Priročnik za razvijanje delovnih veščin oseb s težjo in težko
CUDV – Center za usposabljanje, varstvo in delo Črna na Koroškem Fabio Feregotto Tel.: +386 2 870 40 25 Fax: + 386 2 870 40 20 E-mail: [email protected] BAPID – Bulgarian Association of People with Intellectual Disabilities Sonya Vladimirova Tel.: +359 2 952 09 02 Fax: +359 2 852 96 94 E-mail: [email protected] FENACERCI – National Federation of Social Cooperatives Sandra Marques Tel.: +351 21 711 25 80 Fax: +351 21 711 25 81 E-mail: [email protected] Alianta, projektno svetovanje, d.o.o. Urška Zelič Tel.: +386 590 80 957 Fax: +386 590 80 941 E-mail: [email protected] INFORMACIJE O PROJEKTU imprÉsum Kraticaprojekta: VOSIDIS Naslovprojekta: Številkapogodbe: Trajanjeprojekta: Prilagojenadelovnavzgojazaosebestežkointežjomotnjovduševnemrazvoju 2008-5777-LdV-ToI 15.10.2008–15.08.2010 Nosilnapartnerskaorganizacija: Centerzausposabljanje,deloinvarstvoČrnanaKoroškem Naslovizdelka: Priročnikzarazvijanjedelovnihveščinosebstežjointežkomotnjovduševnemrazvoju INFORMACIJE O PRIROČNIKU Sodelujočipartnerji: Avtorji: MatejaRebol,CUDVČrnanaKoroškem, SandraMarques,CarlaSilva,FENACERCI, HarietaManolova,SonyaVladimirova,BAPID, PeterSlovša,UrškaZelič,Aliantad.o.o. Slikovnogradivo: Založnik: Lektorica: Produkcija: Unigraf–IgorSenekovič,s.p., Oblikovanje: Unigraf–IgorSenekovič,s.p. TerezijaNapečnik Sans,AndrejKnez,s.p. Tisk: Formafilm–RadoŽaže,s.p. Naklada: 500izvodov publikaciji Centerzausposabljanje,deloinvarstvoČrnanaKoroškem Kataložni zapis o Arhivpartnerjevprojekta Cip – CUDVČrnanaKoroškem,BAPID,FENACERCI,Aliantad.o.o. FabioFeregotto,TatjanaKnapp,MetkaLenko,VojkaLipovšek, Leto: 2010 CIP-Kataložnizapisopublikaciji Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana 364-7(082) 364.4-056.36:331.5(082) PRIROČNIKzarazvijanjedelovnihveščinosebstežjointežko motnjovduševnemrazvoju/[avtorjiFabioFeregotto...[etal.]; slikovnogradivoarhivpartnerjevprojekta].-ČrnanaKoroškem: Centerzausposabljanje,deloinvarstvo,2010.-(Projekt VOSIDIS:prilagojenadelovnavzgojazaosebestežjointežko motnjovduševnemrazvoju) ISBN978-961-92869-0-6 1.Feregotto,Fabio 251227392 IzvedbategaprojektajefinanciranasstraniEvropskekomisije. VsebinapublikacijejeizključnoodgovornostavtorjevinvnobenemprimerunepredstavljastališčEvropskekomisije. Predgovor .............................................................................................................................................................................7 1. Uvod .........................................................................................................................................................................................8 2. Predstavitev projekta VoSidiS in projektnih partnerjev........................................................................ 10 3. Primerjava možnosti vključevanja oTTMdr v delovne procese v Sloveniji, Bolgariji in na Portugalskem ...............................................................................................................12 4. Moduli za razvijanje delovnih veščin ................................................................................................................ 18 4.1 Program usposabljanja inštruktorjev za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ........................................................... 18 4.2 Program usposabljanja za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju: motivacija, socializacija in delovne veščine pri vključevanju v zaposlitvene aktivnosti .......................................................................................................................................... 33 4.2.1 Motivacija in socializacija oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.........................34 4.2.2 delovne veščine............................................................................................................................................................. 70 4.3 izkušnje iz pilotne izvedbe programov usposabljanja........................................................................... 78 4.3.1 Pilotna izvedba usposabljanja osebja, ki dela z oTTMdr .................................................................... 78 4.3.2 Pilotna izvedba usposabljanja za oTTMdr...................................................................................................80 5. Zaključki in priporočila ............................................................................................................................................... 83 6. izjave sodelujočih in slikovno gradivo..............................................................................................................86 Kazalo razlaGa KraTiC iN NEKaTEriH poJmoV PNF Proprioceptivna nevromuskularna facilitacija; je fizioterapevtski koncept obravnave bolnika, ki sloni na nevrofizioloških osnovah. RNOrazvojno nevrološka obravnava; je koncept ocenjevanja in obravnave otroka z zgodnjo centralno motorično okvaro v fazi razvoja. Bobathkoncept Koncept, s pomočjo katerega ocenjujemo in obravnavamo posameznike, pri katerih se pojavijo motnje v funkciji, gibanju in/ali mišičnem tonusu kot posledica nevrološke okvare v centralnem živčnem sistemu (poimenovan po terapevtu Bobathu). RNO,PNFinBobathkoncept Nevrofizioterapevtski pristopi za obravnavo oseb z nevrološko simptomatiko, med katerimi ima vsak svojo filozofijo in tehnike obravnave. MATP–MotorActivitiesTrainingProgram Program je Specialna olimpiada razvila kot dodatek svojemu rednemu programu. Pomen MATP programa je v tem, da omogoča tudi osebam z najtežjimi motnjami treniranje in udeležbo na športnih tekmovanjih. MATP omogoča vsakemu udeležencu, da s prilagoditvijo vaj, opreme in po potrebi s pomočjo trenerja doživi uspeh. MAS–MotoreAssessmentscale(Lestvicamotoričnegaocenjevanja) ocenjevalna lestvica, namenjena ocenjevanju grobih motoričnih funkcij. Lestvica je šeststopenjska in ocenjuje izvedbo osmih motoričnih aktivnosti. RBI–RazširjenBarthelindex ocenjevalna lestvica, ki ocenjuje stanje nevroloških bolnikov na nivoju odvisnosti od tuje pomoči. ocenjevalno lestvico sestavlja 16 podtestov. ocenjevanje oz. ocena naj bi prikazala, kaj uporabnik izvede in ne, kaj bi lahko na nivoju vsakodnevnega življenja izvedel. PEDI–PediatricEvaluationofDisabilityInventory ocenjevalna lestvica, ki ocenjuje funkcionalne sposobnosti otrok. Predvsem se uporablja pri otrocih s cerebralno paralizo, ker pa je zelo obširna in ocenjuje različna področja otrokovega funkcioniranja (gibanje, socialne veščine, kognitivno funkcioniranje …), je uporabna pri vseh otrocih, ki imajo primanjkljaj, na katerem od ocenjevalnih področij. CZA Center zaposlitvenih aktivnosti MDR Motnja v duševnem razvoju OMDR oseba z motnjo v duševnem razvoju OTTMDR oseba s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju EBL Neverbalna govorica tj. ponavljajoči se jezik telesa (ang. emerging body language) 6 Svet dela naj bo s svojo pestrostjo, izzivi in preizkušnjami dostopen vsem in vsakemu, ne glede na prEDGoVor to, česa ne zmore. Enostavno gre za človeško dostojanstvo. Zato postavlja projekt VoSidiS nove mejnike: kaj vse zmorejo ljudje, ki za večinsko družbo veljajo za nezmožne. Ljudje s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju nikakor niso nezmožni sami po sebi. Take jih naredi okolje. VoSidiS ga izziva. izziva ga s svojim vrednostnim sistemom, ki se zrcali v ciljih projekta: razvoj programa usposabljanja kot podlage za uveljavljanje pravice do dela in do ustreznega usposabljanja. izziva ga z odličnim strokovnim znanjem, ki je vgrajeno v priročnik in ki kaže, da je »nemogoče« postalo mogoče. izziva pa ga tudi z bogato izkušnjo, empatijo in človeško toplino, ki diha iz prav vsakega koščka modularne strukture usposabljanja. Priročnik uvedejo pričevanja. Tri pričevanja ključnih deležnikov: tri dobre izkušnje, čeprav iz zelo različnih okolij. in ravno razlikam v okoljih in okoliščinah je posvečen uvodni del priročnika. Predstavljene so razmere na področju izobraževanja oziroma usposabljanja ljudi s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju v državah partnericah v projektu in sicer v Sloveniji, Bolgariji in na Portugalskem. realnosti teh treh držav pa so v bistvu reprezentativne za celotno Evropo. Zato je tudi njihovo poenotenje v okviru projekta VoSidi S primer dobre prakse, po kateri se lahko zgledujejo drugod po Evropi. Jedro priročnika predstavljata dve družini modulov in opredelitve robnih pogojev za njuno izvajanje. Prva družina modulov je namenjena usposabljanju strokovnih delavcev. Vsak njihov element je opremljen z obširnim naborom relevantnih referenc, kar mu daje še posebno vrednost. druga družina modulov je namenjena usposabljanju slušateljev – ljudi s težjimi oziroma težkimi motnjami v duševnem razvoju in temelji na funkcionalnem kurikulumu, usmerjenem na prepoznavanje in razvijanje spretnosti za povečanje zmožnosti aktivnega sodelovanja na različnih področjih kot so delo, prostočasne aktivnosti, domača opravila in podobno. Preizkušanje obeh modelov v praksi in hkratna kritična refleksija deležnikov sta potrdila pravilnost konceptov in izvedbenih algoritmov. Pričujoči priročnik je izjemno kakovostno delo, katerega ključna vrednost sta strokovna odličnost in holističen pristop k zmožnostim ljudi s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Po njem bodo prav gotovo posegali vsi, ki jim ni vseeno: odločevalci, strokovnjaki in tudi starši, ki jim priročnik pove, kako lahko tudi njihove hčere in sinovi s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju uresničijo svoje sanje. Tako kot jih je uresničil Carlos Pires. Prof. dr. Katja Vadnal, predsednica Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje 7 1. uVoD 1. odstavek 23. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah pravi, da ima “Vsakdo … pravicododela/…/ in do varstva pred nezaposlenostjo.’’ 26. člen navaja, da ima ‘’vsakdo…pravicodoizobrazbe /…/’’ in da mora biti ‘’/…/ tehnično in poklicno šolanje… splošno dostopno (…).‘’ V novejšem času Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov v 5. točki 24. člena navaja, da ‘’države pogodbenice zagotavljajo, da imajo invalidi enako kot drugi in brez diskriminacije dostop do splošnega visokošolskega izobraževanja, poklicnegaizobraževanja, izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. V ta namen države pogodbenice invalidom zagotovijo primerne prilagoditve.'' 15. člen Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah pravi, da ima “vsakdo /…/ pravico do dela in do opravljanja svobodno izbranega ali sprejetega poklica.'' V skladu s poročilom, ki ga je podala open Societly Mental Health iniciative (MHi) v letu 20061, je le malo ljudi z motnjo v duševnem razvoju vključenih v kakršnokoli zaposlitev. iz podanega je razvidno, da je kljub temu, da je pravica do dela in ustrezne usposobljenosti že nekaj časa del pravno zavezujočih dokumentov, večina držav dokaj malo naredila za izvajanje teh pravic invalidov. To še posebej velja, kadar govorimo o pravicah oseb z motnjo v duševnem razvoju (oMdr). Za večino izmed njih Access to Education and Employment for People with Intellectual Disabilities: An Overview of the Situation in Central and Eastern Europe (2006) 1 8 je možnost ustreznega usposabljanja in pridobitev službe zgolj iluzija. obstoječe stanje lahko pripišemo dejavnikom, kot so pomanjkanje ustreznih kurikulumov usposabljanja, materialov, finančne omejenosti in primanjkljaj usposobljenih strokovnih delavcev. Politična volja je prav tako eden izmed razlogov za zamudo na področju zakonsko upravičenega oz. določenega usposabljanja in zaposlitve te skupine državljanov. V zadnjih 20 letih smo bili priča odzivu na tovrstno stanje s strani ponudnikov storitev, ki so pričeli ponujati poklicno usposabljanje za ljudi z blažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju. Žal so pri tem izostale osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Z mislijo na to so partnerji v projektu VoSidiS – Prilagojena delovna vzgoja za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (oTTMdr) razvili materiale in metodologijo za prispevek k spopadu z dvema identificiranima problemoma: pomanjkanje usposabljanja in ustreznega kurikuluma za dve ciljni populaciji, tj. osebe z motnjo v duševnem razvoju in strokovne delavce, ki delajo z njimi. Ti materiali so skupaj s primerjavo stanja na področju delovne vzgoje v treh sodelujočih državah in poročili o pilotno izvedenem usposabljanju oTTMdr del Priročnikazarazvijanjedelovnihveščinosebstežjointežko motnjovduševnemrazvoju. Priročnik je naravnan k dvema različnima ciljema: dati informacijo o obstoječem stanju v partnerskih državah in implementaciji projekta VoSidiS ter zagotoviti orodja za usposabljanje, ki bodo uporabna v drugih državah, ki bodo povzele metodologijo projekta. dodana vrednost projekta za evropski prostor je v tem, da bo Katalogznanj:Usposabljanjeinštruktorjevza vodenjezaposlitvenihaktivnostiOTTMDRpriznan kot inovativen in uporaben instrument za ponudnike storitev po vsej Evropi, na kar gre sklepati zaradi različnih obstoječih stanj, ki jih doživljajo države partnerice. Učni moduli, ki so jih testirali vsi projektni partnerji, so dejansko orodje, ki osebju, ki dela z osebami z motnjo v duševnem razvoju, omogoča oblikovanje in izvedbo uspešnega usposabljanja oTTMdr, s čimer se tem osebam omogoča izvajanje različnih zaposlitvenih aktivnosti. ProgramusposabljanjazaOTTMDR:Motivacija, socializacijaindelovneveščineprivključevanjuvzaposlitveneaktivnostije prav tako, upoštevaje potencialne manjše vsebinske prilagoditve, širše uporaben. Gre za vir, ki identificira bistvene, tj. osnovne veščine in je precej prilagodljiv glede učnih vsebin in operativnih ciljev, ki so lahko oz. morajo biti prilagojeni specifičnim okoliščinam in/ali skupinam. Prepričani smo, da lahko vsak posameznik, ki dela z oTTMdr, in vsaka organizacija, ki ponuja storitve za osebe z motnjo v duševnem razvoju, tj. poklicno usposabljanje in zaposlitvene aktivnosti, najde nekaj uporabnega v projektnih izdelkih oz. materialih, ki so nastali v okviru projekta VoSidiS. uVoD 9 2. prEDsTaViTEV proJEKTa VosiDis iN proJEKTNiH parTNErJEV Projekt z naslovom Prilagojena delovna vzgoja za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (oTTMdr), ki ga sofinancira program Vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci, je usmerjen k spodbujanju razvoja delovnih veščin in kompetenc oTTMdr. Veščine in kompetence je mogoče izboljšati z izvajanjem delovne vzgoje, ki oTTMdr omogoča vključevanje v prilagojen delovni proces, ter z razvojem sistematičnega pristopa k delovnemu usposabljanju oTTMdr v sodelujočih državah Sloveniji, Bolgariji na Portugalskem. Projektni partnerji so morali najprej poenotiti terminologijo s področja delovne vzgoje za osebe z motnjo v duševnem razvoju, nato so pripravili analizo stanja in potreb po razvoju področja v vsaki od držav. Ker so ključne osebe v tem procesu strokovni delavci, je sledila priprava učnih modulov za strokovno osebje različnih profilov, ki se v specializiranih organizacijah dnevno ukvarja z delom oseb z motnjo v duševnem razvoju. Sledila je priprava učnih modulov za delo z oTTMdr, ki je razdeljena na dva dela: prvi del je posvečen motivacijskim in socializacijskim veščinam, ki so osnova za kasnejši razvoj delovnih veščin. drugi del modulov je namenjen prilagojeni delovni vzgoji oTTMdr, ki so vključene v delovni proces, ki se mora prilagajati individualnim zmožnostim posameznika in biti hkrati razdeljen na majhne korake, katere te osebe lahko osvojijo. Pripravi modulov je sledilo njihovo preverjanje s pomočjo pilotne izvedbe v partnerskih organizacijah. Moduli za strokovne delavce so bili izvedeni v vseh treh organizacijah, medtem ko je usposabljanje oTTMdr potekalo samo v Sloveniji. Na podlagi vseh omenjenih rezultatov projekta je nastal ta priročnik, ki združuje najpomembnejše izkušnje 10 partnerjev in nastale učne materiale. Najpomembnejši cilj projekta je razviti metodologijo za delovno vzgojo oTTMdr, ki je dopolnjena s katalogom znanj za strokovne delavce, ter pilotno izvesti pripravljeni program usposabljanja za preveritev in potrditev razvite metodologije. Zaključni meseci projekta so namenjeni promociji priročnika in s tem razvite metodologije zlasti med strokovno, pa tudi širšo javnostjo ter na ta način doprinesti k boljšemu razumevanju tega, kar oTTMdr zmorejo ter posledično k premagovanju predsodkov do oseb s posebnimi potrebami. Centerzausposabljanje,deloin varstvo(CUDV)ČrnanaKoroškem CUdV Črna na Koroškem je vodilni partner projekta in je ena izmed petih tovrstnih ustanov v Sloveniji, ki ponujajo bivanje, dnevno varstvo, usposabljanje, delo in celokupno oskrbo osebam z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Aktivnosti izobraževanja in usposabljanja varovancev zajemajo: timsko obravnavo, izdelavo individualnega načrta za vsakega posameznega varovanca, vzgojo in usposabljanje z bazalno stimulacijo in komunikacijo ter vzgojo in usposabljanje s kabinetnim poukom delovne, likovne, športne in glasbene vzgoje, opismenjevanja itd. Pedagogi v centru delajo z varovanci z zmerno in v nekaterih primerih težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v prilagojeno delovno usposabljanje. To omogoča vključevanje v posebne in obogatene oblike dela na štirih področjih: kooperativna proizvodnja za zunanje izvajalce, različne storitve, delovna vključenost v drugih organizacijah in lastna proizvodnja. V projektu VoSidiS je CUdV odgovoren za ustrezno strokovno izvedbo projekta. Strokovnjaki iz CUdV sodelu- jejo v izmenjavi izkušenj in znanj z drugimi partnerji in se vključujejo v pripravo analize obstoječega stanja. S svojim strokovnim znanjem prispevajo k razvoju modulov za usposabljanje strokovnih delavcev in oTTMdr. V njihovih prostorih je bilo najprej pilotno izvedeno usposabljanje za strokovne delavce, čemur je sledila vzpostavitev delavnice za pilotno skupino oTTMdr in pilotna vzpostavitev izdelave plastificiranih namiznih pogrinjkov na podlagi pripravljenega programa usposabljanja. Cilj je bil razvoj delovnih veščin oseb v pilotni skupini in preverjanje programa usposabljanja. CUdV ima pomembno vlogo tudi pri širjenju dolgoročnega vpliva projektnih rezultatov v slovenskem in širšem evropskem prostoru. BulgarianAssociationof PeoplewithIntellectualDisabilities(BAPID) BAPid – Bolgarsko združenje oseb z motnjo v duševnem razvoju na nacionalnem nivoju združuje 54 starševskih organizacij, v katere so vključene družine, katerih člani imajo motnjo v duševnem razvoju. Posebej izkušeni in kompetentni so na področju lobiranja v korist oMdr in njihovih družin, poleg tega pa zavzemajo aktivno vlogo v izboljševanju in razvoju preskrbe s socialnim varstvom za mlade in odrasle z motnjo v duševnem razvoju in jim pomagajo, da so zagotovljene njihove osnovne človekove pravice. V projektu VoSidiS je BAPid vodil pripravo primerjave obstoječega stanja in potreb ciljne skupine v sodelujočih državah. Poleg tega strokovnjaki BAPid-a prispevajo k prenosu in nadgradnji metodologij za delovno vzgojo strokovnih delavcev in oTTMdr. V Varni je bilo pilotno izvedeno usposabljanje za različne profile pedagogov, ki delajo z oTTMdr. Poleg tega ima BAPid pomembno vlogo pri promociji uporabe razvitih učnih materialov znotraj svojih članic, kot tudi širše v strokovni javnosti v Bolgariji. NationalFederationof SocialCooperatives(FENACERCI) FENACErCi – Portugalska nacionalna zveza socialnih kooperantov je nevladno združenje, ki predstavlja 51 organizacij za izobraževanje in rehabilitacijo oseb s posebnimi potrebami. Neposredno ali posredno podporo zagotavljajo 8.000 otrokom, mladim in odraslim z motnjo v duševnem razvoju ali kombiniranimi motnjami. Njihovi glavni cilji so: pospeševanje priznavanja pravic državljanom z motnjo v duševnem razvoju in kombiniranimi motnjami, zavzemanje za njihove interese in interese njihovih družin, razpravljanje s političnimi oblastmi v vladi in drugih organizacijah. V projektu VoSidiS je FENACErCi-jev najvažnejši prispevek na področju izmenjave inovativnih pristopov k delovni vzgoji oTTMdr, upoštevanih pri pripravi modulov za delovno vzgojo strokovnih delavcev in oTTMdr. V okvirih zveze FENACErCi so bili izvedeni seminarji za strokovne delavce za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr. Prav tako bo FENACErCi na Portugalskem spodbujal uporabo pripravljenih učnih modulov med svojimi organizacijami ter na splošno v portugalski strokovni javnosti, ki dela z oTTMdr. prEDsTaViTEV proJEKTa VosiDis iN proJEKTNiH parTNErJEV ALIANTA Alianta, projektno svetovanje, d.o.o., je podjetje za projektno svetovanje, ki ima številne izkušnje z razvojem in vodenjem evropskih projektov. V izvedbi projekta je ALiANTA odgovorna predvsem za koordinacijo projektnih aktivnosti, promocijske aktivnosti in evalvacijo. 11 3. 12 primErJaVa moŽNosTi VKlJuČEVaNJa oTTmDr V DEloVNE proCEsE V sloVENiJi, BolGariJi iN Na porTuGalsKEm Z mislijo na poglavitni namen projekta, tj. omogočiti vključitev oTTMdr v delovno usposabljanje, so se projektni partnerji odločili, da bo prvi korak v izvedbi projekta analiza potreb in obstoječega stanja na področju delovnega usposabljanja oTTMdr v sodelujočih državah Sloveniji, Bolgariji in na Portugalskem. Aktivnosti, ki se nanašajo na razlike in skupne vidike stanj v treh partnerskih državah, so v tej fazi projekta zajemale dva dela: prvi je pregled stanja v državah, zajema pa zakonske in administrativne okvirje ter dostop do izobraževanja in zaposlitve. drugi del je sestavljen iz PSPN (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) analize in transverzalne analize situacije oTTMdr v navezavi na delovno usposabljanje. V tem delu so bila uporabljena izdelana orodja (vprašalniki za ciljne skupine strokovnih delavcev, staršev, predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij ter programi ciljnih skupin). izdelana priporočila so lahko koristna v izogib tveganju pri izvedbi podobnih projektov in kot podpora prizadevanjem strokovnjakov, ki delajo na tem področju. iz analize stanj navajamo sledeče specifične ugotovitve za posamezne države: •• Slovenija •• obvezno osnovno šolanje traja devet let in se izvaja v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, oddelkih vzgoje in usposabljanja, institucijah socialnega varstva ali kot šolanje na domu. •• osnovnošolsko izobraževanje je brezplačno, otroci morajo biti registrirani na Ministrstvu za šolstvo in šport. •• Usmerjanje oMdr temelji na modernih in sodobnih interdisciplinarnih pristopih. •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• Zakon o osnovni šoli, Zakon o vrtcih in Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami podpirajo in pospešujejo integrativne oblike šolanja oMdr. Kljub temu udejanjanje integracije še vedno ni širše sprejeta praksa. V Sloveniji je doktrina izobraževanja oMdr enotna in temelji na zakonskih okvirjih ter je nadzorovana s strani države in njenih institucij. redno šolanje mladih po 16. letu starosti poteka v srednjih šolah. oMdr imajo možnost, da se šolajo do 21. leta; oMdr, ki so usmerjeni v institucije socialnega varstva, se lahko v programih Usposabljanja za življenje in delo usposabljajo do 26. leta starosti. Ne obstaja sistematična učna osnova za razvijanje delovnih veščin oMdr. oTTMdr niso vključeni na trg dela. Ni razvitih mehanizmov, ki bi mladim in odraslim oTTMdr omogočali, da se vključijo na trg dela. osebe, ki so vključene v usposabljanje za pridobivanje delovnih veščin, imajo različno izobrazbo. Ker sistematična učna baza za delovno usposabljanje oTTMdr ne obstaja, se te osebe potrebnih veščin naučijo skozi delo. Metodologija za delo z osebami z zmerno Mdr na področju razvijanja delovnih veščin se lahko prilagodi oTTMdr. Širša javnost mora biti seznanjena s sposobnostmi oTTMdr. Kvota za delovno vključenost invalidov je primarno uporabljena za zaposlovanje oseb s fizičnimi omejitvami ali kroničnimi boleznimi. Bolgarija •• Mehanizmi razvrščanja in nadaljnjega ocenjevanja potreb glede na stopnjo motenosti so zastareli. •• oTTMdr nimajo dostopa do izobraževanja ali usposabljanja v delovnih veščinah (razen redkih izjem). •• Ni praktičnih mehanizmov za organizacijo programov delovnega usposabljanja oTTMdr. •• Ni razvitih metodologij za delovno usposabljanje oTTMdr. •• Ni usposobljenega osebja na področju delovnega usposabljanja oTTMdr. •• osebe, ki so zaposlene na področju dela z invalidi, imajo nizek socialni status, slabo plačo in posledično nizko motivacijo. •• Ni posebne državne podpore za programe delovnega usposabljanja, ki bi se osredotočali na oTTMdr. •• V splošnem imajo invalidi zaradi stereotipnega negativnega odnosa javnosti nizko raven motivacije za zaposlitev. •• delodojalci morajo izpolnjevati obvezne kvote zaposlovanja invalidov, ki pa jih zvečine zapolnijo z uslužbenci s kroničnimi boleznimi. •• Ni razvitih mehanizmov, ki bi mladim in odraslim oTTMdr omogočali, da se vključijo na trg dela. •• Glede na raziskavo, ki jo je izvedel BAPid, bi lahko o dnevnih centrih razmišljali kot potencialnih centrih za razvoj in implementacijo delovnega usposabljanja oTTMdr. Portugalska •• instrumenti za razvrščanje in oblikovanje individualnih intervencij so priporočeni s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHo) in ustrezajo sodobnim zahtevam. •• dostop do izobraževanja je zagotovljen vsem šoloobveznim otrokom, bodisi v šolah s posebnim izobrazbenim standardom, bodisi v rednih šolah. Ni izjem, ki bi temeljile na stopnji motnje v duševnem razvoju. •• osnovno šolanje je brezplačno in vsi šoloobvezni otroci morajo biti prijavljeni v bazi ministrstva za šolstvo. •• Portugalska je v skladu z določili Salamanške deklaracije (1994) usmerjena k izvajanju inkluzivnega šolanja. V primeru oMdr pa prenos teh usmeritev v prakso ostaja po besedah poznavalcev področja nezadosten. •• obstoječ nabor rešitev je izjemno raznovrsten, kar je posledica širokega spektra storitev, ki so na voljo uporabnikom na tem področju. Pogosto se sliši, da je posebej pereč problem šolarjev z eno ali kombi- •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• •• niranimi motnjami, ki obenem izkazujejo vedenjske težave. Prav tako se smatra, da so posebne šole zadnji izhod; alternativa, ki sledi, ko so izčrpane vse druge možnosti. obstaja potreba po definiciji celotnega spektra konceptov v navezavi na izobraževanje oseb s posebnimi potrebami. Pomanjkanje mehanizmov za evalvacijo izvedenih ukrepov namreč povzroča, da je izjemno težko razumeti učinkovitost in doseganje obstoječe zakonodaje v praksi. Usposabljanje oTTMdr v delovnih veščinah oz. veščinah, povezanih z delom, je zakonsko opredeljeno in poteka v Centrih zaposlitvenih aktivnosti (CZA). obstaja nekaj preverjenih metodologij, ki oTTMdr omogočajo pridobitev delovnih veščin. osebje, zaposleno v CZA-jih, je razvilo in implementiralo razne metodologije za usposabljanje v delovnih veščinah. Ni sistematiziranega programa, ki bi bil usmerjen k razvoju delovnih veščin oTTMdr. Poklicno usposabljanje za oTTMdr ni dostopno, ker je usmerjeno k integraciji na redni trg dela. osebje, ki dela z oTTMdr, ima različno strokovno predznanje. osebje ne potrebuje specifičnega usposabljanja za delo v CZA-jih. Nekateri delavci se tako učijo preko internega usposabljanja, tj. preko dela. Metodologija, ki je v uporabi za usposabljanje oTTMdr, je v bistvu prilagojena metodologija, ki je v rabi v centrih za poklicno usposabljanje. Nekatere oTTMdr, ki obiskujejo CZA-je, so lahko vključene v običajno tj. redno delovno okolje. Širša javnost mora biti seznanjena s sposobnostmi oTTMdr. Kvota za integracijo invalidov v podjetjih je večinoma zapolnjena z delavci s fizičnimi omejitvami ali kroničnimi boleznimi. obstaja nekaj primerov uspešne vključitve oTTMdr v redno delovno okolje s pravilno podporo in ustreznimi prilagoditvami (prilagoditve delovnega časa, izbor nalog itd.). dejavnik, ki najbolj prispeva k neenakosti na področju priložnosti za dostop do trga dela, je nepriznavanje potrdil, ki jih prejmejo učenci, ki so se šolali v sistemu z alternativnim kurikulumom. Ker ta kurikulum ne vsebuje nekaterih akademskih predmetov, delodajalci ne morejo razsojati o legitimnosti teh potrdil, kar preprečuje vstop teh oseb na trg dela pod enakimi pogoji. Če vzamemo obstoječo zakonodajo pod drobnogled, ugotovimo, da v njej obstajajo vrzeli, ki se nanašajo na nekatere posebnosti, npr. na t.i. težavno primErJaVa moŽNosTi VKlJuČEVaNJa oTTmDr V DEloVNE proCEsE V sloVENiJi, BolGariJi iN Na porTuGalsKEm 13 primErJaVa moŽNosTi VKlJuČEVaNJa oTTmDr V vedenje. Zaradi dejstva, da je obstoječa zakonodaja nema, ko govorimo o zasebnih mrežah, v dejansko tako obstaja mnogo različnih praks, ki temeljijo na različnih interpretacijah zakonodaje. DEloVNE proCEsE V sloVENiJi, BolGariJi iN Na porTuGalsKEm SPLOŠNI ZAKLJUČKI Slovenija Analiza odgovorov iz vprašalnikov potrjuje, da so projektni cilji smiselno zastavljeni. orientacija k celostni obravnavi oTTMdr in poudarjanje pomena komunikacije, socializacije, osebnega razvoja in splošnega zadovoljstva oTTMdr utrjujejo prepričanje projektnih partnerjev, da bi morali biti projektni cilji s področij kvalitete življenja in delovne učinkovitosti enakovredno zastopani. iz odgovorov na vprašanja je nedvomno razvidno, da Slovenija potrebuje dodatno strokovno izobraževanje osebja, ki dela z oTTMdr, vendar v ta namen nima razvite metodologije. izražena je potreba po učnem materialu, npr. priročnikih, učbenikih. Vprašani so bili soglasni, da morajo novi programi temeljiti na individualiziranem pristopu. Ustreznost projektnih ciljev je v skladu s potrebami in prioritetami oTTMdr, staršev in osebja, ki dela z oTTMdr, medtem ko neodzivnost vladnih predstavnikov na posredovana vprašanja nakazuje ignoranco do obstoječih problemov oz. pomanjkanje interesa za spremembe. Z realizacijo projektnih ciljev bi vsekakor izpolnili potrebe oTTMdr , njihovih staršev in osebja, ki dela z njimi. Zavedamo se, da na tem področju obstaja veliko še neraziskanih možnosti. Kompleksnost dela izhaja iz individualnih posebnosti oTTMdr , ki so težko merljive; nedoločni rezultati pa predstavljajo poseben izziv. Vsak majhen napredek in izboljšava v kvaliteti življenja oTTMdr bosta imela vpliv na družbo kot celoto. Vse projektne aktivnosti so zato usmerjene k zmanjševanju predsodkov in vključevanju oTTMdr v družbo. izkušnje, znanje in pristopi, pridobljeni z izmenjavo med projektnimi partnerji iz različnih evropskih držav, lahko pomembno vplivajo na problematiko družbenega vključevanja oTTMdr, ki je vsekakor dolgoročni cilj projekta. Bolgarija Bolgarska politična praksa ni usmerjena k usposabljanju oTTMdr in njihovi vključitvi v delovni proces. Primanjkuje kvalificiranih in usposobljenih strokovnjakov, ki bi vodili oTTMdr v procesih usposabljanja. Nadaljnji problem je pomanjkanje metodologije za usposabljanje oTTMdr in njihovo vključevanje v delovni proces. Povišana stopnja motivacije in ustrezna koordinacija aktivnosti na vseh nivojih (oTTMdr, starši in svojci, strokov- 14 njaki, lokalne oblasti, državne institucije) sta ključna pogoja za premagovanje odpora in uspešno implementacijo tovrstnega programa. Na podlagi ocene potreb oTTMdr v Bolgariji lahko sklepamo: •• Projekt prihaja ob pravem času in je skladen s potrebo, da so oTTMdr vključeni v delovni proces. dosegli bomo zvišanje kakovosti njihovega življenja in dvig kvalitete skrbi za te osebe na raven, ki jo predvidevajo evropski standardi in priporočila. »• Projektni cilji in rezultati morajo biti širše promovirani, s čimer bo zagotovljena podpora skupnosti. »• Potrebna je izdelava in uporaba metodologije za izbor oTTMdr in osebja. Program usposabljanja mora biti izdelan in izveden v partnerskih državah. Na podlagi dobljenih rezultatov se lahko izdelajo smernice za širšo uporabo, tj. uporabo izven meja treh partnerskih držav. •• Aktivnosti projekta so jasne, sodobne in uporabne: »• Javna kampanja za promocijo projektnih rezultatov. »• izdelava metodologije za izbor, usposabljanje in implementacijo programov usposabljanja za oTTMdr. »• izdelava metodologije za izbor osebja za usposabljanje in izvedbo programov v vsakodnevnem delu z oTTMdr. »• izvedba motivacijskega usposabljanja oTTMdr, osebja in staršev. »• izdelava smernic, ki povzemajo izkušnje, pridobljene med izvajanjem aktivnosti v treh partnerskih državah. »• Na podlagi primerjave je mogoče sklepati, da so v Bolgariji najprimernejša mesta za preizkus metodologije dnevni centri za osebe z motnjami v duševnem razvoju. interdisciplinarni teami so osnovno usposobljeni in vlaganje v njihov nadaljnji strokovni razvoj bo odprl vrata za bodočo resnično socialno vključevanje oTTMdr v življenje skupnosti. rezultati analize v Bolgariji porajajo vprašanje in potrebo po razvoju delovnih usposabljanj, ki naj bi bila zasnovana v obliki jasnih, praktično uporabnih programov, prilagojenih obstoječim sposobnostim in spretnostim oTTMdr. Portugalska Na Portugalskem se usposabljanje v delovnih aktivnostih za oTTMdr že odvija. Potrebno je poudariti, da se osebe, ki obiskujejo centre za zaposlitvene aktivnosti, niso mogle vključiti v poklicno usposabljanje. Glede na njihove sposobnosti vseeno obstajata dve različni rešitvi, ki vsebujeta neke vrste zaposlitev oz. delo. oTTMdr lahko v zaposlitvenih centrih izvajajo nekatere aktivnosti, ki jih lahko smatramo kot delo, ali pa delajo v podjetjih. obe rešitvi sta skupaj z obstoječo metodologijo uporabni v projektu. Treba pa je poudariti, da to ni poklicno usposabljanje in ni plačano kot ''prava služba''. Posledice so za življenje oTTMdr in njihovih družin velikanske, saj še vedno živimo v družbi, ki delo vrednoti kot znak zmožnosti, da si vključen. Socialna vključenost se tako lahko dosega prav skozi delo in spremembe v dojemanju oTTMdr s strani drugih ljudi (vrstniki, družine, obča skupnost) so na ta način zelo pozitivne. RAZVOJ PODROČJA PO DRŽAVAH Slovenija država Slovenija kot nosilka projekta zavzema pozicijo zgodaj pridruženih članic EU, ki so zaznale potrebo po tovrstnem projektu. izobraževalni programi z nižjim izobrazbenim standardom so praviloma namenjeni osebam z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Nižje poklicno izobraževanje izvajajo šole skupaj z gospodarskimi družbami oziroma s samostojnimi podjetniki. Program daje javno veljavno izobrazbo. Za osebe z zmerno, težjo in težko motnjo država zaenkrat ne predvideva poklicno izobraževalnih programov, te osebe se v okviru posebnih programov vzgoje in izobraževanja pripravljajo na kasnejšo zaposlitev pod posebnimi pogoji. osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki so diagnosticirane s strani komisije za usmerjanje kot osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ob dopolnitvi 18. leta starosti ponovno ocenijo sposobnosti. S potrditvijo zmerne, težje ali težke motnje v duševnem razvoju se osebi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb prizna status invalida, ki ne sodeluje na trgu dela. S pridobitvijo statusa invalida po tem zakonu pa oMdr pridobi možnost, ne pa tudi pravice vključitve v varstveno-delovne centre. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, ki uporabnikom v skladu z njihovimi sposobnostmi daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela. Storitev zagotavlja tudi druge oblike varstva, ki uporabnikom in njihovim družinam omogočajo delovno in socialno udejstvovanje. Uporabnikom omogoča tudi nagrajevanje za opravljeno delo v skladu s splošnim aktom izvajalca. Storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji izvajajo varstveno-delovni centri, ki jih v Sloveniji deluje preko sto. Zakon za varstveno-delovne centre predvideva vključevanje oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v dušev- nem razvoju v zaposlitvene aktivnosti, vendar je izvajanje zaposlitve pod posebnimi pogoji prilagojeno predvsem osebam z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, medtem ko osebe s težjo in težko motnjo ostajajo v institucionalnem varstvu. Bolgarija Bolgarija se trudi poenotiti zakonodajo, v kateri bi bila ena izmed glavnih prioritet na socialnem področju izboljšanje kakovosti življena oMdr. država je v procesu vzpostavitve novih storitev po vsej državi in razvijanja usposabljanja in terapevtskih programov. Na nivoju države prihaja do pobud za omogočanje integracije oseb z invalidnostmi v skupnostno življenje. Kot vodilna organizacija v tem procesu je BAPid aktivni partner vlade in lokalnih oblasti ter skupaj s starši in nevladnim sektorjem dela na izboljšavah v življenju oseb z invalidnostmi na sledeče načine: •• Sodelovanje v številnih delovnih skupinah za spremembo zakonodaje in administrativnega okvirja v smeri ustreznosti glede na evropske in mednarodne standarde. •• Vzpostavitev skupnostnih storitev za osebe z invalidnostmi. •• izdelava metodologije in instrumentov za oceno potreb in načrtovanje individualne skrbi, ki je v skladu s posebnostmi različnih storitev. •• izdelava postopkov in pravil za sodelovanje javnih institucij na regionalnem nivoju. •• Bolgarija je uspešno pospešila izvajanje reform. Pristop k EU prinaša mnoge nove priložnosti za uvajanje preizkušenih praks najstarejših držav članic, prilagojenih državnim posebnostim. Zaradi tega je sodelovanje BAPid-a v tem projektu ključnega pomena za izvedbo, razvoj in popularizacijo projektnih vložkov v Bolgariji, kjer nimajo obstoječega sistema za delovno usposabljanje oTTMdr in njihovo vključevanje v delovni proces. primErJaVa moŽNosTi VKlJuČEVaNJa oTTmDr V DEloVNE proCEsE V sloVENiJi, BolGariJi iN Na porTuGalsKEm Portugalska Portugalska ima dolgoletno zgodovino in izkušnje s skrbjo za oTTMdr. država je razvila svoje zakonodajne okvirje, ki jih redno posodablja. Na Portugalskem imajo vzpostavljen sistem skrbi za oTTMdr in sistem poklicnega usposabljanja, ki je v ostalih dveh državah namenjen predvsem osebam z lažjo Mdr. Na Portugalskem je poklicno usposabljanje prav tako namenjeno zgolj osebam z lažjo in zmerno Mdr, vendar ni zakonske postavke, ki bi oTTMdr preprečevala vključitev v poklicno usposabljanje. Portugalski kolegi imajo natančno definicijo pojma »poklicno usposabljanje«, ki vključuje pridobitev certifikata in enakovredno udeležbo na trgu dela. Portugalska uporablja definicijo 15 primErJaVa moŽNosTi VKlJuČEVaNJa oTTmDr V DEloVNE proCEsE V sloVENiJi, BolGariJi iN Na porTuGalsKEm Mednarodne zdravstvene organizacije (ang. WHo – World Health organization), ki poklicno usposabljanje opredeljuje takole: »Sodelovanje v vseh aktivnostih programa poklicnega usposabljanja in učenje vsebin iz kurikuluma v pripravi na zaposlitev v trgovini, na delovnem mestu ali v poklicu.« Na Portugalskem je razvit sistem centrov za zaposlitvene aktivnosti (CZA), kjer ponujajo storitve za razvijanje delovnih veščin, delovno usposabljanje in aktivnosti za oTTMdr . FENACErCi opisuje različne primere oTTMdr , ki pod vodstvom strokovnih skupin delajo izven CZA in s tem poudarjajo pomembnost individualnega pristopa. Portugalski kolegi so izpostavili vprašanje družbene odgovornosti in predstavili primer, kako so takšne aktivnosti organizirane pri njih: »družbeno-koristne aktivnosti se vedno odvijajo izven institucije in ljudje so lahko za delo plačani. Toda nimajo pogodbe o delu. Zakonu je zadoščeno s protokoli med institucijo in podjetjem, ki pa se nanašajo na konkretno osebo. odgovornost institucije je, da oceni in nadzoruje delo oTTMdr. oTTMdr, ki so v te aktivnosti vključene, imajo redne evalvacije.« Samo ustrezna izbira in zadostno pripravljalno usposabljanje omogočata uspešno vključevanje oTTMdr v delovni proces. institucije razvijajo protokole z različnimi podjetji, da bi vzpostavile široko paleto možnih služb za oTTMdr. ZAKLJUČEK IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO NA TEM PODROČJU •• izdelati jasne kriterije za izbor oTTMdr in osebja •• •• •• 16 za sodelovanje v programih usposabljanja. Na ta način se prepreči zgodnji upad motivacije zaradi počasnega napredka in pojavljanja težav med izvajanjem usposabljanja. Spodbujati večje sodelovanje osebja in svojcev pri priravi na usposabljanje. S tem se v okviru izvedbe usposabljanja v delovnih veščinah zastavijo realistične naloge in pričakovanja glede rezultatov. izdelati primerne pripomočke za usposabljanje, ki morajo temeljiti na individualnem pristopu. Pripomočki morajo biti v skladu z možnostmi in željami oTTMdr, ki so vključene v usposabljanje. Promovirati projektne rezultate preko javnih kampanj. informacije o napredku projekta naj bodo redno posredovane odgovornim državnim in lokalnim institucijam ter nevladnim organizacijam, ki delajo na tem področju. S tem se zagotovi formalno priznavanje metodologije in njeno vključitev v skrb za oTTMdr v treh državah. Na podlagi rezultatov ocene lahko povzamemo sledeč zaključek: Za vsako partnersko državo je zasnovan ločen model skrbi za oTTMdr; posebnosti posameznih modelov izhajajo iz značilnosti držav in organizacij, ki sistem izvajajo. Po opisu modelov je možna primerjava sledečih temeljnih področij v treh državah: zakonodajni okvirji in obstoječ sistem skrbi za oTTMdr. Zakonodaja je v vseh teh državah v skladu z obstoječimi evropskimi predpisi, ki se nanašajo na osebe z motnjo v duševnem razvoju. Povedati je treba, da Bolgarija ni podpisala Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Čeprav bolgarska ustava ne zagotavlja varstva pred diskriminacijo na osnovi invalidnosti, ima država izdelano nadomestno antidiskriminacijsko zakonodajo, posebej z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ang. Protection against discrimination Act), ki invalide opredeljuje kot zaščiteno skupino. V novi zakonodaji je predvideno neodvisno telo, t.i. Komisija za varovanje pred diskriminacijo, ki naj bi poskrbela za primere diskriminacije. Povzamemo lahko, da je bila v vseh treh državah sprejeta nova zakonodaja, ki vsebuje vključevanje invalidov. Zakonodaja obenem poskrbi za vzpostavitev dodatnih teles, ki se ukvarjajo s posebnimi vprašanji na področju življenja oseb z invalidnostmi in za bolj inkluziven pristop k izobraževanju, zaposlovanju ter izboljšanju zbiranja podatkov. Administrativni okvir je v Sloveniji, Bolgariji in na Portugalskem enako strukturiran, a se nahaja na različnih stopnjah razvoja. Enako lahko rečemo za obstoječ sistem skrbi za oTTMdr v treh državah. Glede na zakonodajo in prioritete v socialni politiki za vključevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju treh držav, so projektni cilji aktualni, v skladu s potrebami oTTMdr in prihajajo ob pravem času, saj imajo oTTMdr pravico živeti in imeti občutek koristnosti ter se smatrati kot del normalnega delovnega procesa in utripa vsakdanjega življenja. Sistem delovnega usposabljanja je podoben v vseh treh državah in je dostopen osebam z lažjo in zmerno Mdr, ki lahko pridobijo potrdila in različne kvalifikacije. države omogočajo delovne aktivnosti oTTMdr v okviru dnevnega in institucionalnega varstva. Na Portugalskem imajo razvit sistem centrov za zaposlitvene aktivnosti, ki ponujajo storitve za razvoj delovnih veščin, zaposlitveno usposabljanje in druge aktivnosti za oTTMdr. V Bolgariji nimajo specializirane metodologije usposabljanja oTTMdr. Zaključimo lahko, da so trije modeli slika obstoječega sistema skrbi za oTTMdr v Evropi. rezultati projektnih aktivnosti, ki so predstavljeni v poglavjih, ki sledijo, lahko služijo kot dober zgled sodelovanja, razvoja in kontinuiranosti s težnjo po poenotenju sistema in izboljšanju kvalitete življenja oTTMdr v združenem evropskem prostoru. 4. moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN izdelani programi usposabljanja so v nadaljevanju predstavljeni v obliki modulov. Za dosego cilja, spodbujanja vključevanja oTTMdr v delovne procese, mora biti usposabljanje namenjeno dvema ciljnima skupinama: osebam, ki delajo z oTTMdr in oTTMdr neposredno. Prvi del tega poglavja predstavljajo moduli za usposabljanje osebja, ki dela z oTTMdr. V njih so predvidena določena strokovna področja, ki bi jih ti delavci ob delu z oTTMdr morali poznati. drugi del je posvečen modulom za usposabljanje oTTMdr. Moduli so usmerjeni k motivaciji, socializaciji in razvoju delovnih veščin, torej področjem, ki so temeljna za vključevanje v zaposlitvene aktivnosti. Predstavljeni moduli so sicer prilagojeni potrebam izvedbe usposabljanja v pilotni skupini, vendar so zasnovani tako, da se lahko prilagodijo in uporabljajo v vsakem delovnem okolju. 4.1 Programusposabljanjainštruktorjevza vodenjezaposlitvenihaktivnostiosebstežjo intežkomotnjovduševnemrazvoju Zaključni del poglavja prinaša opis izkušenj iz pilotne izvedbe usposabljanja na podlagi izdelanih modulov, ki je bilo za strokovne delavce izvedeno v vseh treh v projektu sodelujočih državah, za oTTMdr pa samo v pilotni skupini države nosilke projekta. Metodologija usposabljanja je namenjena pedagoškemu osebju, ki dela z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Učni moduli služijo pridobitvi in osvežitvi znanja osebja (v nadaljevanju inštruktorjev), razvijanju postopnih korakov v procesu usposabljanja oTTMdr, individualnim pristopom pri delu z njimi, načinom njihove motivacije in učenju učenja. Pred vključitvijo v ta priročnik so bili moduli preverjeni s pilotno izvedbo v vseh partnerskih organizacijah. izvedba usposabljanja je potekala v dveh fazah, ki sta potekali v partnerskih organizacijah. Pripravljalna faza je 18 bila namenjena izboru najprimernejših metod usposabljanja, pri čemer so bile upoštevane želje slušateljev, vsebina modulov, organizacija učnega okolja in učni cilji. izbrane metode usposabljanja so ustrezno prilagojene, tako da bodo slušatelje motivirale za učenje in jim omogočile uporabo in vadbo naučenih vsebin, ki jih bodo tako laže ohranili in kasneje prenesli na druge delavce. Bistven kriterij pri izboru metodologije usposabljanja so bile želje in potrebe, s katerimi se inštruktorji srečujejo pri vsakdanjem delu ter primeri uspešnih postopkov, ki jih že uporabljajo pri svojem delu. Na podlagi teh podatkov smo določili področja oziroma teme, ključne za doseganje končnega cilja usposabljanja - razviti delovne veščine oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Prav tako smo pri izboru metodologije in pripravi modulov upoštevali dejstvo, da imajo inštruktorji zelo različno izobrazbo. Tako smo razvili prilagodljive module, ki omogočajo spremembe glede na nivo znanja inštruktorjev. Za usposabljanje delavcev smo uporabili nekaj skupinskih metod usposabljanja, npr.: •• podporne delavnice, •• prikaz, •• igra vlog, •• študije primerov, •• simulacije, •• video predstavitve. Pogoji, ki še dodatno pospešujejo učenje: •• pozitivno učno okolje, •• popolna vključenost slušateljev, •• učenje s sodelovanjem, •• raznolikost delovnih pristopov, •• kontekstualno učenje, •• učenje s prakso. druga faza je bila dejanska izvedba usposabljanja v treh partnerskih organizacijah. V tej fazi smo prenesli v projektu razvito znanje na inštruktorje, ki bodo delali z oTTMdr . V Sloveniji se je usposabljanja udeležilo šest inštruktorjevz različnim strokovnim predznanjem, v Bolgariji osem in na Portugalskem šestnajst. Merjenje uspešnosti usposabljanja je potekalo preko evalvacijskih vprašalnikov. Merili smo zadovoljstvo slušateljev z organizacijo usposabljanja, kvaliteto predavateljev in materialov in pridobljenim znanjem. izsledki so predstavljeni v poglavju 4.3.1. Temeljni učni material je bil Katalog znanj: Usposabljanje inštruktorjev za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. izobraževanje je bilo v izogib možnim jezikovnim preprekam izvedeno v vsaki partnerski državi ločeno in je bilo v prvi vrsti namenjeno izboljšanju strokovnih veščin inštruktorjev, ki delajo oz. bodo delali z oTTMdr . Prav tako naj bi pozitivno vplivalo na obravnavo ciljne skupine v novem procesu učenja. Vključene osebe bodo kasneje v matičnih organizacijah med svojimi sodelavci izvedle usposabljanje zaposlitvenih veščin oTTMdr . Katalog znanj je sestavljen iz dveh vrst modulov: obveznih in izbirnih. obveznih modulov je pet: •• osebno načrtovanje, •• Metode dela z oTTMdr, •• Trening komunikacije z osebami, ki ne govorijo, •• Sodelovanje s starši in svojci ali skrbniki, •• Zaposlitvene aktivnosti (organizacija, načrtovanje in vključevanje v delovno okolje). moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN izbirna modula sta dva, izvajati pa ju je mogoče v skladu z ugotovljenimi potrebami (npr. zaposlitev novih delavcev): •• Motnja v duševnem razvoju, •• Prva pomoč. Cilji modulov, ki smo jih dosegli z izvedbo usposabljanja strokovnih delavcev, so sledeči: 1. Prenos znanj z ene ciljne skupine na drugo: metodološki pristop, ki je trenutno v uporabi na področju dela z osebami z zmerno motnjo v duševnem razvoju, prenesti na delo z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. 2. Prenesti obstoječe dobre prakse na področju izobraževanja osebja, ki dela s ciljno skupino, med Slovenijo, Bolgarijo in Portugalsko. Moduli so v obliki, kot so zasnovani v Katalogu znanj, nastali iz mnogih različnih virov in kot takšni pred projektom niso obstajali v nobeni izmed treh partnerskih držav. Namen Kataloga znanj je posredovanje novega teoretičnega in praktičnega znanja, ki bo znatno izboljšalo kompetence inštruktorjev in pomagalo v boju s predsodki in zakoreninjenimi predstavami v zvezi s sposobnostmi ciljne skupine. Nekatera poglavja modulov se nanašajo na evropski prostor, druga na posamezne države. Literatura in viri so iz tega razloga lahko skupni evropski ali pa, v večini primerov, projektni partnerji znanje črpajo iz obstoječe literature v svojem maternem jeziku. Želja projektnih partnerjev je, da bi se dokument uporabljal kot vodilo v internem usposabljanju inštruktorjev, ki usposabljajo oTTMdr v zaposlitvenih veščinah. 19 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH I. MODUL 1: MOTNJAVDUŠEVNEMRAZVOJU VEŠČiN Ljudje se med sabo razlikujemo po fizičnih, psihičnih in intelektualnih značilnostih. Za vsako izmed teh skupin značilnosti velja, da ima določene prepoznavne lastnosti. V prav vsaki skupini pa najdemo značilnosti, ki se razlikujejo od povprečja. Kadar neka značilnost izstopa od tipičnih značilnosti, govorimo o posebnih potrebah in posame- znike, ki izkazujejo te značilnosti, imenujemo osebe s posebnimi potrebami. Ena izmed skupin tovrstnih posebnih potreb je motnja v duševnem razvoju, ki jo prepoznamo po značilnih omejitvah na področju inteligence in prilagojenega vedenja. UČNIMODUL »MOTNJAVDUŠEVNEMRAZVOJU« Vrstamodula Splošni cilji OBVEZEN IZBIREN Dati posameznikom, ki delajo z OTTMDR, možnost pridobivanja teoretičnega in praktičnega znanja in boljše splošno razumevanje uporabnikov z motnjo v duševnem razvoju. 