poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice GLASILO SEPTEMBER 2014 * {t 9 Iz vsebine: Naši člani: Pekarna Bane ali Martin Krpan z Gorenja Brezplačne vstopnice za Mednarodni obrtni sejem VOLITVE 2014 – 2018 Subvencija za zaposlitev brezposelnih starejših oseb Evropski register insolventnosti za brezplačno preverjanje tujih poslovnih partnerjev Novosti Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Začetek uporabe nove ureditve glede omejitev izvršbe Sprejeta nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55 spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si e-pošta: [email protected], e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice, Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 450 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 9,5%. OBVESTILA KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ , TERME ZREČE IN TERME OLIMIA V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 11,50 € za odrasle in 8 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 9 €, za otroke pa 6 € ter Terme Olimia Podčetrtek, cena 3 urne za odrasle 8,40 €, 3 urne za otroke 5,90 €, celodnevna za odrasle 10,50 €, celodnevna za otroke 7 €, ter celodnevna kopanje in savna 17,50 €. PROSTI TERMINI V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE: Obveščamo vas, da je v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE prostih še nekaj terminov. Za več informacij pokličite na tel. štev. 03 757 27 50 41. izmena od 04.10.2014 do 11.10.2014 48. izmena od 22.11.2014 do 29.11.2014 42. izmena od 11.10.2014 do 18.10.2014 49. izmena od 29.11.2014 do 06.12.2014 43. izmena od 18.10.2014 do 25.10.2014 50. izmena od 06.12.2014 do 13.12.2014 45. izmena od 01.11.2014 do 18.11.2014 51. izmena od 13.12.2014 do 20.12.2014 46. izmena od 08.11.2014 do 15.11.2014 52. izmena od 20.12.2014 do 27.12.2014 OGLAS Na Stranicah, 50 m od glavne ceste dajemo v najem gostinski lokal v velikosti cca 130 m2 z kuhinjo, letno teraso, pripadajočo opremo in drobnim inventarjem. Za več informacij pokličite na GSM: 031 764 365 ali 041 764 365. Sekcija za promet Aplikacija o prometnih predpisih Na voljo je nova aplikacija za pametne telefone z informacijami o prometnih predpisih v državah članicah EU. Naložiti si jo je mogoče brezplačno. Kdor si jo bo naložil šele v tujini, bo moral plačati stroške za gostovanje v omrežjih tujih operaterjev, zato si jo je priporočljivo naložiti doma, opozarja Evropska komisija. Aplikacijo najdete na spodnji povezavi: http://ec.europa.eu/transport/road_safety/going_abroad/index_ en.htm (vir: www.ozs.si) Prepoved kabotažnih prevozov odpadkov znotraj Italije Obveščamo vse avtoprevoznike, da na podlagi vpisa v posebno sekcijo Registra Okoljskih upravljavcev – Albo Gestori Ambientali za čezmejne prevoze odpadkov v Italiji in urejenega poslovnega naslova pri SDZG v Trstu, ni dovoljeno opravljati kabotažnih prevozov odpadkov znotraj Italije, saj je namenjen prevoznikom, ki opravljajo izključno čezmejne prevoze odpadkov: t.j. iz tujine v Italijo, iz Italije v tujino oz. iz tujine v tujino preko italijanskega ozemlja. Prevoz odpadkov Italija-Italija z dovoljenjem, izdanim na podlagi Uredbe ES št. 1013/2006, zato ni dovoljen. V izogib strogim kazni, ki so predvidene za kršitelje okoljske zakonodaje, vam odsvetujemo opravljanje tovrstnih prevozov (ITA-ITA). 2 glasilo september 2014 Pekarna Bane ali Martin Krpan z Gorenja Kruh je verjetno najbolj sofiticirano živilo na svetu. Kristjani že več kot dva tisoč let molijo …..daj nam danes naš vsakdanji kruh……Babice so nas učile, da če ti pade kruh na tla, ga moraš pobrati, poljubiti in z vsem spoštovanjem pojesti. A časi se spreminjajo mi se spreminjamo z njimi. In odnos do kruha je danes precej drugačen. V razvitem svetu ga leži na tone v kontejnerjih, v nerazvitem svetu pomeni košček kruha pravo bogastvo. Včasih so starši rekli otrokom: »Pojdi za peka, pa ne boš nikoli lačen!« Biti pek je res lep, a težak poklic. Vemo, da peki delajo ponoči, da zjutraj po ulici zadiši po svežem kruhu. Tako smo tudi mi v teh vročih dneh obiskali peka. A to ni navaden pek, to je čisto poseben pek. To je Bosanec, ki na Pohorju peče domači kruh iz krušne peči. SRAJCA SREČNEGA ČLOVEKA Kako je mladi fant Iz Bosne priromal na Pohorje? Izhajam iz Bosne, z bosanskih hribov, ki so visoki okoli 860 m, a so za nas prave gore. Tam sem z očetom pasel ovce in preživel svojo rano mladost. V družini je bilo sedem otrok, jaz sem bil najstarejši. Nekaj otrok je, zaradi težkih razmer v katerih smo živeli, umrlo. Do nas ni vodila ne pot ne cesta. Živeli smo nomadsko življenje, saj smo se skupaj z ovcami selili za pašo. Kljub težkim razmeram sem redno obiskoval šolo, zaključil sem srednjo ekonomsko in nato odšel na služenje vojaškega roka v Delnice. Med šolanjem sem hodil kosit v Liko, da sem si prislužil denar za šolske potrebščine. Včasih smo ta denar doma porabili za druge nujne stvari in sem si knjige in zvezke lahko kupil šele decembra, ko smo prodali sir. A v šoli so poznali naše razmere in so to razumeli. Kot mlad fant sem aktivno delal v ZPM in bil kar na nekaj delovnih akcijah. Bil sem celo dvakrat udarnik. Po vrnitvi iz vojske je oče želel, da se zaposlim kot paznik v zaporu, a jaz tega nisem želel. Začel sem iskati zaposlitev. Nič mi ni bilo težko, saj sem bil navajen nomadskega življenja, življenja pod šotorom, kurjenja ognja na prostem, kuhanja v piskru nad ognjem. Če sem imel kos kruha, sem bil zadovoljen. Včasih, ko sva z očetom hodila z ovcami po