in izkušenj, širjenje obzorij, druženje in zabava, spoznavanje narave, kulture, zgodovine in podobno. Ključni faktor uspeha: umestitev ponudbe v programe izobraževalnega sistema, dostopnost destinacije, varnost, označenost in urejenost turističnih atrakcij, namestitvene kapacitete, možnost najema učilnic in prostorov za izobraževanje, razvoj učnih tematskih poti, vodena organizacija ogledov in raziskovanj, naravno okolje in območja Natura 2000, možnost zabave in druženja, urejenost okolja. • Obiskovalci izobraževanj, delavnic, seminarjev in konferenc. Motiv prihoda: želja po izobraževanju, druženje z ljudmi, spoznavanje novega, sodelovanje na strokovnih prireditvah in poslovnih srečanjih. Ključni faktor uspeha: število organiziranih izobraževanj, delavnic, seminarjev in konferenc, ustrezna osnovna in podporna infrastruktura za njihovo izvajanje, kakovostna nastanitvena ponudba, informiranost o izobraževanjih, dober izbor tem in predavateljev, dostopnost destinacije, urejenost okolice, gostoljubnost gostiteljev, usklajenost izobraževanj z drugimi dogodki v regiji, profesionalna organizacija konferenc, prisotnost organizatorjev poslovnih potovanj, sodelovanje s strokovnimi časopisi. 8.9.2 Sekundarne ciljne skupine • Družine. Motiv prihoda: menjava okolja, preživljanje prostega časa z družino v naravnem okolju, animacija in varstvo otrok, aktivno preživljanje prostega časa za vse člane družine. Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, ustrezne namestitvene kapacitete, programi za otroke, označenost in urejenost turističnih atrakcij, kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti, pestrost, dostopnost in bližina turističnih proizvodov (športna infrastruktura, otroška igrišča, prireditve, zabave …), varnost, urejenost okolja, dober ugled in pozicioniranje turistične destinacije, bogata gostinska ponudba. • Upokojenci. Motiv prihoda: ugodno podnebje, mir in naravno okolje, skrb za zdravje in dobro počutje, doživljanje in spoznavanje pokrajine, rekreacija, duševna in fizična sprostitev, menjava okolja, druženje in zabava, nova doživetja, stik z naravo. Ključni faktor uspeha: pestrost, dostopnost in bližina turističnih proizvodov, možnost koriščenja različnih turističnih proizvodov, označenost in urejenost turistične ponudbe, kakovostna turistična ponudba in urejene tematske poti, ugled in pozicioniranje destinacije, ustrezne namestitvene kapacitete, organizacija različnih prireditev, animacija, gostoljubnost in pristnost, naravno okolje in območja Natura 2000. 73 74 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • Mladi. Motiv prihoda: druženje in zabava, udeležba na prireditvah, festivalih, izmenjava dijakov/študentov,nova doživetja, stik z naravo, sprostitev, skrb za zdravje in dobro počutje, raziskovanje in spoznavanje novega, adrenalinska ponudba Ključni faktor uspeha: zanimiva, trendovska vsebina prireditev, pestrost turistične ponudbe, dobra športna infrastruktura, edinstvenost (prireditev kot namestitvenih kapacitet), možnost za izražanje in ustvarjanje, odprtost za drugačnost, prepoznavnost regije po glasbenikih, športnikih, izjemnih osebnostih, dobra ponudba gostinskih lokalov, pozicioniranje destinacije, animacija, gostoljubnost in pristnost, dostopnost do informacij prek sodobnih e-poti. • Rekreativci. Motiv prihoda: sprostitev in psihični počitek, umik iz stresnega življenja, sprememba okolja, čisto okolje in neokrnjena narava, aktivno preživljanje prostega časa, krepitev telesa in zdravja, doživetja narave, spoznavanje in odkrivanje novega, uživanje, zabava, druženje. Ključni faktor uspeha: razpoložljiva, dostopna in kakovostna športna infrastruktura (zaprti in odprti kompleksi in poligoni), urejene in označene kolesarske, pohodniške in druge tematske poti, vezane na šport, označenost in urejenost turistične ponudbe, razvoj inovativne športne infrastrukture in ponudbe, dostopnost športne infrastrukture, ustrezne namestitvene kapacitete, dostopnost turističnih informacij in dobra informiranost, bogata gostinska ponudba, urejenost okolice, možnost izbiranja in koriščenja različnih turističnih proizvodov, naravno okolje in območja Natura 2000, prepoznavnost in ustrezna pozicioniranost športne ponudbe in celotne destinacije na trgu. • Poslovni partnerji podjetij. Motiv prihoda: udeležba na poslovnih sestankih in srečanjih, izobraževanje, spoznavanje novega, druženje. Ključni faktor uspeha: kakovostne kapacitete, tehnološka in druga podporna infrastruktura za organizacijo poslovnih sestankov, strokovna usposobljenost kadrov za organiziranje in operativno izvajanje poslovnih sestankov (poznavanje protokola podjetij, visokih državnih uradnikov), možnost vrhunske namestitve, bogata gostinska ponudba, dober ugled destinacije, urejenost okolja, sodelovanje s podjetji na področju specializirane organizacije, dostopna lokacija in hkrati sproščujoče naravno okolje, profesionalna organizacija, prisotnost organizatorjev poslovnih potovanj, sodelovanje s strokovnimi časopisi. 8.9.3 Terciarne ciljne skupine • (Profesionalni) športniki. Motiv prihoda: dokazovanje v športu, uspeh, treningi in priprave na tekme, ugodni klimatski pogoji, športne prireditve in tekmovanja, psihofizični počitek, druženje in zabava. Ključni faktor uspeha: ustrezna športna infrastruktura (zaprti in odprti kompleksi), organizacija mednarodnih in regionalnih športnih prireditev, kakovostna namestitvena infrastruktura, bogata gostinska ponudba z možnostjo prilagojene kulinarike, medijsko pokrivanje športnih dogodkov, urejenost okolja, razvoj inovativne športne infrastrukture in ponudbe, dostopnost športne infrastrukture, dostopnost destinacije z različnimi prevoznimi sredstvi, dostopnost turističnih 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije informacij in dobra informiranost, prepoznavnost in ustrezna pozicioniranost športne ponudbe in celotne destinacije na mednarodnem turističnem trgu. • »Incentive« gostje. Motiv prihoda: nagrada zaposlenim in njihovo motiviranje, menjava okolja, sprostitev, spoznavanje novega, izobraževanje, »team building«, »brain storming«. Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, pestra izbira dodatnih aktivnosti in programov, ki so vključeni v paket storitev zanje; urejena okolica in dober ugled destinacije, pozicioniranje destinacije, organizacija specialnih programov s povezovanjem različnih turističnih proizvodov za spodbujanje nagradnih poslovnih potovanj, sodelovanje z organizatorji incentive potovanj na emitivnih trgih. • Motoristi. Motiv prihoda: želja po raziskovanju in pustolovščinah, doživljanje in spoznavanje pokrajine in ljudi, svobodna izbira odločitev, ugodno podnebje, uživanje in zabava. Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, zanimive, kvalitetne in urejene prometne poti in ceste, razvite tematske ture, počivališča za motoriste, označenost in urejenost turističnih atrakcij, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, dostopnost podpornih storitev (bencinske črpalke, servisi, trgovine), pestra gostinska ponudba, zabavne prireditve, organizacija festivalov, motorističnih srečanj, specializirane namestitvene kapacitete (kampi, manjši hotel ali hostel ali penzion za motoriste in popotnike). • »Touring« obiskovalci. Motiv prihoda: spoznavanje novih krajev, ljudi, kulturne in naravne dediščine, sprememba okolja, doživetja in želja po raziskovanju, želja po pustolovščinah. Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, označenost in urejenost turističnih atrakcij, urejenost urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih spomenikov, pristnost in tradicionalnost, dober ugled in pozicioniranje turistične destinacije, kulturne in zabavne prireditve, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, razvite tematske poti, turistični paketi, sestavljeni iz različnih turističnih produktov, možnost organiziranega profesionalnega vodenja po destinaciji (turistični ogledi, pohodniške ture …), profesionalnost in fleksibilnost lokalnih turističnih izvajalcev. • Tranzitni gostje Motiv prihoda: sprostitev in psihični počitek, želja po raziskovanju, spoznavanje novih krajev, ljudi, kulture, zgodovine, druženje, umik iz stresnega življenja, sprememba okolja, čisto okolje in neokrnjena narava. Ključni faktor uspeha: dostopnost, urejene prometne poti in ceste, bližina prometnih povezav, kakovostne namestitvene kapacitete, označenost in urejenost turističnih atrakcij in tematskih poti, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, urejenost urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih spomenikov, ugled in pozicioniranje destinacije, dostopnost podpornih storitev ter prilagojen delovni čas (trgovine, bencinske črpalke, banke …), gostoljubnost ljudi. Na podlagi opredeljenih ciljnih skupin smo V Strategiji razvoja turizma do 2020 določili matriko primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih skupin z motivi prihoda in ključnimi faktorji uspeha turistične destinacije Zasavje. Smisel definiranja ciljnih segmentov je določiti čim bolj 75 76 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 homogene skupine obiskovalcev in pridobili orodja za lažje in učinkovito tržno načrtovanje obiska ter trženjsko upravljanje. Definiranje primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih segmentov je izvedeno na podlagi analize zasavske turistične ponudbe in povpraševanja posameznih ciljnih skupin, SWOT analize, trendov, vizije, namena in ciljev ter metod segmentiranja, na katere lahko turistična destinacija Zasavje na osnovi konkurenčnih prednosti v prihodnje računa. 8.10 Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Zasavje Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Zasavje je dolgotrajen proces. V Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020 smo ga opredelili na osnovi oblikovanja želene podobe v očeh lokalnega prebivalstva (izpolnjeni vprašalniki) in potencialnih turistov (mreženje v tujini, konference, pogovori s tujimi strokovnjaki in tour operaterji …). Ugotovili smo, da je potrebno Zasavje kot turistično destinacijo pozicionirati na način, ki se prepoznavno razlikuje od konkurenčnih destinacij. Strateško pozicioniranje bo temeljilo na izpostavljanju lastnih konkurenčnih prednosti, ki zagotavljajo zadovoljevanje potreb in želj ciljnega trga na edinstven način. Konkurenčne prednosti Zasavja so opredeljene v tretjem poglavju; so odgovor na vprašanje, kaj ima destinacija, kaj so značilnosti njene ponudbe. Turistična destinacija lahko poudarja eno ali več svojih značilnosti. Odločili smo se za več konkurenčnih prednosti in z njihovo predstavljanje na več različnih trgih. Na določenih področjih bomo poudarjali le eno, drugje dve ali celo tri prednosti. Odzive bomo spremljali in korigirali pristop, saj se ciljna skupina lahko naveliča izpostavljanja zgolj ene prednosti, poudarjanje več prednosti pa prinaša nejasno pozicioniranje, ker destinacija obljublja preveč stvari hkrati. V drugem koraku mora destinacija oblikovati pozicijo skozi tržno segmentacijo in produktno diferenciacijo. Za odgovor na vprašanje, kaj pričakujejo ciljni obiskovalci, kakšno mesto ima turistična destinacija Zasavje v zavesti turista, če ga primerja s konkurenčnimi destinacijami oziroma produkti, moramo poznati in razumeti pričakovanja ciljnih skupin. Pri pozicioniranju destinacije moramo doseči razlikovanje od konkurence po tistih značilnostih, ki so relevantne za posamezne ciljne skupine. Skladno s tem se načrtuje oblikovanje produkta in njegova promocija, kar zagotavlja doseganje konkurenčne prednosti. Ob primerjavi sedanje in želene pozicije