Brez sprememb ni napredka in uspešnega poslovanja Brez

Časopis družbe Mercator, d.d.
I
September 2011
I
št. 3
www.mercator.si
INT E RV J U
mag. Žiga Debeljak:
Brez sprememb ni napredka
in uspešnega poslovanja
INT E RV J U
Jože Sadar: Kupcu naproti –
z osvežitvijo market programa
INTERVJU
Peter Zavrl: Področje Tehnika
s smelimi cilji na pot
samostojnega razvoja
Spremembe so neizbežne, kaj pa uspehi?
03 / September 2011
Spoštovani sodelavke in sodelavci,
nedavni 5. kolegij ključnih kadrov Mercatorja
v Ljubljani je v središče pozornosti odločno
postavil misel, da brez sprememb ni napredka. Neprestano prilagajanje razgibanemu
poslovnemu okolju, iskanje novih priložnosti,
posluh za želje in potrebe naših kupcev ter takojšnje odzivanje na spremenjene okoliščine
– vse to je zapoved uspešnih. V Mercatorju
to dobro vemo. Ne nazadnje smo Odzivnost
soglasno sprejeli kot eno izmed naših korporacijskih vrednot.
Spremembe so edina stalnica, kot pravimo.
Pa vendar včasih prehajamo skozi
obdobja relativnega miru in
stabilnosti, ko je okolje predvidljivo in si lahko privoščimo
nekaj več lagodnosti, drugič
pa se znajdemo v viharju;
in takrat je treba napeti vse
sile in sprejeti izziv. Prav v
težavnih razmerah se pokaže,
kaj kdo velja.
Čas, ki ga živimo,
ponuja veliko tovrstnih
izzivov. Od nas terja
oblico smelosti in
pogum za sprejemanje sprememb, kar
marsikdaj ni lahko.
Saj poznate pregovor,
ki pravi, da je navada
železna srajca. Temu
lahko pritrdi vsak izmed
nas. Zelo udobno je namreč
iz dneva v dan ponavljati
preizkušene vzorce vedenja. Naše ravnanje je tako
predvidljivo, počutimo se
varni. To zagotovo velja
tudi za opravljanje našega dela. Vsaka novost
pa s seboj prinaša negotovost in tveganje,
zato je razumljivo, da
spremembe pogosto
sprejemamo z zadržki, če seveda prednosti, ki
jih prinašajo, niso dovolj prepričljive.
V Mercatorju se novih preizkušenj ne
bojimo. Čas občutnih sprememb, ki določajo
pogoje našega poslovanja, razumemo kot
priložnost: da svojo ponudbo vedno znova
in vse bolje prilagajamo našim kupcem. V
Sloveniji prav s tem namenom pričenjamo
dva pomembna strateška projekta: Osvežitev
ponudbe market programa in Oblikovanje
tehnične verige. Oba projekta se bosta z zamikom razširila tudi na druge trge v Skupini.
O njiju obširno pišemo v nadaljevanju
časopisa.
Spet smo torej na pragu nekoliko
večjih izzivov. Ti bodo v začetku
morda spremenili utečeni red
in nekatere med nami postavili
pred nove preizkušnje. A najbolj
pomembno je, da verjamemo vanje
in se zavedamo prednosti, ki nam jih
prinašajo. Predavatelj na 5. kolegiju
ključnih kadrov v Ljubljani dr.
Aleksander Zadel pa nas
je vendarle v živo zadel,
ko nas je kar naravnost
povprašal: Kaj pa vi, ste
za spremembe? Kaj mu
lahko odgovorimo,
vsak zase, čisto
iskreno?
Spremembe so
neizbežne, uspehi
pa ne. Za to so
potrebni odločnost,
volja, znanje in
izkušnje. Prepričana
sem, da bomo z znanjem in
izkušnjami skoraj 24.000 sodelavcev v Skupini Mercator tudi
cilje teh dveh projektov uspešno
uresničili.
Mag. Vera Aljančič Falež
Članica uprave
Interni časopis Mercatorja, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 107 ∙ Glavna urednica: mag. Marijana Jazbec
∙ Odgovorna urednica: mag. Breda Sivec ∙ Uredniški odbor: mag. Melita Kolbezen, Mojca Briščik, Miha
Sekne, Tina Petkovšek Pirc ∙ Oblikovanje in priprava za tisk: Zvone Kukec ∙ Tisk: Delo – TČR, d.o.o. ∙
Časopis prejemajo zaposleni in upokojenci Poslovnega sistema Mercator, d. d., in zaposleni v odvisnih
družbah v Sloveniji ∙ DDV: po stopnji 8,5 % ∙ Naklada: 21.500 izvodov ∙ Časopis je natisnjen na okolju
prijaznem papirju. ∙ Na naslovnici: Tjaša Kocjan, prodajalka iz Supermarketa II v Kopru. ∙ Fotografija:
Ciril Jazbec
02 I N T E R V J U
• Mag. Žiga Debeljak: Brez sprememb
ni napredka in uspešnega poslovanja
• Jože Sadar: Kupcu naproti – z
osvežitvijo market ponudbe • Peter Zavrl: Področje Tehnika s
smelimi cilji na pot samostojnega
razvoja
09 M E R C A T O R J E V A
K U L T U R A
Vsak je odgovoren za svoje delo
12 D O G O D K I
• 5. kolegij ključnih kadrov:
pripravljeni na spremembe!
14 A K T U A L N O
• Novoustanovljeni svet delavcev
že deluje s polno paro
• Z En Plus še celovitejša ponudba
za naše kupce
• Za bolj varne službene poti
19 I T K O T I Č E K
BPM - Brez učinkovitih poslovnih
procesov smo mrtvi
20 D O G O D K I
• Vogel: krepimo timske vezi
• Veselje in praznično vzdušje v naši
Pekarni Grosuplje
• Odprli prenovljeno prodajalno na
Kongresnem trgu v Ljubljani
• Dan odprtih vrat za naše otroke
25 M O J S O D E L A V E C
Rudi Meglič: Maxi mi je zlezel pod
kožo
28 M O J A Š E F I N J A
Mihaela Meze: Za doseganje ciljev naredimo vse
29 D R U Ž I N I P R I J A Z N O
P O D J E T J E
• Dan odprtih vrat za naše otroke
• Zdravo samospoštovanje – najboljša
popotnica za otroka
35 N A T E Č A J
Reciklaža: staro + moderno = reciklirano
03 I 2011
Č A S OM E R
1
INTERVJU
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
Intervju s predsednikom Mercatorjeve uprave, mag. Žigom Debeljakom
Brez sprememb ni napredka
in uspešnega poslovanja
Ker želimo ostati uspešni, moramo biti poslovno prožni in se hitro odzivati na
spremenjene potrebe potrošnikov in druge spremembe v okolju. Spremembe
izkoriščamo kot poslovne priložnosti.
V prvih šestih mesecih leta 2011 Skupina
Mercator posluje stabilno, prihodki so zrasli za
6,1 % glede na enako obdobje lani. Smo torej
lahko zadovoljni z doseženim?
V teh izjemno težkih časih poslujemo
stabilno in v skladu z načrti, s čimer smo
lahko zadovoljni. Seveda pa to ne pomeni,
da smo lahko zdaj manj prizadevni, saj smo
še precej daleč od ravni poslovne uspešnosti,
kot smo jo dosegali v preteklosti, v časih pred
gospodarsko krizo. So pa razmere, v katerih
delujemo na vseh trgih, resnično še vedno
zelo zahtevne. Kljub temu smo v prvem polletju leta 2011 ustvarili 1,4 mlrd EUR prihodkov,
kar je približno 48 % načrtovanih prihodkov
za celotno leto 2011 in dobrih 6 % več kot v
enakem obdobju lani. Posebej smo zadovoljni
z več kot 18-odstotno rastjo prihodkov od prodaje blaga, materiala in proizvodov na naših
tujih trgih. Ob tem smo nemoteno izvajali kar
ambiciozen investicijski načrt, Skupina pa je
ustvarila za 18,5 mn EUR čistega dobička. Poslovanje je torej v vseh vidikih stabilno, kar je
v teh kriznih časih ključno, saj se moramo hitro in učinkovito prilagajati razmeram in se še
naprej razvijati. Stabilno poslovanje zagotavlja
tudi dolgoročno socialno varnost zaposlenih,
saj je Mercator zanesljiv delodajalec.
Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem je
Mercator nemoteno posloval tudi na razvojnem področju. Katere so bile glavne prioritete
na tem področju?
Tudi letos je prioriteta na vseh trgih razvoj
maloprodajne mreže v skladu z našimi strateškimi načrti. V prvi polovici letošnjega leta
smo investirali približno 68 mn EUR, pretežno
v nove trgovine. Tako z lastnimi investicijami
kot tudi z najemi smo v tem obdobju pridobili
več kot 30 tisoč m2 novih bruto površin. Prav
tako iščemo tudi nove priložnosti za strateške
povezave, ki nam omogočajo utrjevanje naših
2
Č A S OMER
03 I 2011
tržnih deležev; tako smo recimo nedavno
sklenili dogovor o strateški povezavi z Robnimi kućami Beograd oz. Familijo marketom.
Letos bomo na letni ravni investirali okoli 120
mn EUR, kar pomeni, da kljub težavnim gospodarskim razmeram normalno nadaljujemo
z razvojem na vseh trgih. Nadaljevanje razvoja tudi v času krize kaže na našo finančno moč
in razvojne sposobnosti.
nili zmanjševanju posledic podražitev surovin
za potrošnike. Ves čas smo se tudi povezovali
z lokalnimi pridelovalci hrane in njihove izdelke vključevali v našo ponudbo.
V avgustu je Mercator vstopil tudi na trg
prodaje naftnih derivatov v Sloveniji preko samopostrežnih bencinskih servisov. Nam lahko
kaj več poveste o načrtih na tem področju?
Seveda. Eden od elementov naše strategije
Ker se na vseh trgih poslovanja Skupina Merca- na treh trgih – Slovenije, Srbije in Hrvaške
tor še vedno sooča s posledicami gospodarske – je poleg maloprodajnih in veleprodajnih
dejavnosti tudi razvoj dopolnilnih trgovskih
krize, ki se odražajo v zmanjšanju obsega in
storitev, s katerimi se povečuje atraktivnost
spremembi strukture potrošnje, smo izjemno
naše celovite ponudbe za potrošnike in ki jih
veliko investirali tudi v ugodnejše cene za
povezujemo s sistemom zvestobe Mercator
potrošnike.
Res je, to je bila naša politika že od začetka Pika. V tem okviru smo po vzoru trgovcev v
Zahodni Evropi v preteklosti v Sloveniji že
krize v letu 2009 dalje. Ocenili smo, da je v
razvili ponudbo mobilne telefonije M-Mobil in
teh težkih časih, ki so težki tudi za naše potrošnike, ključno, da potrošnikom omogočimo potovalnih storitev M-Holidays. Z omenjeno
strateško povezavo pa bomo potrošnikom
čim bolj ugodne nakupe in s tem ohranjamo
njihovo zvestobo. Kupna moč naših potrošni- ponudili še možnost nakupa naftnih derivatov
» Skupina Mercator uresničuje zastavljene načrte in ostaja
vodilni trgovec ter eden največjih zaposlovalcev v celotni
regiji jugovzhodne Evrope s skoraj 24.000 zaposlenimi. «
kov je za nas namreč zelo pomembna. Z željo
biti njihova prva izbira pri nakupu izdelkov
vsakdanje rabe in v oteženih gospodarskih
razmerah omogočiti ugodnejši nakup življenjskih potrebščin je Mercator v prvem polletju
leta 2011 v Sloveniji zaklenil cene več kot 300
izdelkom lastnih znamk ter znižal cene več
kot 2.000 izdelkom. V ugodnejše maloprodajne cene za naše potrošnike smo v prvi
polovici letošnjega leta investirali skoraj 12
milijonov EUR in tako del svoje marže name-
v okviru samopostrežnih bencinskih servisov. Te nameravamo glede na prostorske in
urbanistične možnosti postaviti na parkirišča
naših večjih trgovskih centrov, tako da s tem
povečamo atraktivnost lokacij, omogočimo
potrošnikom, da na enem mestu opravijo čim
več stvari, s tem pa povečamo tudi frekvenco
obiska. Načrtujemo, da bomo prve samopostrežne črpalke na naših parkiriščih v Sloveniji
odprli že letos, če bomo seveda lahko pravočasno zagotovili vsa dovoljenja, zagotovo pa v
začetku naslednjega leta. Z omenjeno strateško povezavo smo namreč pridobili možnost
za postavitev samopostrežnih bencinskih
servisov ne samo v Sloveniji, temveč tudi v
Srbiji in na Hrvaškem.
Po razširitvi dopolnilnih trgovskih storitev
s ponudbo naftnih derivatov na samopostrežnih bencinskih servisih pa nas čaka še zadnji
korak na tem področju: to je ponudba osnovnih finančnih in zavarovalnih storitev, s čimer
se tudiže ukvarjamo. S tem bomo ponudbo
dopolnilnih trgovskih storitev celovito zaokrožili z namenom čim bolj privlačnega spleta za
naše potrošnike.
Že dlje časa je aktualna tema tudi Mercatorjeva lastniška struktura. Je kaj novega na tem
področju?
Ker je več kot polovični delež družbe Mercator na prodaj, je konzorcij lastnikov, ki ga
pretežno sestavljajo poslovne banke, oblikoval mednarodni prodajni postopek, s katerim
bodo lastniki iskali kupca za večinski paket
delnic. O tem, komu bodo svoje delnice prodali in pod kakšnimi pogoji, se bodo odločali
lastniki. Vsekakor pa si v Mercatorju želimo
stabilne lastnike, ki bodo podpirali nadaljnji
razvoj Mercatorja. Ocenjujem, da bo na tem
področju kaj več znanega do konca letošnjega
leta, in o tem bomo takoj informirali tudi vse
zaposlene.
Kupec je za Mercator na prvem mestu. Da bi
mu svojo ponudbo čim bolje prilagodili, sta se
s 1. septembrom v Sloveniji začela dva nova
strateška projekta, in sicer »Osvežitev ponudbe
market programa v Sloveniji« ter »Oblikovanje
tehnične verige«. Kakšne konkretne spremembe prinašata?
V zadnjih letih so se nakupne navade potrošnikov pomembno spremenile, zaradi česar
želimo ponudbo v naših trgovinah osvežiti
I Mag. Žiga Debeljak, predsednik uprave Skupine Mercator
tako, da bo še bolj privlačna za naše zveste
potrošnike. Prilagodili in racionalizirali bomo
asortiment, povečali bomo delež izdelkov lastnih znamk, omogočili bomo lažje in hitrejše
nakupovanje z modernizacijo prodajaln in
novih promocijskih aktivnosti. Posebej želim
poudariti, da namen projekta Osvežitev ponudbe market programa ni zmanjšanje števila
zaposlenih, temveč osvežitev ponudbe za
potrošnike na omenjenih področjih.
Naš drugi strateški projekt pa je oblikovati
verigo trgovin z izdelki za dom kot samostojno podjetje po vzoru uspešnega preoblikovanja tekstilne in športne verige v družbi
Modiana in Intersport. Tako bomo zagotovili
še večjo fleksibilnost delovanja tega trgovskega programa, izboljšali in dopolnili ponudbo
ter tako še bolje zadovoljevali potrebe naših
potrošnikov.
Poleg tega poteka podoben projekt kot v
Sloveniji tudi na Hrvaškem, kjer gre za prestrukturitanje naše ponudbe za potrošnike.
03
05 I 2011
2010 ČČAASSOM
OME R 3
INTERVJU
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
I Organizacijska shema vodstva Skupine Mercator d.d.
Kako se omenjena strateška projekta v Sloveniji vklapljata v našo organizacijsko strukturo?
Oba omenjena strateška projekta sta zelo
obsežna, zelo zahtevna, potekala bosta dalj
časa, poleg tega pa sta oba povezana z
dejavnostmi področja Mercator trgovina Slovenija, ki je bilo že doslej največje poslovno
področje v Skupini Mercator. S tema dvema
projektoma sta se obseg in kompleksnost
področja Mercator trgovina Slovenija še
povečala, zaradi česar je Kolegij uprave po
tehtnem premisleku sprejel odločitev, da se
z namenom večje enostavnosti vodenja in
povečanja učinkovitosti to ogromno in zelo
kompleksno področje razdeli na dve organizacijsko bolj homogeni poslovni področji:
področje Maloprodaje market programa in
področje Tehnike, veleprodaje in dopolnilnih
dejavnosti, ki skupaj sestavljata Mercator
trgovino Slovenija.
Prvo področje – Maloprodaja market program – od 1. 9. 2011 vodi dosedanji pomočnik
člana Uprave Jože Sadar, ki je bil s 1. 9. 2011
imenovan na mesto pomočnika predsednika
uprave za omenjeno poslovno področje, poleg
tega pa je postal tudi član Kolegija uprave.
Drugo poslovno področje, Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti, ki vključuje tudi
interno proizvodnjo, gostinstvo, potovalne
storitve in po novem tudi koordinacijo tekstilnega in športnega programa, pa enako kot
doslej vodi član uprave Peter Zavrl. Podrobneje je ta razdelitev prikazana na organizacijskih shemah obeh področij ob intervjujih
z vodjema obeh področij, kolegoma Jožetom
4
Č A S OMER
03 I 2011
otepa s težavami. Na enak način se moramo
Sadarjem in Petrom Zavrlom, ki v pogovorih
za to številko Časomera podajata več informa- tudi sedaj pravočasno odzvati na spremembe
v našem poslovnem okolju, kar je ključno
cij o obeh navedenih strateških projektih.
za nadaljevanje našega uspešnega razvoja.
Zato imata omenjena strateška projekta ob
So se ključni strateški cilji zaradi omenjenih
doslednem uresničevanju naših načrtov tudi
projektov spremenili?
Ne. Naša vizija in strategija ostajata nespre- na vseh ostalih poslovnih področjih izjemno
velik pomen.
menjeni, želimo biti prva izbira potrošnikov
pri nakupih izdelkov vsakdanje potrošnje in
Kljub zahtevnim razmeram smo torej lahko
izdelkov za dom, s tem pa ohraniti mesto
optimisti?
vodilnega trgovca v regiji, v kateri delujemo.
Vsekakor. Okoliščine moramo presojati dolSe je pa treba zavedati, da so se pričakovanja
goročno in spremembe izkoristiti za nadaljnji
in navade potrošnikov zaradi kriznih razmer,
razvoj. Vedno znova moramo potrjevati, da
ki trajajo že dalj časa, spremenile in moraznamo in zmoremo biti najboljši tudi v zelo
konkurenčnih in zahtevnih razmerah, kar smo
dokazali tudi doslej. Prav v takih okoliščinah
» Poslovanje Skupine
najdemo potrditve, da je naše poslovanje na
zdravih in močnih temeljih, da je naša straMercator je stabilno, kar je
tegija prava in da so naši cilji uresničljivi. Ob
v teh kriznih časih ključno. « tem se želim ponovno zahvaliti vsem Mercatorjevkam in Mercatorjevcem za pripadnost,
prizadevnost in trdo delo, ki jih vlagate v naš
mo tudi mi svoj model delovanja čim bolj
skupni uspeh. Čaka nas »vroča jesen«, v kateri
moramo uspešno zaključiti letošnje poslovno
prilagoditi spremenjenim razmeram na trgu.
Če se spomnite, smo v letu 2009, ko se je go- leto. Zagotovo tudi leto 2012 glede na nove,
ne preveč optimistične napovedi globalnih
spodarska kriza prvo leto razmahnila v regiji,
oblikovali ukrepe 2 x 3 za premostitev krize, ki gospodarskih gibanj ne bo enostavno, a sem
smo jih nato v letu 2010 dopolnili z ukrepi 3 x prepričan, da bomo z osredotočenostjo na
zadovoljevanje potreb naših kupcev, s spo3, in sicer na področju prilagoditve naše ponudbe za potrošnika, poslovne racionalizacije štovanjem naših korporacijskih vrednot in z
in povečanja naše prožnosti. Pravočasen odziv doslednim uresničevanjem strategij in načrtov
tudi v bodoče uspešno poslovali in se razvijali.
na spremenjene razmere nam je omogočil
stabilno in normalno poslovanje tudi v kriznih
časih, ko se je in se še marsikatero podjetje
MOJCA BRIŠČIK
INTERVJU
Kupcu naproti – z osvežitvijo market
ponudbe
Z Jožetom Sadarjem, ki je s 1.
septembrom 2011 prevzel funkcijo
pomočnika predsednika uprave
za področje Mercator trgovina
Slovenija, Maloprodaja market
program in postal tudi član KUSM,
smo se pogovarjali o novostih,
ki jih prinaša projekt Osvežitve
ponudbe market programa v
Sloveniji.
I Jože Sadar, pomočnik predsednika uprave
za področje Mercator trgovina Slovenija,
Maloprodaja market program.
Kateri razlogi so privedli do odločitve za osvežitev naše ponudbe market programa?
Mercator se je vseskozi s svojo ponudbo, storitvijo oz. svojimi pristopi prilagajal
potrebam kupcem, nakupovalnim navadam,
trendom, skratka, vsakokratnim njihovim
pričakovanjem, ki se stalno spreminjajo.
Vendar se je zgodilo v zadnjem obdobju na
trgu oz. na strani kupca veliko zelo izrazitih
sprememb. Zato je bilo potrebno zasnovati in
izpeljati bolj globoke in sistemske spremembe, ki bodo omogočile, da bo Mercator še
naprej najboljši sosed našim zvestim kupcem
oz. potrošnikom in da bomo še bolj kvalitetno izpolnjevali njihova pričakovanja glede
ponudbe in storitve v naših prodajalnah.
