POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG

POVZETKI
RAZISKOVALNIH
NALOG
13. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev
na OŠ Brinje Grosuplje, 19. 3. 2014
NASLOV: Uspevanje rastlin v različnih pogojih
PODROČJE: Kemija
AVTOR: Jernej Ferjan, 4. a
MENTORICA: mag. Marja Gerbec
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Zanimalo me je, od česa je odvisna kalitev in nadaljnja rast rastlin. V svoji nalogi sem
uporabil semena vodne kreše, ki sem jih izpostavil različnim življenjskim pogojem ter
opazoval njihovo kalitev in nadaljnjo rast. Izkazalo se je, da so semena v temi in na
idealnih pogojih vzklila najhitreje, sledila so jim semena v temi in na mrazu, medtem
ko semena brez zraka in brez vode sploh niso vzklila. V nadaljevanju je bila rast
rastlin v temi najhitrejša, nato pa se je njihova rast upočasnila, ker jim je začelo
zmanjkovati hrane. V rasti so jih dohitele in nato prehitele rastline v idealnih pogojih,
kjer so se pojavili prvi zeleni listki, ki so rastlinam omogočali samooskrbo s hrano.
NASLOV: Preživljanje prostega časa nekoč in danes
PODROČJE: Sociologija
AVTOR: Izak Bogovič, 4. a
MENTORICA: mag. Marja Gerbec
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
V raziskovalni nalogi me je zanimalo, kako so otroci včasih preživljali prosti čas po
šoli in kako danes prosti čas preživljajo moji vrstniki. Naredil sem hipoteze in
oblikoval dve anketi, eno za starejše in eno za moje vrstnike. Dobil sem odgovore od
20 vrstnikov in od 20 starejših oseb. Večinoma sem postavil pravilne hipoteze, saj
sem predvideval, da so morali včasih otroci bolj delati doma na kmetiji in na vrtu in
bolj so morali pomagati pri hišnih opravilih. Sedaj pa se otroci bolj ukvarjajo s
športom kot nekoč, več jih hodi v glasbeno šolo. Pravilno sem razmišljal tudi v tem,
da je včasih veliko otrok moralo paziti na bratce in sestrice, sedaj pa to dela zelo
malo vrstnikov. Presenetilo me je, da so nekateri tudi včasih hodili v glasbeno šolo in
eden je celo treniral šport v klubu. Kljub temu da so takrat živeli v težkih časih, pa so
otroci imeli kar veliko hobijev.
NASLOV: Vrelišče in zmrzišče sladke in slane vode
PODROČJE: Fizika
AVTOR: Anton Luka Šijanec, 4. b
MENTORICA: Božena Opara
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Voda je povsod okrog nas. Sestavljena je iz treh atomov: dveh atomov vodika (H) in
enega atoma kisika (O), označimo jo s kemijskim simbolom H2O. 73 % zemeljske
površine prekriva voda, največje zaloge sladke vode na Zemlji so v ledu. Voda je
nujno potrebna za življenje in jo uporabljamo za mnogo stvari, npr.: pitje, umivanje, v
gospodinjstvu za pomivanje, pranje, za drsanje, kepanje, savnanje. Pojmi, ki sem jih
podčrtal, opišejo vodo v več agregatnih stanjih: tekočem, plinastem in trdnem. Vodi v
plinastem stanju pravimo para, v trdnem pa led. Če vodo v tekočem agregatnem
stanju ohlajamo, voda zmrzne in nastane led, torej se agregatno stanje vode iz
tekočega spremeni v trdno. Če pa vodo segrevamo, se spremeni njeno agregatno
stanje v plinasto, rečemo ji para. Temperaturi, pri kateri voda začne vreti in
izparevati, pravimo vrelišče. Temperaturi, pri kateri začne zmrzovati, pa zmrzišče. Pri
tej temperaturi se led začne taliti, zato ji lahko rečemo tudi tališče. Če vodi dodamo
sol, se ji spremenijo lastnosti, postane bolj gosta, zato se molekule težje gibajo. Vsi
vemo, da ceste pozimi posipajo s soljo, da ne bi zmrznile. Sprašujem se, zakaj.
NASLOV: Uporaba in učenje z računalniškim programom SCRATCH
PODROČJE: Računalništvo
AVTOR: Adrian Sebastian Šiška, 4. b
MENTORICA: Božena Opara
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Vsaka uporaba računalnika je nekakšno programiranje. Računalniku ukažemo, da
nekaj izvede tako, da pritisnemo tipko, kliknemo na miško ali se dotaknemo ekrana.
To ukazovanje je lahko zahtevno (npr. ob vklopu računalnika se na ekranu pokaže
tvoja slika) ali preprosto (npr. opomnik v koledarju). Obiskujem računalniški krožek,
kjer se učimo programiranja s programom Scratch. S programom Scratch se učimo
programiranja tako, da sprogramiramo igrico ali animacijo. Ukazi so že napisani
oziroma predstavljeni kot gradniki. Programe izvajamo na mačku ali drugih likih.
Program Scratch uporabljamo, da bi se z uporabo osnovnih postopkov naučili osnov
programiranja.
NASLOV: Družabne igre in osnovnošolci
PODROČJE: Sociologija
AVTOR: Val Kmetič, 5. a
MENTORICA: Slavka Kozel
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Ker imam rad družabne igre, sem se odločil za raziskovalno nalogo o družabnih
igrah. Pomagal sem si z anketnimi vprašalniki, ki so jih rešili učenci prvih, tretjih in
petih razredov na naši šoli. Podatke sem analiziral in jih predstavil s pomočjo grafov.
Poiskal sem odgovore na tri hipoteze. Ugotovil sem, da imajo skoraj vsi anketirani
učenci radi družabne igre. S tem sem potrdil prvo hipotezo. Druga hipoteza se je
izkazala za zavrnjeno. Izkazalo se je namreč, da starejši učenci pogosteje igrajo
družabne igre kot mlajši. Presenetilo me je, da se mlajši učenci manj igrajo družabne
igre kot starejši, saj imajo mlajši več prostega časa. Tretja hipoteza se je izkazala za
potrjeno, saj mlajši učenci družabne igre pogosteje igrajo z ožjimi člani družine,
starejši pa s prijatelji, dedki in babicami.
