1. No category

»LOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA
RAK ‡ UJMA
»LOVEŠTVA IN »ASA
Dr. Mario Mayrhoffer
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 1
12/16/14 9:56 AM
»lovek in antropozofska medicina
Rak ‡ ujma Ëloveštva in Ëasa
Dr. Mario Mayrhoffer, antropozofski zdravnik
Predavanja za društvo Ajda 2001 in 2005
Prevod: Meta Vrhunc
Prelom: Atelje GloboËnik
Kraj in založba: Vrzdenec, Založba Ajda
Leto izida: 2014
Naklada: 1000 kom
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 141.333:61 MAYRHOFFER, Mario »lovek in antropozofska medicina : rak - ujma Ëloveštva in Ëasa / Mario Mayrhoffer ;
[prevod Meta Vrhunc]. - Vrzdenec : Ajda, 2014 ISBN 978-961-92468-8-7 277127680
Založba Ajda
Vrzdenec 60, 1354 Horjul
Tel.: 01 7540 743
Faks: 01 7540 751
www.ajda-vrzdenec.si
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 2
12/16/14 9:56 AM
3
Dr. Mario Mayrhoffer
je zdravnik, specialist splošne medicine, antropozofske in palativne medicine. Deluje v Celovcu. V okviru dejavnosti Carus akademije in Parsival Therapeutikuma
se v Celovcu posveËa tudi izobraževanju in dodatnemu izobraževanju kadrov iz
podroËja medicine, izobraževanju odraslih na podroËju zdravega naËina življenja
in prepreËevanja bolezni ter raziskovalnim dejavnostim.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 3
12/16/14 9:56 AM
4
Dr. Mario Mayrhoffer
O Ëloveku v oËeh
antropozofske
medicine
Veselim se, da sem tukaj in se zahvaljujem za vabilo. Sem zdravnik splošne prakse
v Celovcu, specializiran za antropozofsko medicino. V Celovcu imamo tako imenovan Therapeutikum, hišo, v kateri delamo skupaj z drugimi terapevti. Tam je tudi
Carus akademija, ki se ukvarja z raziskavami, z dodatnim šolanjem na podroËju
zdravstva za odrasle pa tudi s strokovnim dodatnim izobraževanjem za zdravnike
in medicinske sestre.
Povabili ste me, da predstavim antropozofski nauk o Ëloveku. Privolil sem, ker menim, da je potrebno, da se razliËna podroËja antropozo≥je poznajo, in je dobro,
da biodinamiËni kmetje in tisti, ki jih to kmetovanje zanima, izvedo kaj novega od
antropozofskih zdravnikov in tudi obratno.
Najprej nekaj splošnega o Ëloveku in pristopu
antropozofskega zdravnika do pacienta.
Ko antropozofski zdravnik sreËa pacienta, nosi v sebi, nekje v ozadju, 4 vprašanja.
Pacienta vpraša najprej, kaj mu je: Imaš vnetje pljuË ali si zlomil nogo? Imaš kamen
na ledvicah ali na žolËu? Potem si ogledamo izvide, podroËje tega, kar se najde
kot dejstvo, kar je merljivo. V roko vzamemo torej vse izvide, kot jih ima tudi šolska,
konvencionalna medicina. To so podatki iz laboratorija, CT-ja, raËunalniškega tomograma itd. Z vprašanjem, kaj pacientu je, se za nas odpre prostor k pacientu kot
≥ziËnemu bitju. FiziËno telo Ëloveka sodi nekako k svetu oblikovanih snovi.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 4
12/16/14 9:56 AM
5
Kot naslednje zastavimo vprašanje, kot ga zastavite tudi prijatelju, ko ga sreËate.
Vprašanje se glasi: Kako vam gre, kako se poËutite? Vprašamo torej, kakšno je
poËutje in kakšen je obËutek življenja. S tem odpremo svet v podroËje življenja
samega, v kvaliteto življenja. Tudi vi veste, da se vËasih poËutimo bolje, vËasih, Ëe
smo slabo spali ali podobno, pa slabše. To je sloj, v katerem Ëlovek zaznava samega sebe. Antropozofski terapevt ali zdravnik gleda tudi na ta sloj. S tem vprašanjem
gledamo že v svet energij in to tistih, ki jih Rudolf Steiner imenuje pri Ëloveku etrsko
telo ali telo sil življenja. To ni svet snovi, to je Ëisto drug svet, je svet življenjskih
energij. Mi sami na sebi zaznavamo te energije v tem, kako se poËutimo, glede na
funkcionalnost in kvaliteto življenja.
Nato je na vrsti tretje vprašanje. Zdravnik vprašanje vËasih izgovori, vËasih pa si
ga na tiho zastavi v sebi. To vprašanje je: Kako ti je pri srcu, v duši? Tu gre za vprašanje, ki se nanaša na duševnost. »e vprašamo zelo toËno in poskušamo to sfero
zaËutiti, vprašamo pravzaprav, kako si notranje uglašen, bolj na dur ali bolj na mol.
Vprašanje se nanaša na razpoloženje, ki tke v duševnosti. Tudi ta sloj bitja Ëlovek
lahko moti ≥ziËno organizacijo Ëloveka. Rudolf Steiner v svojem nauku o Ëloveku
imenuje to organizacijo, ta sloj Ëloveka, astralno telo ali telo duševnosti.
»etrto vprašanje, ki ga prav tako ne izgovorimo vedno, ampak zastavimo na tiho,
sami sebi, se glasi nato: Kdo si? Kdo si ti kot Ëlovek? To vprašanje se nanaša na
individualnost pacienta. To individualnost v Ëloveku predstavlja sloj, ki ga oznaËimo
kot organizacijo Ëloveškega JAZa ali telo Ëloveškega JAZa.
K tem štirim slojem bitja Ëlovek sodijo štirje elementi. Telo snovi enaËimo z elementom zemlja, telo etrskih energij ali življenjskih energij enaËimo z elementom voda,
telo duševnosti z elementom zrak in svetloba in organizacijo Ëloveškega JAZa enaËimo z elementom toplota.
S temi štirimi vprašanji skuša antropozofski zdravnik dobiti prvi vtis o stanju pacienta, o bitju, celoti iz štirih nivojev ali teles, ki ga oblikujejo.
Telo, kot ga vidimo, je narejeno iz štirih delov. V telesu teËejo snovni procesi, procesi, ki jih nosi voda, procesi, ki jih nosi zrak in tudi procesi toplote, kot npr. telesna
temperatura, ki je Ëisto nekaj posebnega. Zelo konstantno jo telo ohranja pri 37
°C, ima pa tudi svoj 24- urni, torej dnevni ritem. Osnovna temperatura telesa je
zjutraj malo nižja, zveËer malo višja. Zjutraj 37 °C, zveËer 37,5. To gibanje telesa
toplote, je pravzaprav izraz organizacije Ëlovekovega JAZa.
Razen ≥ziËnega telesa ima Ëlovek, kot smo rekli, dušo in je poleg tega bitje z duhom. »lovek živi v teh treh svetovih: v svetu snovnosti, v svetu duševnosti in v svetu
duhovnosti in zelo pomembno je, da to razumemo.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 5
12/16/14 9:56 AM
6
Ta štiri telesa Ëloveka so eno telo, pri Ëemer pa vsako od njih vpliva na druga.
Spremembe doživljajo posamezna telesa. »e doživljam npr. strah, se organizacija
ali telo duševnosti spremeni. Doživetje duhovne narave bo spremenilo organizacijo,
telo Ëlovekovega JAZa.
Verjetno tega veËnega bitja, svojega JAZa, ne morete neposredno doživljati, Ëeprav
ga v sebi doživljamo takrat, ko Ëlovek sam sebi reËe 'jaz'. Ta JAZ posega s toploto v
≥ziËno telo. Deluje s toploto v ≥ziËno telo. Toplota prežame lahko vsak predmet, tudi
vse moje telo. Ker toplota prežema vse moje telo, lahko tudi moj JAZ, moje duhovno
bitje, prežema vse moje telo. Sega do vsakega vlakna, do vsake celice telesa, v
mišici, v krvi. Tako je moje duhovno individualno bitje JAZa, moje duhovno bitje, Ëe
sem zdrav, prisotno povsod in organizira telo preko te toplote.
Bitja, ki imajo dušo, imajo Ëustva, imajo skrbi, imajo veselja, imajo želje. Duševno
ali astralno telo posega v ≥ziËno telo preko organizacije zraka in preko zakonitosti,
ki veljajo za pline. To lahko razumemo. Kaj se dogodi, Ëe se prestrašite? Dih vam
zastane, organizacija zraka se spremeni. »e se veselite, se zaËnete smejati. Tudi
to je Ëisto druga oblika dihanja, kot pri govorjenju. Torej lahko reËemo, da naše
duševno bitje posega v ≥ziËno telo v skladu z zakoni, ki veljajo za zrak in pline.
Poglejmo še etrsko telo, telo življenjskih energij, in zakonitosti, ki vladajo tam, ki
se izražajo v tem, da smo živa bitja. Kaj so karakteristike življenja? Kako se kaže
življenje?
Življenje ustvarja nove oblike, presnavlja, raste, reproducira in regenerira se. Spreminja se, je v preobrazbi. Razvije se v doloËenem Ëasu in lahko reËemo, da se tako,
kot se mrtve snovi izražajo v prostoru, izraža življenje v Ëasu. Življenje ima vedno
svoj razvoj v Ëasu. Pomembna karakteristika življenja je ritem, ki je prisoten pri vseh
procesih, prežetih z življenjem.
Kaj pa ritem pomeni? Vdih in izdih, na primer, je ritmiËno dogajanje v organizmu.
Pri tem se povezujeta dve nasprotji. Podobno kot pri nihalu imamo mirovanje, hitro
gibanje, potem spet mir. Ritem povezuje nasprotne geste. Karakteristika ritma je tudi
periodiËnost, ponavljanje, toda ne eksaktno, temveË podobno, torej tako, v katerem
je en ritem samo podoben drugemu. Poglejte v rastlinski svet, kaj je periodiËnost
tam. Rastlina se v toku leta pojavi, raste, cveti, ima seme in izgine. Ne vidim je
veË, naslednje leto pa se spet pojavi. In to se vedno znova periodiËno pojavlja. V
živem bitju imamo zelo strukturiran red ritmov. Ta organizacija etrskega telesa ali
telesa življenjskih energij ima zelo moËno organizacijo ritmov. Pomislimo na ritem
dihanja, ritem srca, pulz torej, pa tudi živËni sistem, ki ima zelo kratke ritme, ki jih
tudi v EEG-ju lahko merimo. ŽivËni sistem pa ima tudi 90-minutni ritem. Po uri in pol
predavanja je treba narediti pavzo, ker v živËnem sistemu napetost, torej pozornost,
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 6
12/16/14 9:56 AM
7
takrat enostavno pade. ŽivËni sistem se v pavzi sam nato malo regenerira in je spet
obremenljiv. Torej ritem ure in pol, dvojne šolske ure. Poznamo tudi ritem izloËanja
ali ritem ženske menstruacije. Resnica je, da je Ëlovek organiziran v ritmih; v Ëloveku
je pravi koncert mnogih ritmov, ki pa so vsi osredotoËeni v srcu. Pulz srca, ritem srca,
je kot okno, preko katerega lahko gledamo v vse ostale ritme. Vsem tem ritmom se
srce lahko prilagaja in lahko bi rekli, da je zato zelo moËan izraz zdravja. Morda
ste že opazili, da postane takrat, ko globoko vdihnete, utrip srca malo hitrejši, pri
izdihu pa postane srce malo poËasnejše. Pri otrocih se to zelo dobro vidi.
Steiner pravi, da so sile, ki predstavljajo življenje v nas, pravzaprav sile kozmiËnega porekla. Pri tem gledamo predvsem na planete in popolno zanesljivost njihovih
ritmov. Imamo sedem klasiËnih planetov: Luna, Venera, Merkur, Sonce, Mars, Jupiter,
Saturn. To, kar se dogaja tam zunaj, v kozmosu, najdemo tudi v našem etrskem
telesu, telesu življenjskih energij, in lahko reËemo, da so te sile telo naših življenjskih
energij. Podobno je kot pri rastlini, ki dobi svoje življenje prav tako iz kozmosa.
Vemo, da rastline brez sonca ne rastejo. To pa velja tudi za nas, za naše lastno
življenje. Kot ljudje smo bitja, ki pripadajo Zemlji in smo narejeni iz snovi. Naše
energije življenja pa so iz kozmiËnih sil in se zrcalijo v ritmih na nivoju življenjskih
energij.
Tudi astralno telo, organizacija naše duševnosti v telesu, je pravzaprav nekaj, kar
napajajo kozmiËne sile. Rudolf Steiner je zanje uporabil izraz astralno telo, kar pomeni v zvezdah utemeljeno. Aster pomeni zvezda. Dobimo jih iz globin kozmosa,
iz tistih sfer, ki jih oznaËujemo z izrazom živalski krog ali zodiak. Tam je strnjenih 12
tokov sil, ki organizirajo naše telo duševnosti.
Duhovne sile naše organizacije JAZa so prav tako kozmiËne, pritekajo pa še iz
globljih globin, iz sfer, ki so za zodiakom ali živalskim krogom.
To je bila zelo na hitro kratka predstavitev 4-delne organizacije Ëloveka. Kajne,
kako fantastiËno smo narejeni, kakšna umetnina je Ëlovek! Koliko modrosti in lepote
je vtkano v to Ëloveško telo! Poskušajte razmišljati o samem sebi, se vprašati, kaj na
svetu je lahko bolj popolno, kot Ëloveško telo?
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 7
12/16/14 9:56 AM
8
Dr. Mario Mayrhoffer
Ljubljana, 20. in 21. april 2001
Rak ‡ ujma
Ëloveštva in Ëasa
Zahvaljujem se za ljubeznivo povabilo. Nekoliko negotov sem, kako naj vam to
temo predstavim; Ëeprav sem Korošec, slovenske duše namreË ne poznam dobro.
Najprej bi orisal, kako se lotevamo take bolezni in kako jo obravnava antropozofska medicina. Izbral sem naslov Rak ‡ ujma Ëloveštva in Ëasa. To so glede te
bolezni besede Rudolfa Steinerja.
»e Rudolfa Steinerja poznamo, smo preseneËeni, da je bolezen opisal s tako dramatiËnimi besedami. »e pa imamo opravka z rakavimi bolniki, res doživljamo
dramatiËnost te bolezni. Mislim, da se podobno poËutijo tudi bolniki sami.
Konvencionalna medicina si na vso moË prizadeva razumeti to bolezen in razviti pametno terapijo zanjo. Ni druge bolezni, s katero bi se toliko ukvarjali, toliko raziskovali in investirali v raziskovanje toliko denarja. Kljub temu uspehi terapij niso zadovoljivi.
Tu je ameriški primer: Leta 1962 ali 1963 so po nalogu ameriškega ministrstva za
zdravstvo ustanovili ustanovo, katere cilj naj bi bila prizadevanja, da bi se pogostost
obolevanja za rakom v tridesetih letih zmanjšala za polovico. Po treh desetletjih, leta
1992, so znanstveniki pregledali uspeh in na žalost morali ugotoviti, da cilja niso
dosegli. Nasprotno, število obolelih in število smrtnih primerov se je poveËalo za nekaj
odstotkov. »e si ozavestimo ta problem, se moramo vprašati, ali ni morda napaËno
temeljno razumevanje bolezni in predvsem pristop k bolezni, k njenemu bistvu.
Danes bi vam rad povedal tudi marsikaj, kar ni utemeljil neposredno Rudolf Steiner.
Sicer pa Steiner, kot je znano, ni nikoli podal izËrpnega opisa te bolezni. Predstavil
vam bom izkušnje in rezultate raziskav antropozofske medicine zadnjih osemdesetih
let. Pri tem bom omenil našega uËitelja, prof. Findelmanna, internista iz Celovca, ki
se je štirideset let ukvarjal samo z rakavimi bolniki.
Najprej bi vam rad opisal to bolezen. Pri razlagi se bom delno opiral na tisto, kar je ugotovila sodobna medicina, dodal pa bom še, kako na stvar gledamo antropozofski zdravniki.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 8
12/16/14 9:56 AM
9
Konvencionalna, šolska, medicina je pri raziskovanju vzrokov odkrila marsikaj. Odkrila je, da je bolezen ob izbruhu ‡ torej, ko je vidna ‡ že zelo razvita. Kaj to
pomeni? Obstajajo raziskave, ki kažejo, da je bila bolezen v organizmu prisotna
že trideset let, preden je postala vidna. Potem nastopi trenutek, veËinoma nek dogodek, ki se ga ljudje dobro spomnijo. Nekaj postane drugaËno in tvorba postane
vidna: npr. ženska zaËuti naenkrat vozel v prsih, moški imajo težave pri uriniranju,
ali pa se pojavi kri v blatu. Torej gre pri raku res za bolezen, ki se dolgo razvija.
Rudolf Steiner pravi, da je zdrav organizem v ravnovesju med silami izgradnje in
razgradnje.
S prvo, ki jo obvladuje kri, je povezana izgradnja telesa in prehrana. Hrana, ki jo pojemo, gre skozi prebavni trakt in preide na koncu preko jeter v kri, ki preskrbi vse organe
in skrbi tudi za regeneracijo telesa. To je temeljna sila, ki ima sposobnost izgradnje,
prehranjevanja in prebave. To delajo krvne celice, ki v primeru vnetja požirajo bakterije.
Druga sila je sila razgradnje. Opraviti ima z drugo stranjo naše organizacije, z
našo zavestjo, s Ëutili, Ëutnimi zaznavami in dihanjem. »eprav z dihanjem dobimo
kisik, vnaša dihanje v telo impulz razgradnje. Lahko bi rekli, da je v našem zavestnem življenju podnevi, ko s Ëutili zaznavamo zunanjost ali smo notranje angažirani
v duševnosti, prisoten impulz razgradnje. Kot simbol tega procesa lahko vzamemo
vdih. Ko vdihnemo, dobimo v telo kisik in opazimo, da smo bolj budni. To lahko
opazujemo na sebi.
V sebi imamo torej dva temeljna tokova: eden gradi, drugi pa razgrajuje. »e si ozavestimo, kako zgleda naš dan, ugotovimo, da smo zveËer utrujeni: dnevno dogajanje je bilo prežeto z našo zavestjo. To pomeni, da je vse življenje podnevi kot vdih.
Nato, v noËni tišini, ko spimo in se ne zavedamo veË, teËe regeneracija, izgradnja.
Rudolf Steiner pravi: “Do vnetja pride tolikokrat, kolikokrat lahko ublažimo težo
razgradnje.” Zdravje je vedno zelo dejavno dogajanje med razliËnimi dinamiËnimi
smermi. »e si stvar pogledamo tako, kot moramo, predstavlja zdravje ravnovesje
med regeneracijo in degeneracijo.
Znanost pravi nekaj podobnega. Pravi, da se v celici nahajajo onkogeni, doloËena
mesta na DNK-lestvici, ki skrbijo za delitev celic, dozorevanje in rast. V onkogenih
so zastopniki regeneracije. Tu so še tumor zaviralni geni, mesta na DNK-lestvici, ki
prepreËujejo nastanek tumorja in pomagajo popraviti okvare v dedni substanci. Na
ravni celic govori konvencionalna medicina o ravnovesju med regeneracijo in degeneracijo. Potem je tu trenutek, ki ga tudi konvencionalna medicina oznaËuje kot iniciacijo. Zares nenavaden izraz! Neka celica prviË postane maligna. Ta in tudi druge
celice, ki so nastale z delitvijo, v organizmu še mirujejo. To je prva stopnja raka.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 9
12/16/14 9:56 AM
10
Rudolf Steiner nam za to stopnjo opisuje Ëisto drugaËno situacijo. Pravi, da vdih prevlada
nad izdihom. V primerjavi s prej povedanim pomeni, da se degeneracija, ki jo lahko
imenujemo zavestno dnevno življenje, zasidra na nekem mestu v telesu in prevlada. Ali
lahko ta stadij pri Ëloveku že opazimo? To bi bila najboljša preventiva. Današnja medicina si prizadeva odkriti prve rakaste celice v telesu, vendar ji doslej ni uspelo. Tudi v antropozofski medicini si prizadevamo v tej smeri. »e sreËamo pacienta, se vprašamo, ali
morda nosi v sebi tumor. Mnogo let pa lahko mine, preden postane tumor kliniËno viden.
Kakšne simptome lahko zaznamo, ki bi okrepili naš sum, da je zaËetek tumorja že
prisoten?
To nam lahko kaže duševno življenje pacienta. Dandanes je zelo veliko ljudi depresivnih. VËasih se depresija zelo Ëudno obarva, pojavljajo se razliËne depresivne
faze. Tako nastane Ëisto poseben strah. To je simptomatika difuznega strahu. Pacient, Ëlovek, nosi v sebi strah, pa ne ve, Ëesa se boji, ali pa je vzrok za strah moËno
vezan na telo. »e se kjer koli v telesu pojavi boleËina, se mora takoj vprašati, kaj
to pomeni. To bi lahko celo imenovali hipohondrija, Ëe se stopnjuje, pa govorimo
o kancerofobiji, strahu pred rakom. Ko pregledujemo zdravega pacienta, smo zelo
pozorni na hipohondriËno stran.
Nadaljnji fenomen, ki lahko nastopi v tem stadiju bolezni, je, da se biološki ritmi
porušijo. Kaj to pomeni? Poruši se, denimo, ritem izloËanja, kar pomeni, da je treba
v tej smeri obravnavati vsakogar, ki ima težave z zaprtjem, pa Ëetudi je vzrokov za
to lahko zelo veliko. Toda Ëe je zaprtje dolgotrajno, se moramo vprašati, ali ni to
izraz zaËetka raka. Poruši se ritem spanja in budnosti. Zelo veliko ljudi ima težave
s spanjem. Prof. Findelmann je pri sebi ugotovil znaËilno motnjo pri spanju, o kateri
je menil, da je treba biti nanjo zelo pozoren. »e Ëlovek dobro zaspi in se po eni,
dveh urah redno prebuja, je treba zastaviti vprašanje v zvezi z rakom. Zaspati za
kratek Ëas in se potem prebuditi je nekaj, zaradi Ëesar je treba biti pozoren.
Še nekaj se pojavi: razliËen ritem temperature. Normalno se telesna temperatura
ritmiËno spreminja. »e jo merimo rektalno (tako jo namreË izmerimo najbolje), doseže Ëlovek enkrat dnevno maksimum, po navadi od 37,3 do 37,5; minimum pa
ima najveË ljudi zveËer, okrog šestih, to je 36,5. Pri zdravem Ëloveku, z zdravim
imunskim sistemom, se pokaže takšno ritmiËno spreminjanje telesne temperature. Na
zunaj se kaže tako, da so ljudje topli. To opazimo, ko jim damo roko. Pri ženskah
je stvar malo drugaËna, ker imajo vedno hladne noge. Motnje pri ritmu telesne temperature oz. pri obËutenju toplote so lahko znak, na katerega moramo biti pozorni.
Smo pri vprašanju, kako je s telesno toploto pri Ëloveku. »e kadimo, konzumiramo
nikotin in se ohlajamo. Nikotin jemlje toploto. Vsaka cigareta zniža temperaturo za
pol stopinje. Mnogi kadijo, ker so notranje nemirni, cigareta pa jih malo ohladi.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 10
12/16/14 9:56 AM
11
Imamo pa tudi drugo stran medalje. Marsikdaj bi za mlade ljudi lahko rekli, da so
generacija brez prihodnosti. Niso veË v stanju, da bi se za kar koli navdušili. Ni
veË pravih idealov, za katere bi se lahko ogreli. Moja hËi obiskuje waldorfsko šolo.
Neko jutro sem jo odpeljal k pouku. V razredu so sedeli dvanajst, trinajst let stari
otroci in imel sem obËutek, da so nekako neprespani, bledi, depresivni, kot ≥gure,
ki “visijo” po stolih. UËitelj pa je bil pokonËen in strog mož. V tem nasprotju je bilo
vidno, da današnja mladina nosi v sebi neko nezainteresiranost.
Poglejmo si vzroËne dejavnike. Kaj je vzrok, da v celici pride do take mutacije,
kakršno sem prej opisal ‡ da se namreË poruši ravnovesje?