destinacije mora Zasavje poiskati svojo priložnost glede na lastne sposobnosti in konkurenčne prednosti, da bolje kot konkurenti izpolni želje turista. Konkurenčno pozicioniranje pomeni borbo za zaznavanje destinacije v zavesti potrošnika. Na osnovi odgovora na vprašanje, kaj imamo drugačnega v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami, na čemer lahko gradimo razlikovanje, lahko oblikujemo trženjski splet, s katerim bomo uresničili cilj. Za učinkovito pozicioniranje na trgu je potrebno ustvariti edinstveno privlačnost glede na potrebe ciljnega trga in glede na konkurenčne destinacije. Na temelju diferenciacije se turistična destinacija tržno pozicionira. To pomeni znane odgovore na vprašanji, zakaj se splača priti v določeno destinacijo in kako nas bodo dojeli ciljni obiskovalci. Na splošno ima večina ciljnih skupin naslednja pričakovanja: • odgovorni turizem, ki spoštuje ter varuje identiteto in značilnosti regije, kot so rudarstvo, industrija, podeželje, kultura …, 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije • • • čisto in urejeno okolje, ohranjeno naravno in kulturno krajino, avtentičnost ponudbo, ki spoštuje identiteto območja in na njem gradi , urejene sprehajalne, pohodniške in druge tematske poti (dostopnost, označenost, informacije …), • interpretacijo naravne in kulturne dediščine, • jasna pravila vedenja. Obstoječe pozicioniranje ponudbe turistične destinacije Zasavje temelji na naravnih danostih, dobri lokaciji, prireditvah, destinaciji s pestro kulinarično ponudbo zasavskih jedi, rudarsko‐ industrijski dediščini, podeželju in kulturnem turizmu. Pozicioniranje Zasavja v nadaljevanju členimo glede na ključne dejavnike uspeha: • učinkovita krovna organizacija za razvoj turizma, v katero so vključeni vsi ključni ponudniki na destinaciji, • krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne, ki temelji na primerjalnih prednostih Zasavja in doseganju sinergij posameznih ponudnikov, • enotna podoba in raznolike zgodbe regije, • prepoznavni programi, prireditve in dogodki, • visoka kakovost storitev in dodatne ponudbe, • usposobljenost, znanja in veščine zaposlenih (usposabljanje, izobraževanje, motiviranje …), • izboljšanje in vzpostavitev dodatne ponudbe v povezavi s tradicijo območja (prireditve in dogodki na visokem nivoju, atrakcije …), • razvoj ponudbe in oblikovanje produktov v neposredni bližini Zasavja (Rimske toplice, Laško …), • učinkovito skupno trženje v okviru destinacije, • sistem učinkovitega managementa pri vseh ponudnikih in same destinacije z merjenjem rezultatov Izbrana strategija pozicioniranja vpliva na vse aktivnosti v turistični destinaciji, vključujoč tudi področje oblikovanja (uporaba določenih materialov pri gradnji in opremi, oblikovanje tiskovin, označb itd). Tržna znamka namreč pooseblja strategijo pozicioniranja destinacije. Uspešno oblikovanje blagovne znamke V 3 krasne lahko prispeva k ugledu destinacije, saj je obljuba nečesa, kar bo turist izkusil v destinaciji. 8.11 Razvojni model V zasavski regiji na področju turizma delujejo številni subjekti v nadgrajenem razvojnem modelu, kjer se medsebojno povezujejo promocijska, distribucijska, razvojna in operativna funkcija. 8.11.1 Promocijska funkcija • Izvajanje regionalne promocije zasavskega turizma za povečanje njegove prepoznavnosti na nacionalnem in globalnem trgu. 77 78 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • Izvajanje programa tržnega komuniciranja na lokalni ravni, usklajenega z lokalnimi, regionalnimi in interesnimi mrežami turističnih subjektov. 8.11.2 Distribucijska funkcija • • • Kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turistično-informacijskega sistema v skladu z najsodobnejšimi znanji informacijske tehnologije. Spodbujanje uporabe in razvoja turistično-informacijskih sistemov na podjetniški in lokalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično-informacijski sistem. Aktivno vključevanje turističnih storitev in ključnih turističnih produktov v globalne sisteme turistične dejavnosti. 8.11.3 Razvojna funkcija • • • • • • Uvajanje moderno organiziranega destinacijskega managementa. Spodbujanje razvoja integriranih turističnih produktov. Izvedba zahtevnejših investicijskih projektov s povezovanjem turističnega gospodarstva ter drugih zainteresiranih partnerjev v lokalne grozde. Spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na lokalni ravni. Razvoj, zasnova in organiziranost integriranih turističnih produktov na lokalni ravni. Realizacija prenosa znanja na operativno raven in vključevanje turistične ponudbe v širši spekter. 8.11.4 Operativna funkcija • • • • • Spodbujanje izvedbe integriranih turističnih produktov. Opravljanje vloge recepcije za celotno destinacijo (podajanje informacij). Operacionalizacija povezovanja turističnih storitev v integrirane turistične produkte v lokalnem prostoru. Skrb za kakovostno izvajanje turističnih storitev in integriranih turističnih produktov na lokalni ravni. Skrb za lokalno turistično infrastrukturo. 8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne 79 80 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne 9.1 Ključna izhodišča strategije Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 temelji na opredeljenih pristopih trženjskega spleta turistične destinacije Zasavje iz Strategije trženja turistične destinacije Zasavje (2012). Strategija trženja turistične destinacije Zasavje temelji na javnem predstavljanju organizacij, ponudbi proizvodov, storitev in programov z namenom izboljšati svoj tržni položaj v konkurenčnih razmerah. Eden izmed ključnih dejavnikov pri trženju turistične destinacije Zasavje je izbira ustreznih pristopov pri orodjih trženjskega komuniciranja: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, neposredno trženje in osebna prodaja. Pri odločanju o izbiri posameznega orodja trženjskega komuniciranja bo turistična destinacija Zasavje upoštevala stopnjo nakupne pripravljenosti in stopnjo v življenjskem ciklu proizvoda, storitve in programa, saj se orodja za trženjsko komuniciranje razlikujejo glede na stroškovno učinkovitost na različnih stopnjah življenjskega cikla. Z vidika turistične destinacije Zasavje želimo ustvariti dodano vrednost za turista od trenutka, ko se pripravlja na pot, na njegovi poti in v času bivanja v destinaciji ter vse do njegovega odhoda in tudi po vrnitvi domov. Krovna organizacija za razvoj turizma bo igrala ključno vlogo pri koordinaciji aktivnosti številnih ponudnikov produktov, programov in storitev v smeri skupne vizije in zagotavljanja čim višje vrednosti za posameznega turista. Proces odločanja turista o izbiri posamezne destinacije namreč poteka skozi različne stopnje. Trženjsko komuniciranje pri turističnih storitvah, produktih in programih zahteva drugačen pristop kot v drugih panogah. Obsega vse komunikacijske aktivnosti turistične destinacije, s katerimi obvešča, izobražuje in osebno prepričuje uporabnike na ciljnem trgu o svojih storitvah, proizvodih in dejavnostih, jih opominja na svojo ponudbo in spodbuja k odločitvi o nakupu. Učinkovite turistične destinacije so dobre posredovalke znanja, ki lahko na stroškovno učinkovit način uporabijo raznolike komunikacijske medije. Gre za interaktivni dialog med turistično destinacijo in turisti, ki poteka na stopnjah predprodaje, prodaje, porabe in po porabi. Zato glavni cilj Strategije trženja turistične destinacije Zasavje ni le pritegniti nove obiskovalce, temveč tudi ohranjati stik s tistimi, ki turistično destinacijo že obiskujejo. Njihovo zvestobo bomo dosegli skozi pristne odnose. Strategijo trženja turistične destinacije Zasavje bomo izvajali na različnih ravneh glede na cilje, ki jih želimo uresničiti, glede na ciljne trge, kjer se želimo promovirati, in glede na združevanje sredstev in virov za učinkovito trženje. Krovna organizacija za razvoj turizma bo združevala akterje zasebnega, javnega in civilnega sektorja z namenom enotnega trženjskega komuniciranja s ciljnimi trgi, s čimer bo dosegla sinergije promocijskih učinkov, krepitev krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne in skupni razvoj destinacije. 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne V ta namen je potrebno slediti naslednjim izhodiščem Strategije trženja turistične destinacije Zasavje: • Promocijske aktivnosti so usmerjene v grajenje in komuniciranje krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne. • Velik poudarek je na spletni strani V 3 krasne in z njo povezanimi spletnimi stranmi, kjer so sistematično predstavljeni ponudniki, produkti, ponudba, in kjer je predstavljena zgodba in krovna destinacijska blagovna znamka, kjer se gradi centralni rezervacijski sistem destinacije ter se povezuje z nacionalnim; skratka, kjer se izvaja celoten proces upravljanja s strankami. • Za vsak ciljni trg se pripravi poseben splet trženjskega komuniciranja • Za izvajanje aktivnosti trženjskega komuniciranja se izkoristi vse tržne poti partnerjev (npr. Slovenske turistične organizacije, ostalih RDO, ponudnikov v soseščini). • Sistematično usposabljati in motivirati zaposlene, da postanejo tržniki destinacije (poudarek na spletnem trženju). • Sodelovanje vseh partnerjev turistične destinacije (gostinski obrati, TIC, mladinski centri, društva, lokalni turistični vodniki, šole, zdravstvo, lepotni in ostali saloni, podjetja in ostali ponudniki, ki so del neposredne ali posredne turistične ponudbe destinacije) pri skupni promociji in trženju preko krovne organizacije za razvoj turizma, saj jih ta povezuje z načrtovanjem in izvajanjem skupnega programskega načrta in načrta trženja turistične destinacije Zasavje. 9.2 Orodja trženjskega komuniciranja Pri vzpostavitvi Strategije trženja turistične destinacije Zasavje je ključna izbira ustreznih pristopov oziroma konkretnih orodij trženjskega komuniciranja. Na podlagi splošno znanih orodij trženjskega komuniciranja smo pri vsakem od navedenih orodij definirali konkretno orodje in strategijo njegove vzpostavitve oziroma trženjskega komuniciranja. Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 opredeljuje naslednja orodja trženjskega komuniciranja: 81 82 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Oglaševanje Osebna prodaja Orodja trženjskega komuniciranja Napredno trženje Pospeševanje prodaje Odnosi z javnostmi 9.2.1 Oglaševanje • Konkretno orodje: Oglasi na TV, radiu, v časopisih Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Sprotno dogovarjanje glede števila oglasov in glede vrste medija za posredovanje oglasov. Potrebno bo iskanje čim bolj učinkovitih oglaševalskih prijemov, tudi v sodelovanju s turističnimi centri v soseščini. Glede na usmeritve slovenskega turizma, ki gredo v smeri trajnostnega razvoja in zelene ponudbe, je pričakovati, da bo tudi SPIRIT na tem področju ponudil močnejšo trženjsko podlago, ki jo bo potrebno dobro izkoristiti. • Konkretno orodje: Novi mediji Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Potrebno bo razviti oziroma nadgraditi sodobna spletna orodja in komunikacijske kanale, ki jih ponujajo socialna omrežja (Facebook, MySpace, Twitter, YouTube itd.). Krovna organizacija za razvoj turizma pri izvajanju aktivnosti na teh omrežjih oziroma za upravljanje računov na aktualnih spletnih skupnostih skrbi sama – le v nujnih primerih ji pomagajo strokovnjaki. Krovna organizacija za razvoj turizma aktivno išče načine, kako se pozicionirati oziroma umestiti na razne referenčne in relevantne spletne portale, ki imajo svoje mesto v posameznih ciljnih segmentih – skozi on-line oglaševanje, forume, izmenjavo spletnih povezav itd.). 