1. Motnja v duševnem razvoju 1.1. Definicija; EU in posamezne države 1.2. Razlike med duševnimi motnjami in motnjo v duševnem razvoju 1.3. Vzroki motnje v duševnem razvoju Učne vsebine 2. Opis sposobnosti OTTMDR 2.1. Komunikacija 2.2. Skrb za samega sebe 2.3. Učne sposobnosti 2.4. Praktične sposobnosti 2.5. Socializacija 2.6. Motorične spretnosti 2.7. Zdravstvene posebnosti 3. Normalizacija in valorizacija socialnih vlog 3.1. Samoprepoznavanje 3.2. Socialna integracija in podpora 3.3. Šolska integracija in podpora 3.4. Delovna integracija in podpora 4. Etika 4.1 Etimologija in koncept etike 4.2 Pomen deontologije v medčloveških odnosih 4.3 Deontološko vprašanje: dober strokovnjak nasproti dobremu človeku 4.4 Deontologija v rehabilitaciji 4.5 Različni nivoji deontoloških razprav: odnos do sodelavcev, uporabnikov, organizacije in skupnosti 1. • • • 2. • Specifični cilji 3. • • • • • 20 Poznati definicijo motnje v duševnem razvoju, našteti možne vzroke nastanka motnje, razlikovati med motnjo v duševnem razvoju in motnjami v duševnem zdravju (značilnosti in razlike). Prepoznati in opisati značilnosti in sposobnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju. Poznati in spoštovati pravice OTTMDR do lastnih izbir in odločanja, poznati možne oblike socialne inkluzije in integracije, poznati možne oblike socialne podpore, poznati oblike šolske inkluzije, integracije, šolske programe in podpore, poznati možnosti delovne integracije in podpore. 4. • Poznati osnovne osebnostne značilnosti (empatija, toleranca, sposobnost timskega dela, pogajanja, kontrole stresnih situacij itd.) in pričakovano znanje (socialno delo, defektologija, inovativnost itd.) oseb, ki delajo v socialnem varstvu, • vedeti za Evropsko socialno listino in njeno odgovornost, našteti in razumeti temeljne človekove socialne pravice, • poznati Listino EU o temeljnih pravicah in našteti njena poglavja, • vedeti za mednarodno etiko v socialnem delu (ang. Ethics in social work, Statement of principles), • poznati, razumeti in delovati v skladu z nacionalnim Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu (etičnost– osnova ravnanja, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, sprejemanje različnosti, spoštovanje kodeksov poklicne etike, enakopravnost prostovoljnega dela, pomoč za samostojnost, medsebojna pomoč in samoSpecifični cilji pomoč, nezdružljivost vlog, spoštovanje odločitev posameznikov, možnost izbire pomoči, dolžnost pomoči, ohranjanje samostojnosti v naravnem življenjskem okolju, spoštovanje človekove enkratnosti in dostojanstva, kriteriji komuniciranja z javnostmi, preprečevanje osebnega nadlegovanja in nasilja, uveljavljanje in varovanje zasebnosti v socialnih ustanovah, odprtost ustanov, zaupanje in varstvo podatkov, dolžnost raziskovanja in izpopolnjevanja, sodelovanje in medsebojna pomoč med delavkami/delavci socialnega varstva). 5. • Poznati funkcijo in pomen človeške spolnosti, • poznati, znati opisati in prepoznati značilnosti spolnega vedenja oseb z motnjo v duševnem razvoju, • poznati in priznati pravico do spolnosti in partnerstva oseb z motnjo v duševnem razvoju, • razpravljati o vprašanju potomstva v življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju, • tema spolnih zlorab. Materialni pogoji računalnik, projektor, filmi moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Kadrovske zahteve profesor defektologije v sodelovanju s socialnim delavcem in psihologom • Praktično in teoretično znanje o značilnostih OTTMDR, Kompetence, ki naj • poznavanje samoprepoznavanja OTTMDR, socialne, delovne integracije in podpore, bi jih ciljna skupina • etična osveščenost, razvila • osveščenost glede spolnosti OTTMDR. Kriteriji izbora delo z OTTMDR slušateljev Trajanje delavnice 3 + 2 uri Lokacija prostor z ustrezno opremo usposabljanja Metode predavanje, opazovanje z udeležbo, praktično delo Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. Byron P. (1989). Nonverbal Learning Disabilities: The Syndrome and the Model. Guilford Press. 2. Gardner, J. F.& Chapman, M. S. (1993). Developing Staff Competencies for Supporting People with Developmental Disabilities: An Orientation Handbook. Paul H. Brookes Pub co. 3. Harris, J. C. (2006). Intellectual Disability: Understanding it’s Development, Causes, Classification, Evaluation and Treatment. Oxford University Press US. 4. International Association for the Scientific Study of Intellectual Disability: Draft Ethical Guidelines for International. (2003). Multi-Centre Research Involving People with Intellectual Disabilities. 5. Kavale, K. &; R. Forness, S. (1995). The Nature of Learning Disabilities- Critical Elements of Diagnosis and Classification. Lawrence Erlbaum Associates, Publishers. 6. Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Socialna zbornica Slovenije. 7. Mental Retardation: Definition, Classification and System of Supports. (2006). AAMR. 8. Oakland, T.& Harrison, P. (2008). Adaptive Behavior Assessment System- II. Academic Press. 9. Odom, S. L., Homer, R. H.& Snell, M. E. (2007). Handbook of developmental disabilities. Guilford Press. 10. Respect Project, Code of Ethics for Socio-Economic Research. (2004). England, The Institute for Employment Studies. 11. Shapiro, J.& Rich, R. (1999). Facing Learning disabilities in the Adult Years. Oxford University Press. 12. Sparrow, S. S., Cicchieti, D. V.& Balla, D. A. (1989) Vineland Adaptive Behavior Scales. Second Edition- Rourke. 13. Stalker, K. (1998). Some Ethical and Methodological Issues in Research with People with Learning Difficulties. Disability and Society, 13, 1, 5-19. 14. Swanson, H. L., Harris, K. R.& Graham, S. (2003). Handbook of Learning Disabilities. Guilford Press. 15. Thomas, D.& Woods, H. (2003). Working with people with Learning Disabilities: Theory and practice. Jessica Kingsley Publishers. 16. United Nations: The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities. (1993). New York: United Nations. b. internetni viri 17. 1http://www.slideshare.net/andreadc/a-defincincia-mental-nveis-e-tipos, 15. 6. 2009 18. http://www.psicologica.com.pt/artigos/textos/A0434.pdf, 15. 6. 2009 19. http://www.sexualityandu.ca/teachers/tools-10-1.aspx, 15. 6. 2009 20. http://www.iassid.org/, 15. 6. 2009 21. http://respectproject.org/code/index.php, 15. 6. 2009 21 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH II. MODUL 2: OSEBNONAČRTOVANJE VEŠČiN osebno načrtovanje s pomočjo interdisciplinarnih metod vnaša novo kvaliteto dojemanja, obravnavanja in pristopa do otrok, mladostnikov in odraslih z motnjo v duševnem razvoju. osrednji subjekt so vedno osebe z motnjo v duševnem razvoju. delo z njimi mora izhajati iz njihovih individualnih potreb in potencialov. Pri oblikovanju osebnega programa se morajo delavci, ki delajo z osebo, za katero se program pripravlja, v interdisciplinarnem timu vključevati enakovredno z osebo z motnjo (če je tega zmožna) in njegovimi starši ali skrbniki. osebni program sestavljajo: opis sposobnosti, tj. profil sposobnosti osebe z motnjo, načrtovani cilji, izvedba in ocena. Socialne veščine so ključnega pomena za osebnostni razvoj in kakršnokoli osebno načrtovanje. oMdr imajo manj priložnosti za vključitev v socialno okolje in posledično manj priložnosti za razvoj socialnih veščin. obenem jim socialni odnosi in situacije niso samoumevno jasne. Zaradi tega jim je potrebno ustvariti nove situacije in jih učiti socialnih veščin. Pridobivanje in osvajanje novih socialnih veščin omogočata boljšo socializacijo in posledično osebnostni razvoj, ki vpliva na kakovost njihovega življenja. UČNIMODUL »OSEBNONAČRTOVANJE« Vrstamodula OBVEZEN IZBIREN Splošni cilji Oblikovanje primernega osebnega programa na podlagi posameznikovih potreb in sposobnosti. 1. Profil sposobnosti oseb z motnjo. Učne vsebine 2. Načrtovanje ciljev, izvedba in ocena. 3. Socialne veščine in osebni razvoj. 1. in 2. • Poznati didaktična načela individualizacije (pomen posameznih potreb, prepoznavanje razlik, učenje, cilji in načela izobraževanja oseb z motnjo v duševnem razvoju), • poznati zakonsko podlago osebnega programa, • prepoznati, oceniti in opisati sposobnosti in razvojni profil OMDR (observacija), • poznati in uporabljati določene merske instrumente, ki se uporabljajo za opis profila sposobnosti OMDR, (Gunzbergova lestvica, AAMD lestvica, Majhni koraki, različne razpredelnice …), • zasnovati in oblikovati individualizirane operativne cilje, • načrtovati izvedbo, • načrtovati evalvacijo, • vedeti, kako v izdelavo programa vključiti mladostnike in odrasle z motnjo v duševnem razvoju, Specifični cilji • poznati vlogo staršev oz. skrbnikov v zasnovi in izvedbi programa, • poznati namene timskega dela v osebnem načrtovanju. 3. • Razumeti pojme in koncepte: socialne spretnosti, socializacija, osebnostni razvoj, • poznati in opisati značilnosti socializacije OTTMDR, • razumeti pomen socializacije OTTMDR, • poznati, našteti in opisati metode in tehnike pridobivanja socialnih veščin, • poznati in opisati načela zagovorništva in samozagovorništva, • razumeti potrebe OTTMDR na področju spolnosti, • poznati osnovne vsebine spolne vzgoje OTTMDR, • poznati pravice OTTMDR na področju partnerskih zvez, • poznati osnovne vsebine na področju partnerskih odnosov. 22 Materialni pogoji osebni računalnik, projektor, obrazci za osebno načrtovanje Kadrovske zahteve Kompetence, ki naj bi jih ciljna skupina razvila Kriteriji izbora slušateljev Trajanje delavnice Lokacija usposabljanja Metode moDuli za razViJaNJE profesor defektologije, psiholog • strategije izvajanja osebnega programa • poznavanje metod in tehnik pridobivanja socialnih veščin DEloVNiH VEŠČiN delo z OTTMDR 2x 2 uri prostor z ustrezno opremo predavanje, praktično delo (seminar) Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. Beeman, P., Ducharme G.& Mount, B. (1989). One candle power: Building Bridges into Community Life for people with disabilities. Manchester, CT: Communitas. 2. Bigby, C., Fyffe, C.& Ozanne, E. (2007). Planning and Support for People with Intellectual Disabilities. UNSW Press, Australia and New Zealand. 3. DiLeo, D. (1994). Reach for the Dream! Developing Individual Service Plans for Persons with Disabilities. (2nd Edition). St. Augustine, FL: Training Resource Network. 4. DiLeo, D. (2000). Enchancing the Lives of Adults with Disabilities. (3rd Edition). St. Augustine, FL: Training Resource Network. 5. Forest, M.& Snow, J. (1987).The MAPS PROCESS. Toronto: Frontier College. 6. Galeša M. (1999). Priročnik za izdelavo individualiziranih programov za osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Celje: samozal. 7. Galeša, M. (1995). Specialna metodika individualizacije. Radovljica: Didakta. 8. Holburn, S., Gordon, A.& Vietze, P. M. (2006). Person- Centered Planning Made Easy: The Picture Method. Paul H. Brookes co. 9. Lačen, M. (1995). Individualni program usposabljanja in starši. Defektologica Slovenica. (1995, 1). 10. Mount, B. (1987). Personal Futures Planning: Finding Directions for Change. New York: Graphic Futures. 11. Mount, B., Beeman, P.& Ducharme, G. (1988). What are we Learning about Circles of Support? A Collection of Tools, Ideas and Reflections on Buidling and Facilitating Circles of Support. Manchester, CT: Communitas. 12. Mount, B., Beeman, P.& Ducharme, G. (1988). What are we Learning about Bridge-Building? A Summary of a Dialogue Between People Seeking to Build Community for People with Disabilities. Manchester, CT: Communitas. 13. O’Brien, J.& Lyle, C. (1987). Design for accomplishment. Lithonia, GA: Responsive Systems Associates. 14. O’ Brien, J. (1987). A Guide to Lifestyle Planning. A Comprehensive Guide to the Activities Catalog. Baltimore: Paul H. Brookes. 15. O’Brien, J. (1980). The Principle of Normalization: A Foundation for Effective Services. In J. F. Gardener, L. Long, R. Nichols, D. Iagulli (Eds.), Program Issues in Developmental Disabilities. Baltimore: Paul H. Brookes. 16. Perske, R. (1988). Circles of Friends. Nashville: Abingdon Press. 17. Perske, R. (1980). New Life in the Neighbourhood. Nashville: Abingdon Press. 18. Remiaš, A. M. (1996). Predstavitev alternativne oblike dela s starši z uporabo gestalt terapije. V: Defektologica Slovenica,Specialna in rehabilitacijska pedagogika, Revija specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. (1996, 1). 19. Snow, J.& Forest, M. (1986). Support Circles- Building a Vision. Roehr Institute. 20. Vandercook, T.& York, J. (1988). Integrated Education: MAPS to get you there. MN UAP IMPACT, Vol. 1(2), Winter. 21. Wolfensberger, W. (1972). Normalization in Human Services. Toronto: National Institute on Mental Retardation. 22. Wolfensberger, W. (1983). Social Role Valorization: A Proposed New Term for the Principle of Normalization. In Mental Retardation, 21, 234-239. 23 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH III. MODUL 3: METODEDELAZOTTMDR VEŠČiN delo z oTTMdr zaradi posebnosti njihovega intelektualnega in motoričnega razvoja zahteva dodatne metode in pristope. Metodepoučevanja/učenja: Predstavitev in pridobivanje novih znanj lahko potekata na več načinov. od posameznika in njegovih značilnosti je odvisno, katere metode bodo najbolj učinkovite. Pristopi morajo biti tako individualno določeni in prilagojeni. oTTMdr nimajo razvitega abstraktnega mišljenja, zato je konkretizacija za njih neprecenljivega pomena. Metodesproščanja,motivacijeinterapije: oTTMdr potrebujejo posebno pripravo pred pridobivanjem novega znanja, tj. učenjem. Poleg primerne ergonomije prostora moramo biti pozorni, da vključujemo metode in terapije, ki posredno vplivajo na nivo sprostitve in motivacije za nadaljnje delo, kar je za oTTMdr odločilnega pomena. MetodeevalvacijespremembpriOTTMDR: Ko evalviramo kakovost življenja in dela oTTMdr, je nujno, da sistematično opazujemo spremembe na področju socializacije, komunikacije in zaposlitvenih veščin. Posebnosti populacije zahtevajo prilagoditev evalvacijskih instrumentov. Evalvator mora zelo dobro poznati posebnosti populacije in posameznika, ki ga evalvira. Tehnikenameščanjainmobilizacije: Pogosto imajo oTTMdr vzporedno z osnovno motnjo še motorično okvaro centralnega živčnega sistema, ki je posledica njihovega nezadostnega razvoja. Naloga živcev je vodenje in prilagajanje vseh človeških funkcij, zato so posledice njihovih okvar ponavadi številčne in zapletene. Med otrokovim razvojem se te posebnosti dodatno modificirajo. Pristop k osebi z okvaro centralnega živčevja zahteva znanje o osnovnih nevrofizoloških procesih in njihovih posebnostih v navezavi na okvaro centralnega živčnega sistema. Potrebno je tudi znanje rokovanja z osebami z okvaro centralnega živčnega sistema in njihovega nameščanja. V habilitacijskem procesu mora osebje znati prepoznati spremembe v motoričnih funkcijah posameznika, poznati posledice posameznih okvar in znati izkoristiti preostale sposobnosti, upoštevaje pri tem vse primanjkljaje. Uravnavanjevedenja: Za osebe z motnjo v duševnem razvoju je značilno, da funkcionirajo pod povprečjem in drugače na vseh področjih življenja in dela. To še posebej velja za oTTMdr, ki pogosto izkazujejo posebnosti v vedenju. Le-te imajo različne zunanje in notranje vzroke. Zaradi slabo razvite komunikacije te posebnosti niso razumljene in prepoznane ter posledično niso obravnavane na primeren način. UČNIMODUL »METODEDELAZOTTMDR« Vrstamodula OBVEZEN IZBIREN Splošni cilji Spoznati, osvojiti dodatne pristope k delu z OTTMDR. 1. Učni pristopi. 2. Metode sproščanja, motivacija in terapija. 3. Metode evalvacije sprememb pri OTTMDR. 3.1. Zbiranje informacij pred obravnavo. 3.2. Evalvacija z observacijskimi metodami. 3.3. Dokumentiranje. 3.4. Analiza podatkov. 3.5. Evalvacijski načrt. Učne vsebine 4. Tehnike nameščanja in mobilizacije. 4.1. Nevrofiziološki vidik oseb s poškodbo centralnega živčnega sistema. 4.2. Rokovanje in pristop k osebi z motorično okvaro centralnega živčnega sistema. 4.3. Ortoze in ortopedski pripomočki. 4.4. MATP. 4.5. Halliwick. 5. Modifikacija vedenja... 24 1. • Poznati, našteti in prepoznati načine učenja (kanali človeške percepcije), • našteti in opisati metode poučevanja (metoda observacije, pripovedovanje, vprašanja in odgovori, razlaga, navodila, demonstracija, praktično delo, učenje po metodi Majhnih korakov). 2. • Poznati in našteti namene in učinke sproščanja, motivacije in terapije za OTTMDR, • našteti in opisati različne metode sproščanja in motivacije ter različnih terapij (glasbena terapija, likovna terapija, aromaterapija, senzorna soba, metoda senzorne integracije, Brain gym). 3. • Poznati metode zbiranja podatkov, • našteti vire podatkov in njihovo razlikovanje glede na pomembnost, • poznati metode observacije in njihovo uporabnost, • znati dokumentirati zbrane podatke, • poznati metode analize podatkov, • poznati vsebine in obliko evalvacijskega načrta in načinov njegove uporabe. 4. • Poznati in našteti najbolj pogoste patofiziološke vzroke nevroloških okvar, • definirati mišični tonus in njegov vpliv na posameznikovo držo in gibanje, • prepoznati in našteti oblike patološkega mišičnega tonusa in njegovega vpliva na držo in gibanje, • prepoznati patološke refleksne aktivnosti in pomen inhibicije le-teh, • poznati načela, namen in vpliv pravilnega rokovanja in nameščanja oseb z motorično okvaro centralnega živčnega sistema na njihov telesni in funkcionalni razvoj ter zdravstveno stanje, Specifični cilji • poznati zdravstvene zaplete kot posledico nepravilne obravnave oseb z zmanjšano možnostjo gibanja, • poznati fiziološke spremembe, ki izhajajo iz zmanjšane možnosti gibanja, • z upoštevanjem individualnih posebnosti posameznika znati namestiti osebo z zmanjšano možnostjo gibanja v primeren položaj, • z upoštevanjem individualnih posebnosti posameznika in nevroloških principov znati voditi ali izvesti dnevno aktivnost, povezano z zadovoljevanjem osnovnih življenjskih potreb z osebo z zmanjšano možnostjo gibanja, • znati opazovati lastno gibanje, • poznati osnove ergonomije pri delu z osebami z zmanjšano možnostjo gibanja, • poznati tipe ortoz in ortopedskih pripomočkov, • poznati namene in načine uporabe ortoz in ortopedskih pripomočkov, • poznati namene in cilje MATP, • poznati sedem področij aktivnosti MATP, • poznati program učenja plavanja po Halliwick metodi. 5. • Prepoznavanje vedenjskih lastnosti OTTMDR, • prepoznavanje in opis oblik neprilagojenega vedenja OTTMDR (avtoagresija, agresija do predmetov, drugih ljudi …), • poznavanje vzrokov pojava in razvoja neprilagojenega vedenja, • poznavanje načinov, metod in tehnik obvladovanja in odpravljanja oblik neprilagojenega vedenja (modifikacija vedenja, Gestalt terapija, Brain gym itd.), • poznavanje metod obravnave posebnosti vedenja. moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Materialni pogoji osebni računalnik, lutka, ortoze, ortopedski pripomočki, obrazci Kadrovske zahteve profesor defektologije, fizioterapevt, delovni terapevt in psiholog • učne strategije in strategije poučevanja • teoretično in praktično znanje o sprostitvenih tehnikah, motivacijskih metodah in terapiji Kompetence, ki naj • strategije evalvacije bi jih ciljna skupina • znanje o patoloških spremembah motoričnega vedenja razvila • strategije nameščanja ortoz in nameščanja v ortopedske pripomočke • poznavanje načel MATP in Halliwick • strategije uravnavanja vedenja Kriteriji delo z OTTMDR izbora slušateljev Trajanje delavnice 4x 2 uri Lokacija prostor z ustrezno opremo (senzorna soba, delovno okolje OTTMDR, bazen) usposabljanja Metode predavanje, praktično delo 25 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 26 1. Adler S.S. (1993). PNF in practice. Berlin Springer. 2. Bobath B. (1978). Motor development in the different types of cerebral palsy. London: Heinemann Medical. 3. Brinckerhoff, L.C., McGuire, J.M.& Shaw, S.F.(2002). Postsecondary education and transition for students with learning disabilities. (2nd Edition). Austin,TX: PRO-ED. 4. Cvetko I. (2001). Motor Activities Event Guide – po priročniku Special Olypics Ireland. SOS Slovenije. 5. Damjan H. (2000). Celovita timska re-habilitacija otrok z zgodnjo okvaro osrednjega živčevja. Zbornik predavanj, 11. Dnevi rehabilitacijske medicine. IRSR. 6. Davies P.M. (1993). Steps to follow, A Guide to the treatment of adoult hemiplegia. (8th printing) Verlag Berlin Heidelberg. 7. Dolenc T.& Veličkovič T. (1990). Razvojno nevrološka obravnava – celostni pristop obravnave otroka s prizadetostjo po zgodnji možganski okvari. 12. spominski sestanek Metode Kramarjevel. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov SR Slovenije. 8. Engstrom B. (2002). Ergonomic seating and positioning. Copyright Posturalis Books. 9. Follette Story, M., Mueller, J.L.& Mace, R.L. (1988). The universal design file: Designing for people of all ages and abilities. Raleigh, NC: North Carolina State University, The Center for Universal Design. 10. Gjelsvik B. (2008).The Bobath concept in adult neurology. Stuttgart, New York: Thieme. 11. Gjelsvik B., Gjelsvik O.& Rabou A. (1999 – 2000). IBITA Terminology workgroup. Bohmanl. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 12. Hitejc Z. (2001). Gibanje in ustrezna lega otroka z najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Obzor Zdr N, 35: 111-6. 13. Gjelsvik B., BohmanI,Gjelsvik O.& Rabou A. (1999 – 2000). IBITA Terminology workgroup. 14. Janko M. (1996). Nevrofiziološke osnove mišičnega tonusa in njegove spremembe zaradi okvare osrednjega živčevja. VI. Strokovno posvetovanje slovenskih fizioterapevtov. Društvo fizioterapevtov Slovenije. 15. Pierangelo, R.& Giuliani, G. A.(2006). Learning Disabilities: A Practical Approach to Foundations, Assessment, Diagnosis, and Teaching. Merrill. 16. Princes T. (2001). Dodatek k vodiču po panogah motoričnih aktivnosti. Vipava. 17. Scott, S., McGuire, J.M.& Foley, T.E. (2001). Universal design for instruction: An exploration of principles for anticipating and responding to student diversity in the classroom. Storrs, CT: Center on Postsecondary Education and Disability. 18. Vrečar I. (2000). Indikacije za uporabo pripomočkov za izboljšanje gibalnih funkcij v habilitaciji otrok z okvaro osrednjega živčevja. Zbornik predavanj, 11. Dnevi rehabilitacijske medicine: IRSR. 19. Westwood, P. (2004). Learning and learning difficulties: a handbook for teachers. Aust Council for Ed Research. b. internetni viri 20. http://www.halliwick.org.uk/htm/whatis.htm, 5.5.2009 IV. MODUL 4: TRENINGKOMUNIKACIJEZ OSEBAMI,KINEGOVORIJO osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo različne komunikacijske sposobnosti. Lahko govorijo ali ne govorijo, uporabljajo oblike nadomestne in podporne komunikacije, vidne ali vedenjske iztočnice za svoje želje, potrebe in moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN občutke. oTTMdr imajo na področju komunikacije še posebej omejene sposobnosti. oseba, ki dela z njimi, mora tako znati vzpostaviti, razviti in vzdrževati zaupanja vredne odnose s svojimi uporabniki. UČNIMODUL »TRENINGKOMUNIKACIJEZOSEBAMI,KINEGOVORIJO« Vrstamodula OBVEZEN IZBIREN Splošni cilji Znati vzpostaviti, razviti in vzdrževati zaupanja vredne odnose z OTTMDR. 1. Značilnosti komunikacije OTTMDR. 2. Strategije podporne in alternativne komunikacije (npr. sistem komuniciranja s slikami, ang. PECS – Picture Exchange Communication System). Učne vsebine 3. Neformalni sistemi komunikacije (neverbalna komunikacija). 4. Totalna komunikacija. 5. Nadomestna komunikacija. • Prepoznati značilnosti komuniciranja OTTMDR, • poznati podporne in alternativne strategije komuniciranja, • poznati neformalne sisteme komunikacije, • poznati osnove teorije govorice telesa, • prepoznati, našteti in opisati ključne elemente neverbalnega komuniciranja (očesni kontakt, izraz na obrazu, jezik različnih delov telesa, osebni prostor, drugo), Specifični cilji • prepoznati in opisati disemio, • poznati EBL kot primer metode nebesedne komunikacije (interakcijske strukture, pogosti izrazi, enote in faze igre z očmi), teorija in praksa, • poznati načela totalne komunikacije, • poznati načela nadomestne komunikacije. komunikatorji, slike, piktogrami, combo program, Materialni pogoji projektor, osebni računalnik, DVD predvajalnik, risalni papir, voščenke Kadrovske zahteve strokovnjak s področja komunikacije Kompetence, ki naj bi jih ciljna skupina razvila Kriteriji izbora slušateljev • komunikacijske strategije • strategije komuniciranja z OTTMDR • teoretično in praktično znanje o značilnostih OTTMDR delo z OTTMDR Trajanje delavnice 3 ure Lokacija prostor z ustrezno opremo usposabljanja Metode kratko predavanje, praktično delo (seminar) Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. 