Ob spremenjenih nakupnih navadah, padajoči kupni moči, spremenjeni lojalnosti do različnih blagovnih znamk in predvsem še zaradi
večje razpoložljive ponudbe je kupec še kako
ozaveščen in pričakuje še bolj kakovostno in
cenovno dostopno ponudbo, saj ima široko
možnost izbire. Mercator želi biti tudi z ukrepi, ki smo jih zasnovali in jih bomo izpeljali,
še naprej njihova prva in najboljša izbira.
Kateri so torej glavni cilji projekta?
Vsi cilji, ki jih želimo doseči s projektom
Osvežitve Mercatorjeve ponudbe market
programa v Sloveniji, so povezani izključno
z našimi kupci. Kupcem želimo prilagoditi
ponudbo tako, da bomo povečali njihovo
zadovoljstvo, in sicer s prilagojenim sortimentom in razporeditvijo na policah, s še bolj
tržno zanimivimi cenami, privlačnimi in za
kupca ugodnimi promocijami ter s prostorsko
ureditvijo trgovin. Posebno pozornost bomo
namenili programu zvestobe oz. kartici Pika,
ki že danes pomeni pomemben element
zvestobe in povezavo med kupci in nami kot
največjim trgovcem za izdelke vsakdanje rabe
v Sloveniji.
Projekt je pravkar, tj. s 1. septembrom, stopil
v fazo realizacije. Kako bo potekal oziroma
kakšna bo njegova dinamika?
Projekt vodi projektna skupina, ki jo sestavljajo Mercatorjevi strokovnjaki. Ti imajo
dolgoletne izkušnje s posameznimi področji
oz. poslovnimi procesi s področja maloprodaje, upravljanja z blagovnimi skupinami,
marketinga, razvoja, logistike itd. Projektna
skupina s sodelavci specialisti na posameznih
področjih pripravlja spremembe na področju
asortimenta, trgovske znamke, cen, promocij,
razporeditve blaga, videza trgovin, kartice
Pika itd. Te spremembe bodo jeseni najprej
uvedene v testnih trgovinah, v začetku naslednjega leta pa jih bomo vpeljali v celotno
maloprodajno mrežo, tako da bodo novosti
dostopne vsem Mercatorjevim kupcem.
Glede na to, da gre za večje spremem-
be, ki zahtevajo tudi investicije v prenovo
prodajaln, se bodo nekateri od teh ukrepov
odrazili v celostnem videzu, in sicer postopno,
v naslednjih nekaj letih, ko se bodo trgovine
prenavljale.
Kaj spremembe pomenijo za naše kupce?
Te spremembe pomenijo, da bomo ponudili
kupcu še boljši asortiment, da bodo najljubši
izdelki še bolje vidni in lažje dostopni. Še večji
poudarek bomo namenili svežim programom,
po katerih smo že danes zelo prepoznavni,
s posebnim poudarkom na svežem sadju in
zelenjavi. Kupci bodo še več izdelkov lahko
kupili na samopostrežni način. Pri tem bomo
našim manjšim trgovinam, ki jih imamo največ, posvetili še posebno pozornost.
Poleg tega bomo ponudili kupcem še več
kakovostnih izdelkov različnih linij trgovskih
znamk, katerih prodaja se povečuje iz dneva v
dan, kar pomeni, da kupci zaupajo kakovosti,
ki je naša ključna skrb na tem področju.
Na področju cen bomo prodajni pristop še
bolj poenostavili. V znižanje prodajnih cen
bomo vložili dodatna sredstva. Na področju
promocij pa si bomo prizadevali, da bodo
akcije še bolj jasne, enostavne ter predvsem
asortimentsko in cenovne zanimive. Poskrbeli
bomo tudi za dobro prepoznavnosti v vseh
medijih.
Pomembna pridobitev za kupce bo tudi
03 I 2011
Č A S OM E R
5
INTERVJU
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
I Organizacija področja MTS,
Maloprodaja market program,
ki velja od 1. septembra 2011 dalje
poenostavljeno poslovanje s kartico Pika, ki
bo kupcu kar največ ugodnosti prineslo na
prodajnem mestu samem; kupec bo tako za
zvestobo nagrajen takoj ob nakupu, in ne šele
ob koncu bonitetnega obdobja.
Nekoliko bo posodobljen tudi videz naših
prodajaln. Kakšne spremembe načrtujete na
tem področju?
Na tem področju načrtujemo delno prenovo prodajaln, delno drugačna pa bo tudi
razporeditev posameznih blagovnih skupin
oz. oddelkov; spremenjeno bo razmerje med
postrežno in samopostrežno prodajo.
Kako bomo prilagoditev naše market ponudbe
občutili zaposleni?
Pričakujem, da boste »osvežitev« občutili
kot poenostavitev procesov in še bolj ciljno
naravnanost nalog.
Pogoj za spremenjene pristope, ki so v
našem primeru zelo široki in sistematični,
so tudi organizacijske prilagoditve. Te so že
narejene, saj brez njih ne bi mogli izpeljati
začrtanih sprememb. Naj poudarim, da imajo
vsi sodelavci zaposlitev tudi po novi makro in
mikro organizaciji.
To, da so sodelavci v vseh enotah zelo pozitivno sprejeli načrtovane spremembe in bodo
pri njih aktivno sodelovali, je dobra popotnica
za realizacijo tega projekta. V Mercatorju
je veliko znanja in izkušenj, kar se kaže pri
dnevnem delu in pri vseh posebnih razvojnih
projektih.
Zgoraj je prikazana makro organizacija poslovnega področja, ki ga vodite. Katere bistvene
spremembe prinaša in kakšna je njihova vloga?
6
Č A S OMER
03 I 2011
Makro organizacija omogoča še večjo osredotočenost naših aktivnosti oz. ukrepov na
našo ključno dejavnost maloprodaje izdelkov
dnevne rabe v vseh poslovnih funkcijah, od
maloprodaje, marketinga, upravljanja z blagovnimi skupinami, logistike itd.
Trgovine bodo vodene po načelu prodajnih formatov oz. trgovin. Tako bodo imeli
hipermarketi svoje vodstvo, supermarketi in
preostale trgovine pa bodo vodene posebej.
Zmanjšali smo tudi število maloprodajnih
območij. Izvršno področje Upravljanje z blagovnimi skupinami po novem sestavljata dva
sektorja, Upravljanje z blagovnimi znamkami
in Upravljanje s trgovskimi znamkami, s čimer
dajemo še večji pomen trgovski znamki.
Povečuje se tudi vloga marketinške funkcije
in logistike.
Nova makro organizacija predstavlja torej
osnovo za uspešno realizacijo temeljnih ciljev
osvežitve naše ponudbe za potrošnike na
področju asortimenta, cen, promocij, zvestobe, komunikacije s kupci, videza trgovin idr.,
nikakor pa ne pomeni zmanjševanja števila
zaposlenih.
Z izvajanjem projekta začenjamo v Sloveniji. Kaj pa drugi trgi v okviru Skupine? Se bo
projekt razširil tudi na družbe znotraj Mercator
trgovine Jugovzhodna Evropa?
S projektom osvežitve ponudbe smo intenzivno pričeli tudi na hrvaškem trgu. Seveda
bomo vse novosti, ugodnosti in dobre prakse,
ki se bodo pokazale na slovenskem trgu, takoj
prenašali v izvedbo tudi na preostale trge JVE,
tako kot je tudi sicer praksa v Mercatorju.
Prenovljen sitem zvestobe kartice Pika se
bo na trge JVE, kjer je kartica Mercator Pika
v uporabi, prenesel v letu 2013, intenziven
razvoj in širitev izdelkov linij trgovske znamke
Mercator pa že poteka.
Pravkar začenjate novo obdobje na svoji
poklicni poti: poslali se pomočnik predsednika
uprave za poslovno področje MTS, Maloprodaja market program, ki je srce naše družbe.
Kako gledate v prihodnost oz. kaj sporočate
sodelavcem?
Vesel sem, da se mi je ponudila ta priložnost. Menim, da moramo zaposleni proaktivno sodelovati pri spremembah, ki jih narekuje
dinamično tržno okolje. Novih kariernih
izzivov se ne smemo bati, čeprav ti zahtevajo
dodaten napor, velikokrat tudi podreditev
osebnih ciljev.
Sam sem v Mercatorju že 16 let. Delal
sem na različnih področjih in imel priložnost
sodelovati pri razvoju družbe; aktivna vloga v
teh procesih je zahtevalo ogromno vloženega
truda, energije in časa.
Nikoli ni bilo prav enostavno, vendar mi je
bilo zmeraj v zadovoljstvo, ko mi je uspelo
osebno navdušenje nad spremembami prenesti tudi na sodelavce in doseči zastavljene cilje.
V spremembe, ki smo jih zastavili s projektom osvežitve ponudbe market programa,
verjamem. Prepričan sem, da jih boste, ko
se boste bolje seznanili s prednostmi, ki jih
prinašajo, z navdušenjem sprejeli tudi vi,
spoštovani sodelavke in sodelavci. In prav to
je pogoj za uspeh. Kot vodja projekta pa lahko
rečem, da se bom tudi tokrat zavzemal za
pozitivno in tvorno delovno ozračje, da bomo
kos ambiciozno, a realno zastavljenim ciljem.
BREDA SIVEC
INTERVJU
Področje Tehnika s smelimi cilji na pot
samostojnega razvoja
Član uprave Skupine Mercator Peter Zavrl od 1. septembra 2011 vodi poslovno področje Mercator trgovina
Slovenija: Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti. Sočasno prevzema tudi pristojnosti za upravljanje
družb Modiana, d.o.o., Intersport ISI, d.o.o., in Mercator-Emba, d.d. Z njim smo se pogovarjali o novih
delovnih nalogah, predvsem o projektu oblikovanja področja Tehnika v samostojno podjetje.
Kaj je vizija in kateri so ključni cilji strateškega
projekta oblikovanja področja prodaje tehničnega blaga kot samostojne verige?
Naša osnovna vizija je, da na področju
prodaje izdelkov za dom in opremo doma,
izdelkov po načelu »naredi si sam« ter gradbenih in drugih tehničnih izdelkov postanemo
največji trgovec v Jugovzhodni Evropi.
Na ciljnih trgih, kjer realno lahko dosežemo pomemben tržni delež, bomo razvili
stabilno prodajno mrežo in zagotovili pogoje
nadaljnje kontinuirane rasti. Tržne cilje bomo
dosegli tudi s prevzemanjem konkurenčnih
podjetij iz tehnične branže. Ob samostojnem
razvoju in specializaciji bomo hkrati uresničevali obojestranske sinergije – ekonomijo
obsega do preostalih delov Skupine Mercator.
Od ključnih strateških ciljev pa bi izpostavil, da lastnikom zagotavljamo pričakovane
donose na vloženi kapital, poslovne rezultate skladno z letnim poslovnim načrtom
in evropsko primerljivost ter uspešnost v
primerjavi s konkurenčnimi podjetji.
Kateri razlogi so privedli do odločitve o samostojni nadaljnji razvojni poti področja tehnike?
Kakor je v pogovoru za Časomer poudaril
že predsednik uprave, Žiga Debeljak, želi biti
Mercator prva izbira potrošnikov pri nakupih
izdelkov vsakdanje potrošnje in izdelkov
za dom. Ohraniti želimo pozicijo vodilnega
trgovca v regiji. Da nam bo to uspelo, pa
moramo poznati navade, želje in pričakovanja
naših kupcev, ki se skozi obdobja spreminjajo,
ter se spremembam znati pravočasno prilagoditi. Med tovrstne spremembe in prilagajanje
na trgu sodijo tudi sedanje organizacijske
spremembe – dejansko se z njimi le odzivamo
na spremembe, ki se dogajajo v našem okolju.
Sprememb se ne smemo bati, so namreč
edina možnost, da dolgoročno uspemo in da
uresničimo zastavljene cilje.
Pozitivne izkušnje in izboljšanje rezultatov
poslovanja smo že pridobili z organiziranjem
samostojnih podjetij Intersport in Modiana,
kar nam kaže, da ima projekt oblikovanja
področja Tehnika v samostojno podjetje lepo
prihodnost. Čaka pa nas obilo dela, saj je
področje tehnike v Skupini Mercator bistveno
večje kot Intersport in Modiana skupaj.
Kakšna bo dinamika uvajanja sprememb? Bo
projekt sočasno potekal tudi na drugih trgih v
sestavi Skupine Mercator?
Z reorganizacijo v Sloveniji, kar pomeni
najprej organiziranje samostojne tehnične
divizije in zatem še ustanovitev pravne osebe,
pričenjamo že v tem letu, nato v skladu s
kadrovskimi možnostmi čim prej tudi na
Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori.
Interno smo se organizacijsko že strukturirali ter opredelili ključna področja dela in strateške smernice. Tako da po tej plati že normalno
delamo. Navzven pa se spremembe seveda ne
bodo zgodile čez noč. Povezane so namreč
še z nekaterimi strateškimi odločitvami
na ravni Skupine Mercator, med katerimi bo najpomembnejša uskladitev
pristojnosti in odgovornosti za t. i.
non food 2 »tehnično blago« v market programu.
Kako bo organizirano novo poslovno področje in katere bodo glavne
funkcije posameznih podpodročij?
Shema na naslednji strani prikazuje makro organizacijo poslovnega
področja MTS, Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti, ki je
začela veljati 1. septembra.
V obstoječi organizaciji tehničnega stebra znotraj PSM (izvršno
področje Mercator Tehnika) s
podobnim prodajnim programom, kakor ga bo imela Skupina
Mercator Tehnika (SMT), ima
program tehnike v svoji strukturi
trenutno skupaj na vseh trgih
124 lastnih prodajnih enot,
večino v Sloveniji, ter 1.114
I Član uprave Skupine Mercator
Peter Zavrl, vodja področja Mercator
trgovina Slovenija: Tehnika,
veleprodaja in dopolnilne dejavnosti.
03 I 2011
Č A S OM E R
7
INTERVJU
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
I Organizacija področja Mercator trgovina Slovenija,
Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti.
Področje Tehnika se v tem času intenzivno kadrovsko
oblikuje; ta del sheme je zato začasen.
sodelavcev v Sloveniji in 343 na trgih JVE (brez
podpornih služb in veleprodaje tehničnega
blaga).
V nadaljevanju bo področje za celotno regijo organizirano kot Skupina Mercator Tehnika,
ki jo bo upravljalo vodstvo družbe v Ljubljani,
vsaka država pa bo imela svojega direktorja
odvisne družbe. Družbo bo vodil naš novi
sodelavec Goran Čelesnik.
V Sloveniji bomo po ustanovitvi samostojne pravne osebe organizirani tako, da bodo
pod vodstvom Tehnike tri izvršna področja, in
sicer Upravljanje produkta, Trženje in Logistika. Področje Upravljanje produkta, ki ga bo
predvidoma vodil Robert Surina, je razdeljeno
na programske sklope gradbeno-instalacijski
materiali, pohištvo in ambienti, hišni aparati
in zabavna elektronika, les in lesni izdelki
ter metalurgija. Področje Trženja, ki ga bo
predvidoma vodila Saša Grm, bo odgovorno
za prodajo, marketing ter upravljanje in razvoj
prodajnega prostora, področje Logistike, ki
ga bo predvidoma vodil naš novi sodelavec
Slavko Očko, pa za celotno logistično podporo
– od skladišč do prevozov, reklamacij, uvoza/
izvoza, oskrbne verige in vzdrževanja. Z novimi sodelavci bomo dopolnili tudi marketing
in razvoj.
Poleg izvršnih področij načrtujemo v samostojni pravni osebi tudi podporna področja, in sicer finančno-računovodski sektor,
splošno-kadrovski sektor ter organizacijo
in IT, pa seveda operativno podporo, kamor
sodi tajništvo vodstva in posameznih izvršnih
področij.
Katere so po vašem mnenju glavne prednosti,
ki jih bo projekt prinesel našim kupcem?
8
Č A S OMER
03 I 2011
Kupci bodo na enem mestu v prijetnem
okolju trgovskih centrov oz. specializiranih
tehničnih prodajalnah lahko izbirali med
najboljšo ponudbo kakovostnih tehničnih
izdelkov v različnih cenovnih razredih, ob tem
pa jim bodo na voljo tudi visoko usposobljeni
svetovalci. Naša glavna skrb bo veljala kakovosti ponudbe in dodatnih storitev; ponudbo
bomo tudi stalno posodabljali. Tako sem
prepričan, da bodo naši kupci zadovoljni in da
se bodo k nam radi vračali.
Kako potekajo prvi dnevi, ko projekt iz faze
snovanja prehaja v fazo realizacije? Čemu
posvečate največ pozornosti?
Projekt je v polnem teku, nanj smo se
dovolj dolgo in dobro pripravljali. Trenutno
največ pozornosti namenjamo kadrovskim
popolnitvam ekipe izvršnega področja Tehnike.
na trgu, hitro prične stagnirati. Enako velja za
posameznika – če predolgo opravljaš eno in
isto delo, se ujameš v določene vzorce, ki ne
generirajo novih idej, in se pričneš dolgočasiti.
V današnjih časih pa si ne podjetja ne posamezniki tega ne moremo privoščiti.
Vaše sporočilo zaposlenim:
Spremembe morda niso prijetne, saj od
nas, vsaj v prvi fazi, zahtevajo več energije
in več dela. Vendar pa se zavedajmo, da jih
uvajamo zato, da bomo še boljši, na trgu še
konkurenčnejši in še močnejši.
Osebno sem v svoji dolgoletni uspešni karieri vodilnega delavca sprejel nekako vsakih
deset let pomembno odločitev o zamenjavi
dejavnosti ali delodajalca. Pri sebi sem vedno
upošteval izrek, da so spremembe gibalo
napredka.
Veselim se dodatnih novih izzivov in hkrati
sem zadovoljen, da vodenje market maloprodaje v odlični kondiciji in z dobrimi
rezultati prepuščam mlajši ekipi.
Sami imate na svoji uspešni in razgibani službeni poti za seboj zelo številne preizkušnje,
ko ste bili postavljeni pred nove izzive. Kako
tokrat gledate na spremembe, ki iz faze načrto- Na novem začetku vam želimo srečno!
vanja pravkar prehajajo v prakso?
BREDA SIVEC
Upam, da ne bo zvenelo preveč klišejsko,
ampak moram reči, da se tovrstnih sprememb,
pa čeprav s seboj prinesejo zelo veliko dela,
veselim. Veselim se jih zato, ker vem, da so to
Ob tej priložnosti se zahvaljujem Samu
spremembe na bolje oz. spremembe, ki jih deGorjupu za predano in uspešno delo v vlogi
lamo izključno z namenom zadovoljitve naših
mojega dosedanjega pomočnika za malokupcev, njihovih želja in pričakovanj. Veselim
prodajo, veleprodajo in marketing. Želim
pa se jih tudi zato, ker je ekipa, ki jo imam ob
enakih uspehov tudi na novem delovnem
sebi, oz. sodelavci, ki se nam bodo v kratkem
mestu pomočnika predsednika uprave naše
priključili, strokovna in motivirana, tako da
družbe Mercator – H, kjer ga čaka obilica
nam zagona ne manjka. Če podjetje stoji na
izzivov. Peter Zavrl
mestu, se ne razvija in prilagaja spremembam
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
MERCATORJEVA
kultura
Vsak je odgovoren za svoje delo
Odgovornost je za nas pomembna vrednota. O tem pričajo izjave naših
sodelavk in sodelavcev z različnih področij dela in z vseh trgov Skupine.
Odgovornost povsem
upravičeno
zaseda visoko
mesto na
lestvici naših
korporacijskih
vrednot. O njej
lahko govorimo z več zornih kotov. Občutek
Za delo na finančnem področju je odgovornosti je nekaj, kar mora
odgovornost izjemno pomembna vsak človek vgraditi vase kot
vrednota. Če želimo učinkovito
svojevrstno vrlino, bodisi da
upravljati denarna sredstva Mergre za odgovornost do samega
catorja, moramo pravilno planirati sebe, družbe, v kateri živimo,
denarne tokove, da poravnamo
dela, ki ga opravljamo, ali poobveznosti v dogovorjenih rokih. membno lastnost, na podlagi
Pri tem pa seveda ne smemo
katere vrednotimo sebe in ljudi,
pozabiti na upravljanje finančnih ki nas obkrožajo. Menim, da je
tveganj, s katerimi se soočamo
odgovornost ključna za dobro
vsak dan. Naše delo tako od nas
opravljeno delo.
zahteva natančnost in odgovorEdita Milišić, poslovodja SM Galenost, da kar najbolje uresničurija okusa, Mercator BH
jemo zastavljene strateške cilje
Skupine Mercator.
Boštjan Kralj, Strateške finance
Pri svojem
delu se
vsakodnevno
srečujem s
sprejemanjem
odločitev in
delegiranjem
delovnih
nalog. Sliši se
sicer lepo in lagodno, vendar je to
zelo odgovorno in zahtevno delo.
Poskrbeti, da so vse naloge opravljene kakovostno, pravočasno s
čim manjšimi stroški, pri tem pa
biti pravičen do vseh sodelavcev,
ni lahko. Takšno delo mi je zaupano in skušam ga opravljati po
svojih najboljših močeh.
Na vsakem koraku moramo biti
pozorni na to, ali se vedemo
odgovorno, in to do sodelavcev,
blaga, delodajalca, okolja in še bi
lahko našteval. Zlasti vodje moramo svoje delo opravljati z veseljem in dobro voljo ter slednjo
prenašati tudi na sodelavce.