9.2.2 Pospeševanje prodaje • Konkretno orodje: Programi in prireditve Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Aktivnosti pospeševanja prodaje so v veliki meri usmerjene v povečanje organiziranih prihodov v sklopu različnih programov in prireditev – v celoti so vezane na oblikovane programe po ciljnih 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne skupinah, ki jih je potrebno začeti izvajati. Ključna usmeritev je oblikovanje privlačnih, reprezentativnih programov in prireditev (ki izpostavljajo tisto, kar je v destinaciji posebnega, edinstvenega) po posameznih motivih prihodov in znotraj tega po posameznih proizvodih oziroma ciljnih segmentih. Krovna organizacija za razvoj turizma trži omenjene programe in prireditve ter jih aktivno spodbuja (išče kakovostne nosilce in prodajalce, ki udejanjajo zastavljen trženjski koncept), nato pa upravlja in nadzoruje izvajanje le-teh. V okviru ciljnega trženja po posameznih programih in prireditvah se pristopi do raznih društev, klubov in združenj, ki predstavljajo določen segment. Odvijajo se tradicionalne in avtentične prireditve, ki odsevajo identiteto območja in se nadgrajujejo v programe (ne le obisk prireditve, temveč celostno doživetje). • Konkretno orodje: Sejmi Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Aktivnosti pospeševanja prodaje so usmerjene v povečanje individualnih prihodov v sklopu različnih sejmov. V Sloveniji je nekaj specializiranih sejmov (Alpe Adria, Turisticum itd.) za predstavitev turističnih destinacij. Krovna organizacija za razvoj turizma bo v bodoče okrepila dejavnosti udeleževanja na različnih sejmih na domačem in tudi na sekundarnih ter terciarnih trgih. • Konkretno orodje: Testni izleti, študijska potovanja Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Pred začetkom trženja posameznih programov (industrijski, podeželjski itd.) je treba izvesti testne izlete in študijska potovanja z namenom odkrivanja napak, pomanjkljivosti in slabosti. Izvesti jih je treba v sodelovanju s predstavniki različnih organizacij, ki podobne programe že izvajajo. 9.2.3 Odnosi z javnostmi • Konkretno orodje: Tiskovne konference, sporočila za javnost Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: V prvi vrsti gre za informiranje novinarjev oziroma komuniciranje z njimi o aktivnostih, ki potekajo v turistični destinaciji Zasavje (novice, dogodki, novosti v obliki sporočil za javnost, ob večjih dogodkih tudi tiskovne konference). V drugi fazi se začnejo izvajati trženjskokomunikacijske aktivnosti v smislu uporabe promocijskega orodja (vendar šele ko gre za dobro prakso, ko nastane nov reprezentativen in dober program). Vseskozi se izvaja profesionalna podpora tujim in domačim novinarjem – ko iščejo informacije, gradiva, foto materiale, predvsem pa zgodbe (pomembno je, da imamo zagotovljeno vso potrebno infrastrukturo). Upravljamo z bazami naslovov specializiranih in lokalnih medijev. • Konkretno orodje: Študijska potovanja za novinarje Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: V prvi fazi se tega orodja še ne spodbuja aktivno – gre predvsem za odkrivanje napak in pomanjkljivosti v 83 84 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 sodelovanju s predstavniki različnih medijskih hiš, kasneje pa gre za pomembno promocijsko orodje. Povezovanje z novinarji iz Zasavja in z novinarji, ki poročajo iz turističnih centrov v soseščini, kjer se lahko izpostavi konkurenčne prednosti Zasavja. 9.2.4 Neposredno trženje • Konkretno orodje: Katalogi, turistični vodnik, monografija o Zasavju Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Krovna organizacija za razvoj turizma posreduje kataloge, turistične vodnike in monografije o Zasavju turističnim centrom v soseščini, turističnim agencijam in Slovenski turistični organizaciji. • Konkretno orodje: Elektronska prodaja Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Upravljamo z bazami naslovov obiskovalcev (CRM), specializiranih agentov, lokalnih turističnih vodnikov, gostinskih obratov, TIC, mladinskih centrov, društev, itd.. Spletno stran V 3 krasne je treba nadgraditi s konkretnimi programi, ki bodo obiskovalce pritegnili k obisku. Razvoj in nato uporaba CRM baze (ki se pridobi skozi različne aktivnosti na omenjeni spletni strani in njena uporaba po interesih). Zagotoviti redno spremljanje izkušenj uporabnikov z omenjeno spletno stranjo. Na spletno stran naložiti storitve agencij, ki tržijo ponudbo turistične destinacije Zasavje. Nadgraditev omenjene spletne strani z dostopom do socialnih omrežij (Facebook, Twitter, itd.). Vpis v spletne imenike in izmenjava povezav z referenčnimi spletnimi stranmi (za vzajemno objavo povezav). Redno ažuriranje (objava posebnih ponudb, novosti, aktualnih dogodkov) in aktualizacija ponudbe glede na letni čas. Tehnična optimizacija za boljšo spletno uvrstitev v iskalnikih (predvsem Google) in nenehna skrb za ustrezno pozicioniranje strani. Analiza statistike (ključne besede, referenčne spletne strani, obiskanost, itd.). Stalna tehnična podpora tudi za nadgradnje. 9.2.5 Osebna prodaja • Konkretno orodje: Promocijske brošure Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Z razvojem novih produktov in programov bo potreben bolj »turistični« prodajni pristop s predstavitvijo celostnih doživetij. Vse publikacije se delajo oziroma usklajujejo na krovni regionalni ravni destinacije (tudi v primeru posameznih učnih oziroma tematskih poti), da nosijo krovno destinacijsko blagovno znamko V 3 krasne in odsevajo prepoznaven slog komuniciranja. Sodelovanje v različnih promocijskih brošurah in predstavitvenih materialih (Slovenska turistična organizacija, TIC, RDO, turistični centri v soseščini, itd.). • Konkretno orodje: Promocijska darila Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: V podporo trženjskemu komuniciranju destinacije in krovne blagovne znamke V 3 krasne se v obliki 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne spominkov oblikujejo kreativna promocijska darila, ki odsevajo podobo in značilnosti Zasavja oziroma njene krovne blagovne znamke. Nadgradnja palete izdelkov iz spletne trgovine, oblikovanje novih promocijskih daril (v obliki spominkov in drugo) za prodajo. • Konkretno orodje: Baza fotografij Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Krovna organizacija za razvoj turizma razvija in upravlja z bazo kakovostnih fotografij v visoki resoluciji, ki so primerne za uporabo v tiskanih gradivih. Baza se vodi po posameznih proizvodih oziroma temah. • Konkretno orodje: Promocijski film o Zasavju Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Krovna organizacija za razvoj turizma skrbi za promocijo predstavitvenega filma o Zasavju. Promocija poteka prek različnih medijev (predvsem spletnih) tako doma kot v tujini. 9.3 Blagovna znamka V 3 krasne V sklopu projekta Natura – turistične zanimivosti Zasavja je bila vzpostavljena blagovna znamka V 3 krasne, ki je bila nadgrajena v projektu Vse teče v 3 krasne. V projektu Regionalna destinacijska organizacija Zasavje je bila omenjena blagovna znamko izpopolnjena, dodana ji je bila še promocijska funkcija. Glavna vloga blagovne znamke V 3 krasne je predstavljanje destinacije, pospeševanje podznamk in prenos vrednosti ter asociacij na podznamke. Vrednote omenjene blagovne znamke obogatijo storitve in ponudnike z vsemi pozitivnimi asociacijami, ki jih ima destinacija. Koristi so tudi v večjih sinergijskih učinkih razvoja in promocije ter v večji vrednosti krovne blagovne znamke. Omenjena blagovna znamka namreč zagotavlja potrošnikom določeno kakovost, povečuje prepoznavnost in prestiž destinacije. Z oblikovano krovno destinacijsko blagovno znamko in njeno arhitekturo, podobo in prisotnostjo na trgu bomo lažje dosegali ciljne segmente. Nosilci blagovne znamke V 3 krasne si prizadevajo za večanje števila ponudnikov in kakovostno rast ponudbe, medsebojno integracijo in enotno komuniciranje pod okriljem te znamke. Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne namreč predstavlja destinacijo Zasavje z vso njeno ponudbo in podobo, je prvi stik s turisti in pooseblja tukajšnje turistične programe in produkte. Ponudniki se morajo poistovetiti s turističnimi programi in produkti ter blagovno znamko V 3 krasne. Ob podelitvi blagovne znamke se ponudnika seznani z nadgradnjo ponudbe, ki jo je dolžan uresničiti v treh letih. Krovna organizacija za razvoj turizma bo v tem obdobju aktivno sodelovala s ponudniki in jim pomagala nadgraditi ponudbo za ponovno podelitev blagovne znamke. Nadgradnje se definirajo za vsakega ponudnika posebej, saj na trgu nastopajo z različno turistično ponudbo in je zato potrebno upoštevati dejansko stanje. Blagovno znamko V 3 krasne najlažje opredelimo z navedenimi dejavniki: • poslanstvo: destinacija prepleta harmonij med mestom in podeželjem, 85 86 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • • vizija: postati destinacija za specifične ciljne skupine s produkti in programi, posebej prilagojenimi željam in potrebam ciljnih skupin, vrednote: trajnostna doživetja, neokrnjena narava, doživetje industrijske in podeželske dediščine »v enem kosu«, kakovost, radovednost, osebnost: identiteta industrijskih območij na eni in podeželskih doživetij na drugi strani, razlikovalne prednosti: harmonija med podeželjem in industrijo ter z njo povezano kulturo, koristi: spodbuja željo prispevati, spodbuja aktivnost, kakovost življenja, stik z naravo, doživetja narave in kulture. 9.4 Standardi blagovne znamke V 3 krasne Prvi standardi blagovne znamke V 3 krasne so bili pripravljeni že v Operativnem programu razvoja turizma (2009), vzpostavljeni so bili s Pravilnikom o blagovni znamki V 3 krasne in pogojih podeljevanja pravice do uporabe blagovne znamke V 3 krasne, natančneje pa definirani v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje (2012). Naloga Strategije razvoja turizma v Zasavju je, da omenjene standarde vključi v zasavsko turistično ponudbo in programe ter da definira ustrezne izvajalce, ki bodo izvajali produkte, programe in storitve v skladu s standardi blagovne znamke V 3 krasne. Standardizacija krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne je narejena na principu hierarhije blagovnih podznamk, ki bodo predstavljale turistične produkte in programe za specifične ciljne skupine. V primeru turistične destinacije Zasavja je pomembno, da bodo vsi ponudniki in produkti dosegali standard kakovosti, ki se pričakuje za določeno ciljno skupino in tematsko oblikovan program. Pri uvajanju in uresničevanju krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne poteka standardizacija po naslednjem vrstnem redu: • Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne je blagovna znamka, ki povezuje turistične programe, produkte, storitve, ponudnike, dogodke, naravno in kulturno dediščino Zasavja itd. Sestavljena je iz naslednjih elementov: sporočilo turistom in obiskovalcem, sporočilo ponudnikom in prebivalcem Zasavja, pozicioniranje. • Produktna znamka Drugi nivo krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne so produkti, programi in proizvodi, ki so v Zasavju razdeljeni na podeželske programe, industrijsko-turistične programe, pohodništvo, prireditve in kulturne dogodke. • Tematska znamka Tretji nivo krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne so tematske znamke, ki so razdeljene glede na predhodno omenjene produktne podznamke. Tako kot 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne produktno znamko tudi tematsko sestavljajo podeželski programi, industrijskoturistični programi, pohodništvo, prireditve in kulturni dogodki. • Ciljna znamka Turistična ponudba v sklopu krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne mora biti oblikovana za specifične skupine, pri čemer je potrebno predhodno dobro poznati njihove potrebe, želje in pričakovanja. Oblikovanje ciljne znamke se mora navezovati predvsem na primarne ciljne skupine. Ciljno znamko sestavljajo: obiskovalci kulturnih dogodkov, prireditev in ostalih družabnih dogodkov, ljubitelji podeželja, ljubitelji industrijske dediščine, ljubitelji tradicionalne rudarske hrane, gostje na kratkih sprostitvenih oddihih, adrenalinski športniki, pripadniki različnih društev, drugi. • Ponudbena znamka Ponudbena znamka je zadnji nivo blagovne znamke in izhaja iz navedenih štirih točk blagovne znamke. Pri ponudbeni znamki je pomembno, da izhaja iz dejanskih potreb trga in specifičnosti regije. Razdelitev ponudbene znamke po posameznih kategorijah je naslednja: spominki, prireditve, gostinski obrati in gastronomija, nastanitveni obrati. 