planini, sem odšel do kmetov, da bi kupil kruh. Ko so kmetje videli majhnega drobnega dečka, ki pogumno hodi sam skozi gozdove, niso hoteli vzeti denarja in so mi kruh, včasih tudi kaj več, kar podarili. Tudi moj oče je bil dober človek in tako je vzgajal tudi mene. Če je ovca povrgla dva jagenčka, je oče enega vedno podaril. Tako so vsi ljudje na planini poznali mojega očeta kot pridnega, poštenega in dobrega človeka. Ko sem se kdaj srečal s kakšnim vaščanom, je ta rekel: »O, ti si mali od Borisa«, tako je bilo namreč ime mojemu očetu. A nomadstvo so v tistem času prepovedali in moral sem najti delo. Hodil sem od vasi do vasi, od mesta do mesta, a dela ni bilo. Ostal sem brez denarja, sedel sem na avtobus, da se odpeljem proti Sloveniji. Tam sem imel sorodnike. Ko je prišel kondukter na avtobusu do mene in zahteval plačilo, sem mu povedal, da nimam denarja in ga prosil, da bi me peljal zastonj. Na prvi postaji me je vrgel iz avtobusa. Hodil sem do večera in prišel do neke kmetije. Tam so živeli dobri ljudje. Dali so mi večerjo in posteljo. Ko sem se zjutraj zbudil, sem šel ven in videl pred hišo veliko drv. Vzel sem sekiro in začel sekati drva. Kmeta sem navdušil, ker sem bil tako priden. Njegova hčerka je želele, da bi ostal pri njih in jim pomagal pri delu, a mene je vleklo dalje. Ko sem odhajal, mi je dekličin oče dal 350 mark, da bom imel za prvo silo. Tako sem vzel svojo aktovko v kateri sem imel le diplomo šole in rojstni list. Na sebi sem imel karirasto srajco s kratkimi rokavi, na nogah »ličke japonke«, ki sem jih dobil, ko sem kosil travo in doma narejen suknjič iz ovčje volne. Srajco hranim kot spomin na tiste čase še danes. Sedel sem na vlak za Kranj, ker sem vedel, da tam živijo moji sorodniki, a žal nisem vedel naslova. SLOVENIJA MOJA DOMOVINA Kako se je mlad fant, ki nikoli ni bil nikjer, znašel v novi državi, v Sloveniji? Decembra 1985 sem prišel v Slovenijo. Na železniški postaji v Kranju sem stopil iz vlaka. Gledal sem ljudi in vsi so se mi zdeli zelo čudni. Vsi so nekam hiteli, bili so čudno oblečeni in njihove frizure so bile zelo čudne. Odšel sem na policijsko postajo in policisti so mi pomagali najti moje sorodnike, ki so živeli v Savskem naselju in delali v največji tekstilni tovarni v Tekstilindus-u, sprejeli so me in začel sem iskati službo. Želel pa sem iti v Ljubljano, kjer je živel moj stric. In res sem odšel do njega. Z mojim očetom sta se sprla, ker je stric želel študirati v Ljubljani. Oče mu je rekel naj ostane doma in tam študira za učitelja in se zaposli doma. glasilo september 2014 3 A stric je odšel v Ljubljano doštudiral in napisal knjigo o življenju Balkanca v Sloveniji. Recenzijo knjige sta naredila Ciril Zlobec in Peter Božič. Moj stric je Petar Banović. Tako se pišem tudi jaz in od tod moj vzdevek Bane. Celo moji otroci me kličejo Banek in ne oče ali ata. Preko študenta sem takrat delal in na »črno« stanoval sem v študentskem domu. Prvo zaposlitev sem dobil v tovarni Chemo. Ko sem živel pri stricu, sem veliko bral, največ Dostojevskega. Tako sem se naučil slovenščino in si širil obzorje. Pri stricu so se zbirali številni umetniki, veliko se je pilo in kadilo. To mi ni bilo všeč, saj sem bil drugače vzgojen. Še danes niti ne kadim niti ne pijem Za zdravje popijem deci črnega vina. Takrat sem zasledil razpis železnic, ki so ponujale prekvalifikacijo in stanovanje. Prijavil sem se, končal prekvalifikacijo in dobil stanovanje. Za vsako plačo, ki sem jo dobil, sem sam sebe počastil z burekom. Na železnici sem pridno delal in bil aktiven član sindikata. Tam sem spoznal tudi Semoliča, ki je ravno začel z delom v sindikatu. Popoldne sem delal še v gostišču »Pri Jovotu«, kjer sem skrbel za žar. V tem času sem spoznal tudi svojo bodočo partnerko, ki je bila doma iz Zreč. Takrat sem začel pogosteje zahajati na Štajersko in kmalu tudi ostal tam. Oče moje partnerice nama je predal pol posestva. V tistem času sem honorano delal vsako leto na Celjskem sejmu. Tu se je dobro zaslužilo. V tem času je prišlo do razpada Jugoslavije. Jaz sem postal kmet, skrbel za živino in mleko. BOSANEC PEČE KRUH NA POHORJU Najprej ste torej kmetovali, kako pa ste se iz kmeta in proizvajalca mleka, prelevili v peka? V tem času sem spoznal Borisa Kanglerja (Francoza). Rekel mi je, naj pridem delat k njemu v pekarno. Ker nisem bil izučen pek, sem najprej le pomagal pravim pekom. Vendar me je to delo čisto prevzelo in navdušilo in kmalu sem lahko tudi sam pekel kruh. Pekarni sem želel dati nekaj svojega, nekaj več, začel sem se zanimati, kako pravi Pohorci pečejo svoj kruh. Tako sem tudi sam začel peči prvi pohorski domači kruh iz krušne peči. V začetku smo imeli samo nekaj malih krušnih peči in eno veliko industrijsko, ki pa me ni zanimala. Mene še danes privlači vonj gorečega lesa in vonj sveže pečenega kruha. To mi je najlepši in najdražji občutek, ko grem proti pekarni in me že od daleč objame ta vonj, vem, da je to moje življenje. V dveh letih in pol smo postali veliki in napekli 21.000 hlebcev na mesec. Potem se je Boris odločil, da ne bo več imel pekarne, 4 glasilo september 2014 zato sva jo prevzela Lesjak in jaz. Jaz sem delal v pekarni, a včasih še za plačo nisem zaslužil. Veliko pa sam delal tudi doma na kmetiji. Tedaj me je poslovni partner zapustil in nisem vedel, kaj naj storim. Za kmetijo sem imel velik kredit. Takrat so mi na Obrtni zbornici v Slov. Konjicah zelo pomagali in mi stali ob strani. Svetovali so mi, naj vztrajam, da sem priden, pošten in delaven in bom sigurno