VRTEC LITIJA Bevkova ulica1 1270 Litija tel: 01/89 62 530 fax: 01/89 62 540 e-naslov: [email protected] www.vrtec-litija.si OSNOVNE ZNAČILNOSTI OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI, KI IMAJO MOTNJE V DUŠEVNEM RAZVOJU »Ljudje z motnjami v duševnem razvoju so drugim ljudem bolj podobni kot pa se od njih razlikujejo. Imajo želje, prijatelje, interese in težave. V predšolskem obdobju jih večina hodi v vrtec, pozneje v šolo in po dokončanem šolanju se zaposlijo. Včasih so njihove potrebe vzgoje, izobraževanja in dela drugačne, posebne. Zato tudi sodijo v skupino oseb s posebnimi potrebami.« Branka Jurišič KAJ JE MOTNJA V DUŠEVNEM RAZVOJU (MDR)? Motnja v duševnem razvoju je motnja, ki se pojavi pred osemnajstim letom starosti in za katero je značilna pomembna omejitev tako intelektualnega delovanja kot prilagojenega vedenja ter se kaže v pojmovnih, socialnih in praktičnih spretnostih prilagajanja. KDO SO OSEBE Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU? Osebe z motnjami v duševnem razvoju niso bolne in motnja v duševnem razvoju ni bolezen, katero se pozdravi z zdravili. Osebe z motnjami v duševnem razvoju imajo pomanjkljivo razvit intelekt oziroma znižane sposobnosti za učenje, njihov motorični in jezikovni razvoj je slabši. Pogosto imajo težave na socialnem področju in komunikacijskih veščinah. Njihove sposobnosti so lahko trajno poškodovane, posledično je njihov razvoj počasnejši. Hkrati imajo osebe z motnjami v duševnem razvoju prav tako potrebe kot ostali ljudje; želijo si socialnih stikov, topline in varnosti, ustrezne nastanitve, dostopa do primerne izobrazbe, želijo si zaposlitve in samostojnosti. Osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju morda potrebujejo nekaj dodatnega usposabljanja, ampak lahko z nekaj pomoči živijo popolnoma samostojno življenje. Osebe s težko motnjo v duševnem razvoju pa navadno potrebujejo več dodatnega usposabljanja ter socialno pomoč vse življenje. VZROKI ZA DUŠEVNO MOTNJO Večinoma vzroki za motnje v duševnem razvoju, še posebej kadar gre za lažjo motnjo v duševnem razvoju, niso znani. Občasno pa se lahko pojavijo genetski ali zunanji dejavniki, kot so razne infekcije, pomanjkanje kisika med nosečnostjo ali porodom ipd. Vzroki za motnjo v duševnem razvoju običajno niso med socialnimi ali psihološkimi dejavniki. RAZLIKE MED DUŠEVNIMI BOLEZNIMI IN MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Ljudje pogosto zamenjujemo pojem motnje v duševnem razvoju s pojmom duševne bolezni. 1 VRTEC LITIJA Bevkova ulica1 1270 Litija tel: 01/89 62 530 fax: 01/89 62 540 e-naslov: [email protected] www.vrtec-litija.si Pomembno je, da poznamo osnovno razliko: Duševno bolni ljudje: Ljudje, ki so duševno bolni, potrebujejo zdravstveno ter medicinsko in psihično oskrbo. Tukaj ne gre za okvaro intelektualnih sposobnosti, kar pomeni, da lahko živijo neodvisno od drugih, ko je njihova duševna težava odpravljena oziroma pod nadzorom. Ljudje z motnjo v duševnem razvoju: Motnje v duševnem razvoju niso bolezenske oblike, ampak so prirojene in trajne narave. ZNAČILNOSTI OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU GLEDE NA STOPNJO Glede na stopnjo motnje v duševnem razvoju razlikujemo lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Z ustrezno obliko pomoči se na daljše časovno obdobje delovanje in sposobnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju na splošno izboljšajo. Predšolsko obdobje (0 – 6 let) Zmerna, težja ali težka motnja v duševnem razvoju se s strani staršev, vzgojiteljev ali medicinskega osebja večinoma odkrije že v predšolskem obdobju. Nekoliko težje je odkrivanje otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, velikokrat