2. Beukelman, D. R.; Mirenda, P. (2005). Augmentative and Alternative Communication Supporting Children and Adults with Complex Communication Needs. (3th ed.) Paul H. Brookes Publishing. Brady, N. C., McLean, J. E., McLean, L. K., & Johnston, S. (1995). Initiation and repair of intentional communication acts by adults with severe to profound cognitive disabilities. Journal of Speech and Hearing Research, 38, 1334-1348. 3. 4. 5. 6. 7. Copeland, S. R., Keefe, E. B. (2005). Effective Literacy Instruction for Students with Moderate or Severe Disabilities. Paul H. Brookes Publishing. Downing, J. E. (2005). Teaching Communication Skills to Students with Severe Disabilities. (2nd ed.) Paul H. Brookes Publishing. Rutten- Saris, M. (1992): Porajajoči se jezik telesa. Assen: Van Gorcum. Silver, R. (2000). Developing Cognitive and Creative Skills Through Art: Programs for Children with Communication Disorders or Learning Disabilities. iUniverse. Soto, G.& Zangari, C. (2005). Practically Speaking - Language, Literacy, and Academic Development for Students with AAC Needs. Paul H. Brookes Publishing. 27 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN V. MODUL 5: SODELOVANJESSTARŠIIN SVOJCIALISKRBNIKI družinski odnosi spadajo med dokaj kompleksne procese, še bolj pa se lahko zapletejo, če ima eden izmed družinskih članov posebne potrebe. osebe s posebnimi potrebami so pogosto precej odvisne od pomoči soljudi. To posebej velja za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebujejo pomoč pri vseh opravilih. Če te osebe živijo doma, takšen obseg skrbi pogosto predstavlja precejšnje breme za starše ali skrbni- ke. Kadar so te osebe vključene v institucionalno varstvo ali kakšno drugo obliko celodnevnega varstva, se del tega bremena prenese. Strokovnjaki morajo sodelovati s starši ali skrbniki in jim morajo nuditi redne informacije in svetovanje. Poleg tega morajo znati na ustrezen način reševati morebitne probleme, ki nastopijo v medsebojni komunikaciji. UČNIMODUL »SODELOVANJESSTARŠIINSVOJCIALISKRBNIKI« Vrstamodula OBVEZEN IZBIREN Splošni cilji Razumeti in upoštevati pomembnost primerne komunikacije s starši ali skrbniki v vseh pogledih. 1. Starši in otrok z motnjo v duševnem razvoju (faze sprejetja otrokove motnje, starši in njihov odrasel otrok z motnjo v duševnem razvoju). 2. Sodelovanje s starši: • kvalitetna medosebna komunikacija, Učne vsebine • oblike in načini sodelovanja, • konflikti in neskladja. 3. Pomoč staršem. 4. Vodenje srečanj s starši. • Poznati in opisati reakcijske faze staršev, ko izvejo, da ima njihov otrok motnjo v duševnem razvoju, • poznati in uporabiti bistvene značilnosti medsebojne komunikacije, • poznati možnosti in oblike pomoči staršem in vedeti, kako jih usmeriti k pomoči, • poznati, našteti in opisati oblike sodelovanja s starši, • naučiti se v praksi uporabljati vse oblike sodelovanja s starši, • poznati, našteti in opisati vsebine sodelovanja: redno obveščanje o stanju, intervalno obveščanje o morebiSpecifični cilji tnem napredku, ozaveščanje staršev in skrbnikov o tem, da njihovi otroci odraščajo in skladno s tem občutijo potrebo po samostojnosti, ozaveščanje staršev o pravici do zagovorništva, samozagovorništva, partnerstva (spolnost), • naučiti se prepoznavati realna pričakovanja staršev, • naučiti se prepoznati, poznati in reševati neskladja v komunikaciji s starši, • poznati in upoštevati pravila glede osebnih podatkov. Materialni pogoji osebni računalnik, projektor Kadrovske zahteve socialni delavec, profesor defektologije, starši ali skrbniki Kompetence, ki naj • strategije sodelovanja s starši, skrbniki ali sorodniki bi jih ciljna skupina • ozaveščanost glede vključevanja staršev kot enakovrednega partnerja v procesu razvila Kriteriji delo z OTTMDR izbora slušateljev Trajanje delavnice 2 uri Lokacija prostor z ustrezno opremo usposabljanja Metode predavanje, razprava, delavnica 28 Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. 2. 3. Adelizzi, J. U.& Goss, D. B.(2001). Parenting Children with Learning Disabilities. Bergin and Garvey. Bigby, C. (2000). Moving on without Parents: Planning, Transitions and Sources of Support for Middle-Aged and Older Adults with Intellectual Disability. Brookes Publishing Company. Holt, G. (2004). Guide to Mental Health for Families and Carers of People with Intellectual Disabilities. Jessica Kingsley. 4. 5. Jurišič, B. D. (2000). Sožitje za starše oseb z motnjo v duševnem razvoju. Remiaš, A. M. (1996). Predstavitev alternativne oblike dela s starši z uporabo gestalt terapije. V: Defektologica Slovenica,Specialna in rehabilitacijska pedagogika, Revija specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. (1996, 1). moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 29 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VI. MODUL 6: PRVAPOMOČ VEŠČiN oTTMdr so zaradi svojih zdravstvenih, motoričnih, kognitivnih in osebnostnih značilnosti nagnjeni k različnim poškodbam, samopoškodbam in akutnim obolenjem. Samopomoč je pri osebah z motnjo v duševnem razvoju v večini primerov omejena in so zato posebej odvisni od znanja in pomoči drugih. UČNIMODUL »PRVAPOMOČ« Vrstamodula OBVEZEN IZBIREN Splošni cilji Prepoznati akutna zdravstvena stanja oz. vrsto poškodbe in pravilno ukrepati, ko je to potrebno. • Poznati akutna zdravstvena stanja in simptome le-teh, • prepoznati določena akutna zdravstvena stanja, • poznati ustrezne ukrepe pri posameznih akutnih zdravstvenih stanjih, • pravilno ukrepati ob posameznih akutnih zdravstvenih stanjih, Specifični cilji • poznati vrste poškodb, • prepoznati določene vrste poškodb, • poznati pravilne ukrepe pri posameznih poškodbah, • pravilno ukrepati pri posameznih poškodbah. Materialni pogoji lutka za prvo pomoč, set prve pomoči, osebni računalnik, projektor, tabla, defibrilator Kadrovske zahteve strokovnjak s področja medicine/zdravstvene nege Kompetence, ki naj bi jih ciljna teoretično in praktično znanje prve pomoči skupina razvila Kriteriji delo z OTTMDR izbora slušateljev Trajanje delavnice 3 ure Lokacija prostor z ustrezno opremo usposabljanja Metode predavanje, praktično delo Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. 30 Keggenhoff, F. (2007). Prva pomoč. Prešernova družba. VII. MODUL 7: ZAPOSLITVENEAKTIVNOSTI (ORGANIZACIJA,NAČRTOVANJEIN VKLJUČEVANJEVDELOVNOOKOLJE) Za osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki niso primerne za vključitev v redno delovno oz. poklicno usposabljanje, je lahko koristno usposabljanje s področja veščin, ki jim omogoča opravljanje zaposlitvi podobnih aktivnosti. Vsak ima pravico do razvoja polnega delovnega potenciala in oTTMdr pri tem niso izjema. osebe s težko motnjo lahko osvojijo precej spretnosti, kar jim omogoča vsaj delno moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN funkcioniranje v številnih okoljih in aktivnostih. V ta namen se zanje izdela funkcionalni kurikulum, katerega cilji se nanašajo na prepoznavanje in razvijanje veščin za povečevanje zmožnosti posameznika za vključevanje v številne sfere človekovega delovanja, kot so delo, prostočasne aktivnosti, dom. UČNIMODUL »ZAPOSLITVENEAKTIVNOSTI (ORGANIZACIJA,NAČRTOVANJEINVKLJUČEVANJEVDELOVNOOKOLJE)« Vrstamodula OBVEZEN IZBIREN Splošni cilji Razumeti in znati uporabljati funkcionalni kurikulum. 1. Funkcionalni kurikulum (oblika, namen, cilji). 2. Prilagajanje funkcionalnega kurikuluma a. Glede na osebo. b. Glede na delo. 3. Trening socialnih spretnosti. 4. Trening delovnih veščin v zaposlitvenih centrih. 4.1. Analiza naloge: • Specifičnost posameznih delov naloge • Uporaba ustreznih orodij • Materiali • Okolje • Drža • Osebe, vključene v nalogo 4.2. Kontinuirana evalvacija procesov, udeležencev in zadovoljstva uporabnikov 5. Zaposlitvene (družbeno-koristne) aktivnosti v drugih organizacijah 5.1. Model treninga delovnih veščin v podjetjih: • Ocena in poklicno vodenje Učne vsebine • Individualiziran delovni načrt • Iskanje primernih podjetij • Analiza zaposlitve • Povezava uporabnika in analize zaposlitve • Individualiziran program treninga • Nadzorovanje napredka treninga • Pogodbena pogajanja • Pogodba • Kontinuirana podpora 5.2. Kontinuirana evalvacija procesov, udeležencev in stopenj zadovoljstva. 6. Trening delovnih veščin na odprtem trgu dela. 6.1. Trening na odprtem trgu dela. 6.2. Individualno načrtovanje s posameznim uporabnikom in družino. 6.3. Kontinuirana evalvacija procesov, udeležencev in zadovoljstva uporabnikov. 7. Evalvacija. 1.1 Metode evalvacije. 1.2 Orodja za evalvacijo. • Poznavanje funkcionalnega kurikuluma in njegove stopnje (opredelitev področja, natančnejša opredelitev okolja, opredelitev aktivnosti, opredelitev zaporedja veščin), Specifični cilji • vedenje, kje dobiti informacije o posameznikovih funkcionalnih sposobnostih, • izpeljava analize naloge, • razvijanje in uporaba evalvacijskih orodij. 31 moDuli za Materialni pogoji flipchart, osebni računalnik, projektor, flomaster, papir, ostalo razViJaNJE Kadrovske zahteve strokovni delavec s področja dela z OTTMDR DEloVNiH • praktično znanje o Sestavi funkcionalnega urnika, ki bo upošteval starost, motivacijo in osebna pričakovanja Kompetence, ki naj posameznika bi jih ciljna skupina • poznavanje dostopa do informacij o posameznikovih funkcionalnih sposobnostih razvila • praktično znanje o analiziranju naloge • praktično znanje o uporabi evalvacijskih orodij. Kriteriji delo z OTTMDR izbora slušateljev VEŠČiN Trajanje delavnice 3x3 ure seminarja Lokacija prostor z ustrezno opremo usposabljanja Metode kratko predavanje, praktično delo (seminar) Materiali/Dokumenti a. Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 32 Anderson, L. & Krathwohl, D. (2001). A Taxonomy for Learning, Teaching and Assessing: A Revision of Bloom's Taxonomy of Educational Objectives. New York: Longman. Brinckerhoff, L.C., McGuire, J.M.& Shaw, S.F. (2002). Postsecondary education and transition for students with learning disabilities. (2nd ed.). Austin,TX: PRO-ED. Browder, D. M. (2001). Curriculum and Assessment for Students with Moderate and Severe Disabilities. Guilford Press. Brown, L. et al. (1989). The Madison Strategy for Selecting Nonschool Environments for Instructional Purposes. Madison: University of Wisconsin and the MMSD. Brown, L. et al. (1983). The Critical Need for Nonschool Instruction in Educational Programs for Severely Handicapped Students. In The Journal of the Association for Persons with Severe Handicaps. 8(3), 71 – 77. Brown, L. et al. (1988). The »Why Question«. In Educational Programs for Students Who Are Severely Intellectually Disabled. Brown, L. et al. (1979). A Strategy for Developing Chronological Age Appropriate and Functional Curricular Content for Severely Handicapped Adolescents and Young Adults. In Journal of Special Education, 13(1), 81 – 90. Brown, L. et al. (1981). Longitudinal Transition Plans. In Programs for Severely Handicapped Students. In Exceptional Children, 47(8), 624 – 631. Calculator, S., & Bedrosian, J. (1988). Communication Assessment and Intervention for Adults with Mental Retardation, (pp. 139 -153). San Diego: College Hill Press. Follette Story, M., Mueller, J.L.& Mace, R.L. (1988). The universal design file: Designing for people of all ages and abilities. Raleigh, NC: North Carolina State University, The Center for Universal Design. Jonassen, D. H., Tessmer, M.& Hannum, W. H.(1999). Task analysis methods for instructional design.Lawrence Erlbaum Associates. Neel, R. S.& Billingsley, F. F. (1989). IMPACT: A functional curriculum handbook for students with moderate to severe disabilities. Baltimore: Brookes. O'Donohue, W. T., Fisher, J. E.& Hayes, S. C. (2003). Cognitive behavior therapy: applying empirically supported techniques in your practice. John Wiley and Sons. Pierangelo, R., Giuliani, G. A. (2006). Learning Disabilities: A Practical Approach to Foundations, Assessment, Diagnosis, and Teaching. Merrill. Scott, S., McGuire, J.M., Foley, T.E. (2001). Universal design for instruction: An exploration of principles for anticipating and responding to student diversity in the classroom. Storrs, CT: Center on Postsecondary Education and Disability. Westling, D. L.& Fox, L.(1995).Teaching students with severe disabilities. Englewood Cliffs NJ: Prentice-Hall. 17. 18. Westwood, P. (2004). Learning and learning difficulties: a handbook for teachers. Aust Council for Ed Research. Wolery, M., Bailey, D. M.& Sugai, G. M. (1988). Effective teaching: Principles and procedures of applied behavior analysis with exceptional learners. Boston: Allyn and Bacon. b. internetni viri 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. http://vels.vcaa.vic.edu.au/support/disability.html, 10. 5. 2009 www.nwlink.com/~donclark/hrd/bloom.html, 14. 5. 2009 www.corrosion-doctors.org/Training/Bloom.htm, 10. 6. 2009 www.coun.uvic.ca/learn/program/hndouts/bloom.html, 10. 6. 2009 www.adprima.com/examples.htm, 1. 2. 2009 www.ac.wwu.edu/~assess/slo.htm, 1. 2. 2009 www.uct.ac.za/projects/cbe/mcqman/mcqappc.html, 1. 2. 2009 Orodja za določitev domen in stopenj učenja (psihomotorično, mentalno, afektivno) Bloomova taksonomija kognitivnih ciljev http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/bloomstax. htm, 10. 5. 2009 Gagneova taksonomija http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/gagnetax.htm, 10. 5. 2009 Krathwohlova taksonomija http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/krathstax.htm, 2. 6. 2009 Harrowa taksonomija http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/harrowstax. htm, 2. 6. 2009 Hierarhična analiza http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/hierarchical_ analysis.htm, 10. 6. 2009 Konceptualna grafična analiza http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/conept_graph. htm, 2. 6. 2009 Razlike med hierarhično in proceduralno http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/hierarchy_vs_ procedural.htm, 2. 6. 2009 Informacijsko-procesna analiza http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/info_processing.htm, 10. 5. 2009 Proceduralna analiza http://classweb.gmu.edu/ndabbagh/Resources/Resources2/procedural_ analysis.htm, 10. 5. 2009 4.2Programusposabljanjazaosebes težjointežkomotnjovduševnemrazvoju: motivacija,socializacijaindelovneveščine privključevanjuvzaposlitveneaktivnosti Ta del priročnika je posvečen programu usposabljanja oTTMdr. osredotoča se na motivacijo, socializacijo in delovne veščine, ki so potrebne za vključevanje oTTMdr v zaposlitvene aktivnosti. Moduli programa izhajajo iz potreb pilotne skupine. Vsebine so prilagojene delovnemu procesu, skozi katerega je šla pilotna skupina - izdelava plastificiranih servirnih podlog oz. pogrinjkov. Naš cilj je predstaviti strukturo modulov in način, kako naj bi bilo delo organizirano. Čeprav so nekateri deli zelo specifično naravnani na pilotno skupino, se lahko splošnejši deli uporabijo v nadaljnji prilagoditvi modulov za uporabo v drugih delovnih procesih oz. drugih delovnih okoljih. Ustrezna stopnja motivacije in socializacijskih veščin je pomemben del usposabljanja oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Potekati mora vzporedno z razvijanjem delovnih veščin teh oseb. Vsebine motivacijskega in socializacijskega modula ter modula za delovne veščine so prilagojene potrebam oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Pri delu s temi moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN osebami je ena od osnovnih zahtev postavljanje jasnih ciljev in sistematična razgradnja programskih nalog. da bodo osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju lahko osvojile določena znanja, spretnosti in navade s področja motivacije, socializacije in delovnih veščin, moramo aktivnosti razčleniti na nize enostavnih elementov. ob tem moramo upoštevati tudi, da se lahko najuspešneje učijo z direktno manipulacijo. Vsebine, navedene v nadaljevanju, imajo zato značaj situacijskega programa in jih izvajamo izhajajoč iz individualnih potreb posameznika. Vsebine se med seboj povezujejo in nadgrajujejo. V modulu razvijanja delovnih veščin, zlasti na konkretnem področju zaposlitve, moramo po potrebi in izhajajoč iz interesov, sposobnosti in potreb posameznikov vsebine spreminjati, dopolnjevati in nadgrajevati. Metodološko oblikovane vsebine bodo pri neposrednem delu vodenja zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju uporabljali delovni inštruktorji. 33 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH 4.2.1 Motivacijainsocializacijaosebs težjointežkomotnjovduševnemrazvoju VEŠČiN 1. MODUL: OSNOVNEVEŠČINE 1.1. PODROČJE 1.: OSEBNI IZGLED IN HIGIENA 1.1.1. Enota 1: Higiena rok Cilj:Uporabnik nakaže namero po umivanju rok in aktivnost izvede samostojno, kooperativno ali koaktivno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• dostop do umivalnika z vodo •• milo •• brisača •• slikovni postopek umivanja rok Zahtevanereference:negovalec, inštruktor/-ica za vode- Učnavsebina Operativnicilji • opozori na namero umivanja rok po uporabi sanitarij • opozori na namero umivanja rok I. Opozarjanje na pred hranjenjem namero umivanja rok • opozori na namero umivanja rok po hranjenju • opozori na namero umivanja rok, ko so umazane • zaviha rokave • odpre vodo • nastavi primerno temperaturo vode • zmoči roke • uporabi (dozira) milo II. Umivanje rok • drgne namiljene roke • splakne roke • zapre vodo • obriše roke v brisačo • odloži brisačo na primerno mesto • poravna rokave 34 nje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Metode/Primeri aktivnosti Materiali/Dokumenti Metode: • pogovor in razlaga o različnih priložnostih za umivanje rok • učenje preko situacij • ponavljanje aktivnosti • tabela za samo-beleženje pogostnosti opozarjanja in umivanja rok Metode: • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno izvajanje izvajanje) • verbalno usmerjanje pri umivanju rok (razlaga) • demonstracija • ponavljanje aktivnosti • slikovni postopek umivanja rok • milo • brisača 1.1.2.Enota2:Higienaobraza Cilj: Uporabnik nakaže namero po umivanju obraza in aktivnost izvede samostojno, kooperativno ali koaktivno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• dostop do umivalnika z vodo •• krpica za umivanje obraza •• brisača •• ogledalo •• slikovni postopek umivanja obraza Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri Materiali/Dokumenti aktivnosti Metode: usmeri pogled v svoj odsev v • demonstracija • ogledalo ogledalu • razlaga ob praktičnem izvajanju nakaže na zaznavo sprememb aktivnosti (nesnage) na svojem obrazu • ponavljanje aktivnosti Metode: opozori na potrebo po umivanju • pogovor in razlaga o različnih obraza po zaznani spremembi priložnostih za umivanje obraza na obrazu • metoda ponavljanja aktivnosti opazuje svoj odsev v ogledalu odpre vodo nastavi primerno temperaturo vode zmoči krpico Metode: ožame krpico • praktično delo (samostojno, drgne oz. briše obraz z mokro kooperativno ali koaktivno krpico izvajanje) • slikovni postopek umivanja odloži krpico v umivalnik • verbalno usmerjanje pri umivaobraza obriše obraz z brisačo nju rok (razlaga) • krpica, brisača, ogledalo … odloži brisačo na primerno • demonstracija mesto • ponavljanje aktivnosti splakne krpico ožame krpico odloži krpico na za to določeno mesto preveri spremembe na lastnem odsevu v ogledalu Učnavsebina Operativnicilji • I. Zaznavanje svojega obraza v ogledalu • II. Opozarjanje na • potrebo po umivanju obraza • • • • • • III. Umivanje obraza • • • • • • • 35 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 1.1.3. Enota 3: Higiena zob Cilj: Uporabnik nakaže namero po umivanju zob in aktivnost izvede samostojno, kooperativno ali koaktivno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• dostop do umivalnika z vodo •• zobna krtačka •• zobna pasta •• lonček •• ogledalo •• brisača •• slikovni postopek umivanja zob Metode/Primeri aktivnosti Metode: opozari na potrebo po umivanju • pogovor in razlaga o pomenu in zob po obroku potrebnosti umivanja zob • ponavljanje aktivnosti prepozna in izbere lasten pribor za umivanje zob odpre vodo natoči vodo v lonček zapre vodo odloži lonček odpre tubo z zobno pasto Metode: iztisne pasto na zobno ščetko • praktično delo (samostojno, odloži zobno pasto kooperativno ali koaktivno drgne zobe z zobno krtačko izvajanje) odloži zobno krtačko • verbalno usmerjanje pri umivasrka vodo iz lončka v usta nju rok (razlaga) izplakne usta • demonstracija umije obraz (glej poglavje 1, • ponavljanje aktivnosti enota 2) splakne lonček in ga odloži (na ustrezno mesto) splakne krtačko in jo odloži zapre zobno pasto in jo odloži splakne umivalnik zapre vodo Učnavsebina Operativnicilji I. Opozarjanje na po- • trebo po umivanju zob • • • • • • • • • II. Umivanje zob • • • • • • • • • 36 Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Materiali/Dokumenti • • • • slikovni postopek umivanja zob higienski pribor za umivanje zob krpica, brisača ogledalo 1.1.4. Enota 4: Higiena ob uporabi sanitarij Cilj: Uporabnik nakaže namero po uporabi toaletnega papirja po opravljeni potrebi na stranišču in aktivnost izvede samostojno, kooperativno ali koaktivno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• wc školjka •• toaletni papir Učnavsebina Operativnicilji • opozori na namero po uporabi toaletnega papirja po opraI. Opozarjanje na vljeni mali potrebi na stranišču namero po uporabi (ženske) toaletnega papirja po opravljeni potrebi na • opozori na namero po uporabi toaletnega papirja po opravljeni stranišču veliki potrebi (ženske, moški) • seže po toaletnem papirju • dozira primerno količino papirja za enkratno uporabo II. Uporaba toaletnega • odtrga papir papirja po opravljeni • namesti papir v roko potrebi na stranišču • obriše mesto odvajanja • spusti toaletni papir v stranišče • večkrat ponovi postopek Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri aktivnosti Materiali/Dokumenti Metode: • pogovor in razlaga o potrebi in načinu uporabe toaletnega papirja po opravljeni potrebi na stranišču • ponavljanje aktivnosti Metode: • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno izvajanje) • verbalno usmerjanje pri umivanju rok (razlaga) • ponavljanje aktivnosti • slikovni postopek uporabe toaletnega papirja po opravljeni potrebi na stranišču 37 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 1.1.5. Enota 5: Higiena ob menstruaciji Cilj: Uporabnica nakaže namero po uporabi/menjavi higienskega vložka in aktivnost izvede samostojno, kooperativno ali koaktivno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• bide •• umivalnik •• krpice, brisača •• higienski vložki •• toaletni papir •• namenska vrečka za odlaganje vložkov, koš za smeti Zahtevanereference:negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Učnavsebina Operativnicilji I. Opozarjanje na namero po uporabi/ • opozori na namero po uporabi/menjavi higimenjavi higienskega enskega vložka vložka • pripravi higienski vložek in potreben higienski material • sleče/spusti spodnji del oblačil • odstrani higienski vložek s spodnjega perila • zavije higienski vložek v papir oz. namensko vrečko • odloži higienski vložek v smeti --------------------• odpre in uravna temperaturo vode na bideju • poseže po krpici • sede na bide II. Uporaba/ menjava • zmoči krpico higienskega vložka • s krpico obriše mednožje • splakne krpico • večkrat ponovi postopek • odloži krpico (na dogovorjeno mesto) • zapre vodo na bideju • obriše mednožje z brisačo (papir, tkanina) • odloži brisačo (na dogovorjeno mesto) ----------------------• namesti higienski vložek v spodnje perilo • obleče spodnje dele oblačil • umije si roke (glej poglavje 1, enota 1) 38 Metode/Primeri Materiali/ aktivnosti Dokumenti Metode: • pogovor in razlaga o potrebi po menjavanj higienskih vložkov in priložnostih za menjavo le-teh • ponavljanje aktivnosti Metode: • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno izvajanje ) • verbalno usmerjanje pri uporabi/menjavi higienskega vložka • ponavljanje aktivnosti • slikovni postopek uporabe/menjave higienskega vložka • bide, umivalnik, krpice, brisača, higienski vložki, toaletni papir/namenska vrečka za odlaganje vložkov, koš za smeti 1.1.6. Enota 6: Oblačenje/slačenje in obuvanje/sezuvanje Cilj: Uporabnik nakaže namero po oblačenju /slačenju oz. obuvanju/sezuvanju ter aktivnost izvede samostojno, kooperativno ali koaktivno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• oblačila •• obutev •• ogledalo •• obešalnik •• klopca •• žlica za obuvanje •• slikovni postopek oblačenja/slačenja, obuvanja/sezuvanja Učnavsebina Operativnicilji I. Opozarjanje na namero po oblačenju/ slačenju, obuvanju/ sezuvanju II. Slačenje zgornjega dela oblačil • opozori na namero po slačenju/ oblačenju, sezuvanju/ obuvanju ob prihodu v delavnico • opozori na namero po slačenju/ oblačenju, sezuvanju/ obuvanju ob odhodu iz delavnice • opozori na namero po slačenju/ oblačenju ob uporabi sanitarij • opozori na potrebo po urejenosti oblačil • opozori na izbrano, za delo primerno oblačilo • (oblačila, ki se odpenjajo po celotni dolžini) • odpne/odpre gumbe/zadrgo • fiksira rokav z nasprotno roko • potegne roko iz rokava • ponovi postopek z drugo roko • prime oblačilo s prosto roko za ovratnik (poravnava) • obesi oblačilo na obešalnik ---------------------• (puloverji) • fiksira rokav z nasprotno roko • potegne roko iz rokava • ponovi postopek z drugo roko • potegne oblačilo preko glave v smeri naprej • poravna oblačilo • obesi / zloži oblačilo Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri aktivnosti Materiali/Dokumenti Metode: • pogovor in razlaga o potrebi menjave oblačil in obutve ob prihodu/odhodu na/iz delovnega mesta • pogovor in razlaga o izboru za delo primernih oblačil • pogovor in razlaga o potrebi in načinu slačenja/oblačenja ob uporabi sanitarij • ponavljanje aktivnosti Metode: • demonstracija • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno izvajanje) • verbalno usmerjanje pri slačenju (razlaga, dajanje navodil) • ponavljanje aktivnosti • • • • slikovni postopek slačenja ogledalo obešalniki klopca 39 moDuli za razViJaNJE Učnavsebina Operativnicilji DEloVNiH VEŠČiN III. Oblačenje zgornjega dela oblačil IV. Slačenje/oblačenje hlač in spodnjega perila ob uporabi sanitarij 40 • (oblačila, ki se zapenjajo po celotni dolžini) • prepozna in izbere lastno oblačilo • sname oblačilo z obešalnika • določi sprednjo in zadnjo stran oblačila • prime/fiksira zgornji sprednji del oblačila z nasprotno roko • potegne rokav na prosto roko oz. vnese prosto roko v rokav • namesti zgornji del oblačila na ramo oblečene roke • seže s prosto roko za hrbet v rokav oblačila • ob ogledalu poravna in uredi oblačilo na telesu • zapne gumbe/zadrgo,… ---------------------• (puloverji) • položi oblačilo na ravno površino s sprednjo stranjo navzdol • naguba hrbtno stran oblačila do izreza za glavo • dvigne in potegne odprtino puloverja čez glavo • poišče odprtino rokava z nasprotno roko in fiksira le to • vtakne in potisne prosto roko v rokav • ponovi postopek za drugo roko • povleče oblačilo spredaj in zadaj po telesu navzdol • poravna in uredi oblačilo na telesu (ob ogledalu) • odpne gumb oz. gumbe • odpre zadrgo • soročno prime pas hlač ob straneh • potisne hlače do sredine stegen • soročno prime pas spodnjih hlač ob straneh • potisne spodnje hlače do sredine stegen --------------------• soročno prime pas spodnjih hlač ob straneh • potegne spodnje hlače čez zadnjico • poravna spodnje hlače • soročno prime pas hlač ob straneh • potegne hlače čez zadnjico • poravna hlače • zapne gumb / zadrgo Metode/Primeri aktivnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno • slikovni postopek oblačenja izvajanje) • ogledalo, obešalniki, klopca • verbalno usmerjanje pri oblačenju (razlaga, dajanje navodil) • ponavljanje aktivnosti Metode: • demonstracija • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno izvajanje) • verbalno usmerjanje pri slačenju/oblačenju (razlaga, dajanje navodil) • ponavljanje aktivnosti • slikovni postopek slačenja/ oblačenje • ogledalo, obešalniki, klopca Učnavsebina Operativnicilji • • • • • • • • • V. Sezuvanje • čevljev/natikačev • • • • • • • • • • • • • • • • VI. Obuvanje • čevljev/ natikačev • • • • • • • • • • (čevlji) sede na klopco/ stol seže k čevlju odveže vezalke/ odpne zadrgo/ odpne ježke dvigne nogo od podlage prime čevelj za peto potegne čevlelj z noge odloži čevelj ponovi postopek z drugo nogo pospravi čevlje na ustrezno mesto ------------------------------------(natikači) sede na klopco/stol potegne nogo iz natikača na tleh ali dvigne nogo in potegne natikač z roko s stopala (odlaganje natikača) ponovi postopek na drugi nogi pospravi natikače na ustrezno mesto ------------------------------------(čevlji) prepozna in izbere lastne čevlje pripravi čevlje, prostor za obuvanje sede na klopco/stol pravilno namesti čevlje glede na nogo (levo/desno) soročno prime zgornji stranski rob čevlja dvigne nogo namesti nogo v čevelj potisne prste in del noge v čevelj potegne čevelj čez peto položi obuto nogo na tla zaveže/ zapre/zapne čevelj ponovi postopek z drugo nogo -------------------------------(natikači) prepozna in izbere lastne natikače pripravi natikače, prostor za obuvanje sede na klopco/stol (stoje se opre) pravilno namesti natikače glede na nogo (levo/desno) dvigne nogo nameri nogo v natikač potisne in poravna nogo v natikač ponovi postopek z drugo nogo Metode/Primeri aktivnosti Materiali/Dokumenti moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode: • demonstracija • praktično delo (samostojno, • slikovni postopek sezuvanja kooperativno ali koaktivno • klopca/stol izvajanje) • čevlji/natikači • verbalno usmerjanje pri sezuvanju (razlaga, dajanje navodil) • ponavljanje aktivnosti Metode: • demonstracija • praktično delo (samostojno, kooperativno ali koaktivno izvajanje) • verbalno usmerjanje pri obuvanju (razlaga, dajanje navodil) • ponavljanje aktivnosti • slikovni postopek obuvanja • klopca/stol, • čevlji/natikači 41 moDuli za 1.2. PODROČJE 2: PRIMERNO ZADOVOLJEVANJE FIZIOLOŠKIH POTREB razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 1.2.1. Enota 1: Hranjenje Cilj: Uporabnik se hrani ob primernem času, na ustreznem mestu in na socialno ustrezen način. Aktivnost izvede samostojno, koaktivno ali kooperativno. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• miza •• jedilni pribor •• krožnik •• skodelica •• servieta •• hrana in pijača •• slikovne oznake Učna Operativnicilji vsebina Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Metode/Primeri aktivnosti Metode: I. Izbira pri- • določi čas hranjenja/pitja, glede na funkci- • pogovor in razlaga o uporabi urnika mernega časa onalni urnik • pogovor in razlaga o zaznavanju in izražaza hranjenje/ (glej modul 3) nju potrebe po hranjenju in pitju • ponavljanje aktivnosti ob zaznani potrebi pitje • opozori na namero po hranjenju/pitju po pitju/hranjenju Metode: • demonstracija • orientira se do mesta določenega za hranje• pogovor in razlaga ob izvajanju aktivnosti II. Pripravljanje/pitje (v znanem okolju) • praktičnego delo (samostojno, kooperativnje prostora • izbere pribor za hranjenje no ali koaktivno izvajanje) določenega za • namesti pribor oz. pripomočke za hranjenje • verbalno usmerjanje pri izvajanju aktivhranjenje/pitje na mizo (skodelica, jedilni pribor, servieta) nosti • ponavljanje aktivnosti Metode: • demonstracija • umije roke pred obrokom • pogovor in razlaga ob izvajanju aktivnosti (glej področje 1, enota 1) • praktičneo deo (samostojno, kooperativno • naloži oz. seže po primerni količini hrane ali koaktivno izvajanje) • izbere primeren način nalaganja hrane • verbalno usmerjanje pri izvajanju aktivIII. Hranjenje na/v krožnik/posodo (odvisno od hrane – nosti na socialno uporaba pribora) • ponavljanje aktivnosti ustrezen način • izbere primeren način vnašanja hrane v Primer pravil med hranjenjem: usta • s hranjenjem počaka, da so vsi postreženi, • kontrolira hitrost hranjenja • med hranjenjem ne moti drugih, • upošteva pravila vedenja med hranjenjem • ne govori, • ne sega po tuji hrani Metode: • odnese nezaužito hrano z mize • demonstracija • odloži nezaužito hrano na dogovorjeno • pogovor in razlaga ob izvajanju aktivnosti mesto IV. Pospravlja• odnese pribor in pripomočke za hranjenje • praktičneo dela (samostojno, kooperativno nje prostora ali koaktivno izvajanje) z mize po hranjenju • odloži pribor in pripomočke za hranjenje na • verbalno usmerjanje pri izvajanju aktivnosti dogovorjeno mesto • ponavljane aktivnosti • obriše mizo z vlažno krpo 42 Materiali/ Dokumenti • funkcionalni urnik • slikovna ponazoritev aktivnosti • slikovne oznake • pribor in pripomočki za hranjenje • slikovna ponazoritev aktivnosti umivanja rok • pribor in pripomočki za umivanje rok • hrana oz. pijača • pribor in pripomočki za hranjenje • slikovna ponazoritev primernega oz. neprimernega vedenja pri mizi • slikovne oznake • hrana/ pijača • pribor in pripomočki za hranjenje • vlažna krpa 1.2.2. Enota 2: Odvajanje urina in blata Cilji:Uporabnik opozori na potrebo po odvajanju urina in blata in potrebo opravi na ustreznem mestu in na socialno ustrezen način. Aktivnost izvede samostojno, koaktivno ali kooperativno.Uporabnik opozori na potrebo po menjavi plenice. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• WC školjka •• umivalnik •• previjalna površina Učnavsebina Operativnicilji I. Opozarjanje na • namero po odvajanju urina/blata oz. • menjavi plenice • II. Izbira prostora, primernega za • opravljanje potrebe odvajanja • urina/blata • • • III. Opravljanje potrebe odvajanja • urina • • • • • • • IV. Opravljanje • potrebe odvajanja blata • • • • • •• •• •• •• •• •• pisoar toaletni papir toaletno milo brisača slikovne oznake plenice, krpica Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Metode/Primeri aktivnosti moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Materiali/ Dokumenti Metode: • pogovor in razlaga o zaznavanju in izražanju potrebe po odvajanju urina/blata opozori na namero po odvajanju urina/blata oz. me• pogovor in razlaga o zazna- • slikovne oznake njavi plenice (aktivnosti) vanju in izražanju potrebe izbere način opozarjanja na namero po odvajanju uripo menjavi plenice na/blata oz. menjavo plenice • utrjevanje aktivnosti s ponavljanjem načina opozarjanja Metode: • demonstracija • pogovor in razlaga o izbiri določi/izbere primeren/intimen prostor za opravljanje ustreznega mesta za izvapotrebe odvajanje urina/blata • slikovne oznake janje aktivnosti orientira se do prostora določenega za opravljanje • WC školjka, piso• praktično delo (samopotrebe (v znanem okolju) ar, račka stojno, kooperativno ali izbere ustrezen pripomoček (WC školjka, pisoar, račka) koaktivno izvajanje) za opravljanje potrebe • verbalno usmerjanje pri izvajanju aktivnosti • ponavljanje aktivnosti sleče hlače – dvigne krilo, sleče spodnje perilo (glej poglavje 1, enota 6) sede na školjko Metode: • opravi potrebo • pogovor in razlaga o načinu • slikovna ponazopostavi se pred pisoar ritev aktivnosti izvajanja aktivnosti opra• cilja curek urina v pisoar • WC školjka, pisovljanja potrebe • opravi potrebo ar, račka • praktično delo (samonamesti račko • toaletni papir stojno, kooperativno ali • opravi potrebo • umivalnik koaktivno izvajanje) • odloži račko na dogovorj-eno mesto • milo • verbalno usmerjanje pri uporabi toaletni papir po opravljeni potrebi • brisača izvajanju aktivnosti (glej poglavje 1, enota 4) • ponavljanje aktivnosti obleče spodnje perilo in hlače (glej poglavje 1, enota 6) splakne straniščno školjko oz. pisoar umije roke (glej poglavje 1, enota 1) sleče hlače – dvigne krilo, sleče spodnje perilo Metode: (glej poglavje 1, enota 6) • pogovor in razlaga o načinu • slikovna ponazosede na školjko ritev aktivnosti izvajanja aktivnosti opraopravi potrebo • WC školjka vljanja potrebe uporabi toaletni papir po opravljeni potrebi • WC ščetka • praktično delo (samo(glej poglavje 1, enota 4) • toaletni papir stojno, kooperativno ali obleče spodnje perilo in hlače (glej poglavje 1, enota 6) • umivalnik koaktivno izvajanje) splakne straniščno školjko • milo • verbalno usmerjanje pri očisti straniščno školjko s ščetko • brisača izvajanju aktivnosti splakne straniščno školjko • ponavljanje aktivnosti umije roke (glej poglavje 1, enota 6) 43 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 1.2.3. Enota 3: Spolne potrebe Cilj: Uporabnik zadovoljuje spolne potrebe ob ustreznem času, na ustreznem mestu in na socialno ustrezen način. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• slikovni material Učnavsebina Operativnicilji I. Izbira načina zadovoljevanja spolnih potreb • zazna spolno potrebo • izrazi oz. opozori na spolno potrebo • izbere način zadovoljevanja spolnih potreb II. Izbira primernega • izbere primeren prostor za zaprostora za zadovoljedovoljevanje spolnih potreb vanje spolnih potreb III. Izbira primernega • izbere primeren čas za zadovočasa za zadovoljevanje ljevanje spolnih potreb spolnih potreb IV. Zaščita in higiena ob zadovoljevanju • umije roke (glej poglavje 1, spolnih potreb enota 1) • umije spolovilo • namesti kondom 44 Zahtevanereference: negovalec, inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Metode/Primeri Materiali/Dokumenti aktivnosti Metode: • pogovor in razlaga o spolnosti in zaznavanju spolnih potreb • pogovor in razlaga o načinih izražanja oz. opozarjanja na spolne potrebe • slikovni material • pogovor in razlaga o različnih možnostih zadovoljevanja spolnih potreb • pogovor in razlaga o nedotakljivosti tujega telesa in o spoštovanju intimnosti posameznika • situacijsko učenje Metode: • pogovor in razlaga o primernih prostorih za zadovoljevanje spolnih potreb (intimnost) • situacijsko učenje Metode: • pogovor in razlaga o primernem času zadovoljevanja spolnih potreb glede na aktivnosti funkcionalnega urnika • situacijsko učenje Metode: • pogovor in razlaga o pomembnosti higiene umivanja rok in splovila • pogovor in razlaga o namembnosti kondoma • situacijsko učenje • • • • • • umivalnik bide milo krpica, brisača kondom slikovni material 1.3. PODROČJE 3: KOMUNIKACIJA moDuli za razViJaNJE DEloVNiH 1.3.1. Enota 1: Spoznavanje simbolov, uporabljanih v specifičnem okolju Cilj: Uporabnik se v komunikaciji, glede na sposobnosti in potrebe, nauči uporabljati dogovorjene (slikovne) simbole. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• predmeti, ki so uporabljani neposredno pri aktivnosti •• predmeti, ki so enaki predmetu, ki se uporablja pri aktivnosti •• predmeti, ki so podobni predmetu, ki se uporablja pri aktivnosti •• barvne fotografije predmetov •• barvne sličice s simboli predmetov v naravni velikosti •• pomanjšane barvne sličice s simboli •• osebne mape (albumi) za shranjevanje sličic s simboli •• barvne fotografije uporabnikov in inštruktorjev (obraz) v naravni velikosti •• pomanjšane barvne fotografije uporabnikov in inštruktorjev (obraz) Učna Operativnicilji vsebina I. Prepoznavanje napovedane aktivnosti preko simbola • Prepozna aktivnosti po simbolu (koraki od najbolj konkretnega k abstraktnemu): • prepozna napovedane aktivnosti po predmetu, ki je neposreden del te aktivnosti • prepozna napovedane aktivnosti po predmetu, ki je enak kot predmet, ki se uporablja v tej aktivnosti • prepozna napovedane aktivnosti po predmetu, ki je podoben predmetu, ki se uporablja v tej aktivnosti • prepozna napovedane aktivnosti po delu predmeta, ki se uporablja v aktivnosti • prepozna napovedane aktivnosti po barvni fotografiji predmeta • prepozna navedene aktivnosti po barvni sličici s simbolom predmeta v naravni velikosti • prepozna napovedane aktivnosti po pomanjšani barvni sličici s simbolom VEŠČiN •• barvne sličice s simboli za dA, NE, pozitivno, negativno, nevtralno •• barvne sličice določenih stavb in prostorov (pošta, zdravstveni dom) •• slikovni postopki/ navodila Zahtevanereference: inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Opombe: 1. Preden preidemo k spoznavanju slikovnih navodil, mora uporabnik poznati namen komunikacije s slikovnimi simboli in poznati napoved in prepoznavanje aktivnosti preko barvnih sličic s simboli. Učne vsebine v tabeli potekajo od osnovnih k bolj kompleksnim in priporočljivo je, da v osnovi sledimo vrstnemu redu, po katerem so nanizane. 2. Uporabo barvne sličice s simbolom (ali drugega ustreznega komunikacijskega orodja) inštruktor vedno pospremi z verbalizacijo – besedo ali frazo, ki je pripisana simbolu. Metode/Primeri aktivnosti Materiali/ Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • Predlagane aktivnosti, ki naj bi jih uporabnik spoznal po simbolu: • pozdrav • sezuvanje • obuvanje • slačenje • oblačenje • umivanje rok • umivanje obraza • tuširanje • striženje nohtov • česanje • odhod na stranišče • samozadovoljevanje • previjanje plenice • delovne aktivnosti (rezanje s škarjami, barvanje, gnetenje, trganje itd.) • odmor (za kavo, cigareto itd.) • telovadba • poslušanje glasbe • obisk • malica • jesti (hraniti) • pospravljanje prostora • predmet, ki je uporabljan neposredno pri aktivnosti • predmet, ki je enak predmetu, ki se uporablja pri aktivnosti • predmet, ki je podoben predmetu, ki se uporablja v aktivnosti • barvna fotografija predmeta • barvne sličice s simboli predmetov v naravni velikosti • pomanjšane barvne sličice s simboli • osebna mapa (album) za shranjevanje sličic s simboli 45 moDuli za razViJaNJE Učna Operativnicilji vsebina Metode/Primeri aktivnosti • • • • • • • • • DEloVNiH VEŠČiN I. Prepoznavanje napovedane aktivnosti preko simbola • Napove aktivnost s simbolom (koraki od najbolj konkretnega k abstraktnemu): • napove aktivnost s predmetom, ki je neposreden del te aktivnosti • napove aktivnost s predmetom, ki je enak kot predmet, ki se uporablja pri tej aktivnosti • napove aktivnost po predmetu, ki je II. Napoved podoben predmetu, ki se uporablja pri tej aktivnosti s aktivnosti simbolom • napove aktivnost po delu predmeta, ki se uporablja pri aktivnosti • napove aktivnost z barvno fotografijo predmeta • napove aktivnost z barvno sličico s simbolom predmeta v naravni velikosti • napove aktivnost s pomanjšano sličico s simbolom slovo odhod domov plačilo (denar) avtobus avto počakati, končati nadaljevati, začeti počitnice (dopust) druga navodila ali prošnje: biti tiho, pokriti usta, (ne) gristi se ipd. Predlagane aktivnosti, ki naj bi jih uporabnik znal napovedati s pomočjo kartice z barvnim simbolom (ali ustrezno zamenjavo), so enake aktivnostim, ki naj bi jih po tem simbolu spoznal (glej zgoraj). Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje Predlagani prostori: • delovna soba/delavnica • stranišče/kopalnica • prepozna stavbo in prostor po barvni sličici • (čajna) kuhinja • dom s simbolom, ki je enak simbolu, ki pona• trgovina zarja aktivnost, ki se v stavbi ali prostoru dogaja (označiti in utrjevati hkrati s prepo- • banka III. Prepoznaznavanjem in napovedovanjem aktivnosti) • pošta vanje stavb in • prepozna stavbo in prostor po barvni sličici • zdravstveni dom prostorov pres simbolom, ki ni enak simbolu aktivnosti, Metode: ko simbola • demonstracija ki se v prostoru dogaja (delo po načelu spoznavanja po korakih, od konkretnega k • razlaga • izkustveno učenje abstraktnemu ) • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje IV. Prepoznavanje osebe iz uporabnikovega delovnega okolja preko (pomanjšane) fotografije 46 • prepozna sodelavce, inštruktorje in sebe v ogledalu • prepozna osebo (sodelavce, • inštruktorje in sebe) po simbolu (koraki od konkretnega k bolj abstraktnemu): • prepozna osebo preko barvne fotografije v • naravni velikosti • prepozna osebo preko pomanjšane barvne fotografije Materiali/ Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • predmet, ki je uporabljan neposredno pri aktivnosti • predmet, ki je enak predmetu, ki se uporablja v aktivnosti • predmet, ki je podoben predmetu, ki se uporablja v aktivnosti • barvna fotografija predmeta • barvne sličice s simboli predmetov v naravni velikosti • pomanjšane barvne sličice s simboli • osebna mapa (album) za shranjevanje sličic • barvne sličice s simboli za delo, uporabo stranišča, umivanje rok, malico, dom, trgovino, banko (plačilo/ denar), pošto in zdravstveni dom • ogledalo • barvne fotografije uporabnikov in inštruktorjev (obraz) v naravni velikosti • pomanjšane barvne fotografije uporabnikov in inštruktorjev (obraz) Učna Operativnicilji vsebina Metode/Primeri aktivnosti Materiali/ Dokumenti • spozna barvno sličico z dogovorjenim simV. Indikacija bolom za DA / NE / NE VEM po korakih izbire (odloči• odgovori oz. izbere s pomočjo barvne sličitve) s simboce, ki predstavlja ali DA ali NE (ali NE VEM) lom Primeri dejavnosti: 1. Na vprašanje o aktivnosti za katero vemo, da jo uporabnik želi, mu ponudimo simbol za odgovor DA. Simbol je uporabniku vedno na dosegu. 2. Najprej v konkretni situaciji večkrat • barvna sličica s simponovimo vprašanje v zvezi z eno aktivbolom za DA nostjo, ki mu jo realiziramo po uporabi • barvna sličica s simsimbola. bolom za NE 3. Postopoma dodajamo nove, uporabniku • barvna sličica s simželene aktivnosti. bolom za NE VEM 4. Na enak način delamo za neželene aktivnosti s simbolom NE. 5. Uporabnik ima za odgovor na razpolago vsaj dva simbola (DA / NE), med katerima se odloči za enega, ki ga neposredno realiziramo. • spozna barvno sličico z dogovorjenim simbolom za POZITIVNO / NEGATIVNO razVI. Indikapoloženje po korakih cija izbire • izrazi, pokaže svoje pozitivno in negativno (odločitve) s razpoloženje s pomočjo barvne sličice s simbolom simbolom Primeri dejavnosti: 1. Vsako njegovo pozitivno razpoloženje podkrepimo s polaganjem sličice s simbolom za pozitivno razpoloženje na njemu pomemben, viden prostor (mizica, • barvna sličica s simstena, del telesa …. bolom za pozitivno 2. Vzpodbujamo ga, da v primeru pozitiv• barvna sličica s simnega razpoloženja sam položi simbol na bolom za negativno dogovorjen prostor. • barvna sličica s sim3. Na enak način delamo za negativno bolom za nevtralno razpoloženje s simbolom za negativno razpoloženje. 4. Uporabnik ima na razpolago oba simbola (+ / -), med katerima se odloči za ustreznega glede na razpoloženje. • izvaja zaporedje posameznih, že osvojenih aktivnosti, ki so po korakih ponazorjene s VII. Branje slisličicami (barvnim simbolom) kovnih navodil • sledi zaporedju sličic, ki prikazujejo korake postopka določene kompleksne aktivnosti moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Predlagani slikovni postopki/ navodila, ki naj bi jih uporabnik spoznal: • umivanje rok (glej Modul Osnovne vešči• slikovna navodila za: ne, Področje 1, Enota 1) umivanje rok, umi• umivanje obraza (glej Modul Osnovne vanje obraza, umiveščine, Področje 1, Enota 2) vanje zob, uporabo • umivanje zob (glej Modul Osnovne veščitoaletnega papirja po ne, Področje 1, Enota 3) opravljeni potrebi na • uporaba toaletnega papirja po opravljeni stranišču, uporabo/ potrebi na stranišču (glej Modul Osnovne menjavo higienskega veščine, Področje 1, Enota 4) vložka, slačenje zgor• uporaba/ menjava higienskega vložka njega dela oblačil, (glej Modul Osnovne veščine, Področje oblačenje zgornjega 1, Enota 5) dela oblačil, slačenje/ • slačenje zgornjega dela oblačil (glej Mooblačenje hlač in dul Osnovne veščine, Področje 1, Enota 6) spodnjega perila, • oblačenje zgornjega dela oblačil (prav sezuvanje čevljev, tam) obuvanje čevljev • slačenje/ oblačenje hlač in spodnjega perila (prav tam) • sezuvanje čevljev (prav tam) • obuvanje čevljev (prav tam) 47 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 1.3.2. Enota 2: Komunikacija, prilagojena posamezniku Cilj: Uporabnik komunicira z vrstniki, inštruktorjem in drugimi na razumljen in primeren način. Materialnipogojizaizvedbomodula: •• barvne sličice s simboli •• slikovni postopki/ navodila •• ustrezni predmeti in fotografije, geste ipd. Učnavsebina Operativnicilji I. Utrjevanje že osvojenih, primernih, uporabniku prilagojenih elementov komunikacije 48 • utrdi že uporabljane sprejemljive načine komunikacije, kot so geste, besede, razumljivi simboli • nesprejemljiv način komunikacije nadomesti s sprejemljivimi in razumljivimi gestami, besedami oziroma splošno dogovorjenimi simboli • v komunikacijo vnaša nove sprejemljive in splošno razumljive načine komunikacije • v komunikacijo vnaša nove pojme Zahtevanereference: inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Opomba:Priporočljivo je, da ima vsak posamzni uporabnik besednjak, ki je lahko del osebnega načrta in se sproti prilagaja. Metode/Primeri aktivnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • zbirka dogovorjenih simbolov • individualizirani program 2. MODUL: SOCIALNEVEŠČINE moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 2.1. PODROČJE 1: SAMOSPOŠTOVANJE IN SPOŠTOVANJE DRUGIH 2.1.1. Enota 1: Razvijanje socialno - emocionalnih spretnosti Cilji:Uporabnik se zaveda sebe, vzpostavi ustrezen kontakt v različnih socialnih situacijah, zaveda se drugih v skupini in z njimi vzpostavi kontakt, pozna in upošteva osnove bontona. Materialnipogojizaizvedbo: •• predmeti iz različnih materialov •• taktilna tabla •• fotografije •• blazine Učnavsebina Operativnicilji •• •• •• •• •• •• •• udobna osebna garderoba predvajalnik Cd plošč Cd plošče z umirjeno glasbo masažna olja žogica mehka vrečka ogledalo Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • izkustveno učenje • enostavne vaje in igre za vzpostavljanje tel. kontakta • zaveda se dražljajev in se nanje • individualno delo osredotoči Primeri dejavnosti: • občuti taktilno stimulacijo 1. Stimulacija telesa in delov telesa z • odzove se na ugodno/neugodno različnimi sredstvi. taktilno stimulacijo 2. Relaksacija z dotikom, božanje ob I. Zavedanje dražljajev • odzove se na fizične kontakte umirjeni glasbi, tihem mrmranju, sodelujočih petju • občuti svoje telo in se zaveda 3. Lahko kotaljenje posameznika na sebe mehki blazini od sebe, proti sebi • vzpostavi očesni kontakt 4. Dotikanje posameznih delov telesa, imenovanje delov telesa 5. Guganje v gugalni mreži 6. Usklajeno dihanje. Metode: • izkustveno učenje • individualno delo Primeri dejavnosti: 1. Enostavne vaje in igre za vzpostavljanje telesnega kontakta 2. Stimulacija telesa in delov telesa z različnimi sredstvi. • reagira na telesni kontakt 3. Relaksacijska masaža telesa. • ob kontaktu se sprosti 4. Relaksacijska masaža dlani. • ob telesnem kontaktu izrazi 5. Samo-masaža z vodenjem. zadovoljstvo 6. Telesni kontakt z božanjem in II. Vzpostavljanje • na svoj način pokaže ljudem, ki ob tem imenovanje aktivnojih ima rad socialnih situacij sti in delov telesa, ki se jih • ve, kdaj se je primerno smejati, dotikamo. jokati ... 