uspel. Tako sem začel peči svoj kruh »Pohorski kruh iz krušne peči« in ga prodajati od hiše do hiše. Bilo je zelo naporno, saj tudi po več dni nisem spal. Nekoč sem zaspal za volanom in zletel s ceste. Zjutraj sem se prebudil v koruzi. Potem sem začel zaposlovati peke iz moje vasi iz Bosne. To so pridni in zvesti delavci in brez njih tudi moje pekarne na Gorenju ne bi bilo. Sedaj imam zaposlenih 13 pekov in pet prevoznikov kruha. Peki kruha sem dodal še peko lepinj. Danes moji izdelki pokrivajo celo Slovenijo od Pomurja do Primorske. Kruh in lepinje vozim tudi v Italijo in Avstrijo. Tako se je iz malega pastirčka razvil veliki pek. Vso papirologijo za podjetje vodim sam in to brez računalnika. Vse kar potrebujem, si zapišem na listič. Imam pa delno računovodsko pomoč. Nikoli v življenju nisem razmišljal, da bom postal tako velik. Preizkusil sem se tudi v peki potice, ki je bila res dobra tako kot prava domača, a žal je bila predraga. Slabše pa raje ne pečem. Tudi moji kruhi so povsem naravni. Hladilnik potrebujem za kvas, kupujem le najboljšo moko in sol. To so sestavine mojega kruha. Danes žal dopeka v trgovinah jemlje kruh pekom, a ta kruh nikoli ne doseže kvalitete sveže narejenega in pečenega kruha pekov. Ko sem svoje izdelke prvič peljal na Primorsko, sem se ustavil pri solinah in pomislil: Kaj delaš tukaj, misliš da boš uspel? Pa sem se spomnil na Martina Krpana, ki je na svoji kobilici tovoril sol vse do Dunaja in sklenil sam pri sebi, da bo to nekoč uspelo tudi meni, da bom s svojim delom in svojimi izdelki osvojil tudi Dunaj. Danes imam razvejano mrežo prodaje, imam pet glavnih linij, vsako novo linijo najprej vpeljem sam, potem jo šele predam mojim šoferjem. Izdelke dobavljam trgovinam Tuš in E'Leclerc. Pokrivam pa tudi del Jadranske obale (Umag, Savudrijo). Tako lahko tudi na počitnicah jeste pravi pohorski kruh. Pekarna je počasi postala premajhna, saj daje kruh kar dvajsetim družinam. KAKO NAPREJ VSE DO DUNAJA? In kakšni so vaši načrti za prihodnost? Seveda bi rad povečal sedanje prostore, kjer smo res nagneteni skupaj kot sardine. Vendar je danes zelo težko, saj banke ne dajejo posojil malim obrtnikom. Tudi plačilna nedisciplina je zelo velika. Če pa greš v izterjavo, pa ti nekateri dolžniki celo grozijo, da bodo storili nekaj tebi in tvoji družini. Tudi pri tem mi zelo pomaga OOZ Slov. Konjice. Mislim, da je zbornica nam zelo potrebna, saj smo sami velikokrat premajhni in nemočni. Sedaj sem si kupil hišo, ki jo želim urediti. Imam pa tudi dve hčerki, ki jima želim stati ob strani. Prva je Vanessa, ki študira v Mariboru, druga je devetošolka Katarina. Zaenkrat ju delo v pekarni še ne zanima, a mogoče bo nekoč drugače. Včasih, kot otrok, sem ležal v travi ob cesti in opazoval avtomobile, ki so vozili mimo in si želel, da bi nekoč tudi jaz vozil avto. Sedaj vozim avto in imam še marsikaj drugega. Moj cilj je dosežen in presežen. Pravijo, da se je včasih dobro ustaviti, pogledati okoli sebe, se zamisliti in počakati. Ustavil se bom, se zamislil in potem bom prav gotovo vedel, kaj moram storiti. Če bi kdaj v življenju želela napisati knjigo ali scenarij za film, bi prav gotovo to storila po pripovedovanju skromnega peka s Pohorja, ki pa je v življenju doživel toliko zanimivih in nenavadnih dogodivščin in je poln upanja in velikega pričakovanja. Sam sebe včasih primerja z Martinom Krpanom in prepričana sem, da če bi se kdaj v življenju srečala, bi postala prava prijatelja. Danes pa sta oba svojevrstni legendi. Mednarodni obrtni sejem 47. Mednarodni obrtni sejem - MOS bo letos trajal od 10. do 15. 9. 2014 v Celju na več kot 60.000 m² razstavnih površin. MOS je največji mednarodni poslovni sejem v Sloveniji, ki je namenjen predstavitvi dosežkov na področju obrti in podjetništva, novih tehnologij, predstavitvi podjetij in gospodarstva v celoti. Po sklepu upravnega odbora Območna obrtnopodjetniška zbornica Slov. Konjice na MOS-u ne bo sodelovala, ampak je vsem obrtnikom (članom zbornice), ki bodo na sejmu razstavljali lastne izdelke ali storitve, pripravljena pod določenimi pogoji, sofinancirati pri kritju dela stroškov. Vloge obrtnikov sprejemamo na sedežu zbornice do začetka sejma, to je do 09.09.2014. Vloge, ki bodo prispele po tem roku UO OOZ Slov. Konjice ne bo upošteval. Članom zbornice (s poravnano članarino) podarjamo vstopnico za obisk sejma, katero lahko dvignete v tajništvu zbornice ali nas pokličite na tel. štev. 03 757 27 50 in vam jo pošljemo po elektronski pošti. glasilo september 2014 5 VOLITVE 2014 – 2018 Na podlagi Sklepa o razpisu volitev v organe Območne obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice za mandatno obdobje od 2014 do 2018, lahko sodelujete kot kandidat za poslanca skupščine (izpolnite prvi del kandidatnega lista), obenem pa predlagate obrtnika, člana OOZ Slov. Konjice, ki bi po vašem mnenju uspešno zastopal interese obrti in podjetništva (izpolnite drugi del kandidatnega lista). KANDIDATNI LIST POSLANCA ZA SKUPŠČINO OOZ SLOV. KONJICE Kot kandidat za poslanca skupščine OOZ Slov. Konjice bom sodeloval, zato želim, da me evidentirate kot kandidata za volitve: Ime in priimek ___________________________________________________________________________________ Naziv gospodarske družbe (s.p., d.o.o….)