NASLOV: Učinkovitost pralnih sredstev
PODROČJE: Kemija
AVTORICA: Katarina Huč, 5. b
MENTORICA: Mateja Peric
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Za raziskovalno nalogo sem se odločila zato, ker sem želela ugotoviti, katero pralno
sredstvo najbolje očisti različno umazanijo z oblačil. Domnevala sem, da različna
pralna sredstva različno odstranijo madeže. Poskus učinkovitosti pralnih sredstev
sem naredila z najcenejšim tekočim praškom, najcenejšim praškom v prahu in
domačim praškom, ki sem ga naredila sama. V vsako pralno sredstvo sem pomočila
koščke tekstila z madežem rdečega vina, marmelade in blata, nato pa primerjala
rezultate. S pomočjo poskusov sem preverila postavljene hipoteze. Ugotovila sem,
da že pralno sredstvo kupljeno v trgovini perilo bolje opere kot domači pralni prašek.
Domači pralni prašek najbolje opere madež blata, pralni prašek v prahu najbolje
opere madež vina, tekoče pralno sredstvo pa najbolje opere madež marmelade. Ob
raziskovanju in opravljanju poizkusov sem se veliko naučila. Pridobljeno znanje bom
uporabila pri pranju perila.
NASLOV: Osnovnošolci in glasba
PODROČJE: Sociologija
AVTORICA: Neja Janežič, 5. b
MENTORICA: Mateja Peric
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Zelo rada poslušam glasbo. Opazila sem, da imam nekatere zvrsti glasbe raje kot
druge. Zanimalo me je, kako se z glasbo razveseljujejo moji sošolci in sošolke. V
raziskovalni nalogi sem želela ugotoviti, katere zvrsti glasbe osnovnošolci raje
poslušajo, če sploh radi poslušajo glasbo in če hodijo v glasbeno šolo, kateri
inštrument se učijo. S to nalogo sem ugotovila, da večina učencev rada posluša
glasbo, da jim je glasba všeč, da jih manj kot polovica hodi v glasbeno šolo ter da
večina učencev, ki hodi v glasbeno šolo, igra klavir.
NASLOV: Osnovnošolci in sladkarije
PODROČJE: Interdisciplinarno
AVTORICA: Tim Jovan, 5. b
MENTORICA: Mateja Peric
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Sladkarije so zelo priljubljena hrana za otroke. Vsebujejo sladkor, umetna barvila,
malo sadja ali celo nič. Z anketnim vprašalnikom, ki sem ga razdelil
dvainsedemdesetim učencem, sem hotel ugotoviti, ali radi jedo sladkarije, ali učenci
5. razreda jedo sladkarije večkrat na teden kot učenci 4. razreda, kdaj učenci najraje
jedo sladkarije, če je najbolj priljubljena znamka sladkarij morda Haribo, ali so najbolj
priljubljena sladkarija bomboni in če učenci vedo, da sladkarije vsebujejo veliko
škodljivih snovi in katere. Na podlagi zbranih podatkov iz ankete sem ugotovil, da
učenci radi jedo sladkarije, učenci 5. razreda jedo sladkarije manjkrat na teden kot
učenci 4. razreda, učenci najraje jedo sladkarije, kadar gledajo televizijo, najbolj
priljubljena znamka sladkarij ni Haribo, ampak Milka, najbolj priljubljena sladkarija
niso bomboni, ampak sladoled in učenci vedo, da sladkarije vsebujejo veliko
škodljivih snovi, vendar ne vedo katere.
NASLOV: Starši in ocene njihovih otrok
PODROČJE: Sociologija
AVTORICA: Maksi Pavšek, 5. b
MENTORICA: Mateja Peric
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
V našem razredu sem poslušala, kakšne ocene dobivamo in kako starši na njih
reagirajo. Moj namen je bilo ugotoviti, kakšen uspeh imajo učenci na naši šoli in kako
njihovi starši reagirajo na ocene, ki jih učenci dobijo. Sestavila sem več vprašanj in jih
razdelila med različne razrede osnovne šole. Pravilno sem predvidevala, da je imela
večina učencev v lanskem letu odličen uspeh, da največ staršev na dobro oceno
reagira tako, da otroka pohvalijo, da največ učencev izboljša ocene potem, ko jih
starši zaradi slabe kregajo, da ima največ učencev še naprej dobre ocene potem, ko
jih starši pohvalijo, da večini učencev ni vseeno za njihove ocene in tudi, da njihovim
staršem ni vseeno za ocene svojih otrok ter da večina učencev v šoli posluša in se
trudi za svoje ocene. Za napačno predvidevanje se je izkazalo, da reagira največ
staršev na slabe ocene tako, da otroka potolažijo in nanj niso jezni.
NASLOV: Obrat mačke
PODROČJE: Biologija
AVTORICA: Maruša Škrjanc Lapajne, 5.a
MENTOR: Aljoša Dornik
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
Z raziskovalno nalogo sem želela ugotoviti, kako hitro se lahko obrne mačka v zraku
ter katera prej: mlajša ali starejša. S pomočjo staršev sem poskus uspešno izvedla
večkrat tako, da sem snemala obrat mačke. Prepričala sem se, da mačkam pri
poskusu ni bilo neprijetno. Mislila sem, da se bo starejša obrnila prej, saj se je že
razvila ter da se bo obrnila v 3 sekundah. Vendar sem se zmotila. Rezultati poskusa
so pokazali, da se je mlajša obrnila prej in v slabih 2 sekundah, starejša pa v dobrih 2
sekundah.
NASLOV: Miha pa piha, balonček napiha
PODROČJE: Etnologija
AVTORICA: Natalija Močnik, 5. b
MENTORICA: Vanja Hočevar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Marije Vere
Vsaka država, vsaka kultura ima svoje ljudsko izročilo. Gre za del naroda, za stvari,
ki so nastale, se ohranile in ki danes tvorijo del kulture. Dandanes so znane tudi
kakšne prireditve, kjer ljudje ohranjajo ljubezen do ljudskega izročila.
Mene je zanimalo, koliko kratkih rekov, zbadljivk, izštevank in besednih iger iz
Kamnika in okolice poznajo starejši ljudje in moji vrstniki. Najprej sem o tem
povprašala starejše od 43 let. Veliko takih »kratkih besedil« so poznali predvsem
starejši od 70 let (moje sorodnice in udeleženke medgeneracijskega druženja). Pri
njih sem dobila nekaj rekov, izštevank, zbadljivk, besednih iger in podobnih »kratkih
besedil«, ki sem jih potem predstavila svojim sošolcem.
Tako sem izvedla anketo v svojem (5. b) razredu. Potekala je tako, da sem imela na
listu zapisana ta »kratka besedila«. Sošolcem sem vsako besedilo posebej prebrala
na glas, oni pa so dvignili roko, če so ga poznali.