7. Dotikanje in imenovanje delov • opazuje fotografije in prepozna telesa. svoje prijatelje, sodelavce 8. Ob dotikanju poimenovanje izraznih elementov posameznika (dihanje, oglašanje, gibanje ...) 9. Stimulacija telesa in delov telesa z različnimi sredstvi. 10. Izbira, opazovanje fotografij, prepoznavanje in poimenovanje oseb. Materiali/Dokumenti • predmeti iz različnih materialov • blazina • taktilna tabla • CD plošče z umirjeno glasbo • predvajalnik CD plošč • udobna osebna garderoba • • • • primerna osebna garderoba blazina masažna olja fotografije 49 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Učnavsebina Operativnicilji IV. Osnove bontona 50 Metode: • izkustveno učenje • individualno delo delo v paru, manjši skupini • opazovanje in posnemanje drugih Primeri dejavnosti: 1. Igra »Potujoča žogica povej«. 2. Elementarne sodelovalne igre (čarobna vrečka ...). Metode: vzpostavi očesni kontakt • individualno delo vzpostavi telesni kontakt (se • izkustveno učenje dotakne, poboža ...) Primeri dejavnosti: primerno se vede v skupini v sodelovanju s prijatelji, sode- • Vaje za vzpostavljanje očesnega in telesnega kontakta. lavci, na obisku pozna osnove bontona (pozdravi, odzdravi, se • Metoda enostavne igre vlog. • Vaje in igre pred ogledalom. zahvali ...) • vzpostavi kontakt z drugimi • sledi vodji skupine • samoiniciativno se vključi v III. Vključevanje v aktivnost skupino • na primeren način išče kontakt z drugimi • sodeluje z drugimi • • • • Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti • • • • žogica blazina mehki predmeti vrečka • ogledalo 2.1.2. Enota 2: Občutki in čustva Cilji:Uporabnik zazna in čuti fizično in čustveno varnost tako, da je sproščen ter zaupa tistemu, ki dela z njim, zazna in izrazi nekatera čustva (žalost, veselje). Materialnipogojizaizvedbo: •• blazine •• predvajalnik Cd plošč •• umirjena glasba •• različne sličice in fotografije •• plakat •• škarje •• lepilo Učnavsebina Operativnicilji I. Fizična varnost • • • II. Čustvena varnost III. Moji občutki • • • • Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri dejavnosti Metode: individualno delo Primeri dejavnosti: 1. Vaje sproščanja in zaupanja. zazna, izraža, da se počuti varno 2. Poslušanje umirjene, meditativje sproščen ne glasbe. 3. Vaje za vzpostavljanje telesnega kontakta (primeri dejavnosti v enoti 1). Metode: • individualno delo Primeri dejavnosti: vzpostavlja očesni in telesni 1. Uporabniku damo možnost, da kontakt izbere med dvema ponujenima dovoljuje telesni kontakt aktivnostma. izraža zadovoljstvo 2. Uporabnika pohvalimo za opravljeno aktivnost. Primeri dejavnosti: 1. Igra vlog »Kako se počutim«: uporabnikom demonstriram nekaj dejavnosti, ki jih podkrepim s slikami in pripovedjo enostavne zgodbe (npr. »Dobila sem darilo. Joj, kako sem vesela!«). Uporabnik pove/pokaže na sliki, kako se počutim. 2. Igra vlog »Žalosten sem/vesel sem« : uporabnikom povem enostavno zgodbo. Z mimiko jim zazna in na svoj način izrazi pokažem, kako se počuti glavni nekatera čustva junak (vesel je, žalosten je), izrazi, kaj mu je všeč in kaj ne uporabnik pove/pokaže na sliki. 3. Igra »Mi je všeč- mi ni všeč«: skupaj z uporabnikom gledamo slike različnih živali. Uporabnik na svoj način izrazi (pove, pokaže žival), ali mu je pokazana žival všeč ali ne. 4. Vaja »Moje najljubše jedi«: poimenujemo dnevne obroke. Uporabnik na sliki pokaže svoje najljubše jedi. Kooperativno izdelamo plakat. Materiali/Dokumenti • • • • udobna osebna garderoba predvajalnik CD plošč CD plošče blazina • slike, fotografije različnih dejavnosti • plakat • lepilo • škarje 51 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 2.1.3. Enota 3: Razvijanje osebne identitete Cilji:Uporabnik se zaveda sebe, razlikuje sebe od drugih, sprejema druge tako, da se do njih primerno vede, je samostojen v nekaterih fazah aktivnosti, se zaveda svoje samostojnosti. Materialnipogojizaizvedbo: •• papir velikega formata •• flomaster •• kreda •• prstne barve •• ogledalo •• fotografije •• sličice •• izdelki uporabnikov Učnavsebina Operativnicilji • zaveda se svojega telesa, posameznih delov telesa I. Samozavedanje • razlikuje sebe od drugih • pozna zaimek JAZ • zaveda se svoje vloge v skupini • izraža zadovoljstvo s samim sabo (s svojim izgledom) • opazuje se v ogledalu • zazna, prepozna sebe na fotografiji II. Kdo sem jaz? • primerno se vede v osnovnih socialnih situacijah • samostojno opravi enostavne aktivnosti • kar zna opravi samostojno 52 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • individualno delo • delo v mali skupini Primeri dejavnosti: 1. Vaje zaznavanja, spoznavanja, razlikovanja delov telesa. 2. Obris ležečega na tleh in opazovanje nastale poslikave, ob tem poimenovanja: »TO SEM JAZ, TO JE …« 3. Vaje pred ogledalom. 4. Odtisi dlani. 5. Vaja »Moji prsti« - prstni odtisi. Primeri dejavnosti: 1. Vaje pred ogledalom. 2. Pred odhodom v delavnico se primerno uredimo za delo – svoj izgled ocenimo v ogledalu. 3. Opazujemo fotografije, pokažemo, poimenujemo osebe na njih. 4. Posameznike vzpodbujamo, da aktivnosti ali faze aktivnosti (pri osebnem urejanju, skrbi za obleko, prostor ... ) opravijo sami, za opravljeno delo jih na primeren način pohvalimo. 5. Igra »Rad delam«. 6. Uporabnik aktivnost, izdelke, ki jih naredi, pokaže drugim. Materiali/Dokumenti • • • • • • • • papir velikega formata flomastri krede prstne barve ogledalo primerna osebna garderoba fotografije slike z aktivnostmi, ki jih uporabniki radi opravljajo • izdelki uporabnikov 2. 2. PODROČJE 2: SPOZNAVANJE RAZLIČNIH DELOVNIH OKOLIJ moDuli za razViJaNJE 2.2.1. Enota 1: Obisk delavnice v ustanovi Cilji:Uporabnik zaznava in prepoznava drug prostor, zaznava, spoznava, opazuje, kaj delajo posamezniki v delavnici. Materialnipogojizaizvedbo: •• prostor •• različni predmeti •• prostor - delavnica z različno opremo •• primerna osebna garderoba Učnavsebina Operativnicilji I. Orientacija v najožjem okolju • orientira se v najožjem okolju (prostor, izhod iz prostora) • določi TU, TUKAJ II. Orientacija v • zaznava značilnosti na poti do ožjem okolju delavnice • pozdravi ob vstopu v delavnico • zaznava in prepoznava drug prostor • opazuje in gleda predmete v prostoru (izdelki) III. Opazovanje in • opazuje posameznika pri delu spoznavanje delavnice • opazuje in spoznava delovno okolje • opazuje dogajanje v delavnici • poslovi se ob odhodu iz delavnice Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti DEloVNiH VEŠČiN Materiali/Dokumenti Metode: • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • delo s posameznikom, z manjšo • primerna osebna garderoba skupino • različni predmeti v prostoru Primeri dejavnosti: 1. V prostoru pokažemo nekatere predmete, iščemo, pokažemo izhod iz prostora. Metode: • opazovanje Primeri dejavnosti: 1. Na poti v delavnico se ustavimo na mestih, kjer se nahajajo posamezne značilnosti (slika, vhod • različni predmeti na poti v v kuhinjo ...), opazujemo in se o delavnico tem pogovarjamo. 2. Uporabnikom pripovedujemo o posameznih značilnostih, jim pokažemo, določene detajle posamezniki pokažejo sami. Metode: • opazovanje • izkustveno učenje Primeri dejavnosti: 1. Ob vstopu v delavnico uporabnike vzpodbujamo k opazovanju določenih značilnosti. 2. Uporabnikom omogočimo, da se dotaknejo, primejo nekatere predmete (izdelke) in orodja v delavnici. 3. Varovanci, ki delajo v delavnici, se nam predstavijo; ob opazovanju posameznika pri delu le-tega imenujemo; pokaže, poimenuje ga tudi naš uporabnik. 53 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 2.2.2. Enota 2: Obisk delavnice na dislocirani enoti Cilji:Uporabnik zaznava posamezne značilnosti na poti do delavnice na dislocirani enoti, zaznava in prepoznava drug prostor, zaznava, spoznava, opazuje, kaj delajo posamezniki v delavnici. Materialnipogojizaizvedbo: •• primerna osebna garderoba posameznika •• značilnosti na poti •• prostor oz. delavnica z različno opremo Učnavsebina Operativnicilji I. Orientacija v • najožjem okolju • • II. Orientacija v širšem • okolju (pot do delavnice na dislocirani enoti) • • • • • • III. Opazovanje • delavnice • • 54 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • delo s posameznikom, manjšo orientira se najožjem okolju skupino Primeri dejavnosti: 1. V prostoru pokažemo nekatere predmete, iščemo izhod iz prostora. Metode: • izkustveno učenje • opazovanje zaznava očitne značilnosti na • učenje v realnem okolju poti do delavnice • delo s posameznikom, z manjšo opazuje značilnosti na poti do skupino delavnice Primeri dejavnosti: zaznava osebe, ki jih sreča na 1. Na poti v delavnico določimo poti nekaj značilnih mest, kjer se pozdravi njemu znane osebe, ki ustavimo, opazujemo, se pogojih sreča na poti do delavnice varjamo. zazna stavbo – delavnico na 2. Uporabnik pokaže nekatere dislocirani enoti posebnosti. 3. Uporabnik pokaže pot naprej. Metode: • izkustveno učenje • opazovanje pozdravi ob vstopu v delavnico • učenje v realnem okolju opazuje prostor Primeri dejavnosti: gleda po prostoru 1. Uporabnika vzpodbujamo in opazuje, gleda predmete v opozarjamo na nekatere značilprostoru nosti ob vstopu v delavnico. opazuje, gleda posameznika 2. Uporabnik se dotakne določenih pri delu predmetov, orodij, jih prijema ... opazuje, gleda, spoznava delov3. Varovanci, ki delajo v delavnici, no orodje se nam predstavijo, uporabnik poslovi se ob odhodu iz delavpoimenuje posameznike. nice 4. Uporabnika opozorimo na osnovni bonton (pozdravljanje, poslavljanje). Materiali/Dokumenti • predmeti v prostoru • primerna osebna garderoba • značilnosti na poti • predmeti in orodja v delavnici 2.2.3. Enota 3: Obisk trgovine Cilji:Uporabnik opazuje novo okolje in zaznava nekaj značilnosti na poti, opazuje, zaznava, pokaže nekaj artiklov v trgovini, opazuje prodajalko pri delu, kooperativno kupi želeni proizvod. Materialnipogojizaizvedbo: •• primerna osebna garderoba posameznika •• značilnosti na poti •• trgovina Učnavsebina Operativnicilji I. Orientacija v • najožjem okolju • II. Orientacija v • širšem okolju • (pot do trgovine) • • III. Opazovanje • prodajalke pri delu • • • •• •• •• •• posamezni artikli denar košara vrečka Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • izkustveno učenje orientira se v najožjem okolju Primeri dejavnosti: 1. Uporabi primere dejavnosti v enoti 2. Metode: • izkustveno učenje • opazovanje Primeri dejavnosti: zaznava značilnosti na poti do 1. Na poti do trgovine določimo trgovine nekaj značilnih mest, kjer se zaznava osebe, ki jih srečujemo ustavimo, opazujemo značilnopozdravi njemu poznane osebe, sti, uporabnikom pripovedujeki jih srečujemo mo o posebnostih. zaznava, opazi trgovino (stavbo, 2. Uporabnike opozorimo na povhod v trgovino) sebnosti v okolju, kjer se nahajamo (avto, oseba) – vzpodbujamo k opazovanju. 3. Igra enostavnih ugank. Metode: • izkustveno učenje v realnem okolju • opazovanje • sodelovanje • delo s posameznikom opazuje, gleda prodajalko pri delu (npr. prodajalka, ki streže Primeri dejavnosti: 1. Z lastnim zgledom opozorimo kruh) na osnovni bonton ob vstopu v vzpostavi kontakt s prodajalko trgovino in odhodu iz nje. kooperativno kupi en proizvod 2. Uporabnikom pokažemo posase zahvali mezne artikle, če je iz higienskih ob odhodu iz trgovine se poslovi razlogov mogoče, omogočimo, da se jih dotaknejo, jih primejo. 3. Uporabniku omogočimo, da pokaže, pove, kaj želi kupiti; pri nakupu mu pomagamo. moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Materiali/Dokumenti • primerna osebna garderoba • značilnosti na poti • • • • različni artikli v trgovini nakupovalna košara denar vrečka 55 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 2.2.4. Enota 4: Obisk delavnice projekta VOSIDIS Cilji:Uporabnik opazuje novo okolje, zaznava nekaj značilnosti na poti, prepozna, kje se nahaja delavnica, prepozna znak za delavnico, prepozna prostor. Materialnipogojizaizvedbo: •• primerna osebna garderoba •• znak, ki označuje delavnico projekta VoSidiS •• prostor – delavnica z različno opremo in izdelki Učnavsebina Operativnicilji • I. Orientacija v okolju • dosedanjega dela II. Izdelki projektne • delavnice • III. Orientacija v širšem • okolju (pot do delavnice) • • • • • IV. Orientacija v delavnici • • 56 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • izkustveno učenje v realnem okolju orientira se v najožjem okolju • delo s posameznikom ali manjšo orientira se do prostora, kjer je skupino aktivnost opravljal sedaj Primeri dejavnosti: 1. Uporabi primere dejavnosti v enoti 2. Metode: • opazovanje • izkustveno učenje opazuje izdelke, narejene v Primeri dejavnosti: projektni delavnici 1. Uporabniki opazujejo, pokažejo izdelke, vsak pokaže svoj izdelek. Metode: • učenje v realnem okolju zaznava značilnosti na poti do • opazovanje delavnice Primeri dejavnosti: zazna, pokaže stavbo, v kateri je 1. Na poti določimo nekaj znadelavnica čilnih mest, kjer se ustavimo, prepozna znak, ki označuje proopazujemo, pripovedujemo o jekt VOSIDIS in delavnico posebnostih. odpre vrata delavnice, pozdravi 2. Na poti v delavnico opazujemo dogajanje v okolici. Metode: • učenje v naravnem okolju • opazovanje • delo s posameznikom ali manjšo skupino • demonstracija zaznava prostore Primeri dejavnosti: opazuje prostore 1. Uporabnika popeljemo skozi opazuje nekatere značilnosti v prostore, povemo, pokažemo prostoru značilnosti. po znaku prepozna svoj prostor 2. Enostavna igra spomina, s za delo katero se posamezniki učijo prepokaže značilne predmete v poznati znak, ki označuje njihov prostoru prostor za delo, znak VOSIDIS projekta. 3. Uporabniku omogočimo, da se določenih predmetov dotakne, jih prime v roke, jih odlaga na ustrezno mesto itd.. Materiali/Dokumenti • primerna osebna garderoba • različni izdelki • značilnosti v okolju • predmeti v prostoru • sličice 2.3. PODROČJE 3: MEDSEBOJNI ODNOSI NA DELOVNEM MESTU moDuli za razViJaNJE 2.3.1. Enota 1: Spoznavanje delovnega mesta Cilji:Uporabnik pozna prostore, pozna namembnost posameznih prostorov, razlikuje prostore glede na aktivnosti, ki jih v njih izvajamo, pozna znak, ki označuje njegovo delovno mesto, sodeluje pri urejanju svoje delovne površine. Materialnipogojizaizvedbo: •• prostor z ustrezno opremo •• pripomočki za čiščenje •• predmeti, potrebni za delo uporabnikov •• sličice Učnavsebina Operativnicilji • • • I. Poznavanje delovnih prostorov • • • • II. Poznavanje lastnega • delovnega mesta • • Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • izkustveno učenje • opazovanje pozna vse prostore • razgovor pozna posamezne prostore • učenje v naravnih situacijah (delavnica, čajna kuhinja, Primeri dejavnosti: sanitarije) 1. Ob gibanju po prostorih uporabve, čemu so posamezni prostori nikom povemo imena prostorov. namenjeni Ob tem se učimo poznavanja in razlikuje prostor za delo od razlikovanja slikovnih znakov za čajne kuhinje posamezne prostore. pozna slikovne znake za določe2. Enostavne uganke. ne prostore 3. Prepoznavanje posameznih sodeluje pri urejanju/pospraprostorov na slikah. vljanju posameznih prostorov 4. Prepoznavanje aktivnosti, ki jih izvajamo v posameznih prostorih. Metode: • izkustveno učenje • učenje v naravnih situacijah po slikovnem znaku prepozna • razvijanje delovnih navad svoj prostor za delo Primeri dejavnosti: zapomni si svoj prostor sodeluje pri urejanju predmetov 1. Iz množice znakov odbere svoj znak. na svoji delovni površini 2. Prijema, razvršča, zlaga predpobriše delovno površino mete na svoji delovni površini. 3. Briše delovno površino. DEloVNiH VEŠČiN Materiali/Dokumenti • prostori z ustrezno opremo • sličice, ki označujejo prostore • slike/fotografije prostorov • sličice za označitev individualnega delovnega mesta • pripomočki za čiščenje • različni predmeti, potrebni pri delu 57 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 2.3.2: Enota 2: Odnosi z drugimi uporabniki v skupini Cilji:Uporabnik pozna svojega bližnjega sodelavca in sodeluje z njim,pozna ostale člane skupine, pozna delovne inštruktor/ice, pozna in upošteva osnovna pravila, ki veljajo v delavnici. Materialnipogojizaizvedbo: •• materiali, ki so potrebni za delo Učnavsebina Operativnicilji • I. Poznavanje • sodelavca • • II. Poznavanje delovne • skupine • • III. Pravila pri delu 58 • Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • izkustveno učenje pozna svojega najbližjega • opazovanje sodelavca • medsebojno sodelovanje opazuje svojega najbližjega Primeri dejavnosti: • materiali, potrebni za delo sodelavca 1. Uporabnike v določenih fazah v določenih fazah dela sodeluje dela navajamo na sodelovanje. z najbližjim sodelavcem 2. V obliki igre prepoznava znak svojega najbližjega sodelavca. pozna člane delovne skupine Metode: ostale člane delovne skupine • medsebojno sodelovanje opazuje pri delu • izkustveno učenje pozna delovne inštruktorje/ice • opazovanje Metode: • izkustveno učenje pozna osnovna pravila, ki veljajo • individualno delo v delavnici • opazovanje upošteva pravila, ki veljajo v Primeri dejavnosti: delavnici 1. Učenje poznavanja pravil: sedeti na svojem delovnem mestu. 2.4. PODROČJE 4: HIERARHIČNI ODNOSI moDuli za razViJaNJE 2.4.1. Enota 1: Poznavanje hierarhičnih odnosov Cilji:Uporabnikpozna vse člane delovne skupine, pozna delovne inštruktorje, ve, da mu delovni inštruktor da primerno delo ter mu po potrebi pri delu pomaga, pozna druge delavce v delovnem okolju. Materialnipogojizaizvedbo: •• fotografije •• sličice Učnavsebina Operativnicilji Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti DEloVNiH VEŠČiN Materiali/Dokumenti Metode: • izkustveno učenje • pozna vse člane skupine • pogovor • pozna imena članov skupine • medsebojno sodelovanje • pozna delovne inštruktorje/-ice Primeri dejavnosti: • delovne inštruktorje pozna po 1. Enostavne socialne igre, s kateimenih rimi poimenujemo posamezne • fotografije • pozna osnovne naloge delovosebe, ki so prisotne. I. Poznavanje delavcev • sličice nega inštruktorja/-ice (ve, da 2. Navajanje uporabnikov, da posamu pomaga pri delu in ga pri mezne osebe opazujejo pri delu, delu vodi) pripovedujemo jim o njihovem • pozna nekaj drugih delavcev iz delu itd. delovnega okolja, ki jih v delav3. Uporabnik posameznemu delavnici srečuje vsak dan cu pomaga pri delu (posamezna faza dela, pomoč …). 59 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 3. MODUL: ELEMENTIMOTIVACIJE 3.1. PODROČJE 1: URNIKI 3.1.1. Enota 1: Kaj je funkcijski urnik Cilj:Uporabnik pozna sosledje aktivnosti svojega delovnega dne s pomočjo zaporedja sličic s simboli, ki ponazarjajo te aktivnosti. Materialnipogojizaizvedbo: •• tabla z ježki •• 'easy to read' sličice z ježki •• fotografije •• risbe Učnavsebina Operativnicilji • prepozna, odide do svojega urnika (table), ki je označena z njegovo fotografijo • aktivnost imenuje in ji izbere I. Spoznavanje ustrezno sličico s simbolom funkcijskega urnika • sličice pripne glede na zaporedje izvajanja aktivnosti • aktivnosti izvede sledeč sosledju sličic s simboli 60 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • tabla z ježki • ustrezne sličice z ježki 3.1.2. Enota 2: Zakaj je urnik potreben Cilj:Uporabnik se orientira v delovnem času in predvideva, kaj se od njega pričakuje. Materialnipogojizaizvedbo: •• tabla z ježki •• 'easy to read' sličice z ježki •• fotografije •• risbe •• materialni pogoji za izvajanje planiranih aktivnosti Učnavsebina Operativnicilji • na urniku vidi in izve, pove, kaj bo tisti dan delal, koliko različnih aktivnosti je na programu II. Spoznavanje • na urniku vidi in izve, pove, kdaj pomena funkcijskega bodo na vrsti njegove najljubše urnika aktivnosti • glede na urnik – aktivnosti se orientira v času Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • tabla z ježki • ustrezne sličice z ježki 61 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 3.1.3. Enota 3: Učenje uporabe urnikov Cilj:Uporabnik ob prihodu na delovno mesto pogleda, katere aktivnosti so planirane za ta dan, aktivnosti izvaja eno za drugo in ko jih konča, sličico iz polja NArEdiTi premakne v polje NArEJENo. Materialnipogojizaizvedbo: •• tabla z ježki •• 'easy to read' sličice z ježki •• fotografije •• risbe Učnavsebina Operativnicilji • izvede aktivnost sledeč sosledju sličic s simboli • po izvedbi posamezne aktivnosti na pobudo inštruktorja prestavi simbol iz polja NAREDITI v polje NAREJENO • po izvedbi posamezne aktivnosti sam, oziroma na lastno pobudo prestavi simbol iz polja I. Učenje uporabe NAREDITI v polje NAREJENO urnikov • na koncu dneva skupaj z inštruktorjem pregleda, koliko aktivnosti iz urnika za tisti dan je bilo opravljenih, to je premaknjenih iz polja NAREDITI v polje NAREJENO • aktivnosti sproti oceni s simbolom DOBRO / SLABO 62 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • izkustveno učenje • spoznavanje urnika preko praktičnega prikaza premikanja ustreznih sličic s simboli • tabla z ježki na ustrezno mesto izvršenih • ustrezne sličice z ježki aktivnosti na urniku • verbalno in praktično prikazovanje izvršenih aktivnosti preko ustreznih sličic na urniku po končanem delovnem dnevu 3.2. PODROČJE 2: SAMOOCENJEVANJE IN OCENJEVANJE DRUGIH moDuli za razViJaNJE 3.2.1. Enota 1: Samoocenjevanje Cilji:Uporabnik spozna sličice – simbola za doBro / SLABo, primerja svoje enake izdelke po kakovosti in se posredno nauči ovrednotiti svoj odnos do dela. Materialnipogojizaizvedbo: •• tabla z ježki •• 'easy to read' sličice z ježki – simbol za doBro / SLABo •• fotografije •• risbe •• izdelki Učnavsebina Operativnicilji • spozna, uporablja sličice – simbola za DOBRO / SLABO • primerja svoje enake izdelke po kakovosti • primerja količino izdelkov izdelanih pod istimi pogoji • na osnovi primerjav in s pomočjo inštruktorja/-ice poda, I. Samoocenjevanje – pove oceno o svojem delu vrednotenje lastnega dela • izbere ustrezen simbol glede na oceno DOBRO / SLABO • simbol – oceno pripne ob ocenjevano aktivnost oziroma na dnevnem ocenjevalnem listu • pri samoocenjevanju opazuje druge Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvou Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • tabla z ježki • ustrezne sličice - simboli z ježki (DOBRO / SLABO) • fotografije • izdelki DEloVNiH VEŠČiN 63 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 3.2.2. Enota 2: Ocenjevanje drugih Cilji:Uporabnik spozna sličice – simbola za doBro / SLABo, primerja enake izdelke po kakovosti in se posredno nauči ovrednotiti odnos do dela, uči se izraziti svoje občutke v odnosu do drugih oziroma do njihovih dosežkov. Materialnipogojizaizvedbo: •• tabla z ježki •• 'easy to read' sličice z ježki – simbol za doBro / SLABo •• fotografije •• risbe •• izdelki Učnavsebina Operativnicilji • spozna sličice – simbola za DOBRO / SLABO • primerja enake izdelke sodelavcev po kakovosti • primerja količino izdelkov izdelanih pod istimi pogoji • pri ocenjevanju upošteva njemu razumljive kriterije I. Ocenjevanje drugih • na osnovi primerjav poda oceno o delu ostalih • poda ustno oceno ali • izbere ustrezen simbol glede na oceno DOBRO / SLABO • simbol – oceno pripne ob ocenjevano aktivnost 64 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • tabla z ježki • ustrezne sličice - simboli z ježki (DOBRO / SLABO) • fotografije • izdelki • individualni program 3.3. PODROČJE: 3. PLAČA IN NAGRADA moDuli za razViJaNJE 3.3.1. Enota 1: Plača in nagrada (Razumevanje s strani OTTMDR) Cilj:Uporabnik ve, da za svoje delo prejme nagrado in da je nagrada povezana s trudom, ki ga vloži v delo. Nagrada je denarna, ta denar pa se neposredno porabi za materialne stvari po lastni izbiri. Nagrada se daje tedensko. Materialnipogojizaizvedbo: •• urnik – polje za samooceno •• denar •• obisk trgovine Učnavsebina Operativnicilji • poveže delo oziroma aktivnosti s prisluženo nagrado (največkrat materialno) • pozna kriterije za določitev višine nagrade oziroma plače • ve, da prejme nagrado za delo ob določenih terminih, plačilnih dnevih I. Plača in nagrada • vizualno in taktilno spozna denar • spozna simbol za denar oziroma plačo • denar v trgovini zamenja za želeno dobrino – kupi • pozna pomen denarja oziroma plače Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • urnik – polje za samooceno • denar • simbol za plačo DEloVNiH VEŠČiN 65 moDuli za 3.4. PODROČJE 4: REZULTATI DELA – IZDELEK razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Enota 1: Rezultati dela – izdelek (razumevanje uporabnosti rezultatov dela) Cilj:Uporabnik spozna izdelek. Vrednost izdelka spozna preko praktičnega prikaza uporabnosti le-tega in z poznavanjem svojega doprinosa in doprinosa celotne skupine pri nastajanju izdelka. Materialnipogojizaizvedbo: •• izdelek proizvodne linije Učnavsebina Operativnicilji • prepozna svoj izdelek oziroma izdelek, pri nastanku katerega je sodeloval • opazuje demonstracijo uporabe izdelka I. Razumevanje • praktično uporabi izdelek uporabnosti rezultatov • spremlja inštruktorja/-ico pri sejemski prodaji njihovih dela oziroma izdelkov izdelkov oziroma kooperativno prodaja izdelke • ve, da se izdelek zamenja za denar, s katerim si nato kupi stvari zase 66 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • razlaga, razgovor • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • izdelek • denar 3.5. PODROČJE: 5. ODMORI IN RELAKSACIJSKE AKTIVNOSTI moDuli za razViJaNJE 3.5.1. Enota 1: Odmori – zakaj so potrebni Cilji:Uporabnik ve, da je odmor zanj zdrav, spozna, da po odmoru lažje nadaljuje z delom in da so odmori čas, ko se lahko razvedri in si privošči nekaj zase (napitek itd.) Materialnipogojizaizvedbo: •• funkcijski urnik s simbolom za odmor •• pripomočki za relaksacijo •• blazine •• Cd plošča z ustrezno relaksacijsko glasbo •• predvajalnik Cd plošč •• mini kuhinja Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Učnavsebina Operativnicilji Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti • pozna simbol za odmor • na funkcijskem urniku se orientira, kdaj je na vrsti odmor • ve, da med odmorom ne dela na izdelku • ve, nakaže, da je odmor čas za aktivnosti, ob katerih se spočije in uživa • pove, nakaže, pokaže na sličici, I. Razumevanje da potrebuje sprostitev oz. odmora odmor • izbere, predlaga aktivnosti med odmorom • pri izvedbi aktivnosti aktivno sodeluje • ob koncu odmora simbol na urniku prestavi v polje NAREJENO • po odmoru ponovno začne delati na izdelku Metode: • demonstracija • razlaga, razgovor • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje • • • • • DEloVNiH VEŠČiN CD plošče z umirjeno glasbo predvajalnik CD plošč udobna osebna garderoba blazine čajna kuhinja 67 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 68 3.5.2. Enota 2: Relaksacijske aktivnosti Cilj:Uporabnik se fizično in psihično sprosti, v relaksacijskih aktivnostih uživa. Materialnipogojizaizvedbo: •• pripomočki za relaksacijo •• blazine •• Cd plošča z ustrezno relaksacijsko glasbo •• predvajalnik Cd plošč Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Učnavsebina Operativnicilji Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti • aktivno sodeluje pri gibalnih vajah, to je, sledi konkretnim navodilom inštruktorja/-ice (poravna glavo, dvigne, spusti, strese roke, dvigne noge, hodi, koraka, se predkloni, počepne, se uleže itd.) • pripravi radio, CD, ob pomoči I. Relaksacijske del. inštruktorja/-ice ga vklopi aktivnosti • se udobno namesti (usede, uleže) • se prepusti masaži ob aromaterapiji in ustrezni glasbi • s sodelavci si pripravi enostaven napitek (kava, kapučino, čaj, vitaminski napitek) in ob srkanju napitka z njimi klepeta Metode: • demonstracija • razlaga, razgovor • izkustveno učenje • učenje v realnem okolju • individualno delo • utrjevanje Primeri dejavnosti: 1. Gibalne vaje. 2. Bazalna stimulacija (namestitve, masaže, aromaterapija). 