Obstajajo seveda še drugi vzroki, neka sila. To je sila abstrakcije, intelektualizma.
Zelo moËno deluje že v šolah. Intelektualizem pomeni, da je Ëlovek sposoben abstraktno misliti. V duši pa obstaja nekaj drugega. »lovek se ohladi in zaËne o vsem
dvomiti. To je stopnja razvoja, skozi katero moramo iti. NauËiti se moramo razumeti
svet abstraktno in postati dvomljivci. Toda Ëe misli ne dobijo moËi in jih niË ne navduši, je pot do popolnega obupa blizu. To jemlje antropozofska medicina zelo zares in meni, da je rak tipiËna bolezen Ëasa; povezana je z notranjo razdvojenostjo
Ëloveka in prisotnostjo abstraktnih misli v njem.
Rudolf Steiner je razvojno epoho oznaËil kot Ëas razvoja duše, ki se zaveda, Ëas
razvoja duše zavesti. To pomeni, da postanemo v svoji duši kot ljudje sposobni
popolnoma samostojno Ëutiti svoje misli. Z njimi lahko prodremo v materijo. S tem
je povezan tudi razvoj znanosti.
Vse to velja tudi za naše zaznavanje lastnega organizma. Naša podoba in izkušnja
o lastnem telesu sta prav gotovo Ëisto drugaËni od tiste, kakršno so imeli ljudje pred
petsto leti. To je povezano s silo, ki nam omogoËa, da sami sebe lahko doživljamo
kot avtonomna bitja, s sposobnostjo samozavedanja. Razvoj samozavedanja je
tesno povezan s sposobnostjo abstraktnega mišljenja. Da lahko mislimo tako, kot
dandanes mislimo, se moramo zahvaliti razvoju individualnosti. To pa seveda drago
plaËujemo z impulzom razgradnje, ki je vedno prisoten pri vsakem razmišljanju.
Tako se zastrupljamo mnogo bolj, kot so se naši predniki. Prevladovanje tega, kar
imenujemo vdih, in neravnovesje v odnosu do regeneracije in vnetij še poveËuje
naša sodobna zavest. To je gotovo eden od tehtnih razlogov, da se rak tako zelo
širi.
Na drugi strani moramo reËi, da se ponuja Ëloveku velika priložnost, saj moramo
najti pot k samim sebi. Pri Steinerju najdemo naslednji stavek: “Da bi lahko delovali
samoodgovorno in idealistiËno, moramo biti kot sodobni ljudje v stanju, da se zanesemo samo nase.” »lovek je torej na poti k samemu sebi, je na poti, ki je polna
nevarnosti, da se izgubi. Vse dogajanje danes je povezano z moËnim vdihom.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 11
12/16/14 9:56 AM
12
To, kar sem opisal ‡ pot, ki nas skozi lastno dušo pripelje do nas samih, potem pa
nas tudi odpelje do ponovne povezave z Božjim svetom, ta možnost, ki nam je
dana ‡ je po našem razumevanju bistven element te bolezni.
Konvencionalna medicina opisuje kot kancerogene mnoge substance, ki so od zunaj odgovorne, da pride do razvoja raka. Resnica pri tem je, da sami proizvajamo
takšne substance. V naši družbi je prisotna radioaktivnost, ki je absolutno kancerogena, v naši hrani je zaradi industrijske pridelave in predelave zelo veliko škodljivih
snovi. OdloËilno pri tem je, da proizvajamo strupe sami. Pravi razlog za zlo torej
niso kancerogene snovi ali onesnaženje okolja, temveË Ëlovek sam, ki vse to dopušËa. Glavni krivec je umazanija naše notranjosti.
Treba je pogledati v oËi lastnemu egoizmu, da bi nam uspel skok navzven, ven iz
egoizma. To pa pomeni pravzaprav približati se duhovnemu svetu. Profesor Findelmann je podobo takšne situacije opisal takole: “V Goethejevem Faustu najdemo MarjetiËino vprašanje doktorju, ki je študiral medicino, pravo in teologijo. Naivna deklica
ga je vprašala: 'Kaj pa ti misliš o religiji?'” In to je osrednje vprašanje pri raku: Kakšen
je naš osebni odnos do duhovnega sveta? Tega sploh ne mislim konfesionalno. Pozornost želim usmeriti na kvalitativni odnos, na odnos, ki ga ljudje lahko zgradimo.
»e si še enkrat predstavimo to bolezen, vidimo, da smo Ëisto na zaËetku. Opisal
sem prvi stadij. Celice tumorja so lahko prisotne mnogo let. Nekega dne pa se na
temelju, ki sem ga skiciral, nekaj zgodi. »lovek doživlja v življenju vse mogoËe:
izgubi službo, Ëloveka, ki ga ima rad, gre v pokoj in se veË ne znajde … Mnoge
raziskave se posveËajo mogoËim vzrokom ‡ tudi socialna medicina se ukvarja z
vzroki, zaradi katerih postane tumor viden. Mnogi rakavi bolniki se tega zelo dobro spomnijo. Pravijo: “Takrat se je z menoj zgodilo nekaj, kar me je popolnoma
vrglo iz tira.” Ali pa: “Ta obremenitev je bila enostavno prehuda.” Veliko rakavih
pacientov imam in med njimi kar precej žensk, ki so leta dolgo intenzivno negovale
svojo mater ali teto, potrebno pomoËi, se žrtvovale zanjo. Ko mati umre, pa dobi
oseba, ki je skrbela zanjo, raka. Res je, da leži v življenju takega Ëloveka faza, kjer
so majhne rakave celice že prisotne že leta nazaj. Sposobnost žrtvovanja je bila
presežena, v doloËenem smislu neprimerna. To je lahko spodbuda za razvoj raka,
da, kot reËeno, tumor postane viden.
Nikoli pa tumor še ni bolel, kar je zelo zanimivo. Bolezen lahko traja leta dolgo in
sploh ne povzroËa boleËin, kljub temu pa je prisotna. MogoËe vËasih povzroËi le
neprijetno poËutje, sproži spremembo, depresijo ali pa situacijo obupa. Lahko bi
govorili o okultnem stadiju bolezni, še preden postane vidna. »e se potem pojavi
vozel s premerom 1 cm, je v njem že milijarda malignih celic. »im veËji je tumor,
tem bolj je agresiven. SËasoma se približa krvnim žilam in se prehranjuje iz njih. Od
tega trenutka dalje lahko dela metastaze.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 12
12/16/14 9:56 AM
13
»e pogledamo, kako se odkriti tumor razvija, naj bi bila strategija terapije taka, da
poskušamo rakave celice Ëim temeljiteje odstraniti. To je seveda normalno, ker tumor
verjetno tudi nekam pritiska. Jasno pa je, da je bolezen mnogo veË kot tumor, ki ga
vidimo. »e pomislimo, kako dolgo se je bolezen razvijala, Ëe se spomnimo sprememb bioritma itd., je oËitno, da mora tudi terapija razen uniËenja tumorja zajemati
še mnogo veË. Kaj lahko naredimo za svoj bioritem, za svoje spanje? Vprašati se
moramo, kaj vse še lahko storimo za svoje zdravje.
Konvencionalna medicina se je zelo izpopolnila in odstranjuje rakaste tvorbe z
vedno elegantnejšimi metodami. Kirurgija je postala neprekosljiva, kemoterapijo
prenaša organizem veliko lažje kot pred leti, terapija z obsevanjem je mnogo natanËnejša. Z obsevanjem lahko tumor dosežejo zelo natanËno in zašËitijo ostalo
tkivo, da se ne bi poškodovalo. Kljub temu pride seveda vedno do poškodb, saj je
pri operaciji treba rezati, kemoterapija in obsevanje imata stranske uËinke … Vedno
se pri vseh prizadevanjih obenem zastavlja bistveno vprašanje: Ali smo bolezen
premagali in kaj je potrebno še storiti za krepitev zdravja?
Kako pa poteka terapija, Ëe skušamo bolezen zdraviti v širšem smislu? »e je tumor
odstranjen, je odstranjena veËina rakavih celic. »e pa gledamo razvoj bolezni,
je treba reËi, da je po odstranitvi rakavih celic Ëlovek na zaËetku bolezni in pravi
problemi še niso rešeni. Zato antropozo≥ priporoËamo posebne dodatne terapije.
Rad bi na kratko opisal naš koncept terapije.
Koncept se na eni strani moËno naslanja na stare koncepte. Prvi korak je vedno dieta.
Razumeti jo je treba dobesedno: beseda dieta namreË pomeni naËin življenja. Gre za
telesno dieto na eni strani in za duševno dieto na drugi strani. DrugaËe reËeno, treba
se je vprašati, kako zgleda naše duševno življenje in kako je z našo duhovnostjo. Sem
spadajo tudi zelo enostavne stvari, kot na primer vprašanje, ali sem dovolj obleËen, da
mi je toplo, ali pazim na naravno kvaliteto svoje obleke? Seveda tudi druge stvari. Pred
kratkim, ko sem hotel kupiti uro, mi je prodajalka rekla, da se bo številËnica ponoËi krasno svetila. Ko sem jo vprašal, kakšna substanca je na njej, je bil odgovor “radioaktivni
tricij.” Seveda sem odvrnil, da take ure ne rabim. Seveda nam vedno zagotavljajo, da
je takšna radioaktivnost daleË pod dovoljeno mejo, toda radioaktivnost je radioaktivnost.
Kakšne so posledice njenega negativnega delovanja, pogosto ni odvisno od koliËine.
Kako skrbimo za telo, dušo in duha, kako smo naravnani ‡ vse to bi morali pojmovati kot dieto. Takšna, vseobsežna, dieta vodi, Ëe smo dovolj pazljivi, do neËesa,
kar bi lahko imenovali ËišËenje.
V našem konceptu terapij je še drugo podroËje, ki se imenuje umetnost, umetnostna
terapija. Umetnost nosi v sebi neverjetno moË, lastno kreativnost notranjega Ëlove-
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 13
12/16/14 9:56 AM
14
ka, ki je sposoben navdušenja. Z umetnostjo spodbujamo in negujemo notranjega
ustvarjalnega Ëloveka. Na tem podroËju smo zelo dejavni: izvajamo terapijo z
risanjem, tudi umetniško evritmijo, glasbeno, govorno terapijo ... To se prvi trenutek
mogoËe zdi kot nekaj nepotrebnega. Iz izkušenj pa ugotavljamo, da gre za zelo
pomembne elemente, s katerimi se zares borimo proti vzrokom bolezni, ki jih nosi
Ëlovek v sebi. V nekem smislu se to tiËe nas vseh. Vsi moramo v sebi skrbeti za izravnavo, za harmonijo in umetnost sproži za potek ozdravitve nekaj odloËilnega. To je
neke vrste notranje gibanje; in nekaj se mora zaËeti gibati.
Naslednji dejavnik je nega, terapija z nego. Sem spadajo masaže, vtiranja, kopeli,
obloge. Vse to so zelo zdravilni elementi. Ljudje jih dandanes podcenjujejo. Toda
kaj vse na tak naËin lahko dosežemo! Take terapije so poznali že v tradicionalni,
ljudski, medicini. K sodobnemu pogledu na svet sodi, da smo se odvadili spoštovati
svoje telo. Mi pa jemljemo telo zelo resno. »im terapevt položi roko na pacienta,
ga s tem tudi resniËno zdravi.
Nato seveda sledijo tudi pri nas zdravila, razen kemoterapije. Uporabljamo zelo
pomembno terapijo, in sicer terapijo z belo omelo, ki lahko sproži tudi vroËino. Z
zdravili iz bele omele Ëloveku, ki ima raka, lahko zelo pomagamo. Neverjetno dobro mu dene in podpira tudi njegov bioritem. Uporabljamo tudi homeopatska zdravila, pri Ëemer je zelo pomembno podroËje podroËje sedmih kovin: svinec, kositer,
železo, baker, živo srebro, srebro in zlato, ki so orodja klasiËnih planetov. Zdravnik
skuša ugotoviti, kje na podroËju duše, ki je tesno povezana s ≥ziËnim telesom, z
uporabo teh kovin proces zdravljenja lahko spodbudi. Te kovine imajo doloËene
sposobnosti, ki se pokažejo v duši in jih lahko uporabimo kot temelj diagnostiËnih
elementov.
Terapija z zdravili pri vsaki bolezni pripelje do nekega sreËanja. Pri zdravljenju z
belo omelo bolni organizem sreËa bistvo te rastline, bele omele. Podobno je pri
drugih zdravilih, ki jih uporabljamo.
K naši terapiji sodi še razgovor z zdravnikom in z duhovnikom. To je velika umetnost. Veliko rakavih bolnikov zelo pogreša pravi razgovor, predvsem, Ëe pridejo
v veliko bolnišnico, kjer je zdravljenje samó še rutina. Razgovor je lahko nekaj
izredno dragocenega. »e ga domiselno vodimo in Ëe je razpoloženje vedro, se
pacient lahko sreËa sam s seboj. Lahko bi rekli, da je tak razgovor kot obhajilo.
Odgovor na vprašanje: Ali uporabljate tudi lahke kovine, denimo aluminij?
Poznamo sedem glavnih kovin: svinec, kositer, železo, zlato, baker, živo srebro in
srebro. IzhodišËe pri tem je, da so prav te kovine na Zemlji predstavniki planetarnih
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 14
12/16/14 9:56 AM
15
sil. Tudi stara medicina jih je pripisovala posameznim planetom. Dejansko je tako,
da je tisti del naše duše, ki je najmoËneje vezan na ≥ziËno telo, razdeljen na sedem
delov. Zelo moËno ga oblikujejo planeti. Naj povem kot primer: V Ëloveku, ki ga
antropozo≥ oznaËujemo kot Ëlovek dejanj, ki je res sposoben nekaj narediti, so
moËno prisotne sile Marsa. V njem je mnogo sil železa. »e je Ëlovek slabokrven,
mu železa manjka. Nalog, ki jih ima pred seboj, ne more opraviti.
Odgovor na vprašanje: Ali obstaja povezava med shizofrenijo in bakrom?
Taka povezava je možna. Tudi s strani antropozofske medicine obstaja temeljno pravilo, da je vzrok vseh bolezni, ki so duhovno-duševnega izvora, kot npr. shizofrenija,
v telesu. Seveda lahko tako bolezen sproži tudi neko duševno doživetje, razlogi pa
so v ≥ziËnem telesu. Verjetno bodo nekega dne odkrili, da obstaja shizofrenija ledvic, jeter ali srca. Pravi razlog motenj je v organih. Baker, njegova sila, deluje zelo
moËno v ledvicah, prav na podroËju, kjer so ledvice odgovorne za zdravje, torej
vsega, kar sprejemamo in izloËamo.
Po operaciji raka je prišla Karlina v antropozofsko kliniko na terapijo, kjer je
bilo Ëudovito. Še danes pa Ëuti v primerjavi s stanjem pred boleznijo razlike.
Izgubila je sposobnost navdušenja.
To bi morda lahko pomenilo, da je terapija z belo omelo zamenjala sposobnost
navduševanja. MogoËe je sposobnost navduševanja postala odveËna. Bela omela
sama je morda zelo dobro organizirala telesno toploto. Navduševanje in ogenj sta
lahko kvalitativno razliËna. Ogenj, toplota, lahko kaj tvori, lahko pa tudi kaj uniËi.
Sposobnost navduševanja si je treba natanËno ogledati. Lahko je manija, nekaj, kar
se je oddvojilo iz Ëustvenega življenja duše; morda pa je toplota oz. sposobnost
navduševanja, ki obstaja sama po sebi, avtomatiËno. To je pogosto sluËaj.
Poglejte si poslovneže, ljudi, ki so navidezno navdušeni. Navdušenje se pri njih
zaËenja pri športu in nadaljuje v gospodarstvu. To je vprašanje, ki ga je v Faustu
zastavila Marjetica: “Kakšen pa je tvoj odnos do religije?” Temelji to navdušenje na
pravih idealih? Vprašati se moramo torej, kako je potekala bolezen. Ali je prišlo v
dejavnem sodelovanju do oblikovanja identitete?
Poleg tega je treba razmisliti, ali je bela omela pravo zdravilo. Bela omela, in to velja tudi za druge terapije, lahko tudi škodi. Je zelo senzibilen instrument, ki se ne sme
uporabljati kar tako, brez omejitev. Pri vseh terapijah moramo delati z obËutkom in
odloËati individualno. Vedno si moramo zastaviti vprašanje, ali je izbrana terapija
res najboljša. Kemoterapijo izraËunajo po telesni teži. »loveka kot duhovno bitje
sploh ne upoštevajo. Pri beli omeli se lahko tudi vprašamo, na katerem drevesu je
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 15
12/16/14 9:56 AM
16
rasla. Kako deluje, je odvisno tudi od tega, ali raste na hrastu, jablani, brezi, jelki,
boru, glogu, topolu itd. Belo omelo lahko jemljemo tudi kot preventivo, saj vemo,
da je predstopnja raka lahko zelo dolga. Za zdravnika pa je seveda zelo težko
vprašanje, ali bi kaj naredil preventivno. Pred seboj imam, recimo, Ëloveka, pri
katerem ocenim, da bi v desetih letih lahko prišlo do izbruha raka. Pogosto bi pri
ženskah v meni, ko pridejo v nekakšno krizo obstoja, ko se lahko pojavijo motnje in
depresije, v primeru, da obstaja genetska predispozicija (denimo, da je mati imela
raka), priporoËil preventivno terapijo z belo omelo ali z umetnostjo. Tako bi odstranil
vzroke za razvoj bolezni. Preventivo bi izvedel terapijo v obliki injekcij. »e belo
omelo jemljete oralno, njeno delovanje uniËijo sokovi želodca. Sicer belo omelo
lahko pijemo tudi kot Ëaj proti težavam v sklepih, proti nihanju krvnega pritiska ali
proti visokemu krvnemu pritisku. Svoj Ëas so dajali Ëaj bele omele tudi pri epilepsiji.
Odgovor na vprašanje: Je Ëaj bele omele res dober proti kašlju pri kadilcih?
Konvencionalna medicina pravi, da približno 30 % raka povzroËa kajenje, torej
uživanje tobaka. ReËi pa moramo, da tako deluje uživanje vseh snovi, ki nastajajo
zaradi izgorevanja. Kadilcu zastavim pomembno vprašanje: Ali ste kadili dolgo?
Kot sem že rekel, cigareta niža telesno temperaturo, zato je vedno prisotno vprašanje: Je kadilec vsekakor Ëlovek, ki mu grozi rak? Pravijo, da se vsak kadilec prej ali
slej sreËa z usodno boleznijo. Nekateri res zbolijo, drugi pa že prej umrejo zaradi
drugih razlogov. Takšna je resnica. O tem sem pred kratkim bral v Ëisto navadni
onkološki publikaciji.
Odgovor na vprašanje: Opazila sem, da se jeseni pri ljudeh vsebnost bakra in
železa, nato pa še hemoglobina, zniža. Kaj menite o tem?
Baker in železo sta tesno povezana. Venera, ki botruje bakru in Mars, ki botruje železu, res sodita skupaj. Zakaj se to zgodi jeseni, ne vem. MogoËe je vzrok svetloba,
sonca je manj. Železo je intenziven nosilec svetlobe. To je zelo zanimivo odkritje.
Mnogi rakavi bolniki imajo nizko vsebnost železa in visoko vsebnost bakra. Zato
pride do težav z jetri.
Odgovor na vprašanje: Kako obravnavate anemijo?
Obstaja veliko razliËnih vrst anemiËnosti. Kot pri vsaki terapiji je treba postaviti
dobro diagnozo. Razumeti je treba, kaj se v resnici dogaja. Vedeti je treba, za
kakšno anemijo gre: zaradi infekta ali zaradi tumorja. Paziti je treba na to, da je
v hrani dovolj železa. Ljudje, ki se prehranjujejo vegetarijansko, imajo pogosto
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 16
12/16/14 9:56 AM
17
premalo železa. Paziti je treba, da je telo v stanju sprejemati železo, da je železo
dobro razporejeno in da se ne izgublja, npr. s krvavitvijo, lahko tudi z notranjimi krvavitvami. Razlogov za izgubljanje železa je lahko veliko. Morda povzroËa izgubo
železa majhen ledviËni kamen, ki se dotika tkiva. So pa tudi ljudje, ki imajo po svoji
konstituciji manj železa, kot bi bilo dobro. To so ljudje, ki jih moramo navdušiti za
delo z zemljo. V antropozofski medicini bi priporoËil anemodoron ali ferrum ustum
compositum, preparat iz železa, v katerem je janež. Dobro sredstvo je tudi mleko
in vse Ërno sadje.
O beli omeli nekaj veË
Na kratko smo se bele omele že dotaknili, sedaj bi vam o beli omeli rad povedal
še nekaj.
V zvezi s to rastlino se lahko res veliko nauËimo. V tradicionalnem zdravilstvu je niso
uporabljali zoper raka in Rudolf Steiner je bil prvi, ki je v svojih raziskavah ugotovil,
da bela omela zdravi raka, tako da so jo prviË uporabili leta 1917.
V Avstriji je navada, da belo omelo za BožiË uporabljajo za okras. Obesijo jo nad
vhodna vrata, da bi odgnala hudobne duhove.
»e si rastlino ogledamo, vidimo, da raste na drevesih. Opazimo jo posebno pozimi, ko listje odpade. Pozornost vzbujajo pri beli omeli pozimi njeni plodovi, bele
jagode, ki so zelo lepljive. Odtod tudi ime Viscum album ‡ belo lepilo. Na rastlini
najdemo pozimi poleg jagod tudi cvetove, ki so zelo majhni, skoraj neopazni, in
se pokažejo februarja ali marca. To, da razvija svoje cvetove in plodove pozimi, je
na tej rastlini nekaj zelo posebnega, nekaj zelo nenavadnega. Poznamo še nekaj
drugih rastlin s to karakteristiko, npr. bršljan, žafran, Ërni teloh. Vse to so rastline,
ki cvetijo in delajo plodove ob nenavadnem Ëasu. Popolnoma so se oddvojile od
normalnega razvoja rastlin. Pri beli omeli lahko pozimi zasledujemo razvoj vse do
tvorbe substanc, ki jih tvorijo druge rastline poleti. Njeno steblo je pozimi zelo strupeno. Pomembna znaËilnost bele omele torej je, da se je osamosvojila iz normalnih
ciklov rastlin.
»e si pogledamo celico tumorja, opazimo pri tej nekaj podobnega. Celice tumorja
so po navadi prisotne v celotnem organizmu, vendar se ne vkljuËujejo v ciklus rasti
normalnih celic. Imajo svoje lastne razvojne cikle in lahko bi govorili o anarhiji.
Steiner je uporabil zanimiv izraz, da je bela omela aristokratska rastlina. S tem je
gotovo želel oznaËiti njeno svojeglavost.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 17
12/16/14 9:56 AM
18
Drugi fenomen bele omele je, da ne raste na zemlji, saj tega sploh ne more. Korenin
ne tvori, ampak porine v drevo nekaj tej podobnega. To je pomembna znaËilnost.
Tudi to, kar požene v les drevesa, je popolnoma zeleno, tako kot rastlina sama.
Vse na njej je zeleno, tudi plodovi so najprej zeleni in nato malo porumenijo. Bela
omela je torej polzajedalec, saj lahko presnavlja sama preko kloro≥la, ki ga ima.
Glede na sposobnosti, ki jih ima, je zelo specializirana rastlina, Ëetudi svojo posebnost nekako zadržuje v sebi in ostaja Ëisto primitivna, lahko bi rekli nediferencirana.
»e si ogledamo majhno enoletno obliko rastline, vidimo, da sta prva dva lista zelo
enostavna, primitivna. Naslednji listi so nekoliko bolj diferencirani. Tudi pri rasti bele
omele opazimo metamorfozo, Ëetudi ostane vedno pri primitivni obliki listov. To je
dokaz, da svoje sile nekako zadrži v sebi, namesto da bi jih uporabila za oblikovanje. Listi so enostavni, na zgornji strani enaki kot na spodnji. Pri drugih rastlinah
je zgornja stran drugaËna od spodnje: zgoraj so gladki, spodaj pa imajo celice za
transpiracijo. To pomeni, da bela omela zadrži sile rasti zase. Zdi se, kot bi bila
zadržana v rasti.