Aleš Slabe,vodja skladiščnega sistema, Logistika, Mercator trgovina
Slovenija
Če se želimo držati načrtov
in dokončati naloge, morajo
zaposleni opravljati svoje delo
kot dober gospodar, kar pomeni,
da se morajo zavedati, da vsako
delo, ki ga dobro opravijo, vpliva
na celotno blaginjo podjetja, ne
glede na majhnost in navidezno
nepomembnost opravljenega
dela. Zato je pomembno, da se
naši delavci odgovorno lotevajo
svojih vsakodnevnih obveznosti.
Esnar Šehović, vodja Mercator
Centra Sarajevo, Mercator BH
se vestno
in odgovorno lotevajo
svojih delovnih
obveznosti.
Menim, da
je ta lastnost
danes izjemno
pomembna,
saj je na marsikaterem področju
vse manj odgovornih ljudi. Teži
se k življenju brez obveznosti ter
doseganju ciljev ob čim manjšem
trudu. Za uspešne ljudi je značilno, da prevzemajo odgovornost
tudi za tiste odločitve, ki so videti
strah vzbujajoče in nemogoče. Če
odločno ukrepamo in se ob tem
zavedamo obveznosti izvajanja
delovnih nalog, za katere smo
plačani, bomo pri uresničitvi
slednjih tudi uspešni.
Načelo dela, povezano s preglednim in odgovornim poslovanjem, neposredno vpliva tudi na
učinkovitost, delovno disciplino
in dobro delovno vzdušje. Opravljanje nalog znotraj zastavljenih
časovnih okvirov, kot eden od
izrazov odgovornega pristopa k
izpolnjevanju obveznosti, mora
biti ključen dejavnik pri vrednotenju delovne uspešnosti vsakega zaposlenega v določenem
sektorju.
Amra Salić, vodja programa neživil, Mercator BH
Poleg značaja
in drugih
elementov,
kot so znanje,
delovne izkušnje, poštenost
pri opravljanju delovnih
nalog in dobro
sodelovanje s sodelavci, je
odgovornost eden najpomembnejših elementov, ki prispevajo
Odgovornost je lastnost, ki je
h kakovosti opravljenega dela.
nepogrešljiva sestavina kakršnega Je nepogrešljiva. Le odgovoren
koli uspeha v življenju. Je odločiposameznik, ki ceni svoje delovno
mesto, ljudi, s katerimi sodeluje,
len dejavnik uspešnega poslovanja podjetja, saj k poslovanju
zaupana delovna sredstva, kupce
prispevajo odgovorni ljudje, ki
in dobavitelje ter zlasti roke za
dokončanje delovnih nalog, lahko
napreduje na svoji poklicni poti in
prispeva k uspehu podjetja.
Slobodan Vlajić, vodja C&C v
Mladenovcu, Mercator-S
Odgovornost
je pri vsakem
delu samoumevna, ko
delate z denarjem, pa je
še toliko večja.
Neposreden
stik z ljudmi
in delo z denarjem sta najobčutljivejša, a obenem tudi najboljša
načina, da pokažemo, kdo smo.
Pri blagajni delam že več kot pet
let, v tem času pa sem doživela
različne situacije, v katerih je
bil odgovoren in iskren odnos
do kupca nagrajen z najljubšo
nagrado – nasmehom in iskreno
hvaležnostjo.
Naj ob tej priložnosti omenim
le en primer. Na kraju, kjer se
kupljeno blago pakira, sem našla
pozabljeno polodprto ovojnico, v
kateri je bila očitno večja količina
denarja. Nemudoma sem poklicala nadrejene in varnostnike, ki so
ugotovili, da je v ovojnici 35.000
dinarjev in 160 evrov. Le slabo
uro za tem je prišla oseba, ki je
izgubila omenjeno ovojnico in jo
dobila nazaj. Zdaj me vsakič, ko
obišče našo prodajalno, poišče in
se mi vnovič zahvali. To so trenutki, ki vas izpolnijo.
Borka Sučević, blagajničarka v
Megamarketu Novi Sad, Mercator-S
Odgovornost je ena temeljnih
vrednot, ki bi morala odlikovati
vse zaposlene v Mercatorju.
Zame je, s stališča položaja v
prodajalni MM Roda v Varni,
najpomembnejše biti sposoben
prevzeti odgovornost tako za lastno delo kot za delo podrejenih.
Vsak od nas ima svoje odgovornosti. Prelaganje odgovornosti mi
ne diši in je pri mojem delu tudi
nesprejemljivo. Za svoja dejanja
02 I 2011
Č A S OM E R
9
MERCATORJEVA
kultura
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
odgovarjam
sodelavcem,
kupcem in
poslovnim partnerjem. Zame
je odgovornost
lastnost, ki bi
jo moral imeti
vsak posameznik, saj lahko le tako skrbno
izpolnjuje svoje obveznosti ter
skrbi za rezultate in posledice
svojih dejanj ter njihov vpliv na
druge. Posameznika ni mogoče
naučiti odgovornosti; gre za
lastnost močnih osebnosti, ki je
ključen dejavnik pri oblikovanju
posameznikovega značaja. Svoje
delo jemljem resno in v njem
uživam. Mislim, da je lahko vsak,
ki zna biti odgovoren do sebe
in družbe, dober zgled, starš in
učitelj drugim, ki nimajo te dragocene lastnosti. Na kratko, zame
je odgovornost skrb, zvestoba in
predanost.
Elka Burnazova, nadzornica na
oddelku neživil, Varna, Mercator BG
gotovi produktivno in brezhibno
delovanje, saj še tako neznatno
zamaknjena opeka lahko z leti
poruši betonski zid. Odgovornost,
skrb, predanost in resen pristop k
delu so med najpomembnejšimi
gradniki uspešnega sodelovanja,
ki lahko pripelje do blagostanja.
Vera Dimitrova, pomočnica v administraciji, Sofija, Mercator BG
V skupnosti
s skupnim
ciljem je zelo
pomembno, da
vsakdo pozna,
prevzame in
izvršuje svoje
odgovornosti
ter s tem za-
vsak odgovoren tako zase kot za
del ekipe, ki ji pripada. Vsakdo
se mora zavedati odgovornosti svojega položaja, biti mora
cenjen glede na opravljeno delo
in čutiti zadovoljstvo, ki mu ga
delo prinaša. Najbolj odgovorni
smo našim kupcem, ki so naš korektiv – vsa naša prizadevanja so
10
Č A SOMER
03 I 2011
02
Odgovornost razumem kot zavezo in predanost uresničevanju
ciljev družbe. Delo v trgovski dejavnosti je dinamično, ne dopušča
zaostajanja ter zahteva prožnost
in veliko energije. Ena njenih
zelo pomembnih značilnosti je
povezovanje, kar pomeni, da je
usmerjena v zadovoljstvo kupca.
Poleg tega smo mi tisti, ki se moramo odzvati, se organizirati, in
sicer ne le z namenom ustrezno
zadovoljiti potrebe kupcev in jih
pritegniti, temveč tudi zato, da
vzbudimo njihovo zanimanje in
jih obdržimo.
Reneta Ilieva, namestnica vodje
sektorja suhega programa, St.
Zagora 1, Mercator BG
posameznik
je odgovoren
za svoje delo,
zlasti pa to
velja v maloprodaji, kjer se
vsakodnevno
srečujemo s
kupci in dobavitelji. V Mercatorju je prostor le
za odgovorne in vestne delavce,
kar izjemno cenim. Menim, da
lahko le s takšnim kadrom dosežemo uspešne rezultate in obdržimo
zadovoljne kupce.
Darija Lukajić, prodajalka v SM
Starčevica, M-BL
Odgovornost
pri delu je
podlaga za
uspešno delovanje vsakega
kolektiva ter
obenem osebna dolžnost
in privilegij
vsakogar med nami. Verjamem, da
z odnosom do dela kažemo tudi
svoje stališče do vseh drugih razsežnosti življenja. Glede na to, da
v našem kolektivu vladata uspešno
in pozitivno vzdušje, bi rekla, da
odgovornost tukaj ni tujka.
Vesna Tubić, mlajša strokovna
V komercialni službi smo osredotosodelavka v Službi za trženje, M-BL čeni na kakovostno in pravočasno
opravljanje sprejetih nalog. Naše
stranke, poslovni partnerji in soNa delovnem mestu moramo biti
delavci se lahko vselej zanesejo na
odgovorni, saj bi neizvajanje denas in na dejstvo, da bomo izpolnili
lovnih nalog, neupoštevanje rokov njihova pričakovanja. Za sprejeali zamujanje v službo vplivalo na te in opravljene naloge vedno
naše delo; kupci bi to začutili in
prevzemamo polno odgovornost.
se ne bi več vračali k nam. Vsak
Svoje delo opravljamo po svojih
MERCATORJEVA
najboljših močeh skladno s pravili
Odgovornost
Mercatorja, stroke, metodologijami
je v sodobnem
in najboljšimi praksami. Ob tem se
poslovanju
zavedamo, da sta kakovost izdelkov
nepogrešljiv
in storitev ter njihova pravočasna
del vsakega
dobava potrošniku odvisna od
resnega vodje.
kakovosti opravljenega dela posaPoleg tega
meznega člana naše ekipe.
verjamem, da
Milan Radulj, samostojni komerciima vsak svoj
alist, M-BL
slog vodenja in moj slog je, kar
zadeva odgovornost, povezan z
določanjem rokov. Določiti sebi
Odkar delam,
rok z namenom, da opravim delo
si prizadevam dan pred predvidenim rokom, je
biti enako
zame pravi primer odgovornosti
odgovorna
pri delu. Delo regionalnega vodje
v vsakem
zahteva veliko odgovornost, saj
trenutku. To
je regionalni vodja pristojen za
je temeljnega
določeno število maloprodajnih
pomena, saj
objektov, katerih redno poslovače ne bi tako
nje pa je pogojeno ravno s tem
razmišljali, ne bi prišli nikamor
razmerjem.
in ne bi ničesar dokončali. Vseh
Zame je odgovornost enako
delovnih obveznosti se lotevam
pomembna tako v poklicnem kot
resno in si prizadevam pravočav zasebnem življenju.
sno ter kakovostno opraviti tisto, Miloš Pižurica, regionalni vodja,
kar se od mene pričakuje. Ker ne- Mercator-CG
rada čakam s poročili do zadnjega
dne, saj bi bilo to neodgovorno,
se ravnam v skladu s življenjskim
Odgovornost
vodilom: kar lahko storiš danes,
mi daje oporo
ne odlašaj na jutri. Čeprav je vseh
pri vsakodnevšest korporacijskih vrednot enako
nem delu. Na
pomembnih, bi kot zase najpoodgovornost
membnejši vrednoti izpostavila
bi se moral
odgovornost in poštenost.
zanesti vsak
Radmila Šarac, prodajalka na
član kolektiva,
oddelku delikatese v Supermarketu
saj je odgovorPivnica, Mercator CG
nost vrednota, ki nam omogoča
iskreno delovanje na svojem
delovnem mestu.
Odgovornost nas spodbuja, da
izpolnjujemo svoje delovne obveznosti, brez nje pa je kakovost
naše osebnosti močno okrnjena
tako v poklicnem kot zasebnem
smislu.
Ivana Artuković, vodja službe za
micromerchandising, Mercator-H
Občutek
odgovornosti
je izjemnega
pomena za
kakovostno in
dobro izvedbo
zastavljenih
delovnih
nalog. Je
občutek, ki ga nosimo v sebi.
Tako do sebe kot do svojega dela
bi morali biti enako odgovorni.
Z odgovornim opravljanjem dela
sporočamo, kako pomembno je
za nas delo ter kako zadovoljni
in srečni smo. Čim močnejši je
občutek odgovornosti, tem bolj
kakovostno in tem bolje bomo
opravili delovne naloge ter ob
tem ne bomo dovolili, da dela,
ki smo ga začeli, ne bi znali
dokončati.
Čim višja je funkcija, tem večja je
odgovornost, ki obsega tudi sprejemanje zahtevnih in kompleksnih odločitev. Do dela je treba
imeti odgovoren odnos ne glede
kultura
na položaj in področje, saj bodo
le tako vsi udeleženci delovnega
procesa na koncu zadovoljni.
Marina Šporčić, v.d.vodje
kadrovske službe, Mercator-H
Menim, da je
odgovornost
značilnost
oseb, ki imajo
razvita moralna načela ter
jasen pogled
na to, kaj je in
kaj ni pravilno.
Odgovorna oseba ima visoke
standarde razumevanja drugih
oseb iz svojega delovnega okolja,
spoštuje delo, ki ga opravlja, ter
ceni sistem vrednot družbe, v
kateri deluje. Takšna oseba si prizadeva zagotoviti popoln nadzor
nad svojim delom in prevzema
tveganja ter je pripravljena soočiti se s posledicami, kadar gre kaj
narobe.
Čeprav se jo najpogosteje povezuje z bolj ali manj kakovostnim
izpolnjevanjem delovnih obveznosti, je odgovornost po mojem
mnenju nekaj veliko širšega, nekaj, kar se kaže v našem ravnanju
v vseh življenjskih situacijah.
Renata Bučić Milovac, vodja službe za ustvarjanje odnosov s kupci,
Mercator-H
02 I 2011
Č A S OM E R
11
DOGODKI
I Udeleženci Kolegija so zbrano prisluhnili predsedniku uprave, ki je predstavil ključne aktivnosti do konca leta in podal temeljne razvojne usmeritve za naprej.
5. kolegij ključnih kadrov: pripravljeni na
spremembe!
2. septembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekal 5. kolegij ključnih kadrov
Mercatorja, na katerem se je zbralo okoli 1.500 ključnih Mercatorjevih sodelavk in sodelavcev. Prišli so z
raznih koncev Slovenije, z različnih področij našega delovanja, a s skupnim ciljem: da bi iz prve roke, tj. od
vodstva družbe, izvedeli, katere pomembne aktivnosti nas čakajo do konca poslovnega leta in katere so glavne
usmeritve za naprej.
K
zase, zares zavzeli za to, da nove projekte, ki
smo jih zastavili, uresničimo v praksi.
olegij je s predstavitvijo ključnih
ciljev, vpogledom v okoliščine
našega poslovanja in usmeritvami za
nadaljnji razvoj družbe pričel predsednik uprave mag. Žiga Debeljak, ki je na
kratko očrtal tudi za nas razvojno in strateško
pomembna projekta Osvežitev Mercatorjeve
ponudbe market programa v Sloveniji in Oblikovanje tehnične verige. Oba projekta se bosta
z zamikom razširila tudi na družbe v okviru
Mercator trgovina Jugovzhodna Evropa.
in udeležencem Kolegija kot vodja projekta
predstavil glavne iztočnice Osvežitve ponudbe
market programa v Sloveniji. Drugi del Kolegija, ki je sledil po kosilu v Veliki sprejemni
dvorani, ki so ga pripravili naši sodelavci iz
Mercator Gostinstva, je začel Peter Zavrl, od
1. septembra v novi funkciji, in sicer kot član
uprave za področje Tehnika, logistika in dopolnilne dejavnosti. Udeležencem Kolegija je
orisal temeljne postavke projekta Oblikovanje
tehnične verige.
Udeleženci Kolegija so v nadaljevanju z
zanimanjem prisluhnili Jožetu Sadarju, ki je
1. septembra postal pomočnik predsednika
uprave za področje Maloprodaja market program in s tem član KUSM. Ta je udeleženkam
Veliko navdušenje je požel gost-predavatelj
dr. Aleksander Zadel, ki je navzoče v živo zadel z motivacijskim predavanjem z naslovom
Kaj pa vi, ste za spremembe? in nas soočil z
BREDA SIVEC, Foto: BARBARA VIDER
vprašanjem, ali se bomo kot posameznik, vsak
12
Č A SOMER
03 I 2011
Piko na i je temu našemu največjemu internemu dogodku postavil predsednik uprave
Žiga Debeljak, ki je udeležence s kratkim
filmčkom o rdečem morskem psu, ki brez
milosti drugo za drugo pospravlja ribe drugih
barv, na igriv in metaforičen način pozval, da
se moramo iz upočasnjenega in okornega kita
preleviti v hitrega, napadalnega in odzivnega morskega psa, da bomo lahko uspešno
poslovali v zahtevnih okoliščinah, ki se bodo
nadaljevale tudi v prihodnjih mesecih.
DOGODKI
I Pomembnim informacijam je z zanimanjem sledilo tudi vodstvo Mercatorja.
I Cankarjev dom je bil 2. septembra, na dan
5. kolegija ključnih kadrov, obarvan v Mercatorjeve barve.
I Naše korporacijske vrednote so nas spremljale tudi na tem našem največjem internem
dogodku.
I Pogled s Prešernove ceste, kjer je bil glavni vhod na prizorišče Kolegija.
I Udeleženci kolegija so se zbrali v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, kjer so jim sodelavci iz Mercator Gostinstva postregli s kavo in rogljički.
03 I 2011
Č A S OM E R
13
AKTUALNO
Novoustanovljeni svet delavcev
že deluje s polno paro
Predstavljamo njegove temeljne naloge in zaveze ter posamezne člane,
na katere se lahko obrnemo zaposleni.
Svet delavcev predstavlja in zastopa
interese vseh zaposlenih v družbi. Naloge
in pristojnosti sveta delavcev so podrobno
opredeljene v zakonu o sodelovanju delavcev
pri upravljanju, ki je bil sprejet leta 1993.
Kot je povedala predsednica Sveta delavcev
Vesna Stojanovič (njen namestnik je Donat
Piber), si bo novoustanovljeni svet delavcev v
Mercatorju skladno z zakonskimi pooblastili
prizadeval za:
• sodelovanju pri razvojnih ciljih družbe;
• delovanje na področju varnosti in zdravja
pri delu;
• ustvarjanje boljših pogojev za delo in
• ustvarjanje boljših medsebojnih odnosov.
»Dosežki na področju delovanja SD so vidni
tudi v primeru vzpostavitve dobrega povezovanja in sodelovanja s predstavniki delavcev
v nadzornem svetu, za kar si bomo seveda
prizadevali,« je še poudarila Vesna Stojanovič.
Zaposleni se lahko na svojega predstav-
nika obrnejo z vprašanji in pobudami oz. s
problematiko, ki jo zaznajo v svoji delovni
sredini, seveda pa so zaželeni tudi predlogi za
izboljšanje delovnih procesov ali pogojev dela
ter izboljševanje medsebojnih odnosov.
Ker je za učinkovito delovanje sveta delavcev najpomembnejše učinkovito komuniciranje članov sveta delavcev s sodelavci, skladno
s sklepom 3. redne seje SD objavljamo imena
in priimke članov sveta delavcev, ki delujejo
na posameznem maloprodajnem območju.
Člani sveta delavcev so (po abecedi):
Štefanija Bezgovšek
Metod Brodnik
Metod Cigut
Matjaž Grošelj
Lara Gričar Jerkovič
Antonija Jakopič
Barbka Klinar
Nataša Klinec
Matej Kotnik
Metka Kramer
Alenka Kraševec
Tomaž Kumar
Daniel Lajnšček
Sandi Leban
Alenka Mar
Mihaela Meze
Tatjana Nagode
Stanko Ogorelc
Miroslava Pejović
Donat Piber
Josip Pranjić
Blanka Radislav
Vesna Stojanović
Sandi Škodnik
Veljko Tatić
Lovro Telban
Helena Tolar
Ivan Valand
Dora Valant
Snežana Zorec
Karel Zorko
Sindikat delavcev Mercator, d.
d. KS/90, predsednica
Market MO 5, vodja
hipermarketa
Market MO 13, vodja
hipermarketa
Podpora maloprodaji,
veleprodaji in marketingu,
vodja oddelka
Maloprodaja, veleprodaja
in marketing, samostojni
poslovni svetovalec
14
Č A SOMER
Market MO 1, vodja
hipermarketa
MP Tehnika, poslovodja
Logistika, voznik tovornega
vozila
03 I 2011
Market MO 3, namestnik
poslovodje
MP Tehnika, poslovodja
Market MO 1, prodajalka
Operativno računovodstvo,
referentka
Logistika, vodja
distribucijskega sistema
Veleprodaja, komercialist
Logistika, skladiščni kontrolor
Market MO 3, vodja
hipermarketa
Market MO 13, oddelkovodja
MP Tehnika, prodajalec
MP Tehnika, prodajalec
Market MO 13, prodajalka
Market MO 8, poslovodja
Market MO 12, strokovni
sodelavec
Market MO 3, poslovodja
MP Tehnika, prodajalka
Market MO 9, samostojna
strokovna sodelavka
Market MO 3, poslovodja
ZSSS - Sindikat delavcev
trgovine Slovenije, Sindikat
Mercator, d.d., predsednica
MP Tehnika, prodajalec
Market MO 12, poslovodja
Market MO 11, poslovodja
Splošne zadeve in NTBS,
operativni referent
AKTUALNO
Z En Plus še celovitejša ponudba
za naše kupce
Družbi Poslovni sistem Mercator, d.d., in En Plus, d.o.o., sta podpisali pogodbo o strateški povezavi,
s katero bo po izpolnitvi vseh dogovorjenih pogojev Mercator postal lastnik 100-odstotnega
poslovnega deleža družbe En Plus, d.o.o.
D
ružba En Plus, d.o.o., z mrežo
avtomatskih samopostrežnih bencinskih servisov opravlja dejavnost
trgovine z naftnimi derivati. Samopostrežni bencinski servisi so trenutno na
voljo na 18 različnih lokacijah po Sloveniji in
omogočajo prodajo naftnih derivatov omejenega asortimana brez prisotnosti zaposlenega
osebja na lokaciji, k čemur pripomoreta arhitekturna zasnova in uporaba najsodobnejše
tehnologije.
