poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice glasilo • februar 2012 • št. 2 • območna obrtno podjetniška zbornica Slovenske Konjice glasilo Seminar - blagajniško poslovanje po 27.12.2011 Ste v »dilemi« katere dohodke lahko fizični osebi, zaposlenemu, S.P. ali drugi pravni osebi izplačate »preko blagajne« in katere morate obvezno nakazati na njihov transakcijski račun ? Poznate predpise povezane z blagajniškim poslovanjem ? V sled navedenega in mnogih vprašanj, ki se ob navedeni temi dnevno porajajo v praksi, Vas vljudno vabimo na seminar, ki bo 28.2.2012 ob 16.00 uri, kjer boste seznanjeni o:  • Zadnjih spremembah Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 (nove dodatne omejitve gotovinskega poslovanja, sankcije,…), •  dokumentaciji pri blagajniškem poslovanju, •  predpisih, ki so povezani z blagajniškim poslovanjem,  • omejitvah pri gotovinskega poslovanja v tujini, …  • pomenu pravilnika o »blagajniškem poslovanju«  • pomenu plačevanja s poslovno bančno kartico podjetja Iz vsebina seminarja:  • Ali še vedno »velja« pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu ?  • Kaj vse in do katere višine, lahko fizični osebi, zaposlenemu, samostojnemu podjetniki, drugi pravni osebi, … podjetje izplača »preko blagajne« se pravi v gotovini?  • Prejemanje gotovine v Sloveniji- je tu kaj novega ? •  Koliko gotovine lahko prejmemo od kupca, da ne bomo v »prekršku«? •  Plačevanje z gotovino v tujini, •  Kaj vse naj bi vseboval pravilnik o blagajniškem poslovanju in ali je res obvezen, …?, •  Posebnosti pri blagajniškem poslovanju malih s.p.,… Seminar bo vodila: Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe. Predavala je že na več kot 100 seminarjih in usposabljanjih (knjigovodja, računovodja,…), je avtorica številnih člankov z davčno vsebino, kot avtorica in soavtorica pa je izdala tudi štiri priročnike. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55, spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si, e-pošta: [email protected]. e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Fotografije na naslovnici: "tudi nekoč smo plesali" Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slovenske Konjice Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 650 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%. Daniel Fijavž O življenju in delu v steklenem gradu, kjer se oblaki lovijo ujeti v modrino oken, zunaj pa čaka petdeset zmajev, da zarjovejo in odletijo po beli cesti v daljni svet, si ni upal sanjati niti mali Daniel. Danes pa to ni več pravljica o kateri sanjajo fantiči, ampak življenje družine Fijavž. Bilo je to tistega oblačnega dne v januarju, ko so bile ceste rahlo mokre od redkih dežnih kapljic, vsi pa smo čakali in upali, da bo zapadlo vsaj centimeter snega, ki bo pobelil naravo in nam dal vsaj lažni in varljivi občutek zime. Peljali smo se na Stranice, zavili levo in parkirali na ogromnem parkirišču, kjer bi zlahka pristal tudi helikopter in manjše letalo. Parkirišče je bilo prazno, nikjer rjovečih zveri, ki komaj čakajo, da jih nekdo popelje v svet. Vsi so bili že na poti okoli sveta. Samo njihov oče, gospod Danijel Fijavž, njegova žena, hčere in nekaj sodelavcev, je pridno delalo v svojih pisarnah v veliki stekleni palači, ki nas je, nekako zviška, opazovala s svojimi modrimi okni in nas vabila, da vstopimo in razkrijemo njeno skrivnost. Marmorno tam ustavile tudi na njunem družinskem življenju. Od mladostnih sanj do avtoprevozniškega kraljestva Moje življenje se je začelo prav tukaj, na Stranicah, je začel svojo zgodbo Daniel. Živel sem v družini skupaj z dvema sestrama. Tudi moj oče je bil avtoprevoznik. Tako sem bil kot edini sin že od malega pripravljen, da nekoč tudi sam postanem avtoprevoznik. Takrat sem verjel, da bom nekoč tudi sam imel velik tovornjak, z njim bom prevažal tovor in tako zaslužil za preživetje. Tudi tedaj so bili težki časi, a verjeli smo, da bo nekoč boljše in lepše. Prav vsi ljudje so bili takrat polni vere in upanja. Danes je težko, še težje, a v ljudeh ni več ne vere ne upanja, vse je umrlo, izginilo. Le redki se še borimo stopnišče in svetla kromirana držala so nas vodila v prvo in trudimo, da bi svet in našo domovino spremenili, da nadstropje. Tam sta nas prijazno sprejela gospod Daniel bi ljudje znova našli zaupanje vase in v državo. A naši in njegova žena, gospa Milena. politiki rušijo svet pred našimi očmi. In nič ne mislijo na Pogovor je hitro stekel in težko je bilo ujeti in nemogoče ustaviti slap besed, ki so opisovale njuno delo in se tu in nas, ampak le nase in na svoje koristi. Sam sem se kot mlad fant zaposlil na Prevozništvu glasilo februar 2012 3 Celje. Tam sem delal dobra tri leta in pol. Bilo je težko, Ob tolikšni brezposelnosti bi se morali najti tudi tisti, ki bi a tudi lepo. Tam sem se veliko naučil in dobro zaslužil. opravljali to delo. Tudi ljudje s katerimi sem delal, so bili dobri ljudje. Pridni, delovni in prijateljski. Takrat so ljudje opravljeno delo plačali v enem tednu. Danes čakaš na plačilo dva ali tri Danes imam za delo pripravljenih triinpetdeset avtomobilov in zaposlenih sedemdeset ljudi. Ker imam mesece, včasih ga sploh ne dočakaš. družinsko podjetje, delajo tukaj tudi vsi moji: žena, tri Torej takrat, tistega davnega maja leta 1978, sem imel osnovno šolo. Upam, da se bo po končanem šolanju, nekaj privarčevanega denarja in sklenil sem, da bom tudi ona zaposlila v našem podjetju in ga pomagala začel na svoje. Da bom na svoji zemlji svoj gospod. soustvarjati in nekoč prevzeti tudi del odgovornosti zanj. Takšne misli so bile v tistem času prav bogokletne. Žena