Pri beli omeli je prisotna še ena, zelo pomembna posebnost ‡ njen naËin razmnoževanja. Opravljali so obsežne poskuse. Pogoji za razmnoževanje pa so zelo
težavni, saj se bela omela na drevesu mora ukoreniniti. V naravi se prilepi na novo
mesto tako, da drozg in drugi ptiËi, ki radi jedo njene jagode, semena z izloËki prenašajo na druga drevesa. To je zelo posebna pot razmnoževanja. Seme gre torej
skozi prebavo ptic in pride tako na drugo drevo. »e táko seme na drevesu obvisi,
je razvoj zelo poËasen. Prvo leto zraste le zelo majhna rastlina z dvema listoma.
Nekdo je razvoj rastline posnel in videli smo, da ima rastlina nekakšno zvezo z
Luno. Tudi to je nekaj zelo posebnega. Normalno se rastline usmerjajo v dve smeri,
in sicer k centru Zemlje s koreninami, to je geotropizem, s steblom in cvetovi pa
stremijo k Soncu, to je heliotropizem. Rastlina je po navadi vpeta v ti dve nasprotji.
Bela omela pa se odtegne nasprotju sil Zemlja ‡nebo in se poveže z Luno. To se
vidi pri njenem gibanju v Ëasu rasti. Gibi so usmerjeni najprej na polno Luno in mlaj,
nato pa se zaËne rastlina obraËati na center v sebi. »e si predstavljamo prostorski
razvoj rastline, lahko reËemo, da razvoj bele omele teži k toËki nekje sredi nekakšne
krogle. »e se spomnite, kaj smo povedali o posebnosti Ëloveka, o samozavedanju
in o tem, kako je odvisen sam od sebe, lahko reËemo, da je lastnost, ki jo najdemo
v rasti bele omele, nekaj podobnega.
Torej: bela omela se ne vkljuËuje v normalne ritme. Ostane primitivna, kakršne so
tudi celice tumorja, ki niso diferencirane. »im agresivnejši je tumor, bolj primitivne
so celice. Imamo še lastnost glede prostora. Rastlina se koncentrira na prostor, ki je
v njej sami. Tudi tu vidimo podobnost s Ëlovekom.
Bela omela vsebuje tudi strupe. To so lektini in viskatoksini, ki so že zelo dobro
raziskani. Lektini so bolj strupeni kot mnoga sredstva pri kemoterapiji, vendar so v
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 18
12/16/14 9:56 AM
19
beli omeli prisotni le v zelo majhni koliËini. Na drugi strani so v rastlini zelo zanimive sluzi, ki prav tako delujejo na imunski sistem. V beli omeli sta torej dve smeri
delovanja. Ena je smer strupov, citotoksiËnost, kar poznamo iz poskusov. »e velike
koliËine izvleËka bele omele vbrizgamo v tumor, celice odmrejo. Poskuse so delali
na miših. Na drugi strani pa opazimo spodbujanje imunskega sistema, kar se kaže
v dvigu temperature in v ritmiziranju bioritmov. Pri vsakem rakavem bolniku je zelo
oËitno, da ni nihanja temperature od 37,5 do 36,5 °C ali pa je temperatura sploh
zelo nizka. Nekateri bolniki pridejo s telesno temperaturo 35 stopinj. Oboje, ritmiziranje in dvigovanje ravni temperature, je nekaj, kar bela omela zmore, vendar
ne takoj. Za to potrebuje doloËen Ëas, nekaj mesecev. Ritem in kvaliteta spanja se
izboljšata. Rekli smo, da je v predfazi raka spanec praviloma moten. Pomembno
delovanje bele omele je krepitev organizma, kar zelo pogosto opazimo, Ëe damo
bolniku zdravilo iz bele omele po kemoterapiji ali po obsevanju. Takoj se poËuti
moËnejšega. PoËutje se bistveno izboljša.
NaËinov, kako uporabiti belo omelo, je veË. Optimalno je jemanje štiri tedne pred
operacijo, lahko tudi v Ëasu primarnih onkoloških posegov, in v Ëasu kemoterapije
ter obsevanja. OdloËilna faza pa je po teh posegih, ko jo je zaradi izrazitega
delovanja potrebno jemati dalj Ëasa. Kar se je pokazalo kot zelo dobro in tudi priporoËamo, je kontinuirano jemanje eno leto trikrat tedensko. KoliËine vedno znova
spreminjamo, spreminjamo tudi ritme tako, da se vbrizga, recimo, v ponedeljek,
sredo, petek ali pa v ponedeljek, torek, petek. V takšnem postopku se namreË skriva
ukana.
Imunski sistem je treba spodbujati na vedno drugaËen naËin. Na duševno poËutje
deluje bela omela antidepresivno, odpravlja strahove in izboljšuje razpoloženje.
Kdor njeno delovanje še bolj pozna, opazi, da deluje zelo globoko v Ëlovekovo
osebnost. Toda vedno je tako, da ostane Ëlovekova notranjost svobodna. To je
glavna znaËilnost homeopatskih in rastlinskih zdravil. »loveku samo nekaj ponudijo.
»e to ponudbo sprejme, pride do delovanja. To je Ëisto drugaËe, kot Ëe jemljemo
zdravilo, kot npr. valij (pomirjevalo), ki deluje, Ëe hoËemo ali ne. To je velika razlika.
Bela omela ustvari osnovo za preobrazbo, ki je pri taki bolezni potrebna. Najpomembnejše pa mora nato Ëlovek narediti sam. Belo omelo lahko neposredno vbrizgamo v tumor, lahko jo vbrizgamo pod kožo, v telesne votline, v trebušno votlino,
v pljuËno mreno, kjer tudi zelo dobro deluje. Zdravimo tudi bolnike, ki imajo raka
na mehurju in jim injiciramo belo omelo v mehur. Zelo veliko jo uporabljamo tudi kot
infuzijo, s katero dobi bolnik velike koliËine. UËinek je zelo moËan, zmanjšajo pa se
tudi boleËine. Terapijo z infuzijo dajemo v stadiju, ko ozdravljenje ni veË mogoËe in
take paciente spremljamo. Deluje kot prava hrana in res nekaj nadomešËa.
Bela omela je res zdravilo za zelo težavno in kompleksno bolezen, kot je rak. To
zdravilo pa so našli po Ëisto drugi poti, kot to delajo danes z analitiËnimi metoda-
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 19
12/16/14 9:56 AM
20
mi. Steiner je natanËno preuËil fenomen in razvoj rakaste bolezni in opazil, da v
organizmu ob prisotnosti tumorja pride do razvoja, ki je natanËno tak kot pri beli
omeli na drevesu. Proces v naravi je glede notranjega razvoja in oblikovanja zelo
podoben razvoju raka. Zato so se odloËili, da rastlino uporabijo kot zdravilo.
Dandanes obstajajo raËunalniško vodeni laboratoriji, v katerih analizirajo dnevno
do 20.000 kemiËnih substanc, ki se med seboj le malo razlikujejo. Te testirajo na
miših. Od teh mnogih substanc deluje dobro morda le ena sama, ki jo, Ëe pride do
uËinkov, v eksperimentu še naprej zasledujejo. Število neuspelih poskusov na le eno
novo spoznanje je izjemno veliko.
Odgovor na vprašanje: Razširjeno je mnenje, da zelo pomaga sok rdeËe pese.
Kakšno je vaše mnenje?
To je sok, ki dobro deluje. Narejen je tako, da deluje predvsem na ∂oro Ërevesja.
Vemo, da rdeËa pesa deluje tudi na imunski sistem. Vendar se pri vseh imunogenih
substancah, ki jih je zelo veliko, npr. tudi ameriški slamnik, postavlja vprašanje, ali
je takšno delovanje speci≥Ëno usmerjeno proti tumorju. Imunski sistem lahko spodbudimo tudi z enostavnim povišanjem temperature, z dodajanjem bakterij ali pa s
cepivom iz tumorja. Vprašanje pa je, ali to speci≥Ëno deluje proti raku. Tumor je neverjetno inteligenten in se pred imunsko obrambo telesa skrije. Zdi se kot nekakšno
letalo, ki ga ne odkrije noben radar. Naša strategija mora biti zelo modra in bela
omela je zelo modra rastlina.
Odgovor na vprašanje: Ali lahko belo omelo uporabljamo tudi preventivno?
Da, deset injekcij od dva- do trikrat letno, dvakrat tedensko. Prisotne so lahko že
prekanceroze: npr. materino znamenje, ki se sumljivo spreminja; ali pa Ëe ginekolog pravi, da bris ni Ëisto v redu; ali Ëe kdo veliko kadi; pri kroniËnem bronhitisu; pri
kroniËnem hepatitisu; pri kolitisu, kroniËnem vnetju Ërevesja; pri mastopatitnih cistah
na prsih. Tam takšno terapijo res priporoËamo.
Odgovor na vprašanje: Ali je vseeno, na katerem drevesu raste omela?
Kot ni vseeno, v kateri postelji spimo, ni vseeno, kje rastlina raste. Ker je simbioza
med belo omelo in drevesom intenzivna, vpliva drevo na rastlino. Razlikujemo med
belo omelo na listavcih in na iglavcih. Bolj agresivna je tista z listavcev, denimo z
jablane; s smreke pa je mnogo blažja. Glede na konstitucijo Ëloveka in na lokacijo
tumorja poskušamo izbrati primerno drevo. PriporoËila še niso toËno doloËena, zato
je naloga zdravnika, da izbor doloËi po svojem obËutku.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 20
12/16/14 9:56 AM
21
Odgovor na vprašanje: Prej ste omenili, da naj bi po bolezni raka eno leto trikrat tedensko jemali injekcije bele omele.
Moje mnenje je, da zaradi globinskega delovanja bele omele mine kar precej Ëasa,
preden se imunski sistem spravi v red in se v njem oblikuje identiteta. Pomembno
je, da terapija ni preveË intenzivna. PriporoËamo jo v trajanju od štiri do pet let, pri
tem pa v drugem letu delamo že prekinitve ‡ štiri tedne injekcije in štiri tedne pavze.
Odgovor na vprašanje: Kdaj nabiramo omelo?
Poleti. Bela omela je poleti drugaËna od bele omele pozimi. »e hoËemo imeti
celoto, pa je treba mešati poletno in zimsko. To je nekaj, kar zahteva veliko dela in
proces je zelo kompliciran. Stebla, jagode in sluz, vse je strupeno.
Odgovor na vprašanje: Ali je bela omela, Ëe pade z drevesa na tla, res neužitna?
Bela omela noËe na zemljo. V mitologiji je opisano, da so jo Grki nabirali tako,
da ni prišla v stik z zemljo. Toda pri izdelavi zdravil se prav pri postopku mešanja
trudimo, da jo privedemo v sile zemlje. To je velika skrivnost. Lahko bi rekli, da jo v
procesu izdelave zdravil nekako kaznujemo.
Odgovor na vprašanje: »e kupimo belo omelo v lekarni, je v njej tudi veliko
stebel. Je to sprejemljivo?
Strupenost ni zelo velika. Veliko bi morali pojesti, da bi se zastrupili. »e pa se to
injicira, nastane zaradi strupov na tem mestu reakcija. To je princip ‡ poskusiti s
strupom in sprožiti reakcije.
Umetnostna terapija
Kaj zmore umetnost? Osvežimo si spomin. Kaj nas spravi v gibanje? Z umetniško
aktivnostjo (Ëisto vseeno, ali se aktivno posveËamo glasbi, govoru, gledališki igri)
duševnost razgibamo, to pa je eden od osnovnih elementov terapije. Procese, ki v
nas zastajajo, ki so postali preveË enostranski ali pa so se povsem izgubili, poskušamo spet oživiti. Poslušajmo nekaj o terapiji z risanjem.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 21
12/16/14 9:56 AM
22
G. Andreja Pack:
Sem umetnostna terapevtka. Zdravim tako, da s pacienti oblikujem glino in z njimi
rišem. Delamo predvsem z barvami.
Nekaj misli o umetnosti: Umetnost je imela od nekdaj nalogo, da Ëloveka dvigne nad
tisto, kar na Zemlji mora poËeti, dvigne vse do tistega, kar zmore in kar sme. V zgodovini je umetnost Ëloveka tudi vzgajala. »lovek se je ob grških stebrih vzravnal, v srednjeveških cerkvah ali pa pred slikami, ki upodabljajo Marijo z otrokom, je našel zaklade
svoje notranjosti. Menim, da so nekatera umetniška dela narejena prav za terapijo.
Tako imamo v Colmarju v Franciji Isenheimski oltar, ki je bil narejen za bolnišnico.
Bolniki, ki so si ga ogledovali, so doživljali neke vrste oËišËenje. Pri tem je slikarstvo
umetnost sredine, saj nagovori v Ëustvih. Na Ëloveka deluje neposredno. »e vidimo
sliko ali barvo, se spontano odzovemo. Duša je v sorodu z barvami. Barve lahko
sprožajo razpoloženja in ≥ziološke procese, ki urejajo Ëlovekovo notranjost. Lahko
so svetle ali temne, hladne ali tople, rišemo jih lahko ozko ali široko, nemirno ali
mirno; lahko nas koncentrirajo ali dekoncentrirajo, lahko imajo obliko ali pa ne;
lahko so vesele ali resne. »lovek je z barvami res globoko povezan.
Barve in naËin risanja imajo v sebi lahko nekaj takega, kar je omenil dr. Mayrhoffer.
V Ëloveku sta namreË prisotna dva tokova ‡ toplota in mraz, procesi regeneracije
in degeneracije. Teh se dotaknemo z rdeËo in modro barvo. RdeËa je toplota in regeneracija, modra pa mraz in procesi degeneracije. Pri terapiji z barvami delamo
pretežno z akvareli na vlažnem papirju, na katerem se barva takoj zaËne razlivati.
Tako barva zelo hitro lahko razvije svoje delovanje, mi pa zaradi doživljanja nanjo
reagiramo. Z delovanjem barv in z naËinom risanja lahko zdravimo. Rišemo lahko
poËasi in mirno ali pa hitro, rišemo lahko slike z motivi in vsebinami ali s procesom
risanja. Pacient z risanjem doživlja sreËanje s samim seboj. V najugodnejšem primeru lahko doživi sprejemanje in preobrazbo samega sebe. Terapevt spremlja takšen
razvoj. Najprej mora seveda vedeti, s katero boleznijo se pacient bori in razumeti
dinamiko bolezni. Razen tega pa ima pri svojem delu terapevt pred seboj Ëloveka
kot osebnost in poskuša, Ëe je le mogoËe, zaznati njegovo notranjost: kakšna je
npr. barvitost Ëloveka, ki ga ima pred seboj, kakšen je stisk roke, kakšne so njegove
kretnje. Terapevt spremlja, na kakšen naËin je slika nastajala, in ima potem v rokah
prvo sliko, ki jo je pacient narisal. Ko je pacient Ëisto samostojno narisal eno ali dve
sliki, poskuša terapevt usmerjati izbrano pot.
Študija o uËinkih umetnostne terapije kaže, da se na ≥ziološki ravni, na primer, lahko poveËa tek, zmanjšajo boleËine, krepi splošno poËutje, harmonizira dihanje in
izboljša preskrba s toploto. Tudi toploto, o kateri je govoril dr. Mayrhoffer, duševno
toploto, prav terapija z risanjem lahko zelo pozitivno spodbuja. Kar se duhovnosti
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 22
12/16/14 9:56 AM
23
tiËe, pa je pomembno pacientovo navdušenje. Na ravni duševnosti lahko pride
do mnogo bolj sprošËenega obnašanja, do poveËanja zaupanja vase in v svoje
sposobnosti, do bolj pogumnega sreËevanja z življenjem. Zdi se, kot da z risanjem
vabimo življenje. »e doživimo, da lahko kaj spremenimo v risanju, nas to opogumi,
da nekaj spremenimo tudi v življenju. Seveda lahko pride tudi do sooËanja z lastnimi temnimi stranmi, a tudi do njihovega sprejemanja. Na duhovni ravni najdemo
lahko razloge, ki dajejo smisel prihodnjemu življenju. Pri terapiji pride tudi do ponovnega oživljanja pomembnih spominov, do sooËanja s smrtjo, do razvoja notranjega miru in pozitivnega delovanja na socialni ravni v stiku z drugimi. PoveËa se
zanimanje za okolje, stiki z drugimi ljudmi se okrepijo in Ëlovek se na nov naËin uËi
sooËati se s kon∂ikti. Pomembno pa je tudi doživljanje na umetniški ravni, kjer gre
za spodbujanje sposobnosti lastnega izražanja. Pacient na eni strani nekaj izrazi,
na drugi strani pa sprejema zdravilne sile barv in oblik.
Rak in prehrana
Zanimivo je, da konvencionalna medicina šele v novejšem Ëasu odkriva pomen prehrane. O njej govorijo tradicionalni zdravniki že desetletja ali stoletja. To potrjujejo mnoge
študije in raziskave sodobne medicine. Pred dvajsetimi leti bi zdravniki verjetno še trdili,
da je prehranjevanje pri raku nepomembno. Danes pa pravijo, da bi bilo mogoËe
30 % vseh rakavih bolezni prepreËiti z ustreznim prehranjevanjem. Mnoge stvari so
raziskali. V rastlinah niso odkrili samo vitaminov, snovi v sledeh in mineralov, temveË
tudi sekundarne rastlinske snovi, ki imajo izjemno pomembno vlogo pri imunskem sistemu. Takšne snovi, ki jih je zelo veliko, so prisotne v mnogih rastlinah, npr. v zelenjavi.
Odkrili so, da zelje, brokoli in vse kapusnice delujejo zelo dobro na ravnovesje med
onkogeni in tumor zaviralnimi geni v celicah. To vam bom pojasnil še s ≥lozofske strani.
Kaj pa zaužijemo, kadar jemo solato? Od kod prihajajo snovi, iz katerih je zgrajen list
solate? Iz kozmosa ali iz zemlje? Vzemimo rastlino, npr. solato, in jo zažgimo. V ognju
se osvobajata svetloba in toplota, sprošËa se energija, ostane pa pepel. V bistvu je
samo pepel tisto, kar ima rastlina od zemlje. Vse drugo, kar je zgorelo in se spremenilo
v svetlobo in toploto, je rastlina dobila iz okolja in vgradila v substanco. Zelo pomembno je, da pomislimo, kaj jemo ‡ jemo malo Zemlje in veliko Sonca, jemo tudi razliËna
delovanja planetov. Pojavlja se vprašanje, ali sme kakšna rastlina rasti tako, da takih
mnogoterih vplivov ne sprejme vase. Korenje, ki ga pridelamo na biološkodinamiËen
naËin, kjer si zelo prizadevamo, da dovedemo kozmiËne energije do rastline, ima
Ëisto drugaËno zgodovino od tistega, ki je raslo v rastlinjaku, ki je bilo umetno gnojeno
in imelo umetno svetlobo. To je za organizem zelo pomembno, saj mora substance,
torej vse lastnosti in kvalitete, ki jih imajo taka živila, v prebavi razgraditi.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 23
12/16/14 9:56 AM
24
V bistvu je prebava organizacija premagovanja. Uživanje hrane je za Ëloveka
vedno podobno rahli zastrupitvi, saj pride vanj nekaj tujega in organizem si mora
zelo prizadevati, da rastlino, recimo solato, prebavi in premaga vse druge notranje
kvalitete, ki jih solata vsebuje. Tak napor, ki je pri naravno pridelani hrani mnogo
veËji kot pri ra≥nirani moki ali iz nje narejenem kruhu, je tisti, ki nas ohranja zdrave.
Ni prav, Ëe mislimo, da sto to snovi, ki jih pojemo in sprejmemo vase. Sila, ki jo
porabimo, da tuje snovi premagamo, nas ohranja zdrave. Naša prebava dela to
zelo energiËno, deluje zelo agresivno. Vse najprej uniËi. V želodcu imamo moËno
kislino. »e bi dali prst v 1,5-procentno solno kislino, bi prišlo do opekline. Toda, ker
je tisto, kar zaužijemo tuje, mora biti premagano.
Nato gre hrana naprej, preko arterij in jeter, skozi organizem. Tudi ledvice so zelo
pomembne. V tem procesu prebave mora Ëlovek iz vsega narediti lastno telesno
substanco. Predstavljajte si: vsak od nas ima svojo individualno vrsto beljakovin.
Ustvariti jih iz tega, kar pojemo, je neverjeten napor. Med izgradnjo je zelo pomemben postopek, po katerem delamo lastno telesno substanco, pri Ëemer sta zelo
dejavni naša toplota in individualnost.
Pri raku pa, kot smo rekli, prevladujejo tendence degeneracije. Lahko torej reËemo,
da vse, kar podpira izgradnjo in regeneracijo, kar ustvarja zanjo dobre pogoje,
npr. dobra hrana, rakavo tendenco lahko slabi. Kvaliteta in pestrost hrane sta zato
tako zelo pomembni. Tudi konvencionalna medicina danes že govori, naj bi petkrat
dnevno jedli sadje ali zelenjavo. Pri tem je dobro vedeti, da je sooËanje s tujim pri
surovi zelenjavi mnogo moËnejše kot pri kuhani.
Na splošno lahko reËemo, da uživamo danes v povpreËju preveË beljakovin. Beljakovina je substanca, ki zelo moËno uveljavlja lastnosti rastline ali živali od katere
je in v njej najdemo moËno vtisnjene tudi duševne komponente. O tem ste gotovo
že slišali. »e opazujete mesarje ali ljudi, ki se veliko ukvarjajo z živalmi, boste
ugotovili, da so vedno nekako podobni govedu ali prašiËu, saj imajo kar naprej
opraviti s takšnimi energijami. »e dovolimo, da pride v naš organizem preveË
živalskega, preveË tujih substanc, jih ne moremo veË obvladovati. V nas se naseli
kot otok nekaj tujega, nekaj, kar ni Ëloveška substanca, kar je nekako enako kravi
ali prašiËu. Tudi pri alergijah se dogaja nekaj podobnega in vemo, da organizem
na to reagira.
Pri raku deluje kancerogeno tisto, Ëesar Ëloveško telo ne more premagati in mu zato
škoduje.
TipiËen primer za to je radioaktivnost. Sil, s katerimi bi jo lahko prebavili in premagali v sebi nimamo. Zato nas zastruplja in uniËuje. V principu deluje tako, da krepi
vdih, degeneracijo.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 24
12/16/14 9:56 AM
25
KoliËina beljakovin, ki jih zaužijemo, igra za Ëloveka pomembno vlogo. Tujih beljakovin ne moremo izloËiti, nalagajo se v organizmu in v ≥nem medceliËnem tkivu
uniËujejo poti difuzije. »e delate shujševalno kuro ali kakšno dieto, se koliËina
beljakovin vedno zmanjša. Kura ËišËenja je pravzaprav izloËanje tujkov. Ustrezna
dieta z redukcijo beljakovin lahko pri raku vËasih veliko pomaga. Traja pa lahko
le tako dolgo, dokler organizem ne zaide v pomanjkanje. Po enem ali dveh tednih
izgubi organizem toliko beljakovin, da jih ima celo imunski sistem premalo. Proces
krvi, proces regeneracije, ne more veË delovati. Zaradi tega nasprotujem Breussovi
dieti, ki traja štirideset dni. To je predolgo. »lovek dela kuro, da bi izstradal tumor,
izstrada pa tudi sile, ki ga zdravijo. »e se spušËa v kaj takega, mora imeti dober
obËutek za to, da v razliËnih fazah bolezni pravilno doloËi koliËino beljakovin. Pri
kemoterapiji je veliko beljakovin uniËenih in jih je treba nadoknaditi z dobro hrano.
Kaj pa ogljikovi hidrati? Celica tumorja pretvarja ogljikove hidrate na zelo zanimiv naËin. Kljub ponudbi kisika jih pretvarja brez njega, kot v nekakšni situaciji
zadušitve. Normalno potrebuje naša celica za pretvorbo in izgorevanje ogljika
kisik, pri Ëemer nastanejo tudi odpadne snovi, npr. laktat, mleËna kislina, vendar
desnosuËna. Táko kislino lahko Ëloveški organizem pri pretvorbi uporabi ali pa izloËi. Poznate razliko med desno- in levosuËnimi mleËnimi kislinami? »e polarizirano
svetlobo pošljemo na mleËno kislino, jo odbije enkrat na desno, drugiË pa na levo.