Ta strateška povezava pomeni nadaljnji
razvoj dopolnilnih trgovskih storitev za potrošnike, kar je Mercator opredelil tudi v svojem
srednjeročnem gospodarskem načrtu. Trendi
v svetu namreč kažejo, da trgovci na drobno
z izdelki za vsakdanjo rabo svoje blagovne
znamke širijo na področja dodatnih storitev,
kot so finančne in zavarovalniške, pravne
storitve in mobilne storitve ter energetika,
telekomunikacije, turizem in podobno.
Mercatorju bo strateška povezava omo-
I Sodelavke in sodelavce vabimo, da med prvimi preizkusijo avtomatske samopostrežne bencinske servise in se prepričajo o njihovi praktičnosti.
I Krmilo družbe En Plus je 1. septembra
prevzel Miha Kravanja.
gočila širitev ponudbe dopolnilnih trgovskih
storitev s prodajo naftnih derivatov in še večjo
prepoznavnost in privlačnost prodajnih centrov s celovito ponudbo za končnega potrošnika na eni lokaciji. Pomeni pa tudi nadaljnje
možnosti širitve poslovne mreže bencinskih
servisov na obstoječe lokacije večjih Mercatorjevih trgovskih centrov v Sloveniji, na
Hrvaškem in v Srbiji, saj bo Mercator v okviru
transakcije pridobil tudi ekskluzivne pravice
za uporabo tehnoloških in prostorskih rešitev
za umestitev bencinskih servisov na parkirišča trgovskih centrov v vseh treh omenjenih
državah.
Bencinski servisi delujejo 24 ur na dan,
sedem dni v tednu, preprost in hiter način
točenja ter plačevanja pa zagotavlja visoka
tehnologija, ki potrošnika na daljavo vodi skozi celoten postopek, ki je zelo enostaven.
Kot je povedal direktor En Plus, d. o. o.,
Miha Kravanja, ima družba za cilj zavzeti
pomembno mesto med naftnimi trgovci
in sčasoma razširiti področje delovanja na
energente nasploh. Prednosti umestitve bencinskih črpalk v naše trgovske centre pa vidi
predvsem v tem, da kupcu ponudimo čim več
storitev na enem mestu. Gre torej za podporo
Mercatorjevi osrednji dejavnosti, za kar verjame, da bo med potrošniki dobro sprejeto.
»V energiji in čistem okolju je prihodnost.
Temu v Mercatorju namenjamo vse večjo pozornost. Aktivno sledimo svetovnim trendom
in prihodnost gradimo na načelih trajnostnega
razvoja. S tem krepimo svoje komparativne
prednosti tako doma kot v mednarodnem
okolju. Verjamem, da bomo vsi prepoznali
priložnosti, ki smo si jih ustvarili z aktivnim
vstopom na trg energije, in pripomogli k uspešnemu razvoju in širitvi naše nove dejavnosti,« je še poudaril Miha Kravanja.
TANJA DURIN
03 I 2011
Č A S OM E R
15
AKTUALNO
Za bolj varne službene poti
Za vse tiste, ki so med delovnim časom pogosto na cesti, so v sektorju Splošne zadeve in
nabava netrgovskega blaga poleti organizirali tečaj varne vožnje.
C
elodnevni tečaji so pod budnim očesom izkušenih inštruktorjev potekali
v sodobnem Centru varne vožnje na
Vranskem, in sicer od julija do septembra 2011. Prva se je tečaja varne vožnje, že
aprila, udeležila uprava. Skupaj bo tečaj varne
vožnje obiskovalo preko 150 naših sodelavk
in sodelavcev, med drugim vsi napoteni, ki
delo opravljajo v družbah v tujini in so zato še
posebej veliko na cesti.
Tečaj varne vožnje je obsegal krajši teoretični del, v katerem so udeleženci pobliže
spoznali vozno-fizikalne osnove, zavorno
tehniko, možne reakcije vozila, predvsem pri
izpeljavi ovinkov, vzroke, ki povzročajo zanašanje vozila, ter pasivne in aktivne varnostne
naprave vozila.
Glavnino tečaja je obsegal praktični del, v
katerem so se v posebej neugodnih okoliščinah – na mokri in spolzki podlagi – vozniki preizkusili »v živo«. Tem okoliščinam
so bile dodane tudi posebne vodne ovire,
ki jih upravlja računalniško podprt sistem;
tako so bile udeležencem na zelo realističen
način prikazane različne prometne situacije,
v katerih je še posebej pomembno, da jih
znamo pravilno oceniti, jih predvideti in v njih
ustrezno ukrepati.
Udeleženci tečaja so bili med praktičnim
delom prek prenosne radijske postaje ves čas
v neposredni zvezi z inštruktorjem. Ta jim je
posamezne vaje pokazal, razložil in opozoril
na napake pri izvedbi.
Direktor sektorja Splošne zadeve in NTBS
Miha Kravanja je povedal: »Že nekaj časa
spremljamo trende pri nabavi službenih
vozil, ki na splošno kažejo na varnejšo in bolj
ekonomično vožnjo voznikov. V Mercatorju pa
želimo stroške vzdrževanja našega voznega
parka še znižati oziroma optimizirati. Že
samo z malenkostnimi ukrepi, kot so pravilno
ogrevanje motorja, postopna obremenitev,
pravočasno menjavanje prestav, upoštevanje varnostne razdalje in zgodnje zaviranje,
vožnja brez strešnih dodatkov (prazni strešni
kovčki, držala za kolesa ipd.), upoštevanje
priporočil stroke in varnostnih predpisov,
varno reagiranje v prometu ipd., lahko
znižamo stroške pogonskega goriva tudi do
20 odstotkov, povečamo ohranjenost vozil
oziroma znižamo stroške vzdrževanja in – kar
je najpomembnejše – pripomoremo k večji
varnosti v prometu. Ne smemo pa pozabiti, da
z racionalnejšo vožnjo aktivno pripomoremo
tudi k manjšemu onesnaževanju okolja. Iz-
brani projekt je bil med udeleženci izredno
pozitivno sprejet, zato se ob tem iskreno
zahvaljujem Upravi za izkazano zaupanje in
polno podporo pri izvedbi.«
Kot kažejo izkušnje izvajalcev, postanemo
po udeležbi na takem tečaju občutno bolj
varni vozniki. Želimo, da bi se to izkazalo tudi
pri nas!
BREDA SIVEC
I Prva se je tečaja varne vožnje udeležila uprava. Foto: Aleš Franetič
I Najprej teorija, potem praksa. Foto: Aleš Franetič
16
Č A SOMER
03 I 2011
AKTUALNO
Mercator že drugič prejel evropsko
priznanje »Častni trak«
V drugem krogu izbora podjetij za prestižno
evropsko poslovno nagrado European Business Award je Mercator konec julija v Londonu že drugič prejel priznanje Častni trak
(Ruban d' Honneur) za področje korporativnega in okoljskega trajnostnega delovanja.
Evropsko poslovno priznanje je namenjeno
spodbujanju odličnosti, najboljše prakse in
inovacij v evropski poslovni skupnosti. V skladu s širšimi cilji Evropske unije je odbor za
podelitev nagrade spremljal reprezentativna
podjetja v 30 evropskih državah in najboljša,
ne glede na tekmovalne kategorije, povabil k
tekmovanju za poslovno priznanje.
Neodvisna žirija prestižnih ekonomistov,
akademikov, poslovnežev, politikov in publicistov (več o žiriji na www.businessawardseurope.com/judges) je ocenila prijave več kot 220
podjetij in izbrala najboljša v vsaki od desetih
kategorij, ki so prejela priznanje Častni trak
(Ruban d' Honneur).
Nagrada za korporativno in okoljsko
trajnostno delovanje
V tej kategoriji se ocenjuje delovanje
uspešnih podjetij tudi na socialnem, kulturnem, ekonomskem in okoljskem področju.
Med strateškimi usmeritvami takih podjetij
so na visokem mestu tudi razvoj odnosov s
kupci in zaposlenimi ter pozitivnih vplivov na
širše okolje. Najboljša podjetja v tej kategoriji
stremijo k presežkom ne le na poslovnem
področju, ampak delujejo z visoko moralno,
socialno in okoljsko ozaveščenostjo za skupno
dobro.
Prejemniki priznanj Častni trak bodo svoje
dosežke osebno predstavili posebni komisiji
septembra v Londonu, razglasitev podjetji,
ki prejmejo priznanje European Business
Awards, pa bo 22. novembra v Barceloni.
TANJA DURIN
Spoštovani sodelavke in
sodelavci,
obveščamo vas, da bodo Nagrade
Mercator za leto 2010 zaradi prestavljenega datuma 5. kolegija ključnih kadrov
podeljene na posebnem dogodku, ki bo ob
koncu leta. Natančen datum in kraj bosta
pravočasno sporočena.
Breda Sivec, koordinatorka Odborov za
podelitev Nagrad Mercator
03 I 2011
Č A S OM E R
17
AKTUALNO
Kako se soočamo s spremembami
V sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu, ob vsakdanjem dinamičnem tempu večkrat
slišimo rek, da so edina stalnica življenja spremembe. Spremembe, s katerimi se srečujemo,
v nas sprožajo različne občutke; nanje se odzivamo različno. Odzivu našega telesa na
spremembo lahko z drugo besedo rečemo tudi stres.
Med najpogostejše
pokazatelje stresa sodijo:
Telesni kazalniki
· Glavobol
· Nemir
· Izpuščaji
· Utrujenost, izčrpanost
· Težave z želodcem
· Pospešeno bitje srca
· Kratko in plitko dihanje
· Povečan/zmanjšan apetit
· Pogostejše odvajanje vode
· Driska/zaprtje
· Tresoče se dlani
· Povečano znojenje
· Napete mišice, zlasti vrat in ramena
Foto: iStock
Duševni kazalniki
S
premembe izhajajo iz občutij, situacij,
ljudi. Stres lahko na primer sprožijo
spremembe, kot so selitev, zamenjava
delovnega mesta, začetek šolanja,
upokojitev in podobno. Spremembe, ki se
nam v življenju zgodijo ali se zanje odločimo,
so lahko bodisi pozitivne bodisi negativne.
Ločimo lahko med »dobrim« in »slabim«
stresom.
Naše doživljanje, občutki, misli in prepričanja v zvezi s situacijo so tista, ki stres
napravijo »dober« (pozitiven) ali pa »slab«
(negativen). Za primer vzemimo odločitev
za menjavo delovnega mesta. Ta odločitev
pomeni spremembo, ki pri posamezniku
avtomatsko sproži nekaj stresa, saj gre za
»spremembo«. Če se dogodka veselimo in
si menjave delovnega mesta želimo, bomo
spremljajoči stres zaznali kot pozitiven. Če
nas skrbi in nas sprememba ne razveseljuje,
bomo ob tem doživeli negativni stres.
Preveč stresa ima lahko negativen učinek
na posameznikovo telo, misli, čustva. Kako se
soočamo s stresom, je tesno povezano z našim
18
Č A SOMER
03 I 2011
zdravjem. Če stres postane preveč obremenjujoč za nas in traja daljše obdobje, se pokažejo
njegove negativne posledice. Tako, kot je za
učinkovito zdravljenje in okrevanje pri bolezni,
npr. pri diabetesu, pomembno, da dovolj zgodaj prepoznamo njene znake in ukrepamo, je
enako pomembno, da se naučimo prepoznati
zgodnje znake stresa in pravočasno ukrepamo.
Slednje lahko na dolgi rok bistveno izboljša
kakovost našega življenja.
· Zmanjšana zmožnost koncentracije,
težko se zberete
· Pozabljivost
· Težko se organizirate
· Upad delovne/šolske učinkovitosti
· Odmaknjenost, ni vam do družbe
· Težko zaspite ali pa bi le spali
Čustveni kazalniki
· Razdražljivost, prepirljivost
· Težave z nadzorovanjem jeze
· Hitro spreminjanje razpoloženje
· Tesnobnost, potrtost
· Nočne more
· Žalost, depresija
· Strah, zaskrbljenost
· Apatičnost, zdolgočasenost
Kaj pa vi? Ali znate pri sebi prepozna- prehranjevalnih, spalnih navad in podobno.
ti znake stresa?
Vse skupaj lahko vodi v stanje telesne, duStres se zrcali na različnih ravneh našega
delovanja. Posebej pozorni moramo biti, če so
znaki stresa prisotni zelo pogosto. Prekomerno nakopičenje stresa lahko vodi v izgorelost.
V procesu izgorevanja se zgoraj navedeni
simptomi okrepijo, postanejo bolj pogosti
in intenzivni, pogosto se jim pridružijo tudi
drugi, npr. padec odpornosti imunskega
sistema, pogostejše zbolevanje, občutek
premaganosti, nemoči, izgube nadzora nad
situacijo, občutek osamljenosti, sprememba
ševne in čustvene izčrpanosti oziroma do t. i.
psihofizičnega zloma.
Ne pozabimo, da lahko za svoje zdravje, zadovoljstvo in dobro počutje največ napravimo
prav sami. Če so pri vas znaki stresa prisotni
zelo pogosto, je morda čas, da si namenite
nekaj trenutkov in premislite, kaj lahko naredite, da bi preprečili negativne posledice stresa, ki nas lahko na dolgi rok stanejo zdravje.
ANITA CELAREC
AKTUALNO
BPM – brez
učinkovitih
poslovnih procesov
(smo) mrtvi
Foto: iStock
Poslovni procesi krojijo naše
delo. Ker so podprti z informacijsko
tehnologijo, je ključno, da so
optimalni.
Z
a nami so uspešna leta uvajanja »velikih« ERP sistemov, s katerimi smo
podprli ključne poslovne procese v
podjetju. S SAP-om uspešno računovodimo, kontroliramo, kadriramo…, preko
GOLD-a in trgovin uspešno prodajamo, s PSBP
uspešno analiziramo prodajo izdelkov po blagovnih skupinah, dobaviteljih, kupcih … Vse
to smo podprli s trdno infrastrukturo, ki se
kaže v enotnih strežnikih, centralnem nadzoru
in urejanju dostopov ter ustrezni varnostni
politiki. Uporabo standardnih rešitev širimo
tudi na nove družbe.
Ali to pomeni, da smo sedaj končali in
so naši poslovni procesi optimalni? Seveda
ne, saj bodo procesi zahtevali nadgradnje,
prilagoditve novim poslovnim in zakonskim
potrebam. Vse to in še več bomo morali urejati na način, ki ne bo motil redne produkcije in
delovanja, izpeljano pa bo čim manj boleče.
Kaj pa, če v poslovnem procesu potrebujemo podatke iz različnih »velikih« sistemov,
tako da je proces izpeljan do uporabnika
prijazno, enovito? Ali mora uporabnik sočasno
imeti dostop do različnih sistemov, če želi
izpeljati določeni proces/nalogo? Kako takšen
proces »pokriti z IT-rešitvijo«, da bo uporabnik imel standarden in prijazen pregled nad
izvajanjem? Seveda tudi takim zahtevam lahko zadostimo; na kratko se odgovor skriva v
kratici BPM (business process management),
ki pomeni upravljanje poslovnega procesa
optimizirano, standardizirano, avtomatizirano,
kar vodi k učinkovitosti oziroma večji storilnosti. Seveda je BPM tudi vrsta programske
opreme, ki večino navedenega podpira. Ker
govorimo na eni strani o procesih, na drugi
pa o IT-rešitvi, lahko BPM razumemo kot most
med organizacijo (procesi) in tehnologijo.
Največkrat rešitev BPM vsebuje procesni
modul (modeliranje, izvajanje nalog procesa),
nadzorno-analitični modul (pregled stanja
naloge procesa, obveščanje, monitoring),
vsebinski modul (upravljanje elektronskih dokumentov) in modul za sodelovanje (komunikacijo med udeleženci procesa, povezovanje z
drugimi sistemi).
Sliši se zapleteno, zato bom pojasnil, kako
smo v Mercatorju realizirali prve BPM-projekte. Ciljev, ki smo si jih zadali, je več, primarni
pa je izvajanje procesov čim bolj standardizirano na vseh tržiščih (v vseh družbah),
povezati »velike« ERP sisteme prek osrednjega portala (Microsoft Sharepoint), uporabniku
zakriti kompleksnost in celotni obseg rešitve,
mu omogočiti prikaz samo tistih informacij,
ki jih v posameznem procesu potrebuje, in
oblikovati BPM (ter portal) kot hrbtenico za
upravljanje dokumentov v ključnih procesih
podjetja.
V produkcijskem delovanju že imamo
rešitev BPM-UMP–Delotok_Dokumentacije,
ki omogoča evidenco, pravilno usmerjanje
dokumentacije (novi/spremenjeni artikli,
ceniki, projekti, ostalo …) za Sektor UMP,
enotno področje za dokumentacijo na portalu
in enostaven proces za distribucijo dokumentov (med komercialo, ključnimi uporabniki in
skrbniki matičnih podatkov).
V izgradnji pa je projekt BPM-TZ, ki omogoča internacionalizacijo in obnovo poslovnega
procesa razvoja lastnih znamk. To je primer
kompleksnega, vendar celovitega sistema, ki
se razvija večfazno, z različnimi vlogami uporabnikov in z integracijo različnih sistemov
(SAP, GOLD, PSBP).
Dober glas seže v deveto vas, zato smo skupaj z IT-partnerjem predstavili koncept BPM
tudi na letošnji Microsoft NT konferenci 2011
v Portorožu. Provokativen naslov predavanja
(enak kot v članku, ki ga berete) je pritegnil
veliko število slušateljev, pozitiven odziv in diskusija pa sta pokazala, da smo na pravi poti,
da imamo pravo strategijo na tem področju. V
projektnem načinu dela lahko nadaljujemo in
načrtujemo nove BPM-projekte.
ROBERT SINTIČ
03 I 2011
Č A S OM E R
19
DOGODKI
Vogel: krepimo timske vezi
Izobraževanje je ena od oblik motivacije zaposlenih, še posebej, če poteka zunaj
delovnega okolja, ko lahko za trenutek pozabimo vsakdanje skrbi in probleme.
P
rav s tem namenom, pa tudi zato, da
bi se zaposleni, ki delajo na istem
delovnem področju, med seboj bolje
spoznali in okrepili timske vezi, smo
junija začeli izvajati delavnice timbildinga
na Voglu. Gre za sproščene učne delavnice v
osrčju Triglavskega narodnega parka, na višini
1535 m, v prijetni Mercatorjevi koči, kjer za
pravo planinsko gostoljubje poskrbita zakonca
Ani in Franci Brezar.
Kaj je SDI?
SDI je teorija zavedanja odnosov, ki jo je v
30-tih letih prejšnjega stoletja pod močnim
vplivom spoznaj o čustveni inteligenci razvil
psiholog Elias Porter ter jo razvil v praktično
in uporabno orodje za spoznavanje svojih
močnih plati in razumevanje drugih, ki svet
lahko vidijo v drugačnih barvah in govorijo
druge jezike.
nih delavnic, pri čemer je prvi dan namenjen
druženju; udeleženci se podajo po t. i. Mercatorjevi srčni poti, kjer jih na posameznih
postajah čaka nekaj preizkušenj.
Drugi dan je namenjen spoznavanju
samega sebe z orodji SDI, kjer udeleženci na
podlagi rešenih vprašalnikov spoznajo svoje
osebne in timske značilnosti. To jim omogoči,
da se zavedajo, kako sami delujejo v timu, pa
tudi laže razumejo vedenje sodelavcev. Prav
Udeleženci delavnice smo prišli do spoznanja, da teorija zavedanja odnosov ni teorija o
ljudeh, temveč teorija za ljudi. Ugotovili smo, da problemi nastanejo, kadar imamo različne
poglede na iste stvari. Ko se srečamo z nekom, katerega način ali proces dela je drugačen od
našega, predvidevamo, da dela druga oseba nepravilno. Ob spoznanju lastnega motivacijsko
vrednostnega sistema laže razumemo svojo zaznavo in obenem presojo vedenja drugih, kar
vpliva na našo odzivnost. Sonja Hiršman, Logistika
20
Č A SOMER
03 I 2011
Foto: Jože Toličič
Delavnice so namenjene spoznavanju
značilnosti tima in delovanju posameznika v
njem, odkrivanju močnih točk tima, možnosti
za izboljšave in večjo učinkovitost ter iskanju
poti do enostavnejšega in kar se da harmoničnega delovanja tima. Celoten program poteka
v obliki iger, diskusije, predvsem spoznavanja
teorije, podkrepljene s praktičnimi primeri iz
vsakdanjega življenja in delovnega okolja.
Delavnice izvajajo notranji trenerji, usposobljeni za orodja SDI, za animacije in spremljanje na pohodih pa skrbijo zunanji animatorji.
Timbilding poteka v obliki dvo- ali tridnevtako spoznajo pomen dvosmerne komunikacije, poti za soočanje s konflikti in možnosti za
preprečevanje le-teh.
Pri tridnevnih delavnicah zadnji dan vodstva sektorjev svoje zaposlene seznanijo z
vsebinami, ki so aktualne za njihova področja
dela. Po kosilu se udeleženci vrnejo v dolino,
kjer si ogledajo znamenitosti Bohinja in Hudičev most, nato pa se na poti domov ustavijo
v Kranju, kjer si ogledajo MC Primskovo in
zaključijo delavnico s poznim kosilom v tamkajšnji restavraciji.
Delavnice bodo potekale še do 27. septembra. Skupaj bo izvedenih 21 delavnic, na
katerih bo sodelovalo 400 zaposlenih, od
tega polovica iz maloprodaje.
VESNA WEISSEISEN
Iz anonimnih anket:
• Pridobila sem koristne informacije, ki jih bom
uporabila zasebno in poslovno. Timbilding je
dobra osnova za boljše poznavanje sebe in
zbliževanje s timom.