Milena pa je že ves čas zaposlena z menoj v pisarni Postati obrtnik v tistem času je bilo tako, kot bi se odločil, da boš postal hudodelec, da boš protidržavni element. Tako so te takrat tudi obravnavali in od države nisi mogel pričakovati nobene pomoči. Moral si zaupati le vase in se nasloniti le nase. Seveda sem na banki zaprosil za kredit, da bi si lažje kupil avto. A kredita mi niso odobrili. Če gledam danes nazaj, si mislim, da je bilo to morda celo dobro. Tako sem na novo pot v življenju stopil čisto neobremenjen. Po beli cesti naokoli Tako je cesta postala moja življenjska pot. Mislim, da sem izbral prav. Za šoferja moraš biti rojen in še veliko veliko se moraš naučiti. Zato mi je žal, ker med Slovenci ne dobiš nikogar, ki bi bil pripravljen voziti. Zato sem prisiljen, da zaposlujem tuje delavce. Največ jih je iz Bosne. To so pridni delavci, delajo cele dneve in tudi vikende. Takšna je namreč narava našega dela. Slovenci pa želijo imeti prost vikend, kar pa pri našem delu ne gre. Fantje, ki jih zaposlim, so mladi, nimajo še družine in se lahko posvetijo delu. Bojim pa se, da po nekaj letih, ko se bodo do dobra izučili in postali odlični in izkušeni šoferji, bodo odšli domov, si tam s prihranjenim denarjem kupili svoj avto in začeli na svoje. Jaz pa bom moral znova zaposliti nove in jih znova naučiti vsega. Zato bi bilo dobro, če bi se naši fantje odločili za ta posel. Delo je res naporno in zahtevno, a plače pri meni so redne in dobre. 4 glasilo februar 2012 hčere in njihovi možje. Samo najmlajša Julija hodi še v in mi pomaga pri delu. Ne bom rekel, da nam ne gre dobro, a za to se je potrebno boriti vsak dan in marsikaj hudega moraš sprejeti in če se nekje zatakne, poskušaš stvar rešiti in začeti znova. Ker nisem obremenjen s posojili mi je toliko lažje. Kljub hudim časom in napovedim, da bo se hujše, se ne bojim. Če bo zelo hudo lahko prodam nekaj avtomobilov. Delam za okoli sto podjetij in sem tudi tako zavarovan, če gre v stečaj eno ali nekaj podjetij, mi še vedno ostane dovolj dela pri drugih. Seveda je sedaj od vsega najhujša plačilna nedisciplina. Prav pred kratkim sem imel probleme v Avstriji. Ženska, ki je najela moje prevoze, je v začetku redno plačevala, potem vedno poredkeje, nazadnje nič več. Zdaj imamo stvar na sodišču, a se bojim, da denarja ne bom videl. Podoben primer imam tudi v Italiji. Posel ni mali, plačujejo na tri mesece in če se zgodi, da gredo v stečaj, lahko skupaj z njimi globoko potonemo tudi mi. Velika težava za prevoznike pa je danes tudi cena goriva, ki neprestano raste in tako predstavlja vedno večji strošek. Država bi morala obrtnikom bolj pomagati, posebno tistim mladim, ki komaj začenjajo z obrtjo. Prva leta bi jih morala oprostiti plačevanja davkov, da bi se lahko razvili in zadihali. Ko sem začel delati, to je bilo še v Jugoslaviji, ko so Beseda o družini in načrtih bili drugačni časi, sem imel pogodbo sklenjeno s Kovinotehno. Takrat kot obrtnik nisi smel voziti v tujino, Poleg dela mi največ pomeni moja družina. Le skupaj z to si lahko opravil le preko nekega podjetja. Prevažal pa njimi sem srečen in zadovoljen. Vesel sem, ker so otroci sem tudi les za kmete. Takrat so si kmetje s pomočjo že veliki in delajo in ustvarjajo skupaj z mano. Leta 1977 prodaje lesa sezidali hiše, uredili hleve in si kar dobro sem spoznal svoje ženo Mileno. Ona izvira z Loške gore, opomogli. Če pa mi je bilo kdaj res hudo in sem nujno spoznala pa sva se v Ljubljani. Kmalu sva se poročila in potreboval denar, sem zbral neplačane račune in šel v dopolnila najino družino s štirimi prelepimi in dobrimi računovodstvo Kovinotehne. Tam ni bilo nikoli problema, hčerkami. Sandra je privekala na svet 1979, Suzana 1983, vedno sem takoj dobil vse plačane. Daniela 1987 in Julija 1997. V skrbi za hčerke in delo so Nova država Tedaj pa se je zgodil nepričakovan preobrat. Pisalo se je leto 1990. Takrat sem vozil iz Srbije v Nemčijo. Mednarodne proge seveda ne bi smel voziti, a sem se znašel in dobil dovolilnice od velikih avtoprevozniških hiš, kot je bil na primer Avto Kočevje. Nove države smo se vsi veselili in verjeli, da se bo sedaj vse uredilo in bo tudi za na obrtnike boljše. Takrat sem zaprosil za dovoljenje, da bi uredil parkirišče in poslovne prostore na lokaciji, kjer sem danes. A minilo je deset let in še vedno nisem imel dovoljenja za gradnjo. Dovoljenje sem dobil šele leta 2006 in začel z gradnjo. Vsega seveda nisem mogel zgraditi in urediti čez noč. Tako sem tovornjake parkiral na »pošodranem« parkirišču. Takoj sem dobil kazen, saj bi po predpisih lahko parkiral le na urejenem asfaltnem parkirišču. Danes teh problemov nimam več. Uspel sem urediti parkirišče, zgraditi poslopje, kjer imam pisarne in avtomehanično delavnico za popravilo in vzdrževanje našega voznega leta tekla hitro, posel se je razvijal in cvetel in dekleta so odrasla, se poročila in zaposlila v naši firmi. Le najmlajša še obiskuje osnovno šolo. Je pa tudi odlična športnica in perspektivna plavalka. Redno jo vozim na treninge v Celje in verjamem, da bomo nekoč še slišali o njej. Jaz in mama sva že danes zelo ponosna nanjo in jo podpirava v njenih željah. Imam pa tudi že tri vnuke in dve vnukinji in se ne bojim, da ne bi bila naša družina uspešna tudi v naslednjih rodovih. Sedaj, ko so otroci odrasli, imava z ženo tudi več časa zase. Že od nekdaj smo si poleti privoščili dopust na morju. Za trenutek se moraš tudi sprostiti od dela in se posvetiti le sebi in otrokom. Najraje sem letoval na našem starem dobrem jugoslovanskem Visu. Ko pa je moja žena od družine in sorodnikov dobila za darilo potovanje v