Tista kislina, ki jo odbije na desno, se nahaja v vseh jogurtih. To je dobra mleËna
kislina. LevosuËna pa nastane v tumorjih. Ni jo mogoËe dobro izloËati in deluje kot
strup. Vsi ra≥nirani ogljikovi hidrati, ki jih pojemo, predstavljajo v bistvu prehrano
tumorja. V prejšnjih Ëasih je bilo to opazno. »e so ljudem, ki so bili že zelo slabotni, dali infuzijo z grozdnim sladkorjem, so tumorji moËno rasli. Torej je utemeljeno,
zakaj se je tako pomembno prehranjevati s polnozrnatimi kruhi ...
PriporoËila za prehranjevanje
Skrbeti je treba za usklajeno, lahko, toda polnovredno hrano, pridelano brez kemije. To je najboljše, kar lahko naredimo pri raku. Pazite na to, da je presnova pri
vsakem posamezniku individualna. V principu je vprašanje zdrave hrane individualna stvar. To pomeni, da programov prehranjevanja ne smete jemati brez razmisleka.
So ljudje, ki odliËno prenašajo polnozrnati kruh in ga dobro prebavijo, drugi pa
ne. MogoËe moramo pri takih ljudeh mleti moko bolj ≥no, morda moramo vzeti le
eno vrsto žita. »lovek mora prisluhniti samemu sebi, zaËutiti, kakšne potrebe ima
in kaj lahko prebavi. »e uživate polnozrnati kruh, ta pa vas napihuje, je kruh po
razmišljanju v glavi dober, v resnici pa ni.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 25
12/16/14 9:56 AM
26
Kako je pri mesu? Meso je živalska beljakovina, ki je relativno lahko prebavljiva. Pri mesu pa je treba zelo paziti na kvaliteto. Osebno priporoËam samo
goveje meso, preprosto zato, ker ima govedo v celi verigi prehranjevanja izjemno pomembno mesto. Menim, da je govedina za prebivalce srednje Evrope
najprimernejša. Svinjsko meso obremenjuje jetra. Kokošje meso je vËasih dobro,
predvsem Ëe je Ëlovek ≥ziËno izËrpan. Kokošja juha po težki bolezni telo okrepi.
Za lahko polnovredno hrano velja, da uživamo meso, tudi ribe, enkrat ali dvakrat
tedensko.
Odgovor na vprašanje: Ajurveda uËi, da hrana, ki jo žveËimo, povzroËa razvoj
rakastih celic, tekoËa pa je kot terapija proti raku?
Premagovanje tujega v sebi se zaËne z žetvijo zrelega žita. Nadaljuje se s
kuhanjem, nato s prvo stopnjo prebavljanja ‡ mešanjem s slino in žveËenjem.
Takrat se zaËne intenzivno sooËanje s tujim, ki prihaja v nas. TekoËa hrana je
primerna, Ëe telo ne bi imelo veË moËi, da tuje premaga. V dietni prehrani je
vse pirirano in do konca skuhano le, Ëe telo nima veË moËi, da to opravi samo.
Takrat poskušamo vso moË, ki jo še imamo, prihraniti za prebavo. Zato je hrana
pripravljena drugaËe. »e ste imeli na primer hudo gripo in ste oslabljeni, vam
bo mnogo bolj prijal kompot kot surovo jabolko ali hruška. »e v ajurvedi piše,
da vse, kar je treba gristi, spodbuja raka, je to lahko do neke mere resniËno,
vendar je vse treba obravnavati individualno. »e imate dobro prebavo in dobro organizirano premagovanje tujega v telesu, je dobro, da jeste Ëvrsto hrano.
Tako se okrepite.
Odgovor na vprašanje: Ali je prav, da se prehranjujemo s hrano iz domaËega
okolja in jemo, recimo, manj južnega sadja?
Takšen izbor podpiram. Obstaja tesna povezava med telesno organizacijo, ≥no etrsko strukturo življenja v telesu in med vsem živim, kar nas obdaja. Vse to je v tesnem
sorodstvu. Zato nam je jabolko, ki je raslo v naši bližini, mnogo bliže kot pomaranËa. Toda ne smemo biti preveË dogmatiËni. Gotovo obstajajo situacije, v katerih
Ëlovek potrebuje nekaj posebnega, denimo citrus, kar je tudi priporoËljivo. Enako
velja tudi za živila glede na letne Ëase. Hrana naj bo vedno sveža. V zvezi s tem se
moramo marsiËesa nauËiti, predvsem pa živeti tako kot nekdaj. NauËiti se moramo
dolgo hraniti plodove brez zamrzovanja. To so znali naši dedje mnogo bolje. VeË
moramo jesti kisane zelenjave. Ta je neverjeten zaklad. »e kdo ne prenese kislega
zelja, ni krivo kisanje, ampak zelje. Zelje namreË lahko obremenjuje organizem in
marsikdo ima težave z napihovanjem. »e želimo zelje dobro prebaviti, se mora telo
zelo angažirati. To je delo.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 26
12/16/14 9:56 AM
27
Odgovor na vprašanje: Wandmaker nasprotuje uživanju medu.
»e razmišljamo, kako med nastane, kakšno je prizadevanje Ëebelje družine, je
zgodba o sladkorju v medu popolnoma drugaËna. Sladkorna pesa raste v tleh.
Malo gleda iz zemlje, drugaËe pa je v temi. Kakšen vpliv imajo na Ëloveka ogljikovi
hidrati, ki nastajajo pod takšnimi pogoji v primerjavi z nektarjem, ki je nastal v cvetovih? Rastlina je povsem individualna po obliki svojega cveta, v cvetu pa je mnogo
veË toplote in svetlobe ter sil oblikovanja, ki so v svetlobi, kot je to lahko v korenini.
Že na prvi pogled je to opazno v tem, kako lepo Ëebela oblikuje satovje v šesterokotni obliki. Rudolf Steiner trdi, da je med mleko starosti, ki daje Ëloveku mnogo sil
oblikovanja; teh dobimo dovolj tudi, Ëe ga uživamo v majhnih koliËinah. Verjetno
drži pregovor: V deželi, kjer teËeta med in mleko, so lepi otroci in lepi stari ljudje.
Odgovor na vprašanje: Ali res obstaja razliËna potreba po prehrani glede na
krvne skupine?
Da, obstaja. Krvne skupine so konstitucionalni predpogoj, prav tako kot imate pogoje glede na znaËaj ali podedovane lastnosti. DoloËene telesne pogoje imamo tudi
zaradi doloËene krvne skupine. Mnogim ljudem pomaga, Ëe se po tem ravnajo.
Zelo pomembno pa je, da se vsak zase vpraša: kakšne so moje, resniËno moje
potrebe? Vsak od nas ima Ëisto posebno konstitucijo, ki ji doda nekaj povsem individualnega. Da so dobri, morajo biti vsi programi za prehranjevanje individualni.
Odgovor na vprašanje: Naj se Ëlovek ravna po tem, kaj telo hoËe, ali po tem,
kaj prenese?
To je malo drugaËe. Duša zahteva, kar telo potrebuje in kar prenese. »e Ëlovek
dobro prisluhne, se resniËna duševna potreba ujema s tistim, kar telo zahteva. Sem
sodi, da smo pozorni na lastne potrebe pri okusu To je pomembno za preventivo pri
raku. Tako razvajeni smo z vsemi mogoËimi dodatki, ki izboljšujejo okus, da bi se
morali nujno spet nauËiti uporabljati svoj okus drugaËe. Pri izbiri prave preventive
proti raku nam bo to v pomoË. Takšna preventiva je kot umetnost.
Odgovor na vprašanje: Jabolko, ki mi zelo prija, povzroËi alergijo na jeziku.
Kaj storiti?
Pri manj kislih jabolkih je reakcija manjša. Podobno je pri alkoholiku, ki ne prenaša
alkohola, pa si ga zelo želi. V jabolku je veliko histamina, ki povzroËa psevdoalergije, reakcije, podobne alergijam.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 27
12/16/14 9:56 AM
28
Odgovor na vprašanje: Kaj mislite o razhudnikih?
Na to vprašanje ne morem natanËno odgovoriti. Ni popolnoma jasno, ali je Steiner
zares rekel, naj bi se Ëlovek, ki ima raka, izogibal taki hrani. Zelo zanimivo je, da
so prav v paradižniku odkrili neko snov, likopin, o katerem trdijo, da je odliËna preventiva proti raku. Mnoge od sekundarnih snovi v rastlinah so lovilke prostih radikalov. »e gre naša pretvorba v smer degeneracije, nastane veliko strupenih substanc.
To so t. i. prosti radikali. Kri jih v normalnih okolišËinah prestreže in eliminira. Ljudje
pa tvorimo veË prostih radikalov, kot jih lahko kompenziramo. Vsaka okrepitev izdiha, regeneracije, v nasprotju z vdihom, degeneracijo, je lovilec prostih radikalov.
Odgovor na vprašanje: Kako je z mašËobami? So mašËobe krive za nastanek raka?
Normalno je mašËoba nosilec energije in razmeroma neopredeljena snov. Mnogi
ljudje se prehranjujejo tako, da uživajo samo nasiËene mašËobne kisline, ki pa so
predvsem živalskega izvora in so nosilci vseh mogoËih substanc, ki mašËobe topijo,
tako hormonov, težkih kovin in mnogih strupenih substanc, ki v verigi prehranjevanja
pridejo v telo. Takšne substance pogosto zastanejo v mašËobnih tkivih in so pravo
breme, Ëe jih zaužijemo preveË. NenasiËene mašËobne kisline, kakršne najdemo
v hladno stisnjenih oljih, pa imajo dober uËinek. Najboljše je olivno olje. V njem
ni nenasiËenih mašËobnih kislin, je pa zelo veliko toplotne kvalitete, ki spodbuja
toploto sredine, torej ritmiËnega sistema, Ëustev.
Odgovor na vprašanje: Kakšno mnenje imate o orehovih jedrcih, orešËkih itd.?
Oreški so odliËna hrana, Ëeprav je veliko ljudi alergiËnih na orehe in lešnike. Mandlji
so izjemno dobri tudi pri raku. Problem je le, da je v njih pogosto veliko pesticidov proti škodljivcem. OrešËki in jedrca so zelo kvalitetna hrana, problem so kemiËni dodatki.
Odgovor na vprašanje: Kako je z vegetarijansko prehrano brez jajc?
Za tako kuhinjo je potrebno veliko znanja. Veliko vegetarijancev pri današnji kvaliteti hrane zaide v situacijo nepopolne preskrbe organizma. Mnogi so zaradi slabe
kvalitete hrane presušeni in otrdeli. Zelo pomemben je motiv, zakaj je kdo postal
vegetarijanec. »e je vegetarijanec zato, ker je to trenutno moderno ali pa “baje
zdravo”, potem je to zanj najmanj tako škodljivo, kot Ëe jé klobase. Pri vegetarijanstvu je pomembno, da moramo uporabiti sile, ki jih imamo na razpolago in jih sicer
potrebujemo za prebavljanje mesa. To so notranje duševne sile. Problem je v tem,
da se te sile patološko deformirajo, Ëe jih osvobodimo in jih ne uporabimo.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 28
12/16/14 9:56 AM
29
Odgovor na vprašanje: Kakšne posledice bodo imeli mladi, ki se hranijo s hitro
hrano?
Vprašati se moramo, na kakšen naËin lahko posledice omilimo. »e otroke v prvih
otroških letih, ko njihovo prehrano še lahko usmerjamo, hranimo kvalitetno, je vpliv
hitre hrane v puberteti še nekako znosen. Iz otroštva imajo namreË v sebi zelo dobro
osnovo. Ta jim pozneje pomaga, da se po fazi slabega prehranjevanja znajo orientirati in izbirati kvaliteto. Menim, da bi 30 % raka lahko prepreËili z dobro prehrano.
Otroci, ki se slabo prehranjujejo, nosijo v sebi veËjo možnost za razvoj raka.
Odgovor na vprašanje: Ali pozna antropozofska medicina vzroke nastanka revmatoidnega artritisa, ki je avtoimunska bolezen?
Seveda imamo svojo predstavo o tem. Ko se Ëlovek rodi, stopi v podedovano, genetsko formirano telo. V prvih letih je telo neke vrste model. Naloga Ëloveka je, da
v prvih letih telo prilagodi svojim potrebam, kar se intenzivno dogaja v prvih sedmih
letih in se praviloma zakljuËi z rastjo drugih zob. »lovek se pri mleËnih zobeh, ki jih
je dobil kot dedišËino in so model, uËi, kako naredi in oblikuje svoje lastne, stalne
zobe. Podedovano telo, ki je model, se mora nauËiti preobraziti se v lastno, individualno telo. To je zelo nenavadna ideja, vendar ima Ëlovek telo po svoji meri šele,
ko je star devet let, in sicer prav s takim naËinom izgradnje. Prvih sedem let se torej
uËi, kako zgraditi svoje telo. To je idealna predstava. Steiner pravi, da se vËasih Ëloveku ne posreËi, da bi podedovano telo premagal. S seboj nosi še ostanke tistega,
kar telesu ne odgovarja. Ti ostanki so zanj tuji. So sicer njegovi, vendar so tuji zato,
ker so del njegovih staršev. Proti temu se je treba boriti in razgibati lasten imunski
sistem. Pri avtoimunski bolezni je treba te ostanke odstraniti. To so torej osnovni vidiki
avtoimunskih bolezni. Obstajajo ljudje, pri katerih pride do revmatoidnega artritisa
relativno zgodaj. Tudi pri takih boleznih uporabljamo terapijo z belo omelo, saj
bela omela zelo krepi regeneracijo, v kateri tiËi tudi naš imunski sistem. »e uspemo
oblikovati terapijo tako, da se imunskemu sistemu ni treba veË boriti proti ostankom,
je taka bolezen dobro obvladljiva.
Odgovor na vprašanje: Ali je predestinacija za raka res dedna?
Pojasnilo bi bilo podobno kot pri artritisu. Podedovani rak je procentualno zelo
nizek, skoraj zanemarljiv, predstavlja pa konstitucionalno nagnjenost k prevladovanju degenerativnih tendenc v telesu. To vidimo pri mnogih ljudeh. »lovek ni uspel
premagati povezanosti in zato je genetska blokada zelo moËna. S tem smo pri vlogi
pedagogike v življenju, naËinu prebolevanja otroških bolezni in dejstvu, da jih danes
žal prepreËujejo. Obstaja cela vrsta raziskav, ki kažejo, da je pri ženskah z rakom
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 29
12/16/14 9:56 AM
30
na dojki zelo velik delež takih, ki so jim v Ëasu otroštva prepreËili bolezni vnetij. Ošpice, recimo, Ëloveku zelo pomagajo, da tisto, kar je podedoval, preobrazi za svoje
potrebe. Slovenija ima žal zelo moËno “ameriško” medicino. V šoli smo se uËili, da
moramo otroku, Ëe ima 38 °C vroËine, dati sveËko proti vroËini. S tem pa spodbujamo razvoj raka. V pedagogiki je podobno. »e poskrbimo s pedagogiko za to,
da otroka intelektualno ne obremenimo prezgodaj, lahko proces preobrazbe telesa
traja dalj Ëasa. Telo otroka lahko dobro oblikuje svoje organe ter zakljuËi svoj razvoj.
To je odliËna preventiva proti raku. Pustiti je treba, da otrok preboli otroške bolezni
in ne uporabljati sredstev proti vroËini. »e se vroËina dvigne na 39 in na 40 °C,
je treba otroka pazljivo opazovati in mu narediti obloge s kisom, arniko ali limono.
Odgovor na vprašanje: Ali je herpes zoster predstopnja raka?
Ni. »e gre za herpes v genitalijah, ki se pogosto ponavlja, je to posledica specialnega virusa, ki ima tendenco, da se pozneje razvije v rak na materniËnem ustju.
Normalni herpes pa ni problem. Kaže na to, da imunsko stanje ni dobro.
Odgovor na vprašanje: Kako je z obveznim cepljenjem pri otrocih?
»e obstaja tak predpis, se lahko vprašamo, kako lahko pomagamo, da škodo, ki jo
je predpisala država, omilimo. V tem primeru je pomen zdrave prehrane še veËji in
je prava pedagogika še pomembnejša. Pedagogika ne sme biti samo intelektualna,
v pedagogiko mora biti vkljuËena tudi vsaka oblika duševnega gibanja in na primer
tudi evritmija. Steiner je rekel: “»e je cepljenje potrebno, mora biti pedagogika še
boljša. »e se bolezen prepreËi, mora biti to, kar naredijo na otroku ošpice, narejeno v šoli. »e ošpice niso mogle narediti tistega, kar je pomembno, mora to paË
narediti pedagog.” DrugaËe je pri škrlatinki. Tam ni cepljenja. Bolezen povzroËa
bakterija in jo zdravimo s penicilinom. »e pa imate dobrega zdravnika, lahko
ozdravi tudi davico brez penicilina. Otroške bolezni so v bistvu zelo pomembne in
otrok jih mora preboleti. Potrebuje jih.
Leta 1999 je bila v zelo uglednem angleškem medicinskem Ëasopisu objavljena
študija z naslovom: “Pogostost alergij pri antropozofskem naËinu življenja”. Raziskave je opravil ugleden švedski inštitut Karolinska. Zdravnik iz Stockholma je opazil,
da so imeli otroci iz waldorfske šole mnogo manj alergij, manj senenega nahoda,
astme, nevrodermitisa, urtikarije. Štiristo otrok iz waldorfske šole je primerjal s štiristo
otroki iz drugih šol in ugotovil, da so imeli otroci iz waldorfske šole pol manj vrst alergij in pol manj pogosto. To je neverjeten rezultat. »e ima na normalni šoli petdeset
od stotih otrok alergijo, jih ima na waldorfski šoli samo petindvajset. Ugotovili so,
da so otroci na waldorfski šoli manjkrat cepljeni, mnogo redkeje uživajo antibiotike,
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 30
12/16/14 9:56 AM
31
v glavnem se prehranjujejo zelo dobro z Demeter hrano, pozimi imajo zelo veliko
mleËno-kisane hrane pa tudi njihova pedagogika je drugaËna. Znanstveniki so prišli
do sledeËe ugotovitve: Ëim veË pozitivnih faktorjev je prisotnih, manjša je možnost
pojava alergij.
Odgovor na vprašanje: Tudi komaj rojeni otroci imajo vËasih raka. Kako je z
njimi?
To je nekaj Ëisto drugega. NiËesar skupnega nima z degenerativno in regenerativno
idejo. Prisotnih je veliko dedno utemeljenih faktorjev in moje mnenje je, da gre za
bolezen staršev. To je Ëisto druga tema.
Odgovor na vprašanje: Kakšna razlika je med levkemijo in limfnim rakom?
Levkemija je krvni rak, limfni rak pa je rak limfnih žlez. Levkemija in vsi krvni raki
so nekaj Ëisto drugega. Zdravljenje z belo omelo zahteva veliko previdnosti. Rak
je de≥niran kot bohotno širjenje epitelov, ki so npr. v notranjosti Ërevesa ali pa v
izhodnem kanalu prsne žleze. Vsak rak se vedno zaËenja na sluznici. Krvni rak pa
izhaja od drugod.
Odgovor na vprašanje: Kaj je z zakisanjem telesa, ali je to res vzrok za razvoj
za raka?
Da. Tumor raste v kislem okolju. Ima opraviti s proizvodnjo mleËne kisline, ki jo proizvaja sam. Pomembnost ravnovesja med lugi in kislinami pa lahko razumemo šele,
Ëe na stvar gledamo s tega vidika. Vsak okrepljen vdih je nekaj kislega. Vsak stres,
napor, strah je nekaj kislega.
Neka pacientka z rakom je imela moËno baziËno dieto. Njen zdravnik je zelo pazil
na razmerje med kislinami in lugi. Jedla je samo krompir in banane. Kljub temu je
bila zakisana. Ugotovili smo, da je bila pacientka izjemno zaskrbljena. Stalni stres
jo je zakisal. Gesta vdiha (skrbi) torej telo zakisa. NauËili smo jo obvladovati strah
in ravnovesje se je vzpostavilo. Nastanek kisline je enak nastanku prostih radikalov.
Nastane iz oksidativne presnove.
Proti zakisanju pa imamo izdih. Pomislite: do gibanja mišice pride zaradi izgorevanja ogljikovih hidratov v povezavi s kisikom. »e govorimo, hodimo, dvigamo in
spušËamo prsni koš, kar naprej prihaja do izgorevanja ogljikovih hidratov; pri tem
nastane ogljikov dioksid, ki gre v kri. Voda ga raztopi, postane tekoË, oblikuje se
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 31
12/16/14 9:56 AM
32
ogljikova kislina, ki se transportira v pljuËa, tam pa ogljikov dioksid izdihnemo.
Izdih nam pomaga, nas zdravi, nas regenerira, nasprotno od vdiha, ki pomeni
degeneracijo. Izdih v širšem smislu pomeni sprostitev, dobro spanje in umetnost.
Kajti v umetnosti, Ëe se gibate ali rišete in tega ne delate pod pritiskom, ste v gesti
izdiha. Mnogo bolj pozorno morate opazovati, kaj poËnete. Z zaznavanjem se
mnogo bolj povežete z barvo, potopite se vanjo. Z zaznavanjem mnogo bolj intenzivno dosežete ravnovesje. »e ste mojster evritmije, zelo intenzivno zaznavate
lastno gibanje. »e poslušate glasbo ali pa sami igrate, pojete, intenzivirate lastno
zaznavanje. Pri tem gre vedno za gesto izdiha. Interes potrebujete za zaznavanje,
Ëe se Ëemu posveËate, morate imeti interes za to. To je vedno gesta, ki nas odvede
od našega jaza.
Odgovor na vprašanje: Ali je pomembno, kako dihamo?
Sami se morate opazovati. »e je Ëlovek pod pritiskom, ne diha dobro. »e se pogovarjate po telefonu o neËem pomembnem, boste opazili, da ste pri dihanju zelo napeti. Zelo dobro je zavestno krepko izdihniti. Umetnost igra zelo pomembno vlogo.
Ukvarjanje z umetnostjo je izjemnega pomena. Interes za svet zunaj, za soËloveka
se okrepi vse do ljubezni. »e delo opravljate z ljubeznijo, ste lahko mojster v tem,
kar poËenjate. To je gesta izdiha. Georg Fülering pojasnjuje, da je ta gesta izdiha
blaga, ne trda, volja.
Odgovor na vprašanje: Koliko je treba piti in kaj?
To je Ëisto individualno. Popiti je torej treba 1,5 do 2 l tekoËine dnevno. So ljudje,
ki potrebujejo 3 l tekoËine na dan, drugi pa bi pri takšni koliËini zboleli. Na splošno
velja, da pijemo premalo. Piti je treba dobro vodo, zelišËne Ëaje, sokove, ki jih
naredimo sami. Pazljivi bodite s pijaËami iz trgovine, kot so Fanta, Coca-Cola itd.
Pivo je vËasih dobro. Poznam ljudi, za katere menim tudi, da jim prija vino, seveda
v majhnih koliËinah. Vino ima v sebi nekaj kar sprošËa. Malo ogreje in prinaša v
Ëloveka nekaj gibanja. Vino je bilo nekoË kultna pijaËa. V Sloveniji so zelo dobre
mineralne vode, kot Radenska ali Donat Mg iz Rogaške Slatine, ki jih priporoËam.
Ni dobro Ëe je v gazirani pijaËi preveË plina, vËasih ga dodajajo umetno. »e pa
pride taka voda že iz globin, je neoporeËna. Pogosto pride iz globine 1000 metrov
in je res kvalitetna. Mineralno vodo zelo priporoËam.
Za danes se zahvaljujem za pozorno poslušanje.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 32
12/16/14 9:56 AM
33
Dr. Mario Mayrhoffer
Organ jetra v oËeh
antropozofske
medicine
Vesel sem, da sem spet tu in vas lepo pozdravljam. Naša sreËanja nadaljujemo z
obravnavanjem organov. Danes se bomo posvetili jetrom.