Nekateri sošolci so nekatera besedila poznali tudi v drugačni varianti. Kasneje so mi
povedali te variante. Tako sem si vse zapisala; ali moji sošolci poznajo/ne poznajo,
uporabljajo/ne uporabljajo ali pa poznajo le od babic in dedkov ali celo poznajo
kakšno drugo različico.
Raziskava je pokazala, da starejši ne poznajo toliko »kratkih besedil«, kot sem
mislila, da bodo. Na začetku sem bila mnenja, da bodo starejši poznali veliko rekov,
izštevank, zbadljivk in besednih iger (vsaj 10 vsak). Presenečena pa sem bila tudi pri
sošolcih, saj so poznali precej besedil, tudi starejše reke. Pri njih sem pričakovala več
neznanja. Izvedela sem, da starejši mlajšim pripovedujejo veliko kratkih besedil oz.
zgodb in s tem se ljudsko izročilo še vedno prenaša naprej.
NASLOV: METKA PICHLER (1948–1989), Življenje in delo glasbene pedagoginje
PODROČJE: Zgodovina
AVTOR: Samo Mazovec, 6. razred
MENTORICA: Vilma Vrtačnik Merčun
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Rodica
Metka Pichler je bila izjemna glasbena učiteljica, ki je na naši šoli delala od izgradnje
šole leta 1972 do svoje smrti 11. maja 1989. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti, kaj je o
njej zapisanega v občinskem časopisu. Ugotovitve slonijo na 75 časopisnih člankih v
Občinskem poročevalcu in dveh iz šolskega glasila ter na dokumentih Metke Pichler,
ki so ohranjeni v šolskem arhivu. Po zaključku izobraževanja na Zavodu za glasbeno
in baletno izobraževanje v Ljubljani (leta 1967) se je še istega leta zaposlila kot
učiteljica glasbe na Osnovni šoli Moravče. Po dveh letih je poučevanje nadaljevala
na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo, leta 1972 pa se je zaposlila bližje svojega
doma, na novi Osnovni šoli Josip Broz Tito na Rojah, na današnji Osnovni šoli
Rodica. Ob delu je študirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je diplomirala
junija 1978. Sama je igrala violo v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik in bila
članica treh pevskih zborov. V prvih letih dela na naši šoli je Metka Pichler vodila štiri
pevske zbore, kasneje pa pet, novembra 1984 pa je poleg tega postala še
zborovodkinja Mešanega študentskega pevskega zbora Kamnik. Njeni zbori so
nastopali na številnih kulturnih prireditvah v šoli, v kraju, v delovnih organizacijah in v
občini. Od leta 1974 dalje se je s šolskimi zbori udeleževala republiških revij
mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, ki so bile na vsaki dve leti. Tam se je
redno uvrščala na revije višjega nivoja, kakršen je bil Mladinski pevski festival v Celju
– za najboljše zbore iz celotne Jugoslavije. Od aprila 1979 dalje se je s svojimi zbori
udeleževala tudi Festivala Kurirček, festivala partizanske ljudske pesmi, ki se je
odvijal v Mariboru. Čeprav podatki niso popolni, ugotavljam, da je s svojimi zbori
posnela vsaj šest zvočnih kaset, tri male plošče in sodelovala z zbori na jubilejni
veliki plošči Glasbena šola Domžale 1950–1980. Njene zbore so snemali za radijski
in televizijski program, sodelovali pa so tudi v dveh operah (Boris Godunov in
Carmen). Od septembra 1988 je imela zaradi bolezni pravico do polovičnega
delovnega časa. Maja 1989, štirinajst dni pred pomembnim nastopom na državnem
festivalu v Celju, je nenadoma umrla. Njeno izjemno delo z mladimi pevci je bilo v
družbi opaženo, saj je že v času življenja prejela številna priznanja.
NASLOV: Najboljši prevoz na delo
PODROČJE: Matematika
AVTORICA: Nike Brajkovič Mihelič in Lucija Huč, 6. a
MENTOR: Aleš Šporn
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
S pomočjo raziskovalne naloge sva želeli ljudem pokazati, s katerim vozilom
najceneje prideš iz Trzina do Ljubljane BTC. Primerjali sva avto, motor, električni
avto, vlak, avtobus in taksi. Za avto, motor in električni avto sva sešteli vse stroške, ki
jih imaš s povprečnim avtom oz. motorjem v enem letu. Za avtobus, vlak in taksi pa
sva se pozanimali za ceno vozovnice. To ceno sva množili z delovnimi dnevi v letu.
Potem sva množili še z dva, saj greš v Ljubljano in prideš nazaj. Ugotovili sva, da se
cenovno najbolj splača voziti z vlakom. Prihraniš lahko zelo veliko (tudi do 1000 €).
Najdražje se je voziti z avtom. Seveda sva gledali izključno iz cenovnega vidika. Avto
ima tudi prednosti, saj se ti ni potrebno tako prilagajati, kot pri vlaku in drugih javnih
prevozih. No, tudi javni prevozi imajo prednost, saj med vožnjo lahko bereš
časopis … Iz te raziskovalne naloge sva izvedeli marsikatero stvar. To pa nama bo v
življenju prišlo prav.
NASLOV: Priljubljenost radio postaj pri šestošolcih OŠ Trzin
PODROČJE: Sociologija
AVTORICA: Sara Špajzar, 6. a
MENTOR: Aleš Šporn
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Z anketnim vprašalnikom, ki sem ga razdelila med svoje vrstnike, sem želela
ugotoviti naslednje:
•
Katero radio postajo najraje poslušajo?
•
Zakaj najraje poslušajo to radio postajo?
•
Kje poslušajo radio?
•
Kateri voditelj radio postaje jim je najljubši?
V raziskavi je sodelovalo 30 učencev (15 deklic in 15 dečkov) šestega razreda
Osnovne šole Trzin. Na podlagi zbranih podatkov sem ugotovila, da šestošolci
pogosto poslušajo radio. Fantje najraje poslušajo radio Antena, dekleta pa Radio 1.
Fantje in dekleta poslušajo to radio postajo, ker tam predvajajo najboljšo glasbo.
Oboji največkrat radio poslušajo na poti v avtu. Vsem je najbolj všeč voditelj Denis
Avdič.
