Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana T: 01 428 43 92 F: 01 428 47 76 E: [email protected] www.mnz.gov.si VSE NOE GPU VSE PU S PP Številka: Datum: 109-2/2014/12 (1502-15) 10. 3. 2014 Zadeva: Odsotnost z dela v primeru naravne nesreče in pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne nesreče – pojasnilo Urad za organizacijo in kadre je že podal tehnična navodila, kako ravnati v primerih odsotnosti javnih uslužbencev zaradi naravne nesreče in zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne nesreče, ter tudi glede postopka povračila izplačanega nadomestila za slednje. Vsem, ki jih zanima natančnejša pravna podlaga pa dodatno pojasnjujemo naslednje. 1. Odsotnost z dela v primeru naravne nesreče Do odsotnosti z dela v primeru naravne nesreče, se je Ministrstvo za notranje zadeve že opredelilo v pojasnilu, št. 007-111/2014/6 z dne 11. 2. 2014, ki je bilo objavljeno na oglasni deski MNZ. Na kratko se vsebina pojasnila glasi: Glede na to, da odsotnost ob naravnih nesrečah ni posebej urejena niti v ZDDO, niti v KPND, menimo, da tudi za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pride v poštev uporaba določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13, v nadaljevanju ZDR-1). Ministrstvo za notranje zadeve sicer ni pristojno za pojasnila glede izvajanja ZDR-1, menimo pa, da bi se v posameznih primerih lahko uporabila določba 165. člena ZDR-1, ki določa pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. Na podlagi te določbe bi bilo možno odobriti plačano odsotnost z dela za en dan, saj bi za odobritev daljše odsotnosti iz tega naslova morali imeti dodatno ureditev v kolektivno pogodbi. V primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države, menimo, da v poštev pride tudi uporaba šestega odstavka 137. člena ZDR-1. Delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. Gre za primere, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, kar pomeni iz razloga, ki ni na strani delodajalca, delavec in delodajalec torej tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti. V primeru višje sile ZDR-1 ne ureja nadomestila plače, temveč določa, da je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal. V zvezi s tem opozarjamo še na drugi odstavek 137. člena ZDR-1, ki določa, v katerih primerih je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače, zato menimo, da ni možna uporaba šeste alineje 39. člena KPND (oziroma enakih določb posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev), ki za druge, z zakonom določene odsotnosti in nadomestila plač, določa nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove. Pojasnjujemo tudi, da je v primerih, ko so starši ostali doma, ker niso imeli ali nimajo zagotovljenega varstva otrok, možna izraba letnega dopusta oziroma dogovor z delodajalcem o neplačani odsotnosti z dela. 2. Pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne nesreče ZDR-1 v 168. členu ureja odsotnost z dela za delavca, ki je pozvan k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali mu je odrejeno ali predlagano, naj sodeluje ali nudi pomoč upravnemu ali sodnemu organu ali je iz drugih razlogov brez krivde poklican k sodelovanju z upravnim ali sodnim organom. Citirani člen ureja pravico do odsotnosti z dela, glede nadomestila plače pa je mogoče ugotoviti, da ima delavec v primerih navedenih odsotnosti pravico do nadomestila plače v breme državnega ali drugega organa le, če je pravica do nadomestila določena s posebnimi zakoni. a) Pripadniki Civilne zaščite in državljani, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti Pravice in dolžnosti pripadnikov Civilne zaščite ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10, v nadaljevanju ZVNDN), ki v 10. členu določa, da je ob naravni in drugi nesreči vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih (načelo pomoči). Določba drugega odstavka 18. člena ZVNDN pa določa, da imajo osebe, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne zaščite. Skladno s prvim odstavkom 23.a člena ZVNDN je pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, lahko pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko tehničnih sredstev ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje, ali s pisnim pozivom organa lokalne skupnosti oziroma državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ, ki je pripadnika ali državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela pripadnika Civilne zaščite ali državljana, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, na podlagi katerega delodajalec opraviči njegovo odsotnost z dela. Drugi odstavek istega člena še določa, da je delodajalec dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na način iz prejšnjega odstavka v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma načrti za mobilizacijo in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZVNDN pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada. Vlada določi merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti ter uredi tudi druga plačila, prejemke in povračila v zvezi z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, prejemkov in povračil v skladu s tem členom imajo tudi državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij v skladu s tem zakonom. Drugi odstavek navedenega člena določa, da nadomestilo iz prejšnjega odstavka izplača delodajalec v breme države ali lokalne skupnosti, odvisno od tega, kje je državljan razporejen v Civilno zaščito. Če je državljan razporejen v Civilno zaščito pri delodajalcu, stroški nadomestila plače bremenijo delodajalca. Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, po postopku določenem v Uredbi o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči (Uradni list RS, št. 48/99, 113/07, 13/11 in 20/13, v nadaljevanju Uredba). Določba 27. člena ZVNDN določa še, če traja opravljanje nalog oziroma dolžnosti v Civilni zaščiti več kot štiri ure, ima pripadnik pravico do brezplačne prehrane v breme tistega, ki je pripadnika vpoklical. Nadalje določa še, da delodajalec pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaradi njegove udeležbe pri opravljanju teh nalog ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali kako drugače oškodovati. V petem dostavku omenjenega člena pa je določeno, da delodajalec lahko, poleg nadomestila plače in pripadajočih prispevkom ter davkov od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, pozval k opravljanju teh nalog, zahteva tudi povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače, vključno s pripadajočimi prispevki in davki, ki ga je izplača za čas odsotnosti pripadnika ali državljana z dela. Citirana Uredba skladno s 1. členom ureja nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, pogoje za izplačilo in povračila stroškov pripadnikom Civilne zaščite za čas odsotnosti z dela med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji in v tujini, na podlagi poziva pristojnega organa. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in povračila stroškov po tej uredbi imajo tudi državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v operativnih sestavah nevladnih organizacij v skladu s predpisi. Ta uredba ureja tudi postopek in pogoje za povračilo izpada dohodka delodajalcu zaradi udeležbe pri njem zaposlenega pripadnika Civilne zaščite ali državljana iz prejšnjega odstavka ter povračilo nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, izplačanega pripadniku Civilne zaščite ali državljanu zaradi poškodbe ali bolezni, ki jo je utrpel med opravljanjem nalog, zaščite, reševanja in pomoči. Na podlagi prvega odstavka 2. člena Uredbe, pripadniku Civilne zaščite, ki je v delovnem razmerju, pripada nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal. Glede načina izplačila nadomestila 1. alineja prvega odstavka 11. člena Uredbe določa, da pripadniku Civilne zaščite, ki je v delovnem razmerju, izplača nadomestilo plače neposredno delodajalec, ki vloži zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma pri občinski službi, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je vpoklicala pripadnika Civilne zaščite. Drugi odstavek 11. člena Uredbe določa, da se pripadniku Civilne zaščite izplača nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke. Izplačevalec nadomestila za pripadnika Civilne zaščite, ki je v delovnem razmerju, obračuna in izplača davke in prispevke, ki jih upošteva pri vložitvi zahteve za povračilo izplačanega nadomestila plače. Nadomestila plače se izplačujejo po opravljeni dolžnosti. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali občine, odvisno od tega, kje je pripadnik Civilne zaščite razporejen. Četrti odstavek 11. člena Uredbe še določa, da pri vložitvi zahteve za povračilo izplačanega nadomestila plače in pripadajočih prispevkov ter davkov iz prve alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe lahko delo delodajalec oziroma upravičenec od organa, ki je vpoklical pripadnika Civilne zaščite, zahteva tudi povračilo izpada dohodka. b) Gasilci in prostovoljni gasilci V skladu z določbama prvega in drugega odstavka 21. člena ZVNDN imajo državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, organizirani v enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij (gasilska društva, organizacije Rdečega križa, Gorska reševalna služba, jamarska društva, potapljaška društva, kinološka društva, taborniške in skavtske organizacije, klubi radioamaterjev in drugi) enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, če ni z zakonom določeno drugače. Te so določene v že zgoraj citiranem prvem odstavku 27. člena ZVNDN. Aktiviranje gasilcev med delom ureja 36.a člen Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGas), ki v prvem odstavku določa, da je delodajalec dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih operativnemu gasilcu (v skladu s 4. točko 5. člena ZGas je operativni gasilec oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog), ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči zaradi požara ali druge nesreče v skladu z načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot iz prejšnjega člena in je član gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko službo. Skladno z drugim odstavkom tega člena se poziv preko tehničnih sredstev zvez ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje ali pisni poziv občinskega organa, pristojnega za javno gasilsko službo, ali drugega organa, pristojnega za vodenje nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, šteje kot poziv k opravljanju dolžnosti zaščite in reševanja, na podlagi katerega delodajalec opraviči operativnemu gasilcu odsotnost z dela. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora občinski organ, pristojen za javno gasilsko službo, oziroma drug organ, pristojen za vodenje nalog zaščite in reševanja, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela operativnega gasilca najkasneje v sedmih dneh po končani intervenciji. Nadomestilo za čas odsotnosti z dela povrne za operativnega gasilca njegovemu delodajalcu občina oziroma državni organ v skladu s tem zakonom in predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nadomestilo plače, ki pripada prostovoljnemu gasilcu ureja 25. člen ZGas, ki v prvem odstavku določa, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine. Drugi odstavek pa določa, če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane. Iz tretjega odstavka omenjenega člena izhaja, da delodajalec prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati. V skladu z 27. členom ZGas, občina krije izgubljeni zaslužek in nadomestilo plač, stroške za prehrano iz 25. člena tega zakona ter prispevke in stroške iz prejšnjega člena. Prav tako pa je potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 75. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14), ki določa, da mora policist, ki prostovoljno ali nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, te naloge opravljati na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije. S spoštovanjem, Pripravila: Simona Tavčar svetovalka Poslano: - Robert Kos direktor Urada za organizacijo in kadre sekretar naslovnikom, Policijski sindikat Slovenije – v vednost po e-pošti, Sindikat policistov Slovenije – v vednost po e-pošti.