Dubaj, sem se ji z veseljem pridružil. Tam sva videla veliko znamenitih zgradb, navdušil pa me je tudi njihov način življenja. Gospa Milena nam je povedala, da imajo tam izrazit občutek za socialo in obrtnike. Mlada družina dobi hišo, brezplačna sta voda in elektrika, otroci parka. dobijo tisoč evrov otroškega dodatka. Tam vlada skrbi Staro parkirišče pa želim opustiti in na njem zgraditi obrtniki, ki na novo postavljajo podjetje, pa so oproščeni hišo za hčerko. Vendar se je pri zbiranju papirjev znova plačevanja davkov kar celih petnajst let. To so sanje zataknilo. Vztrajal bom in nekoč bo na tistem prostoru vsakega obrtnika pri nas. Daniel pravi, da tudi nam ne stala lepa hiška, ki bo polepšala tudi prostor, kjer je sedaj gre slabo. Posebnih načrtov za bodočnost ne kuje. Želi si, parkirišče. da bi ostalo vsaj tako, kot je sedaj. M.G. za svoje državljane. Ko bi bilo le pri nas kdaj tako. Mladi Tiste, ki delajo, danes preganjajo različne inšpekcije na vsakem koraku. Prav je, da so inšpektorji, le delati bi morali drugače. Bili naj bi svetovalci, ki bi ti povedali in svetovali, kje ne delaš prav in kaj moraš narediti, ne pa da iščejo dlako v jajcu in pišejo kazni. glasilo februar 2012 5 NAŠI JUBILANTI V LETU 2011 Območna obrtno-podjetniška zbornica Slov. Konjice bo tudi letos na »Obrtnem plesu« 10.3.2012 podelila jubilejna priznanja za 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let opravljanja obrtne dejavnosti. Kljub temu, da smo podatke o datumu začetku opravljanja obrtne dejavnosti preverjali po različnih evidencah, še vedno dopuščamo možnost napake, zato se vsem prizadetim že v naprej opravičujemo in vas hkrati naprošamo, da nam morebitne napake čimprej sporočite. 10 let (začetek dejavnosti v letu 2001) FIJAVŽ BOJAN s.p. - MEDIMAJ ŠKALCE 1F SLOV. KONJICE GORNJAK SLAVKO s.p. - LESNA GALANTERIJA BREZEN 27 VITANJE HRIBERNIK ANTON s.p. - MONTAŽA, POPRAVILA, VZDRŽEVANJE, VGRAJEVANJE, NOTRANJA ZAKLJUČNA DELA TEPANJE 115 SLOV. KONJICE KOSEVSKI KOLAR ALEKSANDRA s.p. - ODDAJA AVTODOMOV IN APARTMAJEV DOBROVELJSKA CESTA 1 ZREČE KOVŠE DEJAN s.p. - DRUGA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA MESTNI TRG 3 A SLOV. KONJICE OKL, TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o. SLOMŠKOVA ULICA 6 ZREČE OROŽ JEVŠENAK NATAŠA s.p. - ZLATARSTVO KOVAŠKA CESTA 23 ZREČE RAMAX ENGINEERING,ORODJARSTVO IN PREDELAVA PLASTIČNIH MAS d.o.o. POLJSKA CESTA 20 SLOV. KONJICE RAMŠAK EMIL s.p. - POLAGANJE IN ČIŠČENJE TALNIH OBLOG POLJSKA CESTA 12 SLOV. KONJICE SELČAN MARJAN s.p. - TRGOVINSKE STORITVE IN POSREDNIŠTVO LIPTOVSKA ULICA 4 SLOV. KONJICE VEZJAK PRIMOŽ s.p. - KLEPARSTVO - NA TERENU TEPANJSKI VRH 23 SLOV. KONJICE ZUPANČIČ MIROSLAV s.p. - IMPOS INŽENIRING ,MONTAŽA, POSREDOVANJE, SERVIS VINOGRADNA ULICA 32 SLOV. KONJICE FIJAVŽ VIKTOR s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO GRAJSKI TRG 17 VITANJE GOŠNJAK MILENA s.p.- ŽENSKO FRIZERSTVO »LENA« CESTA NA ROGLO 6 ZREČE KONTREC RANKO s.p. -ELEKTRO,MONT.,POPR.,VZDRŽ. STROJEV,PREVAJANJE MESTNI TRG 15 SLOV. KONJICE KOVŠE ALOJZ s.p. – ELEKTRO,MONTAŽA,POPRAVILO IN VZDRŽ. OBDEL. STROJEV MESTNI TRG 18 SLOV. KONJICE PODKRIŽNIK TATJANA s.p. - DNEVNI BAR BON-AMI TEPANJE 65 SLOV. KONJICE POTOČNIK TEA s.p. - PEGOS DOLIŠKA CESTA 24B VITANJE RANČNIK MARJANA s.p. - RAČUNOVODSKI SERVIS STENICA 26 VITANJE ROJKO SIMONA s.p. - CVETLIČARNA OAZA ŠKALSKA CESTA 2B SLOV. KONJICE RORIČ ALEŠ s.p. - VZDRŽEVANJE OBJEKTOV SPODNJE GRUŠOVJE 39 SLOV. KONJICE ŠUBERGER SIMONA s.p. - FRIZERSTVO - GOSTINSTVO STARI TRG 26 LOČE VETRIH ALOJZ s.p. - MIZARSTVO ZLAKOVA 11 ZREČE VINKOVIĆ ROBERT s.p. - POPRAVILO GOSPODINJSKIH APARATOV IN NAPRAV SLOMŠKOVA ULICA 34 SLOV. KONJICE VOLŠAK BOŽIDAR s.p. - KLJUČAVNIČARSTVO ŠKALCE 41 SLOV. KONJICE 15 let (začetek dejavnosti v letu 1996) 6 glasilo februar 2012 20 let (začetek dejavnosti v letu 1991) ARZENAK BRANKO s.p. - VZDRŽEVANJE VODOVODNIH NAPRAV MLAČE 33A LOČE BOMAX PROIZVODNJA, TRGOVINA, KROVSTVO IN KLEPARSTVO d.o.o. ŠTAJNHOF 2 VITANJE ECOPACK PREDELAVA BIOPLASTIKE d.o.o. TOVARNIŠKA CESTA 5 ZREČE EINFALT HENRIK ML., s.p. - TESARSTVO IN IZVAJANJE GRADBENIH DEL GABROVLJE 1A SLOV. KONJICE GABER NADA s.p. - TRGOVINA BRAZDA DRAŽA VAS 38 LOČE HROVAT MIRAN s.p. - AVTOELEKTRIČARSTVO UL. BORISA VINTERJA 4A ZREČE KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, d.o.o., SLOVENSKE KONJICE TOVARNIŠKA CESTA 2 SLOV. KONJICE KRESNIK DANIEL s.p. - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL BEZINA 92 SLOV. KONJICE KRS TELEKOMUNIKACIJSKO PODJETJE, d.o.o., ULICA TONETA MELIVE 2 SLOV. KONJICE MERNIK-KRALJ BLANKA s.p. –PSDVB LIPTOVSKA ULICA 9 SLOV.KONJICE PODGRAJŠEK DUŠAN s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENA MEHANIZACIJA, PRIDOBIVANJE IN POLAGANJE OKRASNEGA KAMNA BOHARINA 16B ZREČE POGOREVC FRANC s.p. - POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, POPRAVILA KAROSERIJ,TRGOVINA DOLIŠKA CESTA 24A VITANJE POSREDNIK TRGOVINA, UVOZ IN IZVOZ TER POSREDOVANJE d.o.o. KOVAŠKA CESTA 31 ZREČE POVH JOŽE s.p. - AVTOPREVOZNIK RADANA VAS 13 ZREČE RAVNIČAN SREČKO s.p. - MIZARSTVO RAVNIČAN BOHARINA 21 ZREČE RAZBORŠEK MAGDALENA s.p.