______________________________________________________________ Sedež _______________________________Dejavnost: ________________________________________________ Telefon/faks/GSM/e-mail:__________________________________________________________________________ Soglasje h kandidaturi poslanca za skupščino OOZ Slov. Konjice za mandatno obdobje 2014-2018 Podpisani:________________________Rojen:___________________________Kraj rojstva:_____________________ Stanujoč:________________________________Telefon:_______________________E-pošta:___________________ Status:___________________________Davčna štev.: __________ izjavljam, da sem pripravljen sprejeti kandidaturo za poslanca skupščine OOZ Slov. Konjice Kraj in datum:_____________________ Podpis kandidata:___________________________ ================================================================================================ Predlagam kandidata, člana Območne obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, za katerega menim, da bo z vso odgovornostjo zastopal interese obrti in podjetništva: Ime in priimek:_________________________________ Naslov:_______________________________________ Dejavnost:____________________________________ Kraj in datum: Ime in priimek predlagatelja ter podpis: OPOMBA: Vse potrebne podatke predlaganega kandidata bo pridobila OOZ Slov. Konjice ================================================================================================ Prosimo, da izpolnjen kandidatni list dostavite na OOZ Slov. Konjice (po pošti ali osebno) na naslov: OOZ Slov. Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ – VOLITVE OOZ SLOV. KONJICE, najkasneje do 10. septembra 2014. 6 glasilo september 2014 Subvencija za zaposlitev brezposelnih starejših oseb Subvencija za zaposlitev brezposelnih, starih 50 in več let, iz vzhodne Slovenije, ki so vsaj 12 mesecev brezposelni ali so brez izobrazbe. Povabilo bo odprto do 30. 9. 2014. Javno povabilo je objavljeno na spletni strani http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi. Na voljo je 3,8 milijonov EUR za zaposlitev 760 oseb iz ciljne skupine. Delodajalci, izbrani na javnem povabilu, ki boste osebe zaposlili za vsaj eno leto, boste prejeli subvencijo za zaposlitev višini 5.000 EUR na osebo oz. sorazmerno manj, če boste zaposlili invalida, ki lahko dela le krajši delovni čas. Ciljna skupina so brezposelne osebe, stare 50 in več let, s stalnim prebivališčem v občinah vzhodne Slovenije, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev: • so vsaj 12 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, • nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja. Evropski register insolventnosti za brezplačno preverjanje tujih poslovnih partnerjev Evropska komisija je vzpostavila tako imenovani Evropski register insolventnosti, ki povezuje nacionalne registre insolventnosti sedmih držav članic EU - Češko, Nemčijo, Estonijo, Nizozemsko, Avstrijo, Romunijo in Slovenijo, s čimer omogoča enostaven in pregleden način preverjanja in spremljanja primerov plačilne nesposobnosti v različnih evropskih državah. Gre za pilotni projekt, ki omogoča enostavno in pregledno preverjanje in spremljanje primerov plačilne nesposobnosti v različnih evropskih državah. Preostale države članice naj bi se po sprejetju uredbe predvidoma do konca leta v elektronski sistem registra insolventnosti vključile v štirih letih - s čimer bo vzpostavljena evropska mreža registrov insolventnosti. Posodobljen dostop do registrov plačilne nesposobnosti držav članic naj bi izboljšal učinkovitost in uspešnost čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti ter pripomogel k izboljšanju gospodarske rasti in povečanju pravne varnosti. Podjetja, upniki in vlagatelji lahko tako brezplačno in na enem mestu enostavno in pregledno preverjajo in spremljajo primere plačilne nesposobnosti v različnih evropskih državah. Upniki lahko tako pravočasno prijavijo svoje terjatve, posledično pa so postopki zaradi insolventnosti lahko krajši in učinkovitejši. Podatki so dostopni v vseh jezikih Evropske unije, na voljo pa so tudi navodila za uporabnike. Cilj evropske komisije je sprotno posodabljanje podatkov o insolvenčnih postopkih, brezplačen dostop v vseh jezikih EU in jasna pojasnila insolvenčne terminologije. Spletna stran portala: https://e-justice.europa.eu/content_interconnected_insolvency_registers_search246-en.do Vir: Vrhovno sodišče RS Novosti Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno V Uradnem listu RS, št. 32/14 je bil objavljen Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in se je pričel uporabljati 18. 8. 2014 (razen določb, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo in se bodo začele uporabljati 1.1.2015). Med novostmi, ki so se pričele uporabljati sredi avgusta naj omenimo, da bo nadzor nad zaposlovanjem na črno namesto Inšpektorata RS za delo Finančna uprava RS. Le-ta je na svojih spletnih straneh že objavila, da bo pričela s poostrenim nadzorom na terenu. Uzakonjena je obveznost, da mora v primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava (podjemne pogodbe) ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev, imeti delavec izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. Poenostavlja se postopek prijave kratkotrajnega dela (prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prijava na upravni enoti ni več potrebna, delodajalec vodi dnevno evidenco, ki jo podpišeta tako delodajalec kot delavec). Prav tako se širi krog oseb, ki lahko opravljajo dela prek instituta kratkotrajnega dela (npr. starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika glasilo september 2014 7 mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe).Zakon določa tudi nove, višje globe tako za delodajalce kot osebe, ki delajo na