• Še posebej mi je bilo všeč, da smo se
spoznavali, se sprostili, se odklopili in naužili
svežega zraka, vse super.
DOGODKI
I V Mercatorjevi Pekarni Grosuplje izdelava kruha po dolgem postopku poteka kar nekaj ur, zato pa so hlebci sočni in sveži več dni.
Veselje in praznično vzdušje v
Mercatorjevi Pekarni Grosuplje
Pekarna Grosuplje letos praznuje svojih prvih šest desetletij obstoja. Njena zgodba je tista o kruhu in
ljubezni do peke, častitljivo obletnico pa bodo obeležili 24. septembra z Dnevom odprtih vrat in s slovesnostjo.
P
ekarna Grosuplje je bila ustanovljena 25. septembra 1951 kot Krajevna
pekarija Grosuplje. Obratovati je
začela 1. oktobra istega leta z dvema
zaposlenima v prostorih nekdanje Novakove
pekarne na Kolodvorski ulici v Grosupljem, že
po devetih mesecih obratovanja pa se je preselila v bližnje, večje in primernejše prostore
nekdanje Potočnikove pekarne.
Ključne prelomnice grosupeljske pekarne
odražajo tudi razvoj slovenskega pekarstva:
najprej širitev in posodabljanje proizvodnje v
50. in 60. letih, po razvojnih preobratih v 70.
in 80. letih pa se je Pekarna Grosuplje z izboljšanimi delovnimi pogoji, višjo izobrazbeno ravnjo in razvojno sposobnostjo zavihtela
v sam vrh slovenskega pekarstva.
Sodelovanje z Mercatorjem, ki mu je Pekarna
Grosuplje v 70. letih najprej dobavljala kruh, se
je širilo – leta 1978 sta se družbi prvič povezali
in ostali povezani vse do danes. Pred štirimi leti
je Pekarna Grosuplje postala neposreden del
družbe Mercator. Prevzela je skrb za Mercatorjevo interno proizvodnjo živil in tako danes s
krušnimi izdelki oskrbuje preko 500 Mercator-
I Na Dnevu odprtih vrat bodo obiskovalci
lahko poskusili krušne izdelke, ki jih sicer
domačini lahko kupijo v Hiši kruha, lani odprti
prodajalni na sedežu proizvodnega obrata v
Grosupljem.
jevih živilskih prodajaln po vsej Sloveniji.
Zanimivo, na trenutke pa tudi zahtevno
60-letno pot Pekarne Grosuplje sta zaznamovala povezanost zaposlenih, ki povečini
prihajajo iz lokalnega okolja, ter njihova
zavzetost in ljubezen do kruha. Vseskozi si
prizadevajo za združevanje ohranjanja krušne
dediščine z inovativnostjo pri vpeljevanju
novih izdelkov, ob tem pa zagotavljajo visoko
varnost živil ter dobro poznavanje okusa kupcev. Z upoštevanjem tradicije in znanj, ki se
prenašajo iz generacije v generacijo, je že več
kot polovica izdelkov Mercatorjeve domače
pekarne narejenih brez dodanih aditivov, po
starih dolgotrajnih postopkih in z dodajanjem
naravnega kislega testa. Tako Mercatorjevo
Pekarno Grosuplje odlikujejo kakovostni in
raznoliki izdelki polnega okusa, po katerih jo
kupci vedno znova prepoznavajo. Izredno ponosni so, da so bili ob letošnjem valentinovem
v Mercatorjevi praznični ponudbi posebnost iz
slovenskega krušnega izročila, testeni ptički.
Ob letošnjem praznovanju 60. obletnice v
Pekarni Grosuplje 24. septembra organizirajo
Dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko
med 12. in 16. uro ogledali proizvodnjo, ko
bodo deležni tudi prikaza postopka priprave
izdelkov. Ob tem ne bo manjkalo številnih
spremljevalnih dejavnosti, degustacij in zabave
za otroke, za katero bo poskrbel Pek Matevž.
NUŠA KERČ
03 I 2011
Č A S OM E R
21
DOGODKI
Odprli prenovljeno prodajalno na
Kongresnem trgu v Ljubljani
K
SANATURA – nova
specializirana prodajalna
v srcu Ljubljane
Od 1. avgusta v pasaži Maxija deluje naša
nova prodajalna Sanatura, ki se ponaša
s pestrim izborom izdelkov za varovanje
in ohranjanje zdravja ter kakovostno
storitvijo.
Naj vzamem tableto, ki mi jo je predlagal
zdravnik, ali naravni izdelek, tableta ali narava, tableta ali narava ... tik tak tik tak …
Strinjam se, moramo upoštevati nasvet
zdravnika, ko nastopijo zdravstvene težave, a da do težav in bolezni ne bi prišlo,
je najboljša prevetiva.
In ravno preventiva ja drugo ime za našo
novo specializirano prodajalno SANATURA
v pasaži Maxija. Tukaj so na voljo domači
zdravilni čaji in čajne mešanice, različni
dodatki k prehrani, naravna kozmetika,
sredstva za nego zob in ustne votline,
pripravki iz medu, pripomočki za manikuro in pedikuro, ortopedska obutev in še
mnogo drugega. Namesto da naštevam
dalje, vas raje prav lepo povabim, da se
sami prepričate o bogastvu ponudbe.
Če pa se je morda tudi vam porodila
skeptična misel: “Kaj mi vse to pomaga, če
mi ne znajo tudi svetovati!”, vam zagotavljam, da so naši farmacevski tehniki s
strokovnim izpitom za to dobro usposbljeni. Znanje, nasveti in predlogi kar vrejo
na plano.
Verjetno nas velika večina obožuje pico.
In na pici je običajno tudi artičoka. Pa veste, da ima artičoka zdravilni učinek? Da
pomaga pri zniževanju ravni holesterola v
krvi? V SANATURI dobite artičoko kot čaj,
v kapsulah ali pa kot tinkturo.
SANATURA ima v svoji ponudbi tudi posvetovalnico za srce. Izmerijo vam holesterol, trigliceride, krvni tlak, sladkor, obseg
pasu, izračunajo indeks telesne mase in
vam svetujejo. Strokovnjaki so vam na
razpolago vsak torek in četrtek od 10. do
12. ure in vsako sobota od 10. do 13. ure.
DAMJAN VESELIČ
22
Č A SOMER
03 I 2011
onec junija sta Ljubljanski župan
Zoran Janković in predsednik Mercatorjeve uprave mag. Žiga Debeljak
odprla prenovljeno prodajalno na
Kongresnem trgu v Ljubljani. Prenovljena prodajalna zdaj predstavlja nov prodajni format,
specializirano priročno prodajalno z živili, za
katero je značilna osredotočenost na priročne
izdelke na urbanih, frekventnih lokacijah
v mestnih središčih. Posebnost trgovine je
ponudba, prilagojena mikrolokaciji in ciljni
skupini kupcev.
mimoidočim, zaposlenim v bližini, turistom
ter okoliškim stanovalcem.
Ključna prednost prodajalne je ponudba
svežih in kakovostnih izdelkov za takojšnje
zaužitje oz. porabo, kot so tople pripravljene
jedi iz toploteke, bogat izbor v trgovini pripravljenih svežih sendvičev, pečeno pekovsko
in sladko pecivo, pica, burek, slaščice, čoko
kebab, delikatesne solate, pakirano rezano
sadje in zelenjava, suši, smutiji, topli napitki
iz avtomata in izbor drugih priročnih izdelkov.
V prodajalni bo možno kupljeno tudi zaužiti.
I Predsednik Mercatorjeve uprave mag. Žiga Debeljak, poslovodkinja prenovljene prodajalne na
Kongresnem trgu Irena Javornik in ljubljanski župan Zoran Janković.
Župan Zoran Janković je izrazil zadovoljstvo, da je Mercator tudi tokrat prisluhnil potrebam mesta in meščanov in se prednostno
lotil prenove te manjše, a središčne trgovine
v mestu, saj sta odprta tudi bližnja garažna
hiša in park. Zato je trgovina pomembna za
podobno in ponudbo mestnega jedra.
Član Mercatorjeve uprave za področje
Mercator trgovine Slovenija Peter Zavrl pa je
poudaril, da gre za specifično prodajalno, ki
jo obiščejo zelo raznoliki kupci, ki želijo kakovostno ponudbo in sodobno ter hitro storitev. Zato smo s prenovo prodajalne pohiteli in
upoštevali potrebe in pričakovanja kupcev.
Ponudba v prodajalni je na 83 kvadratnih
metrih prodajne površine v celoti prilagojena
ciljnim kupcem, torej študentom, dijakom,
Prodajalna pa ponuja tudi tipične slovenske izdelke za turiste, kot so vina, čokolade,
darilni program, spominki.
V okviru prenove trgovine je pomembna
tudi nadgradnja tehnologije in opreme, ki je
varčnejša s porabo energije; tudi nova okna
pripomorejo k manjši porabi energije.
Notranjost prodajalne je oblikoval arhitekt
Milan Pogačnik, ker pa je objekt, v katerem je
prodajalna, spomeniško zaščiten, smo pri prenovi posebno pozornost namenili tudi fasadi,
oknom ter vratom.
Poslovalnica je odprta od ponedeljka do
petka od 7.00 do 20.00 ure, ob sobotah in
nedeljah pa od 8.00 do 15.00 ure. V prodajalni je 8 zaposlenih.
DARKA KOŠIR
DOGODKI
Novo, bolje – Maxi!
Prenova Maxijevega pritličja, prve in
druge etaže ter gostinskih lokalov v
pritličju bo zaključena še pred iztekom
koledarskega leta.
Večje prenove notranjosti ali zunanjosti
Maxija so za Ljubljano vedno pravo doživetje.
Maxi ima prav pestro zgodovino svojega burnega nastanka, razvoja in velikih prenov. Podobno
kot je bila zasnovana njegova vloga v srcu
Ljubljane že ob nastanku (Maxi kot prispodoba
blaginje v deželi “na sončni strain Alp”), se
pričakuje od njega tudi v današnjih časih.
V letu 2008 so bili popolne prenove
deležna Maxijeva ploščad, celotno pročelje
in kletna etaža s pasažo. Letos se prenavljajo Maxijevo pritličje, I. in II. nadstropje ter
I Od leve proti desni: Marjan Bagari, samostojni strokovni sodelavec v Mo 3, Metka Kuhar, oddelpritlični gostinski lokali, ki bodo z novimi
kovodja v Hipermarketu Murska Sobota, Uroš Jud, poslovodja Hipermarketa Murska Sobota, in
prehodi povezani s trgovino tako horizontalno mag. Manica Zupanič, direktorica MO3, so skupaj zarezali v praznično torto.
kot vertikalno. Za lažje in hitrejše napredovanje od nadstropja do nadstropja bo odslej v
Maxiju na voljo dvigalo, ki bo ob stopniščnem
jedru hiše povezovalo vse prodajne etaže –
od kleti do II. nadstropja. Z novimi storitvami
lepotilnega in frizerskega salona v II. nadstropju, Maxi klubom za naključna in organizirana
MC Ptuj je z zabavnim programom obeležil
srečanja, prebiranje dnevnih časopisov, revij
3. rojstni dan, MC Murska Sobota pa že 12.
in aktualnih knjižnih novosti v I. nadstropju
obletnico delovanja.
bo postal Maxi tudi hiša za aktivno preživljaOba rojstna dneva sta potekala na lepo
nje prostega časa.
sončno sobota, kar je privabilo številne
obiskovalce. Ti so se pred Mercator centrom
pogostili na Mercatorjevem pikniku in uživali
v celodnevnem zabavnem programu.
Simpatične maskote Lumpiji so navdušile
najmlajše, pa tudi odrasle, saj so s svojo
pojavo in igrivostjo prisrčna razvedritev. Učili
smo se Lumpijevega plesa in se sladkali z
rojstnodnevno torto, v ustvarjalnih delavnicah
pa risali tatuje in izdelovali rojstnodnevne
čepice.
Obletnici smo poleg zabavnih prireditev in
pokušin, ki so jih pripravili naši dobavitelji,
obeležili tudi s številnimi ugodnostmi, ki smo
I Prvi obrisi Maxijeve etaže ženske mode v
jih pripravili za obiskovalce.
prvem nadstropju. Novost bo tudi dvigalo.
DIANA OBLAK
Vsekakor pa sta vsa pozornost in strokovno
znanje namenjena ureditvi ambienta in prodajne tehnologije površin, kjer nastaja pravi
slovenski center aktualne svetovne mode,
obutve, modnih dodatkov, parfumerije in kozmetike. Ponudba prestižnih blagovnih znamk,
ki se je skoraj podvojila, bo odraz kupčevih
nakupovalnih potreb in visokih pričakovanj.
V podobni smeri so začrtane tudi spremembe
ambienta in ponudbe restavracije “Romansa
1971” ter Maxi slaščičarne in kavarne.
Na končno podobe letošnjih obnovitvenih
presenečenj pa moramo vendarle počakati
do izida prihodnjega “merilca našega časa”, v
I Praznično v
katerem bomo o vsem obširno poročali.
Soboti
Besedilo in foto: RUDI MEGLIČ
Na Ptuju in v Murski
Soboti so praznovali
03 I 2011
Č A S OM E R
23
DOGODKI
MC Novo mesto: v poletje
z novim otroškim igriščem
I Na sliki od leve proti desni: Metka Kramer, vodja MC Koper, Emanuela Bertok Valečič iz operativnega marketinga, Natalija Štimec, takrat še direktorica MO 13 (zdaj direktorica MO 1), Veljko
Tatić in Franko Parovel, namestnik vodje MC Koper
Pred Mercator centrom Novo mesto smo sredi junija odprli novo otroško igrišče. Ob tej
priložnosti smo pripravili zabavni program
s številnimi animacijami. Animatorka Maja
Kokolj, Lumpi maskote in plesalci iz Plesnega studia Novo mesto so poskrbeli za super
Sredi julija smo v Kopru praznovali 13. obletnico tega našega prvega trgovskega centra.
zabavo, skupaj z obiskovalci pa smo zarezali
Dogajanje na dveh prizoriščih se je pričelo že dopoldne. Pred vhodom v center je dišalo po
tudi v Lumpi torto velikanko.
dobrotah z žara, ki so jih pripravili naši zaposleni. Poleg mesa se je pekla tudi zelenjava, za
Na 657 m2 velikem igrišču je deset igral (vedobro vzdušje pa so poskrbeli fantje skupine Roxie. Pripravili smo tudi pestro dogajanje za naj- liko kombinirano igralo, gugalnica s košaro,
mlajše: obiskali so nas Lumpiji, za zabavo pa sta poskrbela še klovn na hoduljah in animator z
previsna gugalnica na vzmet, vrtiljak, tobogan
modelirnimi baloni. V avli centra smo lahko prisluhnili glasbenikom, se nasmejali Teti Tončki,
za manjše otroke, hiška, tabla s števili, 3D
vrteli kolo sreče in razdelili številne nagrade. Izvedli pa smo še žrebanje nagradne igre in tri
igrali za guganje …), ki so namenjena otrokom
srečne izžrebance nagradili z električnim skuterjem Eskuter Alpha, ženskim mestnim kolesom do 14. leta starosti. Večina igral je zavarovana
Esperia in toboganom Slippy.
z mehko gumo, preostala pa s prodom. Igrala
V hipermarektu seveda ni manjkalo pokušin in promocij naših dobaviteljev, prodajala se je
imajo ustrezne certifikate in ateste skladno z
odlična torta velikanka Kranjskega kolačka, poskrbeli pa smo tudi za dekoracije iz sadja, ki so
veljavno zakonodajo. Za mamice in očije sta
bile prava paša za oči. Naše kupce so razveselile tudi dvojne pike pri plačilu z Mercator Pika
na razpolago dve klopci. Igrišče, ki je v bližini
kartico in druge ugodnosti v izbranih prodajalnah.
parkirišča, je za večjo varnost otrok ograjeno.
MC Koper – trinajstletnik
EMANUELA BERTOK VALEČIČ
10. rojstni dan Trgovskega
centra Slovenska Bistrica
Zadnjo soboto v juliju je bilo v Trgovskem centru
Slovenska Bistrica veselo.
Praznovali smo 10. rojstni dan. Poleg dopoldanskega zabavnega programa za velike in male smo
poskrbeli za pokušine in promocije izdelkov naših
dobaviteljev. Dobrote z žara so ob živi glasbi še posebej teknile. Otroci so se zabavali v družbi Lumpi
junakov. Vsem kupcem, ki so opravili tega dne nakup v izbranih prodajalnah našega centra s kartico
Mercator Pika, smo podarili dvojne pike. Rojstnodnevna zabava je bila s strani obiskovalcev, kupcev
in naših najmlajših lepo sprejeta. Nekateri so komaj
dojeli, da je minilo že 10 let, odkar obiskujejo Mercator trgovski center v Slovenski Bistrici.
SUZANA KOŠTOMAJ, Foto: DRAGO JARIČ
24
Č A SOMER
03 I 2011
ANJA PETROVIČ JARC
MOJ SODELAVEC
Maxi mi je zlezel pod kožo
Rudi Meglič, ki se že vrsto let udejstvuje v Maxiju, hiši mode, lepote in okusov, je z menoj obujal
spomine na začetke svoje službene poti in me skozi 70. leta pripeljal do danes, ko je tik pred
upokojitvijo. Maxi ostaja ena izmed njegovih ljubezni, čeprav mu življenje trenutno prinaša tudi
druge radosti, rojstvo prvega vnuka in pričakovanje drugega v začetku naslednjega leta.
R
udi se spominja svojih prvih
korakov v Maxiju, ko je takoj
po odsluženem vojaškem
roku, leta 1972, začel v
gostinstvu, v restavraciji Gril. Gril je
bil takratno zbirališče slovenske glasbene špice. »Takrat smo bili še delovni
entuziasti. Nič nam ni bilo težko,« se
spominja Rudi in hkrati pravi, da mu
je žal, da danes ni več tako. 70. leta
so bila zanj zelo prijetna in rad misli
nanje. Že od nekdaj je imel veliko
interesov, bil je izjemno radoveden, vse ga je zanimalo, povsod je
rad sodeloval. Tako ga je njegova
vedoželjna narava kmalu popeljala
tudi v druge sfere Maxija, v sektor
takratne ekonomske propagande.
»Vedno sem bil rad ustvarjalen,« pravi
Rudi. Kar nekaj časa se je izobraževal, najprej na Dnevniku, kasneje na
RTV in nazadnje tudi pri Delu. Tam si
je nabiral nova znanja in izkušnje s
področja marketinga in oglaševanja.
Po opravljenih izobraževanjih je prevzel oglaševanje za celotno takratno
trgovino Emono. »Najpomembnejše
je učenje na mestu samem,« verjame
Rudi in dodaja, da se je sicer največ
samoizobraževal. Prav tako zase pravi, da je izjemno ambiciozen, vendar
ne v smislu položaja v službi.
Kasneje je Rudi prevzemal različne naloge
in vloge v Maxiju. Skrbel je za marketing,
sodelovanje z Mercatorjevimi oddelki,
koordinacijo znotraj Maxijevih oddelkov ter
organizacijo skoraj vseh Maxijevih dogodkov
(koncertov, modnih revij, obletnic itd.). »V
Maxiju smo med prvimi začeli z uvajanjem
dogodkov,« pravi Rudi, ki je bil tudi prejemnik
Nebčeve nagrade in Jubilejnega zlatnika za
delo ob 25. obletnici Maxija. Od preteklega
leta je Rudi zaposlen v Modiani, kljub temu
pa se še vedno udejstvuje tudi pri oblikovanju ponudb in tiskov za Mercator Gostinstvo
in Maxijev market program. Prav tako skrbi
za pripravo vsebin in ponudb Maxi kluba in
Vrtiljaka. Večina ga pozna po fotografiji, ki je
trenutno njegov najdražji hobi, saj skoznjo
išče in izraža motive neodkritega. Svojo foto-
je poglobil tudi v zgodovino Maxija,
in sicer iz različnih zornih kotov. Ker
pa je letos dobil tudi prvega vnuka,
je njegovo naslednje poslanstvo
napisati zgodbo o njem. »Jaz jo bom
napisal, drugi dedek pa bo napravil
ilustracije,« mi pove. Družina je zanj
najpomembnejša vrednota.
V Maxiju je slovel tudi kot »špricer« (pa ne zaradi belega vina, pač pa
zaradi navidezne nezainteresiranosti
za preveč vnete predstavnice ženskega spola), pravi, da je v teh letih
spoznal izjemne kolege in sodelavce,
kar mu je v največje veselje. Tudi
mnogih zanimivih in smešnih prigod
se spominja. Ena od njih je tista, z
belim vinom, ki se je zgodila pred leti
v Maxiju. V trgovini so se za skladovnico zabojev skrili snemalci, ki so
snemali oddajo »Skrita kamera«. Ena
izmed strank se je suvereno zrinila
med zaboje, ki so zakrivali kamero,
prav do snemalcev, in jih povprašala:
»A bel'ga pa nimate?«
grafsko žilico, »neslužbeno«, s pridom izkorišča tudi v Maxiju. Tako ima shranjenih za več
kot 100 TB fotografij, od fotografij živil, jedi
in notranjih ambientov do dogodkov, vendar
samo od leta 2005. Žal mu je, da so vse preostale fotografije, narejene pred digitalno ero,
pomotoma odšle v neznano.
Rudi se označi za romantika in entuziasta. »Stvari me zanimajo bolj globalno in
široko,« pravi. Arheologija in zgodovina ga
navdušujeta že od mladih nog. V prostem
času tako brska po arhivih in knjižnicah ter
raziskuje svoj rojstni kraj Stično in njene ljudi.