3. Sproščanje ob glasbi. 4. Sproščanje ob klepetu, napitku. • • • • • CD plošče z umirjeno glasbo predvajalnik CD plošč udobna osebna garderoba blazine čajna kuhinja PRIMER URNIKA: moDuli za FoToGrAFiJA UPorABNiKA ALi SiMBoL, S KATEriM SE ŽELi UPorABNiK PrEdSTAVLJATi razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN iME iN PriiMEK NAREDITI NAREJENO SAMOOCENA SLIČICA S SIMBOLOM SLIČICA S SIMBOLOM SLIČICA S SIMBOLOM SLIČICA S SIMBOLOM SLIČICA S SIMBOLOM 69 moDuli za razViJaNJE 4.2.2DELOVNEVEŠČINE DEloVNiH VEŠČiN 4. MODUL: DELOVNEVEŠČINEOTTMDR 4.1. Enota 1: Prihod na delo Cilj:Skupaj s skupino in ob vodenju uporabnik pride v delavnico, se pravilno uredi za delo, prepozna svoj prostor v delavnici. Materialnipogojizadelo: •• osebna oblačila in obutev •• delovna oblačila in obutev Učnevsebine Operativnicilji • pod vodstvom inštruktorja za delovne aktivnosti pride v delavnico • v garderobi prepozna mesto za odlaganje svoje garderobe (omara, obešalnik) • sleče vrhnje oblačilo (sam ali s pomočjo) • vrhnje oblačilo odloži na označeno mesto (sam ali s pomočjo) I. Prihod v delavnico • prepozna (po znaku) svoje delovno oblačilo • obleče svoje delovno oblačilo (sam ali s pomočjo) • sezuje obutev (sam ali s pomočjo) • obutev odloži na ustrezno mesto (sam ali s pomočjo) • obuje delovno obutev (sam ali s pomočjo) • prepozna delovni prostor (delavnico) • prepozna svoje mesto/ delovni prostor II. Poznavanje • gre do svojega delovnega prostora /pokaže, usmeri pogled delovnega okolja proti svojemu delovnemu prostoru (za gibalno ovirano osebo) • ve, kdo je njegov sosed pri delu (poimenuje, ga pokaže) 70 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • individualno delo • ponavljanje aktivnosti Primeri dejavnosti: • osebna oblačila in obutev 1. V začetnih fazah osvajanja ak- • delovna oblačila in obutev tivnosti delamo s posamezniki individualno; pri tem jih verbalno usmerjamo in vzpodbujamo. Metode: • individualno delo • opazovanje • opremljen delovni prostor • primerno opremljen delovni prostor posameznika 4.2. Enota 2: Zaposlitev Cilj:ob individualnem vodenju in usmerjanju uporabnik sam ali s pomočjo opravi posamezne faze dela, upošteva enostavna navodila pri delu, po opravljeni fazi dela počaka, da dobi drugo delo. Materialnipogojizadelo: •• zaščita za mize •• zidna tapeta formata A3 •• tempera ali akrilne barve •• lončki za barvo •• čopiči •• gobice •• držala •• krpe •• štampiljke Učnevsebine Operativnicilji • • • Priprava na delo • • • • • • • • II. Opravljanje • aktivnosti (primer izdelka: plastificiran pogrinjek) • • • • • •• •• •• plastična folija strojček za varjenje folije škarje Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Metode: • demonstracija sodeluje v uvodni aktivnosti, ki jo • individualno delo usmerja in vodi inštruktor/-ica • opazovanje in ponavljanje zazna, spremlja in opazuje pripravo • izkustveno učenje potrebnega materiala in pripomočkov Primeri dejavnosti: po svojih močeh sodeluje pri zaščiti 1. Pripravo na delo začnemo delovne površine z uvodno aktivnostjo (igra, na ustrezno mesto položi potrebne razgibavanje prstov, enostaven pripomočke razgovor). pozna nekatere pripomočke 2. Vsa navodila, ki jih inštruktor sledi osnovnim enostavnim navodilom, podaja, morajo biti enostavna, ki mu jih poda inštruktor/-ica postopna praktično ter podprta počaka, na inštruktorja, ki mu demons slikami. strira določeno fazo dela 3. Navajanje posameznikov na čakanje individualnih navodil. zazna, gleda, opazuje potrebne materiale in pripomočke (tapeta formata A3, Metode: lonček z barvo, čopič/gobica) • individualno delo pokaže posamezne pripomočke, ki jih • demonstracija poimenuje inštruktor • izkustveno učenje sledi enostavnim individualnim navodi• opazovanje lom inštruktorja Primeri dejavnosti prime imenovan pripomoček in ga sam 1. Prikazan je metodični postopek poimenuje izvedbe ene aktivnosti. Ko sam ali s pomočjo barva tapeto A3 tako, načrtujemo izvedbo druge da sam ali s pomočjo namoči čopič ali aktivnosti, jo moramo prav gobico z držalom v lonček z barvo ter tako razdeliti v korake, ki jih jo enakomerno nanaša na list in enakomoramo vaditi tako, da lahko merno razmaže posamezniki posamezne korake odloži čopič ali gobico z držalom na izvajajo čimbolj ali popolnoma ustrezno mesto samostojno. počaka, da se pobarvana površina 2. Določeno aktivnost lahko izvaposuši jamo tudi tako, da posameznik opazuje delo svojega soseda opravi eno fazo dela, nekdo spremlja delo drugih, ki jih vodi in drug pa drugo itd. (enostavna usmerja inštruktor proizvodna linija). sledi enostavnim individualnim navodilom za naslednjo fazo dela moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Materiali/Dokumenti • ustrezno načrtovani postopki dela • zaščite za mize • zidne tapete, razrezane na velikost A3 format • gobice, čopiči • lončki za barvo • različne tempera ali akrilne barve • štampiljke • držala • ustrezno načrtovani postopki dela • zaščita za mize • zidna tapeta formata A3 • tempera ali akrilne barve • lončki za barvo • čopiči, gobice • držala • krpe • štampiljke • folija • strojček za varjenje folije • škarje 71 moDuli za razViJaNJE Učnevsebine Operativnicilji DEloVNiH VEŠČiN II. Opravljanje aktivnosti (primer izdelka: plastificiran pogrinjek) 72 • sam ali s pomočjo prime štampiljko, jo poimenuje • sam ali s pomočjo namoči štampiljko v barvo • sam ali s pomočjo odtisne štampiljko na papir • sam ali s pomočjo ponovi aktivnost (po površini enakomerno naredi več odtisov) • odloži štampiljko na ustrezno mesto • sam ali s pomočjo odloži izdelek na mesto, kjer se bo posušil • počaka, da se izdelek posuši • opazuje delo svojega soseda • spremlja delo drugih, ki jih vodi in usmerja inštruktor/-ica • vodeno in/ali s pomočjo ponovi cel postopek dela • sodeluje pri pripravi folije in strojčka • sam ali s pomočjo prinese svoj izdelek do strojčka • sodeluje pri vlaganju izdelka v folijo • spremlja/opazuje dokončevanje izdelka oz. nastanek pogrinjka Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • individualno delo • demonstracijaa • izkustveno učenje • opazovanje Primeri dejavnosti 1. Prikazan je metodični postopek izvedbe ene aktivnosti. Ko načrtujemo izvedbo druge aktivnosti, jo moramo prav tako razdeliti v korake, ki jih moramo vaditi tako, da lahko posamezniki posamezne korake izvajajo čimbolj ali popolnoma samostojno. 2. Določeno aktivnost lahko izvajamo tudi tako, da posameznik opravi eno fazo dela, nekdo drug pa drugo itd. (enostavna proizvodna linija). • ustrezno načrtovani postopki dela • zaščita za mize • zidna tapeta formata A3 • tempera ali akrilne barve • lončki za barvo • čopiči, gobice • držala • krpe • štampiljke • folija • strojček za varjenje folije • škarje 4.3. Enota 3: Odmori med delom Cilji:Samostojno ali s pomočjo opravi potrebo na stranišču (velika, mala potreba) na način, da je upoštevana njegova potreba po intimnosti,sam ali s pomočjo si umije roke, sam ali s pomočjo se pripravi za malico ter jo zaužije, sam ali s pomočjo si obriše nos ali slino, sam izbere prostočasno sprostitveno aktivnost in jo izvaja. Materialnipogojizadelo: •• ustrezno opremljeni sanitarni prostori •• ustrezno načrtovani postopki dela •• milo •• brisače •• toaletni papir •• robci •• krpice •• pogrinjki •• skodelice •• pribor •• krožniki •• malica •• radio •• predvajalnik Cd plošč •• revije •• knjige Učnevsebine Operativnicilji • Glej modul OSNOVNE VEŠČINE; I. Opravljanje potrebe področje 2, enota 2 na stranišču • Glej modul OSNOVNE VEŠČINE; področje 1, enoti 4,6 II. Nega rok po • Glej modul OSNOVNE VEŠČINE; opravljeni potrebi področje 1, enota 1 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • individualno delo • dobro poznavanje uporabnika Primeri dejavnosti: 1. Uporabnika redno navajamo na pravilno in primerno izražanje svoje potrebe. Če ne govori, ga navajamo na uporabo sličic. 2. Uporabnika redno po korakih navajamo, da čim bolj samostojno opravi potrebo. V začetni fazi učenja ga spremljamo ter ga usmerjamo pri izvajanju posameznih korakov aktivnosti; ko zna aktivnost opraviti sam, mu to dovolimo (pravica do intimnosti). 3. Pomembno je upoštevati stopnjo sposobnosti in predhodne izkušnje. 4. Uporabniku s težavami v gibanju pri opravljanju potrebe na stranišču v celoti pomaga inštruktor/-ica. • ustrezno načrtovani postopki dela • sličice • osebna garderoba • primerni sanitarni prostori • milo • brisače Metode: • individualno delo • izkustveno učenje • demonstracija • ustrezno načrtovani postopki dela • osebna garderoba • milo • brisače • ustrezno opremljeni sanitarni prostori 73 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Učnevsebine Operativnicilji • nakaže potrebo po brisanju nosu in samostojno vzame robec • pusti si obrisati nos III. Nega nosu • sodeluje pri brisanju nosu • samostojno in ko je potrebno uporabi robec in uporabljen robec odloži na ustrezno mesto • nakaže potrebo po brisanju sline in samostojno vzame krpico • pusti si obrisati slino IV. Brisanje sline • sodeluje pri brisanju ust • obriše si usta in uporabljeno krpico/robček odloži na ustrezno mesto Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti • demonstracija • Robci morajo biti vedno dostopni. • robci • koš za smeti • demonstracija • izkustveno učenje • robci ali krpice • koš za smeti Metode: • individualno delo • izkustveno učenje Primeri dejavnosti: 1. Posameznik mora imeti pri hranjenju na razpolago dovolj časa. 2. Posebej moramo paziti na varnost pri hranjenju. • Glej modul OSNOVNE VEŠČINE; 3. Posameznik naj ima za hranjeV. Odmor za malico nje na razpolago vedno svoj področje 2, enota 1 prostor, tako da se ga navadi in ga prepozna. 4. Z uporabniki izdelamo slikovni urnik dežurstva za sodelovanje pri pospravljanju po malici. 5. Uporabnika navajamo, da po svojih zmožnostih pospravi za seboj. Primeri dejavnosti: VI. Sprostitvene • radio aktivnosti me delom • Glej modul ELEMENTI MOTIVACI- 1. poslušanje glasbe • CD plošče (ali priljubljene 2. rekreacija JE; področje 5, enoti 1, 2 (glasba, gledanje knjige…) 3. gledanje priljubljenih revij, priljubljenih revij, knjig, slik knjig,...) 74 4.4. Enota 4: Varnost pri delu Cilji:Uporabnik v skupini varno hodi po pločniku do delavnice, z vodenjem in usmerjanjem upošteva navodila varnosti pri delu. Materialnipogojizadelo: •• ustrezno načrtovani postopki dela •• ustrezna delovna obleka •• potrebni materiali za delo •• ustrezna oprema •• sličice Učnevsebine Operativnicilji • z vodenjem hodi po pločniku • sam v skupini hodi po pločniku • previdno hodi po mokrem in gladkem pločniku • je previden pri hoji po delavnici I. Varnost na poti v • pozna in upošteva potencialne delavnico nevarnosti v delavnici (npr. oster rob mize) • pozna nevarnosti vroče vode • pravilno sedi na stolu (se ne guga na stolu ipd.) • ne posega v delovno polje soseda pri delu • nosi varno delovno obleko • pozna nevarnosti ravnanja z ostrimi predmeti (npr. škarje) • pozna nevarnosti ravnanja z vročimi predmeti (npr. pištola za lepljenje) • previdno prijema in prenaša ostre predmete • previdno ravna z barvami • ve, da se ob nepravilnem ravnaII. Varnost pri delu nju barva polije • ve, da barva ni užitna • ve, da se materialov, orodij itd. ne sme dajati v usta • s pomočjo očisti delovno površino • skrbi za ustrezno higieno med delovnim procesom • navaja se na organizirano delo po fazah in operacijah dela • Glej modul OSNOVNE VEŠČINE; področje 1, enota 1 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • individualno delo • delo v manjši skupini • izkustveno učenje Primeri dejavnosti: 1. *Inštruktor naj na poti do delavnice izkoristi nastale situacije in uporabnike opozarja na nevarnosti. 2. Navajanje na redno nošenje delovne halje. 3. Na predalih in omarah naj bodo slike; predmeti, ki sodijo v predale ali omare vedno pospravljamo na isto mesto. 4. Uporabniki pri delu nenehno potrebujejo nadzor in vodenje *(inštruktor mora biti ves čas z uporabnikom ali v njegovi neposredni bližini). 5. Posebno pozornost pri delu namenjamo drži, izogibamo se prisilnih drž. 6. Delo prekinjamo z aktivnimi odmori. • ustrezno načrtovani postopki dela • ustrezna delovna obleka • potrebni materiali za delo • ustrezno pohištvo • sličice 75 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN 4.5. Enota 5: Samoocenjevanje opravljenega dela Cilji:Uporabnikpozna sličice za posamezne dejavnosti, s pomočjo delovnega inštruktorja/-ice oceni svoje delo, izbere ustrezen simbol glede na dobro/slabo in jo pripne na svoj dnevni ocenjevalni list. Materialnipogojizadelo: •• ustrezno načrtovani postopki dela •• urniki •• dnevni ocenjevalni list Učnevsebine Operativnicilji I. Dnevno ocenjevanje Glej modul ELEMENTI MOTIVACIJE; lastnega dela področje 2, enota 1 76 Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • demonstracija • individualno delo • izkustveno učenje • ustrezno načrtovani postopki dela • urniki • dnevni ocenjevalni listi • sličice 4.6. Enota 6: Pospravljanje in zapuščanje delavnice Cilji: Uporabnik se zaveda pomena čiščenja delovnega prostora pred odhodom iz delavnice. Pridobi ustrezne veščine, da lahko za sabo počisti oz. sodeluje pri čiščenju. Materialnipogojizadelo: •• ustrezno načrtovani postopki za delo •• materiali in pripomočki, ki smo jih uporabili pri zaposlitvi Učnevsebine Operativnicilji I. Pospravljanje po zaključku zaposlitve II. Zapuščanje delavnice • posluša navodilo inštruktorja • sam ali s pomočjo narejen izdelek odloži na ustrezno mesto v delavnici • sam ali s pomočjo umije čopiče, gobice in jih obriše • umite čopiče, gobice odloži na ustrezno mesto (v omaro, na polico, ki je označena s sličico) • sam ali s pomočjo pospravi lonček z barvo • sam ali s pomočjo obriše zaščito na mizi in mizo, če je potrebno • sam ali s pomočjo odstrani zaščito za mizo, če je potrebno • sam ali s pomočjo zloži zaščito za mizo in jo odloži na ustrezno mesto • sam ali s pomočjo poravna stol • sodeluje pri pometanju delavnice • sam ali s pomočjo gre v garderobo • sam ali s pomočjo sleče delovno haljo in jo obesi na obešalnik • sam ali s pomočjo sezuje delovno obutev in jo odloži na ustrezno mesto • sam ali s pomočjo obleče vrhnje oblačilo • sam ali s pomočjo obuje obutev • počaka, da se vsi uredijo • v skupini zapusti delavnico • hodi v skupini po pločniku in skrbi za svojo varnost Zahtevanereference:inštruktor/-ica za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode/Primeri dejavnosti Materiali/Dokumenti Metode: • individualno delo • demonstracij˝a • ustrezno načrtovani postopki • izkustveno učenje za delo Primeri dejavnosti: 1. Opisana dejavnost ustreza zapo- • materiali in pripomočki, ki smo jih uporabili pri zaposlitvi slitvi, navedeni v enoti. 2. Kot velja za vsako drugo zaposlitev, tudi to učno vsebino razdelimo v korake. • delovna obleka in obutev • osebna garderoba 77 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH 4.3Izkušnjeizpilotne izvedbeprogramovusposabljanja VEŠČiN Na podlagi Kataloga znanj: Usposabljanje inštruktorjev za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr. in Programa usposabljanja smo v okviru projekta VoSidiS pilotno izvedli usposabljanje, namenjeno zaposlenim, predvsem inštruktorjem in oTTMdr. Pred projektom nobena izmed sodelujočih organizacij ni imela izdelanega celovitega programa usposabljanja osebja, ki dela z oTTMdr, zato smo se partnerji v projektu strinjali, da je usposabljanje za osebje smiselno izvesti v vseh treh državah. Pilotno usposabljanje oTTMdr je bilo zaradi časovnih in organizacijskih omejitev izvedeno zgolj v Sloveniji, in sicer v pilotni skupini devetih uporabnikov iz CUdV Črna na Koroškem. V nadaljevanju predstavljamo izkušnje iz vseh pilotnih izvedb in ponujamo nekaj priporočil za nadaljnje delo in usposabljanje oTTMdr s pomočjo predstavljenega programa. 4.3.1Pilotnaizvedbausposabljanja osebja,kidelazOTTMR Pri delu z oTTMdr obstaja potreba po usposabljanju osebja, ki bi izvajalo oz. vodilo zaposlitvene aktivnosti ciljne populacije. Posebne značilnosti oTTMdr zahtevajo poseben pristop in posebno znanje izvajalcev vodenja zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr. Katalogznanj:Usposabljanjeinštruktorjevza vodenjezaposlitvenihaktivnostiOTTMDR predstavlja izhodišče za načrtovanje in pilotno izvedbo usposabljanja osebja za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr v vseh treh državah, ki sodelujejo pri projektu. Katalog znanj je bil izdelan z namenom združitve vsega potrebnega znanja za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr. V nadaljevanju predstavljamo osnovne podatke o izvedenih pilotnih usposabljanjih v Bolgariji, Sloveniji in na Portugalskem. Kjeinkdaj: 1. Slovenija: 21. september 2009 – 9. oktober 2009 v prostorih CUdV Črna na Koroškem 2. Portugalska: 9. november 2009 – 9. januar 2010 v centru za usposabljanje organizacije FENACErCi 3. Bolgarija: 7. december 2009 – 9. december 2009 v Šoli za slepe in slabovidne učence v Varni Kakodolgo: 1. Slovenija: 34 ur 2. Portugalska:60 ur 3. Bolgarija: 21 ur 78 Številoudeležencev: 1. Slovenija: 6 slušateljev 2. Portugalska: 16 slušateljev 3. Bolgarija: 8 slušateljev Številoizvajalcevdelavnic: 1. Slovenija: 12 predavateljev 2. Portugalska: 9 predavateljev 3. Bolgarija: 7 predavateljev Izvedeni moduli in vsebine: 1. Slovenija Modul 1: Motnja v duševnem razvoju (vsebine: normalizacija in valorizacija socialnih vlog, etika, deontologija v rehabilitaciji, motnja v duševnem razvoju, sposobnosti oTTMdr). Modul 2.: osebno načrtovanje (vsebine: cilji načrtovanja, socialne veščine in osebni razvoj, profil sposobnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju). Modul 3: Metode dela z oTTMdr (vsebine: metode poučevanja/učenja, metode sproščanja, motivacije in terapije, evalvacija, dokumentacija itd., tehnike nameščanja in mobilizacije, modifikacija vedenja). Modul 4: Trening komunikacije z osebami, ki ne govorijo (vsebine: značilnosti komunikacije oTTMdr, nadomestna in podporna komunikacija). Modul 5: Sodelovanje s starši in svojci ali skrbniki (vsebine: obveščanje staršev, pomoč staršem, ozaveščanje). Modul 6: Prva pomoč. Modul 7: Zaposlitvene aktivnosti organizacija, načrtovanje in vključevanje v delovno okolje (vsebine: družbenokoristne aktivnosti v podjetjih, strategije treninga zaposlitvenih veščin; predvidevanja v funkcionalnem kurikulumu, trening socialnih spretnosti, evalvacija). 2. Portugalska Modul 1: Motnja v duševnem razvoju (vsebine: motnja v duševnem razvoju, sposobnosti oTTMdr; normalizacija in valorizacija socialnih vlog, etika, deontologija v rehabilitaciji, spolni vidiki). Modul 2: osebno načrtovanje (vsebine: profil sposobnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju, načrtovanje ciljev, izvedba in ocena, socialne veščine in osebni razvoj). Modul 3: Metode dela z oTTMdr (vsebine: metode poučevanja/učenja, metode sproščanja, motivacije in terapije, metode evalvacije sprememb pri oTTMdr, tehnike nameščanja in mobilizacije, modifikacija vedenja). Modul 4: Trening komunikacije z osebami, ki ne govorijo (vsebine: značilnosti komunikacije oTTMdr, podporna in nadomestna komunikacija, neformalni sistemi komunikacije: nebesedna komunikacija, totalna komunikacija, nadomestna komunikacija). Modul 5: Sodelovanje s starši in svojci ali skrbniki (vsebine: obveščanje staršev, pomoč staršem, ozaveščanje). Modul 6. Prva pomoč (vsebine: akutna zdravstvena stanja, vrste poškodb, simptomi in pravilno ukrepanje). Modul 7: Zaposlitvene aktivnosti (vsebine: družbenokoristne aktivnosti v podjetjih, strategije treninga zaposlitvenih veščin; predvidevanja v funkcionalnem kurikulumu, trening socialnih spretnosti, evalvacija). 3. Bolgarija Modul 1: Motnja v duševnem razvoju (vsebine: motnja v duševnem razvoju, sposobnosti oTTMdr, etika v rehabilitaciji oTTMdr). Modul 2: Prva pomoč (vsebine: akutna zdravstvena stanja, simptomi in ustrezni ukrepi, optimalna namestitev pri nevroloških motnjah). Modul 3: Sodelovanje s starši in svojci ali skrbniki (vsebine: partnersko delo s starši in svojci). Modul 4: Zaposlitvene aktivnosti (vsebine: predvidevanja v funkcionalnem kurikulumu, trening socialnih spretnosti, evalvacija, družbeno-koristne aktivnosti v podjetjih, strategije treninga delovnih veščin). Modul 5: izobraževanje oseb s težjimi komunikacijskimi ovirami (vsebine: značilnosti komunikacije oTTMdr, strategije alternativne in podporne komunikacije (npr. MAKAToN, PECS – Picture Exchange Communication System), neformalni sistemi komunikacije (nebesedna komunikacija), totalna komunikacija, nadomestna komunikacija). Modul 6: Načrtovanje skrbi za posameznika (vsebine: celosten pristop k skrbi za oTTMdr, načrtovanje individualne skrbi in osebnega profila oTTMdr (otroci, mladostniki in odrasli)). Modul 7: Metode dela z oTTMdr (vsebine: metode poučevanja/učenja, metode sproščanja, motivacije in terapije, metode evalvacije sprememb pri oTTMdr, zbiranje informacij pred obravnavo, evalvacija z metodami observacije, dokumentiranje, analiza podatkov, evalvacija in načrtovanje koledarnega sistema, delo s simboli). moDuli za razViJaNJE DEloVNiH VEŠČiN Metode: Slovenija: predavanje, observacija, praktično delo, igra vlog. Portugalska: observacija, praktično delo, igra vlog. Bolgarija: observacija v programu za otroke z več motnjami (PCMd – program for children with multiple disabilities), predavanje, individualni in skupinski študij primerov, razprave, predstavitev resničnih primerov in dokumentacije, praktično delo, razprava, igra vlog). Materiali: Slovenija: osebni računalnik, projektorji, filmi, delovni listi, evalvacijski obrazci, večnamenska tabla, markerji, zaslon, delovna orodja in materiali, lutka za prvo pomoč, komplet za prvo pomoč, video, papir, voščenke. Portugalska: osebni računalnik, projektorji, filmi, delovni listi, evalvacijski obrazci, listi za pripravo, lutka, ortopedski pripomočki in ortoze, obrazci, večnamenska tabla, markerji, zaslon, delovna orodja in materiali, lutka za prvo pomoč, komplet za prvo pomoč, tabla, defibrilator, video, papir, voščenke, komunikacijske tablice in kartice. Bolgarija: osebni računalnik, projektorji, večnamenska tabla, tekstovni materiali za individualno in skupinsko delo, prijavnice, listi, evalvacijski obrazci, markerji, filmi, komunikatorji, slikovne aplikacije, piktogrami, combo programi, lutka za prvo pomoč, komplet za prvo pomoč, delovna orodja in materiali. Končna ugotovitev: Usposabljanja so zelo koristna za osebje, ki dela z oTTMdr. informacije, pridobljene med usposabljanjem, ponujajo možnost za izmenjavo izkušenj in povratno informacijo. Analiza evalvacijskega vprašalnika kaže na dejstvo, da so slušatelji, ki so bili vključeni v usposabljanje, zelo izkušeni. reševanje konkretnih problemov jim je pomembnejše od učenja teorije. Tako slušatelji kot predavatelji oz. izvajalci delavnic so usposabljanje ocenili kot zelo uspešno. Hkrati so izrazili mnenje, da je organizacija in udeležba na tovrstnih usposabljanjih, ki so naravnana k povezovanju teoretičnega znanja s prakso in povezovanju delavcev med sabo, zelo pomembna. 