NASLOV: Moja igrica v SCRATCHU - Labirintman
PODROČJE: Računalništvo
AVTOR: Lan Alexander Rojs, 6. b
MENTOR: Petra Guček Rojs
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Že lansko leto sem se pri raziskovalni nalogi srečal z računalniškim načinom
razmišljanja, zato sem se letos odločil svoje znanje nadgraditi. Pri računalniškem
krožku sem se prvič srečal s programskim paketom Scratch. Delo z njim je bilo zelo
zanimivo in zabavno, zato sem se za letošnjo raziskovalno nalogo odločil, da izdelam
preprosto računalniško igrico v Scratchu. V raziskovalni nalogi prikazujem po korakih,
kako sem sprogramiral računalniško igrico v Scratchu. Definiral sem cilj igre, pripravil
in narisal objekte, uporabil diferencialno vrednotenje in pripravil dva možna zaključka:
primer spodletele in primer uspešno odigrane igre s polnim izkupičkom točk .
NASLOV: Katero žarnico izbrati?
PODROČJE: Tehnika
AVTOR: Rok Tretjak, 6. b
MENTOR: Aleš Šporn
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
V raziskovalni nalogi sem preizkusil svetilnost različnih tipov žarnic, ki naj bi po
podatkih proizvajalca svetile z enako močjo. Izračunal sem po kolikšnem času
delovanja varčna sijalka prihrani toliko električne energije, da se izplača njen nakup
kljub višji ceni v primerjavi z navadno žarnico. Ugotovil sem, da se najbolj splača
kupiti cenejšo varčno sijalko ob upoštevanju od proizvajalca napisane življenjske
dobe izdelka.
NASLOV: Prodaja slamnikov Karla Koširja iz Domžal v letih 1929–1932
PODROČJE: Ekonomija
AVTORJA: Jan Žabkar in Luka Žabkar, 7. a
MENTORICA: Vilma Vrtačnik Merčun
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Rodica
V raziskovalni nalogi odkrivava del življenja in dela Karla Koširja, ki je imel
slamnikarsko delavnico v Stobu v Domžalah. Ugotovitve izhajajo iz analize 674
računov Karla Koširja, ki jih je izdajal od aprila 1929 do decembra 1932. Ugotavljava,
da je Karol Košir v teh štirih letih prodal 44.240 slamnikov (ali povprečno 11.060
slamnikov na leto) in zanje iztržil 404.789,90 dinarjev (ali povprečno 101.197 din na
leto). Po prodaji je bilo najuspešnejše leto 1931, ko je prodal 13.585 slamnikov (31 %
vseh), najslabše pa leto 1929 (18 % vseh). Tako stanje ni odraz gospodarskih razmer
v takratni Kraljevini Jugoslaviji, saj leto 1929 velja za gospodarsko najboljše pred
veliko gospodarsko krizo, ki je dosegla dno leta 1934. Za slabšo prodajo je bilo
verjetno krivo tudi vreme, saj so hrvaški krošnjarji odšli domov brez slamnikov, če je
bilo na Medarda (8. junija) deževno. Karol Košir je prodajal slamnike po ozemlju
takratne Kraljevine Jugoslavije. Največ slamnikov je prodal na ozemlju današnje
Hrvaške (21.216 slamnikov ali 49 % vseh), v Sloveniji 28 % (od teh 40 % doma), v
Vojvodini 11 %, v Bosni in Hercegovini pa 8 % vseh slamnikov. Nekaj slamnikov je
prodal še v Črni gori in v Skopju (v Makedoniji). Na Hrvaškem je bilo največ
slamnikov prodanih v Središčni Hrvaški v okolici Zagreba (49 %), četrtino v Slavoniji,
ostalo pa v Dalmaciji in v Gorski Hrvaški. Na takšno razporeditev prodaje Koširjevih
slamnikov je v veliki meri vplivala dobra železniška povezava z območji največje
prodaje, manjše pošiljke, v prometno težje dostopna območja pa je slamnike pošiljal
po pošti. Običajni moški slamniki so v tistem času stali od 7 do 16 dinarjev. Boljši
slamniki so bili žirardi, ki so stali od 19 do 75 dinarjev, luksuzni pa panama slamniki,
katerih cena se je gibala od 130 do 240 dinarjev. Cene slamnikov so se, podobno kot
cene industrijskih izdelkov, po letu 1930 nekoliko zniževale, kar je bilo značilno za
čas gospodarske krize. Tržišče za prodajo Koširjevih slamnikov je širil predvsem
Hrvat Janko Pavić iz Hromca pri Đurmancu blizu Krapine, ki je bil tedaj prodajni
zastopnik tudi za domžalska slamnikarja Ravnikarja in Škrabarja ter za slamnikarsko
zadrugo v Mengšu.
NASLOV: Les ali stiropor
PODROČJE: Arhitektura
AVTOR: Anže Zajc, 7. razred
MENTOR: Aljoša Dornik
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
Pri grajenju zgradb se danes uporablja veliko toplotnoizolacijskega materiala.
Raziskoval sem, kateri material je boljši izolator: les ali stiropor. Ugotovil sem, da je
boljši les.
NASLOV: Vpliv starosti na dosežke v plezanju
PODROČJE: Šport
AVTOR: Žiga Zajc, 7. razred
MENTORICI: Aljoša Dornik
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
Plezanje spada med športe, kjer uporabljamo vse dele telesa. V moji nalogi sem
preučeval, ali je kakšna povezava med starostjo začetka ukvarjanja s športnim
plezanjem in dosežki na tekmovanjih športnega plezanja. Ugotovil sem, da se moja
hipoteza ni potrdila in da na to vplivajo različni dejavniki.
NASLOV: Vidra na Grosupeljskem polju
PODROČJE: Biologija
AVTORJA: Bor Mihelič in Kalina Mihelič
MENTORJA: Helena Pogačar in Tomaž Mihelič
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Louisa Adamiča
Vidra je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta. Po podatkih je najštevilčnejša na vzhodu
države, predvsem na Goričkem, podatkov o pojavljanju v osrednji Sloveniji pa je malo
in so vezani predvsem na Ljubljansko barje. Nekaj redkih zapisov o vidri obstaja tudi
za Grosupeljsko polje, kjer ocenjujejo, da je vidra tu redka in maloštevilna. V
raziskavi sva se usmerila v natančno ugotavljanje njene razširjenosti na območju
Grosupeljskega polja. Pri tem sva želela preizkusiti različne metode ugotavljanja
številčnosti in ugotoviti, na katerih območjih se najpogosteje pojavlja. Preizkusila sva
tudi različne metode ugotavljanja prisotnosti. Popis razširjenosti sva izvajala s
pomočjo iskanja sledov v blatu in snegu, iskanja iztrebkov in s pomočjo kamer na IR
senzor. Območja najpogostejšega pojavljanja sva skušala ugotoviti na podlagi sledov
v snegu, rednega odstranjevanja starih in pregledovanja novih sledov ter s pomočjo
kamer. Iztrebke, ki sva jih odstranila na terenu, sva pregledala in ugotavljala
prehrano. Izvedla sva tudi anketo o poznavanju vidre med vrstniki v osnovni šoli.