Njegova velika želja je, da bi ti zapisi kmalu
dobili končno obliko in bili na vpogled vsem,
predvsem pa rojakom iz Stične. Z raziskovalnimi deli se je ukvarjal celo življenje; tako se
Sicer se bo Rudi kmalu upokojil,
a Mercatorja še ne bo zapustil; po
upokojitvi bo, kot upa, z nami še sodeloval. Vseeno pa se veseli, da si bo
lahko vzel čas, da bo podoživel, opredelil in razvrstil vse trenutke svojega
zasebnega in službenega življenja in pri sebi
napravil seznam stvari, zaradi katerih je lahko
ponosen nase. Rudi ima še vedno mnogo idej,
ki jih želi nekoč realizirati. Med vrati še pove,
kako zelo se zavzema za osvežitev Plečnikovega trga poleg Maxija. Njegova zamisel
zadeva razstave umetnikov na stojnicah ob
vikendih. »Tako bi ponudili priložnost raznim
umetnikom, da se predstavijo in prodajajo
svoje izdelke. Trg bi lahko na novo zaživel, ker
se občasno okrog Maxija zbira preveč tistih,
ki ne vedo, kaj bi počeli s svojim življenjem.
Upam, da bo ideja nekoč uresničena. Morda
že naslednje leto.« Sam namreč verjame, da
je Maxi obsojen na uspeh, »z nami ali brez
nas«.
LUCA STANČIČ KODARIN
03 I 2011
Č A S OM E R
25
NOVICE – TUJI TRGI
Srbija
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
Črna gora
V novo strateško
partnerstvo za hitrejšo
nadaljnjo rast
Dvigujemo kakovost storitev ob družbeno
odgovornem delovanju
Familija market, Robne kuće Beograd in
Mercator-S so 29. julija podpisali pogodbe o
strateškem partnerstvu, na podlagi katerih
bo Mercator-S dolgoročno najel 27 Familijinih
objektov v Beogradu, Vojvodini ter osrednji in
južni Srbiji. Gre za objekte v okviru poslovnih prostorov družbe Robne kuće Beograd s
skupno površino 22.000 kvadratnih metrov.
Posel vključuje tudi pogodbo med družbama
Familija market in Mercator-S o prevzemu zalog in opreme v zadevnih prodajnih objektih
ter zaposlitvi kadrov družbe Familija market.
Pogodba o najemu objektov bo začela
veljati, ko jo odobri Komisija za varstvo konkurence Srbije.
„Nenehna rast in razvoj ob enakomerni regionalni širitvi sta del srednjeročne strategije
Skupine Mercator na trgu Republike Srbije.
Z načrtovanimi naložbami v Srbiji za leto
2011 v skupni vrednosti 24 milijonov evrov
bomo zagotovili 50.000 kvadratnih metrov
novega poslovnega prostora. S tem strateškim
partnerstvom Mercator-S sledi uresničitvi
zastavljenih ciljev in dodatni krepitvi položaja
druge maloprodajne verige po velikosti v
državi. Širitev maloprodajne mreže, ki poleg
objektov v Beogradu in Vojvodini vključuje
tudi prodajne objekte v mestih, kjer doslej
nismo bili prisotni, kot so Zaječar, Valjevo,
Vranje, Pirot, Užice, Bajina Bašta, Bor in Knjaževac, prinaša obenem tudi zaposlitev 300
novim sodelavcem,« je povedala mag. Stanka
Čurović, članica uprave Skupine Mercator za
področje Mercator trgovina JVE.
Kot družba, ki je prepoznavna po tem,
da nenehno vlaga v izboljšave poslovanja z
namenom odzvati se na potrebe potrošnikov,
smo v preteklem obdobju nadaljevali naložbe
v dvig kakovosti maloprodajnih objektov. Kontinuiteto prenavljanja maloprodajnih objektov
je tako dopolnilo odprtje prodajnega objekta
Roda center Podgorica. Ta sodobni center v
prenovljeni podobi ponuja svojim kupcem v
Roda Supermarketu širok asortiment blaga
široke potrošnje, poleg tega pa so jim v speci-
NATALIJA ŠAŠVARI
Odprtja prenovljenih objektov pospremili z donacijo in dogodki v lokalni skupnosti
I Donacijo je direktorju zavoda, Zoranu Boškoviću, v imenu Mercatorja-CG izročil
izvršni direktor družbe, Ivan Karadžić
alizirani prodajalni M Tehnike in M Piceriji na
voljo tudi dodatne vsebine.
Ob novem začetku in novem videzu Roda
centra Podgorica smo našim kupcem ponudili
Bolgarija
več kot 500 artiklov po znižanih cenah. Dan
odprtja so zaznamovale številne promocije,
degustacije in darila, obiskovalci pa so uživali v
zabavnem programu za otroke in tiste starejše.
Prek trgovine kot glavne dejavnosti si priZ namenom odzvati se na potrebe naših kup- zadevamo krepiti in izpopolnjevati družbeno
cev smo sredi julija začeli s projektom Naše
odgovorno ravnanje do okolja, kjer delujemo.
najnižje cene. Cilj projekta je izboljšati cenov- Z željo, da podpremo razvoj lokalne skupnosti
no zaznavo in našim strankam ponuditi širok
ter prijetno zaznamujemo vnovično odprtje
asortiment blaga, vključno z izdelki z izjemno Roda centra v Podgorici, je Mercator-CG konizko ceno, a odlično kakovostjo. Megamarket nec julija izročil Zavodu za šolanje in poklicno
Roda zagotavlja vsem kupcem zelo ugodne
rehabilitacijo invalidnih otrok in mladine
cene in jim omogoča, da v naših prodajalnih
iz Podgorice donacijo v vrednosti 3.000
nakupujejo tako vsakodnevno kot tedensko.
evrov, ki je bila v celoti porabljena za nabavo
opreme za likovno delavnico. Donacijo je
VELISLAVA ANASTASOVA
direktorju zavoda, Zoranu Boškoviću, v imenu
Kupcem naproti s projektom Naše najnižje cene
26
Č A SOMER
03 I 2011
Mercatorja-CG izročil izvršni direktor družbe,
Ivan Karadžić, ki je ob tej priložnosti povedal:
„Želim poudariti dejstvo, da družba MercatorCG namenja posebno pozornost družbeno
odgovornemu ravnanju in krepitvi dobrih
odnosov z lokalnimi skupnostmi. V preteklosti
smo si vedno močno prizadevali pomagati
tistim skupinam in ustanovam, ki so najbolj
potrebne pomoči. Tudi tokrat je naša pomoč
namenjena otrokom in mladini. Naj vas ob
tem spomnim na naše dosedanje donacije
porodnišnicam v Črni gori, ki smo jih izpeljali
lani. Verjamemo, da bo tudi ta naša donacija
olajšala delo ustanovi, ki skrbi za naše otroke
in mladino, na katerih temelji vsaka družba.“
Do konca avgusta sta kupcem odprla vrata
še dva maloprodajna objekta s prenovljenim, sodobnim in prijetnejšim prodajnim
prostorom, in sicer Roda market Straševina v
Nikšiću in Roda supermarket Masline v Podgorici. Dneve odprtja prenovljenih prodajaln
Roda smo zaznamovali z akcijskimi znižanji
cen številnih izdelkov in 10-odstotnim popustom za vsak nakup, prvih 100 kupcev pa je
prejelo darila presenečenja. Pozne popoldanske ure so bile že tradicionalno rezervirane
za uživanje obiskovalcev v brezplačnem žaru
in druženje z Rodino maskoto. Nadaljujemo
dobro prakso ob dobrem odzivu kupcev.
VESNA JOVANOVIĆ
SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL
Hrvaška
V Rovinju odprt nov trgovski center
Trgovski center Mercator v Rovinju se razprostira na več kot
8.000 kvadratnih metrih, njegovo odprtje pa je Rovinju prineslo
več kot 80 novih delovnih mest.
Z odprtjem trgovskega centra in hkrati svojega prvega prodajnega mesta v Rovinju je Mercator-H izpeljal svojo največjo letošnjo
posamično naložbo na Hrvaškem, vredno 9 milijonov evrov. Rovinjski
trgovski center je 21. Mercatorjev center ter skupaj 135. prodajalna,
ki jo je vodilna maloprodajna veriga v jugovzhodni Evropi odprla na
Hrvaškem.
Rovinjski center so ob navzočnosti številnih gostov slovesno odprli
župan Rovinja, Giovanni Sponza, predsednik uprave Skupine Mercator, Žiga Debeljak, in predsednik uprave Mercator-H, Stanislav Brodnjak. Slednji je ob tem spomnil, da je Mercator svoje poslovanje na
NOVICE – TUJI TRGI
Bosna in Hercegovina
V športnem duhu – MC Brčko gostitelj
Poletnih iger
MC Brčko je letos ponovno gostil športno prireditev Poletne športne
igre z Mercatorjem. V sodelovanju s športnim društvom Distrikt je bilo
organizirano tekmovanje v ulični odbojki (street volleyball) ter košarki
(streetball) v moški ter ženski kategoriji.
Tudi tokrat je prišlo do izraza dobro sodelovanje Mercatorja z
najemniki in dobavitelji, ki so podprli ta veliki športni dogodek. Poleg
Mercatorja so bili pokrovitelji dogodka Intersport, Modiana, Carmen
line in Cool Cat, ki so zagotovili nagrade za najuspešnejše tekmovalce
in tekmovalke.
Prireditve se je udeležilo 120 fantov in deklet, starih od 10 do 17 let,
ki so pokazali svoj športni duh in veliko zavzetost. Udeleženci so se
zahvalili Mercatorju in vsem pokroviteljem, ki so omogočili izvedbo
I Zadovoljni udeleženci II. športnih poletnih iger z Mercatorjem
tega športnega dogodka, ter izrazili upanje, da bodo naslednje Poletne
igre z Mercatorjem pritegnile še večje število udeležencev in postale
del tradicije.
Številni Mercatorjevi obiskovalci in kupci so na športnih igrah uživali tudi v pestri ponudbi akcijskih artiklov v hipermarketu in sezonskih
znižanjih v drugih prodajalnah v MC Brčko.
TATJANA RAKOVIĆ
I Predsednik uprave Skupine Mercator mag. Žiga Debeljak, rovinjski
župan Giovanni Sponza in predsednik uprave Mercator-H Stanislav
Brodnjak
Hrvaškem začel ravno v Istri, ko je v Pulju leta 2000 odprl prvi center.
„Potem ko smo v prvem trimesečju vložili 3 milijone evrov in odprli
več kot 2.000 kvadratnih metrov prodajnih prostorov v Zagrebu in
Osijeku, danes odpiramo trgovski center z več kot 8 tisoč kvadratnimi metri prodajne površine. Prepričan sem, da naša naložba v višini
9 milijonov evrov in 80 novih delovnih mest pomenijo pomemben
prispevek k razvoju in nadaljnjem napredku trgovske dejavnosti v Rovinju, enem najpomembnejših hrvaških turističnih središč,“ je poudaril
gospod Brodnjak.
Trgovski center se odlikuje po najsodobnejših ekoloških rešitvah
z vidika trajnostnega razvoja, ki mu zagotavljajo izjemno energetsko
učinkovitost. Uporabljene so bile najnovejše tehnologije na področju
hladilnih sistemov.
Ob odprtju trgovskega centra v Rovinju je Mercator-H podaril
hrvaškemu in italijanskemu vrtcu dve toni živil za potrebe najmlajših
Rovinjčank in Rovinjčanov.
LEA MARCIJUŠ
V Mostarju in Čapljini so praznovali
MC Mostar je poleti s celodnevnim zabavnim programom
praznoval peti rojstni dan, TC Čapljina pa tretjega.
V bogatem zabavno-glasbenem
programu so uživali vsi obiskovalci, zlasti malčki, ki se jim je ob
tem ponudila priložnost udeležiti
se tekmovanja za najboljšo risbo
na rojstnodnevno temo, odrasli pa so z veseljem spremljali
program, poln nagradnih iger, kot
so Kolo sreče, Najhitrejši nakupi
ter Kviz znanja, in sicer ob odlični
glasbi ter tekmovanju v namiznem tenisu, poleg tega pa so
lahko izvedeli marsikaj zanimivega o balonskem modeliranju.
Mercator je ob svojem rojstnem
dnevu že tradicionalno obdaroval več kot 1.000 obiskovalcev s
priložnostnimi darili ter slastno
M torto, ki je največ občudovanja
požela pri malčkih. Darilno presenečenje v obliki dvojnih pik za
posamezen nakup je razveselilo
vse imetnike kartice Pika.
Za naše kupce vselej najboljše!
INDIRA HEĆIMOVIĆ
03 I 2011
Č A S OM E R
27
MOJA ŠEFINJA
Za doseganje ciljev naredimo vse
Z Mihaelo Meze, vedro in energično poslovodkinjo supermarketa v TC Cerknica, ki je tudi
dobitnica najprestižnejšega priznanja v naši družbi, Nagrade Mercator za leto 2009, smo se
pogovarjali o njenem uspešnem delu v Mercatorju.
V TC Cerknica nakupujejo tako domačini
kot vikendaši, poleti pa tudi številni turisti,
ki na poti na Hrvaško odkrivajo tudi manj
razvpite lepote naše dežele. Jezero je v
teh dneh skoraj presahnilo in ponuja čisto
drugačen pogled kot pozimi, ko ga prekriva
ledena skorja, ali pomladi in jeseni, ko
njegove kotanje spet obilno preplavi podtalnica.
Mihaelo Meze so na mesto poslovodje
supermarketa v TC Cerknica povabili kot
sposobno in obetavno namestnico poslovodje v naši prodajalni na Vrhniki, ko je
Center pred skoraj petimi leti odpiral svoja
vrata. Izziv je sprejela brez oklevanja, z
veseljem. Kot pravi, ima rada spremembe,
saj le-te prinašajo nove možnosti. Svojo
ekipo je spoznala ob prihodu in skupaj so
začeli graditi sedanjo prodajalno. Njen tim
šteje 24 sodelavk in sodelavcev in kot pravi,
se dobro razumejo in odlično sodelujejo. To
se vsekakor odraža v uspešnem poslovanju
in pozitivni delovni klimi, ki jo obiskovalec
zazna že ob prihodu.
V Mihaelini prodajalni, se zdi, vse gladko teče. Delo je dobro organizirano, zaposleni so zadovoljni in motivirani, kupci
radi prihajajo, bolniških odsotnosti je
malo, medsebojni odnosi pa so dobri in
spoštljivi. Pri njih niti kadrovskih zadreg,
ki se marsikje pojavljajo, ni. Kot izvem,
so poleti dve sodelavki celo »posodili« v
sosednje prodajalne v MO, s katerimi tudi
predstavilo prav svetu delavcev in ki se bo po
poskusnem uvajanju z novim letom razširil
na celotno mrežo naših prodajaln, navdušeno
podpira. Čeprav supermarket že zdaj dobro
posluje in dosega zastavljene cilje, Mihaela
pričakuje, da bodo spremembe v marsičem
olajšale delo v prodajalni, z nižjimi cenami
in preglednejšimi akcijami pa jih bodo toplo
pozdravili tudi kupci.
Poleg tega, da dobro poslujejo, so nam
Mihaela in njen tim lahko zgled tudi z zavzetim sodelovanjem na letošnji Mercatoriadi,
saj so – komaj nekaj več kot dvajsetčlanski
kolektiv – prispevali kar dve kegljaški ekipi.
»Navdušenje je nalezljivo,« se pošali Mihaela,
ki ta recept uporablja tudi, ko gre za resnejše
zadeve – ko je treba s svojo pozitivno naravnanostjo in energijo sodelavce motivirati, da
dosežejo (in presežejo) plan. Ker se mnogi
med njimi v tej športni disciplini prej še niso
uspeli preizkusiti, so najeli dvorano in vadili.
Kaj zato, če letos niso osvojili kolajne; pomembno je, da so se dobro imeli in še utrdili
medsebojne vezi.
Ko jo povprašam po kakem smešnem ali
nenavadnem dogodku, ki se je pripetil v
času obratovanja TC Cerknica, se spomni
praktikanta, ki je poskrbel za obilo smeha,
ko je v svoj delovni dnevnik med drugim
zapisal: »Lovili smo lastovico in pili kavo.« Kot
mentorica se je najprej od srca nasmejala, saj
je bilo treba lastovico, ki je zašla v skladiščne
prostore in bi lahko sprožila alarm, res spraviti
» V Mihaelini prodajalni je delo dobro organizirano, zaposleni
so zadovoljni in motivirani, kupci radi prihajajo, bolniških
odsotnosti je malo, medsebojni odnosi pa so dobri in spoštljivi. «
T
ega vročega poletnega četrtka je bilo
v TC Cerknica zelo živahno. Parkirišče
pred Centrom je bilo zasedeno do
zadnjega kotička, pa tudi vse blagajne
našega hipermarketa so poslovale s polno
paro. Vprašanje o tem, kako gre našim sodelavkam in sodelavcem v Cerknici, ki sem ga
želela zastaviti svoji sogovornici, se je zazdelo
skorajda odveč: očitno je bilo, da kupci k njim
zelo radi zahajajo in da je delovni utrip prodajalne zelo dinamičen.
28
Č A SOMER
03 I 2011
sicer dobro sodelujejo. »Mercatorjeve vrednote pri nas resnično živijo v vsakodnevni
praksi,« mojo misel prehiti sogovornica.
»Kot vodja moraš predvsem dobro organizirati delo in zaupati sodelavcem,« je prepričana Mihaela. »Imamo plan in tega moramo
realizirati, skupaj. To je naša odgovornost. V
odnosu do strank pa največ štejeta prijaznost
in ustrežljivost.«
Mihaela Meze je tudi članica sveta
delavcev. Projekt osvežitve Mercatorjeve
market ponudbe, ki ga je vodstvo med prvimi
na prosto, a v dnevniku bi tak zapis deloval
precej neresno.
V svojem poklicu je srečna in težko si
predstavlja, da bi delala kaj drugega. Delo in
družinske obveznosti uspešno usklajuje, ko pa
si vzame čas zase, sede na motor in raziskuje
lepote Slovenije. Tudi v službo se iz 25 kilometrov oddaljenega Logatca, kjer živi, marsikdaj
pripelje na svojem jeklenem konjičku. Šefica
na motorju, to pa ni kar tako!
BREDA SIVEC
DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Dan odprtih vrat
za naše otroke
V
sklopu certifikata Družini prijazno
podjetje smo ob koncu avgusta
izvedli Dan odprtih vrat Mercatorja.
Obiskalo nas je 28 otrok, starih od 8
do 14 let, katerih starši so zaposleni v maloprodajnem območju 8.
Dan odprtih vrat je bil namenjen predvsem
temu, da otroci spoznajo naše podjetje, naše
tipične poklice in da skupaj z njimi preživimo prijeten dan.
Otroci so dan pričeli na Dunajski 107, v naši
poslovni stavbi, kjer jih je sprejela članica
uprave, Vera Aljančič Falež. Nato smo se
skupaj odpravili na Slovenčevo 25, kjer jih je
že čakala animatorka Lea.
V dopoldanskem času smo jim z igro predstavili nekaj za Mercator tipičnih poklicev:
delo prodajalca, peka in mesarja. Otroci so se
pomerili v mesarskem pikadu, pripravljali so
omleto brez jajc in se preiizkusili na prodajalskem poligonu. Obiskali so jih tudi naši
sodelavci, ki opravljajo delo mesarja, peka in
prodajalca, jim odgovorili na njihova vprašanja ter jim predstavili poklic, ki ga opravljajo.
V spomin na obisk v Mercatorju so si otroci
porisali majice.
Po skupnem kosilu smo se odpravili na
ogled našega največjega skladišča in si za
konec skupaj ogledali HM Šiška.
Po zaključenih aktivnostih smo utrujene, a
zadovoljne otroke izročili njihovim staršem, ki
so jih varno pospremili domov.
I Otroci s članico uprave Vero Aljančič Falež.
NATAŠA JELOVČAN
I Za konec druženja smo si skupaj poslikali majice.
I Pekli smo omleto brez jajc; za jajce smo morali narediti ustrezno zaščito, da se ob padcu
ni razbilo.
K o b o m v e li k , b o m .. .
I Kako dobro nam je uspela naša omleta brez
jajc, je ocenjevala naša sodelavka Jerneja iz
Pekarne Grosuplje.
I Skupaj z Mercatorjevim mesarjem Boštjanom
smo se pomerili v mesarskem pikadu.
03 I 2011
Č A S OM E R
29
DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Zdravo samospoštovanje –
najboljša popotnica za otroka
Starši se kar naprej sprašujemo o pravilnosti vzgoje naših otrok. Želimo jim lepo
in brezskrbno otroštvo, hkrati pa nas skrbi, kako se bodo znašli v življenju, ko bodo
morali biti zreli, odgovorni, delavni, skrbni ...
O
tem, kaj je najvažnejša popotnica
za življenje, smo vprašali strokovnjake iz Familylab Slovenija, ki
je domači odganjek mednarodne
organizacije Family Lab International. Ta družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč
pri razvoju starševske kompetentnosti. Projekt "družinskega laboratorija" je na podlagi
štiridesetletnih izkušenj iz družinske terapije
in svetovanja zasnoval znani danski družinski
terapevt in pisec Jesper Juul.