-ZIDARSTVO DRAŽA VAS 84 LOČE RUTAR RAJKO s.p. - PROIZVODNJA LISTOV ZA TRAČNE ŽAGE, SERVIS IN TRGOVINA TABORNIŠKA ULICA 1 SLOV. KONJICE RUTNIK BOJAN s.p. - TESARSTVO IZDELOVANJE LESENIH OBLOG GORENJE PRI ZREČAH 5A ZREČE SIRENA d.o.o., STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE, PAKA 4, VITANJE PAKA 4 VITANJE STIK ELEKTROINSTALACIJE,TRGOVINA SLOV. KONJICE d.o.o. BEZINA 95 SLOV. KONJICE SUPREM PODJETJE ZA INTELEKTUALNE STORITVE, PROIZVODNJO IN TRGOVINO d.o.o. LOČE 58B LOČE ZALEZNIK JANA s.p. - GOSTIŠČE KRIŽEVEC 1 STRANICE DROFENIK TOMAŽ s.p. - URARSTVO DROFENIK PRODAJA UR IN NAKITA,GRAVIRANJE-IZDELAVA KLJUČEV LIPTOVSKA ULICA 21 SLOV. KONJICE FILIPIČ MILAN s.p. - ŠPORT BAR ŠOLSKA ULICA 3A SLOV. KONJICE LESKOVAR BORIS s.p. - PREVOZI, STORITVE, GRADBENIŠTVO BEZINA 94 SLOV. KONJICE OPRČKAL VILI s.p. - SPLOŠNA ELEKTROMEHANIKA STRANICE 34 STRANICE SLOMŠKOVA ULICA 2B SLOV. KONJICE BRIVSKO FRIZERSKI SALON d.o.o. SLOVENSKE KONJICE STARI TRG 10 SLOV. KONJICE ELEKTRO UNIMONT d.d. - PROIZVODNJA, MONTAŽA TOVARNIŠKA CESTA 1 SLOV. KONJICE KOVINAR DRUŽBA LIVARSTVA, KOVAŠTVA IN TRGOVINA d.o.o. KOVAŠKA CESTA 12 VITANJE JEVŠENAK AVGUST s.p.- »NAPREJ«NAKLADANJE,PREVOZI BUKOVLJE 61 STRANICE KUK ANTON s.p. - AVTO KUK AVTOSERVIS - TRGOVINA OPLOTNIŠKA CESTA 2 SLOV. KONJICE 25 let (začetek dejavnosti v letu 1986) 30 let (začetek dejavnosti v letu 1981) KUKOVIČ DARJA s.p. - ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO 35 let (začetek dejavnosti v letu 1976) 40 let (začetek dejavnosti v letu 1971) glasilo februar 2012 7 VPRAŠANJA IN ODGOVORI V ZVEZI S SPREMENJENIM PRAVILNIKOM O IZVAJANJU ZdavP– OBVEZNOST NAKAZOVANJA PLAČIL NA TRR Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), v skladu s katerim morajo zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, s.p., ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune. Zadnja novela pravilnika o izvajanju ZdavP je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od nakazovanja na transakcijske račune. Bistvena sprememba 23.a člena določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nadaljnja sprememba se nanaša na znižanje zneska, nad katerim plačevanje z gotovino med subjekti iz 36. člena ZDavP-2 ni mogoče. Meja se je tako pri plačilih za dobavljeno blago in opravljane storitve ter pri drugih plačilih znižala s 420 evrov na 50 evrov. Sprememba pravilnika zasleduje učinkovito opravljanje nalog davčnega organa, še posebej davčnega nadzora in davčne izvršbe, preprečevanje dela na črno, izogibanje plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost, preprečevanju davčnih utajevanj, preprečevanju sive ekonomije, zagotavlja plačilno disciplino in konsolidacijo javnih financ, ter tako prek zmanjševanja možnosti utajevanja oziroma izmikanja plačilu davkov in preprečevanja sive ekonomije vpliva tudi na izboljšanje konkurenčnosti. V zvezi z izvajanjem teh določb se je pojavilo več vprašanj, na katera odgovarjamo spodaj. 1. Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR? Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka. 2. Ali se lahko plačilo opravi tudi tako, da se plača preko položnice (plačilnega naloga) z gotovino? Ker gre v takem primeru za plačilo na transakcijski račun prejemnika, je takšen način plačila dopusten. 3. Ali sta v primeru plačila v gotovini, ki presega 50 €, v prekršku oseba, ki izvede plačilo v gotovini, in tudi oseba, ki plačilo v gotovini prejme? ZDavP-2 v 36. členu nalaga obveznost nakazovanja pravnim in drugim osebam, samostojnim podjetnikom 8 glasilo februar 2012 posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, da morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune. Po določbi 14. točke 397. člena Zakona o davčnem postopku stori prekršek oseba, ki v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil na transakcijske račune prejemnikov. 4. Ali velja obveznost plačevanja preko transakcijskega računa tudi za tuje pravne osebe? Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika), so na območju Republike Slovenije tudi tuji poslovni subjekti dolžni izvesti plačilo na transakcijski račun oz. opraviti plačilo s plačilno kartico. Če je plačilo izvedeno v nasprotju s pravilnikom in ZDavP-2, je v prekršku oseba, ki bi plačilo morala izvesti na transakcijski račun, torej plačnik. 5. Ali je to, da ima prejemnik plačila blokirane račune, opravičljiv razlog, da se plačilo opravi z gotovino? Ne. Namen spremembe pravilnika je tudi ta, da se plačila izvajajo tudi na blokirane račune in na ta način pridejo tudi upnikovi upniki do poplačila glede na vrstni red blokade. 6. Ali velja obveznost iz drugega in tretjega odstavka 23.a člena pravilnika tudi za plačevanje obveznosti v tujini? Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika), velja obveznost nakazovanja na transakcijske račune za plačila, opravljena na ozemlju Republike Slovenije. Če poslovni subjekt opravi nakup storitev ali blaga izven ozemlja Republike Slovenije, je glede načina plačevanja vezan na pravila države, v kateri izvede transakcijo. Navedeno pomeni tudi, da se delavcu, ki se ga pošlje na delo v tujino, in se pričakuje, da bo moral tam plačati določeno blago ali storitve za svoje podjetje v gotovini, lahko izroči gotovina, s katero bo delavec plačeval obveznosti v tej državi, v skladu z njeno zakonodajo oziroma v skladu s poslovnimi običaji, ki se uporabljajo v tej državi. Plačila delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, in imajo naravo npr. dohodkov iz delovnega razmerja, pa morajo biti izvedena na njihov transakcijski račun. 7. Ali je dopustno, da se plačilo zneska, ki presega 50 €, razbije na dve ločeni plačili, ki vsako posebej ne presega 50 €? Namen spremenjenega Pravilnika je bil (tudi) ta, da se z znižanjem mejne vrednosti s 420 € na 50 € prepreči drobljenje zneskov na nižja plačila. Če je na računu naveden znesek, ki presega 50 €, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske, oziroma tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni ne presegajo 50 €. Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena pravilnika. 