Sledi vidre sva našla na 132 lokacijah, ki so bile razdeljene po vseh potokih in
rečicah. Predeli z največ iztrebki so bili potok Sevnik, spodnji del Velikega potoka ter
zgornji in spodnji tok Grosupeljščice. Na 8 lokacijah sva imela nameščene kamere.
Na vseh lokacijah so se vidre pojavljale vsaj enkrat tedensko. Na treh lokacijah so se
vidre pojavljale več kot 3-krat tedensko. Uspela sva slediti skupini treh vider na
razdalji več ko 6 kilometrov v eni noči. V vseh ostalih primerih so se vidre pojavljale
posamič. Na podlagi posnetkov sva uspela identificirati vsaj 5 različnih osebkov vidre.
Vsa območja, kjer se je vidra pogosto pojavljala na podlagi posnetkov kamer, sva
uspela potrditi tudi s pomočjo sledenja v snegu. Uspela sva potrditi območja
dnevnega pojavljanja vidre na potoku Sevnik in potoku Bičje kot tudi v centru
Grosuplja. Kot zelo uporabna metoda se je izkazala tudi metoda zabrisovanja sledov.
Vidre so se na podlagi metode zabrisovanja pojavljale enako pogosto, kot na podlagi
ugotavljanja prisotnosti s kamero. Vidre so se na raziskovalnem območju hranile z
raki, ribami in školjkami. Najpogostejši plen so bili raki, predvsem na območju
Velikega potoka in potoka Sevnik. V anketo o poznavanju vidre je več kot polovica
anketirancev odgovorila, da je vidra glodavec. Do sedaj so jih po večini opazovali v
živalskem vrtu. Skoraj vsi anketiranci se strinjajo, da je vidra ogrožena in bolj redka,
kot je bila nekdaj, ogroža pa jo najbolj onesnaževanje in strupi. Po mnenju vprašanih
so njena glavna hrana ribe in rastlinje.
NASLOV: Merjenje spremembe temperature v reakcijski zmesi med reakcijo Li, Na,
K, Mg in Ca z vodo
PODROČJE: Kemija
AVTOR: Lenart Bučar
MENTORICA: Marjetica Zornada
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Louisa Adamiča
V raziskovalni nalogi sem si zamislil in izvedel poizkus, pri katerem sem opazoval
časovni potek temperature pri reakcijah alkalijskih in zemljoalkalijskih kovin z
destilirano vodo. V ta namen sem si zamislil, sestavil in sprogramiral računalniško
voden sistem za merjenje temperature. Pri vsakem poizkusu sem uporabil 50 ml
vode in približno 0,2 g posamezne kovine, poizkus sem z vsako kovino ponovil trikrat.
Najburnejša reakcija je bila pri kaliju, ki se je med reakcijo celo vžgal. Reakcija
magnezija je bila tako počasna, da sem jo težko zasledoval, najlepše sem lahko
opazoval reakcijo natrija in litija, pri kalciju pa sem imel malo nepredvidenih težav,
zaradi katerih sem moral narediti dodatno meritev. Kljub temu se je ponesrečena
meritev izkazala za zelo poučno. Po opravljenih poizkusih sem za vsako meritev
posebej zrisal graf temperature v odvisnosti od časa ter primerjal poteke temperature
med posameznimi ponovitvami kot tudi med različnimi kovinami ter analiziral možne
vzroke za opažene razlike.
NASLOV: Ali izbrane snovi vplivajo na rast in razvoj bakterij
PODROČJE: Kemija
AVTOR: Lan Vukolić, 8. c
MENTORICI: Tanja Vičič in Marjetka Kolbl
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
Pripravil sem gojišča bakterij in vzgojil kulture. Pripravil sem raztopine salicilne
kisline, aspirina in izvleček vrbovega lubja ter jih nanesel na diske. Diske sem vstavil
v gojišča in opazoval spremembe. Ugotovil sem, da pripravljene raztopine ne vplivajo
na rast in razvoj bakterij.
NASLOV: Ah, ta nelogična slovenščina!
PODROČJE: Slovenski jezik
AVTORICE: Alja Anžlovar, Kaja Štrubelj in Lucija Karnelutti, 8. razred
MENTORICI: Katja Kmetec in Sonja Psaltirov
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
Slovenščina je naš materni jezik, zato se nam zdi nekaj samoumevnega. Ne
razmišljamo prav pogosto o njej, njenih slovničnih zakonitostih in izjemah. Analiza
nekaterih drugih jezikov v okviru lingvističnih nalog, ki jih rešujemo pri logiki, nas je
spodbudila, da se poglobimo tudi v jezik, ki ga govorimo vsak dan: je slovenščina
logična ali ne? Zakaj ja oz. zakaj ne? To vprašanje se kot rdeča nit vleče skozi
celotno raziskovalno nalogo. Delni odgovor nanj dobimo pri intervjuju z dr. Simono
Klemenčič, še več pa izvemo v teoretičnem delu, ko si izberemo nekaj poglavij
slovnice in jih preučimo z logičnega vidika. Šele ob tem se zavemo, kako kompleksen
in zahteven jezik je slovenščina.
Kako pa se z vsemi temi nelogičnostmi spopadajo majhni otroci, ki so še pristni,
neobremenjeni s slovnico; ki tvorijo lastne skovanke po neki otroški logiki, ki je v
primerjavi s kompleksnostjo slovenske slovnice zelo enostavna in preprosta? Se
njihovi odgovori razlikujejo v primerjavi s starejšimi učenci, ki se v šoli že nekaj let
učijo slovnico? To preučujemo v empiričnem delu. 3-letne otroke, učence 2., 6. in 8.
razreda soočimo z nekaterimi simpatičnimi jezikovno-logičnimi izzivi ter spremljamo,
kako se odzovejo nanje. Tudi na podlagi njihovih odgovorov sklepamo o mnogih
nelogičnostih našega jezika.
Ah, ta nelogična slovenščina! Vesele smo, da jo znamo in tudi, da je bila predmet
našega raziskovanja.