9.5 Turistični spominki V času operacije Vse teče v tri krasne sta bila izvedena dva javna natečaja za izbor najboljših turističnih spominkov Zasavja. Oba predstavljata pomemben del trženja turistične ponudbe in promocije regije. Z natečajem in nagradami v obliki odkupa spominkov se namreč spodbuja razmišljanje o tej problematiki, ustvarjanje spominkov in tudi njihovo izdelovanje. Pomembna je tudi izvedljivost spominkov, torej sposobnost množične proizvodnje v kratkem časovnem obdobju, določen način izdelave in kakovostna izvedba. Vzpostavljena je mreža trgovin s spominki (trenutno jih je osem), odprta je tudi spletna trgovina s spominki v sklopu spletne strani V 3 krasne. Turistični spominki se motivno navezujejo na naravno ali kulturno dediščino Zasavja v snovni ali nesnovni obliki ter na prepoznavne motive zasavskega prostora in identitete. Spominki, ki so že ali bodo v bodoče pridobili znak V 3 krasne, bodo zajeti v promocijske akcije, ki jih bo izvajala krovna organizacija za razvoj turizma v sodelovanju s TIC, predstavljeni bodo v njenih elektronskih in tiskanih predstavitvenih zapisih, na voljo bodo v spletni trgovini, na prodajnih mestih v mreži podjetij, gostiln in ustanov, ki bodo opravljale vlogo turističnih informacijskih točk itd. Znak V 3 krasne je lahko sestavni del spominka ali njegove embalaže. Spominek mora vključevati posebnosti prostora, njegovo zgodovino ali sodobnost, kulturno, športno, umetniško ustvarjalnost. Izdelki morajo biti tržno zanimivi, kakovostno izdelani ter cenovno zanimivi za kupca. Kriteriji, na podlagi katerih bodo spominki nosili blagovno znamko V 3 krasne, so nastali upoštevajoč spodaj naštete in opisane dejavnike, pri čemer so bile upoštevane tudi usmeritve nacionalne spominkarske ponudbe: likovno-estetska vrednost, izvirnost spominka, dediščinska vrednost, promocijska vrednost, izvedljivost spominka, cena, lokacija prodaje, trženje spominka. 87 88 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Spominek mora nositi zgodbo okolja, ki ga predstavlja. Smiselno je govoriti o zasavskem spominku, ki odseva identiteto vseh treh občin. Vodilna tematika je rudarska, vendar je potrebno ustvarjati tudi spominke s tematikami posameznih krajev, vasi, obrtnih in gospodarskih panog, ki predstavljajo določeno območje, dejavnost, dogodke in podobno. Pomembno je, da je teh čim več, saj lahko destinacija izvaja skupno promocijo šele, ko ima več takšnih »mikro znamk«. 9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne Poslanstvo in vizija razvoja turizma v Zasavju 89 90 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 10. Poslanstvo in vizija razvoja turizma v Zasavju 10.1 Poslanstvo Poslanstvo razvoja turistične destinacije Zasavje je: • razbijanje stereotipov o umazanem, dolgočasnem in nezanimivem Zasavju, • ustvarjanje privlačnega in kakovostnega turističnega okolja, • sodelovanje vseh akterjev in njihovo regijsko povezovanje pri oblikovanju celovite ponudbe, • izboljšanje pogojev za razvoj turizma kot donosne dejavnosti in enega prihodnjih generatorjev razvoja in zaposlovanja, • trajnostni razvoj in odgovorno izkoriščanje naravnih, kulturnih in drugih danosti, • nudenje raznolikih, visoko kakovostnih in edinstvenih doživetij, prilagojenih pričakovanjem obiskovalcev, • izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja prebivalcev 10.2 Vizija Zasavje se bo razvilo v zanimiv cilj za iskalce drugačnega in neznanega. Svojo prepoznavnost bo gradilo na ponudbi kontrastov: trdo urbano okolje z razburkano preteklostjo ter umirjeno, zeleno podeželje z domačnostjo. Zasavje ne bo razvijalo množičnega turizma, njegova ponudba bo v marsičem edinstvena. Zaradi enkratnih doživetij bo goste privabljalo vedno znova. Bivanje v Zasavju bo izgubljanje časovnega sidra, saj se staro in novo ves čas prelivata, bo preplet snovnih ostalin robustne preteklosti in njihove krhke mistike. Zasavje bo postalo sinonim za Tri krasne. 10. Poslanstvo in vizija razvoja turizma v Zasavju Razvoj in usposabljanje kadrov v turizmu 91 92 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 11. Razvoj in usposabljanje kadrov v turizmu Ljudje imajo pri izvajanju turističnih storitev izredno pomembno vlogo. Na eni strani nastopajo kot odjemalci, na drugi kot izvajalci, ki so lahko istočasno tudi obiskovalci. Pri izvajanju zelo zahtevnih turističnih storitev, produktov in programov morajo biti kadri strokovno usposobljeni. Poznati morajo vse značilnosti določenih storitev, produktov in programov, ki jih uporabljajo ali vključujejo, kakor tudi značilnosti tehnoloških in drugih procesov. Temeljna naloga izobraževanja osebja, zaposlenega v turizmu, je tako razvijanje sposobnosti kadrov za hitro prilagajanje spremembam v turizmu ter usposabljanje za ustrezno raznovrstnost znanja v turistični dejavnosti. Po naravi naj bi bili taki ljudje ustvarjalni, istočasno naj bi obvladali veščino komuniciranja z ljudmi. Poleg omenjenih značilnosti je za zasavski turizem pomembna hitrost in kakovost storitev, ki jih izvajalci opravljajo. Če so izvajalci turističnih storitev, produktov in programov ustrezno motivirani in stimulirani, bo izvršitev potekala brez pripomb in v zadovoljstvo zaposlenih in obiskovalcev. Tudi videz in urejenost kadrov igra pomembno vlogo. Nujno bo potrebno vlagati več pozornosti in sredstev v sprotno ter dopolnilno izobraževanje delavcev in strokovnjakov, ki so ali bodo angažirani na različnih področjih zasavskega turizma. Vendar ne smemo zanemariti pomena obiskovalcev, za katere se pričakuje, da bodo ustrezno izobraženi, kulturni in poslovni pri naročanju in sprejemanju različnih storitev, produktov in programov, kar v praksi velikokrat ni res. Ključno problematiko na področju razvoja in usposabljanja kadrov v turizmu v Zasavju lahko predstavimo skozi naslednja izhodišča: nizka podoba turistične industrije kot delodajalca, pomanjkanje strokovnega osebja, nekonkurenčne nagrade in druge ugodnosti za zaposlene, prehodnost zaposlenih v turizmu, neugoden delovni čas in pogoji dela, težavnost pri zaposlovanju ustreznega osebja, neprimerno izobraževanje/usposabljanje za potrebe turistične industrije, pomanjkanje izobraževalnih možnosti, pomanjkanje sredstev za izobraževanje in usposabljanje itd. Pomen zaposlenih v turističnih organizacijah je velik predvsem zaradi medsebojne interakcije s turisti v procesu izvajanja storitev, produktov in programov. Usposobljene sodelavce si turistična organizacija običajno zagotovi s skrbnim dolgoročnim načrtovanjem tudi za več let vnaprej. Načrtovanje zaposlenosti zajema predvidevanje potrebnega števila izvajalcev za določeno časovno obdobje, kritično analizo obstoječe strukture zaposlenih ter njihovo nenehno in sprotno strokovno izpopolnjevanje. 11. Razvoj in usposabljanje kadrov v turizmu Izobraževanje za zaposlene v turizmu: turistični ponudniki, vodniki... Organiziranost na ravni regije Ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v regiji Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in iz tujine Povezovanje turističnih ponudnikov, lokalne skupnosti (javna, zasebna, civilna sfera) Razvoj kadrov v zasavski regiji bo temeljil predvsem na zagotavljanju osnovnih sposobnosti in znanja za bodoče kadre v turizmu ter na zagotavljanju dovolj velikega števila ustreznih turističnih delavcev. Glede na navedene ugotovitve in izsledke iz raziskave vprašalnikov na področju turizma lahko trdimo, da se izobraževalni sistemi in institucije (Srednja šola Zagorje – program Gastronom hotelir) soočajo z velikimi problemi pri oblikovanju pristopov, metod in vsebine izobraževalnih programov v turizmu. Na eni strani je namreč turizem multidisciplinarno področje, ki zahteva povezanost različnih gospodarskih sektorjev, na drugi strani pa so strokovna področja aktivnosti v turizmu zelo različna in kompleksna. Na področju razvoja in usposabljanja kadrov v turizmu bo zato potrebna večja specializacija. Organizacija usposabljanj ter intenzivna promocija poklicev, povezanih s turizmom med mladimi, prebivalci podeželja ter širšim prebivalstvom regije so in bodo tudi v bodoče pomembna področja dela krovne organizacije za razvoj turizma. Posebno skrb bo potrebno nameniti stalnemu usposabljanju za ponudnike turističnih programov, lastnike/upravnike namestitvenih enot, gostišč, člane društev, avtoprevoznike, turistične vodnike, turistične kmetije. Pomemben cilj bo profesionalizacija kadrov – prehod iz ljubiteljskega v poklicno opravljanja del v turizmu. Da bi Zasavje lahko postala regija z dobro usposobljenimi delavci v turizmu, bo nujno potrebno ustvariti ugodno poslovno okolje za razvoj turizma. 93 94 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju 12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju 12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju Upoštevajoč statistične podatke, analize trenutnega stanja v regiji in preučene možnosti ter konkurenčne prednosti zasavske turistične ponudbe, bo zasavski turizem temeljil na treh stebrih. Glavni cilj turističnih prizadevanj je povečati obseg turistične dejavnosti v Zasavju, razvojna področja pa so: • večja konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja, ki jo bomo dosegli z izboljšanjem kakovosti obstoječih in razvojem novih turističnih produktov ter s spodbujanjem investicij turistično infrastrukturo, • intenzivna promocija in trženje zasavske turistične ponudbe pod skupno tržno znamko V 3 krasne, • ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v Zasavju. 