Starši se kar naprej sprašujemo o pravilnosti vzgoje naših otrok. Želimo jim lepo in
brezskrbno otroštvo, hkrati pa nas skrbi, kako
se bodo znašli v življenju, ko bodo morali biti
zreli, odgovorni, delavni, skrbni ... O tem, kaj
je najvažnejša popotnica za življenje, smo
vprašali strokovnjake iz Familylab Slovenija, ki
je domači odganjek mednarodne organizacije
Family Lab International. Ta družinam ponuja
podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. Projekt "družinskega
laboratorija" je na podlagi štiridesetletnih
izkušenj iz družinske terapije in svetovanja
zasnoval znani danski družinski terapevt in
pisec Jesper Juul.
Danes lahko pogosto slišimo starše, ki
otroka hvalijo na vsakem koraku z namenom, da bo odrasel v samozavestno osebo.
Dobro je poznati razliko med samozavestjo in
samospoštovanjem, ki je veliko pomembnejša
lastnost pri premagovanju težav in pri čemer
pohvala ni bistvenega pomena.
Pri zdravem samospoštovanju gre za
notranji občutek, da smo vredni sami po sebi,
takšni, kakršni smo. Ni nam treba ničesar
posebnega doseči ali narediti, pa vseeno
sprejemamo in čutimo spoštovanje do sebe. V
odnosu do soljudi nimamo ne občutka manjvrednosti ne večvrednosti. Samospoštovanje
je pomembno, ker gre za neke vrste psihološki imunski sistem. V kriznih situacijah se
take osebe seveda lahko počutijo neprijetno,
vendar se ne bodo sesule. Ob padcih pa se
znajo hitreje pobrati.
Samozavest pomeni, da smo dobri na
nekem določenem področju, npr. v glasbi, pri
30
Č A SOMER
03 I 2011
DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Starši so pomembnejši od trenerjev svojih
otrok, zato jim lahko ponudijo več kot samo
samozavest na enem ali dveh področjih.
Otrokovo zdravo samospoštovanje pomagajo
krepiti takole:
1. Osebna govorica staršev: otroku jasno
povejte, kaj hočete in česa nočete, namesto
npr. znanih fraz, kaj je prav in kaj narobe.
2. Povejte otroku, kako je vaše življenje
bogatejše, odkar je on v njem ter zakaj ste
mu hvaležni.
3. Iskreno in radovedno se zanimajte za
notranji svet vašega otroka, brez želje, da
bi ga popravljali.
4. Zaupajte svojemu otroku, da vas ima
rad, a da se morda včasih ne zna izraziti
drugače kot tako, da izpade ‘težaven’.
MERCATOR – DRUŽINI
PRIJAZNO PODJETJE
Ugodnosti za vas in vašo družino
po l n i c e r t i f i k at
Karolina Radovanović, specializantka psihoterapije, in Viktor Jovanoski, magister
računalništva, sta partnerja še iz študentskih dni in starša dveh otrok. Starševske in
partnerske izzive vidita kot priložnosti za
osebno rast, ki se kaže v globlji medsebojni povezanosti ter bogatejšem skupnem
življenju. Oba sta se usposobila za vodenje
Familylabovih seminarjev in skupin za
starše. Več o njiju lahko izveste na spletnem
naslovu www.familylab.si.
kuhanju, športu. Samozavestni kitarist lahko
obvlada igranje na kitaro, a če nima zdravega
samospoštovanja, se še vedno lahko zlomi
ob npr. ločitvi. Za razvijanje samozavesti
potrebujemo poleg realne pohvale tudi realno
kritiko, nekaj podpore in spodbudnih besed.
Podobno počnejo trenerji s svojimi varovanci.
Upoštevajte tudi, kaj zavira razvoj samospoštovanja:
· Nasilje (psihično, fizično, spolno)
· Kritika na osebo oziroma etiketiranje (npr.
“butec”, “lenoba”, “tečnoba”). Namesto “Ti
si len!” raje uporabite: “Hočem, da pospraviš sobo!”
· Kadar je otrok “projekt” staršev, ki ga
vzgajajo za določen šport, vlogo ali položaj.
Otrokova celotna osebnost je celovitejša
in pomembnejša od katere koli njegove
lastnosti.
· Vzgojni prijemi, ki temeljijo na sramu ali
krivdi. Otrok dobi občutek, da ni dober sam
po sebi in da mora biti drugačen.
Mnogi starši smo odrasli z nizkim samospoštovanjem. Ker je starševstvo dvosmerni
proces, pri katerem se razvijamo tako otroci
kot starši, lahko hkrati z otrokom tudi sami
krepimo svoje samospoštovanje s pomočjo
omenjenih predlogov. Gre za največje darilo,
ki ga lahko ponudimo tako otrokom kot sebi.
KAROLINA RADOVANOVIĆ in VIKTOR JOVANOSKI
Familylab vabi na izobraževanja
Kompetentni starš – skupina za starše, ki hočejo biti “dovolj dobri”
Pričetek: 27. septembra, na 14 dni, od 18h do 20h
Prijave in informacije na: [email protected] ali familylab.si
Debatna skupina za očete, ki hočejo biti “prisotni”
Pričetek: 29. septembra, na 14 dni, od 20h do 22h
Predstavitveno srečanje bo 15. septembra 2011 ob 20h.
Prijave in informacije na: [email protected] ali familylab.si
Obe skupini potekata v Familylabovi učilnici, Koblarjeva 34, Ljubljana. Cena: 25 € na srečanje. Posebna ponudba samo za zaposlene v Mercatorju 18 € na srečanje (pogoj je udeležba
na vseh srečanjih).
Ali poznate ugodnosti
za vas in vašo družino?
Spoštovane sodelavke in sodelavci,
obveščamo vas, da smo izdali brošuro Mercator - družini prijazno podjetje. Ugodnosti za vas in vašo družino. Brošura bo od 1.
9. 2011 sestavni del Lumpi paketa, s katerim
obdarimo novorojenčke in njihove starše. Za
vse preostale starše pa je na voljo na intranetu, in sicer v rubriki: Skrb za zaposlene/
Družini prijazno podjetje/Gradivo.
V brošuri so predstavljeni ukrepi certifikata
Družini prijazno podjetje, ki nas kot delodajalca vodijo k skrbi za zaposlene in njihove
najbližje. Na enem mestu smo zbrali vse
ugodnosti, ki jih zaposleni lahko koristimo
(ugodnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, možnosti za sklenitev različnih zavarovanj, dodatni dnevi izrednega plačanega dopusta, počitniške kapacitete, predstavili smo
Ustanovo Humanitarna fundacija Mercator,
možnosti aktivne skrbi za zdravje, Športno-kulturno društvo Mercator, Planinsko
društvo, boniteto za okulistični pregled, na
koncu pa dodali poglavje o skrbi za otroke z
Lumpi paketom in novoletno obdaritvijo).
Pri vsakem poglavju smo navedli vse potrebne kontakte, tako da boste iz prve roke
lahko dobili še več informacij o možnostih
in pogojih koriščenja ugodnosti.
V upanju, da vam bo brošura priročen
vodnik za še boljše usklajevanje poklicnega
in družinskega življenja, vas lepo pozdravljamo.
Projektna skupina Družini prijazno podjetje
03 I 2011
Č A S OM E R
31
ZDRAVJE
Pravilna in
varna uporaba
zdravil
Zdravilo ali prehransko dopolnilo?
Napovedujemo:
FARMACEVT SVETUJE
Knjižica z nasveti,
posebej za zaposlene
Zdravje je največje bogastvo. To je
stavek, ki smo ga prav gotovo izrekli že
vsi. Vendar ali se tega ne zavemo šele, ko
zbolimo? Če nam je zdravje res največje
bogastvo, se bomo potrudili, da ga bomo
ohranili.
V okviru projekta Promocija zdravja
bomo oktobra izdali knjižico z naslovom
Farmacevt svetuje, v kateri bomo predstavili nekaj bolezni, ki se med zaposlenimi v
Mercatorju, po ugotovitvah pooblaščenih
zdravnikov, najpogosteje pojavljajo. Tako
boste v knjižici lahko našli informacije o
bolečinah v vratu in hrbtenici, boleznih oči,
hiperlipidimiji - ko je v naši krvi preveč maščob, povišanem krvnem tlaku, krčnih žilah,
uroinfektih, alkoholizmu, pravilni uporabi
zdravil ter opozorila za voznike in upravljavce strojev. Farmacevti iz Lekarne Ljubljana bodo v sodelovanju z dr. Marjanom
Bilbanom vsako bolezen najprej predstavili,
navedli, kateri so dejavniki, ki do bolezni
privedejo, kaj lahko storimo sami, da se jim
izognemo, ter kako bolezen zdravimo.
Upamo, da boste v knjižici našli koristne
informacije, ki vas bodo spodbudile za še
večjo skrb za vaše zdravje in zdravje vaših
najbližjih.
V nadaljevanju vam predstavljamo del
enega izmed poglavij iz knjižice.
Projektna skupina Promocija zdravja v
Mercator, d. d.
32
Č A SOMER
03 I 2011
Po definiciji zakona o zdravilih je zdravilo vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so
predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali
preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih.
Ločimo zdravila, ki jih dobimo le na podlagi
zdravniškega recepta, ter zdravila, za katera
recept ni potreben. Zdravilo, ki ga predpiše
zdravnik, je namenjeno le posamezni osebi
z določeno boleznijo. Pri uporabi zdravila se
mora ta natančno držati zdravnikovih navodil.
Prehranska dopolnila so skupina izdelkov,
ki mejijo na področje zdravil, saj se pogosto
pojavljajo v obliki, ki se običajno uporablja
za zdravila (tablete, kapsule, praški, šumeče
tablete …). Pripravljena so tako, da se jih
odmerja v majhnih količinskih enotah. Njihov
namen je dopolnjevanje običajne prehrane
v primeru povečane potrebe telesa po določeni snovi (npr. pri nosečnicah, športnikih,
otrocih). Kot že ime pove, vsebujejo sestavine hrane (vitamine, minerale, aminokisline,
maščobne kisline, vlaknine, mikroorganizme,
rastline in rastlinske izvlečke). V Evropski
uniji prehranska dopolnila spadajo med živila,
vendar pa morajo biti glede na zakonodajo
označena kot 'prehransko dopolnilo'.
Kaj je treba vedeti?
Zdravilo, ki vam ga je predpisal zdravnik, je
namenjeno le vam. Pomembno je, da veste:
- kako se imenuje vaše zdravilo,
- čemu je namenjeno,
- kako in kdaj ga morate uporabiti
(odmerek zdravila, kako ga jemljete glede
na hrano/pijačo),
- kako dolgo ga morate uporabljati,
- ali lahko med zdravljenjem vozite vozila
oziroma upravljate stroje,
- kako zdravilo shranjujete.
Pri nakupu zdravil brez recepta in prehranskih dopolnilih je potreben posvet s
farmacevtom. Ta vas bo vprašal, s kakšnim
namenom želite določeno zdravilo/prehranski
dodatek, komu je zdravilo namenjeno (otrok,
nosečnica, starostnik), katera zdravila ali prehranska dopolnila ste že preizkusili za to težavo in s kakšnim uspehom, ali že jemljete kaka
druga zdravila, imate kako kronično bolezen
ali alergijo … Tako bosta skupaj izbrala pravo
zdravilo/prehransko dopolnilo, pri čemer bo
farmacevt upošteval tudi možne nevarnosti in
interakcije (medsebojno delovanje zdravil), ki
I Jerneja Klemenčič, mag. farm.,
farmacevtka iz lekarne Metelkova,
Lekarna Ljubljana
bi se lahko pojavile ob sočasni uporabi zdravil
in prehranskih dodatkov. Tudi pri zdravilih
brez recepta in prehranskih dopolnilih se je
treba držati navodil proizvajalca glede pravilnega dnevnega odmerjanja, jemanja glede na
zauživanje hrane ter pravilnega shranjevanja.
Če se stanje ne izboljšuje ali pa se celo slabša,
je treba obiskati zdravnika.
Zdravila in sposobnost vožnje in
upravljanja strojev
Nekatera zdravila lahko zmanjšajo psihofizične sposobnosti posameznika, kar
vpliva tudi na njegovo sposobnost vožnje in
upravljanja strojev. Ali zdravilo vpliva na naše
psihofizične sposobnosti, nam pove že znak
na zunanji ovojnini zdravila:
 poln trikotnik v rdeči barvi – trigonik
– absolutna prepoved upravljanja vozil –
upravljanje z vozili in s stroji je popolnoma
prepovedano,
 prazen trikotnik v barvi besedila –
trigonik – relativna prepoved upravljanja
vozil – tako zdravilo lahko različno vpliva na
posameznike in lahko pri nekaterih vpliva na
sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Poleg oznake na zunanji ovojnini se ta
podatek nahaja tudi v navodilu za uporabo, v
poglavju Kaj morate vedeti, preden boste vzeli
zdravilo?
ZDRAVJE
V današnjem informacijskem času je vsem
dostopnih mnogo informacij tudi o zdravilih
in prehranskih dopolnilih. Te informacije laik
včasih težko kritično ovrednoti, zato se še
vedno svetuje, da se za verodostojne informacije o zdravilih in prehranskih dopolnilih obrnete na zdravnika ali lekarniškega farmacevta.
Prav tako se odsvetuje nakup zdravil na medmrežju (razen če gre za internetne lekarne),
saj obstaja nevarnost nakupa ponarejenih
zdravil, ki lahko škodijo vašemu zdravju.
JERNEJA KLEMENČIČ, mag. farm
Pozornost je potrebna predvsem pri uvajanju novega zdravila oziroma spreminjanju
odmerka. Sočasno pitje alkohola še poveča
neželene učinke zdravil na psihofizične
lastnosti.
Shranjevanje zdravil
Zdravila vedno shranjujemo v originalni
embalaži skupaj z navodilom za uporabo.
S tem zmanjšamo možnost zamenjave ali
napačnega jemanja zdravila.
Praviloma se shranjujejo pri temperaturi do
25 ˚C, v suhem in temnem prostoru. Vlažnost,
visoka temperatura in izpostavljenost svetlobi
lahko zmanjšajo učinkovitost zdravil (saj se
lahko pospeši razgradnja zdravila). Kuhinja in
kopalnica tako nista najprimernejša prostora
za shranjevanje zdravil (prisotnost vlage,
dodatnih virov toplote).
Treba je biti pozoren tudi na navodila proizvajalca, ki so na embalaži. Nekatera zdravila
je namreč treba shranjevati na hladnem (med
2 in 8 ˚C ali med 8 in 15 ˚C). V takem primeru
zdravila shranjujemo v hladilniku, ne smejo
pa zamrzniti (v hladilniku se shranjujejo
inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana
zdravila).
Vsa zdravila je treba shranjevati tako, da so
nedosegljiva otrokom. Najprimernejše so tako
omare ali predali, ki se jih da zakleniti.
Novost na slovenskem tržišču so homeopatska zdravila. Tudi ta zdravila shranjujemo na
suhem mestu, ki ni neposredno izpostavljeno
sončni svetlobi, pri temperaturi od 15 do 25
˚C. Vendar pa je tu treba upoštevati še zahtevi, da jih je treba shranjevati daleč od virov
elektromagnetnega sevanja (mobilni telefoni,
radio, računalnik, mikrovalovne pečice ...) ter
daleč od snovi in proizvodov z močnimi vonji,
kot so parfumi, eterična olja …
Viri:
- Zakon o zdravilih UL RS 31/2006
- Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in
izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini
UL RS 86/2008
- Pravilnik o prehranskih dopolnilih UL RS
82/2003
- Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za
uporabo UL RS 54/2006
- Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili UL RS
105/2008
- www.lek-zbor.si
- www.efsa.europa.eu
- www.lekarnaljubljana.si/si/lekarna-ljubljana
Kam z neuporabljenimi zdravili?
Vsako zdravilo ima na embalaži naveden
rok uporabe. Običajno sta navedena mesec
in leto, do preteka katerega proizvajalec
zagotavlja, da je zdravilo varno, kakovostno in
učinkovito. Navedba uporabno do: 05.12 tako
pomeni, da je zdravilo uporabno do zadnjega dneva meseca maja 2012. Pri nekaterih
zdravilih pa je naveden tudi rok uporabe po
prvem odprtju (kapljice za oči, sirupi ...), ki ga
je prav tako treba upoštevati.
Tako je treba zdravila, ki jih imamo doma,
redno pregledati tudi z vidika roka uporabe.
Po preteku roka uporabe zdravila ne smemo več uporabljati. Takih zdravil se ne sme
odvreči med navadne odpadke. Enako velja
za zdravila, ki jih zaradi različnih razlogov
(zamenjava terapije, kopičenje zalog zdravil
doma) ne porabimo. Odpadna zdravila se
lahko oddajo v lekarnah, v zbirnih centrih
komunalnih podjetij ali zbiralcem odpadnih
zdravil ob kampanjah, namenjenih zbiranju
odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila so
potem strokovno uničena.
Komu je bil namenjen
žreb?
V prejšnji številki Časomera smo
objavili anketo za kadilce, zaposlene
v Mercator, d. d. Anketo nam je
izpolnilo 29 sodelavcev, izmed njih pa
smo izžrebali štiri, ki jim bomo nudili
brezplačno odvajanje od kajenja z
lasersko terapijo in članstvo v Športnokulturnem društvu Mercator za obdobje
od 1. 9. 2011 - 31. 8. 2012.
Izžrebanci so:
· Nika Lah, Logistika
· Nataša Perko, MO 9
· Milena Planinc, režija
· Renata Štimac, MO4.
Čestitamo!
03 I 2011
Č A S OM E R
33
PLANINCI
Na najvišjem vrhu Balkana
PL A
NI
O DRUŠT VO
SK
CATOR
ER
PL A
N
M
CATOR
ER
NI
O DRUŠT VO
SK
M
N
Avgusta smo se planinci PD Mercator zopet podali v tujino, to pot v
Bolgarijo.
I Na vrhu pa obvezna "gasilska"
B
olgarija je država neverjetnih kontrastov, bogate tradicije in neokrnjene narave. Oblikuje jo izjemna
raznolikost pokrajine, ponaša se s
čudovitimi gorskimi masivi, živopisnimi dolinami in gorskimi jezeri.
Želeli smo videti vsaj delček te dežele in
osvojiti najvišji vrh Balkana, to je 2925 metrov
visoko Musalo.
Za začetek smo obiskali Mercatorjev center
v Sofiji, kjer so nas prijazno sprejeli.
Pot smo nadaljevali do Rile, kjer smo si
ogledali Rilski samostan. Nastanek samostana,
ki je največji sakralni objekt v Bolgariji, sega
v 10. stoletje. Menih Ivan, ki se ni strinjal s ta-
kratnim posvetnim življenjem, se je umaknil v
samotno gorsko dolino, na višino 1147 metrov.
Po ogledu samostana, etnografskega
muzeja in bogate cerkvene zbirke smo ta
dan zaključili v znanem smučarskem središču
Borovec. Naslednje jutro nas je čakal vzpon
na vrh Musale.
Zjutraj nas je gondola popeljala na izhodišče pohoda, do postaje Jastrebec na višino
2369 metrov. Prva ura hoje je bila lagodna,
nekaj spusta, nato ravnina, skoraj sprehod in
že smo bili pri koči Musala na višini 2389 m.
Med potjo smo lahko opazovali del Rilskih
gora, ki so najvišji visokogorski masiv Rodopskega gorovja.
I Jezera v Rilskem gorovju
I Samostan Rila
34
Č A SOMER
03 I 2011
Od tu naprej vzpon mimo jezer, ki jih
je v Rilskem gorovju veliko, vmes minutni
postanki za razgled in globok vdih. Srečujemo
veliko ljudi, ki se že vračajo, pozdrav, dobra
volja, zopet jezero in kmalu koča pri Ledenem
jezeru. Za kočo je najvišje ležeče jezero na
Balkanu, to je na 2709 metrih nad morjem
Ledeno jezero.
Od koče pri Ledenem jezeru pa do vrha
smo morali premagati še 200 višinskih
metrov, kar pomeni še uro vzpona. Tudi to
smo zmogli in cilj je bil osvojen. Ponosno smo
razgrnili obe zastavi, slovensko in zastavo
Planinskega društva, naredili posnetek in se
začeli vračati. Velikokrat je pogled zajel gore
okoli nas, občutek je bil čudovit.
Dan po vzponu na Musalo smo izkoristili
bolj turistično. Odpeljali smo se v Sofijo, si
spotoma v Kazanalki, mestu vrtnic, ogledali
muzej, ki prikazuje izdelavo olja in mila iz
vrtnic. V okolici Kazanlaka smo si ogledali
tudi eno izmed 19 tračanskih grobnic. Pot smo
nadaljevali do Koprivshtitsa, ki leži na 1060
metrov nad morjem. V tem mestu se je leta
1876 začel organiziran upor proti Turkom.
Ogled mesta, ki je danes etnografski muzej,
je bil nekaj posebnega. V notranjosti hiš je
ohranjeno originalno turško pohištva in dekor,
ki sodi zraven.
Zadnji dan smo si ogledali še Sofijo, glavno
mesto Bolgarije, staro več kot 7000 let.
Sprehodili smo se do katedrale Aleksandra
Nevskega, cerkve Sv. Sofije, po kateri je mesto
dobilo ime, ter rotunde Av. Jurija. Z zanimanjem smo si ogledali tudi menjavo častne
straže pred predsedniško palačo.
Tako, sedaj pa na avtobus in domov. Ne, ne,
smo že doma.
KATJA SLEMENŠEK
I Narodni park Rila
RECIKLAŽA
Staro + moderno = reciklirano
Z
željo po razvijanju enovitega koncepta
elegance, racionalnosti in ekološke
osveščenosti se Simona Lampe, modna
oblikovalka, posveča eko poslovni modi in
širjenju zavesti o racionalni potrošnji oblačil
med poslovnimi ženskami. Leta 2009 je prvič
v javnosti predstavila projekt uporabe rabljenih oblačil Reciklirane I. Svoja oblačila so za ta
namen prispevale številne slovenske poslovne
PREJ
ženske in rezultati, predstavljeni tukaj na fotografijah, rezultati so poželi veliko odobravanje.