NASLOV: Evropa in mi, vedoželjni smo vsi
PODROČJE: Geografija
AVTORICI: Tinkara Bolta in Ema Letnar, 8. razred
MENTORICA: Andreja Bečan
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Vodice
Evropa – naša celina, pa vendar vemo o njej zelo malo. Je druga najmanjša celina
na Zemlji. Večja je le od Avstralije. Je zelo razčlenjena – ima veliko otokov in
polotokov. Največji otok, ki je hkrati tudi samostojna država, je del Britanskega
otočja. Ostali otoki in otočja so: Islandija, Korzika, Sicilija, Sardinija, Ciper, Kreta,
Baleari. Evropo sestavlja 49 držav, od tega jih je 28 v EU. Najmanjše države so:
Vatikan, Monako, Andora, Lihtenštajn in Luksemburg. Okoli nas je veliko informacij o
Evropi, ki jih otroci, mladostniki bolje ali slabše »slišijo«. O Evropi se učijo v šoli pri
geografiji, pri tujih jezikih, domovinski in državljanski kulturi in etiki, včasih pa tudi pri
katerem drugem predmetu. O naši celini učenci slišijo podatke in novice po radiu,
televiziji, berejo v revijah, se o dogajanju v Evropi pogovarjajo s starši, z družino pa
tudi potujejo po različnih evropskih državah. Raziskovalna naloga prikazuje znanje in
vedenje učencev slovenskih osnovnih šol o celini, na kateri živijo.
NASLOV: Sanje in njihov vpliv na osnovnošolce
PODROČJE: Psihologija
AVTORICI: Pia Pavlič in Manca Rakun, 8. b
MENTORICI: Slavka Kozel in Maja Završnik
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Trzin
Sanje so nekaj skrivnostnega. Odvijajo se med spanjem. V svoji nalogi sva se lotili
odkrivanja tančice skrivnostnosti. Ob začetku najinega dela sva se lotili iskanja virov,
knjig in drugega gradiva na to temo. Pri svojem delu se zaradi zanesljivosti raziskav
in podatkov nisva želeli opirati na internetne vire ampak le na knjižne. Ko sva
natančno pregledali literaturo, ki sva jo na temo sanj odkrili, sva se lotili raziskovanja.
V literaturi sva pogosto naleteli na povezovanje sanj z astrologijo, vedeževanjem,
numerologijo, česar nisva želeli raziskovati. Namen najine raziskovalne naloge je bil
raziskati sanje kot podzavestni pojav med spanjem in ne sanje kot cilji oziroma želje.
Želeli sva raziskati, kaj o sanjah pravijo znanstveniki in ugotoviti, kakšen odnos imajo
do sanj učenci šestega in osmega razreda, kaj jim sanje pomenijo in o čem
največkrat sanjajo.
NASLOV: Josip Mal
PODROČJE: Zgodovina
AVTORICE: Katja Grilj, Tjaša Klopčič in Leja Nuhi
MENTORICA: Maja Gerčar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Jurija Vege
V nalogi smo predstavile življenje in delo dr. Josipa Mala. Josip Mal je za slovenski
prostor pomemben, ker je napisal Zgodovino slovenskega naroda najnovejša doba.
V znanstvenih delih uporablja strokovni jezik le, kolikor je to nujno, sicer piše dovolj
poljudno, da dela lahko bere tudi povprečen bralec. Dela predstavljajo način življenja
ljudi, navade oblačenja, prehranjevanja, šolanja, vere, običaje, opremo bivalnih
prostorov ipd. Večina zgodovinarjev tega ne opisuje. Velik prispevek je njegovo
muzejsko delo, za kar je prejel Valvasorjevo nagrado leta 1971. Josip Mal je zaradi
svojih del prepoznaven med zgodovinarji in strokovnjaki. V domačem kraju ga
starejša generacija prebivalcev še pozna. Nanj spominjajo obeležja, spominska soba,
poimenovanja ustanov v domačem okolju. Doprsni kip je na steni gradu Kolovrat. Pri
delu smo uporabile raziskovalne metode: anketiranje, intervju, slikovni in materialni
viri, delo na terenu, fotografiranje.
NASLOV: Vreme v Moravški dolini
PODROČJE: Geografija
AVTORJA: Andrej Ravnikar, Marko Kunaver
MENTORICA: Maja Gerčar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Jurija Vege
V najini nalogi sva raziskovala vreme v Moravški dolini. Celo leto 2013 sva vsak dan
trikrat merila temperature in dvakrat padavine. Svoje meritve sva primerjala z
meritvami drugih vremenskih postaj po Sloveniji. Temperature sva primerjala s
postajami Grosuplje, Lendava, Topol pri Medvodah, Krvavec, Planina pod Golico in
Godnje. Padavine pa sva primerjala s postajami Zgornje Loke pri Blagovici, Zgornja
Sorica in Seča. Izračunala sva mesečna in letno povprečje temperatur in padavin.
V svoji knjigi Geografija občine Moravče je Maja Topole navedla podatek, da je
povprečna letna temperatura v Moravški občini 9 °C, skupno pa pade nekaj nad
1200 mm padavin. Ugotovila sva, da je bilo letošnje leto precej toplejše, kot je
običajno. Povprečna temperatura v Moravčah je bila kar 11,3 °C. Če upoštevava
dejstvo, da je bila ta knjiga izdana leta 2003, lahko sklepava, da se je ozračje v
Moravški dolini zelo segrelo. Padavin je leta 2013 padlo toliko kot običajno – nekaj
čez 1200 mm (1226,1 mm). Na podlagi primerjav z drugimi postajami ugotavljava, da
Moravška dolina spada med bolj tople in manj padavinske kraje v Sloveniji.
Ker naju je zanimalo, kako se je vreme v desetih letih spremenilo, sva se povezala z
g. Mirom Capudrom, ki nama je dal na razpolago svoje meritve padavin iz leta 2003
in 2013. Ugotovila sva, da je leta 2003 padlo veliko manj padavin (samo 891,1 mm,
letos pa 1206,8 mm) kot leta 2013.
NASLOV: Minerali v industriji
PODROČJE: Geografija
AVTOR: Tine Likovič, 9. b
MENTORICA: Tanja Vičič
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
V raziskovalni nalogi sem s poskusi preveril gostoto in trdoto izbranih mineralov in
primerjal rezultate s podatki v literaturi. Ugotovil sem, da je možno določiti lastnosti
mineralov. Z anketo sem ugotavljal uporabo izbranih mineralov v slovenskih
industrijskih obratih. Odziv na anketo je bil skromen, vendar sem za dva od petih
mineralov dobil potrditev uporabe v industriji.