95 96 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Kulturni turizem Izboljšanje kakovosti obstoječih in RAZVOJNO PODROČJE 1: Turizem na podeželju razvoj novih turističnih produktov Športni turizem Večja konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja Investicije v namestitvene Spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo kapacitete Investicije v osnovno turistično infrastrukturo SPLOŠNI CILJ: Povečati obseg turistične dejavnosti v Zasavju RAZVOJNO PODROČJE 2: Promocija in trženje zasavske turistične ponudbe pod blagovno znamko Povečanje prepoznavnosti blagovne znamke V 3 krasne Inovativno trženje V 3 krasne E-trženje Organiziranost na ravni regije RAZVOJNO PODROČJE 3: Ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v Zasavju Povezovanje turističnih ponudnikov, lokalne skupnosti Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in iz tujine Izobraževanje (za zaposlene v turizmu) Tržna segmentacija, definiranje trgov Podeljevanje standardov V 3 krasne Partnersko trženje 12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti 97 98 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti RAZVOJNO PODROČJE 1: Večja konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja Ukrep 1.1. Opis Ključne aktivnosti Izboljšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih turističnih produktov Obstoječi turistični produkti v Zasavju se nanašajo na ključna in prepoznavna področja, ki opredeljujejo privlačnost območja. Številne privlačnosti Zasavja namreč omogočajo razvoj različnih turističnih produktov. Na podlagi številnih potencialov, ki zaokrožujejo ponudbo in ustvarjajo povpraševanje, smo opredelili možnosti za razvoj novih turističnih produktov, ki jih je možno umestiti v pestro paketno turistično ponudbo. Celoten koncept obstoječih in novih zasavskih turističnih produktov je oblikovan na podlagi analize stanja, izbora ciljnih tržnih segmentov ter izbora strateških trženjskih ciljev in usmeritev. Tri vsebinska področja, na katerih bomo razvijali kakovostne turistične produkte: • kulturni turizem (predvsem industrijski turizem) • turizem na podeželju • športni turizem Vsa tri vsebinska polja povezujejo kulinarika, izdelovanje spominkov in turistični produkti raznovrstnih tematik. Kulturni turizem Rudarska dediščina • Posodobitev obstoječih regijskih muzejev, nadgradnja etnološke poti in ureditev nekdanjih rudarskih kolonij ter drugih objektov in vsebin v vseh treh zasavskih občinah. • Nadgradnja ogleda rudnika Trbovlje–Hrastnik in prireditev, ki slonijo na rudarski tradiciji. Steklarska dediščina • Nadgradnja steklarske poti. • Vzpostavitev muzeja steklarstva. 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti Druga industrijska in tehniška dediščina • Širjenje možnosti ogledov in oblikovanje turistične ponudbe v drugih tradicionalnih industrijskih panogah. • Vključitev tehniške dediščine regije v turistične programe in prireditve. • Uporaba nekdanjih industrijskih obratov, rudniških rovov in stanovanjskih objektov za nove kreativne vsebine. Revolucionarna/socialna/uporniška dediščina • Razvoj mladinskega turizma v povezavi z revolucionarno /socialno/ uporniško dediščino ter obeležja uporništva. Arheološka dediščina • Vzpostavitev arheološkega parka na nekdanjih rudniških površinah in oblikovanje ponudbe na drugih območjih. Paleontološka dediščina • Oblikovanje tematskih poti, delavnic in drugih turističnih produktov, vezanih na bogata fosilna najdišča v Zasavju. Kulinarika • Nadgradnja projekta Menu V 3 krasne v stalni produkt. Turizem na podeželju • Vključevanje naravne in podeželske dediščine v turistične produkte (etnološke zbirke, zbirke flore in favne, oživljanje starih običajev …). • Nadgradnja in vzpostavitev novih tematskih poti na podeželju ter vzpostavitev novih naravoslovnih in učnih poti. • Vzpostavitev pedagoških kmetij. • Uvedba turističnih dejavnosti v krajinskih parkih in na zaščitenih območjih. Športni turizem • Povezovanje športne ponudbe s turistično ponudbo (gostišča, nastanitve, prireditve …). • Nadgradnja obstoječe športne ponudbe v stalne turistične produkte (pohodništvo, kolesarstvo, plezanje, jahanje, nordijska hoja, padalstvo, kajakaštvo, rafting, krpljanje, sankanje, smučarski skoki, turna smuka …). • Priprava novih cestnih in gorskih kolesarskih poti, razvoj aktivnosti na reki Savi in nadgradnja športno-pustolovskih programov v Zasavju. • Vzpostavitev novih športnih in adrenalinskih središč (gorsko kolesarstvo, plezanje, padalstvo ipd.). Povezovalni turistični produkti Festivali, prireditve • Kulinarične prireditve (nadgradnja in povezovanje obstoječih dogajanj v večdnevne festivale zasavske kulinarike). • Etnološke prireditve (obujanje starih običajev, povezanih z industrijsko dediščino, dediščino podeželja …). • Večji športni festival in obogatitev drugih športnih prireditev ter 99 100 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 slovenskih ali mednarodnih tekmovanj. • Razvijanje in širjenje glasbeno-plesnih festivalov, razvijanje festivala industrijske dediščine, festivala novih medijskih umetnosti ter razvijanje /vzpostavljanje drugih kulturnih dogajanj in njihova bogatitev s turistično ponudbo. • Otroški festivali. Ostali tematski produkti • Vzpostavitev novih tematskih produktov z različnih področij (zdraviliški turizem, verski turizem, dediščina srednjega veka, arhitekturni, mladinski turizem ipd.). Spominki Kazalniki Število izboljšanih (nadgrajenih) turističnih produktov Število novih turističnih produktov Nosilec Zasavska turistična organizacija Sodelujoči Časovni načrt za izvedbo Okvirno finančno ovrednotenje Viri financiranja Vse zasavske občine, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje, LAS Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, mladinski centri, društva, kmetije, zavodi, podjetja. Od 2014 do 2020 6.000.000 € • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Zasebni viri financiranja • Javni viri financiranja • Bančni viri financiranja • Investicijski skladi in skladi tveganega kapitala • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi (Interreg, Equal, Leader itd.) • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma (npr. transportna, komunalna infrastruktura, promocija, izobraževanje, izmenjava informacij in znanj itd.) 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti Ukrep 1.2. Spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo V Zasavju so se v začetku 21. stoletja pričeli procesi prestruktiriranja, katerih rezultati so danes že vidni. Investicijski cikel se je začel na različnih področjih: sanacije degradiranih območij, urejanje obrtnih con, vlaganje v pomoč razvoju podjetništva (podjetniški inkubator, tehnološki razvojni center, investicije v izobraževanje kadrov) itd. Na žalost je v Zasavju zaznati premalo investicij na področju turizma. Za nadaljnji razvoj turizma v regiji bi bilo nujno potrebno spodbujanje investicij v namestitvene kapacitete in v osnovno turistično infrastrukturo na različnih področjih: investicije v povečanje števila nastanitev v mestih in, investicije v izboljšanje kvalitete prenočitvenih zmogljivosti v planinskih domov, spodbujanje nadaljnjih investicij v turistične produkte in infrastrukturo, oblikovanje javno-zasebnih partnerstev za izvajanje razvojnih investicijskih projektov itd. Opis Investicije v namestitvene kapacitete Ključne aktivnosti • • Vzpostavitev razpršenih (difuznih) hotelov, investicije v zasebne namestitve, prenova spalnih kapacitet obstoječih planinskih postojank, gostišč. • Obnovitev in oživitev Medijskih Toplic. • Ureditev manjših avtokampov ter servisnih točk za avtodome in preprostih nastanitvenih objektov na kmetijah, ob planinskih kočah, gostiščih. Investicije v osnovno turistično infrastrukturo • Investicije v vzpostavitev novih turističnih objektov. • Investicije v športno in kulturno infrastrukturo ter infrastrukturo turističnih kmetij, gostišč. • Ureditev dostopov do turističnih zanimivosti. • Ureditev enotnih oznak turističnih zanimivosti po vsej regiji. • Ureditev informacijskih točk za obiskovalce. Kazalniki Število novih /posodobljenih ležišč Število novih namestitvenih enot (sobe, kampi, difuzni hotel …) Število urejenih dostopov do turističnih zanimivosti Število oznak za turistične zanimivosti Nosilec Zasavska turistična organizacija Sodelujoči Vse zasavske občine, Regionalni center za razvoj, LAS Zasavje, GZS, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, kmetije, zavodi, podjetja. 101 102 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Časovni načrt za izvedbo Okvirno finančno ovrednotenje Viri financiranja Od 2014 do 2020 16.000.000 € • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Bančni viri financiranja • Javni viri financiranja • Zasebni viri financiranja • Investicijski skladi in skladi tveganega kapitala • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma RAZVOJNO PODROČJE 2: Promocija in trženje Zasavske turistične ponudbe pod blagovno znamko V 3 krasne Ukrep 2.1. Opis Ključne aktivnosti Povečanje prepoznavnosti blagovne znamke V 3 krasne Za povečanje prepoznavnosti krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne bo potrebno opredeliti in povezati vrednote destinacije in ljudi, ki oblikujejo njeno identiteto. Le tako lahko pripomoremo k uspešnejšemu turističnemu razvoju in promociji, pa tudi k razvoju gospodarstva in odpiranju Zasavja za nove investicije. Zato je potrebna jasna in širše razpoznavna identiteta blagovne znamke, urejena arhitektura, jasno pozicioniranje in enotno komuniciranje. Nadalje je potrebna urejena struktura portfelja blagovnih podznamk, ki pojasnjujejo vlogo posameznih znamk, odnose med njimi in njihovo tržno vlogo, ki je ključna za povečanje prepoznavnosti blagovne znamke in ponudbe V 3 krasne. • • • • • • • Predstavitev Zasavja kot pozitivne turistične destinacije. Nadaljnji turistični razvoj in promocija Zasavja. Pridobivanje novih ponudnikov. Povezovanje vrednot destinacije in ljudi. Povezovanje destinacijskih turističnih programov in produktov. Zagotavljanje stalne kakovosti blagovne znamke V 3 krasne. Odpiranje Zasavja za nove investicije pod blagovno znamko V 3 krasne. • Pospeševanje razvoja podznamk. 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti Kazalniki Število izvedenih promocijskih dogodkov doma in v tujini Število novih podznamk Število novih ponudnikov, vključenih v turistične projekte Zasavja Število ogledov spletnega portala V3Krasne in TIC Zasavje Število obiskovalcev regije Število novih meddestinacijskih (medregijskih) turističnih produktov Nosilec Zasavska turistična organizacija Sodelujoči Vse zasavske občine, TIC Zasavje, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, Zasavski muzej Trbovlje in drugi zavodi, mediji, gospodarska in obrtne zbornice, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične organizacije, turistične agencije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 500.000 € Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Javni viri financiranja • Zasebni viri financiranja • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma Ukrep 2.2. Opis Inovativno trženje Pri inovativnem trženju je ključna uporaba inovativnih orodij tržnega komuniciranja, kot so spletno, mobilno, zeleno in neposredno trženje. Z inovativnejšimi in privlačnejšimi turističnimi proizvodi ter storitvami lahko zagotovimo večjo prepoznavnost in konkurenčnost zasavskega turizma, vendar je hkrati nujen tudi razvoj inovativnosti pri orodjih trženjskega komuniciranja. Inovativno trženje je potrebno sistematično vpeljati v zasavsko turistično ponudbo, zato je potrebno vlagati v kreativne ciljno usmerjene komunikacijske kampanje za obiskovalce. 