Kje v telesu imamo jetra? Kako velika so jetra? Jetra so res velik organ, kar 1,5 kg
do 2 kg so težka. Ležijo v zgornjem desnem predelu trebuha, segajo kar daleË
nazaj in ležijo v kupoli diafragme desno. »e bi lahko gledali v trebušno votlino, bi
menili, da so jetra Ëisto lahka, Ëetudi so 2 kg težka. Zdi se, kot da malo lebdijo. Kakšna so jetra po svoji konsistenci? Kar precej mehka. Jetra pravzaprav nimajo svoje
resniËne strukture, temveË jih drži jetrna kapsula. Kar se barve tiËe ima Ëlovek obËutek, da so skoraj kot zgošËena kri. Tudi snovna analizira kaže v jetrih zelo podobne
snovi kot v krvi, ni veliko razlike. Zdi se, kot bi se kri za nekaj Ëasa ustavila, se tam
strdila. »e natanËno pogledate, vidite, da imamo veËji desni jetrni reženj in majhen
levi reženj. O tem Rudolf Steiner pripoveduje nekaj zelo zanimivega. Pravi namreË,
da so jetra, pljuËa in možgani organi dihanja. Da imajo organi, ki so zgrajeni simetriËno, karakter dihanja. Pri pljuËih je to jasno, pljuËa imajo neposredno opravka z
dihanjem. Kaj pa dihajo naši možgani? To, kar Steiner pravi, je namreË res. PljuËa,
kot vemo, dihajo snovi, pline. Z našimi Ëutili, ki se nekako odslikavajo v možganih,
pa ne dihamo snovi. Kaj pa? Razviti moramo razumevanje za to, da so naše Ëutne
zaznave, ki gredo v možgane, tudi neke vrste dihanja. Mi dihamo ≥no, snovno,
eteriËno, snovi, ki niso merljive, ki jih ne moremo tehtati. Npr. svetlobo. Pri nas v Celovcu vrtijo ≥lm, ki se imenuje Na zaËetku je bila svetloba in govori o prehranjevanju
s svetlobo. Ali ste že slišali za to? So ljudje, ki niËesar ne jedo. Fiziološko lahko to
delno razumemo. »e svetlobo sprejmemo preko oËi v sebe, epicenter takoj reagira
in izloËa melatonin. Po Steinerju pa je tako, da so vse naše Ëutne zaznave, ki jih
sploh imamo, neke vrste vdihovanje sveta ‡ tisto, kar ni snovno, iz sveta pa v nas
pride. To so torej samo energije, ki jih vdihamo in jih potem izdihnemo v naše telo.
Tudi spomin je nekaj takega. V življenju imate neke izkušnje in jih potem Ëuvate,
hranite v telesu. Vdihnete in odložite ‡ pomeni, izdihnete jih na nek naËin.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 33
12/16/14 9:56 AM
34
Kaj pa dihajo jetra? Jetra dihajo snovi. Jetra imajo nekaj kot vdih snovi in izdih
snovi. Poglejmo prebavo. »e jemo, Ëe pijemo, zaËne prebava z delom. Kaj pa
pomeni prebava? Vzemimo kruh iz biološkodinamiËnih žit. Kaj se pravzaprav pri
prebavi tega kruha dogaja? Najprej prežveËimo, pogoltnemo, nato se hrana razgradi v zelo ≥ne sestavne dele, se pravzaprav ubije. Prebava je zelo agresivno
dogajanje. ŽelodËni sokovi, na primer, imajo pH 1,5. To je zelo kislo okolje, v
solni kislini je pH 1,5 . Pri tem se grobi delci zaužite hrane razbijejo v ≥ne delce.
Alkimisti so za to uporabili izraz 'Sal'. Oblike se razkrojijo, kos kruha se razgradi in
izgubi svojo obliko. Nastanejo elementarni delci, ki jih organizem lahko sprejme,
resorbira, delno že v želodcu, delno v tankem in debelem Ërevesju. Delijo pa se
tudi ostale sestavine, ki so v kruhu poleg tega. Predstavljati si morate, da ima vsaka
hrana svojo zgodovino. Neka hrana je rasla v rastlinjaku, druga na soncu, tretja je
rasla na umetno gnojeni njivi, škropili so jo Bog vedi s Ëim. Vsaka hrana ima neko
zgodovino in vam o tej nekaj pripoveduje. Ali je bila prežeta z ljubeznijo, je bilo
veliko sonca itd.? Tudi te ≥ne sestavine hrane se v organizmu loËijo. Verjetno ni težko
razumeti, da je tudi korenje delno narejeno iz življenja, etrskih sil, ki so pravzaprav
podobne našemu lastnemu telesu življenjskih sil. In v procesu prebave se to življenje
mora loËiti od snovi. Tuje življenje ne sme vdreti v naše življenje. Toda prav pri tem
loËevanju snovi in energij življenja se naše telo zelo veliko nauËi o življenju korenja.
DrugaËe reËeno: kvalitete, ki jih živila nosijo v sebi, so kvalitete, ki nas zdravijo, ker
se v procesu prebavljanja od teh kvalitet nekaj uËimo. Za to zaznavanje kvalitet pa
so odgovorna jetra. Jetra zasledujejo ves proces prebave. Rudolf Steiner pravi, da
so jetra pravzaprav kot nekakšno Ëutilo. Pri prebavljanju gledajo jetra na te snovi,
na hrano, kot z nekim notranjim oËesom in preverjajo, kaj je resniËna kvaliteta te
hrane. Poznamo doživetje, obËutek, ki je izraz tega dogajanja. To je okus. Lahko bi
rekli, da jetra ves Ëas okušajo kvaliteto živil. Kot bi bila jetra razširjena in bi segala
tja do našega jezika, kjer to zaznavanje zavestno registriramo. Kaj ni to Ëudovito?
Jetra zasledujejo ves proces prebave. V toku je proces razgradnje, ki snovi tako
razgradi v aminokisline, ogljikove hidrate, sladkorje, fruktoze itd., da jih organizem
lahko sprejme vase. Potem se vse, kar je iz želodca, kar je od tankega in debelega
Ërevesja, zbira v veni, ki je Ëisto posebna žila, in jo imamo v organizmu samo enkrat. Ta transportira snovi iz Ërevesja k jetrom. Lahko si predstavljamo, da je to kot
neke vrste predsoba. To, kar prinaša ta vena, ni še Ëisto vzeto v telo, je kot neka
predsoba. Potem pride ta vsebina v jetra in šele s tem vstopi prav v Ëloveški organizem. Naš prebavni sistem je prostorsko v organizmu, predstavlja pa še zunanji
svet, ne pripada še Ëisto Ëloveku. Te sokove iz prebave sprejme organizem vase
šele za tem. Vse je seveda zelo tekoËe. Sokovi pridejo zraven najprej, ko hrano prežemamo s slino, s sluzmi iz sluznic, potem pridejo zraven sokovi, ki jih izloËa pankreas, trebušna slinavka, žolË, vse to so sokovi. To pride potem preko te posebne
žile, vratarke, v jetra. Jetra opravijo naslednji korak, ki ima opraviti s preverjanjem
kvalitete. Vprašajo se, ali je kvaliteta snovi taka, da koristi organizmu, regeneraciji
telesa in izgradnji. Vse snovi, vsa zdravila, vsi toksini, gredo vedno skozi ta vrata
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 34
12/16/14 9:56 AM
35
in jetra odloËajo, ali je to snov, ki sme iti v telo, ali je to snov, ki jo je treba izloËiti.
To je funkcija razstrupljanja, ki jo jetra opravljajo. Gotovo veste, da se preko jeter
izloËa mnogo medikamentov in strupov, tudi alkohol, ki se v jetrih preobrazi. »e
se to dolgo dogaja, jetra s tem lahko tudi uniËimo. Tako predelana hrana je torej v
jetrih. Kaj pa potem? Hrana niso samo snovi, hrana je tudi nekaj živega in celo povezana z neko senco duševnosti. To zelo dobro lahko opazimo pri mesu. Pri svinjini
je zagotovo nekaj drugaËne duševnosti, kot pri govedini ali pri perutnini. To živost
perutnine lahko kar Ëutimo. »utimo, da je to snov, ki je še malo živa in ima neko
duševno komponento. V tej fazi prebave je sicer vse že razgrajeno in je, ko pride
v jetra, mineralno mrtvo. V naslednjem koraku se vse to spet prežame z življenjem.
Glavna aktivnost jeter, centralnega organa za presnovo, je, da te elementarne snovi
vsaj delno spet dvignejo nazaj v življenje. To življenje pa je sedaj moje, moje lastno
Ëloveško življenje. Da tam spet lahko nastaja dobro Ëloveško življenje, mora biti ta
postopek kvalitativno zelo dober.
Katere snovi so povezane z življenjem? To so beljakovine, to je neke vrste pra-beljakovina algumin, ki je zelo živa, plastiËna beljakovina, iz katere bo organizem kadar
koli pozneje plasticiral organe. Tu so tudi Ëloveški ogljikovi hidrati. Jetra delajo pravzaprav veliko ogljikovih hidratov, glikogena. Kaj mislite, koliko jih lahko naredijo v
enem dnevnem ciklu? »e so jetra zdrava, oblikujejo ponoËi 200 g sladkorja! To
je kar velik kupËek Ëloveških ogljikovih hidratov. Tam se potem primarno tudi spet
sintetizirajo mašËobe. Res je zelo pomembno, da se to dogodi kvalitetno.
Si lahko predstavljate, da so te energije življenja v našem etrskem telesu pravzaprav
kozmiËne sile? »e so to kozmiËne sile, potem morajo imeti jetra sposobnost, da
te kozmiËne sile koncentrirajo in da snovi, ki jih oblikujejo, prežamejo s temi kozmiËnimi silami. Si to lahko predstavljamo? Težko. PraktiËno pomeni oživljanje snovi
v jetrih to, da sežejo jetra pri tem npr. k Jupitru, da jetra vzamejo energije Jupitra, ki
delno oblikujejo te beljakovine. Da bi te z življenjem prežete snovi lahko oblikovala,
da bi jih lahko prežela z energijami življenja, sežejo jetra tudi k Veneri pa tudi k
Merkurju. Kakšno življenje pa daruje jetrom Jupiter? Rudolf Steiner je to zelo toËno
raziskal in oznaËuje to življenje kot ohranjajoËe življenje. V jetrih imamo nekaj kot
ohranjajoËe življenje, ali povedano drugaËe, nekaj kot skladišËe življenja. Kakšne
lastnosti mora imeti Ëlovek, Ëigar jetra dobro funkcionirajo, pri katerem ta proces,
ki sem ga opisal, dobro funkcionira? Ti ljudje imajo enostavno moË. »lovek, ki ima
dobro funkcijo jeter, je moËan. Biti moËan pa pomeni moËan v ≥ziËnem smislu,
pa tudi kar se mentalne moËi tiËe. S tem je povezana sposobnost vztrajnosti, tudi
vzdržljivosti. To je torej v zvezi s tem ohranjajoËim življenjem, s to zalogo. Jetra so
organ, ki proizvaja življenje, ki to življenje lahko tudi nekako skladišËi in ga lahko
tudi oddaja. Mi doživljamo to kot moË vzdržljivosti in kot ≥ziËno moË. So Slovenci
moËni? Mlada generacija verjetno ne veË in verjetno lahko takoj postavimo hipotezo, da z njihovimi jetri nekaj ni veË v redu. Pomanjkanje moËi, problem utrujenosti je
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 35
12/16/14 9:56 AM
36
pri ljudeh zelo prisoten in se stopnjuje do sindroma izgorelosti. V tem primeru gre za
to, da so jetra v svoji moËi, v svoji sposobnosti oblikovati ogljikove hidrate, izgorela,
torej izgubila sposobnost oblikovati moË. Je tako, da v mišicah, pa tudi v možganih,
tam, kjer se dogajajo procesi presnove, izgorevajo ogljikovi hidrati.
Jetra opravljajo proces oživljanja snovi predvsem ponoËi. Imajo zelo strog 24-urni
ritem. Ob 15. uri npr. imajo jetra svojo fazo izgradnje do 3. ure ponoËi, nato pa
se vse skupaj obrne, ob 3. uri zjutraj se zaËne faza razgradnje, ki traja do 15.
ure. Ta ritem je nekaj krasnega, življenje, ki je mikrokozmiËno tako rekoË vtkano v
jetra. Tu lahko najdemo krasno sorodstvo. Je tako kot z rastlinami. »ez dan, ko so
izpostavljene soncu, se dogaja zaradi asimilacije preko listov presnova, ki oblikuje
ogljikove hidrate. Ko Sonce zaide in pride noË, imajo tudi rastline Ëas za svojo
izgradnjo snovi. Naslednji dan se spet izpostavijo soncu. To, kar življenje darujoËe
Sonce dela z rastlinami, najdemo tudi v našem mikrokozmosu, v našem telesu. Tisto
zunaj je makrokozmos, ki ga potem sprejme naš mikrokozmos v jetrih.
Toliko o dogajanju v jetrih. Tako, kot tvori rastlina oživljeno substanco, oblikujejo
tudi jetra v nas oživljeno substanco, ki je v vsakem Ëloveku popolnoma individualna.
Vsak ima svoje vrste substanc. In tu tako lepo lahko vidimo to centralno dihanje,
neke vrste dihanje snovi, o katerem Steiner govori. »lovek snovi vdihne, jih razgradi, jih prežame z življenjem in jetra jih izdihnejo v organizem. Ta pojem dihanja
presnove je treba tako razumeti.
Odgovor na vprašanje: Leto pred Kmetijskim teËajem je Dr. Steiner rekel, da
Ëloveško telo dobi 70 % energije iz kozmosa preko Ëutil, 30 % pa iz prebave.
Kaj pravite na to?
Težka tema. Ljudje, ki ne rabijo veË Ëvrste hrane, ki se prehranjujejo s svetlobo,
kažejo, da je nekaj na tem. Rudolf Steiner pravi, da ima tok hrane dve smeri.
Potrebujemo hrano, ki gre skozi usta, torej živila, in potrebujemo kozmiËno hrano
preko Ëutil. Oba prehranska tokova tvorita substanco. Tok, ki gre preko ust in preko
prebave, ima dve nalogi. Ena je tvoriti substance predvsem za živËevje in Ëutila, kar
moramo misliti zelo na široko in pojasnjuje, da pomeni v resnici slaba prehrana slabljenje živËnega sistema, kar zelo dobro poznamo. »e uživamo ra≥nirane ogljikove
hidrate, v prehrani pa manjkajo vitamini, predvsem B vitamini, postanemo živËni,
moË živcev oslabi. Druga naloga hrane preko ust je, da spodbuja sprejemanje sil
preko Ëutil. Na eni strani torej tvorba substanc, pa tudi spodbuda, da se lahko prehranjujem s kozmiËnim tokom energij in tvorim substance iz njega.
Tudi dihanje štejemo h kozmiËnemu toku prehranjevanja. Relativno veliko substance
sprejmemo vase z dihanjem, zato verjamem, da ne drži Ëisto, Ëe nekdo reËe, da
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 36
12/16/14 9:56 AM
37
se prehranjuje s svetlobo, saj se prehranjuje tudi preko dihanja. Mi se torej prehranjujemo preko Ëutil, preko dihanja pa tudi s Ëvrstimi živili, preko ust. In Ëe malo razmišljate, bi si lahko postavili vprašanje, zakaj nekdo hrano bolje izkoristi kot drug?
So ljudje, ki res potrebujejo malo hrane. To so ljudje, ki se zelo moËno prehranjujejo
preko dihanja in preko Ëutil. Verjamem, da to poznate. Res je fascinantno. So ljudje,
ki pojejo dvakrat manj kot jaz. »e toËno pogledate, kaj se pri teh ljudeh dogaja, ne
najdete nobenih motenj: niti pri šËitnici, niti pri nadledviËni žlezi. Presnova je tako
narejena, da ne potrebuje toliko spodbud preko snovne hrane.
Osebno mislim, da prehranjevanje preko ust Ëloveku ustreza in se mu ne smemo
odreËi, tudi zato ne, ker se s tem prehranskim tokom moËneje povezujemo z zemljo.
In Ëlovek je bitje med zemljo in nebom.
Odgovor na vprašanje: Ali je res, da ni vseeno, ali jemo lepo oblikovano žitno
zrno ali krompir, ki nima nobene oblike? Ali so sile oblikovanja, ki jih Ëlovek pri
prebavljanju zazna, pomembne?
Temu je tako in jetra to zaznavajo. Ko jetra razgrajujejo snovi, uniËujejo tudi te
oblike in zelo toËno gledajo na sile oblikovanja, ki so v hrani. Jetra se od teh oblik
uËijo. Torej jejte lepa jabolka. »e bomo obravnavali ledvica, se bomo pogovarjali
tudi o tem, kako pridejo sile oblikovanja k Ëloveku. Pri tem gre za tok prehranjevanja
preko Ëvrste hrane.
Odgovor na vprašanje: Ali so za prehrano primerni pridelki iz akvakulture oz.
hidroponike?
Ta živila so neprimerna. Pomembno je, da se lahko rastlina od zemlje uËi. To naredi
tako, da oblikuje korenine. Kaj pa dela pri tem? Rastlina pošlje torej svoje korenine
v zemljo. Korenine so zelo nežno tkivo, posebej na konici, kjer se oblikuje kot neke
vrste sluz, ki utira korenini pot. Vi veste, kakšno moË ima npr. voda, ko zmrzne. Deluje kot razstrelivo. Nekaj podobnega dela korenina pri rastlini. »e je treba, razpre
razpoko in raste naprej. Tu so v rastlini v toku procesi razgradnje; rastlina mineralne
snovi razgradi v majhne delce, naredi jih tekoËe; ko jih razgradi, jih lahko vsrka.
Podobno je kot pri Ëloveški prebavi. Mislim, da pridejo v Ëloveka sile, ki jih rastlina
pri tem oblikuje. »e seveda uživamo rastline, ki so imele prave korenine in so rasle
v zemlji, uživamo tudi te sile. Mislim, da to daje Ëloveku tudi sposobnost, da je
ukoreninjen. S tem, da rastlina oblikuje korenino v zemlji, oblikuje tudi doloËeno
moË. Pri rastlinah, ki jih ne gnojimo in ne zalivamo, je tako, da se morajo še bolj
naprezati, da pridejo k vlažnosti zemlje, v globino. Iz lastne volje oblikujejo veliko
snovi; ta volja, povezati se z zemljo, je moËna. Tu je veliko moËi ukoreninjanja in
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 37
12/16/14 9:56 AM
38
ustvarjanja. Rastlina, ki jo umetno gnojimo, dela zelo plitve korenine. Vsa gnojila,
natrij, kalij, fosfor, vse ima že tam. »e jo zalivamo, dobi tudi vodo od zgoraj in tudi
zaradi vlage ne mora delati veliko korenin.
Ali poznate to obrnjeno sliko: Ëloveka in ob njem rastlino? »lovek je obrnjena rastlina ali rastlina je obrnjen Ëlovek.
Korenina rastline uËinkuje na sistem živËevja in Ëutil, listi uËinkujejo na ritmiËni sistem
v Ëloveku in cvet in plodovi uËinkujejo na sistem presnove pri Ëloveku.
Ko jemo rastline, se tista moË, ki je v korenini, odraža predvsem v našem sistemu
živËevja in Ëutil. Tudi pri zdravilnih rastlinah je tako. Pri vseh zdravilnih rastlinah, ki
uËinkujejo na živËni sistem, uporabimo korenino. Pri baldrijanu, tipiËnem sredstvu za
živce, vzamemo korenino.
Kaj pa ritmiËni sistem? Kaj pomeni pri Ëloveku ritmiËni sistem, torej cirkulacija krvi,
sistem dihanja, pulziranje srca? Na ta sistem vplivajo listi rastline. »e jeste dobro solato, dobite moËi, ki jih je rastlina oblikovala za vašo sredino, za vaš ritmiËni sistem.
DrugaËe je s cvetovi in semeni. Ti delujejo pri Ëloveku predvsem na presnovo. Poglejmo
žita: Ëe uživamo jeËmen, zelo moËno deluje na sposobnost oblikovanja ogljikovih hidratov pri jetrih. Iz žit oblikujemo Ëloveško moË. Plodovi nam dajejo moË za presnovo.
In še vprašanje, kako je Ëlovek ukoreninjen. »lovek je ukoreninjen v svetu preko sistema živËevja in Ëutil. Z našim sistemom živËevja in Ëutil zaznavamo in oblikujemo
predstave, misli. »e je pri rastlini korenina moËna, doživimo pri prehrani s koreninskimi plodovi moËi predvsem v sistemu živËevja in Ëutil. S temi smo ukoreninjeni v
življenju, z njimi zaznavamo in smo v stanju ustvarjati si predstave. Majhen otrok
ima veliko glavo, ki je tudi že skoraj gotova. V prvih mesecih se pri otroku predvsem
izoblikujejo senzomotoriËne funkcije Ëutil za gib, za ravnotežje, za sluh, tudi vid se
lepo poËasi izpopolnjuje. Majhni otroci vidijo na zaËetku zelo difuzno, ne morejo
osredotoËiti svojega pogleda. To zmorejo šele v 3., 4., 5. mesecu življenja. Vse to
je na nek naËin zorenje Ëutil. Potem, ko je otrok Ëutila izoblikoval in je izoblikoval
mišice, se lahko vzravna in hodi. Potem je na vrsti razvoj govora in nato, zelo istoËasno, se razvije sposobnost razmišljanja.
Sem tudi zdravnik v ustanovi za prizadete. Prav pri ljudeh, ki so manj nadarjeni, ki
imajo npr. slabo kognitivno funkcijo, ki ne morejo misliti, lahko opazimo, da niso dobro
ukoreninjeni v svetu, da so vedno nekako prestrašeni. Sposobnost jasnega razmišljanja
pomaga Ëloveku, da se v svetu poËuti varen, da ima neke vrste obËutek sigurnosti. Naš
razum, naša razsodnost nam pomaga, da se lahko v svetu orientiramo. Sile za sposobnost razmišljanja dobimo od rastlin, rastlina jih oblikuje v podroËju korenin.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 38
12/16/14 9:56 AM
39
Iz tega sledi, da je zelo dobro dajati otroku žitarice. Ob koncu 1. leta dajemo otroku
moËnike iz ovsa ali drugih žit. Iz žitnih zrn naredimo moko in iz te moËnik. »e pri tem
uporabljate zrnje žitaric, ki so oblikovale moËne korenine, denimo žit iz biološkodinamiËne pridelave, podprete s tem pri otroku na nek naËin oblikovanje predstav. »e je
žito oblikovalo pri svoji rasti le malo korenin, te sile otroku niso na razpolago in otrok
ne more tako dobro oblikovati svojih sil zaznavanja in predstav. Zaradi tega je pomembno, da je tisto, kar uživamo kot hrano, že kot rastlina naredilo globoke korenine.
Kaj pa, Ëe uživate hibridno žito? Kaj pomeni hibridno žito? Hibridna koruza, oves
... Hibridi niso veË sposobni reprodukcije. Kmet, ki jih seje, mora seme vedno
znova kupovati. Kaj pa pomeni, da ta rastlina ni veË sposobna reprodukcije, torej
razmnoževanja, da seme ne kali, vsaj ne v enaki obliki? Za reprodukcijo potrebuje
rastlina sile toplote. Seme, ki ga hibridno žito oblikuje, ne more veË sprejemati
kozmiËnih sil toplote. Za to, da žito dobro dozori, potrebuje sile toplote. »e uživate
žitna zrna hibridov, ki niso veË sposobna reprodukcije, manjkajo temu žitnemu zrnu
energije toplote iz kozmosa. Tako žitno zrno je kot od kozmosa odrezano. »e so
to žito povrh tudi umetno gnojili, mogoËe celo umetno zalivali, je odrezano tudi od
sil zemlje. Te kvalitete Ëloveku, ki tako hrano uživa, potem manjkajo. Taka hrana ni
veË polnovredna. Manjkajo kozmiËne in zemeljske kvalitete.
Odgovor na vprašanje: Ali je sterilnost povezana z uživanjem hrane iz take,
razmnoževanja ne veË sposobne rastline?
Odgovor je da. Plodnost upada. Nesposobnost oblikovanja reprodukcije sposobnih semen se izraža potem tudi v sterilnosti Ëloveka. V celoti se vitalnost Ëloveka, ki
tako hrano uživa, zmanjšuje.
Odgovor na vprašanje: Kako uËinkuje normalna, konvencionalna prehrana, ne
biološkadinamiËna, na kmeËko pamet?