črno (posamezniki, ki opravljajo delo ali dejavnost brez ustrezne registracije). Povečale so se zgornje in spodnje meje glob. Najnižje globe, ki jih bodo plačale osebe, ki delajo na črno bodo po novem tudi do 5-krat višje. Delodajalec, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, se za pet let od pravnomočnosti odločbe, izloči iz postopkov javnega naročanja in izgubi ali se mu omeji pravica do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu "de minimis". Vir: www.mddsz.gov.si Začetek uporabe nove ureditve glede omejitev izvršbe ZIZ-J med drugim spreminja določbe, ki urejajo izvzetje iz izvršbe in omejitve izvršbe (101. in 102. člen ZIZ). Ker glede teh določb v ZIZ-J ni določena prehodna ureditev, so začele veljati in se uporabljati od 30. julija 2014 dalje. Ministrstvo za pravosodje daje glede na to, da so se ob pripravah na uporabo novih določb pojavila določena vprašanja v zvezi s spremenjeno ureditvijo omejitve izvršbe na denarne prejemke, naslednje pojasnilo. Minimalni znesek, ki mora ostati dolžniku ZIZ-J določa mejo minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči in mora torej dolžniku ostati, na 70 % minimalne plače, kar za razliko od prejšnje ureditve (ta je določala, da mora dolžniku ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost) pomeni, da je sedaj osnova, določena za izračun, bruto plača po Zakonu o minimalni plači (ZMinP). V skladu s 5. členom ZMinP, ki določa način rednega usklajevanja minimalne plače, je minimalna bruto plača za mesec avgust 2014 znašala 789,15 evrov. To pomeni, da je minimalni denarni znesek, ki mora trenutno ostati dolžniku v primeru izvršbe in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70% tega zneska, torej 552,41 evrov. To je torej ob trenutno določenem znesku minimalne bruto plače tisti znesek, ki mora dolžniku v vsakem primeru ostati. Natančneje: v primeru izvršbe na plačo bo moral delodajalec delavcu (na njegov transakcijski račun) izplačati 552,41 evrov; v primeru izvršbe na transakcijski račun bo (po opravljenem prenosu sredstev na račun upnika) na računu dolžnika moral ostati enak znesek, torej 552,41 evrov. S tem se je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju določil enak minimalni varovani znesek, kot je že dalj časa uveljavljen v davčni izvršbi (160. člen Zakona o davčnem postopku). Samo v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je po ZIZ-J minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, lahko manjši. V takšnem primeru je minimalni varovani znesek določen v višini 50 % minimalne plače, torej 394,58 evrov. Navedena minimalna varovana zneska, na katera z izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik preživlja družinskega člana, se namreč ta znesek zviša še za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Minimalni varovani znesek, ki mora ostati dolžniku, se 8 glasilo september 2014 spremeni, ko pride do rednega usklajevanja oziroma višanja ali nižanja zneska minimalne plače v skladu z ZMinP. Opisano omejitev izvršbe na denarne prejemke dolžnika morajo upoštevati vsi izvrševalci sklepov o izvršbi na denarne terjatve dolžnika (organizacije, ki opravljajo plačilni promet, delodajalci, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi). Delodajalci morajo upoštevati to omejitev ne le, če izvršujejo sklep o izvršbi, temveč tudi v primeru upravno izplačilne prepovedi. Z ZIZ-J je bilo namreč to izrecno določeno (drugi odstavek 135. člena ZIZ). Denarni prejemki, za katere velja opisana omejitev Enako, kot že velja v davčni izvršbi, velja tako določen minimalni varovani znesek po ZIZ-J za vse dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, poleg tega pa za razliko od davčne izvršbe, tudi za odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti (prvi odstavek 102. člena ZIZ). Med dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, spadajo: 1. plača, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije, 2. regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč, 3. povračilo stroškov v zvezi z delom, 4. boniteta, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana, 5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki, 6. prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, 7. nadomestila in drugi prejemki, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost, 8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja. Za dohodek iz delovnega razmerja se po drugem odstavku 37. člena ZDoh-2 štejejo tudi: 1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, 2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo, 3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta, 4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov, 5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, 6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju, 7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Enak varovani znesek (70 % oziroma 50 % minimalne plače, odvisno od vrste terjatve, ki se izterjuje) je po ZIZ-J določen še: • v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prvega odstavka 102. člena ZIZ, za skupno vsoto mesečnih prilivov (drugi odstavek 102. člena ZIZ) in • za prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter za prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju (četrti odstavek 102. člena ZIZ). Vrstni red poplačila upnikov Novi četrti odstavek 110. člena ZIZ določa, da imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika prednost pred ostalimi terjatvami drugih upnikov. ZIZ-J torej določa