se odkrijejo tudi kasneje (šele v šoli). Da otroci kar najhitreje pridobijo ustrezne oblike pomoči za spodbujanje njihovega razvoja, je potrebno zgodnje odkrivanje otrok z motnjami v duševnem razvoju. Otroke se že v predšolskem obdobju na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami usmerja v ustrezne programe (v redne skupine vrtca z dodatno strokovno pomočjo ali v prilagojene programe za predšolske otroke t. i. razvojne oddelke ter zavode). Otroci s prirojenimi motnjami potrebujejo zgodnjo obravnavo in predvsem veliko druženja ter pridobivanja izkušenj z ostalimi otroki. Programi z otroke z motnjami v duševnem razvoju v vrtcu Otroci z motnjo v duševnem razvoju po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami sodijo v skupino otrok s posebnimi potrebami. S strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pridobijo odločbo o usmerjanju, na podlagi katere se jih usmeri v ustrezen program ter za njih oblikuje individualiziran program, kjer se predvidi cilje, metode dela, prilagoditve, potrebne pripomočke ipd. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju: Otroci z lažjo motno v duševnem razvoju se praviloma vključujejo v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki jo lahko pridobijo v obsegu do 3 ur (kar pomeni, da imajo do trikrat tedensko po 1 uro pomoč ustreznega strokovnjaka; specialni pedagog, logoped, tiflopedagog ipd.). Otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju: Otroci z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami se praviloma vključujejo v prilagojene programe za predšolske otroke v t. i. razvojne oddelke. Delo v teh oddelkih poteka prilagojeno otroku, v manjših skupinah z več individualne pomoči ter vsakodnevno pomočjo specialnega pedagoga. Otroci imajo možnost prehajanja med programi in se vključujejo tudi v redne skupine otrok, ki nimajo težav v razvoju. Pred odhodom v šolo se za otroke ponovno izvede preverjanje ustreznosti usmeritve, kjer se ponovno ocenijo otrokove sposobnosti in zmožnosti za učenje za usmeritev v čim bolj ustrezen izobraževalni program. Otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju se praviloma usmeri v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, otroke z zmerno, težjo ali težko motnjo pa praviloma v posebni program vzgoje in izobraževanja. Z ustrezno obliko pomoči se na daljše časovno obdobje sposobnosti in delovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju izboljšajo. 2 VRTEC LITIJA Bevkova ulica1 1270 Litija tel: 01/89 62 530 fax: 01/89 62 540 e-naslov: [email protected] www.vrtec-litija.si Odrasli z motnjo v duševnem razvoju v odraslosti Osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju:  živijo samostojno življenje in lahko imajo zaposlitev kot ostali ljudje, brez nekih omejitev ali posebnih pravic  njihov osebni status se ne razlikuje od drugih ljudi in o njih navadno ne govorimo več o osebah z motnjo v duševnem razvoju  pogosto opravljajo dela v skladu s svojo nižjo - poklicno izobrazbo, če jo pridobijo ali se zaposlijo s končanim osnovnošolskim programom;  velika večina si ustvari svojo družino, prijatelje ter preživlja prosti čas kot vsi drugi. Osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju:  potrebujejo posebno pomoč tudi v obdobju odraslosti;  država jim priznava status invalidne osebe in jim zagotavlja različne oblike pomoči;  večinoma se vključujejo v zaposlitev pod posebnimi pogoji (tudi v varstvenodelovnih centrih, delavnicah), poleg bivanja doma so za njih organizirane različne oblike bivanja (varstvenodelovni centri, manjše stanovanjske in bivalne skupnosti ali zavodi). KAJ IN KAKŠEN