»e ostanemo pri hibridnem žitu, pomeni, da je v teh semenih, v žitnih zrnih malo
energij, malo moËi toplote. »e je v semenu malo moËi toplote, imamo malo moËi v
presnovi. Naša presnova je hladna, nima dovolj temelja za gibanje, ogljikovi hidrati
v jetrih ne morejo dobro preskrbovati naših mišic. Nimamo mišic, ki bi morale biti
moËne, ki bi morale imeti dovolj vztrajnosti, predvsem pa potrebujemo to toploto
presnove tudi pri razmišljanju, v razmišljanju pa tisto moË, ki je sposobnost koncentracije. Steiner pravi, da volja sodi k presnovi. MoË volje je utemeljena v presnovi, pravzaprav so jetra organ, ki krepijo Ëloveško voljo in da bi se Ëlovek lahko koncentriral,
potrebuje moË v predstavah. Lahko sklepamo, da je po uživanju konvencionalno
pridelane hrane zaznaven de≥cit v predstavi in prav gotovo de≥cit v koncentraciji.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 39
12/16/14 9:56 AM
40
Še enkrat nazaj k jetrom. Kdor ima moËna jetra, je moËan Ëlovek. Lahko moËno
misli, se lahko moËno giblje, ≥ziËne in kognitivne sposobnosti so moËne. Je verjetno
tudi bolj reproduktiven. »e se vprašamo, kaj v resniËnosti je kvaliteta jeter v razmišljanju, najdemo, da so to kvalitete Ëloveka, ki zna misliti blizu realnosti, ki ima v
razmišljanju moË presojanja, ki zna misliti iz velikega pregleda nad dogajanjem,
ki ima v svoji sposobnosti razmišljanja moË modrosti in iz te modrosti lahko deluje.
To je pro≥l dobrega predsednika države, Ëloveka, ki zna s svojo moËjo dobro
delati in je dobra avtoriteta. To vse Ëloveku posredujejo jetra s svojo sposobnostjo
razmišljanja.
V tem vidimo povezanost jeter z Jupitrom. MogoËe poznate te stvari iz mitologije
in mitološke slike so vedno resniËne. Jupiter je bil v teh slikah gospodar, vladar.
Ta podoba Jupitra v mitologiji predstavlja Jupitra tam zgoraj, predstavlja moË
Jupitra s silami, ki sem jih opisal kot dobro sposobnost jasnega razmišljanja,
sposobnost širokogrudnega razmišljanja, ki je previdna, neagresivna, ki vodi
raËune o stvareh. Eden od mojih uËiteljev je bil tak Ëlovek. Neverjetno, kako tak
Ëlovek lahko stvari ureja, kako lahko fenomene strne v nek red. Prav to pa delajo
jetra, ko oživljajo ustvarjene, na novo oblikovane snovi. Takrat jetra potegnejo
iz Jupitra urejajoËe in ohranjajoËe sile življenja. V življenju mora biti red, sicer je
kaos. Lahko vzamemo tudi drugo podobo. Takrat, ko jetra gradijo te beljakovine
in ogljikove hidrate, uporabijo glasbo Jupitra. Te urejajoËe sile so pravzaprav
glasba, to je tisto, kar poimenujemo kot harmonijo sfer. Z drugimi besedami lahko
reËemo: Ëe se snov dobro oblikuje, mora biti v sebi urejena in mora zveneti kot
v harmoniji. Razumete? »e imajo jetra dobro moË, privedejo v preoblikovane
ogljikove hidrate glasbo.
Odgovor na vprašanje: Ali je res, da imajo ljudje danes slabšo predstavitveno
moË kot pred 200 leti?
Moderni Ëlovek ima inteligenco, ki je nagnjena k abstraktnosti. Mislim, da je to
težava. »e imate veliko moËi jeter, imate sposobnost, ki teži k realnosti, ne k abstraktnosti. Mislim, da jo v današnjem Ëasu manjka. Abstraktna sposobnost razmišljanja
je lahko inteligentna, niti sluËajno pa ni modrosti polna in razsodna. Tu manjka
kvaliteta. Jetra, ki dobro funkcionirajo, nam darujejo kvaliteto. Jaz se od jeter lahko
nekaj nauËim. In kaj jetra tako dobro znajo? Jetra znajo zelo dobro najti pravo
mero. To je globoka Ëloveška vrlina, ki je v naravi obiËajno nimamo, ki jo v življenju
pridobimo ali tudi ne. Lahko reËemo, da je sposobnost za pravo mero ena bistvenih
Ëloveških vrlin. Poglejte v naš svet in videli boste, kako težko je najti pravo mero.
Prava mera za vse: za naše predavanje, da ne bo predolgo, da ne bo dolgoËasno,
prava mera pri jedi, prava mera pri poËitku, prava mera pri delu, prava mera pri
pitju, prava mera pri užitku … Kakšna moË je to!
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 40
12/16/14 9:56 AM
41
Morda so v Sloveniji stvari še bolj v redu, pri nas, v Avstriji, pa imamo že 60 % predebelih otrok. Veliko problematike odvisnosti je problem prave mere, tudi pri športu
sreËamo problem prave mere. Osebno mislim, da triatlon pri 60 letih ne more biti
veË zdrav šport. To je gibanje, ki ni veË v pravem odnosu do telesa. Na Dunaju je
živel znan internist, res posebna osebnost. Pri 80 letih je še zdravil, pri 85 letih je bil
popolnoma zdrav, tudi kognitivno, umrl je star 98 let. Na vprašanje novinarja, kaj
je skrivnost njegovega zdravja, je odgovoril: gostilna od zunaj, cerkev od znotraj,
gora od spodaj. Primer prave mere. FantastiËna tema.
Odgovor na vprašanje: Kaj pa triatlon pri otrocih?
Prav gotovo imamo v razvoju obdobja, ko je treba Ëutiti meje ≥ziËne obremenljivosti. Mislim, da je triatlon zelo na meji ≥ziËne obremenljivosti; ali je popularen tudi
pri otrocih? Pri 20 letih, Ëe nekdo hoËe Ëutiti meje svoje obremenljivosti, zakaj ne?
Vi imate Ljubljanski maraton, tudi to je zame fenomen, tisoËe ljudi teËe 3, 4 ure.
Koliko moËi mišic in energije se pri tem porabi! Kaj bi s to moËjo lahko vse naredili,
si predstavljate? Na drugi strani je svet poln izËrpanih ljudi. Dva ekstrema. Imate
ljudi, ki ogromno delajo, ki veliko naredijo in še teËejo, na drugi strani pa ljudi brez
moËi. Zelo zanimiv fenomen.
MoË volje ima svoje temelje v telesu, je pa v bistvu duhovna moË. Volja ima svojo telesno stran, ima pa tudi svojo duhovno stran. »lovek je zemeljsko in je kozmiËno bitje.
Odgovor na vprašanje: Ali je psihiËna moË odvisna samo od hrane?
Od kvalitete prehrane je samo delno odvisna.
Odgovor na vprašanje: VËasih so stari ljudje ≥ziËno slabotni, psihiËno pa tako
moËni da trpinËijo celo družino?
Lahko so eno in drugo pa tudi zelo veliko modrosti lahko posredujejo.
Odgovor na vprašanje: Kaj je to usoda?
V antropozo≥ji je to zelo centralna tema. Smatramo, da je Ëlovek zaznamovan z zakoni
karme in reinkarnacije. Karma pomeni, da si Ëlovek svojo usodo ustvari sam. To so potem zakoni, ki se izražajo v življenju. Reinkarnacija pomeni, da se duh, veËno Ëloveško
bitje, vedno znova inkarnira. »e hoËemo razumeti globlje razloge nekih boleznih, moramo pogledati v te svetove. »lovek je sicer sedaj, kar se zavesti tiËe, omejen samo na
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 41
12/16/14 9:56 AM
42
Ëas med rojstvom in smrtjo. Da bi pa stvari, ki se zgodijo med rojstvom in smrtjo resniËno
razumeli, lahko mislimo tudi preko teh meja, v Ëas pred rojstvom in po smrti. Jaz sem s
to mislijo pravzaprav zelo previden, ker mislim, da se na tem podroËju dogaja veliko
slabega. Da bi te povezave Ëlovek resniËno razumel, da bi Ëlovek prišel do teh spoznanj, potrebuje najmoËnejše sile duševnosti. Mislim, da je to sploh najtežje spoznanje.
Odgovor na vprašanje: Kaj so posledice hepatitisa A pri mladostniku?
Pri hepatitisu A gre za infekcijsko bolezen jeter, ki jo Ëlovek brez nadaljnjega sam
prestane, ker je samoozdravljiva in ne zapušËa kroniËnega vnetja. DrugaËe je v primeru hepatitisa B ali C, ki se pogosto preobrazita v kroniËno vnetje. Kljub temu, da
se hepatitis A pozdravi, lahko jetra poslediËno oslabijo, kar se odraža kot slabost
jeter pri izgradnji ali pa pri razgradnji. Stran razgradnje nosi žolË in gre za sposobnost izloËanja in prebavljanja. Razgradnja je utemeljena in sloni na žolËu. MoËna
stran je izgradnja in je bila prej naša tema, to je ta dnevna stran jeter. Razgradnja
je od 3 zjutraj do 3 popoldne. V tem Ëasu so jetra bolj organ zaznavanja in prebave. V diagnozi moramo biti vedno pozorni na to, na kateri strani imamo slabost, in
uporabimo ali zdravilo za žolË ali zdravilo za jetra. TipiËno zdravilo za izgradnjo
jeter je npr. pegasti badelj, tipiËno sredstvo za žolË pa je krvavi mleËek. Sredstvo,
ki zajema oba, je regrat pa tudi rman. To vse so rastline, ki imajo grenila in delujejo
na našo sposobnost zaznavanja okusa. »e smo prej govorili o tem, da naša jetra
okušajo, potem lahko tudi razumemo, da je to zdravilo za jetra.
Odgovor na vprašanje: Ali se pegasti badelj uporablja samo v primeru, ko gre
za okvaro jeter?
Lahko ga jemljemo tudi enostavno kot krepitev. V današnjem Ëasu je kar smiselno negovati organe, skrbeti zanje. Mislim, da so ljudje imeli pred 100 leti mnogo moËnejša jetra. Stvar, ki jetra moËno slabi, je tudi pitna voda. Tudi voda z veliko apnenca slabi jetra.
Odgovor na vprašanje: Kakšna je razlika med vzhodno in atropozofsko medicino?
Kitajci imajo 5 elementov mi pa imamo 4. Jetra so po antropozofski medicini organ
ki pripada vodi, zaradi tega sem jetra tudi napisal pri etrskemu telesu. So odloËilen
organ za naše etrsko telo, telo življenjskih sil, in regulirajo vse gospodarjenje z vodo
v telesu. Jetra so narejena iz petih tekoËin. Vse so v jetrih, vseh pet se tam meša in
vse vedo kam morajo.
Za danes bomo zakljuËili. Morda pa s temo organi enkrat še nadaljujemo. Medtem
pa vse dobro!
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 42
12/16/14 9:56 AM
43
Dr. Mario Mayrhoffer
Ljubljana, 3. 6. 2005
Ritmi in njihov
pomen za
Ëloveško zdravje
Lepo vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za pesem. Po ritmu in melodiji je zelo
podobna našim koroškim pesmim.
Tema, s katero se bomo ukvarjali danes, so ritmi. »isto preprosta ta tema ni in
presenetljivo je, da jo v znanosti komaj zasledimo. DrugaËe pa je v antropozofski
medicini, v antropozofskem nauku o Ëloveku, pa tudi v našem biološkodinamiËnem
kmetijstvu, kjer je ritem vedno pomembna tema.
Preden gremo k stvari, bom naredil majhen ovinek. Ali ste že slišali za pojem 'salutogeneza'? To je nekaj novega. Raziskovalec po imenu Antonovski se je v Izraelu v osemdesetih letih ukvarjal z raziskavami zdravstvenega stanja žensk v klimakteriju. Ugotovil
je, da je bila približno ena tretjina žensk zelo zdrava. Ko se je ukvarjal z biogra≥jo te
skupine, je odkril, da so bile skoraj vse v koncentracijskem taborišËu. Zanimivo. ZaËel
se je spraševati, kaj utegnejo biti pri teh pogoji za dobro zdravje. V znanosti je bilo to
Ëisto novo vprašanje. Zdravniki se po navadi sprašujejo, kaj Ëloveka naredi bolnega,
ne sprašujejo pa se, kaj dela Ëloveka zdravega. To je velika razlika. Dejavniki, kot so
kajenje, slaba prehrana, malo gibanja in tako naprej, so razlogi za bolezen, povzroËajo bolezni. Potem pa naenkrat nekdo sprašuje, kaj Ëloveka dela zdravega. Kako lahko
spodbujamo zdravje, kako zdravje okrepimo. To je zelo zanimivo, Ëisto novo vprašanje. Na podroËju zdravljenja z naravnimi sredstvi seveda ne Ëisto novo, tu so se vedno
spraševali, kaj je tisto, kar prinaša zdravje. Zdravniki, ki zdravijo z naravnimi sredstvi,
se vedno sprašujejo, kaj lahko naredijo, da bi podprli sile samoozdravitve v Ëloveku.
Raziskovalec Antonovski je razvil nov pojem in ga imenoval salutogeneza. 'Salus'
pomeni 'zdrav', 'genez' pomeni 'ustvariti'. Salutogeneza je nasprotje patogeneze.
Patos je bolezen, trpljenje. To je sprememba paradigme v medicini, ki obeta še zelo
zanimiv razvoj. Pri pojmu salutogeneza pa ne moremo mimo pojma ritem.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 43
12/16/14 9:56 AM
44
Poglejmo si ritem. Kaj je ritem? Kje ga najdemo? »e se z njim ukvarjamo, bomo odkrili, da sreËamo ritmiËna dogajanja povsod, kjer koli sreËamo življenje. ZaËne se
Ëisto preprosto, z letnimi Ëasi. Ritem leta: nekaj nastaja, nekaj premine. Enako velja
za rastlinsko rast. ZaËne se z majhnim semenom, nato rastlina zraste, se razvija,
naredi cvet in plod in potem spet premine, seme pa vrže na zemljo. »e pogledamo
v življenje (Ëisto vseeno, kje to življenje opazujemo), najdemo ritmiËna dogajanja.
»e si ogledamo Ëloveka, najdemo tudi v njem ritmiËna dogajanja. Opažamo pa,
da ta ritmiËna dogajanja pri Ëloveku niso Ëisto avtonomna, temveË v zvezi z velikimi
ritmi. Na primer ritem dneva, ritem spanja in budnosti. Ritem dneva je tesno povezan z ritmom Zemlje, z razvojem Zemlje in življenjem na Zemlji. Kakšne so torej te
odvisnosti, kaj se dogaja pri ritmu? Poglejmo Ëloveka in enega njegovih ritmov, ki
ga res lahko jasno opazujemo, na primer dihanje.
Kaj se dogaja pri dihanju? Najprej vdih, ko gre zrak v naša pljuËa. Nato kratek
zastoj, majhen odmor in potem izdih. Opraviti imamo z neko stvarjo, ki povezuje
dve nasprotji. Nekaj podobnega kot pri gugalnici. Nekoga na gugalnici odrinete.
Gugalnica gre do konca, rahlo zastane, nato gre spet nazaj. Imamo dve polarni
stanji: hitro gibanje pri guganju in mir. Imamo nasprotje med maksimalnim gibanjem
in mirom. To se dogaja med tema dvema poloma. Ritem povezuje nasprotja. To je
za ritem tipiËno.
Še druga karakteristika ritma. To lahko opišemo tudi pri dihanju. Ritmi se vedno dogajajo v nekih krogotokih. Na primer krogotok letnih Ëasov. V organizmu imamo zelo veliko
takih krogotokov. Na primer cirkulacija krvi ali žolËa. Popolnoma ritmiËno dogajanje,
ki je seveda zelo odvisno od naËina prehranjevanja in od hrane. Tudi izloËanje naših
ledvic. Vedno so to nekakšni krogotoki. Nekaj se ritmiËno dogaja in posebnost je, da
krogotok na nekem mestu vedno doživi neke vrste obnovo. Gre torej za povezovanje
nasprotij; ritem je vedno v zvezi z gibanjem, ritem povzroËa gibanje in imamo krogotoke, ki imajo vedno toËko, kjer se obnavljajo. Poskušajte spremljati svoje dihanje. Ko
vdihnete, se vedno obnovi vaše življenje. Lahko bi rekli, da je vdih kot majhno rojstvo.
Osemnajstkrat v minuti doživite neko majhno obnovo vašega življenja.
Ritmi vedno nekaj urejajo in tretja karakteristika te sposobnosti urejanja je, da ima ritem vedno neko plastiËnost. Ritem je elastiËen in plastiËen in se lahko prilagaja vsem
mogoËim stanjem. Na primer pomlad. Pri nas je bilo dolgo zelo hladno in zelo
suho in potem se je naenkrat ohladilo. Kljub temu pa je pomlad prišla. Ritem vedno
kaže neke vrste sposobnost prilagajanja, ki je zelo moËno prisotna. Sedaj, ko mirno
sedite in spremljate predavanje samo z mislimi, se v vas dogaja neka cirkulacija.
Ste pa v stanju, da v delËku sekunde vstanete in odidete. Bitje vašega srca in krvni
pritisk se temu takoj prilagodita. Povezovanje nasprotij, krogotoki z neko obnovo in
plastiËna sposobnost prilagajanja, prežeta z življenjem, so tri karakteristike ritma.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 44
12/16/14 9:56 AM
45
»e pogledamo natanËno, bomo našli še nekaj. Z ritmom v rastlini smo to že opisali.
S tem je povezano, da vËasih nekaj, Ëesar ne vidimo, postane vidno, potem pa spet
odide. Nekaj podobnega je tudi pri Ëloveku, ki je duhovno bitje. Je v duhovnem
svetu. Ni ga tu. Sem pride, se inkarnira in je viden; enkrat pa spet odide v duhovni
svet in je neviden. »etrta karakteristika pri ritmu je, da se nekaj duhovnega, kar ni
vidno, lahko poveže s svetom vidnega in se spet lahko umakne iz sveta vidnega.
Še enkrat primer dihanja. Tudi na tem lahko to Ëisto jasno vidimo. Vdih ni le rojstvo,
temveË je obenem tudi dogodek, v katerem se duša z vdihom malo moËneje poveže
s ≥ziËnim telesom. V naslednjem trenutku, ko izdihnemo, pa izdih dušo spet malo
popusti iz ≥ziËnega telesa. Saj poznate Goethejev stih »Vdihniti sta dve milosti«.
Goethe zelo toËno, sicer poetiËno, opisuje, da se duša z vdihom vedno malo vtisne
v telo in se zatem, z izdihom, iz spon ≥ziËnega spet malo osvobodi.
Sem tudi kiropraktik in zanimivo je naslednje: »e je treba nekaj postaviti na svoje
mesto, je to mogoËe le, ko Ëlovek izdihne. Tonus mišic, napetost mišic je pri vdihu
veËji. Mišice, ki jih Ëlovek ne obvladuje zavestno in jih najdemo ob hrbtenici, so
bolj napete pri vdihu, kot pri izdihu. Ta manipulacijski poseg naredimo lahko pri
izdihu. To je dokaz prejšnje trditve, da se duša moËneje poveže s telesom pri vdihu
in pride v nekakšno napetost.
»e razmišljamo naprej v duhu patologije, da imamo mnoga bolezenska stanja, v
katerih najdemo, da je duša kot preveË pribita na telo. Prenapete mišice, previsok
krvni pritisk, vse bolezni v zvezi s stresom in preobremenitvijo. Z ritmom je povezana
še ena skrivnost. Tudi to vsi poznate; namreË skrivnost, da ritem nadomesti moË,
silo. Jaz sem verjetno prešibek, da bi koga od vas dvignil, lahko pa bi kogar koli
dal na gugalnico in ga potem lahko dvignil tudi na dva metra višine, nato bi vedno
samo malo porinil. Ritem nadomešËa moË. To smo že prepoznali. Jaz sem še poznal
kmete, ki so pri košnji prepevali, morda iz istega razloga.
»isto na kratko si mogoËe oglejmo, kako se razvijajo ritmi pri Ëloveku. »e pogledamo novorojenËka, vidimo, da še nima ritma. Nekaj tednov traja, da se v soigri z
materjo razvije ritem dojenja. In za oba je zelo blagodejno, ko ritem nastane. Vemo
pa, da ritem pri otroku nastaja z dojenjem. Dobra babica vedno pazi na to, da
nastane pri dojenju ritem. Dojenje je med dvema in štirimi urami. TipiËno za otroka,
ki pride na svet, pa je, da še nima nobenega ritma. Ta avtonomija ritma šele pride
in otroci se ritma nauËijo od zunaj skozi delo in vedénje svojih staršev.
Vi veste, da je spanje in budnost pri otrocih Ëisto drugaËna kot pri odraslih. Otroci
so tudi Ëez dan še mnogo bolj zasanjani v silah svoje fantazije. Te sile fantazije so
zelo podobne sanjam, tistim silam noËi. Tem živim silam noËi, ki nas pomlajujejo in
gradijo. Otrok je Ëez dan v nekem stanju, ki je podobno sanjam. To stanje pozna-
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 45
12/16/14 9:56 AM
46
mo iz svojih sanj. Šele ko otrok doseže deveto, deseto, enajsto leto v Ëasu rubikona,
oblikuje neke vrste avtonomijo. Otroci so v fazi od devetega do štirinajstega leta
starosti najbolj plastiËni. Takrat so najboljši pogoji, da se prilagodijo vsem mogoËim
stvarem. Potem se v Ëasu pubertete in malo za puberteto oblikuje individualni ritem.
Glede na ritme lahko razdelimo ljudi seveda takoj v dve skupini. Eni, ki so zjutraj
Ëisto pri sebi, drugi, ki so bolj aktivni šele zveËer. Tisti, ki so zveËer šele prav aktivni
in lahko jedo ob desetih zveËer, potrebujejo zjutraj veliko Ëasa, da pridejo k sebi.
Kaj pa jutranji tip? Ta je zelo aktiven zjutraj in vse, kar se zgodi pred enajsto uro
dopoldne, je vredno dvakrat veË. Prvi so slavËki, drugi škrjanËki; prvi pojejo ponoËi,
drugi podnevi.
Ritem štiriindvajsetih ur pri Ëloveku je velikega pomena za življenje. »e si pogledamo Ëloveška jetra, ki imajo zelo strog štiriindvajseturni ritem, lahko vidimo, da z
delom zaËnejo ob treh ponoËi. Takrat se zaËne moËneje izloËati žolË in jetra lahko
bolje prebavljajo. To traja vse do treh, štirih popoldne. Takrat se dejavnost jeter
spremeni in jetra zaËnejo fazo izgradnje. To pri jetrih je zelo strog ritem. »e se
zbujate ob tretji uri ponoËi, trdim, da vaša jetra niso zdrava. Tudi Ëe ste popoldne
po kosilu utrujeni, Ëe ste bolj slabi ob treh in pridete k sebi spet proti veËeru, kaže
ta utrujenost na slaba jetra.
Pretvorba v jetrih je moËno vezana na doloËen ritem dneva. Ljudi so postavili v temen prostor, da bi ugotovili, ali ima Ëlovek sam svoj ritem. Res je tako. »lovek ima
endogeni ritem, ki pa traja petindvajset ur. Eno uro veË od dneva. Imamo notranji
ritem, ki ga na neki naËin vodi svetloba. Ta strog, približno petindvajseturni ritem
jeter je nekako odvisen od svetlobe. Fiziologija zelo toËno opisuje, kako gre skozi
oËi, preko posebnih mest v možganih do epi≥ze, kjer se tvori melatonin. Ta ureja
ritem budnosti in spanja.
ObËutljivost za boleËine, na primer, je Ëisto ritmiËna. Ali vas je zob že kdaj bolel
opolnoËi? Ali ste imeli kdaj druge boleËine opolnoËi? ResniËno, obËutljivost za
boleËine ponoËi popušËa. »e vas boli zob, se boleËine spet oglasijo ob dveh, treh
ponoËi. Tako je tudi obËutljivost za doloËena zdravila zelo odvisna od Ëasa dneva.