absolutni prednostni vrstni red terjatev iz naslova zakonite preživnine. Glede na to, da ZIZ-J glede 110. člena ne določa posebne prehodne ureditve se novi četrti odstavek začne uporabljati z njegovo uveljavitvijo. To pomeni, da so izvrševalci sklepov dolžni upoštevati novo pravilo o absolutno prednostnem vrstnem redu terjatev iz naslova zakonite preživnine tudi v postopkih izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki so že v teku. Vir: Ministrstvo za pravosodje glasilo september 2014 9 KP za obrt in podjetništvo Veljavnost Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo se razširi na vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost po veljavnih predpisih. Sprejeta nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji V UL RS št. 58/2014 je bila objavljena nova Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki določa skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vpis v register kmetijskih gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnostih. Na kmetiji se lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti: predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč; predelava gozdnih lesnih sortimentov; prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij; vzreja in predelava vodnih organizmov; turizem na kmetiji; dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki; predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov; storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter ročna dela; svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. Obstoječi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti z določbami te uredbe najpozneje do 1. januarja 2016. Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti z določbami te uredbe v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev Obveznosti s področja varstva pred požarom globe od 1.300 do 20.000 EUR, za odgovorno osebo Za področje varstva pred požarom je osnoven dokument požarni red s prilogami. Ta mora biti izdelan v skladu z določili Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/2007, 34/2011, 101/2011). Seveda je obvezna tudi izdelava ocene požarne ogroženosti. Glede na namembnost objekta ter maksimalno število ljudi, ki se lahko sočasno zadržujejo v objektu je za nekatere objekte potrebno izdelati tudi evakuacijski in požarni načrt. Zaposleni morajo biti tudi ustrezno usposobljeni za izvajanje evakuacije in za gašenje začetnih požarov ter za varstvo pred požarom. Pogoje za usposabljanje natančneje določa Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur. l. RS, št. 32/2011). Zakon o varstvu pred požarom pa določa za delodajalca delodajalca pa od 600 do 2.000 EUR. V kolikor nimate izdelanega požarnega reda ali se vam porajajo vprašanja prav iz tega področja, vas vabimo na delavnico, ki bo v sredo, 24. septembra 2014 ob 16. uri v sejni sobi OOZ Slov. Konjice. Na vaša vprašanja bo odgovarjal g. Bojan Petrič. SEDAJ LAHKO NAREDITE VEČ ZA SVOJE ZDRAVJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Slov. Konjice organizira za člane 18. septembra 2014 od 8. ure dalje »preventivni pregled z računalniško diagnostiko Amsat« Nekaterim boleznim se ne moremo izogniti, toda večina bolezni je takih, da če jih odkrijemo pravočasno, jih lahko že v kali zatremo. Ko smo bolni, nimamo druge izbire, kot da razmišljamo o svojem zdravju. Skrb za preventivo mora biti načrtovana in izvedena pravočasno – že pred pojavom bolezni. Zato je ozaveščenost o preventivi ključnega pomena. Preventivni pregled z računalniško diagnostiko Amsat je edinstven način, da v kratkem času in brez nelagodnih 10 glasilo september 2014 občutkov dobite splošno informacijo o stanju delovanja skoraj vseh organov v telesu. Pregled je neinvazivna diagnostična metoda, ki lahko vam in vašemu splošnem zdravniku omogoči pomoč pri nadaljnji specialistični diagnostiki in zdravljenju. Po opravljenem pregledu boste lahko izvedeli, ali potrebujte dodatne specialistične preiskave, saj bo bolezen lahko lokacijsko opredeljena - tako kot stanje delovanja drugih sistemov organov v telesu: • kardiovaskularni (srce in ožilje), • dihala, • gastrointestinalni (požiralnik, želodec, dvanajsternik, tanko in debelo črevo), • urogenitalni (ledvice, sečevodi, sečnik, prostata oz. rodila) • endokrini (ščitnica, nadledvični žlezi, hipofiza), • ORL sistem (ušesa, nos, grlo in sinusi), • osrednje in periferno živčevje (oz. hrbtenjača, hrbtenica, vegetativni živčni sistem), • hematopoetski sistem (krvotvorni organi)… Cena preventivnega pregleda znaša 83 € (z DDV). Za člane zbornice in njihove družinske člane, ki imajo poravnano članarino pa znaša 53 €, ker razliko do polne cene krije zbornica. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali po telefonu štev. (03) 757 27 50. KAJ JE DOBRO VEDETI O »DAVČNEM NADZORU« - seminar Kot podjetje (d.o.o., d.d. …) ali samostojni podjetnik se pogosto srečujete z nadzorom davčnih obračunov pri davčnem organu. Pri svojem poslovanju pa ste se, oziroma se boste, prej ali slej lahko »srečali« z »obiskom davčnega inšpektorja«, zato je prav, da ste seznanjeni z osnovami DAVČNEGA NADZORA, ki med ostalim obsega tudi DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR. In ker vsi dobro poznamo star izrek o tem, »da se na napakah učimo, napake pa stanejo, zato se je bolje učiti na napakah drugih«, vam bodo na seminarju, ki bo v sredo 17. septembra 2014 ob 16.00 uri, v sejni sobi OOZ Slov. Konjice s pomočjo primerov iz prakse predstavljene tudi najpogostejše nepravilnosti, ki jih ugotovi