PRISTOP OSEBE Z DUŠEVNO MOTNJO POTREBUJEJO? Kakršnakoli oblika pomoči, predvsem je pomembno zgodnje odkrivanje motnje in zgodnja obravnava otrok z motnjo v duševnem razvoju, mora biti usmerjena k povečevanju njihovih zmožnosti in njihovega vključevanja v normalno življenje v družbi. Pomembno je, da jim nudimo dostop do informacij v različnih oblikah in jih pri tem spodbujamo. Podajanje informacij prilagodimo na njihovo raven razumevanja in jim omogočamo aktivno vključitev v družbo. USTREZNA IN NEUSTREZNA PREPRIČANJA V ZVEZI Z OSEBAMI Z DUŠEVNO MOTNJO Otrok ocenjen kot oseba z motnjo v duševnem razvoju NE DRŽI: Otrok, ki je bil enkrat ocenjen kot otrok z motnjo v duševnem razvoju, ohrani enako stopnjo motnje vse življenje. DRŽI: Stopnja motnje v duševnem razvoju ni enaka vse življenje, kar še posebej velja za predšolske otroke in otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Posledično je potrebno preverjanje ustreznosti usmeritve v program preveriti najmanj vsaka tri leta. Nekateri otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju v predšolskem obdobju napredujejo in kasneje niso več prepoznani kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, nekateri otroci pa so lahko pozneje tudi v skupini otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Oseba z motnjo v duševnem razvoju in IQ test NE DRŽI: Otrok, ki pri testu inteligentnosti doseže nizek rezultat, je posledično oseba z motnjo v duševnem razvoju. DRŽI: Doseganje slabega rezultata na testih inteligentnosti nudi eno od možnosti ugotavljanje motenj v duševnem razvoju, hkrati pa je potrebno preučiti tudi vedenje v vsakodnevnem življenju. Otroci z Downovim sindromom NE DRŽI: Otroci, ki imajo Downov sindrom, so vedno veseli, dobrodušni in družabni, obenem pa imajo vedno priključeno tudi zmerno motnjo v duševnem razvoju. 3 VRTEC LITIJA Bevkova ulica1 1270 Litija tel: 01/89 62 530 fax: 01/89 62 540 e-naslov: [email protected] www.vrtec-litija.si DRŽI: Otroci z Downovim sindromom so večinoma res veseli in družabni in večina teh otrok ima res priključeno motnjo v duševnem razvoju, vendar stopnja ni določena (lahko imajo višje sposobnosti ali lažno motnjo v duševnem razvoju, motnja pa je lahko tudi težja ali težka). Branje in pisanje pri osebah z motnjo v duševnem razvoju NE DRŽI: Le osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju se učijo brati, pisati in računati, saj se vključujejo v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom v osnovni šoli. DRŽI: Branja, pisanja in računanja se uči vse otroke, tudi tiste z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. Veliko otrok z zmerno motnjo se lahko nauči brati z razumevanjem ali lahko pisno izrazijo vsaj to, kar želijo. Otroci s težjo motnjo lahko prepoznavajo zapis svojega imena ali kakšne napise iz okolja. Osebe z motnjo v duševnem razvoju in zunanjost NE DRŽI: Večina otrok z motnjo v duševnem razvoju lahko prepoznamo že po videzu, saj so drugačni od drugih ljudi. DRŽI: Po zunanjosti ne moremo ocenjevati intelektualnih in drugih sposobnosti ljudi. Osebe z motnjo v duševnem razvoju in učni rezultati NE DRŽI: Z vztrajnostjo in ustreznimi oblikami pomoči lahko osebe z motnjo v duševnem razvoju dosegajo enake dosežke kot zdravi ljudje (npr. v šoli, poklicu ipd.). DRŽI: Motnja v duševnem razvoju ne pomeni lenobo, zdolgočasenost ali da pomoč, ki jo otrok prejema, ni ustrezna. Motnja v duševnem razvoju je motnja, ki predstavlja omejitev pri intelektualnem delovanju ter prilagojenem vedenju. Oseba z motnjo v duševnem razvoju zato potrebuje več pomoči v različnih oblikah in časa, da doseže enake rezultate. Posledično je zelo pomembno, da otrokom