103 104 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Ključne aktivnosti Kazalniki • Razvoj in izvajanje inovativnih turističnih storitev, proizvodov in programov. • Bolj intenzivno obdelovanje obstoječih trgov. • Nadaljnji razvoj uspešno izpeljanih inovativnih projektov. • Pridobivanje finančnih spodbud za zelene inovacije na področju turizma. • Aktivno delo na področju odnosov z javnostmi, promocijske aktivnosti in akcije za posebne ciljne skupine, učinkovito izkoriščanje interneta in novih medijev. Število izvedenih promocijskih in tržnih aktivnosti Število novih tržnih produktov Število trgov, na katerih bomo promovirali ponudbo V 3 krasne Število zasavskih turističnih produktov, vključenih v druge turistične produkte (slovenske, medregijske) Nosilec Zasavska turistična organizacija Sodelujoči Civilna družba, mediji, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistične organizacije, turistične agencije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 500.000 € Viri financiranja Ukrep 2.3. Opis • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Javni viri financiranja • Zasebni viri financiranja • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma E-trženje E-trženje postaja v času globalizacije in sodobnih medijev vse pomembnejše, splet ima pomemben in pozitiven vpliv na turizem. E-trženje lahko prispeva k večji prepoznavnosti Zasavja in blagovne znamke V 3 krasne pri izbranih tržnih segmentih, povečanju konkurenčnosti turistične ponudbe in 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti večjemu turističnemu prilivu. Glavno vlogo bo odigrala spletna stran V 3 krasne in povezava le-te s trženjskimi aktivnostmi na ostalih spletnih straneh. Potrebno bo okrepiti vlogo trženja na družbenih omrežjih in mobilnih aparatih in vzpostaviti tržno-komunikacijsko mrežo uporabnikov digitalnih omrežij. Za povečanje uspešnosti in učinkovitosti e-trženja zasavske turistične ponudbe bo treba vzpostaviti bolj dovršen sistem usposabljanja e-komuniciranja. Ključne aktivnosti • Spletna stran V 3 krasne kot orodje za večanje prepoznavnosti in konkurenčnosti turistične destinacije Zasavje. • Redno ažuriranje spletne strani V 3 krasne in njena nadgradnja v več jezikov. • Sistematično predstavljanje zasavskih turističnih ponudnikov, storitev, produktov, ponudbe in zgodb na spletu. • Reorganizacija in povezovanje e-trženja s klasičnim trženjskim pristopom. • Trženje na različnih spletnih straneh. • Nadgradnja sodobnih spletnih orodij in komunikacijskih kanalov. Kazalniki Število novih turističnih ponudnikov v tržni aktivnostih Število e-promocijskih in tržnih akcij Nadgradnja spletnega portala www.v3krasne.si (nove vsebine, jeziki …) Število uporabljenih novih tržnih pristopov Nosilec Zasavska turistična organizacija Sodelujoči Vsi zasavski mladinski centri, civilna družba, mediji, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, kmetije, zavodi, turistične organizacije, turistične agencije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 500.000 € Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Javni viri financiranja • Zasebni viri financiranja • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma 105 106 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Ukrep 2.4. Opis Ključne aktivnosti Kazalniki Nosilec Sodelujoči Tržna segmentacija, definiranje trgov Tržna segmentacija oziroma definiranje trgov poteka na osnovi opredeljevanja skupin turistov s podobnimi značilnostmi. Turistična destinacija Zasavje mora definirati trge, kamor bo usmerila trženjske aktivnosti. Cilj tržne segmentacije je doseči boljše razumevanje potreb turistov v Zasavju ter prilagoditev obstoječe in razvijajoče se ponudbe. Kot je potrebna razpršitev na področju razvoja storitev, produktov in programov, je tudi na področju njihovega trženja. • Prilagoditev obstoječe in razvijajoče se ponudbe glede na posamezne tržne segmente. • Tržna segmentacija na osnovi geografskih, demografskih, psihografskih in vedenjskih značilnosti turistov. Število novih turističnih produktov (za posamezne ciljne skupine) Število ciljnih skupin, ki jim bodo namenjeni novi produkti Število novih trgov, na katerih bomo konkurirali s ponudbo V 3 krasne Število zasavskih turističnih programov vključenih v slovenske /medregijske /mednarodne turistične produkte Zasavska turistična organizacija Gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, kmetije, zavodi, turistične agencije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 150.000 € Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Javni viri financiranja • Zasebni viri financiranja • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti Ukrep 2.5. Opis Podeljevanje standardov V 3 krasne Podeljevanje standardov V 3 krasne se nanaša na hierarhije blagovnih pod-znamk, ki bodo predstavljale turistične produkte in programe za specifične ciljne skupine. Za podelitev standarda V 3 krasne morajo imeti pridelki, proizvodi, izdelki, prireditve, storitve in vse ostale dobrine zasavsko poreklo ter predpisano kakovost. Namen podeljevanja standardov V 3 krasne je namreč pospeševanje trženja in promocije izdelkov ter storitev iz zasavske regije, dvig in zagotavljanje kvalitete produktov, dvig dodane vrednosti kmetijskih produktov ter promocija območja. Ključne aktivnosti • • • • Kazalniki Število turističnih ponudnikov, ki bodo prejeli znamko V 3 krasne Število novih podznamk Pravilnik za podeljevanje znamke V 3 krasne, prilagojen novim razmeram Nosilec Sodelujoči Analiza realnega stanja zasavske turistične ponudbe na terenu. Oblikovanje principa hierarhije blagovnih podznamk. Doseganje standarda kakovosti. Standardizacija blagovne znamke V 3 krasne. Regionalni center za razvoj, vse zasavske občine, Zasavska turistična organizacija Gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, Zasavski muzej Trbovlje in drugi zavodi, mediji, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, kmetije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 150.000 EUR Viri financiranja • • • • Javni viri financiranja Zasebni viri financiranja Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma 107 108 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Ukrep 2.6. Opis Ključne aktivnosti Kazalniki Nosilec Sodelujoči Partnersko trženje Glavni namen partnerskega trženja je povečanje prepoznavnosti in konkurenčnosti Zasavja v povezavi z eno ali več partnerskih turističnih destinacij. Zasavska turistična organizacija bo tudi v bodoče igrala vlogo povezovalca turističnih ponudnikov znotraj regije in izven nje, saj je za uspešen razvoj turizma potrebno graditi na partnerskem odnosu z različnimi partnerji iz zasebnega, javnega in civilnega področja znotraj regije in izven nje. • Vključitev v tržne poti različnih subjektov. • Vzpostavitev trženja konkretnih programov. • Aktivna spodbuda in sodelovanje z obstoječimi in s potencialnimi turističnimi ponudniki. • Vzpostavitev tržnih poti prek odnosov z javnostmi. • Izvajanje programa tržnega komuniciranja. Število partnerjev, vključenih v tržne aktivnosti pod blagovno znamko V 3krasne Število novo vzpostavljenih tržnih poti Število programov tržnega komuniciranja Število zasavskih turističnih programov vključenih v slovenske /medregijske /mednarodne turistične produkte Zasavska turistična organizacija Vse zasavske občine, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje, Zasavska ljudska univerza in drugi zavodi, gospodarska in obrtne zbornice, LAS Zasavje, civilna družba, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične organizacije, turistične agencije, podjetja, regionalne destinacijske organizacije po Sloveniji, partnerji iz tujine, turistična središča v soseščini, Slovenska turistična organizacija, organizatorji potovanj, agentje, prevozniki. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 100.000 EUR Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti • • • • Javni viri financiranja Zasebni viri financiranja Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma 109 110 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 RAZVOJNO PODROČJE 3: Ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v regiji Ukrep 3.1. Opis Ključne aktivnosti Kazalniki Nosilec Sodelujoči Organiziranost na ravni regije Ustrezna organiziranost na ravni regije je ključnega pomena za nadaljnji razvoj turizma v Zasavju. Organiziranost na ravni regije mora temeljiti na vzpostavitvi oziroma nadgradnji sodelovanja s ponudniki turističnih storitev in vsemi drugimi vpletenimi, ki skupaj razvijajo, oblikujejo in tržijo turistično ponudbo zasavske regije. Zaradi majhnosti regije je ustrezna organiziranost ključna za doseganje večje prepoznavnosti in konkurenčnosti na slovenskem in globalnem turističnem trgu. • Organizirano delovanje krovne organizacije za razvoj turizma. • Vzpostavitev informacijskih točk in skrb za regionalno turistično infrastrukturo. • Izvajanje krovne regionalne promocije zasavskega turizma. • Kakovostno izvajanje turističnih storitev in integriranih turističnih produktov na regionalni ravni. Število novih partnerjev, novih turističnih ponudnikov, vključenih v aktivnosti krovne organizacije za razvoj turizma v Zasavju Število vzpostavljenih turistično-informacijskih točk v regiji Zasavska turistična organizacija Vse zasavske občine, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje, LAS Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje, Zasavska ljudska univerza in drugi zavodi, gospodarska in obrtne zbornice, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične agencije in podjetja Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 100.000 EUR Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov, • Javni viri financiranja, • Zasebni viri financiranja, • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma Ukrep 3.2. Opis Ključne aktivnosti Kazalniki Nosilec Sodelujoči Povezovanje turističnih ponudnikov, lokalne skupnosti (javna, zasebna, civilna sfera) Povezovanje turističnih ponudnikov in lokalne skupnosti (javna, zasebna, civilna sfera) mora zajeti vse, ki imajo željo skupno razvijati, oblikovati in tržiti turistično ponudbo zasavske regije. Povezovanje turističnih ponudnikov in lokalne skupnosti mora temeljiti na načelih javnozasebnega partnerstva. • Organiziranost zasavskega turizma na načelih javno-zasebnega partnerstva. • Nadgradnja sodelovanja z vsemi tremi zasavskimi občinami, z Regionalnim centrom za razvoj ter s posameznimi zasavskimi podjetji. • Poglabljanje sodelovanje z različnimi ministrstvi ter pripadajočimi sektorji in telesi ter nadgradnja sodelovanje s SPIRIT. • Izvedba zahtevnejših investicijskih projektov. Število novih partnerjev, novih turističnih ponudnikov, vključenih v aktivnosti krovne organizacije za razvoj turizma v Zasavju Število novih partnerjev iz zasebnega, javnega in civilnega sektorja Število novih regijskih turističnih produktov Zasavska turistična organizacija Vse zasavske občine, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje, LAS Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje in drugi zavodi, gospodarska in obrtne zbornice, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične agencije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 50.000 EUR Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov 111 112 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • • • • Ukrep 3.3. Opis Javni viri financiranja Zasebni viri financiranja Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi - Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in iz tujine Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in tujine je ključnega pomena za nadaljnji razvoj turizma v Zasavju. Povezovanje mora temeljiti na sodelovanju z regionalnimi destinacijskimi organizacijami po Sloveniji, lokalnimi turistično-informacijskimi centri, mladinskimi centri, turističnimi organizacijami in turističnimi agencijami, šolami, kmetijami, zavodi, gostinskimi obrati, društvi, podjetji itd. Nič manj pomembno ni povezovanje s sorodnimi institucijami iz tujine, saj je nujna vzpostavitev /nadgradnja sodelovanja s partnerji iz različnih rudarskih in industrijskih regij, ki ukvarjajo s prestrukturiranjem. Tako bi dosegli izmenjavo izkušenj in ustvarili tržne poti za prodajo turističnih programov. Ključne aktivnosti • Vzpostavitev oziroma nadgradnja sodelovanja z regionalnimi destinacijskimi organizacijami po Sloveniji, z lokalnimi TIC, z mladinskimi centri, s turističnimi organizacijami in turističnimi agencijami, s šolami, s kmetijami, z zavodi, z gostinskimi obrati, z društvi, s podjetji itd. • Nadgradnja sodelovanja z ustreznimi partnerji iz različnih regij. • Mreženje in povezovanje v tujini z različnimi destinacijami • Doseganje povezane produktne ponudbe. Kazalniki Število novih partnerjev iz drugih slovenskih regij Število novih partnerjev iz drugih držav Število novih medregijskih turističnih produktov Število novih mednarodnih turističnih produktov Nosilec Zasavska turistična organizacija Sodelujoči Turistično-informacijski centri, mladinski centri, civilna družba, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, zavodi, turistične organizacije, turistične agencije, podjetja, regionalne destinacijske organizacije po Sloveniji, partnerji iz tujine, turistična središča v soseščini, Slovenska turistična organizacija, organizatorji potovanj, agentje, prevozniki. 