NASLOV: »Zdravo« hujšanje
PODROČJE: Gospodinjstvo
AVTORICI: Manca Mlačnik Koščak in Eva Drobnič, 9. b
MENTORICA: Tanja Vičič
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Brinje Grosuplje
Za raziskovalno nalogo sva se odločili, ker naju je zanimalo, koliko živil za hujšanje je
v prodaji. Pravijo, da so najstniki v Sloveniji predebeli, zato sva opravili anketo ITM
med sošolci. Vprašali sva jih tudi o mnenju o njihovi postavi. Ugotovili sva, da je
ponudba živil za hujšanje velika. Anketa je pokazala, da sicer učenci niso predebeli,
a imajo o svoji postavi slabo mnenje.
NASLOV: Šmarska lisička raziskuje
PODROČJE: Turizem
AVTORICE: Lara Bogme, Rebeka Kastelic in Maja Puhovski, 9. b
MENTORICA: Polona Ferbežar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Louisa Adamiča
V turistični nalogi smo najprej raziskovali, kakšne možnosti za zabavo nudi Šmarje Sap z okolico mladim turistom. Preučili smo, kakšne oblike druženja si mladi želijo in
kako bi oni spodbudili turizem v domačem kraju. Iskali smo naravne kotičke, ki bi jih
lahko naredili privlačne za domače in tuje obiskovalce.
Cilj naloge je bil oblikovati raziskovalno in domišljijsko pot Šmarske lisičke pod
naslovom Šmarska lisička raziskuje. V nalogi smo prikazali, kje bo pot potekala in
katere oblike zabave bomo mladim gostom nudili, ob tem pa jih tudi poučili o našem
kraju. V nadaljevanju naloge navajamo, kako bomo svojo idejo tržili. Naša ciljna
skupina turistov je letos skrbno načrtovana. Povezali smo se z drugo šolo, s katero
želimo ohraniti stike tudi v bodoče. Tako bi turistični dogodek lahko postal stalnica in
dejanska obogatitev turističnega življenja v kraju. Za namen prireditve in trženja le te
bomo potrebovali pomoč več podjetij, TD Šmarje - Sap, Občine, staršev.
Nalogo je mogoče dobiti v knjižnici Podružnične šole Šmarje - Sap.
NASLOV: Spreminjanje telesnih lastnosti in sposobnosti učencev osnovnih šol skozi
čas
PODROČJE: Šport
AVTOR: Nik Aleksander Toš, 8. b
MENTORICA: Danica Mati Djuraki
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik
V raziskovalni nalogi Spreminjane telesnih lastnosti in sposobnosti učencev osnovnih
šol skozi čas se opiram na rezultate meritev v okviru projekta Športno vzgojni karton,
ki v Sloveniji poteka že tri desetletja. V analize so vključene meritve v prvih razredih
slovenskih osnovnih šol in OŠFA, posebej za učenke in učence, na osnovi enajstih
testnih preizkusov. Analize potrdijo ne le da se lastnosti ter sposobnosti otrok
spreminjajo, ampak pokažejo tudi, da gre za neugodne in nezaželene spremembe.
Analiza meritev za OŠFA pokaže podobne spremembe, hkrati pa da se učenci te
šole uvrščajo med slovenska povprečja.
NASLOV: Kaj jemo?
PODROČJE: Biologija
AVTORJI: Anja Papuga, Borut Drnovšek in Jurij Šegel, 9. c
MENTORICI: Melita Kosaber in Monika Jelenc
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Frana Albrehta
V svetu in tudi v naši državi se povečuje delež ljudi, ki se prehranjujejo nezdravo. Na
podlagi tega spoznanja smo se odločili raziskati, kakšno hrano jedo učenci šestih
razredov naše šole.
Po pregledu znanih podatkov in literature o prehrani smo sestavili anketo in anketirali
učence 6. razreda.
Ugotavljali smo, koliko učencev ve, kaj je zdrava prehrana, koliko jih zajtrkuje,
dnevno uživa sadje in zelenjavo, koliko jih s seboj v šolo prinaša sladkarije, koliko
hitre hrane uživajo in koliko jih pri kosilu pije sladke pijače. Rezultate smo uredili
posebej za dekleta in fante.
NASLOV: Preprosto čisto
PODROČJE: Gospodinjstvo
AVTORICA: Karmen Golob
MENTORICA: Danica Mati Djuraki
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Frana Albrehta
Svet čedalje bolj stremi k ekološko ozaveščenim stvarem. To je tudi prav, saj
moramo naš planet varovati. Moderna je postala bio pridelana hrana, ekološko
ogrevanje, bio kozmetika, namesto s tiskanjem ogromnih količin časopisa novice raje
preberemo na tabličnem računalniku … in ob vsem tem je postalo moderno tudi bio
oz. ekološko čiščenje. Dve od najpogostejših ekoloških čistil sta soda bikarbona in
kis, ki sta skupaj »najboljši par za borbo proti umazaniji«. S tema dvema čistiloma naj
bi očistili vse od vodnega kamna, plesni, do zažgane ponve … Toda, je to res? V
raziskovalni nalogi sem poskusila odgovoriti na to vprašanje.
NASLOV: Kako različne vrste barv za lase vplivajo na zgradbo in kvaliteto las?
PODROČJE: Kemija
AVTORICI: Tinkara Capuder in Klara Strehar
MENTORICA: Tanja Bervar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Frana Albrehta
Lasje so dlake na lasišču, ki jih tvori keratin in so zgrajeni iz roževine. Prvotno naj bi
las varoval telo pred mrazom, vročino in UV-žarki, danes pa so lasje dobili predvsem
nalogo lepotnega dodatka. Barvanje las je vse večji modni hit, zato sva se odločili za
raziskovanje barv za lase in njihovega učinka.
Opazovali sva različna lasišča in zunanjo zgradbo raznovrstnih las, obdelanih s tremi
različnimi barvami za lase. Zanimala naju je tudi škodljivost nekaterih kemikalij v
barvah ter njihov vpliv na lasišče in las. S pomočjo ankete sva pridobili mnenja
učencev o barvah za lase.