davčni inšpektor pri inšpiciranju pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov pri davčnemu zavezancu. IZ VSEBINE: • kaj obsega davčni nadzor? • kaj obsega nadzor obračunov davka pri davčnem organu in kako lahko le ta privede do INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA ? • kakšne vrste davčnega inšpekcijskega nadzora poznamo? • kdaj se začne davčni inšpekcijski nadzor ? • oviranje davčnega inšpekcijskega nadzora • kako se pripraviti na inšpektorjev obisk? • kakšne so pravice in dolžnosti zavezancev (sodelovanje, dajanje podatkov…) pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ? • pristojnosti davčnega inšpektorja, • kakšen je postopek pregleda (pisna seznanitev, zapisnik,…)? • kaj je in kdaj je možna samoprijava, • zavezujoča informacija (kdaj jo pridobiti, da bo »veljala« za »dokaz« v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora) • Davčna inšpekcija in opravljanje nadzora dela na črno, • najpogostejše ugotovljene nepravilnosti iz prakse: 1. SRS 21, 2. potni nalogi, 3. obračun bonitet, 4. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov, 5. stroški reprezentance in reklame… SEMINAR BO VODILA: Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe. Je članica državne izpitne komisije za NPK kvalifikacije knjigovodja oz. računovodja in samostojna izvajalka številnih seminarjev, delavnic in usposabljanj s področja računovodstva in davkov. Je avtorica mnogih člankov z davčno vsebino, kot avtorica in soavtorica pa je izdala tudi štiri priročnike. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 70,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. glasilo september 2014 11 AVGUST 2014 Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec avgust 2014 upoštevajte 20 delovnih dni, 1 praznik oz. 168 ur (40 urni delovni teden). Pri obračunu prispevkov za mesec julij 2014 upoštevajte 23 delovnih dni oz. 184 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2014 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 797,04 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Mesečna dohodninska lestvica za leto 2014 je naslednja: Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih nad do 668,44 668,44 1.580,02 1.580.02 5.908,93 5.908,93 Znaša dohodnina v eurih 106,95 353,08 2.127,93 +16% +27% +41% +50% nad 668,44 nad 1.580,02 nad 5.908,93 Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2014: Če znaša skupni dohodek v eurih nad do 10.866,37 10.866,37 12.570,89 12.570,89 Znaša splošna olajšava v eurih 6.519,82 4.418,64 3.302,70 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih nad do 905,53 905,53 1.047,57 1.047,57 Znaša splošna olajšava v eurih 543,32 368,22 275,22 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura. 12 glasilo september 2014 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2014: Olajšava Mesečni znesek v € Letni znesek v € Za prvega vzdrževanega otroka 203,08 2.436,92 Za drugega vzdrževanega otroka 220,77 2.649,24 Za tretjega vzdrževanega otroka 368,21 4.418,54 Za četrtega vzdrževanega otroka 515,65 6.187,85 Za petega vzdrževanega otroka 663,09 7.957,14 Za vsakega drugega vzdrževanega člana 203,08 2.436,92 Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 735,83 8.830,00 Olajšava za študente - 2.477,03 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - 2.819,09 Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - avgust 2014 (vključeni v zavarovanje po 1.1.2014 ter če jim je že bila določena zavarovalna osnova na podlagi dobička 2013) Dosežen dobiček za določitev zavarovalne osnove v letu 2013 (v EUR)**** Osnova za prispevke ZZ, če je BZO nižja od 60 % od 1.523,18 EUR* Prehodni davčni podračun Referenca Do vključno 9.403,92 MP** 3,5 PP*** 783,66 5.331,13 913,91 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 121,47 826,33 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 69,35 471,81 190,82 1.298,14 Prisp. zavarovanca za ZZ Skupaj prispevki za PIZ 6,36% SI56 011008882000003 58,12 339,06 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 59,95 349,72 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-44008 SI19 DŠ-45004 SI19 DŠ-43001 4,84 28,25 122,91 717,03 0,78 5,33 0,78 5,33 1,56 10,66 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,10 7,46 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,47 3,20 Skupaj prispevki za zaposl. 1,57 10,66 Skupaj drugi prisp. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 3,13 21,32 PRISPEVKI SKUPAJ 316,86 2.036,49 ***Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača največ od osnove, ki znaša 3,5 PP (v skladu s petim odstavkom 145. člena ZPIZ-2) Povprečna bruto plača za junij 2014 znaša 1.521,38 EUR Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR Minimalna plača za leto 2013 znaša 9.403,92 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR (končni podatki) Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2013 znaša 18.278,16 EUR Zavezanec plača prispevke do 15.09.2014; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. glasilo september 2014 13 Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2014 dalje 31,85 evrov, kateri se plačuje na (prehodni davčni proračun - PDP) 01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008 - mesečni znesek prisp.za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (0,53% od PP) = 8,09 EUR, - mesečni znesek prisp. po 55. a členu ZZVZZ-M (6,36% od 0,25 PP) = 24,27 EUR Ta dva prispevka (8, 09 EUR in 24,27 EUR, skupaj 32,36 EUR) pa nakažite na TRR: 01100-8883000073 