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 200.000 EUR Viri financiranja Ukrep 3.4. Opis • • • • • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov Javni viri financiranja Zasebni viri financiranja Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma Izobraževanja za zaposlene v turizmu: turistični ponudniki, vodniki …) Izobraževanja za zaposlene v turizmu je neizbežno za doseganje konkurenčnih prednosti turističnih storitev, produktov in programov. Opredeliti ga potrebno glede na perspektivo treh strank: delodajalcev, izobraževalnih organizacij in zaposlenih. Programi so na določenih področjih prenasičeni ali preveč omejeni z drugimi predmetnimi sklopi, da bi lahko bili dovolj specialistični in poglobljen, zato je potrebno oblikovati in uvajati strateško pomembne izobraževalne programe na vseh ravneh turističnega izobraževanja v Zasavju (turistični ponudniki, turistični vodniki, šolski programi, strokovno izpopolnjevanje itd.). Ključne aktivnosti • Organizacija in izvedba izobraževanj, seminarjev, delavnic za zaposlene v turizmu. • Oblikovanje učnih programov za različne ciljne skupine. • Kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turističnoinformacijskega sistema. • Spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na lokalni ravni. • Opravljanje vloge recepcije destinacije. Kazalniki Število izvedenih izobraževanj, usposabljanj, delavnic Število udeležencev izobraževanj, usposabljanj Nosilec Zasavska turistična organizacija 113 114 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 Sodelujoči Vsi zasavski mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje, LAS Zasavje, Srednja šola Zagorje, Zasavska ljudska univerza in drugi zavodi, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične agencije in podjetja. Časovni načrt za izvedbo Od 2014 do 2020 Okvirno finančno ovrednotenje 250.000 € Viri financiranja • Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov • Javni viri financiranja • Zasebni viri financiranja • Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi • Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma SKUPAJ 24.500.000 € 13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti 115 116 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 14. Zaključek Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 je dokument, ki povzema dejansko stanje na področju turizma v regiji, in je hkrati akcijski načrt, kako turistično dejavnost Zasavja dvigniti na višjo raven, saj je bila v izrazito v industrijo usmerjenih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi do nedavnega popolnoma prezrta priložnost in neperspektivna gospodarska panoga. Od leta 2008 so se zvrstili številni ključni projekti za razvoj turizma v Zasavju, na primer Natura – turistične zanimivosti Zasavja, Vrata do Nature, Vse teče v tri krasne in Regionalna destinacijska organizacija Zasavje. Leta 2012 je bila izdelana Strategija trženja turistične destinacije Zasavje, s pričujočo strategijo pa Zasavje prvič dobiva celovit razvojni dokument, v katerem so strnjena spoznanja in izkušnje preteklega obdobja. V času kreiranja turistične ponudbe v Zasavju in njenega pospešenega razvoja strategija ne more biti dogma, ampak orodje, ki se bo prilagajalo razmeram in se dopolnjevalo z novimi ugotovitvami, predvsem pa bo odsevalo dejansko stanje v regiji. Strategija je tudi osnova za izbiranje prednostnih projektov, pri čemer je ključna vloga lani ustanovljene krovne organizacije za razvoj turizma v regiji. Pričujoči dokument je spisek ambicioznih, a uresničljivih razvojnih nalog. Uresničljivih, če bo skupnost in predvsem tisti, ki jim je ta skupnost zaupala izvršilno oblast, prepoznala turizem kot eno pomembnih panog po-rudarskega obdobja. Glavni finančni vir za uresničevanje nalog bodo predstavljali programi EU, pripravljenost prispevati potrebne deleže sofinanciranje pa razkrila, ali sedanji in novi ponudniki dejansko verjamejo v svoje zgodbe in kako resnična je načelna politična podpora občin in drugih odločevalcev. Strategija ni večno veljaven aksiom, ampak dokument, ki se bo spreminjal, dopolnjeval, prilagajal razmeram in možnostim. Strategija bo v precejšnji meri vgrajena tudi v Regionalni razvojni program zasavske regije, kjer je trajnostni turizem opredeljen kot ena izmed razvojnih prioritet regije. Začrtane pa so jasne smeri in okviri delovanja, kamor je moč umestiti tako ideje kot manjše projekte, ki jih je v tej fazi nesmiselno in tudi nemogoče navajati. Strategija bo objavljena na spletni strani www.v3krasne.si , razprava o njej je odprta in pripombe dobrodošle vse do njenega izteka. Srečno! 15. Viri 15. Viri • Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016. 2012. Partnerstvo za trajnostni razvoj turizma. • Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma (RNUST) 2007-2011. 2007. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. • Strategija trženja slovenskega turizma 2007/2011. 2007. Slovenska turistična organizacija. • Strategija razvoja Slovenije 2007 – 2013. 2005. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. • Agenda za trajnostni in konkurenčen evropski turizem. 2007. Evropska unija. • Strategija Evropa 2020. 2010. Evropska unija. • Operativni program razvoja turizma v Zasavju do leta 2013. 2009. Regionalni center za razvoj. • Strategija trženja turistične destinacije Zasavje. 2012. Regionalni center za razvoj. • Strategija uporabe rudarske dediščine v Zasavju. 2010. Regionalni center za razvoj. • Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje 2002-2006. 2007. Regionalni center za razvoj. • Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje 2007-2013. 2007. Regionalni center za razvoj. • Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje 2014-2020 (osnutek). 2013. Regionalni center za razvoj. • Statistični urad Republike Slovenije. 2013. • Občina Hrastnik. 2013. Oddelek za gospodarstvo. • Občina Zagorje ob Savi. 2013. Oddelek za gospodarstvo. • Občina Trbovlje. 2013. Oddelek za gospodarstvo. • Interna analiza. 2013. Zasavska turistična organizacija d.o.o. • Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-2018. 2011. Center za razvoj Litija. • Strategija razvoja regionalne destinacijske organizacije Posavje za obdobje 2011-2015. 2011. Portoalpe d.o.o. • Strategija trženja destinacije Dežela Celjska. 2011. Zavod Celeia. • Vodnik po Zasavju. 2009. Regionalni center za razvoj. • Vodnik po Zasavju. 2013. Regionalni center za razvoj. 117 118 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 • Zloženka Industrijsko Zasavje: Perkmandeljčevo kraljestvo. 2013. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Kako je bilo včasih. Izkopavanje preteklosti. 2013. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Okusno iz zasavske kuhinje. 2013. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Poučno Zasavje – zbujena radovednost. 2013. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Industrijsko Zasavje – drugačna dediščina. 2013. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Razgibano Zasavje – živahnejši utrip. 2013. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Pustolovsko Zasavje: S čolnom po Savi. 2012. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Pustolovsko Zasavje: Z orožjem v rokah. 2012. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Pustolovsko Zasavje: S padalom v dolino. 2012. Regionalni center za razvoj. • Zloženka Pustolovsko Zasavje: S konjskega hrbta. 2012. Regionalni center za razvoj. • Slovenski turizem v številkah. 2013. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, SPIRIT Slovenija. • Kaj pa - rožnati turizem?. 2010. Tur!zem - revija za management in trženje v turizmu. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, SPIRIT Slovenija. • Dostopni turizem. 2013. Tur!zem - revija za management in trženje v turizmu. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, SPIRIT Slovenija. • UNWTO Tourism Highlights 2013 Edition. 2013. World Tourism Organization UNWTO. • V 3 krasne. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.v3krasne.si/ • Regionalni center za razvoj. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rcr-zasavje.si/ • Regionalni center Srca Slovenije. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.razvoj.si/ • Regionalna razvojna agencija Posavje. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rraposavje.si/ • Posavje polno priložnosti. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.posavje.com/ • Uradni slovenski turistični informacijski portal SPIRIT. 2013. http://www.slovenia.info 16. Priloge 16. Priloge 119 UKREP 1.1: Izbolšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih turističnih produktov Aktivnosti KULTURNI TURIZEM Rudarska dediščina Okvrna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 1.910.000,00 1.000.000,00 Nadgradnja ogleda rudnika Trbovlje-Hrastnik in 2 prireditev, ki slonijo na rudarski tradiciji 50.000,00 1 Nadgradnja steklarske poti 2 Vzpostavitev manjšega muzeja steklarstva 2014-2020 1.050.000,00 Ureditev obstoječih regijskih muzejev, nadgradnja etnološke poti in ureditev nekdanjih rudarskih kolonij ter drugih objekotv in vsebin v vseh treh 1 zasavskih občinah Steklarska dediščina Časovni okvir Predvideni nosilci ESRR, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri 2014-2020 ESRR, zasebni viri 2014-2018 ZaTO občine, RTH, M&P, društva 150.000,00 50.000,00 100.000,00 ZaTO občine, RCR, zasavski muzej, RTH, M&P, TIC, društva (PUNKT, TDT, TD Ruardi…), gostišča ESRR, zasebni viri ESRR, zasebni viri, bančni viri 2014-2017 ZaTO Steklarna Hrastnik, lokalna skupnost, društva 2016-2018 ZaTO Steklarna Hrastnik, lokalna skupnost, zasavski muzej, društva Druga industrijska in tehniška dediščina Širjenje možnosti ogledov in oblikovanje turistične ponudbe v drugih tradicionalnih industrijskih 1 panogah Vključitev tehniške dediščine regije v turistične 2 programe in prireditve Uporaba nekdanjih industrijskih obratov, rudniških rovov, stanovanjskih objektov za nove, kreativne 3 vsebine Revolucionarna/socialna/uporniška dediščina Razvoj mladinskega turizma v povezavi z revolucionarno/socialno/uporniško dediščino ter 1 obeležja uporništva Arheološka dediščina Vzpostavitev arheološkega parka na nekdanjih rudniških površinah in oblikovanje ponudbe na 1 drugih območjih 350.000,00 2014-2020 ZaTO posamezna podjetja, društva (Društvo ljubiteljev tehniške dediščine…) ESRR in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri 2014-2020 ZaTO posamezna podjetja, TIC, mladinski centri, društva (PUNKT…) ESRR in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri 2014-2016 ZaTO mladinski centri, TIC, društva ESRR, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri 2014-2017 ZaTO lokalna skupnost, društva (arheološko društvo STIK), zasebniki LEADER, zasebni viri 2014-2016 ZaTO društva, LAS Zasavje 100.000,00 50.