NASLOV: Ohranjanje spomina na Franca Bukovca
PODROČJE: Etnologija
AVTORICE: Ariana Andoljšek, 5. razred in Lea Novak ter Eva Pogačar, 8. razred
MENTORICA: Vilma Vrtačnik Merčun
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Rodica
Cilj naše raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kdo je bil Franc Bukovec, ki ima doprsni
kip pred papirnico na Količevem. Najprej smo preiskale literaturo, potem smo
obiskale Bukovčev rojstni kraj ter izvedle telefonsko anketo in anketiranje učencev na
šoli. Najdragocenejše podatke o njem smo dobile v intervjuju z njegovim sinom
Marjanom Bukovcem. Ugotovile smo, da so v literaturi in pisnih virih nekateri
faktografski podatki netočni. Povsod pa gre za podobno življenjsko zgodbo Franca
Bukovca. Rodil se je 14. 3. 1910 v kmečki družini v Verjah pri Medvodah. Po
odsluženi vojaščini se je po letu 1933 zaposlil v Bonačevi tovarni na Količevem. V
času od 17. avgusta do 14. oktobra 1935 je v tej tovarni vodil uspešno stavko
papirničarjev, najdaljšo v tistem letu. Dosegli so zvišanje plač in dovoljenje za
delovanje sindikalne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ). Bukovec je
nato opravljal pomembne funkcije v odboru tovarniške sindikalne skupine in v
vodstvu JSZ. V začetku druge svetovne vojne, ok. 22. junija 1941, so ga Nemci prišli
aretirat, a mu je uspelo zbežati. Od tedaj dalje je živel v ilegali. Z dr. Marijanom
Dermastio je sodeloval v zadnjih pripravah na vstajo na radomeljskem območju. Po
vstaji, 27. julija 1941, je postal politični komisar Radomeljske čete. V njenem boju z
dvema policijskima četama, 13. septembra 1941 pri Žičah, je bil hudo ranjen. Kot prvi
ilegalni partizan se je zdravil v sanatoriju Emona v Ljubljani. Po zdravljenju je bil
operativni oficir v štabu III. grupe odredov, od 26. 6. 1942 dalje pa komandant
Dolomitskega odreda. Sestavljala sta ga dva bataljona, ki sta štela okoli 400
partizanov. V nesrečnem naključju 26. septembra 1942 v Vnanjih Goricah, ko sta mu
eksplodirali dve bombi, je bil smrtno ranjen. 15. julija 1952 je bil proglašen za
narodnega heroja. Nanj spominjajo poimenovanja ulic na Viru, v Radomljah in v
Vnanjih Goricah. Redki starejši prebivalci Bukovčeve ulice na Viru se ga še
spominjajo, mladi pa o njem ne vedo ničesar. Spomin nanj ohranjajo v papirnici na
Količevem in učenci osnovne šole v njegovem rojstnem kraju Verje. Najgloblji spomin
nanj pa ohranjajo njegovi sorodniki, predvsem njegov sin Marjan Bukovec.
NASLOV: Zakaj hiše niso okrogle
PODROČJE: Arhitektura
AVTORICI: Polona Jerman in Janja Pančur, 9. a
MENTORICA: Polona Mežnar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Marije Vere
Z najino raziskavo sva želeli ugotoviti, zakaj je gradnja hiš v obliki kocke oziroma
kvadra najbolj pogosta. Želeli sva raziskati, kakšne so razlike v gradnji in opremi med
»kvadratno« hišo (hiša, katere tloris je kvadrat) in »okroglo« hišo (hiša, katere tloris je
krog). V literaturi sva poiskali podatke o gradnji in opremljanju hiš. Nato sva izdelali
maketi kvadratne in okrogle hiše. Primerjali sva gradbeni material, gradbeno pohištvo
in notranje opremljanje za obe vrsti hiš. Izvedli sva tudi anketo med sošolci o tem, v
kateri hiši bi raje živeli, kvadratni ali okrogli, in kaj mislijo o opremljanju in stroških
obeh hiš.
Ugotovili sva, da bi za gradnjo okrogle hiše potrebovali podobne gradbene materiale,
kot pri kvadratni. Gradbeno pohištvo za okroglo hišo bi bilo potrebno izdelati po meri.
Notranja oprema v okrogli hiši bi bila precej dražja od notranje opreme v kvadratni,
saj bi jo bilo potrebno izdelati po naročilu. Če bi pohištvo kupili v trgovini, ne bi mogli
izkoristiti celotnega prostora. Polovica sošolcev bi živela v okrogli hiši, prav tako jih
polovica meni, da bi okroglo hišo lahko opremili s pohištvom, kupljenim v trgovini s
pohištvom. Le 6 % sošolcev misli, da bi bilo opremljanje kvadratne hiše dražje od
opremljanja okrogle.
Na koncu sva prišli do ideje, da bi bilo najbolje, če bi okroglo in kvadratno hišo
združili. Na zunaj bi bila valjaste oblike, okna in vrata bi bila globlje v stenah na
vzhodni in zahodni strani, južno in severno steno pa bi izkoristili za toplotno izolacijo.
NASLOV: Slovensko po libanonsko
PODROČJE: Etnologija
AVTORJA: Rok Forštnarič in Žan Berro, 9. b
MENTORICA: Polona Mežnar
NAZIV ŠOLE: Osnovna šola Marije Vere
Sva devetošolca in mlada raziskovalca. V raziskovalni nalogi sva primerjala pet
slovenskih in pet libanonskih običajev. Libanonski dan žetve, dan učiteljev, ribiški
praznik, folklorne dneve ter materinski dan in slovenski pust, kurentovanje,
gregorjevo, martinovo in jurjevanje. Raziskave sva se lotila postopoma, najprej sva
izvedla intervju z najinima očetoma in zbrala podatke s pomočjo literature in spleta.
Najin glavni cilj je bil ugotoviti podobnosti oziroma razlike v praznovanju posameznih
običajev. Osredotočila sva se predvsem na način praznovanja in jedi, ki jih ljudje ob
določenih običajih jedo. Zato sva prosila 7 sošolcev, da so poskusili nekaj tipičnih
libanonskih jedi in jih primerjali s slovenskimi. Skušala sva tudi ugotoviti, ali obstaja
običaj iz obeh držav, ki bi združeval slovenske in libanonske lastnosti.
Ugotovila sva, da se praznovanja libanonskih in slovenskih običajev močno
razlikujejo. Zaradi razlik v podnebju in navadah ljudi se običaji razlikujejo tako v času
kot v obliki praznovanja. Prav tako obstajajo razlike v jedeh, ki si jih ljudje ob običajih
pripravljajo. Ugotovila sva, da ne moreva oblikovati običaja, ki bi združeval tako
libanonske kot slovenske lastnosti. Nekatere libanonske jedi pa bi se dalo kombinirati
z nekaterimi tipičnimi slovenskimi jedmi.
Zakaj primerjava Slovenije in Libanona? Zato, ker je Žan po očetu Libanonec in
dobro pozna Libanon, z raziskovalno nalogo pa je spoznal še nekatere libanonske
običaje.