79 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH 4.3.2Pilotnaizvedba usposabljanjazaOTTMDR VEŠČiN organizirano vključevanje oTTMdr v zaposlitvene aktivnosti je v slovenskem prostoru novost. V CUdV Črna na Koroškem smo nalogo, ki je zaradi zahtevnosti pristopa k oTTMdr in ranljivosti populacije ostajala nerešena, sprejeli kot izziv. Specifičnost populacije narekuje specifičen pristop in izdelava programa usposabljanja za oTTMdr. ''Motivacija, socializacija in delovne veščine pri vključevanju v zaposlitvene aktivnosti'' je bila ključnega pomena pri poskusnem vključevanju oTTMdr v zaposlitvene aktivnosti. izbor oseb za pilotno izvedbo je temeljil na naslednjih merilih: •• oseba ima diagnozo – težja ali težka motnja v duševnem razvoju, •• oseba je starejša od 16 let, •• oseba ima razvite določene motorične spretnosti (prijeti, prenesti …), •• oseba ima razvite temeljne elemente socializacije, •• oseba razume in upošteva osnovna navodila. devet oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju je bilo vključenih v zaposlitvene aktivnosti. Te osebe so vključene v različne programe, ki jih ponuja CUdV Črna na Koroškem, vendar ne v katerega od zaposlitvenih programov. LOKACIJA IZVEDBE PROGRAMA občina Črna na Koroškem je CUdV Črna na Koroškem dala možnost najema prostorov v centru kraja, katere je občina adaptirala in priredila za potrebe gibalno oviranih oseb. Lokacija v središču kraja daje oTTMdr priložnost, da so v središču socialnega utripa kraja, da sodelujejo v socialnih interakcijah s krajani in kljub motoričnim omejitvam razvijajo nove izkušnje v različnih situacijah. S socializacijskega vidika je, tako za oTTMdr in njihov razvoj, kot za širšo javnost in njihovo osveščenost o drugačnosti, pomembno, da se aktivnosti oTTMdr dogajajo v centru kraja. Najeti prostori so opremljeni in ustrezno prilagojeni za izvedbo zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr. dejstvo, da so prostori prilagojeni in dostopni osebam, ki za gibanje uporabljajo voziček ali drug ortopedski pripomoček, je bil osnovni pogoj, ki smo mu zadostili. oTTMdr imajo specifične zdravstvene potrebe, mnogi potrebujejo posebno prehrano, zaradi gibalne oviranosti potrebujejo prilagojen transport ipd. Lokacija prostorov, namenjenih delavnici, je tudi infrastrukturno in organizacijsko zelo dobro povezana z matično ustanovo, kar je trenutno zaradi specifičnih potreb oTTMdr, ki jih lahko zadovoljujemo v okviru matične ustanove, dobra rešitev. 80 ČASOVNI POTEK IZVEDBE PROGRAMA USPOSABLJANJA IN SOČASNO VKLJUČEVANJE OTTMDR V ZAPOSLITVENE AKTIVNOSTI Program se je pričel izvajati 16. novembra 2009. Najprej so bila na vrsti uvodna srečanja, ki so potekala dvakrat tedensko po dve uri. Med srečanji, ter na podlagi testiranj in ocenjevanj, smo vzpostavili shemo vključevanja uporabnikov v zaposlitvene aktivnosti. Pri tem so se upoštevale sposobnosti posameznikov in pričakovane koristi. 1. februarja 2010 smo pričeli z vključevanjem oTTMdr v zaposlitvene aktivnosti. Štirje uporabniki so v te aktivnosti vključeni štirikrat tedensko, ostali štirje pa se menjavajo dvakrat tedensko. Uporabniki, ki se vključujejo v delavnico 2x tedensko, izmenično pokrivajo določeno fazo dela. V delavnici preživijo tri ure dnevno, vključno z odmorom. Zaposlitvene oz. delovne aktivnosti trajajo v povprečju 1,5 ure. POTEK IZVEDBE PROGRAMA USPOSABLJANJA IN VKLJUČEVANJE OTTMDR V ZAPOSLITVENE AKTIVNOSTI Pred pričetkom izvajanja programa usposabljanja smo pridobili soglasje staršev oz. svojcev članov pilotne skupine. Predstavili smo jim vsebine, cilje projekta in načrt usposabljanja. Starši in sorodniki so bili k sodelovanju povabljeni že ob začetku projekta, ko smo v delovnem paketu 1 opravili raziskavo o stanju in potrebah po zaposlovanju oTTMdr v Sloveniji, ki je predstavljena v Poglavju 3. Začetna srečanja oTTMdr so zajemala predvsem vsebine motivacijskega in socializacijskega dela modulov, saj je bilo zanje zelo pomembno, da se na primeren način seznanijo, pričnejo komunicirati in se povežejo v skupino. Motivacijske in socializacijske vsebine se vključujejo skozi celoten proces usposabljanja, toda v tej prvi fazi je bilo to še posebej poudarjeno. Primer: Na začetku so uporabniki drug drugega gledali sumničavo in presenečeno, saj jim je bilo vse novo. Z igranjem različnih skupinskih spoznavnih iger so se pričeli spoznavati in se povezovati v skupino. danes se bolje poznajo in to nakažejo z mimiko ali z besedami. Pred vključitvijo v zaposlitvene oz. delovne aktivnosti smo uporabnike testirali z različnimi ocenjevalnimi lestvicami. Preverjali smo raven skrbi za samega sebe, stopnjo socializacije, stopnjo komunikacije in motorične spretnosti. Uporabili smo sledeča ocenjevalna orodja: •• •• •• •• •• •• •• •• Gunzburgova progresivna ocenjevalna lestvica socialnega razvoja oTTMdr. AAMd: lestvica adaptivnega vedenja. razširjen Barthel index (rBi): ocenjevalna lestvica, ki ocenjuje stanje nevroloških bolnikov na nivoju odvisnosti od tuje pomoči. ocenjevalno lestvico sestavlja 16 podtestov. ocena naj bi prikazala, kaj uporabnik izvede in ne, kaj bi na nivoju vsakodnevnega življenja lahko izvedel. Lestvica motoričnega ocenjevanja (MAS: ang. Motor assessment scale): ocenjevalna lestvica, namenjena ocenjevanju grobih motoričnih funkcij. Lestvica je 6-stopenjska in ocenjuje izvedbo osmih motoričnih aktivnosti. PEdi (ang. Pediatric Evaluation of disability inventory): ocenjevalna lestvica, ki ocenjuje funkcionalne sposobnosti otrok (predvsem se uporablja pri otrocih s cerebralno paralizo). Ker pa je zelo obširna in ocenjuje različna področja otrokovega funkcioniranja (gibanje, socialne veščine, kognitivno funkcioniranje …), je uporabna pri vseh otrocih, ki imajo primankljaj na katerem od ocenjevalnih področij. Test stopnje delovne aktivnosti. Starši ali svojci in delavci, ki uporabnike zelo dobro poznajo, so izpolnili vprašalnik ''orientacijska ocena stanja in sposobnosti varovanca''. Med izvedbo programa spremljamo ter beležimo opažanja in posebnosti pri posameznem uporabniku. Spremembe, ki jih pričakujemo, so majhne in težko merljive, zato smo uporabili več različnih instrumentov. Celotno testiranje bo ponovljeno po koncu izvajanja programa. Preverili smo tudi funkcionalne sposobnosti posameznikov med praktičnim delom. Posledično je bil izbran prvi testni izdelek – plastificirana servirna podloga, tj. pogrinjek. izdelava pogrinjka je razdeljena v različne faze, tako da je lahko vsak član pilotne skupine sodeloval v procesu izdelave. Po uvajanju, testiranju in izboru prvega izdelka so se oTTMdr vključili v delovne aktivnosti. rezultat so pogrinjki, ki so že bili predstavljeni in trženi ob različnih priložnostih, kot so srečanja s starši, sejem v bližnjem kraju itd. oTTMdr so bili vključeni v delovne aktivnosti s programom usposabljanja “Motivacija, socializacija in delovne veščine pri vključevanju v zaposlitvene aktivnosti’’, ki je predstavljen v poglavju 4.2. izvedbo programa delovnih aktivnosti je vodila delovna terapevtka v sodelovanju s petimi delovnimi inštruktorji, ki so končali program usposabljanja po Katalogu znanj: Usposabljanje inštruktorjev za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr, predstavljenem v poglavju 4.1. ODZIV OSEB, VKLJUČENIH V PROGRAM USPOSABLJANJA IN VKLJUČEVANJA V ZAPOSLITVENE AKTIVNOSTI moDuli za OdzivOTTMDR Uporabniki so se na vključitev v program odzvali zelo pozitivno. Zelo zgodaj je bilo opaziti pripadnost skupini in skupnemu cilju. Njihove reakcije ob odhodu na delo so zelo pozitivne, zelo so motivirani, da se uredijo in pripravijo na odhod v delavnico. Večina nima orientacije v času in večkrat sprašujejo, kdaj bodo lahko spet šli na delo. Umirjenost in zadovoljstvo se odraža tako med aktivnostmi v sami delavnici kot v prostem času. dejstvo, da se njihov izdelek predstavlja in prodaja, pa so nekateri dojemali zelo čustveno. VEŠČiN razViJaNJE DEloVNiH Odzivstarševoz.svojcev Starši oziroma svojci so bili presenečeni spričo angažiranosti svojih sinov in hčera. Niso bili pripravljeni na tako pozitiven odziv. Večina oTTMdr , vključenih v zaposlitvene aktivnosti, so pasivni, zato lahko njihovo sodelovanje pri izdelavi pogrinjkov označimo za velik dosežek. Starši opažajo, da uporabnikom vključitev v zaposlitvene aktivnosti pomeni samopotrditev in s tem posledično boljšo samopodobo, kar se odraža na vseh področjih. Odzivinštruktorjev/-ic inštruktorji/-ice so pridobili nova znanja, ki naj bi jih uporabljali pri delu z oTTMdr. Zadovoljstvo posameznika v delovnem okolju je rezultat, ki med drugim potrjuje inštruktorjevo delo in angažiranost. Pozitivni izid programa je tako rezultat timskega dela kot sodelovanja s starši oz. svojci. ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA Program usposabljanja in vključevanja oTTMdr v zaposlitvene aktivnosti med nastajanjem tega priročnika še poteka in se bo nadaljeval tudi v rednem delu CUdV Črna na Koroškem. Končni rezultati še niso znani, kljub temu predstavljamo dosedanje zaključke in priporočila na podlagi odzivov in komentarjev vključenih oseb: •• Struktura programa usposabljanja je delovnim inštruktorjem/-ico razumljiva in uporabna. •• izbrane vsebine programa so primerne za dosego želenih ciljev. •• Program omogoča prilagoditve vsebin sposobnostim posameznika. •• oTTMdr so glede na sposobnosti vključene v proces izdelave določenega produkta, ki se bo prodajal na prostem trgu. •• Uporabniki povežejo svoj prispevek z rezultatom skupinskega dela. •• oTTMdr so dobro motivirane. 81 moDuli za razViJaNJE DEloVNiH •• •• VEŠČiN •• •• •• •• 82 Njihovo zadovoljstvo se prenaša na druga področja njihovega življenja. Zaposleni, ki dnevno skrbijo za oTTMdr, opažajo pozitivne spremembe na področju skrbi za samega sebe, komunikacije in socializacije. Starši oz. svojci opažajo, da oTTMdr z vključitvijo v zaposlitvene aktivnosti pridobijo priložnost za razvoj svojih potencialov. Lokalna skupnost kaže pripravljenost za sprejemanje drugačnosti. Povezanost z lokalnimi podjetji in obstoječa tržna mreža sta dokaj slabi, s tem pa tudi možnosti za izdelavo tržno zanimivih izdelkov. Neustrezno prilagajanje potrebam na tržišču (neustrezna ponudba izdelkov oz. storitev). •• •• •• •• Program daje rezultate na nivoju individualne prilagoditve vsebin, postopkov in metod dela posamezniku. Uspešnost izvajanja programa je višja, če ga izvajajo inštruktorji/-ice, ki imajo znanje s področja vodenja zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr. del programa je usmerjen k izbranemu in definiranemu izdelku, zato je potrebno ob menjavi izdelka ustrezno prilagoditi postopke oz. razdelati ustrezne postopke. Program je z ustreznimi prilagoditvami primeren za prenos v podobne organizacije (področje vključevanja oTTMdr v zaposlitvene aktivnosti) v treh partnerskih in drugih evropskih državah. 5. zaKlJuČKi iN priporoČila S priročnikom za razvijanje delovnih veščin oTTMdr je skušala projektna skupina VoSidiS pripraviti uporabne informacije in orodja, ki jih bodo lahko uporabljali delavci v organizacijah za vzgojo in izobraževanje oseb z motnjo v duševnem razvoju. radi bi pokazali, da je mogoče sestaviti skupne uporabne dokumente, čeprav prihajamo iz različnih držav z različnimi realnostmi na področju vzgoje in izobraževanja oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Priročnik predstavlja zbirko različnih učnih materialov, ki jih je razvila projektna skupina partnerjev. Primerjava stanja zaposlovanja oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju pod posebnimi pogoji po posameznih državah v poglavju 3, je bila osnova za nadaljnje delo. V tem poglavju je razviden podoben zakonodajni okvir v vseh treh državah, ki zagotavlja pravico do vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja za vse osebe z motnjo v duševnem razvoju. razlike med državami so razvidne predvsem pri izvedbi prilagojene delovne vzgoje za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, prepoznavi sposobnosti za razvoj delovnih veščin in izvrševanju aktivnosti povezane z delom. do razlik prihaja predvsem zaradi dejstva, da se en izmed partnerjev ukvarja s to problematiko že več kot 30 let, za ostala dva pa je to realnost bližnje preteklosti. Potrebno je poudariti dva glavna izdelka – Katalog znanj: Usposabljanje inštruktorjev za vodenje zaposlitvenih aktivnosti oTTMdr in Program usposabljanja za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ''Motivacija, socializacija in delovne veščine za vključevanje oTTMdr v delovne procese''. Usposabljanje delavcev Veliko napora je bilo potrebnega, da se zagotovi primernost učnih modulov za delavce vseh treh držav z različnimi potrebami in realnostmi. Pri izdelavi Kataloga znanj smo vedeli, da imajo delavci, ki delajo na tem področju, različne predizobrazbe in delovne izkušnje ter da imajo osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju tudi različne zmožnosti. Projektna skupina je, glede na različne realnosti v državah in različne izobrazbene strukture, nekatere module določila za obvezne, nekatere pa za izbirne. Glede na profile delavcev, ki bodo delali s ciljno skupino in glede na to, da morajo biti učni moduli osnovna učna baza, smo module razdelili na sedem glavnih področij: Znanjespodročjamotenjvduševnemrazvoju– opcijski modul, ker so določeni delavci že izobraženi na tem področju. V tem modulu smo želeli podati osnovno znanje s področja motenj v duševnem razvoju, zmožnosti ciljne skupine, normalizacije, socializacije in etike. Osebonačrtovanje– to je obvezen modul. S tem modulom smo želeli, da delavci pridobijo znanja za osebno načrtovanje ter za izvajanje zastavljenih ciljev. Metodedelazosebamistežjointežkomotnjov duševnemrazvoju – to je obvezen modul. osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju imajo specifične potrebe na motoričnem in kognitivnem področju, kar je treba upoštevati, ko sestavljamo zanje učne vsebine. Komunikacija– obvezen modul. Komunikacija je ključnega pomena pri delu z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Te osebe imajo v komunikaciji pogosto težave zaradi nezmožnosti verbalne komuni- 83 zaKlJuČKi iN priporoČila kacije, zato je potrebno, da jim ponudimo njim razumljiv, nadomestni način komuniciranja. Stikisstaršiinskrbniki– obvezen modul. Eden od razlogov za uspešno ali neuspešno sodelovanje z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju je nedvomno stik z družinskimi člani in način komunikacije z njimi. V tem modulu smo predstavili pomembnost dobre komunikacije z njimi. Prvapomoč – opcijski modul. delavci se naučijo, prepoznati možne zdravstvene težave in tveganja ter kako reagirati v takih situacijah. Delovneaktivnosti – obvezen modul. delavci se naučijo sestaviti in uporabljati funkcionalni urnik ter se zavejo pomembnosti analize nalog za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. izvejo tudi, kako pomembna je evalvacija in uporaba evalvacijskih materialov za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju pri samoevalvaciji. implementacija učnih modulov je bila velik uspeh pri delavcih v vseh treh državah in je dosegla svoj namen. Seveda je še vedno nekaj prostora za izboljšave. S tem v mislih bi radi izpostavili nekaj priporočil, če nameravate uporabiti učne module v drugih ustanovah v državi. Priporočila pri izvedbi učnih modulov za delavce 1. 2. Čas – četudi je bil namen implementacijo učnih modulov izvesti na čim bolj praktičen način, nam je marsikje ponagajal čas. Nekatera znanja so bolj teoretične narave, tako da je zmanjkalo časa za praktični del. Predlagamo spremembo in prilagoditev trajanja učnih ur, glede na potrebe delavcev v usposabljanju ali posamezne institucije. Izbiradelavcevzausposabljanje – neobvezni in obvezni učni moduli včasih niso povsem odgovarjali vsem delavcem, zato ti niso mogli izvleči najboljšega iz usposabljanja. določene skupine so bile namreč preveč heterogene. Predlagamo izbiro delavcev, ki bodo predstavljali bolj homogene skupine. Usposabljanje za osebe z motnjo v duševnem razvoju Učni moduli za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju so bili izvedeni samo v Sloveniji, vendar pa so bili sestavljeni s pomočjo vseh partnerjev in so kot taki primerni za implementacijo v vseh treh državah. Pri pripravi modulov smo sledili enaki metodi, kot smo jo uporabili pri sestavi učnih modulov za delavce. 84 osnovne in socialne veščine so baza učnih modulov. Najprej jih moramo izpiliti do nekega nivoja, da lahko preidemo na učni modul delovnih aktivnosti. identificirane osnovne veščine so osebni izgled, higiena, izpolnitev fizioloških potreb in komunikacija. Ta področja so odločilnega pomena za vključitev oseb s težjo in težko motnjo v delovno okolje pod posebnimi pogoji. osnovne veščine so v modulu 1. identificirane socialne veščine so samospoštovanje, spoštovanje drugih, orientacija in prepoznava prostora, medosebni odnosi in hierarhija. Socialne veščine so v modulu 2. Ena izmed osnovnih principov za uspešno intervencijo je brez dvoma motivacija. Za našo ciljno skupino je zelo pomembno, da se počuti motivirano in nagrajeno. Potrebujejo strukturirano okolje in dobro definirane rutine. Prepoznali smo pet področij, ki omogočajo osebam s težko in težjo motnjo v duševnem razvoju uspešno vključevanje v delovno okolje pod posebnimi pogoji: •• upravljanje s časom – naučeno skozi funkcionalne urnike, •• ocenjevanje posameznikovega dela in učinka (sami sebe in od drugih), •• nagrajevanje, •• razumevanje povezave med izvršenimi aktivnostmi in končnim produktom – delovni rezultati, •• dobro počutje – odmori in relaksacija, motivacijo pokriva modul 3. Pri izvrševanju delovnih aktivnosti morajo osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju razumeti in obvladati nekaj osnovnih veščin: kako iti na delo, aktivnosti povezane z naloženim delom, pomen in upravljanje z odmori, osnovna varnost pri delu, samoocenitev dela in čistoča delovnega mesta. Ta modul – modul 4 je tak, da bo potreboval več prilagoditve za uporabo drugje, v drugih institucijah. operativni cilji in predlagane aktivnosti so zelo zanesljivi za našo ciljno skupino. Pri uporabi naših modulov morajo delavci to vedeti in prilagoditi modul 4 glede na specifične potrebe njihove ciljne skupine. Priporočila za implementacijo učnih modulov za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju 1. Čas – učni moduli za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju niso omejeni s standarnim časom za implementacijo. To je odvisno od njihovih sposobnosti. osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju so zelo heterogena skupina, ki potrebuje individualni pristop za dosego dobrih rezultatov. Čas jim je absolutno treba prilagoditi, da bi lahko razumeli in izkusili procese. 2. 3. 4. Vključevanjestaršev,družineinskrbnikov – glede na dejstvo, da so v nekaterih evropskih državah osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju še vedno pod skrbništvom, čeprav so lahko to tudi odrasle osebe, je odločilnega pomena vključitev staršev in družine v proces kot zaveznike; s tem se izognemo morebitnim pravnim vprašanjem. Verjamemo tudi, da je vključitev staršev in skrbnikov v obravnavo in integrativne procese oseb s težjo in težko motnjo v duševnem procesu vedno pozitivna. Delavci,kivodijousposabljanje– izbira delavcev mora temeljiti na njihovih izkušnjah z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, na znanju s področja delovnih aktivnosti in poznavanju produkta. Po vsem tem smo lahko gotovi, da bodo uporabljeni primerni učni pristopi. Če nam takih kadrov primanjkuje, jih moramo pred tem priučiti. Pričakovanjadelavcev,kivodijousposabljanjein starševterskrbnikov– usposabljanje se ne nanaša le na osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, temveč tudi na delavce in starše. Starši morajo razumeti, da njihovi otroci nikoli ne bodo dosegli take socializacijske stopnje, da bi se lahko po izvedenem usposabljanju vključevali na odprti trg dela, bo pa to usposabljanje zelo dobro za njihovo samozavest, dobro počutje in status v skupnosti. delavci morajo znati zelo natančno opazovati spremembe pri uporabnikih in iz majhnih sprememb črpati potrditve ter motivacijo za nadaljne delo. V projektu VoSidiS so tri različne organizacije združile moči z namenom razviti učne vsebine za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju na strukturiran način, kar je vsekakor novost v vseh treh državah. Priročnik je rezultat obstoječih pristopov in kombiniranja znanj ter preverjanja v vseh treh organizacijah. Verjamemo, da smo razvili inovativen pristop in tako predstavljamo naše strukture širšemu okolju. Upamo, da bo vsak delavec, ki dela ali bo delal z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, v priročniku našel relevantne vsebine za svoje vsakodnevno delo. Cilj tega vodiča potemtakem ni preskrbeti vseobsegajočega pregleda metodologije dela z osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, temveč prvi korak v tej smeri. Upamo, da bodo delavci sprejeli predlagano tematiko kot koristno in jo prilagodili svojim realnostim. Jasno nam je, da vedno obstaja prostor za izboljšave in še vedno je pred nami dolga pot do večje vključenosti oseb z motnjo v duševnem razvoju, ne samo v delovne procese, marveč tudi v okolje. Verjamemo, da je priročnik naš prispevek k bolj osmišljenemu in polnemu življenju in delu oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. zaKlJuČKi iN priporoČila 85 6. izJaVE soDEluJoČiH iN sliKoVNo GraDiVo Carlos Pires, uslužbenec organizacije Fenacerci, Lizbona, Portugalska Moje ime je Carlos Pires in imam motnjo v duševnem razvoju. Star sem 44 let. od leta 1989 sem kot kurir zaposlen v pisarni organizacije FENACErCi. Pred tem sem delal v zelo prijetni slaščičarni v centru Lizbone. V požaru v letu 1988 je bila slaščičarna uničena. Tako sem začel delati za FENACErCi. Pred delom v slaščičarni sem se usposabljal v eni izmed organizacij – CErCiLiSBoA. Naučil sem se različnih stvari: spoštovanja do sodelavcev in ''šefa'', kako govoriti s strankami, o pomembnosti higiene, pomembnosti pravočasnega prihajanja, nedopustnosti odhajanja pred koncem delovnega dne in druge stvari. delo, ki ga opravljam zdaj, ni enako delu, za katerega sem se usposabljal. Toda nekatere stvari mi še vedno pridejo zelo prav. Mislim, da je za vsakega posameznika zelo pomembno, da ima službo. Zame to pomeni, da sem družbeno koristen. dobro se počutim v svoji koži. Lahko plačujem svoje račune. Lahko celo pomagam svoji družini. Menim, da bi morali imeti vsi dostop do usposabljanja in izobrazbe. Vsi smo ljudje. Vsi imamo sanje. Moje sanje so zaradi tega, ker imam službo, bolj dosegljive. Tzvetelina Dimitrakova – socialna delavka v združenju “Egida” – Pazardjik, članici organizacije BAPID, Bolgarija Izkušnjezusposabljanjaoseb,kidelajozOTTMDR: Usposabljanje v Varni je zame predstavljalo izziv, ki je spremenil moj način dela in metode. imela sem priložnost, da spoznam kolege strokovnjake in predavatelje z dobri- 86 mi izkušnjami na področju dela z osebami s posebnimi potrebami. Sprevidela sem, da je delovno usposabljanje nujno za osebe s težkimi motnjami. Združuje vsa področja izobraževanja, med njimi fine motorične spretnosti, kognitivne veščine, jezik in komunikacijo, socialne veščine, obnašanje itd. in te spretnosti razvija s funkcionalnimi aktivnostmi. Glavni namen delovnega usposabljanja je osebe z motnjo v duševnem razvoju pripraviti na življenje, ki v idealnih okoliščinah vključuje delo. Po treningu sem pridobljeno znanje delila s svojimi kolegi, delovnimi terapevti v združenju Egida. razvili smo individualne programe za uporabnike Centra za socialno rehabilitacijo in integracijo, ki vključujejo zaposlitvene spretnosti in trening kompetenc. Usposabljanje je prilagojeno starosti in individualnim značilnostim oseb s težko motnjo v duševnem razvoju. Za razvijanje različnih veščin je tako namenjeno različno veliko časa. Na primer, v enem programu se osredotočimo na osnovne veščine izbiranja in razvrščanja, v drugem pa na izdelavo okrasja in spominkov. Vzporedno z učenjem specifičnih zaposlitvenih aktivnosti uporabnike učimo primernega vedenja na delovnem mestu: pozornost na nalogo, sledenje navodilom, komunikacijo in sodelovanje z drugimi. To bo omogočilo razvoj dobrih zaposlitvenih spretnosti uporabnikov združenja Egida in njihovo vključitev v delovni proces, s tem pa se bo delo strokovnjakov izboljšalo. Aleš Sedelšak, uporabnik, CUDV Črna na Koroškem, član pilotne skupine V delavnico grem rad, saj tako menjam okolje. Tam je ''fajn'', ker je mirno in vsak dela svoje delo, ki nam ga dajo ''tovaršice''. Jaz barvam podlage za pogrinjke. V delavnici mi čas hitro mine.
© Copyright 2024