8. Smo trgovski center, ki se ukvarja z maloprodajo. Med našimi kupci so tudi podjetja in podjetniki. Ti opravijo nakup in plačajo na blagajni, potem odidejo do informacij, kjer se jim izpiše originalni račun. Na tem računu je razvidno, ali je plačilo opravljeno z gotovino ali s kartico. Ali sploh smemo izstaviti račun takšni stranki, ki je »zavestno« kršila zakon ali ji naj zavrnemo celoten nakup in ga naj plača na dovoljen način? Če ji ne izstavimo računa, smo dejansko v prekršku. Ali smo hkrati s prejemom gotovine za opravljen nakup tudi mi v prekršku ? Kot prekršek je opredeljeno ravnanje osebe, ki mora v skladu z ZDavP-2 in pravilnikom plačilo za opravljeno storitev ali dobavljeno blago nakazati na transakcijski račun prejemnika, pa ga ne nakaže. Prejemnik plačila ne stori prekrška. Menimo, da ste v takem primeru kupcu vseeno dolžni izstaviti račun, pri tem pa predlagamo, da te kupce opozorite na njihovo dolžnost iz pravilnika in ZDavP-2. 9. Drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila glasilo februar 2012 9 Article with photo manjše vrednosti ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. V tretjem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku je določeno, da minister podrobneje določi (v pravilniku), v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. Kaj v tem kontekstu pomeni »drugače zagotovljena evidenca o plačilih«? Namen drugega odstavka 36. člena ZDavP-2 je, da za določena plačila, torej plačila manjših vrednosti oziroma plačila, ki imajo zagotovljeno evidenco, ne velja obveznost nakazovanja, tretji odstavek pa določa, da vsebino manjših plačil in plačil z zagotovljeno evidenco določi minister, iz česar izhaja, da je 23.a člen pravilnika tisti, ki določa, kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja plačilo manjših vrednosti (npr. 50 evrov) in kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja v zagotovitvi evidence ( 8. točka 23.a člena pravilnika, ki določa, da je v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, pogoj za to, da se sredstva ne nakazujejo na transakcijski račun, zagotovitev ustreznega načina sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi). 10. Kakšna je obveznost nakazovanja povračil stroškov službenega potovanja (dnevnice)? Delodajalec mora dnevnice izplačati na transakcijski račun zaposlenega. Pri izplačilu dnevnice gre za povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (4. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), ki se šteje dohodek iz delovnega razmerja po 3. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2. 11. Kako sprememba pravilnika vpliva na izplačevanje določenih plačil iz naslova delovnega razmerja v obliki vrednostnih bonov in plačevanje z vrednostnimi boni? ZDavP-2 in pravilnik urejata obveznost nakazovanja tistih plačil, ki se izvršijo v denarju. Če vrednostne bone kupi oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 in je njihova vrednost višja od 50 evrov, mora plačilo za nakup izvesti na TRR prodajalca. Kadar pa se vrednostni bon da na razpolago delavcu kot druga vrsta plačila za delo (torej če delovnopravna zakonodaja plačila v nedenarni obliki dopušča), se vrednostni bon šteje za plačilo v naravi. (vir:www.durs.si) Spremenjena pravila za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davka Od 27.12.2011 veljajo spremenjena pravila za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davka tako za fizične osebe kot tudi za pravne in fizične osebe z dejavnostjo. Pravne in fizične osebe z dejavnostjo bodo odslej vlogo oddajale na vnaprej predpisanem obrazcu in ne več v obliki prostega dopisa, sicer se pa pravila glede ugotavljanja na primer hujše gospodarske škode, trajnejše nelikvidnosti in podobno niso bistveno spremenila. Še naprej je torej moč doseči odlog ali obročno plačevanje pod zelo strogimi pogoji. Tako se šteje, da: • • je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov, davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Da bo odlog plačila davkov oziroma njihovo obročno plačevanje preprečilo hujšo gospodarsko škodo, je treba izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami, plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi parterji... 10 glasilo februar 2012 Čezmejni projekt Slovenije in Hrvaške Inovativna čezmejna regija obnovljivih virov energije (projekt IR-OVE) Zakaj smo se odločili za ta projekt? Ugotavljamo, da imamo premalo izkoriščene priložnosti na področju aktiviranja naravnih, podjetniških in inovativnih potencialov. Hkrati so se vse države v Evropski Uniji zavezale, da bodo do leta 2020 dosegle 20 odstotkov končne porabe energije iz obnovljivih virov (OVE). Tega cilja ne bo mogoče doseči le z uvoženimi tehnologijami, ampak morajo države tudi same razvijati nove tehnološke rešitve. Le-te pa imajo za posledico nove podjetniške priložnosti, tudi za mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Med te tehnologije prištevamo npr. uporabo solarne tehnologije in biomase, izrabo vetrne in geotermalne energije, ipd. Območje ob meji Slovenije in Hrvaške je geografsko podobno in ima podobne naravne resurse, bogastvo gozdov in geotermalne vode. Visoko tehnološka industrija na območju ni dobro razvita, sodelovanje med razvojno raziskovalnimi (RR) organizacijami in gospodarstvom pa je tudi na tem področju šibko. Razlogi so v razdrobljenosti programov, v pomanjkanju aplikativnih rešitev v RR institucijah, pa tudi na strani gospodarstva, saj majhna podjetja ne zmorejo velikih naložb v razvoj tehnologije in tudi nimajo strokovnjakov. Razdrobljene podjetniške in raziskovalne zmogljivosti tako ne