V Franciji deluje skupina, ki priporoËa kemoterapijo ponoËi, med drugo in Ëetrto
uro. Takrat lahko doze povišajo, ne da bi organizem utrpel veliko škode. To resniËno
delajo. Verjamem, da se bo v bodoËnosti iz teh zaËetkov še veliko razvilo in bomo
predpisovali zdravila ob Ëasu, ki ustreza ritmom organizma. »e priporoËamo jemati
zdravila trikrat na dan, je to res brez vsake fantazije. Kortizon dajemo zjutraj, ker
mnogo bolje deluje, Ëe ga dajemo v dnevni ritem Ëloveka.
Pokazal vam bom nekaj slik.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 46
12/16/14 9:56 AM
47
Iz davnih Ëasov je znano, da doloËene ptice pojejo samo v doloËenem Ëasu dneva,
samo ob doloËeni uri. Spodaj vidimo neke vrste uro. Svoje Ëase so se ljudje s tem
ukvarjali. Kako bi bilo, Ëe bi se Ëlovek ravnal po ptiËjem petju?
V naravi se mnoge stvari ritmiËno oblikujejo. To je naravni tok neke reke. Reka nikoli
ne teËe naravnost, razen Ëe jo Ëlovek v to prisili. Naravni tok vode pa so vedno take
vijuge. Ste že kdaj gledali vodo, kako teËe spomladi, ko se topi sneg? Vedno dela
majhne valove. V vodi in v tekoËem elementu je nekaj kot sposobnost oblikovanja
ritmov. Ritmi so seveda ozko povezani z vsem tekoËim.
Kaj pa je tole? Kamen iz ledvic je. »e ga prerežemo, vidimo, da se štiriindvajset ur
nekaj odlaga v tem kamnu. To spodaj je en dan. Zanimivo. To je bil Ëlanek v Ëasopisu. Nekaj podobnega najdemo pri lesu, kot letnice v lesu. Kdor se na to spozna,
lahko iz takih slik veliko odËita.
Zdaj pa še enkrat malo bolj toËno o ritmu v Ëloveku. V Ëloveku najdemo mnoge
ritme. Najdemo ritme, ki so v centralnem živËnem sistemu, tukaj spodaj na primer. Ta
ritem se ponavlja v delcih sekunde. »e je neka spodbuda na živcu, se to registrira
s Ëisto kratkimi ritmi. Tukaj imamo še enkrat kratke ritme v bronhijih. Na bronhijih so
majhni biËki, ki transportirajo sluznico proti izhodu. Pri tem se gibajo v kratkih ritmih,
desetinko sekunde. Tudi pri dejavnosti možganov, ki jo zaznavamo pri EEG-ju, najdemo zelo hitre ritme. Te ritme najdemo v sistemu prenašanja informacij v Ëloveku
in tam tudi delujejo.
V antropozofski medicini govorimo o tem, da imamo kratke ritme v sistemu živËevja
in Ëutil. »e pa pogledamo v pravi ritmiËni sistem Ëloveka, najdemo tam bitje srca,
najdemo doloËene ritme mišic dihanja in tudi prebave in ti ritmi so poËasnejši:
vsako sekundo utrip srca. Približno šestdeset, sedemdeset udarcev na minuto. Ritmi
postajajo vse bolj poËasni. Tu, pri dihanju, imamo veliko skrivnost. Razmerje med
dihanjem in ritmom srca. Kakšna razmerja najdemo tam? Kolikokrat udari srce pri
enem vdihu? Ali ste prepriËani, da so štirje? Dr. Rudolf Steiner je rekel, da gre za
ritem štirje udarci srca in en vdih. In znanost se sprašuje, ali je res, kar je rekel Rudolf
Steiner. In res so odkrili zelo zanimivo stvar. Fiziologi so resniËno odkrili, da ta ritem
obstoja. Pokazal vam ga bom.
Profesor Mosser je dober kronobiolog, ki živi v Gradcu, in predstavil vam bom
njegove raziskave. ResniËno so našli, da je razmerje med dihanjem in pulzom 1 :
4. Na en vdih in izdih imamo štiri udarce srca, in sicer ponoËi, ko globoko spimo.
Imamo razliËne skupine ljudi. Najdemo tudi ljudi, ki dihajo v odnosu 1 : 3 ali 1 : 5.
Ti imajo malo hitrejši pulz; ali pa tisti, ki imajo poËasnejši pulz. Zanimivo pa je, da
imajo vse te skupine ponoËi enak pulz in sorazmerje do dihanja. Vse to dokazano
najdemo samo pri zdravem Ëloveku. »im se pojavi bolezen, se to sorazmerje takoj
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 47
12/16/14 9:56 AM
48
spremeni in ponoËi se razmerje med dihanjem in pulzom ne oblikuje. »e je Ëlovek
bolan, se pulz spremeni in tudi ponoËi ne ohrani razmerja 1 : 4. Pri depresivnem
Ëloveku najdemo zelo pogosto tudi motnje spanja.
Ta sposobnost v Ëloveku, to sorazmerje ritmov dihanja in srca, se pojavi šele okrog
devetega, desetega leta. »e pogledamo naprej, najdemo tudi poËasnejše ritme. To
so ritmi, ki jih najdemo v presnovi. Tu so žleze, ki delajo bolj poËasi, kjer se dogodi
ritem približno vsake pol ure, gladko mišiËje Ërevesja pa je stalno v gibanju.
In potem najdemo dnevne ritme, ki sem jih omenil že prej, na primer pri jetrih. Tam
najdemo krogotoke. S tem je povezano zelo veliko nalaganja, shranjevanja sladkorja. Jetra v toku noËi naredijo približno dvajset dekagramov sladkorja. To je zelo
veliko in jetra resniËno tudi malo zateËejo. To je pravi ritem presnove.
Imamo še meseËni ritem, ki ga ženske dobro poznajo; morda tudi moški, saj po
navadi že prej opazijo, da bo žena dobila menstruacijo. In potem tisti dolgi ritmi,
ki trajajo mesece in leta. To so dolgi ritmi prilagajanja, ki jih vËasih najdemo pri
bolezni ali pa pri prehodu bolezni v stanje zdravja. »e ste imeli težko bolezen, na
primer težko vnetje pljuË, traja najmanj tri mesece, da ste spet v redu. Imel sem pacienta, ki je po težki pljuËnici potreboval celo leto, da si je opomogel. Imamo ritme
z dolgimi Ëasi prilagajanja, ki so ukoreninjeni globoko v telesu.
Tudi sedem dni, teden, je ritem. Poleg štiriindvajseturnega ritma, ki smo ga že spoznali, je to naslednji velik ritem. Tudi sedemdnevni ritem prihaja iz Ëloveka samega.
Ni bil ljubi Bog, ki je rekel, naredimo teden s sedmimi dnevi. Sedmica ima opraviti
s Ëlovekom. Iz patologije vemo, da smo pri gripi, ki traja dva do tri dni, zdravi Ëez
sedem dni. Mnoge otroške bolezni se dogajajo v Ëasu sedmih dni, inkubacija pa
traja štirinajst dni do tri tedne. IzpušËaj se pozdravi v enem tednu. Otroška bolezen
traja tako praviloma tri tedne. Imunski sistem ima torej ta sedemdnevni ritem.
Tudi pri terapiji z belo omelo pri rakastih obolenjih zelo jasno vidimo, da v tem Ëasu
sedmih dni pride do nekakšnega impulza. »isto iz praktiËne plati lahko opazujemo
zelo zanimive stvari. Pregledovali smo bolnike, ki so bili na zdravljenju v zdravilišËih
in ugotovili, da je za organizem bolje, Ëe dajemo terapijo šest dni, tem pa sledi
dan premora. Za organizem, za adaptacijo in za ozdravitev je to mnogo bolje, kot
Ëe bi dajali terapijo pet dni, tem pa bi sledila dva dni premora. Pri dvodnevnem
premoru se zaËenja v organizmu ponovno prilagajanje na stanje brez terapije in zdi
se, kot da hoËe organizem že v dolg premor.
Ne vem, kako so organizirane šole pri vas v Ljubljani. Ali imajo uËenci tudi pri
vas pet dni pouka in dva dni odmora? Imam paciente, stare pedagoge, ki niso
waldorfski uËitelji. Borili so se za ohranjanje šestdnevnega pouka v tednu. V šoli
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 48
12/16/14 9:56 AM
49
je bilo sobotno dopoldne krasen delovni dan. Sedaj je treba vso snov predelati
v petih dneh v tednu. V Avstriji nimajo otroci tudi nobenih pravih odmorov med
urami veË. Kratki odmori trajajo le pet minut, dolgi pa samo deset minut. To je
zelo slabo. Otroci so v svojem ritmu in sposobnosti prilagajanja še plastiËni in to
sicer zdržijo, kljub temu jih to utruja, posebno še, Ëe so v šoli do ene ali druge
ure popoldne.
Ko sem jaz obiskoval šolo, smo imeli še dvajsetminutni odmor in šest dni pouka na
teden. Pritisk je bil mnogo manjši. Kar velja danes, je za uËitelje seveda bolje, ker
imajo proste ure. Dejstvo pa je, da hitri ritmi, kot jih najdemo v živËnem sistemu,
potrebujejo po petdesetih minutah odmor. »lovek se lahko dobro koncentrira petinštirideset minut, potem potrebuje poËitek. Fiziologija narekuje to. Konference, ki
trajajo uro in pol brez odmora, niso dobre. NiË nimam proti dolgim konferencam,
toda vedno znova so potrebni odmori in je potrebna evritmija.
Naj povzamem: Ritem nadomešËa moË in v prihodnje se bomo morali nauËiti, da
bomo naš dan ali naš teden bolje preželi z ritmi, ga bolj ritmizirali. To, da nekaj
oblikuje na novo popolnoma zavestno in iz svobodne volje, bo tudi potrebna in
prava naloga za Ëloveka. Zavestna odloËitev, kako oblikujem svoj Ëas.
To je bilo v zvezi s sedemdnevnim ritmom. Zavestno ritmiziranje Ëasa je posebej
pomembno, Ëe imamo noËno službo. »e se z našimi sestrami, ki imajo v bolnišnici
noËno službo, pogovarjamo, kako doživljajo delo v izmenah in delo ponoËi, se
pokaže, da je problem res potrebno raziskati, da bi lahko noËno službo optimalno
organizirali. Pri pilotih in osebju na letalih so delali raziskave. Poslali so jih na primer
iz Ljubljane v Peking. Si predstavljate, kakšen zamik Ëasa je ta relacija? Potem so
jim rekli, naj tam ostanejo dva dni, da se prilagodijo, potem pa naj letijo nazaj.
Tega danes ne delajo veË, saj je to prav gotovo narobe. Dva dneva dopusta sta
preveË. S takim odmorom se zgodi, da se zaËne organizem prilagajati novim razmeram in novim ritmom. To je težko. Prav faze prilagajanja delajo ritmom težave, ki
se kažejo tudi v slabši sposobnosti koncentracije.
Narejene so študije v zvezi z nesreËami, do katerih pride zaradi uvajanja poletnega
Ëasa. Uro premaknemo le za eno uro naprej in že imamo veË nesreË. Spremembi
Ëasa se moramo prilagoditi. Nekateri zmorejo to hitro, pri drugih traja to lahko
nekaj tednov, pa Ëetudi gre samo za zamik ene ure.
Odgovor na vprašanje: Kaj pa kozmiËni ritmi in letni prazniki?
Vsi naši prazniki so pravzaprav doloËeni po zvezdah in koledar predstavlja ostanek
nekega kozmiËnega ritma. Pri tem je BožiË nepremiËni praznik, Velika noË pa je
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 49
12/16/14 9:56 AM
50
vsako leto na drug dan, namreË na prvo nedeljo po prvi polni Luni, ki sledi 21. 3.,
torej zaËetku pomladi. Vidimo, da se doloËa po kozmiËnih ritmih.
»e se vrnemo k ritmu sedmih dni ima ta zagotovo svoj razlog v Ëloveškem organizmu. Tudi v koledarju Majev že najdemo ta sedemdnevni ritem.
Pokazal bom nekaj prosojnic. Zanimivo je, da se to v zvezi z ritmi lahko zelo lepo
meri. »e odprete anatomski atlas, vidite najrazliËnejše prikaze Ëloveškega telesa.
Slike, ki Ëloveka zajamejo v prostoru. Na podoben naËin pa lahko poskušamo
zajeti Ëloveka v Ëasu. To je seveda mnogo težje, ker je vse v njem v gibanju. Ta
prosojnica predstavlja nekakšen Ëasovni atlas ritmov v Ëloveku. OdliËna stvar. Ta
Ëasovni atlas je vedno tudi odraz zdravja oziroma bolezni.
Odkrili so nekaj zelo zanimivega, kar je utemeljeno v ≥ziologiji. »loveško srce
predstavlja nekaj kot zgošËenko vseh ritmov, zrcali vse ritme. Omenil sem hitre ritme
centralnega živËnega sistema in poËasne ritme v presnovi. Tudi v srcu jih najdemo.
Na srcu merimo tako imenovano variabilnost srca, to je plastiËno sposobnost srca,
da se s pulzom prilagodi doloËenim zahtevam ≥ziËnega telesa. To je zelo obËutljiv
parameter. Pulz ni mehaniËen, temveË je srËna frekvenca z majhnimi odstopanji. In
Ëim bolj to obvladamo, tem bolj zdravi smo.
Zdaj pa poglejmo poskus, da bi to tehniËno zajeli s 24-urnim EKG-jem. Profesor
Mosser je razvil aparat, s katerim je spremljal, kaj se dogaja z ritmi in pulzom pri
astronavtih. Postopek je relativno preprost. V 24-urnem EKG-ju se meri variabilnost
srca, torej živa, plastiËna sposobnost srca. Iz srca nato lahko doloËamo tudi druge
stvari, saj imamo še druge ritme, ki se zrcalijo v srcu v 24 urah dneva.
To so frekvence, pulz. Enkrat je pulz šestdeset, petinšestdeset, petdeset. Oblikuje se
cikel miru in cikel aktivnosti. Vidimo, da pride samo srce vsako uro in pol v te bolj
globoke faze. V pulzu imamo vsako uro in pol nek višek, neko najnižjo in najvišjo
toËko. Tako se stvar nadaljuje. To je temeljni ritem.
Lahko vzamemo tudi prekrvavitev organizma. Prekrvavitev nekega organa na primer
se dogaja v minutnem ritmu. Vsako minuto je v mišici veË ali manj krvi. Tudi krvni
pritisk ima svoj ritem. »e imate pritisk 140/80, se meri ta pritisk deset sekund, Ëez
deset sekund je malo nižji. Vsakih deset sekund se krvni pritisk ritmizira.
Naslednji diagram kaže respiratorno sinusno aritmijo, ki jo poznamo od otrok. Ko
vdihnemo, postaja pulz hitrejši, ko izdihnemo malo poËasnejši. To opazimo posebno
pri otrocih. Pri otrocih dihanje zelo moËno doloËa bitje srca. V ozadju imamo avtonomni živËni sistem Ëloveka, simpatikus in parasimpatikus, ki upravljata temeljne ritme.
Parasimpatik je živec noËi, ki ima v našem telesu opraviti z regeneracijo, izgradnjo,
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 50
12/16/14 9:56 AM
51
izloËanjem trebušne slinavke, ki stimulira tudi izloËanje sline. Simpatik je živec dneva,
ki nas pripravlja za dan ‡ razgradnja, boljša prekrvavitev mišiËja, zenice se odpro. To
je na nek naËin spodbuda aktivnosti živËnega sistema. To Ëlovek potrebuje, posebej,
Ëe se bomo povzpeli na goro. Parasimpatik pa je tisti, ki ga potrebujemo, ko spimo.
»e merimo to s 24-urnim EKG-jem, dobimo zelo zanimivo sliko, ki jo imenujemo
avtokrona slika. RdeËe cikcakaste linije oznaËujejo simpatikus. Spodaj so modre
linije, ki oznaËujejo parasimpatikus. To je bitje srca, spodaj je pulz in kako pulz
spremlja dihanje. Kaj prepoznamo? Horizontalna linija predstavlja vedno Ëas 24
ur. RdeËe in rumeno podroËje predstavlja veliko ≥ziËne aktivnosti. Ta, drugi primer,
predstavlja duševno aktivnost, aktivnost možganov. Zelo toËno so opazni cikli, ki
trajajo uro in pol. Zelo zgovorno. »e spremljamo linije, v nadaljevanju pridemo do
spremembe. Testiranec se je odpravil spat in v nadaljevanju vidimo njegovo spanje.
Poglejmo, kaj se dogaja. Narisalo se je nekaj kot arhitektura njegovega spanja. Ti
temni stebri predstavljajo globoko spanje. Diagram zgoraj kaže vse ritme, ki teËejo:
ritem prekrvavitve, ritem dihanja ... Ritmi so ponoËi drugaËni. Tu, na tej frekvenci, je
debela rdeËa linija. »e to izraËunamo, pomeni, da srce bije sinhrono z dihanjem. V
doloËenih fazah ponoËi je to toËno v razmerju 4 : 1. To je v Ëasu teh temnih stebrov,
v Ëasu globokega spanja. Zraven teh vidimo na diagramu svetle stebre. To so faze
sanj. Ob koncu spanja imamo veË faz sanj. Potem se Ëlovek prebudi in preide v
dnevno aktivnost.
Ali vidimo, ob kateri uri se je odpravil spat? Ob desetih zveËer.
Oseba, ki smo jo testirali, je štirinajstletni uËenec, ki ima prekrasen pro≥l in veliko
aktivnosti. Ima veliko sposobnost oblikovanja ritma, zato najdemo to globoko debelo linijo v spanju. Tu še enkrat razmerje dihanja in bitja srca, tu pa Ëas spanja.
Razmerje je vedno 4 : 1. »ez dan je sorazmerje bitja srca in dihanja lahko 1 : 3,
1 : 4 ali 1 : 5, ponoËi pa je pri vseh sorazmerje 1 : 4.
Še nekaj lahko vidimo; namreË, kakšen je odnos ritma in kvalitete življenja. Ta prostovoljec je štirinajstletni fant. Pokažem še posnetek drugega Ëloveka. »ez dan zgleda
Ëisto drugaËe. Manj je aktivnosti. PonoËi, v Ëasu spanja, je zgornja linija Ëisto tanka.
Lahko bi trdili, da gre levo za Ëloveka, ki nikoli ne spi tako dobro kot prostovoljec,
Ëigar posnetek imamo na desni strani. Levi ima mnogo manj sposobnosti ustvariti
ritem. »e pogledamo to rdeËo linijo pod zgornjo modro na levi sliki vidimo, da se
aktivnost ponoËi nadaljuje. Ta Ëlovek tudi ponoËi dela naprej in ne pride v regenerativno spanje, ki prinaša regeneracijo in zdravi. Tudi dobrih ritmov ne vidimo. Cikcaki
segajo skoraj tako daleË kot podnevi. Testiranec spi od enajste ure zveËer do šeste
ure zjutraj. Kako drugaËna je slika prostovoljca s štirinajstimi leti na desni strani.
Poglejmo, kako zgleda tak zapis pri Ëloveku, ki ima veliko stresa, ki veliko dela.
Najprej leva stran. Devetindvajsetletni moški. Pravzaprav ima dober zapis spanja.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 51
12/16/14 9:56 AM
52
Temeljna aktivnost je bolj nežna, v starosti se malo zmanjša. Pri štirinajstletnem je
krepkejša, pri tridesetih je to še dobro. Ta moški dobro spi. Od devete ure zveËer
do šeste ure zjutraj ima dobro regeneracijo. Do jutra se je dobro regeneriral in z
novo energijo lahko zaËne dan.
TipiËno za ritme je, da en pol vedno vpliva na drugi pol. To, kar delate Ëez dan,
vpliva na to, kakšna bo noË. To, kakšna je noË, je odloËilno za to, kakšen bo vaš
dan. To gotovo poznate. Pri petindvajsetih letih to ne predstavlja problema, pri štiridesetih pa že. »e je noË slaba, to Ëutite naslednji dan. Dvaindvajsetletni študent
neprespane noËi ne bo Ëutil. MogoËe bo malo utrujen, drugega pa ne. Pri štiridesetem, dvainštiridesetem letu starosti se to že Ëuti, saj plastiËnost v ritmih popušËa.
»e pogledamo ponovno Ëisto desno sliko, zapis 39-letnega poslovneža z veliko
stresa, z veliko naporov, vidimo, da ne spi veË dobro. Modra Ërta spodaj predstavlja spanje. Linije zgoraj sploh ni, ostali so nekakšni oblaËki. Ritmiziranje med
dihanjem in pulzom se ne oblikuje pravilno. Zjutraj, ko vstane, je gotovo utrujen.
Utrujen se z ihto loti svojega dela in Ëe bo tako nadaljeval, bo imel v dveh letih srËni
infarkt ali v petih letih raka.
Še nekaj v zvezi s sinhronizacijo.
Rudolf Steiner je omenil, da se ponoËi naenkrat kozmiËni ritmi sinhronizirajo z organizmom. To na diagramu vidimo. Ta linija je naše dihanje in zrcali kozmiËne ritme.
Vsi ritmi iz kozmosa se odtisnejo v Ëloveško dihanje in kozmos nas ponoËi hrani in
regenerira, Ëe se naš pulz temu lahko prilagodi. Zanimivo je, da nas v bistvu ponoËi
regenerira kozmos. PonoËi postanemo neskonËno stari, stari kot kozmos. Zato pa smo
podnevi individualen Ëlovek. Ker mi podnevi naše telo z aktivnostjo motimo, se ponoËi
spet prikljuËimo na kozmiËne ritme in Ëim bolje to zmoremo, tem bolje se regeneriramo.
Na tem diagramu vidimo majhen oblak. Pogosto ga vidimo pri ljudeh, ki že pri
televiziji zaspijo. To je nekaj kot priprava na spanje. Velja, kar sem prej rekel: kar se
Ëez dan dogaja, oblikuje naše spanje. Skrivnost je v ritmiziranju. Ritmiziranje pomeni, da na primer po nekem naporu poËivamo ali se lotimo neke Ëisto druge stvari. Je
nekaj, kot je ritem tedna, ko gremo v nedeljo k maši. Tega od ponedeljka do sobote
ne delamo. V Avstriji imamo še kmete, ki ob nedeljah ne delajo. Na mnogih podroËjih se mora veËji del ljudi tega spet nauËiti. Sami veste, kakšna borba je vËasih
z otroki pri kosilu, preden jih dobimo k mizi in jih umirimo. Svetujem, da oblikujete
pravilo dogajanj pri obedih z molitvijo. Tako preprosto se zdi, toda v tem je velika
moË. Tako bo organizem pripravljen na sprejemanje hrane, ustvarite pa tudi ritem, ki
je zdravje. Tako pa pogosto zgleda naš vsakdan tako, da je prižgana televizija in
radio, na mizi leži še Ëasopis, vËasih zraven še telefon. Tega v prihodnosti ne bomo
zmogli veË. Naša življenjska moË usiha. Kdo ima danes to sreËo, da uživa dobro
Demeter hrano, ki krepi njegovo zdravje? To je lahko le elita.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 52
12/16/14 9:56 AM
53
Ali ste dobili malo obËutka za slike, ki sem jih pokazal, in za to, kaj vse nam lahko
pokažejo, Ëe je nekdo bolan. Te stvari postanejo sËasoma problematiËne in vodijo
v bolezen. Na Finskem je letalska družba opazila, da imajo piloti veË raka na koži
kot drugi ljudje. Razmišljali so, da se piloti, ki jih v Helsinkih zaposlijo, v Afriki, kjer
Ëakajo na povratek, sonËijo; da jih tam nevajene opeËe sonce in dobijo na rokah
maligni melanom, raka. Ta misel pa je bila napaËna. Razlog je bil nekaj drugega.
Raziskave so leta 2000 pokazale, da imajo veË raka piloti, ki letajo na liniji vzhod
‡ zahod, in ne tisti na linijah sever ‡ jug. Razlog raka je v stalnem zamikanju ritma
dneva. Raziskovalci so ugotovili, da je vsako motenje ritmov zdravju škodljivo.
Mi smo imeli kongres v Gradcu. Znanstveniki vsega sveta so bili na tem kongresu
enotnega mnenja, da je motenje Ëasovnih ritmov razlog za pojav raka. Tako na primer je pojav raka na dojki pogostejši pri noËni službi. Po sedmih letih dobijo žene,
ki pogosto delajo ponoËi, sedemdeset odstotkov veËjo možnost za pojav raka na
prsih. Razlog so porušeni ritmi.