Sklic: 19 davčna številka-45004 Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane OOZ Slov. Konjice Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov. Na naši zbornici so vam na voljo storitve točke • priglasitev samostojnega podjetnika posameznika • sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega podjetnika posameznika • izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred nameravanim prenehanjem!) • ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju • posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o. • prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob pričetku opravljanja dejavnosti • prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS • prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1) • redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije 14 glasilo september 2014 Člane OOZ Slov. Konjice vabimo 17. in 18. oktobra 2014 na MADŽARSKO VESELO TRGATEV S CIGANSKO POROKO 80 km dolga obala Panonskega morja nudi številne kulturne in zabavne možnosti. Ko temu dodamo hrano in vino s cigansko glasbo v čardi, nas povsem prevzameta madžarski melos in temperament. Program je zanimiv in obogaten s številnimi doživetji. Kratek program: 1.dan: Slovenija-Panonsko morje-Balatonfüred Odhod avtobusa iz Slovenskih Konjic v jutranjih urah. Vožnja mimo Maribora in Prekmurja na Madžarsko in po severni obali Blatnega jezera do letoviškega mesta Balatonfüreda, ki je eno izmed najstarejših letoviških mest. Njegov sloves se v glavnem nanaša na enajst zdravilnih vrelcev z ogljikovo kislino. Voda se uporablja predvsem za zdravljenje srčnih bolezni. Po aperitivu in dobrem bograču se boste odpravili v vinograd, na veselo trgatev z igrami, stiskanjem, pokušnjo mošta in starega vina. Za vse, ki doma nimajo vinograda, bo to doživetje posebne vrste. Nastanitev in osvežitev v hotelu. Večerja v čardi, glasba, ciganska ohcet, pijača. s poravnano članarino pa znaša cena izleta 100€) CENA VKLJUČUJE: prevoz z lastnim turističnim avtobusom, 1x nočitev s samopostrežnim zajtrkom v dvoposteljnih sobah v hotelu 3***, trgatev s pokušino mošta in starega vina, aperitiv, bograč, večerja v Čardi s folklornim programom in pijačo, zaključno kosilo v Čardi, vse oglede po programu in vstopnine, organizacija, priprava in vodenje izleta. 2. dan: Balatonfüred-Tihany-Kesthely-HevizSlovenija Pozni zajtrk in ogled Tihanyskega polotoka z lepim pogledom na jezero in okolico. Je hkrati tudi najprivlačnejši kraj ob Blatnem jezeru in kljub svoji majhnosti nudi mnogo znamenitosti. Cerkev ima iz 11. stoletja ohranjeno romarsko kripto in baročne rezbarije. V nekdanjem samostanu si lahko ogledate zgodovino Blatnega jezera in okolice (doplačilo). Pot bomo nadaljevali do Trdnjave Szigliget, nato se bomo odpravili do bližnje Čarde, kjer bomo imeli kosilo. Po kosilu nadaljujemo pot do Kezsthelyja. Kratek ogled mesta. Nadaljevanje poti do mesta Heviza, največjega naravnega zdraviliškega jezera v Evropi, v katerega dotekajo topli izviri. Prosto za nakupe. Pozno popoldne odhod proti domovini. Prihod v domovino v večernih urah. CENA IZLETA: 147 € po osebi (za člana zbornice glasilo september 2014 15 KAJ MORAMO VEDETI O E-RAČUNIH - seminar? V primeru, da poslujete z javnim sektorjem, med njimi so to ministrstva, občine, sodišča, vladni uradi, šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnišnice, kulturni zavodi, krajevne skupnosti, razne agencije in drugi, mu boste morali po 1. januarju 2015 izstaviti e-račun na predpisan način. Odgovor na vprašanje »kaj moramo vedeti o e-računih« dobite na seminarju, ki bo v sredo 1. oktobra 2014 ob 16.00 uri, v sejni sobi OOZ Slov. Konjice Kratka vsebina: I. del – Vsebinske in zakonske zahteve izdajanja (e-)Računov (Aleksandra Heinzer) • splošno o računih (vsebina, rok, izdajatelj, upoštevanje zakonskih norm) • poslovanje s tujino in računi (kaj paziti) • oblika računov v luči DDV (elektronski ali papirnati) • kaj je eRačun • razlika med elektronskim računom po DDV zakonodaji in e-Računom • za koga bo izdajanje eRačunov obvezno in za koga ne? • kakšna bo vloga Uprave RS za javna plačila II. del – Tehnične zahteve, pogoji in postopki (mag. Grega Podgoršek) • Priprave za izdajo in prejem e-Računa • Skupno • Odločitev izdajatelj/prejemnik/oboje • Komunikacija – elektronska pot (ZZI, Panteon, …), Bankart • Stroški • posebnosti PU • UJPNET • posebnosti GS • Izdaja e-Računa • Skupno • Posebnosti PU • Posebnosti GS • Izdajatelji brez informacijske podpore • Prejem e-Računa • Skupno • Posebnosti PU • Posebnosti GS • Hramba e-Računa • Skupno • Posebnosti PU • Posebnosti GS Seminar bosta vodila: Aleksandra Heinzer, univ.dipl.upr.org., davčna svetovalka v družbi Pakta svetovanje d.o.o. Je odlično ocenjena predavateljica in avtorica številnih člankov vestnika “DDV v poslovni praksi”, prispevkov na portalu DDV asistenca , tečajev na področju DDV ter drugih strokovnih gradiv, ki jih izdaja založba Verlag Dashöfer in mag. Grega Podgoršek je univ. dipl. ing. strojništva, magister ekonomije (informacijski sistemi). Ima dolgoletne izkušnje iz dela v gospodarstvu in pri vodenju IT področja. Ukvarjal se je z implementacijami novih IT rešitev, elektronsko izmenjavo podatkov (EDI/RIP) in organizacijo delovnih procesov. Od oktobra 2013 je zaposlen kot svetovalec za informacijske rešitve v podjetju OPAL, ki je eden večjih ponudnikov informacijskih sistemov (ERP) v Sloveniji. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 70,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.