zagotavljajo možnosti za hitrejše in optimalnejše izkoriščanja potencialov naravnih virov. Rešitev vidimo projektni partnerji v izvedbi čezmejnega projekta IR-OVE, ki bo ponudil rešitve prav za navedene probleme. Med splošnimi cilji projekta IR-OVE lahko navedemo povečanje konkurenčnosti in trajnostni gospodarski razvoj na celotnem čezmejnem območju, ki ga pokriva projekt. Med specifičnimi čezmejnimi cilji projekta pa so predvsem izboljšanje poslovnega sodelovanja in trgovanja med podjetji, zlasti MSP, z območja projekta, ki delujejo na področju razvoja tehnologij ter proizvodov/storitev povezanih z OVE ter izboljšanje sodelovanja med podjetji in institucijami znanja, ki razvijajo tehnološke rešitve za OVE. Cilj spodbujanja sodelovanja je osredotočen na sektor OVE, ki v razvitejših državah zelo hitro raste in ustvarja tisoče delovnih mest. Slovenija in Hrvaška na tem področju zaostajata. Zaradi sprejetih obvez držav v zvezi s povečanjem porabe energije iz obnovljivih virov pa je ta sektor danes še posebej aktualen. K sodelovanju v projektu vabimo mala in srednje velika podjetja s področja razvoja in proizvodnje proizvodov/storitev obnovljivih virov energije. Še posebej pa bomo veseli žensk podjetnic in potencialnih podjetnikov in podjetnic, ki na tem področju vidijo svojo poslovno priložnost. Projektni partnerji: • Ekonomski institut Maribor d.o.o. - EIM (Maribor, Slovenija), • Hrvatska obrtnička komora - HOK (Zagreb, Hrvaška), • Tehnološki center Posavja raziskovanje in informiranje d.o.o. – TECHPO (Sevnica, Slovenija), • Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah – OOZ (Šmarje pri Jelšah, Slovenija), • Agencija za razvoj Varaždinske županije – AZRA (Varaždin, Hrvaška), • Međimurska energetska agencija d.o.o. – MENEA (Čakovec, Hrvaška), • Ženski poduzetniški centar – ŽPC (Samobor, Hrvaška); Naši kontaktni podatki so: Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah,Radojka Petek,tel. 03/81 82 932, e-mail: [email protected] Spoštovani člani, v Glasilu lahko brezplačno objavljate tudi male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za marčevsko številko je rok za oddajo 25. februar 2012. glasilo februar 2012 11 Article with photo No. 2 JANUAR 2012 Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec JANUAR 2012 upoštevajte 21 delovnih dni in 1 praznik oz. 176 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2012 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 755,58 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Mesečna dohodninska lestvica za leto 2012 je naslednja: če znaša neto mesečna osnova nad znaša dohodnina v evrih do 653,38 653,38 + 16% 1.306,75 1.306,75 104,54 + 27% nad 653,38 280,95 + 41% nad 1.306,75 Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012: če znaša skupni dohodek v eurih nad 10.622,06 znaša splošna olajšava v eurih do 10.622,06 6.373,24 12.288,26 4.319,30 12.288,26 3.228,45 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: če znaša mesečni bruto OD iz delovnega razmerja v eurih nad 885,17 1.034,02 znaša splošna olajšava v eurih do 885,17 531,10 1.034,02 359,94 269,04 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 269,04 eura. 12 glasilo februar 2012 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2012 olajšava mesečni znesek v evrih letni znesek v evrih za prvega vzdrževanega člana 198,51 2.382,13 za druge vzdrževanega člana 215,81 2.589,68 za tretjega vzdrževanega člana 359,93 4.319,20 za četrtega vzdrževanega člana 504,06 6.048,73 za petega vzdrževanega člana 648,19 7.778,24 za vsakega drugega vzdrževanega člana 198,51 2.382,13 za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 719,29 8.631,48 olajšava za študente / 3.228,45 prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje / 2.683,26 prispevki za socialno varnost samozaposlenih - JANUAR 2012 dosežena osnova za leto 2010 v € bruto zavarovalna osnova v € do vključno 8.536,36 nad nad nad nad nad nad 8.536,36 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 nad do do do do do do 62.784,96 vključno vključno vključno vključno vključno vključno 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 62.784,96 min. plača 60% PP 90% PP 120% PP 150% PP 180% PP 210% PP 240% PP 763,06 991,13 1.486,69 1.982,26 2.477,82 2.973,38 3.468,95 3.964,51 118,27 153,63 230,44 307,25 384,06 460,87 537,69 614,50 67,53 87,72 131,57 175,43 219,29 263,14 307,00 350,86 185,80 241,35 362,01 482,68 603,35 724,01 844,69 965,36 prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 48,53 63,04 94,55 126,07 157,59 189,11 220,63 252,14 prisp. delodajalca za PIZ 6,56% 50,06 65,02 97,53 130,04 162,54 195,05 227,56 260,07 prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% prisp. delodajalca za PIZ 8,85% skupaj prispevki za PIZ prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 4,04 5,25 7,88 10,51 13,13 15,76 18,39 21,01 102,63 133,31 199,96 266,62 333,26 399,92 466,58 533,22 prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10€ 0,76 0,99 1,49 1,98 2,48 2,97 3,47 3,96 prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,76 0,99 1,49 1,98 2,48 2,97 3,47 3,96 prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,07 1,39 2,08 2,78 3,47 4,16 4,86 5,55 prisp. delodajalca za zaposl. 0,06 0,46 0,59 0,89 1,19 1,49 1,78 2,08 2,38 skupaj drugi prisp. 3,05 3,96 5,95 7,93 9,92 11,88 13,88 15,85 291,48 378,62 567,92 757,23 946,53 1.135,81 1.325,15 1.514,43 skupaj prispevki za ZZ prispevki skupaj Povprečna bruto plača za november 2011 znaša 1.651,88 EUR Minimalna plača za leto 2010 znaša 8.523,36 EUR (končni podatek) Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2010 znaša 17.938,56 EUR (končni podatki) Zavezanec plača prispevke do 16. 