omogočimo ustrezno usmeritev v izobraževalni program, saj otrok z motnjo v duševnem razvoju v neustreznem programu ne bi imel dovolj potrebne pomoči in podpore, ki jo potrebuje. Osebe z motnjo v duševnem razvoju in volilna pravica NE DRŽI: Odrasli z motnjo v duševnem razvoju nimajo pravice voliti. DRŽI: Tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo volilno pravico tako kot drugi ljudje. Osebe z motnjo v duševnem razvoju in opravljanje dejavnosti NE DRŽI: Odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju pri vseh dejavnostih potrebujejo pomoč in so manj uspešne kot ostali ljudje. DRŽI: Odrasle osebe, ki imajo lažjo motnjo v duševnem razvoju, večinoma živijo čisto samostojno življenje (lahko si ustvarijo družino, hodijo v službo, naredijo vozniški izpit ipd.). Odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju so lahko včasih celo bolj kot ostali ljudje uspešni pri dejavnostih, ki jih opravljajo že dalj časa (pletenje, lončarstvo, poslikave ipd.). KAJ SVETUJEMO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK?  Če opažate, da se vaš otrok ne razvija tako kot drugi vrstniki, poiščite pomoč in se posvetujte z otrokovim izbranim zdravnikom ali svetovalno službo v vrtcu. Dodatni pregledi pri psihologu, logopedu, fizioterapevtu, defektologu oziroma specialnemu pedagogu ali drugem strokovnjaku, vam bodo nudili dodatno mnenje strokovnjakov o pomoči, ki bi jo otrok lahko potreboval. 4 VRTEC LITIJA Bevkova ulica1 1270 Litija tel: 01/89 62 530 fax: 01/89 62 540 e-naslov: [email protected] www.vrtec-litija.si  V primeru, da je bil vaš otrok opredeljen kot otrok z motnjo v duševnem razvoju, je priporočljivo, da se včlanite v društvo (npr. Sožitje), kjer boste imeli pomoč in podporo tudi s strani drugih strokovnjakov ter staršev, ki tudi imajo otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju.,  Za čim bolj optimalno spodbujanje otrokovega razvoja se priporoča čimprejšnja vključitev otroka v vrtec ter usmeritev v ustrezen program.  Otroka skušajte spodbujati v razvoju in samostojnosti na vseh področjih tudi v domačem okolju. Preko realnih situacij ga spodbujajte h gibanju ter k govorni komunikaciji, k samostojnosti in mu nudite pomoč pri učenju komunikacijskih veščin  Ne bojte se zgodnjega »etiketiranja«. Zgodnje odkrivanje otrok z motnjo v duševnem razvoju omogoča zgodnjo obravnavo otroka ter mu tako nudi možnosti za optimalni napredek vašega otroka.  Spodbujajte otroka k čim večji samostojnosti. Čeprav ima motnjo v duševnem razvoju, ne pomeni, da morate vse namesto njega narediti vi. Čeprav bo otrok napredoval počasneje ali z manjšimi koraki, mu dajmo možnost, da bo sam občutil zaovoljstvo in uspeh, ko mu bo npr. uspelo samostojno obleči pulover. Skušajte si vzeti čas, saj otroka njegove lastne izkušnje največ naučijo.  Večkrat obiščite igrišča, predstave in druga prizorišča, kjer ima vaš otrok možnost druženja z drugimi otroci in vrstniki. Otrok bo tako krepil svoje komunikacijske veščine in oblikoval prijateljske vezi. DRUŠTVA, KI SE UKVARJAJO Z OSEBAMI Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU V SLOVENIJI Zveza Sožitje je zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Med drugim je prostovoljna društvena organizacija s socialno-človekoljubnimi cilji in organizacija za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. Na območju Litije deluje lokalno društvo Sožitje, katerega predsednica je Nežka Pirc. Sedež: Cesta komandanta Staneta 2, 1270 Litija Kontaktni podatki: [email protected], [email protected], http://www.zveza-sozitje.si/drustva.html Pripravila: Katja Hrastar, svet. del. Litija, 5. 4. 2012 Povzeto po: - http://www.zveza-sozitje.si 5