Odgovor na vprašanje: Pri nas pošiljamo srednješolce v najobËutljivejši starosti
v šolo en teden dopoldne in en teden popoldne.
Ti otroci se en teden prilagajajo na novi ritem, nato se morajo ponovno prilagajati.
To je zelo slabo. Vsi starši bi se morali temu upreti. Tak ritem obiskovanja šole je
skregan s ≥ziologijo Ëloveka.
To so slike Ëloveka, ki je imel raka. V 24-urnem posnetku najdemo pri njem komaj
kakšen ritem. Primerjajte v mislih to s sliko 14-letnega fanta, kako lepo so bili pri
njem vidni ritmi. »im bolj se razvija rak z metastazami, tem bolj izginjajo ritmi. V
zadnji sliki pred smrtjo ritmov ni.
Zdaj pa poglejte, kaj izboljša bela omela, antropozofsko zdravilo proti raku. To je
zdravilo, ki Ëloveku zelo izboljša ritme. S tem ≥nim merjenjem se to odliËno vidi.
Imamo še dodaten posnetek primera, kjer je vroËina povzroËila, da je prišlo do
ritmov. UËinek je zelo dober. Vprašati se moramo, kako lahko ritem spodbujamo
in negujemo. Na eni strani z redom, ki ga sami vgradimo v svoj dan in v teden
in pazimo, da obremenitvi sledi razbremenitev. Tudi z doloËenimi terapijami. Kaj
mislite, ali je to mogoËe? UËinek z belo omelo sem vam pokazal. Kaj bi bilo še mogoËe? Petje. Petje je dogajanje, ki ritem zelo spodbuja. V antropozofski medicini
poznamo tudi govorno terapijo. Neki govorni terapevt je vzel dva glasova, 'em' in
'am', 'um' ali znani 'om' in opravljal meritve. Neverjetno, kaj se dogaja. Poglejte!
Z intonacijo na 'am' takoj nastanejo v Ëloveku harmoniËne ritmiËne vibracije, ki
imajo krasen red in so podobne noËnemu redu. Še boljši je 'om'. 'Em' in 'am' nista
slaba, 'um' in 'im'tudi ne. Toda 'om' ima najlepše ritme. »e govorite 'om', prihajate
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 53
12/16/14 9:56 AM
54
v podobno stanje kot s spanjem. Organizem se v izgovarjanju zaËne regenerirati.
'Om'je zelo dober. Poznamo ga iz vzhodne civilizacije. Na tej sliki je uËinek še
bolj viden. V tem primeru so bili toni nežni, visoki. Vidimo, da ritmi v Ëloveškem
organizmu zaËno naenkrat harmoniËno vibrirati in na ta 'om' zazvenijo kot resonanËno telo.
Pomislite tudi na vse ritmiËne pesmi. Otroci in odrasli se jih sedaj vse premalo uËijo.
Tudi ritmiËno recitiranje je terapija. Grki so govorili v heksametrih. Heksameter je
ritem, ki krasno ureja, ki prilagaja dihanje pulzu. »e poËnete to petnajst minut, bo
vaš spanec odliËen.
Odgovor na vprašanje: Kolikokrat naj bi ponavljali 'om'?
Sedemkrat, neposredno eno za drugim. Aktivnost je govorjenje. Temu sledi odmor,
nato spet sedemkrat 'om' in spet odmor.
Delavci na gradbišËih imajo po navadi julija in avgusta preveË dela. Takrat se
zgodi pri njih tudi veliko nesreË. »e padejo s podesta, se pogosto polomijo. To so
težke poškodbe, neredko ostanejo hromi. Tudi za zavarovalnice so to veliki stroški.
Na zavarovalnici so razmišljali o tem, kako bi stres gradbenih delavcev zmanjšali.
V Gradcu pri profesorju Mosserju so naredili študijo in prišli do zelo zanimivih rezultatov. Ta slika kaže avtokrono sliko nekega gradbenega delavca. Ne spi slabo,
dobro regeneriral pa se tudi ni. Odšel je na dopust za teden dni. Spi bolje. Nato
so opravljali na gradbišËu terapijo, in sicer so delali evritmijo trikrat na teden po pol
ure. Tudi posnetek imamo tu. Stojijo na gradbišËu in delajo evritmijo.
Študija je pokazala, da niË ne gradi ritma lepše kot evritmija. Kronobiologi niso
doslej odkrili nobenega drugega postopka ali videli kaj drugega, kar Ëloveka tako
dobro ritmizira kot evritmija. Nobeno petje, noben govor, nobena meditacija. In
ugotovili so še nekaj: Ëe ljudje nekaj Ëasa delajo evritmijo, naenkrat bolje spijo.
»e nekaj tednov delate evritmijo, se kvaliteta spanja bistveno izboljša, kar se lahko
odËita tudi na ritmih. Sposobnost ritmov se dvigne.
Tu je še gra≥Ëni prikaz o nesreËah na gradbišËu v odstotkih. Bela markacija kaže,
da v Ëasu, ko so delali evritmijo, ni bilo nobenih nesreË. Tudi v naslednjih letih se je
izkazalo, da pri uvedbi evritmije ni bilo nobenih nesreË. Rezultati so neverjetni. Pri
nas teËejo na velikih gradbišËih štiri študije, saj zavarovalnice prihranijo ogromno
denarja, Ëe nesreË ni.
Predstavljate si, za praktiËno evritmijo ni potrebna posebna izobrazba, to je nenavadno.
In evritmija je izjemnega pomena za oživljanje vseh ritmov v Ëloveku, je res terapija.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 54
12/16/14 9:56 AM
55
Ta graf kaže naše normalno neritmiËno življenje; takole pa si lahko z evritmijo pomagamo, da pridemo iz teme spet ven. Ritem nadomešËa moË.
In še nekaj, kar je rekel Mahatma Ghandi, namreË: ”Tisti, ki hodi svojo pot v sozvoËju z ritmi življenja, ni nikoli utrujen.” Ali pa: “Kdor dela iz ljubezni, dela v skladu
z ritmi življenja.”
Odgovor na vprašanje: Ali res v Ëloveškem življenju opažamo sedemletne ritme,
ki so pod vplivom posameznih planetov?
Prvih sedem let Lune, drugih sedem let Merkurja, tretjih sedem let Venere, trikrat
sedem let pod vplivom Sonca, nato sedem let Marsa, sedem let Jupitra in sedem let
Saturna.
Seveda je temu tako. Sedemletni ritem je eden od ritmov v Ëloveškem življenju. Imamo pa tudi druge ritme, na primer tako imenovan ritem Luninega vozla s približno
osemnajstimi leti in nekaj meseci. Tudi desetletni ritem najdemo, in sicer v odnosih.
Vse to lahko opazujemo. Veliko tega je antropozo≥ja razvila iz zapušËine Rudolfa
Steinerja.
Odgovor na vprašanje: Kako vpliva Lunin vozel?
Lunin vozel je vsakih 18 let, 7 mesecev in 9 dni in pomeni približno to, da prihaja
Ëlovek po vsakih osemnajstih letih in toliko v podobno konstelacijo kot pri rojstvu. Ta
ritem je povezan z Luno. To jasno Ëutimo pri ljudeh, ki pri 37-ih, 38-ih letih prihajajo
v krizo. Vemo, da je to kriza, ki jo povzroËa Luna. Dogodi se tudi, da to niso krize
iz notranjih razlogov, temveË iz zunanjih, ki pomagajo Ëloveku, da nekaj spremeni.
7-letni ritem pa se dogaja iz notranjosti. Pomislimo na menjavo zob pri sedmih letih,
spolna zrelost pri štirinajstih letih, pri enaindvajsetih duhovna zrelost in tako naprej.
Odgovor na vprašanje: Kaj mislite o alergijah?
V tem Ëasu je zelo veliko senenega nahoda. To je zelo ritmiËno dogajanje. Ljudje
so alergiËni na trave. Vedeti pa moramo, da organizem nekako sledi tem ritmom
narave in da ravno v tem Ëasu kaže pripravljenost na seneni nahod. Bolezen se ne
pojavlja, ker imamo cvetni prah v zraku, temveË ker organizem ravno v tem Ëasu
razvije pripravljenost za to alergijo. Tudi pri doloËenih drugih boleznih je tako. Na
primer gastritis: spomladi in jeseni ga imamo veË. DoloËene otroške bolezni, kot
so na primer ošpice, se dogajajo spomladi. Imamo doloËene Ëase v letu, ko se to
pogosteje dogaja. Seveda je to povezano tudi z lastnim organizmom, ki kaže v
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 55
12/16/14 9:56 AM
56
tem Ëasu pripravljenost, je v tem Ëasu bolj obËutljiv. Zdi se mi, da posebno veliko
obolelih za rakom umira okrog Velike noËi in BožiËa. Zakaj? Ker je pripravljenost
telesa v tem Ëasu drugaËna. Mi se moramo preprosto nauËiti, da se naše telo ne
konËa s kožo, temveË je na mnogo naËinov povezano z okoljem in svetom. »e
gledamo samo na snovi svojega telesa, je to premalo. Vsak dan vzamemo vase
neverjetne koliËine substanc in jih spet oddamo. Vdihavamo pline, pijemo vodo,
jemo, znojimo se, izloËamo urin, blato. Ta telesni Ëlovek je zelo moËno povezan z
okoljem. To, kar se snovnega Ëloveka tiËe, lahko tudi dobro razumemo. Kar pa se
tiËe naše življenjske organizacije, moramo reËi, da je še tisoËkrat bolj povezana z
okoljem. In prav to je ta nivo, kjer smo z lastnimi ritmi povezani z ritmi zunaj. V tem
je velika skrivnost. »lovek, to je mikrokozmos, ki nosi makrokozmos in njegove ritme
v sebi. Te zunanje ritme smo zelo ponotranjili, kljub temu pa živimo individualizirano. Morda te stvari poznate.
Zamislite si: Ženske pri primitivnih narodih imajo menstruacijo resniËno vse ob polni
Luni. Tako moËno so z ritmi narave povezane. Moderna ženska v Ljubljani ima
ravno tako ritem menstruacije na osemindvajset dni, toda ne sinhronizirano s polno
Luno. »lovek nosi te ritme sveta v sebi in ta ritem osemindvajsetih dni po Luni, ritem
reprodukcije, je zelo moËan. »e pogledamo, pa vidimo tudi, da je osemindvajset
vendar štiri krat sedem. Celice na koži potrebujejo osemindvajset dni, da iz svoje
regeneracije pridejo na povrhnjico od koder se potem lušËijo. Otrok potrebuje za
razvoj v noseËnosti deset Luninih mesecev. Že prej sem rekel, da Ëe ste bili kdaj huje
bolni, se resniËno ozdravitev dogaja v skladu z Luninim ritmom, ki je ritem etrskega
telesa. »as Lune ima opraviti z energijami, ki jih imenujemo etri življenja. Imam
paciente s sindromom totalne izËrpanosti. Ti ljudje potrebujejo mesece, da pridejo k
sebi. Neka pacientka ne more veË skrbeti zase, ne more niti v trgovino, niti kuhati;
tako slaba je. Ritem dneva in ritem noËi, ritem spanja, je povsem moten. Potrebovala je pol leta, da je prišla malo k sebi in bo potrebovala še enkrat pol leta, da bo
lahko šla v službo.
Odgovor na vprašanje: In kako ji pomagate?
Veliko dela z ritmi, veliko dobi zdravilne evritmije, dobi ritmiËno masažo in terapijo
z belo omelo, kljub temu, da nima raka.
RitmiËno življenje bi veliko težav izboljšalo. Nega ritma je podpora zdravju. Pri
otrocih je to zelo pomembno. Ritem pa ne pomeni takt. To ne pomeni toËno ob
udarcu na gong ob dvanajstih jemo, temveË okrog dvanajstih. Takt je nekaj mehaniËnega in je življenju sovražen. Ritem ima sposobnost prilagajanja. Prej sem to na
kratko omenil. Mi bomo morali v prihodnje, da bi lahko ostali zdravi, zelo aktivno
graditi ritme. Enkrat na dan bomo potrebovali dopust. Vseeno, kdaj in kaj; lahko
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 56
12/16/14 9:56 AM
molite, ali meditirate, ali greste na sprehod. Sem pa ne sodi trening za maraton;
to je stres.
In Ëe se vrnemo k Antonovskemu in njegovim raziskavam. Ženske v taborišËu so pridobile neko sposobnost, ki jo Antonovski imenuje dinamiËen obËutek za zaupanje
v samega sebe in zaupanje v to, kar se dogaja, sposobnost razumeti smisel tega,
kar se dogaja. Temu, da so bile v taborišËu, so pripisale nek pomen in so to znale
v življenju vrednotiti. Antonovski formulira to kot sposobnost pripisati stvarem pravi
pomen. Razumeti udarec usode, spor s sosedom, bolezen, kar koli že, in to na nek
naËin smiselno umestiti v svoje življenje je za zdravje zelo pomembno.
Odgovor na vprašanje: Kaj pa težave v Ëasu menopavze?
Antonovski se je odloËil za raziskave v Ëasu menopavze, ker je ta za žensko povezana s krizo. Takrat se ritmi menjajo in vsaka menjava ritmov prinaša probleme.
Ritem menstruacije postane nereden, se izgubi; vsa presnova postane neredna.
KlimakteriËni sindrom ni niË drugega kot prilagajanje organizma novim pogojem.
Valovanje vroËine, bolezni v okonËinah, depresivnost, motnje pri spanju, hitro bitje
srca, spremembe v pritisku … Vse to so ritmiËna dogajanja. Pri ženskah v menopavzi se mora zgraditi nov ritem. To se dogaja že stotine, tisoËe let in ženske so to
obvladovale brez tablet.
Odgovor na vprašanje: Ali je bolje, da hodijo uËenci v šolo dopoldne ali popoldne?
Dopoldne se lahko bolje izoblikujejo intelektualne sposobnosti, popoldne pa kreativne sposobnosti. Menjava pa je zelo slaba. »e popoldne rišete ali pojete, je to
bolje. Zakaj le so koncerti ali gledališËe vedno zveËer? Takrat je to bolje. Matematika pa se dela dopoldne.
S tem bomo konËali. Zahvaljujem se za vašo pozornost.
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 57
12/16/14 9:56 AM
58
Antropozofski zdravniki v Avstriji
Dr. med. Thomas Bischetsrieder
Dr.med. Mario Mayrhoffer
Italienerstraße 22
Parsival-Therapeutikum. August-Jaksch-Str. 64
9500 Villach
9020 Klagenfurt
Tel.: +43 4242 25858
Tel.: 0463 511 958 0
Fax: +43(0)4242-25858-17
Fax: 0463 512 611
Zobozdravnik, bolezni ust in Ëeljusti
Zdravnik splošne prakse
Homepage: http://www.zahn-netway.com
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.zentrumanthromed.at/
Mag.Dr.med. Karin Frager Kommetter
Dorfstraße 31
9524 St. Ulrich bei Villach
Tel.: 0664 73132434
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.pallidum.at
Dr.med. Barbara Guttmann
Irenentalstraße 5
3011 Tullnerbach
Tel.: 0676 8484 8787 8
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.guttmann.me
Dr.med. Elisabeth Giegerl
Parsival-Therapeutikum. August-Jaksch-Straße 64
9020 Klagenfurt
Tel.: 0463 511 958
Fax: 0463 512 611
Ginekologija in porodništvo
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.dr-giegerl.at
Dr.med. Christine Saahs
Spitalgasse 2
3500 Krems-Altstadt
Tel.: 02732/93083
Pediater
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Tanja Hohenwarter
Dr.med. Christine Saahs
Hauptplatz 2
Spitalgasse 10
9560 Feldkirchen
3580 Horn-Klinikum
Tel.: 0664 6200622
Tel.: 02982/93080
Zdravnik splošne prakse
Pediater
E-Mail: [email protected]
E-Mail: [email protected]
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 58
12/16/14 9:56 AM
59
Dr.med. Michael Hirsch
Dr.med. Jürgen André
Spaunstraße 36
Franz-Josef-Str. 19
4030 Linz
5020 Salzburg
Tel.: +43 732 342 455
Tel.: +43 (0)662 870669
Zdravnik splošne prakse
Zobozdravnik, bolezni ust in Ëeljusti
E-Mail: [email protected]
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.dr-andre.eu
Dr.med.univ. Julian Ho∂ehner
Südtirolerstraße 16
Dr.med. Herbert Hopferwieser
4020 Linz
Wolf- Dietrich- Straße 2
Tel.: +43 732 661840
5020 Salzburg
Fax: +43 732 661840 15
Tel.: +43 662 872755
Zdravnik splošne prakse
Fax: +43 662 872755
E-Mail: ordination@ho∂ehner.com
Zdravnik splošne prakse
Homepage: http://www.ho∂ehner.com
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Maria Anna Menzl-Steinbrecher
Dr.med. Markus Hopferwieser
Hasnerstraße 9
Mühlbachstraße 52
4020 Linz
5201 Seekirchen
Tel.: +43 732 611300 bzw. 0732 700595
Tel.: +43 6212 30035
Fax: +43 732 611300 4
Fax: +43 6212 30035
Psihiatrija, nevrologija
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]@exitsozial.at
Homepage: http://www.exitsozial.at/angebote/sozialpsychiatrische-ambulanz.html
Dr.med. Dorothea Schläpfer
Berchtesgadnerstraße 35 B
5020 Salzburg
Dr.med. Maria Rottensteiner
Tel.: +43 662 842141
Tristacherstrasse 63
Fax: +43 662 842143
9900 Lienz
Dermatologija
Tel.: +43 4852 62014
E-Mail: of≥[email protected]
Zdravnik splošne prakse
Homepage: http://www.schlaepfer.at
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 59
12/16/14 9:56 AM
60
Approbierte Ärztin Heike Baumgart
Dr.med. Reinhard Jeserschek
Mariatrosterstraße 382a
Eggenberger Allee 49/Stiege I
8044 Graz-Mariatrost
8020 Graz
Tel.: 0316/ 228394
Tel.: +43 316 321072
Fax: 0316/ 2311231216
Ortopedija, ortopedska kirurgija in zdravnik
Pediater
E-Mail: [email protected]
splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.jeserschek.at
Dr.med. Brigitte Frank
Dr.med. Ernst Lehner
Siegfried Marcus-Straße 7
Burenstrasse 72
8605 Kapfenberg
8020 Graz
Zdravnik splošne prakse
Tel.: +43 316 572603
E-Mail: [email protected]
Fax: +43 316 572603 4
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Martin Gmeindl
Ita Wegman Zentrum im Rosenhof St. Peter Hauptstraße 28 RG
Dr.med. Wolfgang Luckmann
Klostergasse 28
8042 Graz
8280 Fürstenfeld
Tel.: 0316/2283723
Tel.: 03382 51671
Fax: 0316/22837242
Zobozdravnik, bolezni ust in Ëeljusti
Ginekologija in porodništvo
E-Mail: [email protected]
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.gmeindl.at
Dr.med. Judith Müller
Obertressen, Sigmund-Freud-Straße 68
8990 Bad Aussee
Dr.med. Martin Gmeindl
Tel.: 03622- 52829
Ressaverstraße 12
Zdravnik splošne prakse
8230 Hartberg
E-Mail: [email protected]
Tel.: 03332 62760
Fax: 03332 64666
Ginekologija in porodništvo
Dr. med. Reinhard Schwarz
E-Mail: [email protected]
Quellengasse 42
Homepage: http://www.gmeindl.at
8010 Graz
Tel.: +43 316 327017
Fax: +43 316 327017 4
Pediater
E-Mail: [email protected]
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 60
12/16/14 9:56 AM
61
Dr.med. Eduard Trinker
Dr.med. Maria Cerveny
Gollweg 5
Hans Stegergasse 1/1/7
8053 Graz
1220 Wien
Pulmolog
Tel.: +43 1 601919 99 3554
E-Mail: [email protected]
Radioonkologija
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Olaf Wonisch
Hauptstrasse 22
8093 St.Peter a.Ottersbach
Tel.: +43 3477 2179
Fax: +43 3477 2179 4
Zdravnik splošne prakse
Dr.med. Martin Andreas David
Therapeutikum Merkur:Tilgnerstraße 3
1040 Wien
Tel.: +43 664 2000741
Pediater, zdravnik splošne prakse
E-Mail: of≥[email protected]
Homepage: http://www.deinkinderdoc.at/
Dr.med. Walter Briem
Speckbacherstraße 15/1
6380 St. Johann in Tirol
Tel.: 05352 62292
Fax: 05352 62292 4
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Andreas Gerhard Denk
Lainzerstraße 14/1
1130 Wien
Tel.: +43 1 8874595
Fax: +43 1 887 4595
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Reinhard Fuchs
Dreiheiligenstraße 3
6020 Innsbruck
Tel.: +43 512 563560
Fax: +43 512 563560 4
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Robert Fitger
Therapeutikum Merkur; Tilgnerstraße 3
1040 Wien
Tel.: 01 5045630
Fax: 01 5042545
Nevrologija
E-Mail: ≥[email protected]
Prim. Dr.med. Michael Rohde
Carl-Pedenz-Str 2
6900 Bregenz
Tel.: 05574 / 401 - 1300
Ginekologija in porodništvo
E-Mail: [email protected]
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 61
12/16/14 9:56 AM
62
Dr.med. Roland Frank
Dr.med. Christian Kellner
Altmannsdorferstraße 166/13/5
Taglieberstraße 55-57
1232 Wien
1230 Wien
Tel.: +43 1 6658080
Tel.: 01 8881814
Fax: +43 1 6658080
Fax: 01 8881814
Ginekologija in porodništvo
Internist
E-Mail: [email protected]
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.eltern-lichtblick.info/
html/aerzte.htm
Dr.med. Barbara Krammer
Dr.med. Elisabeth Frank
Rielgasse 45
1238 Wien
Tel.: +43 1 889 1052
Pediater
Dommayergasse 2
1130 Wien
Tel.: +43 1 877 80 60
Pediater
E-Mail: [email protected]
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Barbara Guttmann
Hüttelbergstraße 14/5
1140 Wien
Tel.: 0676 8484 87878
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.guttmann.me
Dr.med. Reinald Hitsch
Endressstraße 94-96/5
1230 Wien
Tel.: +43 1 888 6969
Zdravnik splošne prakse
Dr.med. Helmut Mayer
Neutorgasse 5/IV/13
1010 Wien
Tel.: 069910221212
Fax: +43 1 803 5624
Fizioterapija
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Thomas Meisermann
Therapeutikum Merkur: Tilgnerstraße 3
1040 Wien
Tel.: +43 1 504 5630
Fax: +43 1 504 2545
Internist in zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
Dr.med. Lukas Hitsch
Homepage: http://therapeutikum-merkur.at
Rechte Bahngasse 48/19
1030 Wien
Tel.: 01 7130441
Psihiatrija, zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 62
12/16/14 9:56 AM
Dr.med. Johann Moravansky
Dr.med. Ruth Stiglechner-Halla
Anton Kriegergasse 166
Wallrißstraße 8
1230 Wien
1180 Wien
Tel.: 01 88 87 417
Tel.: +43 1 4793410
Fax: 01 88 87 417 14
Fax: +43 1 4793410
Pediater in zdravnik splošne prakse
Zdravnik splošne prakse
E-Mail: [email protected]
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.eltern-lichtblick.info/
html/aerzte.htm
Dr.med. Leif-Börge Struck
Breitenfurterstraße 519-521/1/R01
Dr.med. Harald Siber
1230 Wien
Apollogasse 30/7
Tel.: 0043 680 4438552
1070 Wien
Nevrologija
Tel.: +43 1 5264343
E-Mail: [email protected]
Fax: +43 1 5264343
Homepage: http://www.aerztlich-therapeutische-
Internist in zdravnik splošne prakse
-gemeinschaft.at
E-Mail: [email protected]
Homepage: http://www.doktor-siber.at
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 63
12/16/14 9:56 AM
Kazalo
O Ëloveku v oËeh antropozofske medicine .................................................. 4
Rak ‡ ujma Ëloveštva in Ëasa .................................................................... 8
Organ jetra ......................................................................................... 33
Ritmi in njihov pomen za Ëloveško zdravje ................................................ 43
Antropozofski zdravniki v Avstriji . ............................................................ 58
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-prelom.indd 64
12/16/14 9:56 AM