2. 2012; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. DOPOLNILNA DEJAVNOST - POPOLDANSKA OBRT * prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2011 dalje 31,51 evrov, kateri se od 1.10.2011 plačuje na (prehodni davčni proračun- PDP) 01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008 * prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,53 evrov, kateri se po novem plačuje na PDP 01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004 * skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost brez članarine OZ 36,04 evrov. glasilo februar 2012 13 Article with photo No. 2 Obvestilo za prevoznike Od 1. januarja v Avstriji nova pravila glede razvrščanja v primeru zastoja oz. nesreče V primeru prometnih nesreč je zelo pomembna hitra pomoč udeležencem, zato je tudi zelo pomembno, da se intervencijskim službam omogoči hiter dostop do kraja dogodka. V Avstriji bo 1. januarja 2012 pričel veljati zakon o obveznem razvrščanju vozil v primeru zastoja na njihovih cestah. Pri tem sam vzrok zastoja ni pomemben. Ob zastoju na regionalnih cestah je potrebno vozilo umakniti na skrajni desni rob vozišča in tako po sredini ceste narediti dovolj prostora za intervencijska vozila. V primeru zastoja na cestah z dvema voznima pasovoma v eno smer (hitre ceste in avtoceste) se vozila na levem voznem pasu (prehitevalni pas) pomaknejo čim bolj levo, vozila na desnem voznem pasu pa se umaknejo skrajno desno. Na cestah s tremi ali več voznimi pasovi velja podoben sistem. Vozila na zunanjem levem pasu se pomaknejo skrajno levo, vsa ostala vozila na drugih voznih pasovih pa se pomaknejo čim bolj desno. Kazen za neupoštevanje pravil razvrščanja je 726 evrov, v primeru dodatnega oviranja intervencijskih vozil pa tudi do 2.180 evrov. Omeniti velja, da podoben zakon o pravilnem razvrščanju vozil v primeru zastojev že od leta 2008 velja tudi v Sloveniji. Kazen za neupoštevanje določil je 200 evrov.(vir: AMZS) Črna gora ukinila eko takso Črna gora je pred poletjem leta 2008 na hitro uvedla obvezno plačilo ekološke takse za vsa vozila, tudi za vozila registrirana v tujini. Ob koncu oktobra smo prejeli informacijo, da naj bi s 1.1. 2012 plačilo ekološke takse ukinili. To odločitev so sprejeli po tehtnem premisleku in ugotovitvi, da je uvedba ekološke takse prinesla več težav in nevšečnosti, ki so se odražale predvsem pri tujih turistih. Sam namen ekološke takse je bil, da se iz zbranega denarja financirajo predvsem projekti za zaščito okolja, kar pa se v resnici ni dogajalo.(vir:AMZS) Nakup vozila v drugi državi članici EU Ob nakupu vozila najprej poskrbite za ustrezno dokumentacijo. S strani prodajalca morate dobiti overjeno kupo-prodajno pogodbo ali račun. Na tem mestu lahko pride do zapletov, saj tako kot od 1. julija 2011 pri nas tudi v tujini marsikje overovitev pogodbe ni več potrebna. Zato opozarjamo, za registracijo vozila v drugi državi boste vseeno potrebovali overjeno pogodbo! Prodajalec vam mora priskrbeti tudi veljaven dokument, ki izkazuje, da je lastnik on. V nekaterih primerih je to staro prometno dovoljenje, ponekod (npr. v Nemčiji) pa kupec prejme potrdilo o odjavi vozila. Vedno poskrbite tudi za potrdilo o skladnosti. V splošnem je v veljavi angleški izraz COC – Certificate of conformity v Nemčiji in Avstriji pa preprosto TÜV – po organizaciji, ki je pooblaščena za homologacije. Postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila za pridobljeno vozilo lahko opravljate v večini poslovnih enot AMZS. V postopku se ugotovi, ali je vozilo istovetno glede na podatke v predloženih dokumentih in oceni, ali je tehnično ustrezno. Vozilo mora biti tehnično sposobno za varno vožnjo v cestnem prometu, poleg tega pa mora zadostiti tudi naslednjim zahtevam, predpisanim s Pravilnikom o napravah in opremi vozil v cestnem prometu: • osebna in tovorna vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tfebruar morajo2012 biti opremljena z nasloni za glavo na 14 glasilo vseh sedežih, ki so opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi pasovi, tudi na zadnjih sedežih; • vsa motorna vozila, ki se na novo registrirajo v Republiki Sloveniji, morajo glede emisije izpušnih plinov ustrezati: - pri osebnih in lahkih tovornih vozilih zahtevam Direktive 94/12/EEC (EURO 2), ki je postala obvezna v EU leta 1997. - pri dvo- in trikolesnih vozilih zahtevam Direktive 97/24/EC - V (EURO 1). Pregled vozila se opravi na podlagi izpolnjene vloge, ki jo lahko dobite tudi na posamezni poslovni enoti AMZS d.d., in plačila storitve. AMZS vam izda tudi potrdilo o vsebnosti CO2 v izpuhu, ki ga boste potrebovali za odmero davka na motorno vozilo. Potrdilo se ne izda na podlagi meritev, temveč na podlagi vrednosti, ki je navedena v potrdilu o skladnosti izdanem v državi izvora. Nato vas čaka odmera in plačilo davka na motorno vozilo (DMV). Davek vam odmeri vaša izpostava Davčne uprave RS glede na količino CO2 v izpuhu (na podlagi dokumenta, ki ga dobite na AMZS), vrsto goriva in Euro standard, ki ga vozilo dosega. Vsi ti podatki so sicer tudi na potrdilu o skladnosti. Plačilu DMV sledi registracija vozila po običajnem postopku.