Ta projekt trajnostnega razvoja mode, ki
se letos v razširjeni obliki nadaljuje, je podprl
tudi Mercator. Ideja nas je navdušila, saj
sovpada z našo vizijo širjenja zavesti okoljsko
odgovornega ravnanja. In sploh, ker smo pri
tem projektu videli svojstven način vključitve
vseh vas zaposlenih.
POTEM
ečaju!
Sodelujte na nat
Vabimo vas, da sodelujete na natečaju za recikliranje svojih starih oblačil.
Kako?
Pošljite nam opis s fotografijo oblačil(a), za
katero bi želeli, da se preoblikuje.
Kaj?
Bodite izvirni! Lahko je to poročna obleka
vaše mame, dedkov plašč, tetina maturantska
obleka, trideset let star kostim, večerna obleka, ki jo ne morete obleči več kot enkrat, itd.
Zakaj?
Izbrali najbolj domiselno obleko in jo reciklirali po domišljiji Simone Lampe.
Lastnica obleke bo imela priložnost postati
fotomodel za en dan. Modne fotografije bodo
predstavljene v našem časopisu.
Kdaj?
Predloge do 10. oktobra pošljite na naslov:
[email protected], zadeva Reciklaža.
Za dodatna pojasnila se lahko obrnete
neposredno na oblikovalko simona.lampe@
gospodicna.si.
Več o oblikovalki pa najdete na spletni strani
www.gospodicna.si.
Sindikat delavcev Mercator, d.d./KS 90 v Sarajevu in
Mostarju
Sindikat delavcev Mercator, d.d.,/KS 90 je letos konec maja organiziral tridnevni izlet
v Bosno in Hercegovino. Nanj se je lahko prijavil vsak delavec Mercatorja, ki je član
tega sindikata, s seboj pa je lahko povabil še družinskega člana.
Druženje 27 mercatorjevk in mercatorjevcev
se je pričelo še sredi noči, ko smo se z avtobusom odpeljali proti Bosni in Hercegovini.
Naša prva postaja je bil izvir reke Bosne, kjer
smo lahko uživali v prelepi naravi ob manjšem
pikniku s tipičnimi bosanskimi jedmi. Sarajevo
nas je prevzelo zaradi svoje razdeljenosti
na več delov ter posledic vojne, ki še niso
povsem odpravljene. Tu so nas pričakali lokalni
vodiči, ki so nas popeljali po prelepem starem
mestnem jedru. Sprehod skozi mesto nas je
popeljal daleč nazaj v zgodovino: videli smo
Begovo džamijo iz 16. stoletja, Cerevo džamijo
z medreso z arkadnim dvoriščem in kupolasto
streho, staro pravoslavno cerkev, Univerzitetno knjižnico iz 19. stoletja, ki je bila nekoč
mestna hiša, Svrzino kučo ter Principov most,
ki ima danes staro ime Latinska čuprija. Sledila
je nastanitev v strogem mestnem jedru, le
streljaj od znamenitega trga Baščaršija. Po tem
smo imeli čas za sprehod po ulicah Sarajeva,
ki so živopisne, polne prodajaln s tipičnimi
bosanskimi izdelki ter čudovitimi kavarnicami,
kjer se lahko posladkaš z njihovimi specialite-
obdelujejo les, lahko pa smo tudi nakupili njihove izdelke. Pot smo nadaljevali proti mestu
Mostar, kjer smo si ogledali slikovito staro
mestno jedro, kjer je veliko džamij, mostov,
cerkev, s čaršijami in drugimi arhitekturnimi
objekti, kjer se prepleta orientalski slog in se
že čuti mediteranski vpliv. V Mostarju smo si
ogledali pravo turško hišo in znameniti most,
ki je bil porušen, sedaj pa je na istem mestu
zgrajen nov. Za nas so lokalni skakalci v vodo
izvedli nekaj fascinantnih skokov z mostu.
Tretji dan smo se po zajtrku iz lepega
hotela počasi začeli vračati proti domu. Med
potjo smo se ustavili, na pobudo vseh nas, v
romarskem središču Medjugorje, ki je znano
po celem svetu. Prav tu pa se je zgodilo, da so
sodelavki ukradli denarnico z vsemi dokutami in spiješ pravo bosansko kavo. Ob zvokih menti. Zaplet je pomagal rešiti član uprave
lokalnega ansambla smo si na prelepi točki nad Peter Zavrl, ki je poleg moralne podpore za
Sarajevom privoščili tipično bosansko večerjo - okradeno kolegico priskrbel tudi poseben
meso z žara in njihove odlične čevapčiče.
prevoz domov, za kar se mu zahvaljujemo
Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali proti tudi na tem mestu.
mestu Konjic, ki je atraktivno zaradi bogaSkupaj smo preživeli lep podaljšan vikend,
te narave, ki ga popolnoma obkroža. Reka
za katerega se zahvaljujemo turistični agenciji
Neretva teče skozi sam center, planina Prenj
Condor travel, vodičem in seveda naši Štefki,
pa lebdi v ozadju mesta, ki je sicer poznano
ki je pobudnica in organizatorka naših druženj.
po svojih umetninah iz lesa. Ogledali smo si
delavnico, kjer so nam mojstri pokazali, kako VERICA SENIČAR
03 I 2011
Č A S OM E R
35
AKTUALNO
Bandolera
Tommy Hilfiger
Taifun
Digel
Modiana vam svetuje
Kakšne so modne smernice za sezono jesen–zima 2011?
N
e glede na to, da imamo še zmeraj
visoke temperature za ta letni čas,
se jesen približuje in z njo nove
modne smernice.
Ženska garderoba bo v znamenju lahkotnosti šestdesetih let, ekscentričnosti in elegance
sedemdesetih in formalnega stila devetdesetih. Barvni toni so nevtralni – od bež do kamel,
večne rjave, od sive do črne in modre. Ne
manjkajo niti dotiki močnih barv, kot so rumena, pink, rdeča in modra. Kombinacija svile,
krzna in denima ustreza novemu trendu. Hlače
so nagubane z ravnim sprednjim delom, cevasta v težkih materialih in visoko vsebnostjo
elastana, jeggings hlače, chinos in cargo hlače.
Še zmeraj imajo pomembno vlogo obleke, s
katerimi poudarimo ženstvenost. Te naj bodo
kratke, zvončaste, preproste, pletene s kombinacijo preširokih zgornjih delov (široke bluze
in blazerji). Pika na i slogu bo dodatek popularnega klobuka. Rdeča nit sezone jesen–zima
2011 je vsestranskost – doseganje elegantnega
in modnega videza s pridihom glamurja, kot
tudi sproščen, udoben videz, a zmeraj s stilom. Tako ne boste zgrešili s kavbojskim stilom
(kariraste srajce, džins in škornji ali gležnarji s
široko visoko ali nizko peto).
Pri spodnjem perilu je moto novih trendov
manj je več. Čisti grafični vzorci, kakovosten
žakard, ravni in čisti kroji z namenom izpo36
Č A SOMER
03 I 2011
staviti ženstveno silhueto v vsej veličini. Še
vedno gladke košarice v nedrčkih v pastelnih
naravnih barvah ali pa v intenzivnejših jesenskih barvah: močna ciklamna, temno modra,
siva in koralna.
Tudi pri nogavicah se moda vrača v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta, zre pa v
prihodnost. Živalski vzorci, veliki potiski, melanži – nosi se to, kar nam je všeč. Nogavice
v poslovni modi so nevtralnih pastelnih barv
v kombinaciji s hladnimi barvami, npr. nežno
roza ali različnimi odtenki sive. Odlikujejo jih
kakovostni materiali, diskretni vzorci, brezčasna urejenost z modernimi vplivi, preproste
podrobnosti, kot so volani, razporki.
Ličila to jesen izražajo ženski pogled, ki
očara, zapeljuje in preseneča. So kot ogledalo
duše. Ličila, ki oči naredijo sijoče, definirane
in intenzivne. Poudarimo jih z naravnimi,
grafitnimi, pastelnimi, vijoličnimi ali roza gozdnimi barvnimi kombinacijami. Poudarite le
del obraza – oči, lica ali ustnice, vendar nikoli
vsega trojega hkrati.
Moška garderoba ne bo več sledila idolom,
temveč bo usmerjena v izražanje sebe s
težnjo biti divji, tvegati in v to verjeti. Večplastno oblačenje si bo utrlo pot tudi v svet
moške mode. Barve bodo temne; vključevale
bodo vinsko rdečo, zelo intenzivno zeleno,
mornarsko črno in kavno rjavo. Modra barva je
tudi letošnjo jesen vroča barva v moški modi.
Silhueta še vedno ostaja ozka v vseh kosih
oblačil, ki pa vendar omogoča udobno nošenje
in izredno dodelane kroje. Tudi poslovna moda
vse bolj pomlajuje – sakoji so prefinjenih
materialov, obvezen je našitek (zaplata) na
rokavu, okoli vratu pa moden šal. Materiali so
perma black in perma blue, ki se ne izpirajo
med pranjem. Najvažnejši je rebrasti žamet.
Obvezen kos garderobe ostaja večni džins v
srednje temnih in v indigo odtenkih, vrača pa
se tudi srajca iz tega materiala.
Otroška oblačila so obarvana v bolj temne
barve: pri deklicah barvi fuksije in lila, pri
dečkih pa rdeča, modra in siva. V garderobi
deklic ne sme manjkati tunika, z rožicami
potiskana majčka in pajkice ali hlače na
korenček, pri dečkih pa karirasta srajčka,
poslikana in črtasta majčke, cargo hlače in
oprijeti modeli oblačil.
Če se še zmeraj ne morete odločiti za svoj
stil in pravilno izbiro, vam priporočamo, da
nas obiščete v naših prodajalnah po vsej
Sloveniji. Tam vam bodo naše modne stilistke
in svetovalke s svojim znanjem poskušale kar
najbolje pomagati pri ustrezni izbiri oblačil
za vse priložnosti in vam omogočile celostno
podobo po vaši želji.
Vaša Modiana
VARSTVO OKOLJA
Skrbno z odpadnimi baterijami
Baterije so pomemben vir energije v naši družbi, zato je prav, da v Časomeru namenimo nekaj
besed pravilnemu ravnanju z njimi. Prvo baterijo je že leta 1798 izumil Alessandro Volta, vendar
pa zgodovinski dokazi o baterijah segajo več kot 2000 let nazaj. V Iraku so namreč odkrili glinen
lonec, ki je vseboval bakren valj, obdan z železom, kar naj bi bila starodavna oblika baterije.
Zaradi pospešenega razvoja na področju
električne in elektronske opreme porabimo
vedno več baterij in tako letno v povprečnem
gospodinjstvu nastane 21 odpadnih baterij,
katerih odlaganje med mešane komunalne
odpadke je prepovedano. Pri odlaganju odpadnih baterij lahko namreč kovine pronicajo v
izcedne vode z odlagališč, kar lahko povzroči
onesnaževanje tal in podtalnice, ki je vir pitne
vode.
Odpadne baterije lahko oddate:
· brezplačno,
· če so prenosne (niso avtomobilske in
industrijske),
· v neomejenih količinah,
· tudi če nakup v poslovalnici ni opravljen,
· če ste fizična ali pravna oseba in baterije
uporabljate za privatne namene.
Odpadnih baterij ne morete oddati:
· če so avtomobilske,
· če so industrijske,
· če ste pravna oseba in baterije
uporabljate v procesu izvajanja dejavnosti.
Že od septembra 2009 smo v vseh Mercatorjevih poslovalnicah, v katerih prodajamo
baterije, postavili nove 5-litrske zabojnike, v
katere lahko oddate odpadne baterije.
Ko se zabojnik v poslovalnici napolni, ga izprazni vzdrževalec, odgovoren za posamezno
poslovalnico v okviru rednih obiskov.
Vzdrževalec odpadne baterije dostavi na zbirna mesta v za to posebej namenjenih prenosnih posodah, jih odda v 120-litrski zabojnik
in zabeleži oddajo. Ko je 120-litrski zabojnik
na zbirnem mestu poln, se naroči brezplačen
odvoz odpadka pri podizvajalcu družbe za
ravnanje z odpadno električno in elektronsko
opremo ZEOS d.o.o.
Pred kratkim smo prenovili interne dokumente; natančnejše informacije o ravnanju z
odpadnimi baterijami in akumulatorji najdete
v novi verziji dokumenta Tehnološki postopek
ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji (TP-14-0001 v-2), ki je krovni sistemski
dokument in natančno obravnava celoten
postopek ravnanja z odpadnimi baterijami in
akumulatorji v Mercator, d.d.
I Zabojnik za odpadne baterije na prodajnem
mestu
Odpadne baterije lahko oddate v naših poslovalnicah market in tehničnega programa,
poslovalnicah Intersport in poslovalnicah
Cash&Carry, seveda pa morate pri oddaji
upoštevati nekaj pravil.
Odpadnih baterij ne odlagajte med komunalne odpadke, ampak jih zbirajte ločeno
in oddajte v naših poslovalnicah; poskrbeli
bomo za njihovo predelavo in pravilno
odstranitev. Vabimo vas tudi, da sodelujete
v nagradni igri na spletni strani www.zeos.
si in si prislužite praktične nagrade.
LUČKA KAVKLER & SENTA ŽEKAR
I Ravnanje z odpadnimi baterijami na zbirnem
mestu
Odpadne baterije v Mercatorju torej na
enoten način in sistematično zbiramo
že dve leti in zadovoljni smo z zbranimi
količinami, saj so vsako leto večje. Skupaj
smo tako v letu 2010 zbrali skoraj 4,5 ton,
v prvem polletju leta 2011 pa že več kot
5 ton odpadnih baterij, oddanih s strani
naših kupcev.
03 I 2011
Č A S OM E R
37
UPOKOJENCI
Živim popolno življenje!
»Smisel življenja so odnosi, vezi, prijatelji in prijateljice. Oni namreč dajejo poseben
čar mozaiku našega življenja in prav vsak od njih predstavlja biser, ki bo zmeraj ostal
v mojih mislih,« pravi zgovorna in nasmejana sogovornica Iva Pajek.
I
va, ki je upokojena dve leti, je našla
odgovore na vsa, tako zapisana kot
nezapisana vprašanja. Predvsem pa mi je
radostno razkrila delček mozaika svojega
življenja in se dotaknila vprašanj, ki si jih kdaj
pa kdaj zastavljamo prav vsi ljudje. V računovodstvu Mercatorja je bila zaposlena natanko
19 let, 4 mesece in 1 dan. Danes je razpeta
med Ptujskim okolišem, Stično in Trento v iskanju svojega sanjskega lesenega domovanja.
Sanja o hiški na hribčku, z lepim pogledom na
vse strani, kjer bo lahko živela in delovala v
harmoniji z naravo, živalmi in seveda ljudmi,
bitji srca in ljubezni.
V Mercator se še vedno pogosto vrača;
obišče svoje sodelavce ali pa pomalica v restavraciji. »Ekipa vlaga veliko truda v pripravo
odlične hrane. Za to sem jim vedno hvaležna.« Pravi, da zmeraj začuti neke vrste nostalgijo ob misli na Mercator. Upa, da je med
sodelavci pustila pozitivno energijo in v času
dela ustvarila vsem skupno vizijo: »Gremo naprej, pozitivno, skupaj lahko naredimo več«.
Iva pravi, da so pogoj za to, da boš v službo
hodil z veseljem, dobri odnosi. Dobre odnose
pa krojijo dobrovoljni zaposleni. »Vedno sem
bila igriva in humorna. Rada sem se družila
s sodelavci,« pravi Iva, ki je še vedno gostja
na prednovoletnih zabavah in obletnicah.
»Vedno se razveselim tovrstnih povabil«.
Ob vsaki vrnitvi v Mercator Iva opazi
določene spremembe. Veseli jo, da je v
podjetju veliko več mladih. »Pomembno je,
Iva sodelavcem sporoča: »Ne izgubite otroške radosti v sebi, kljub vsem
resnim opravilom in dolžnostim, ki vam
jih življenje nalaga, in seveda letom, ki
vas lovijo. (Smeh.) Zaupajte vase, bodite
zadovoljni, dajte od sebe čim več dobrega
in hodite po svetu nasmejani.« Vsem želi
veliko zdravja, novih poti, kreativnosti,
ustvarjalnosti in predvsem čim manj
strahov.
Tistim tik pred upokojitvijo pa svetuje
naj se ne bojijo stopiti na novo pot.
Predvsem pa naj ne prelagajo stvari češ,
»bom že, ko bom upokojen«. »Naredi
zdaj! Nikoli ni prepozno za iskanje novih
talentov!«
38
Č A SOMER
03 I 2011
I Iva Pajek na dobrodelni misiji v Braziliji.
da na mlade gledamo kot na sebi enake in ne
zviška. Vsakemu je treba dati priložnost, sploh
pa mladim. Dolžni smo jim pomagati,« pravi.
Razumeti moramo, da lahko z dobrimi medgeneracijskimi odnosi obogatimo obstoječe
znanje, tako mlajši kot starejši. Iva meni, da
se ljudje preveč bojijo sprememb, in to zaradi
strahov pred novim. In vendar se moramo vsi
neprestano spreminjati. »Največji izziv pa je
spremeniti samega sebe.«
Zanimivih doživetij v Mercatorju je bilo
veliko. Sodelavci se je najbrž spominjajo po
valentinovem, ko jih je presenetila z bomboni.
Njej pa se je v spomin najbolj vtisnil dogodek, ko sta se s sodelavko odločili, da malce
popestrita pustni čas mercatorjevcem. Na
pustni torek sta si vzeli dopust in se oblečeni
v klovna podali po trgovinah, potem pa po
Slovenčevi in poslovni stavbi na Dunajski. »V
vseh etažah so naju sprejemali z veseljem. To
je bilo res zabavno doživetje,« se spominja
Iva.
Danes zase pravi, da se uči, nadgrajuje,
predvsem pa raziskuje svoje življenje in išče v
sebi tisto, kar lahko podeli z drugimi. Odkrila
je že kar nekaj svojih talentov in verjame, da
jih bo v prihodnje še več. Lansko leto je tako
naredila izpit za motorno kolo kategorije A,
prav tako pa se je podala na misijo v Brazilijo.
Dober mesec je kot prostovoljka s skupino
mladih deklet pomagala otrokom v zavetiščih, šolah, vrtcih itd. Pravi, da je bila to res
čudovita izkušnja v smislu razvoja medgeneracijskih odnosov, predvsem pa jo je prevzela
hvaležnost ljudi. »Občutek, ko z nekom podeliš svoj čas in znanje brez vsakih pričakovanj,
da bi kaj dobil v zameno, je neopisljiv.« Iva je
letos naredila tudi izpit za gorsko vodnico in
avgusta že opravila prvo samostojno planinsko turo. Popeljati ljudi v naravo, da se soočijo
sami s seboj, daleč stran od vsakdana in z
njim povezanega stresa, pomagati ljudem, da
se vidijo, občutijo in spoznajo, je Ivino naslednje poslanstvo.
»Živim popolno življenje,« pravi Iva. »Večkrat se zjutraj zbudim in čestitam sama sebi,
da sem, kjer sem, in predvsem, da sem našla
samo sebe, tisto še bolj pristno Ivo, ki se ima
rada in lahko zato deli ljubezen z drugimi.«
LUCA STANČIČ KODARIN
LUMPIJI
Dragi Lumpiji,
Pia je v zadregi: katera pot jo bo pripeljala do flavte, ki si jo tako zelo želi? Pobarvajte jo rdeče.
Njen prijatelj Iki se zabava z igranjem na ksilofon. Po kateri poti naj Pia čim hitreje pride do njega?
Označite jo z modro barvo.
Ne bo pretežko, kajne?
Rešitev nam pošljite na naslov Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana,
uredništvo Časomera, s pripisom »Lumpijeva križanka«, in sicer do 2. novembra 2011.
Izžrebali bomo 5 pravilnih rešitev in jih nagradili z Lumpi presenečenjem!
Nagrade za pravilno rešene naloge v
Časomeru 2/2011 prejmejo:
• Sara Novak za sina Alexa
IME IN PRIIMEK STARŠA
OZ. ZAKONITEGA ZASTOPNIKA
• Dušanka Plohl za sina Marka
IME IN STAROST OTROKA
• Sonja Bergelj za hčerko Špelo
NASLOV
• Ibro Alibašić za hčerko Nino
POŠTNA ŠT. IN KRAJ
• Benjamin Jurgec za sina Žana
03 I 2011
Č A S OM E R
39
Foto: iStock
KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke
v Časomeru2/2011 prejmejo nagrade:
Zlata Šmid iz Kranja,
Danica Hrastar iz Ljubljane,
Metka Zupanc iz Bohinja,
Dora Tomaduz iz Postojne in
Lojzka Zupan iz Naklega.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
40
Č ASOMER
03 I 2011
Rešitev tokratne nagradne križanke pa nam pošljite do 2. novembra 2011 na naslov:
Mercator, d.d., Uredništvo Časomera, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana s pripisom
"Križanka".
PRIIMEK IN IME:
ULICA:
POŠTA:
»Čas je za akcijo! Mislimo in živimo spremembe!«,
nam narekuje smeli možiček z inovativno frizuro. Morski pes na njegovem trebuhu pa opozarja,
da mora nekdaj lagodno, počasno delovanje nadomestiti bolj odločna, hitra akcija.