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri 200.000,00 50.000,00 50.000,00 250.000,00 250.000,00 Paleontološka dediščina 20.000,00 Kulinarika 40.000,00 Nadgradnja projekta Menu V 3 krasne v stalni 1 produkt 2015-2020 ZaTO TIC, posamezna podjetja, društva ESRR, lokalne skupnosti, zasebni viri 40.000,00 2014-2018 ESRR, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri ZaTO gostišča, Srednja šola Zagorje, zasavski muzej TURIZEM NA PODEŽELJU 950.000,00 Vključevanje naravne in podeželske dediščine v turistične produkte (ureditev etnoloških zbirk, popis 1 podeželske dediščine…) 150.000,00 LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri 2015-2020 ZaTO, kmetije, upravniki koč, LAS Zasavje, zasavski muzej, krajevne skupnosti, društva Nadgradnja in vzpostavitev novih tematskih poti na podeželju ter vzpostavitev novih naravoslovnih 2 učnih poti 450.000,00 LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri 2014-2017 ZaTO, kmetije, gostišča, upravniki koč, LAS Zasavje, zasavski muzej, krajevne skupnosti, društva, spominkarji 3 Vzpostavitev pedagoških kmetij 100.000,00 LEADER in drugi EU programi, zasebni viri 2016-2018 ZaTO, kmetije, LAS Zasavje, šole 250.000,00 LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri 2016-2020 ZaTO, kmetije, lokalna skupnost, društva, krajevne skupnosti 2014-2020 ZaTO, športna društva, upravniki koč, gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC, ponudniki nastanitev, občine, zavodi za šport, zasebniki 2014-2020 ZaTO, športna društva, upravniki koč, gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC, ponudniki nastanitev, občine, zasebniki 2014-2018 ZaTO, športna društva, upravniki koč, gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC, ponudniki nastanitev, občine, zasebniki Uvedba turističnih dejavnosti v krajinskih parkih in 4 na zaščitenih območjih ŠPORTNI TURIZEM 1.800.000,00 Povezovanje športne ponudbe z ostalo turistično ponudbo (gostišča, nastanitve, prireditve,…) in nadgradnja v stalne turistične produkte 1 (pohodništvo, plezanje, kolesarstvo…) Razvoj novih mestnih, primestnih ter gorskih kolesarskih poti, razvoj aktivnosti na reki Savi in nadgradnja športnih adrenalinskih (pustolovskih) 2 programov v Zasavju Vzpostavitev novih 3 kolesarstvo ipd.) športnih središč 100.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi, zasebni viri 1.300.000,00 ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri, investicijski skladi (gorsko 400.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri, bančni viri, investicisjki skladi POVEZOVALNI TURISTIČNI PRODUKTI Festivali, Prireditve Kulinarične prireditve (nadgradnja in povezovanje obstoječih v nekajdnevne festivale zasavske 1 kulinarike) Etnološke prireditve (obujanje starih običajev povezanih z industrijsko dediščino, dediščino 2 podeželja…) Večji športni festival in obogatitev drugih športnih 3 prireditev Razvijanje in širjenje glasbeno-plesnih festivalov, razvijanje festivala industrijske dediščine, festivala novih medijskih umetnosti ter razvijanje/vzpostavljanje drugih kulturnih dogajanj 4 in njihova bogatitev s turistično ponudbo 5 Otroški festivali Vzpostavitev novih tematskih produktov z različnih področij razvoja turizma (zdraviliški, verski turizem, grajske tematike, mladinski turizem, luksuzni 6 turizem…) 7 Nadaljnji razvoj spominkarstva SKUPAJ 1.340.000,00 1.340.000,00 100.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri 100.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri 400.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri 500.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri 100.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri 100.000,00 40.000,00 6.000.000,00 ESRR in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri ESRR, LEADER in drugi EU programi, zasebni viri 2014-2020 ZaTO, gostišča, kulturna društva, zavodi za kulturo, TIC, mladinski centri, zasebniki, kulturni ustvarjalci 2014-2020 ZaTO, gostišča, kulturna društva, zavodi za kulturo, zasavski muzej, TIC, mladinski centri, zasebniki, kulturni ustvarjalci 2014-2020 ZaTO, športna društva, gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC, ponudniki nastanitev, občine, zavodi za šport in kulturo, zasebniki, športniki 2014-2020 ZaTO, kulturna društva, zavodi za kulturo, TIC, mladinski centri, zasebniki, kulturni ustvarjalci 2014-2020 ZaTO, društva, zavodi za kulturo, TIC, mladinski centri, zasebniki, kulturni ustvarjalci 2014-2020 ZaTO, društva, občine, zavodi za šport in kulturo, TIC, mladinski centri, zasebniki 2015-2018 ZaTO, spominkarji, RCR, TIC UKREP 1.2: Spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo Okvirna ocena finančne vrednosti ( v EUR) Možni viri financiranja Aktivnosti Časovni okvir Predvideni nosilci INVESTICIJE V NAMESTITVENE KAPACITETE Vzpostavitev razpršenih (difuznih) hotelov, investicije v zasebne namestitve in prenova spalnih kapacitet planinskih postojank, gostišč; Obnova Medijskih Toplic ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri, investicijski 9.000.000,00 skladi 2014-2020 ZaTO, RCR, občine, upravniki koč, zasebniki, društva Ureditev manjših avtokampov ter servisnih točk za avtodome in preprostih nastanitvenih objektov na kmetijah, ob planinskih kočah, gostiščih ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri, investicijski 1.000.000,00 skladi 2014-2020 ZaTO, RCR, občine, kmetije, upravniki koč, zasebniki, društva Investicije v vzpostavitev novih turističnih objektov ter investicije v športno in kulturno infrastrukturo, infrastrukturo turističnih kmetij, gostišč ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri, investicijski 3.000.000,00 skladi 2014-2020 ZaTO, RCR, občine, kmetije, upravniki koč, zasebniki, društva Ureditev dostopov do turističnih zanimivosti, ureditev enotnih oznak turističnih zanimivosti po vsej regiji ter informacijskih točk za obiskovalce ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in drugi EU programi, lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni viri, investicijski 3.000.000,00 skladi 2015-2020 ZaTO, RCR, občine, krajevne skupnosti, kmetije, upravniki koč, zasebniki, društva INVESTICIJE V INFRASTRUKTURO SKUPAJ OSNOVNO TURISTIČNO 16.000.000,00 UKREP 2.1: Povečanje prepoznavnosti blagovne znamke V3 krasne Aktivnosti Predstavitev Zasavja kot pozitivne turistične destinacije, zagotavljanje stalne kakovosti blagovne znamke V 3 krasne, pospeševanje razvoja podznamk, odpiranje Zasavja za nove investicije pod blagovno znamko V 3 krasne, povezovanje vrednot destinacije in ljudi, nadaljni turistični razvoj in promocija Zasavja, pridobitev novih ponudnikov, povezovanje destinacijskih turističnih programov in produktov Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 500.000,00 ESRR, LEADER in drugi EU programi (npr. Interreg), lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO, RCR, občine, LAS Zasavje, mladinski, kulturni in športni zavodi, TIC, društva, kmetije, zasebni ponudniki nastanitev ter prehrane, kmetije, turistične agencije UKREP 2.2: Inovativno trženje Aktivnosti Razvoj in izvajanje inovativnih turističnih storitev, proizvodov in programov, obstoječe trge obdelati bolj intenzivno, nadaljnji razvoj uspešno izpeljanih inovativnih projektov in pridobivanje finančnih spodbud za zelene inovacije na področju turizma, aktivno delo na področju odnosov z javnostmi, akcije za posebne ciljne skupine, novih medijev Okvirna ocena finančne vrednosti ( v EUR) Možni viri financiranja 500.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO RCR, občine, LAS Zasavje, mladinski, kulturni in športni zavodi, TIC, društva, kmetije, zasebni ponudniki nastanitev ter prehrane, kmetije UKREP 2.3: E-trženje Aktivnosti Spletna stran V 3 krasne kot osnovno e-trženja, redno ažuriranje in nadgradnja, sistematično predstavljanje zasavske turistične ponudbe na spletu, reorganizacija in povezovanje e-trženja s klasičnim trženjskim pristopom, trženje na različnih spletnih straneh, nadgradnja sodobnih spletnih orodij in komunikacijskih kanalov Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 500.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO LAS Zasavje, TIC, mladinski centri, kulturni in športni zavodi, TIC, društva, kmetije, turistični ponudniki UKREP 2.4: Tržna definiranje trgov segmentacija, Aktivnosti Prilagoditev obstoječe in razvijajoče se ponudbe glede na posamezne tržne segmente (tržna segmentacija glede na geografske, demografske, psihografske…značilnosti turistov) Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 150.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO LAS Zasavje, TIC, mladinski centri, kulturni in športni zavodi, TIC, društva, kmetije, turistični ponidniki UKREP 2.5: Podeljevanje standardov V 3 krasne Aktivnosti Stalna analiza realnega stanja zasavske turistične ponudbe na terenu, oblikovanje podznamk, doseganje standardov, standardizacija znamke V 3 krasne Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 150.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO RCR, občine, LAS Zasavje, zasavski muzej, strokovnjaki za posamezna področja UKREP 2.6: Partnersko trženje Aktivnosti Vključitev v tržne poti različnih subjektov in rek odnosov z javnostmi, trženja konkretnih programov, sodelovanje z obstoječimi ponudniki, izvajanje tržnega komuniciranja Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 100.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO, RCR, TIC, LAS Zasavje, občine, podjetja, društva UKREP 3.1: Organiziranost na ravni regije Aktivnosti Organizirano delovanje organizacij za razvoj turizma, vzpostavitev informacijskih točk in skrb za regionalno turistično infrastrukturo, izvajanje krovne regionalne promocije zasavskega turizma, kakovostno izvajanje turističnih sotritev in integriranih turističnih produktov na regionalni ravni Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 100.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO RCR, občine, TIC, LAS Zasavje, društva UKREP 3.2: Povezovanje turističnih ponudnikov, lokalne skupnosti (javna, zasebna, civilna sfera) Aktivnosti Organiziranost zasavskega turizma na načelih javnozasebnega partnerstva, nadgradnja sodelovanja z vsemi tremi zasavskimi občinami, z RCR ter s posameznimi zasavskimi podjetji, sodelovanje z različnimi ministrstvi, skupna izvedba zahtevnejših investicijskihh projektov Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 50.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO RCR, TIC, LAS Zasavje, občine, podjetja, društva UKREP 3.3: Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in iz tujine Aktivnosti Vzpostavitev oziroma nadgradnja sodelovanja z regionalnimi destinacijskimi organizacijami po Sloveniji, z lokalnimi TIC-i in turističnimi ponudnikiiz drugih regij, povezovanje s partnerji v tujini, povezovanje produktne povezave Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 200.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO RCR, TIC, LAS Zasavje, občine, podjetja, društva UKREP 3.4: Izobraževanje zaposlene v turizmu za Aktivnosti Organizacija in izvedba izobraževanj, seminarjev, delavnic za zaposlene v turizmu, oblikovanje učnih programov, razvoj skupnega info sistema, spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih ponudnikov iz regije, opravljanje vloge recepcije destinacije Okvirna ocena finančne vrednosti (v EUR) Možni viri financiranja 250.000,00 ESRR in drugi EU programi, lokalna skupnost, zasebni viri Časovni okvir Predvideni nosilci 2014-2020 ZaTO RCR, TIC, LAS Zasavje, občine, društva 120 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
© Copyright 2025