(vir:AMZS) Razvedrilo STROJ ZA KAKO OPRAVILO SREDNJE VEŠKI KO NJENIK Z OKLEPOM DALJŠE OBDOBJE VODNA ŽIVAL ANGL. PLOŠČIN SKA MERA ZVRST MANJ RODNE PŠENICE RIŽEVO ŽGANJE AFRIŠKA DRŽAVA RADIJ AMER. AGENCIJA ZA RAZISK. VESOLJA BOLGARSKI KRALJ PISANA PAPIGA SESTAVIL: M.K. ROMUNSKI DRAMATIK, VICTOR ION PREDSTOJ NIK SAMO STANA PARADIŽ, EDEN ZABAV LJICA KLADA ZA SEKANJE AMER. PISATELJI CA, KATHE RINE ANNE DIVJA MAČKA NEKD.AMER. POLITIK IZDELO VALEC OPANK TANTAL EDVARD GRIEG SKANDINAV SKI DROBIŽ PEVKA KOVAČIČ VRSTA DELOVNE OBLEKE ČEBELJA TVORBA V PANJU MESTO V FRANCIJI IND.MEŠANI CA ZAČIMB ARABSKI ŽREBEC PODGANA Z DRAGO CENIM KRZNOM PRERIJSKI VOLK GOZDNI SADEŽ JANŠA ANTON SLOV. PISATELJ ANDREJ NOVAK VRSTA VRBE STARA MAMA AFRIŠ. GRM, POŽIVILO POKRAJINA V JAR BYRONOVA PESNITEV VZDEVEK EISEN HOVERJA RADKO POLIČ DRAŽAVA V AZIJI SLOV. TELOVADEC, CERAR NOGOME TAŠ KARIĆ ITAL. KAMION PLOD OLJKE LEKARNA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI SILICIJ MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BIH VODNA RASTLINA REZILO (POG.) LITIJ PERGA MONSKI KRALJ JEZIKO SLOVEC POHLIN DEL LJUBLJANE Ž. IME STARO RIMSKI POZDRAV IGRALKA NOVAK PRVA ŽENSKA NOČNO ZABA VIŠČE minutka za smeh "Kje je pa vaš mož, gospa Cilka?" "Doma, s svojim štirinožnim prijateljem." "O, nisem vedela, da ste kupili psa." "Saj ga nismo, mislila sem kavč pred televizorjem." Gorenjec vpraša taksista: “Koliko stane do centra?” “Dvajset evrov.” “Koliko pa za prtljago?” “Zastonj.” “Potem mi peljite kufre, jaz pridem peš za vami.” Policista sredi vročega indijanskega poletja patruljirata po mestu. Vročina kar puhti iz asfalta in eden od policistov reče: "Prav želim si, da bi zdaj zapadlo vsaj pol metra snega!" "Si nor!" reče drugi. "Kdo ga bo pa kidal v taki vročini?" "Tako strašno kašljam, da celo noč ne morem spati!" "Si že poskusil s kislim zeljem in litrom mineralne vode?" "Ne, za to pa še nisem slišal!" "No, poskusi, pa boš videl, da bo pomagalo! " Naslednji dan: "Si poskusil moj recept?" "Sem." "In še kašljaš?" "Ne, si ne upam!" "Zakaj si pa tako vesel?" "Nič več mi ne bo treba odplačevati kredita za hišo, pa sem plačal le en obrok!" "Kako je pa to mogoče?" "Prejel sem pismo, v katerem je pisalo, da me opominjajo tretjič in zadnjič." REKA SOSEDNJI ČRKI AVTOR VISOŠKE KRONIKE VOJAŠKA ENOTA OPERNI PEVEC KOROŠEC Rešitev decemberske križanke je: »sekcija frizerjev« glasilo februar 2012 REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO: 15 012 2 s e l p i n t r b ICA N R O Vabilo na o B Z A K Š JETNI D O P O N T R B OBMOČNA O CE SLOV. KONJI VAS VABI NA OBRTNI PLES ki bo v večnamenski dvorani v Zrečah, v soboto, 10. marca 2012, ob 19.00 uri. Zabaval nas bo ansambel »ZREŠKA POMLAD« VSTOPNICE po enotni ceni 20 € so na voljo na sedežu OOZ. Prijave bomo sprejemali do zasedbe prostora v dvorani, zato pohitite s prijavo! Seminar - davčni obračun in letno poročilo za leto 2011 Za pravilno sestavo davčnega obračuna tako za samostojne podjetnike kot tudi za pravne osebe za leto 2011, je nujno poznavanje tako davčnih kot tudi postopkov določb veljavnih zakonov (ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDavP-2). Na seminarju, ki bo 14. februarja 2012 ob 16.00 uri bomo osvežili vsa najpomembnejša izhodišča za pripravo davčnega obračuna tako za s.p. kot tudi za pravne osebe in še posebej poudarili, na kaj vse je potrebno pri sestavi davčnega obračuna paziti, da ne pride do nepotrebnih zapletov in posledično do davčnega nadzora. Udeležence seminarja bom med drugim seznanila tudi z zadnjimi najbolj aktualnimi spremembami davčne zakonodaje in mnenji DURS-a. Na kratko iz vsebine seminarja: • Rok za vložitev »davčnega obračuna za leto 2011« za samostojne podjetnike in pravne osebe ter pravila v zvezi z informativnim izračunom dohodnine posebej za samostojne podjetnike? • Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev – inventura! • Ugotavljanje davčne osnove, opredelitev prihodkov in odhodkov za davčne namene skladno z ZDDPO-2 ter razlaga nekaterih določb ZDoh-2, ki so še posebej pomembne za status samostojnega podjetnika; • Pravne podlage in metodologija za izpolnitev davčnega obračuna – izpolnitev osnovnih podatkov v davčnem obračunu; • Davčno priznani prihodki: prihodki po SRS in popravki prihodkov – zmanjšanje in povečanje na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanje prihodkov za odpravo in porabo že obdavčenih rezervacij, transferne cene med povezanimi osebami, izvezem prihodkov iz naslova predhodno nepriznanih odhodkov…….); • Davčno priznani odhodki: odhodki po SRS in popravki odhodkov – zmanjšanje in povečanje na raven davčno priznanih odhodkov (problem prevrednotenja - krepitve, slabitve osnovnih sredstev; transferne cene; strošek amortizacije kot davčno priznan odhodek poslovanja; reprezentanca; rezervacije in pasivne časovne razmejitve; stroški privatnega življenja zavezanca; izločitev premoženja v zasebno gospodinjstvo (nepremičnine) v času poslovanja in vnos premoženja iz gospodinjstva po pričetku opravljanja dejavnosti in med poslovanjem; povračila stroškov med delom - uredba). • Možnosti zniževanja davčne osnove za leto 2011 s poudarkom na olajšavah za investiranje (primerjalno za s. p. in pravne osebe); • Obdavčitev pravnih oseb za leto 2011 in način izračuna predhodne akontacije za leto 2012; • Obdavčitev dohodka iz dejavnosti, poračun dohodnine za leto 2011 ter izračun predhodne akontacije davka za leto 2012 (davčne stopnje, uveljavljanje splošne olajšave, olajšave za družinske člane….); • Sestava bilance stanja in izkaza poslovnega izida; • Odgovori na vprašanja; Na seminarju bo samostojna davčna svetovalka Dunja Verbajs, dipl. ekon. (UN), članica Zbornice davčnih svetovalcev, ves čas izvajanja odgovarjala tudi na zastavljena vprašanja in na takšen način skušala odpravili dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju davčnih predpisov v praksi. Za udeležence bo pripravljeno tudi pisno gradivo. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.